Leto XV.
V Celju, dne 81. marca 1905. 1.
Stev. 26.
DOMOVINA
Uredništvo je v Schillerjevih nlioah št. 3. — Dopise blagovolite frankirati, rokopisi se ne vračajo.
j
Izhaja dvakrat na teden, vsat torek in petek
ter velja za Avstrijo in Nemčijo na leto 8 kron,, pol leta 4 krone, 3 mesece 2 kroni. Za Ameriko in druge dežele toliko več, kolikor znaša poštnina, namreč: Na leto 13 kron, pol leta 8 kron 50 vin. Naročnina se V ožilja upravništvu. plačuje se vnaprej.
Za Inserate se plačuje 1 krono temeljne pristojbina ter od vsake petit- vrste po 20 vinarjev za vsakokrat; za večje inserate in mnogokratno inseriranje znaten popuL
Slovenskemu narodu!
(Dalje.)
C. kr. dež. sodišče v Ljubljani, oziroma predsedništvo, ima v navedenih številkah ,.Laib. Ztg." 12 samonemških razglasov, dvojezičnega nimam zabeleženega nobenega, samoslovenske pa tri; slednjih pa je v strogo sodnijskih stvareh precej več. Vsebina samonemških razglasov je v treh slučajih amortizacija, v dveh slučajih konkurz, enkrat se potrjuje zaplemba ..Slovenca" („Laib. Zeitg.". 7. dec. 03), enkrat („Laib. Ztg.", 12. dec.03) pa zaplemba „Slov. Naroda". — zakaj vsaj to dvoje ni slovenski ? (malo respekta imajo pri tem sodišču pred našima dnevnikoma!) — v štirih slučajih sta razpisani službi sodnijskih slug, enkrat (12. dec. 03) se razglaša ,.minuendolici-tacija" za dovoz premoga v uradno poslopje in odvoz pepela in odpadkov iz istega, enkrat (8. jan. 04) pa se razpisuje oddaja del za novo sodnijsko poslopje v Litiji. - Zakaj je poslednje samonemški ?
Ali morajo vsi podjetniki biti Nemci ? Ako pa je Slovenec, pa mora znati tudi nemški in se mu mora kršiti jezikovna enakopravnost, žaliti njegov narodni čut, ako se mu eventuelno nudi kakšen zaslužek ?!
Ali pa so morebiti Slovenci že tako daleč, da njih večina tega žaljenja in preziranja niti več ne čuti?!
Po istem načelu postopa c. kr. okrožno sodišče v Rudolfovem; vendar imam od tega le štiri sam o nemške objave zabeležene. V eni se razglaša. da je ostalo po končanih kaz. obravnavah pri c. kr. okr.. sodišču mnogo (navedenih) reči, kojih neznani lastniki se poživljajo, da se tekom enega leta za iste zglase, sicer zapadejo .erarju. — Prepričan sem. da so prizadeti lastniki po večini Slovenci, ki „Laib. Ztg." nikdar v roke ne
dobe in mogoče niti nemški ne znajo. Kakšen praktičen pomen pa ima potem takšen nemški razglas v uradnem listu ? — Nobenega; in vendar ima sodnija služiti edino praktičnim potrebam!
V drugih se razpisujejo mesta sodnijskih uslužbencev!
(kr. dež. šolski svet ima same nemške razglase v uradnem listu; jaz vsaj nimam nobenega slovenskega ali dvojezičnega (iz navedenih štev. (Laib. Ztg-e) zabeleženega, in se tudi sploh na nobenega ne spominjam. ' In vendar sede v tej korporaciji tudi izvoljeni zastopniki ljudstva! "Vsi v njegovo kompetenco spadajoči razpisi služeb. vsi njegovi razglasi so vedno le nemški. Edino nemški je tudi v ..Laib. Ztg." 29. jan. 04 ..Kundmachung", betreffend die Metelko - schen Geld-Praemien fiir Laiidschullehrer. —: Poslednje se mi zdi tembolj čudno, ko ima vendar c. kr. dež. vlada v „Laib. Ztg." 19. dec, 03 nemški in slovenski razglas o ustanovi za ljudske učitelje!
še zanimivejše je postopanje c. kr. okrajnih glavarstev in c. kr. okr. šolskih svetov v tu opisanem oziru. Tako ima n. pr. (Laib. Ztg." 7. marca 04) c. kr. okr. glavarstvo v Litiji dvojezični razglas, da so pridobninski vpisniki na vpogled; istotako o isti zadevi c. kr. okr. glavarstvo v Kamniku (Laib. Ztg." 11. marca 04). Dvojezičen je tudi razglas c. kr. okr. glavarstva v Ljubljani o oddaji nekega lova (Laib. Ztg. 10. marca 04) in razglas c. kr. okr. glavarstva, v Kranju radi komisije za vodovod v Tržiču (..Laib. Ztg." 16. marca 04).
Toda samonemški pa so: "Kundmachung" betreffend die Lieferung des Schottermateriales fiir die Reichsstrassen des Baubezirkes Krainburg
im Triennium 1904—1906.....
. K. k. Bezirkshauptmannschaft Krainburg, 22. Februar 04 v (..Laib. Ztg." 7. in 10. marca 04).
Nadalje v („Laib. Ztg." 11. marca 04) c. kr. okr. glavarstva v Rudolfovem ,,Kundmachung". (Minuendolizitationsverhandlung behufs Hintangabe von Bauten auf den Reichsstrassen des Rudolfs-\verter Baubezirkes pro 1904), — in c. kr. okr. glavarstva v Kranju „Kundmachung" (Minuendo-lizitation fiir die im Baubezirke Krainburg i. J. 1904 zur Ausfiihrung gelangenden Bauten und Lieferungen) v „Laib. Ztg." 16. in 17. marca 04. ter tega glavarstva „Bau-"Ausschreibung der Loibler Reichsstrasse ... in Pristava bei Neumarktl.... v ..Laib. Ztg." 17. maja 04.
Zakaj se pri teh razglasih, ki vabijo podjetnike k licitaciji, prezira slovenščina od c. kr. okr. glavarstev? Ponavljam: Ali Slovenci niti na Kranjskem ne smejo biti podjetniki, ali pa morajo to preziranje mirno trpeti, ako hočejo kaj zaslužiti? Morajo?! Kje je pravica? — Ali je naš rod slovenski niti ne pozna, da bi jo zahteval, — ali pa je ne mara zahtevati?! Ali se je ne upa zahtevati? Ali je ne zna zahtevati, dostojno in odločno in vztrajno, kakor ima to v ustavni Avstriji pravico, zajamčeno mu po državnih temeljnih zakonih, potrjenih od Njega Veličanstva ?!
Kako pa postopajo naša c. kr. okr. glavarstva v eni in isti stvari v jezikovnem pogledu, v ilustracijo tega naj služi sledeče: „Laib. Ztg." 24. in 30. jan. 1904 ima samonemški razpis: Bezirks-
hebammenstelle fiir Morautsch und Unterkoses.....
k. k. Bezirkshauptmannschaft Stein; — istotako samonemški (,.Laib. Ztg." 9. dec. 1903): Hebam-menstelle fiir Čemšenik . . . isto glavarstvo. Nadalje je samonemški: [„Laib. Ztg." 11. marca 04) Bezirkshebammenstellen in Afriach und Neuosslitz k. k. Bezirkshauptmannschaft Krainburg.
(Dalje prihodnjič.)
LISTEK.
V spomin Ferdinand u Majcenu
gimn. profesorju
umrlemu dne 19. sušca 1905.
r
Ossa quieta, precor, tuta requiescite
in urna
Et sit humus cineri non onerosa tuo!
Ovidij.
Kaj nam prinesla, pomlad si, nam vedno trpečim Slovencem,
katerim sta jad in obup zvesta drugova povsod ? Prinesla si grenko nam smrt, ž njo togo in žalost.
ki nas je stresla tako kakor grom strese zemljo; Spet nas ostavil je mož, delujoč neprestano za narod,
bil si poštenosti cvet, bil si marljivosti vzor. Mnogim mladeničem pot odklenil je on do omike, skrbno jih v šoli vodeč ter jih na delo budeč, mnoge v prosvete še hram gotovo bi vodil ljubeče.
da mu. nemila ni smrt vzela življenja moči. Toda gorje! Nenadoma ga je ljuta pobrala,
v dobi še krepki moža vzela na večno je nam rodu na škodo in kvar, v veliko izgubo mladini, katere je ljubljenec bil, katero je ljubil nad vse, dokaj za njo žrtvujoč, kjerkoli je bila priložnost,
zlato jej srečo želeč, ljubo jo poučujoč. Mnogo Ti let ostani spomin, predragi pokojnik!
Tebi hvaležnosti znak zvestih slovenskih sinov, svež Ti ostani spomin med ljudstvom prisrčno Ti vdanim
kakor na Pohorju svež smreke košate je vrh.
Božidar Flegerič.
Spomin na predpust.
Prišel je domu ves zaspan, ko mežnar odzvonil je dan.
Mračna soba.
Na mizi leži že dokaj oguljen frak, bela kravata, manšete in druga obleka v bujnem neredu. na tleh je par kotiljonov, srajca in hlače v idejalni slogi, kakršne ne najdeš kmalu na Slovenskem. Zrak je prepojen raznih parfumov in drugih duhov neznanega izvora. Ura tiktaka važno in enakomerno • svoj tiktak in kaže resnega lica na deset.
Pesnik Drenik teka po sobi kakor zblaznel. Glava mu je vroča kot razbeljeno železo in težka, in lica so mu bleda in upadla. Oči mu švigajo nestalno od predmeta do predmeta ali pa se izgubljajo v nejasno daljavo, a ves život mu obletavajo mravljinci. Prihaja mu vroče, a zopet ga stresa mraz.
Soba mu je pretesna. Z dolgimi, nestalnimi in opotekajočimi koraki jo meri od desne na levo in naopak, od spodaj navzgor in nazaj. Včasih se prime za stol ali mizo ali omaro, da dobi zopet ravnotežje.
V glavi mu šumi, vre in kipi in mu jo hoče raznesli. Misel temna in nejasna izpodriva misel, nerazločne, senčne slike pode druga drugo.
..Blaznim", je zastokal s hropečim. bolestnim glasom in se zatekel v temen kot. T
..Blaznim . . ."
Zaropotalo je. in na tla je padla lepa umetna palma z rezljano mizico vred.
Razbila se je skledčica. in miza je zastokala ob izgubi dveh nog.
• A pesnik Drenik je zaničljivo pogledal tja v kot na razbito skledčico in siknil krilate besede: ..Vse ničevo . . ."
In zopet teka po sobi in si puli lase in se tolče po razbeljenem čelu. -
,.Ustrelil bi se . . ."
Stopil je k oknu in razgrnil zastor.
Zunaj sije" beli dan. a v njegovi duši je tako temno, grozno temno in prazno in pusto, zunaj polno glasnega in veselega življenja, a on umira v mračni in zaduhli sobi.
Umira . . .
Čuti, kako stega po njem koščena, ledena roka, kako mu dreveni in ledeni desna noga, sedaj leva, zmirom dalje, dalje, bliža se srcu . . .
Umira . . . pada . . .
Nasloni se ob zid.
Zopet mu začenja srce utripati glasneje in močneje, v glavi mu zašumi. a pred očmi se mu dela tema in iskrijo iskre.
Vladni birokratizem — kvar našega kmeta.
(Notica gg. državnim poslancem).
Zamain se trudijo človekoljubni socijologi in umni gospodarski politiki, kako bi se obvaroval kmetski stan pred prevelikimi plačili in bremeni. Dokler bode birokratizem — uradniki naše vlade — kmetu nalašč in navzlic po nepotrebnem pro-uzročal troške, naj le opuste socijologi in gospodarski politiki svoja težka razmišljevanja. Škoda truda .in časa! Trdosrčni birokrati, trinogi našega gospodarstva, bodo znali vselej vse tako zasukati, da bodo zadeli troški kmeta tudi v takili zadevah, ki bi se dale opraviti brez troškov.
Naš kmet največkrat niti ne ve, da mu dela birokracija nepotrebna plačila, a kadar se tega zave. zagodrnja sicer doma za pečjo, stiška pest, ker čuti. da se mu je prizadjala krivica, a dalje si ne ve pomagati. Tako ostane stvar lepo zagrnjena in nobeden pes ne zalaja v nočni temi. ki bi opozoril speči narod in brezskrbno vlado na birokratske njene izvršilne organe, ki tirajo svojo škodljivo taktiko na gospodarsko škodo našega kmeta nemoteno naprej.
Po naključju je izvedelo naše uredništvo od moža kmetovalca iz Jurklošterske občine za jako poučen slučaj, ki se je dogodil pred kratkim kot dokaz, da je naša trditev resnična.
Odbor občine Jurklošter je bil pred 3 leti podelil nekemu učitelju častno občanstvo. Akoprav imajo občine v smislu občinskega reda polno pravico in moč podeljevati zaslužnim možem častno obč'anstvo, da so le avstrijski državljani, je vendar c. kr. okrajno glavarstvo v Celju iz neznanega nagiba preiskovalo. aH je bil ta sklep občinskega odbora zakonit ali ne.
Stvar je sama na sebi brez posebnega pomena ter je nam in narodu pač vsejedno, ali se veljavnost takih zadev preiskuje ali ne, a če pribijemo dejstvo, da je dalo c. kr. okrajno glavarstvo v ta namen ves občinski odbor in sicer uprav v dan 1. svečdna 1905„ ko je bil v Jurkloštru sejem, poklicati na uradni dan v Celje, nam bode takoj jasno, da je glavarstvo ravnalo v veliko gmotno škodo Vseli odbornikov. To popolnoma neopravičljivo postopanje c. kr. okrajnega glavarstva je sposobno škodovati odbornikom v' dvojni meri, namreč prouzročiti jim stroške tri ure dolgega peš hoda do železniške postaje v Laškem trgu, železniške troške do Celja in nazaj domov ter jim zraven tega še onemogočiti sejmov dobiček. In vendar ima in mora e. kr. okrajno glavarstvo imeti vse sejme svojega področja v evidenci ali razpregledu in te sejme v svojem „Uradnem
listu'1 javno razglaša. Ono je torej naprej vedelo, da je dne 1. svečana v Jurkloštru sejem.
Vprašamo torej visoko vlado, gospode drž. poslance in vso slovensko javnost, po kakšni in po kateri pravici smejo uradniki c. kr. okrajnpga glavarstva v Celju tako oblastno in na škodo naših kmetovalcev postopati?
Izvolitev častnih občanov spada med avtonomne posle vsake občine in se sme tak sklep samo tedaj razveljaviti, če se je kršil zakon.
V smislu § 89. občinskega reda za Štajersko nadzoruje država po svojih okrajnih glavarstvih občino samo toliko, da ne prestopi svojega področja in da ne ravna zoper zakon. Ta oblast lahko ukaže, da se ji naj naznanjajo sklepi občinskega odbora in da se ji dado potrebna pojasnila. A v ta namen ni treba klicati vseh odbornikov .na uradni dan in jih osebno zasliševati, v to tudi ni neobhodno potrebno predlagati sejinega zapisnika v izvirniku, temveč je to zakonito nadzorstvo že v zadostni meri doseženo, Če se predloži njegov vidimirani t. j. od županstva uradno poverjeni prepis na ogled.
Še celo v slučaju, če bi bil kdo uložil ovadbo, da je dotični sejin zapisnik ponarejen, ni potrebno klicati vseh odbornikov na zaslišanje, temveč se ovadba odstopi državnemu pravdništvu. ki se da o zadevi najprej po orožnikih podučiti in šele potem zasliši odbornike sodišče; troški tega postopanja ne zadenejo odbornikov, temveč krivca, oziroma državo. Toda .c. kr. okrajno glavarstvo v Celju ni nastopilo te poti. v&likoveč se je po-prijelo one, ki škodi kmetu.
Okiajno glavarstvo tudi ni hotelo pozvanim in zaslišanim priznati nobene potuine in jim tudi ni hotelo pojasniti, če je kdo in kdo je uložil pritožbo zoper rečeni sklep občinskega odbora.
Kaj je doseglo glavarstvo s svojim škodljivim ravnanjem? Nič druzega nego to, da so vsi zaslišani dali v zapisnik izjavo, da' so bili častno občanstvo podelili zaslužnemu učitelju s soglasnim sejinim sklepom, tako so se neverjetni Tomaži vlade do dobra prepričali, da je Jurklošterski občinski odbor sklepal v zakonitem smislu ter da vlade ta zadeva nič več brigati ne sme.
C. kr. okrajno glavarstvo v Celju je s tem tudi pokazalo, da ima dvojno mero, boljšo za nemškutarje, a slabšo za slovenske narodnjake. Ako bi šlo za častno občanstvo kakega nemšku-tarja, bi postopalo čisto po ceni, a tu je šlo za zaslužnega slovenskega narodnjaka, zato je bilo treba vijak seveda z nemško odurnostjo prav močno naviti, da se je odbornikom iztisnilo iz žepa nekoliko kron in se jim onemogočil sejmov dobiček, če že druzega uspeha ni bilo.
Taki slučaji se med nami Slovenci • pogosto dogajajo, a ne pridejo zavoljo suženjske naše
potrpežljivosti na dan. Naše priprosto ljudstvo še ni dovolj zavedno, niti zrelo za narodno politiko. Drugi narodi znajo uplivati celo na cesarje in kralje, da jim morajo vladanje prikrojiti po njihovih koristih in pravicah, mi Slovenci pa doslej nismo bili niti toliko zmožni, da bi si upali okrajnemu glavarstvu —• najnižjim političnim državnim uradnikom — pokazati zobe. Pri nas se najdejo celo med tako zvano inteligenco ljudje, ki si štejejo v veliko čast. če se jim glavar ali komisar prijazno nasmeje in ki se jim po svoji suženjski duševni naravi dobrikajo na vse mogoče načine. Taki ljudje škodujejo narodu največ, ker dajejo birokratizmu pogum nastopati proti narodu z valpetovo krutostj®.
Gospodje v uradih c. kr. okrajnega glavarstva v Celju se igrajo z nevarnim orožjem. Naše ljudstvo je doslej vse prenašalo molče, a dvomimo, če bode hotelo za naprej biti še volkovo jaguje.' Kadar bode mera polna, oglasi se tudi isto. rekoč: ,.Nismo mi zaradi vas na svetu, temveč vi ste zaradi nas tu!"
Duh časa in pravičnosti zahteva, naj se slučaji ala Jurklošter-Celje in drugi podobni razkrijejo javnosti. Naj se torej naznanjajo stvarno našemu uredništvu. S tem se bodo odpravljali škodljivci naših pravic ter se bode pripomoglo, da se v ,.Domovini" otvori močno pogrešani predal za občinske zadeve v večjo in boljšo spoznavanje nam prizadjanih krivic.
Oškodovani možje jurklošterske občine naj vložijo o dogodku pritožbo proti ravnanju glavarstva pri svoji občini v zapisnik, katera se naj uradno ž njimi vred pritoži na namestništvo v Gradec, ob enem se naj obrnejo s pismom na katerega državnega poslanca, sklicevaje se na vsebino današnjega našega članka.
Dovoljujemo si vse naše gg. državne poslance opozarjati na škodljivo- ravnanje vladinih uradnikov, da izve o njem osrednja vlada na Dunaju.
Slovenske občine, ki se čutijo še kaj zavedne, naj odklanjajo od sebe takšen način vladnega jerobstva, kakoršnega je doživela občina Jurklošter; občine so avtonomne, zato ne sme vlada ž njimi ravnati samovlastno. •
Občine niso nakovalo, a tudi ne železo-ra vladino kladivo, temveč so narodova kladiva za zastopanje narodovih pravic proti krivičnosti preširnega birokratizma.
Jurija Vege I50letnica.
Dunaj, m e s e c a. suše a.
(Izvirni dopis.)
V dvorani . hotela „zur Post" na Dunaju se je zbrala v sredo 15. sušca odlična slovenska družba z namenom, proslaviti 150. rojstni dan
Tam pod sosednjim kapom razkriva beli golobček vzlic februvarskemu mrazu in drgetajoč po celem životu ljubki družici svoje srce in jo zagotavlja v nežnih besedah vroče ljubezni in večne, zvestobe. Drobni vrabci čivkajo v lopi in si poredno nagajajo.
A pesnik Drenik je danes slep za bele golobčke, ki jih je že tolikokrat opeval, in za njih vročo ljubezen. Ko bi mu bilo bolje pri srcu in v duši in v glavi, pa bi gotovo zapisal v
svojo najnovejšo zbirko:
„Grolobčka dva se ljubita,
Vzlic mrazu tam se shajata	/
Pod kapom.
Životek.jima drgetaj
A kaj za to mi marata
Pod kapom!
I jaz golobček bil sem tak. Pod kapom parčeku enak Pred leti.
A neko zimo. glej ga spak. Dobil sem nahod prav težak Pred leti. ' Rudeč moj nos. hripavi glas Napravil ljubo mi ta čas Nezvesto.
(iolobček, pazi, dok je čas, Da ne zgubiš, kakor sem jaz Nevesto."*-
Ko bi mu bilo bolje pri srcu in v duši in v glavi, bi gotovo obogatil ubogo slovensko literaturo s tako lepo pesmico.
A tako!
Škoda . . .
Čelo pritiska ob ledeno šipo in krči pesti.
V oknu nasproti se je malce odgrnil zastor in radovedno solnce je poslalo takoj nekaj urnih
žarkov, da mu poročajo o življenju tam v sobi. In svitli žarki se že poigravajo na zidu, na zastorih in kukajo skrivno in sramežljivo skozi okno. Nikdo jih ne vidi. Že so prodrli skozi okno, že se igrajo z drobnimi čipkami na vznožju bele postelje. Pogum! . . . Kako božajo drobno glavico, kako se igrajo z zlatimi laski! Glavica se je zganila in drobni žarki so že spet na zidu, na strehi, dimnikih in vedno dalje, dalje.
A pesnik Drenik vsega tega ni videl, in ko bi videl, kar so gledali drobni žarki, bi se mu menda čelo zjasnilo in duša bi mu zavriskala.
Tam v oknu je zagledal kup šopkov in med njimi ... . Ali prav vidi? Ga li ne vara oko? Ne, ne, ni mogoče; prav tak je. Torej je vendar bila ona tista Japonka. Oni vitki stas, oni glasek, nežen in nekoliko boječe trepetajoč, in oni šopek tam, ki ga ji je dal on . . . Da, da ona je bila. In kako je bila prijazna!
„Lepa maska, daj mi. vsaj za trenotek uživati svit svojih očij, odkrij mi svoj obrazek in jaz sem najsrečnejši človek v tej veličastni dvorani!" ji je šepetal.
A lepa Japonka se je zvonko nasmehljala in odkimala.
Da, da, opa je bila.
Pozabil je, da je pred pol ure že prav resno umiral, pozabil na ledene objeme koščenih rok. Glava mu je postajala lažja in srce mu je kipelo radosti.
Zavriskal je in zaplesal po tesni sobi.
A, grom in peklo! Na tleh leži umivalnik kot „na tleh ležč Slovenstva stebri stari", in voda se vesela svoje prostosti razliva po pre-
progah, pod posteljo, proti durim . . . ..Al' komaj vrata so odprta", že zareglja stara kuharica: ^gjj
„Go-gosuod! Gospod Drenik! Za pet svetih — Oh, oh. oh . . . Gospa zblazni, če to vidi . " ,.Neumna, škilava, grbava proza! Zblazni. zblazni . . . Naj zblazni. a jaz ne zblaznim. ne umrem, ne, ne, sedaj ne, ko imam Olgo. Olgico . . . Duri se zopet odpfo in pesniku Dreniku
prifrči v obraz šopek.
,.So was! Kar danes obračunajva, danes, slišite vi, vi . . kar danes petindvajsetega in potem . . . Vi, vi . . . A tale šopek in tiste bonbončke od sinoči odračunim; saj vem, da M morali zaradi njih stradati mesec dnij."
Oficijala Čuša vdova je zaloputnila za seboj duri, da se je hiša stresla.
Torej ni bila Olga, ampak . . . Grozno! . . . In oni šopek? Še je tam, še je v oknu. Pesniku Dreniku se je zmračilo pred očmi, omahnil je na posteljo, segel. hlastno na nočno omarico in si nastavil v usta mrzlo cev-------
Močen curek hladnega sifona ga je precej po-krepčal za daljne duševne in telesne boje.
Ob devetih zvečer se je pa selil pesnik Drenik, pustivši vse svoje stvari v začasni shrambi gospe oficijalke, k predmestnemu čevljarju Urbanu v mrzlo podstrešno sobico in se zaklinjal pri bledi luni in svoji pesniški karijeri. da ne pogleda pri prihodnjem balu več nobene Japonke in da ne ostane nikdar več do sedmih v kavarni.
Trojiški.
slavnega slovenskega sina. učenjaka in junaka Jurija barona V e g e. V dvorani je bil med bujnim zelenjem postavljen kip Vegov, osnutek za spomenik, ki se ima postaviti v Ljubljani.
Razun lepega števila Slovencev, našib in hrvatskih državnih poslancev sem videl tudi lepo število Čehov, med njimi češke drž. poslance: dr. Pacak. dr. Herold. dr. Ladislav Dvorak. Čipera, dr. Hrnban. dr. Stojan. Skala; dalje so bili navzoči sledeči'člani poljskega kluba: dr. Bar-winski, dr. Dluszanski. Merunovvicz. Popo\vski, dr. Petelenz, Romanczuk. Vzneseno radost je med gosti vzbudila navzočnost češkega ministra eks-celencije dr. Ant. vit, Rande. In menda je prvo-krat, da • je pri slovenski slavnosti bil navzoč minister. Vojni in naučili minister sta poslala slavnostnemu odboru prispevke. Več odličnih slovanskih društev je poslalo k tej znameniti slavnosti deputacije,
Pozdravni govor je imel častni predsednik odbora za prireditev Vegove slavnosti, g. dr. M. Ploj, dvorni svetnik, drž. in dež. poslanec. V vzne-šenih besedah je povdarjal navzočnost tolikega števila zastopnikov bratskih slovanskih narodov: češkesra, hrvatskega in poljskega, ki so prišli, da s Slovenci proslave slaven spomin učenjaka in junaka Jurija barona Vege. kojega je rodila priprosta slovenska mati. Navdušeni pozdrav g. dr. Ploja je našel glasen odmev. Moški pevski zbor, sestavljen iz pevcev akad. društev ,.Save", ..Slovenije"' in izobraževalnega zabavnega in podpornega društva „Zvezde" je zapel pod vodstvom g. Vinko Krušiča, pevovodje ..Zvezde'' mogočni Anton Foersterjev moški zbor ,.Samo". ki je napravil najboljši utis.
Slavnostni govor je imel g. dr. Andrej Fer-jančič, drž. in dež. poslanec. Podam vam začetek in konec govora:
Govornik je pričel tako:
..Zbrali smo se danes, da se poklonimo spominu svojega velikega rojaka Jurija barona Vege, rojaka, ki je po svojih slavnih delih na polji znanstva. kakor tudi po svojih nesmrtnih junaških činih na raznih bojiščih povzdignil ime svoje in naše domovine slovenske. Pozno se je širše slovensko občinstvo vzdramilo do tega spoznanja, malo da ni ostal Vega rodom Španec, za kar so ga bili proglasili; zato so si stekli njegovi životo-pisci, med njimi g. stotnik Fridolin Kavčič ne-venljivih zaslug, da so to diko slovenskega naroda oteli pozabnosti svojih rojakov ter dokazali, da veliki Juri Vega je bil priproste slovenske matere sin. Zato pa, slavna gospoda, popravimo zamudo, skažimo čast temu svojemu rojaku ter uporabimo vse sile, da se mu čimprej v slovenski metropoli, beli Ljubljani, dvigne spomenik, ki bode poznim rodovom pričal o slavi učenjaka in junaka, slovenskih roditeljev sina Jurija Vege.
Na mestu bi bilo podati pri današnji slavnosti obširnejši životopis Vegov, omenjati njegova dela. s katerimi se je proslavil na znanstvenem polji ter opisavati njegove junaške čine na bojnem polju, s katerimi je obujal občudovanje svojih sovrstnikov, toda v Okviru današnjega obširnejšega programa' je to nemogoče in omejiti se moram na to. da samo z nekolikimi črticami podam njegovo sliko.
Govornik je podal jasno sliko Vegovega zanimivega življenja ter delovanja na bojnem in učenjaškem polju. Vega je bil epohalen kot učenjak. Z junaškimi čini odlikoval se je1 pri obleganju Belgrada proti Turkom, pri obleganju trdnjave St, Louis proti Francozom; slednji so mislili, da te trdnjave ni mogoče zavzeti; dalje pri obleganju utrdb okoli \Veissenburga in Lauter-burga, Manheima in Moguncije. Vega je za svoja vojaška dejanja bil odlikovan z vitežkim redom cesarice Marije Terezije ter 1. 18.00 od cesarja Franca bil povišan v baronski stan. Mnoge učeno družbe so ga imenovale svojim članom.
Najzanimiveje pri tem pa je to, da je Vega po večem svoja dela pisal na raznih bojiščih. ..Inter arma silent musae" — genialni Vega je pa delal v tem izjemo.
Vega je živo ljubil svojo ožjo domovino; dokazal je to posebno s tem. da je svoja dela podaril kranjskim stanovom in jim en del izrecno posvetil s pismom, v katerem se hvaležno spominja svoje ljubljene domovine. Kranjski stanovi so ga sprejeli kakor sečlana med se. L. 1802 je avanziral za podpolkovnika.
Toda,Vegi ni bilo sojeno dolgo uživati sadov svojega uma in truda ter svojih junaških dejanj, ni mu bilo sojeno, še dalje se odlikovati na znanstvenem in nabirati si še dalje lovorik na bojnem polju. L. 1802 je žaloval Dunaj, ko se je razširila vest, da je Vega našel smrt v valovih Donave, šele 48 let star.
Mislilo se je sprva na samomor, a dognano je, da je bil žrtva zavratnega napada. Storilec ga je oropal in pahnil idočega čez neki most v Donavo.
To so samo nekateri podatki iz sicer kratkega. a slavnega in plodovitega življenja, moža porojenega od priprostih slovenskih starišev. Študiral je Vega v pomanjkanju in bedi. Stopil je kakor prostak v vojake, a že po enem letu službe je postal oficir, dosegel je stopinjo podpolkovnika, a da mu je bilo sojeno dalje živeti, ni dvojbe. da bi bil dosegel najvišje vojaške stopinje. Kakor znanstvenik je bil pripoznan od celega
sveta in odlikovan od številnih učenih družb. Vsprejet je bil med kranjske deželne stanove in od cesarja povzdignjen v baronski stan.
Kakor učenjak je Vega eden izmed mnogih, katere daje mali slovenski narod velikemu nemškemu sosedu in kateri jih tako rad reklamuje za svoje učenjake. Vega je poleg neštetih drugih živ dokaz, da v slovenskem narodu se nahajajo duševne sile. katere prodirajo na površje in si priborijo veljavo vkljub najneugodnejšim razmeram, s katerimi se jim je boriti. Slovenski narod je mal po številu, po nadarjenosti in duševnih vrlinah , je velik narod. Zgodovina nam kaže male narode, . kateri so si priborili tako v znanstvu. na bojnem polju, v umetnosti in sploh v vsej kulturi prvenstvo.
Slovenski narod, sedaj tlačan svojih mogočnih sosedov, ne potrebuje drugega, kakor da se prosto razvija. On potrebuje učilišč In to od najnižjih do najvišjih in ne bode mu treba oddajati svojih veleumov sosednim, s kulturo nasičenim narodom, slovenski učenjaki bodo dičili naša učilišča in Slovenec bode tekmoval z drugimi narodi z uma svitlim mečem za vse, kar je veliko in lepo. Za to nam je dokaz veleum, čegar spominu se danes klanjamo — Juri Vega. Slava-njegovemu spominu!"
Nastopila je operna pevka, hči inženerja in tovarnarja g. Frana Zmerzlikarja gospica Mari-janica Zmerzlikarjeva. Pela je iz Vikt, Parmove opere: „Urh. grof celjski", arijo Marijetice tako nežno in ljubko, • da se je občinstvu koj s to pesnijo prikupila. Druga njena točka je bila: „Toskanska barkarola" zložil Kamilo Mašek. Glasno so tudi to pesen odobravali. Nato je še zapela pesen, ki ni bila na vsporedu. I3rvi jugoslovanski godbeni kvartet je igral z vso virtuoz-nostjo Mendelssohnov: ,.kvartet — D — dur I." in Cajkovskega „Kavatino''. G. K. Jeraj je ta večer dokazal, da je virtuoz prve vrste. Vrstile so se krasne slovenske pesni, katere so peli zbori ali posanmi solisti v veliko zadovoljnost.
Koncertni vspored bil je zelo obširen in godba bos. herc. pešpolka št. 4 je že nestrpno čakala, da prične s svojim tudi obširnim programom, na katerem je bilo prvič na Dunaju pri slovenski slavnosti več točk slovenskih skladateljev. Največ radovednosti vzbujala je prva točka „Vegova koračnica", skladba g. ravnatelja Ivana Tomaževiča. ki jo je na slavnostni večer prvič igrala vojaška godlja. Njen utis je bil velikansk. Ze dolgo nisem čul tako burnega odobravanja. Morala jo je godba ponoviti, skladatelju so vsi srčno čestitali. Spomin na Vegovo slavnost ostane gotovo za vse pričujoče trajen in tudi v gmotnem oziru je vspešen.
Domače in druge vesti.
■■— Slovenske trgovine v Celju. Počasi se kaže preobrat v celjskem narodnem boju; kdor ga ne opazuje dan na dan na lastne oči. opazi komaj, da prihaja slovenski živelj vedno bolj na površje. Na zunaj so si pač mestni patrijarhi znali ohraniti nemški značaj mestu, a znotraj to nemštvo gnije in hira. Kot trhel hrast zagrmi prej ali pozneje to psevdo - nemštvo v grob. Mi, ki imamo priliko gledati ta razvoj, vidimo ta težki in neenaki boj, ki ga bijemo Slovenci z močnejšim nasprotnikom, ki ima na razpolago vsa sredstva razen zaslombe od strani naroda, katerega podpira na vse mogoče načine Gradec in Dunaj! Naš trgovski stan se sicer zadnja leta ni bogvekaj pomnožil, a kar ga je. je trden in gospodarski močan. Nemci pač skušajo svoje trgovine pomnožiti in okrepiti, ali njihovi vspehi so sami navidezni, efemerni. Koliko pa jih je, ki odidejo iz našega nehvaležnega mesta, kjer Slovenci nočejo več polniti lačnih nemških trebuhov. Eden njihovih trgovcev je zadnji čas napovedal konkurz, drugi je izginil. Bil je to zlatar in „turnar" Blessig. In tako gre naprej in tako pojde! Slovenci, mi pa podpirajmo narodne trgovine. ki so solidne, poštene in kjer trgujejo naši ljudje. Mi imamo svojega zlatarja v mestu, gosp. Rafka Salmiča, zato je pač neodpustljiv naroden greh, ako naše dame vidimo zahajati v Jichovo ali Pacchiafovo štacuno. Nam je treba stroge doslednosti v narodnem življenju, vedno in povsod mora veljati naš princip, da podpiramo samo svojce. Trdno, kot iz granita izklesano, stoj naše geslo: „Svoji k svojim!"
— Šoštanjske volitve. Koliko si prizadevajo Nemci, da bi dobili trg Šoštanj v svoje roke, o tem priča najbolj interpelacija ,,dičnega" Pommerja v državnem zboru, ki jo je stavil pred tednom. In kaj je navajal gromonosnik v tej znameniti interpelaciji, ki jo je naperil na notranjega ministra? Ali se ni potresla v svojih tečajih Avstrija, ko je celjski zastopnik navajal ,.vnebo-vpijoče krivice", ki jih prizadevajo šoštanjski
/
Slovenci ubogi nemški pari ? Nič drugega ni znal navesti nego to, da so Slovenci iiložili reklamacije proti volilnemu imeniku zadnji dan in šele. ko je minula šesta ur^! Tako daleč je slepa strast zavedla šoštanjske pristne Nemce, da ne vedo, da se dan ne neha ob 6. temveč ob 12. uri. Sicer pa je to takšna malenkost, da ni vredna besede, a profesorček Pommei: jo je razblinil v strašen veleizdajski čin. ki grozi podreti temelje države. Kako objestna in naduta je peščica šo-štanjskih posili-neimcev, dokazuje v prejasni luči tudi dejstvo, da jim niti sloven jegraški okrajni glavar, Capek, ki je bil vedno nepristransk in objektiven v službi, ni po volji. Da, res je, da ima glavar gledati na to, da se izvrže volitve strogo v smislu zakona, in vprav to je naša zahteva! Šoštanjška občina pa ne pride nikdar v druge roke kakor v slovenske, ako Jio imel prvo in edino besedo avstrijski zakon. Navedli smo zadnjič slučaje, ki v kričečih barvah kažejo, kako si Nemci tolmačijo zakon. Da pride šoštanj-ska občina v Nemške roke. ki jo v ogromni večini tvorijo čistokrvni Slovenci, bi bila to gorostasna nepravda. ki bi sekala v meso slovenskih davkoplačevalcev. Kar hočejo zdaj doseči Nemci, to je anarhističen napad na našo posest, na naše pravice. Šoštanjskim Slovencem pa kličemo: Hrabro naprej, da zmaga naša pravda, da pridete v tri-umfu iz boja, kamor vas kliče domovina, kamor vas zove naš jezik, najdražja svetinja materina. Slovenci gledamo s ponosom in zaupanjem na šoštanjske borce. Bog in narod!
—	10.000 K za vodovod v Šoštanju je
dovolil upravni svet Južnoštajerske hranilnice v Celju v svoji seji dne 30. t, m. Sodni okraj Šoštanjski je vzajemno z Vranskim. Gornjegraj-skim, Šmarskim in Sevniškim ustanovil imenovano slovensko hranilnico in poleg treh dijaških štipendij z glavnico po 10.000 K (za vsako) bode zdaj Šoštanj vžival prvi izdatno podporo pri napravi njemu toliko potrebnega vodovoda.
—	Jezik čistite peg. Poslano. Culi in gledali smo Lanovca, Pajka in Kremenjaka v celjskem „Narodnem domu '. O tej priliki smo pa tudi slišali izmed občinstva vprašanja, zakaj ,.Streber" ni hlepin ali hlepuh, zakaj mora biti Lanovec „šoštar" in ne kopitar, zakaj mora slovenska „gnjat" imenovati se na slovenskem odru z grdo popačenim nemškim imenom, katerega rabijo' samo Nemci najnižje olike — šunka; -zakaf mora Pajk biti ..šuft" in ne tolovaj? Jurčič je že o svojem času se uprl prmojdušev-skemu jeziku na ljubljanskem gledališču. Pomagalo je tedaj nekoliko. Črez četrt stoletja pa se silijo nled omikane Slovence ,.Zaneti z Iblane". Ne kvarite nam jezika, posebno ne tam. kjer bi ga imeli ..čistiti peg" — V Ljubljani pišejo, da gledališče upliva na jezik občinstva, pridevajo pa prav po Žanetovo, da jim je gledališče ..eine Her-zenssache".	Ožeg.
—	Vojaški nabori so se začeli v Celju v torek. Prvi dan se je vršil za mesto, in sicer je prišlo 38 domačih poklicancev in 20 tujih. , Od teh je bilo potrjenih 8 domačinov in trije tujci. Drugi dan so prišli pred komisijo fantje iz Savinjske doline. Večjidel so se pripeljali na vozovih, okrašenih z narodnimi trobojnicami med petjem v mesto, kjer pa so policaji kot skobci prežali nanje. Pri tem jim je šel na roko tudi zagrizenec Grad, ki je v svoji ključavničarski delavnici čakal na fante. Enega od njih pa je c,elo neusmiljeno in sirovo suval z glavo ob zid. Fantje so namreč pripeli nič hudega sluteč po Gizelini ulici, Grad pa se" je vrgel mednje in nekega fanta s pomočjo svojih delavcev, ki so oboroženi z železom prihruli od nakoval, vlekel v delavnico, kjer so ga vrgli na tla in zvezanega bili kot živino. Na Ljubljanski cesti pa se je posebno odlikoval „mavtner" Beneš, ki je bil ta dan tudi policaj. Kričal je namreč, da sme ravno-tako aretirati kot redarji. Koliko je neki dobil za svoja junaška dela?
„Za domovino in cesarja". Na nabor v Celje se je pripeljalo mnogo slovenskih korenjakov na vozovih, okrašenih z narodnimi trobojnicami in smrečicami, ovitimi s pisanimi trakovi, belo-modro-rudečimi. V sredo so pripeli mladeniči iz Savinjske doline, in od teh so se zlasti odlikovali iz Gotovelj. ki .so krasno zapeli več slovenskih narodnih pesmi. Danes, t. j. v petek pa so došli pred komisijo mladeniči od Št. Jurja ob juž. žel.
Na dveh vozovih, prvi je imel napis ,.Za domovino in cesarja"' so se pripeljali po Graški cesti ter vozili skozi mesto. ,.nemško"' Celje. Bilo je to nekaj divnega, ko je voz za vozom zmagonosno in ponosno šel po celjskih ulicah, mimo magistrata in naprej v „Narodni dom". Kako so bodle narodne trobojnice v oči celjske renegate, a brezuspešno!, Redarji niso imeli povoda posredovati, ker so se mladeniči zadržali prav mirno in dostojno. To je bilo vrlo. slovenski mladeniči! Bodite prepričani, da nas je vse celjske Slovence v srce veselilo ob pogledu na vas,, ki ste tako lepo pokazali svojo narodnost in zavednost. Na praznik vaše mladosti vam je bila v mislih domovina. in kadar pride delavnik, tudi tedaj je ne smete pozabiti. Hrabro stojmo na braniku, za naš dragi materni jezik, za naše pravice in našo j: t! Potem bo še veličastnejše plapolala belo-r.:: i o-rdeča zastava v Celju!
Nova nesramnost c. kr. pošte. Kakor smo ;;vedeli, je odredilo c. kr. poštno ravnateljstvo v Grade.:, da pošte odslej ne smejo sprejemati slovenskih brzojavk', naslovljenih v Dobrno, ako se ne dostavi: Post Neuhaus bei Cilli. Te besede mora adresant seveda posebej plačati. Ne glede na to pa pomeni ta odlok najimpertinentnejše kršenje naših pravic, zajamčenih tako jasno v že tolikokrat citiranem čl. XIX. drž. tem. zak. T o pomeni za Slovence čisto navadno nizkotno s e k a t u r o i n š i k a n o, za katero zasluži njen povzročitelj, da ga odslove. Od takih poštnih ravnateljev si naših pravic ne pustimo kratiti. Od naših poslancev pa pričakujemo trdno in zanesljivo, da store takoj vse potrebne korake in pred vsem interpelirajo trgovinskega ministra, kaj poreče on k takemu postopanju. — - Povdarjamo pa, da nima tukajšnji poštni ra\matelj s tem ničesar opraviti, obratno mu radi pripoznavamo, da ima najboljšo voljo, biti pravičen in nepristransk.
Celjski pošti. Vljudno prosim, naznanite svetu, kakšne pridne uradnike imamo pri poštah in vlakih, ki ne razumejo slovenščine. Dopisnica iz Celja, naslovljena name v Godenice pri Središču in odposlana dne 19. marca je romala iz Celja mimo Središča na hrvatsko zemljo v Vinico in od tam nazaj v Središče. Red mora biti povsod, in če ga na poštah ne poznajo, — je dovolj žalostno.
—	Štorjanarji v Celju. Gostilno „Bier-quelle". Rotovške ulice št. 6. je imela doslej v najemu neka slovenska gospa iz Št. Jurja. Ker pa je doma kupila hišo in se preseli tja. je odpovedala-najemnino. V sredo pa je še ona gospodinjila v gostilni, a . že pridero Štorjanarji. njim na čelu bodoči krčmar Tekauc v gostilno; med krikom in tuljenjem začno plesati in uganjati razne nesramnosti. Slovence opozarjamo, da bo odslej tam krčmaril nemškutar! V Celju pa imamo še tri slovenske gostilne.
—	Za lesotržce. Dne 4. aprila ob 9. uri dopoldne bo v Celju v hotelu Teršek shod leso-tržcev -in obenem ustanovni shod društva južno-avstrijskih in ogrskih lesotržcev. Sedež tega društva bo v Mariboru. Interesentje se vabijo naj pridejo že 3. aprila popoldne v Celje. Slovenskim lesotržcem priporočamo obenem, naj pazijo. da jih ne bodo zapostavljali.
—	„Sudmarkin" kramar je nanovo priseljeni štacunar Stiebler, takozvani „der billige Mann". ki s svojo, preležano robo hoče kovati denar. Cuje se, da prodaja „Sudmarkino" perilo. Kdor bo torej kupil srajco tam, bo nosil judeža na prsih. Bodimo zavedni in ne dajmo se vsakemu pritepencu zvoditi za nos.
—	Iz Laškega. Vsi nemčurji igrajo proti Slovencem zahrbtno politiko, skrivajo pa isto, kot kura svoje jajce. Nič jih bolj ne vznemirja in peče, kakor če se njihovo hinavsko početje razkriva pred svetom. To je grob njihovih -nad, ker dobro poučenega ljudstva ne dobe tako hitro na lim. Takov grob so zapazili v zadnjem času nem-čurski komandanti našega trga v predalih „ Domovine". In ta zavest jim ne da miru, ne pokoja. Z upom in strahom pričakujejo sedaj vsako številko „Domovine": „Is bos?" — „Jo!" — ,,Du veri . . . Redakteur, hot er uns schon bider!" — in s togoto prebirajo potem svoje obtožbe, na katere se ne da nič odgovoriti. Iz rok v roke roma potem uboga „Domovina" od enega nem-čurja do drugega, dokler je niso vsi prebrali. Potem pa stopijo skupaj in premišljujejo in sklepajo ... Kaj bo, kaj bo! Seveda, da bi „Domo-vino" vsaj oni sami dobili v roke, naj bi še bilo! Toda berejo jo kmetje, ki-že komaj čakajo; da pride kak nemčur noter in ti nas bodo spoznali, vse nemčurje od konca do kraja, in nobenega ne bo več blizu, čeravno imamo tako radi njihove dnarce. In mi, ubogi nemčurji, bomo šli . . . Izmed najbolj boječih je še Hermarpi Kari, dasiravno je ob drugi priliki, kadar je treba kako
slovensko zastavo odstraniti, zopet najbolj ko-rajžen. Sedaj se je pa bojda že zarekel. da javno ne mara več nastopati proti \.bindišarjem" ker v ,.Domovino" noče več priti, to je nekaj groznega zanj! Bode neki rajši bolj na tihem deloval proti njim. ker mu manj škoduje; toda ,.giftno ptujsko kroto" in pa „Sudmarkove kolendre" bode še tudi zanaprej delil. — In ko tako premišljujejo, pridejo do sklepa, da je treba tega salamenskega dopisnika narediti nesposobnega za nadaljno poročanje — potem bo mir. potem bo nemčurstvo rešeno. — Toda kako izvršiti? Do odprtega odgovora v časniku nimajo poguma, to b» bilo tudi brezuspešno, pa še škodovalo bi jim. delati se morajo miroljubne, nedolžne kot beli golobi . . . Bravo, bravo. bravo! Jo že imajo! Zakaj pa „špogajo" svojo zahrbtno politiko? Zahrbtno se ga mora po^ftrašiti z žuganjem in grožnjo . . . Terorizem, to je jajih stara taktika, s tem so še vedno največ dosegli. — Poslušajte torej, kaki korajžni ljudje se nahajajo med laškimi nemčurji. Priče imamo, ko se je v neki nemčurski družbi, že opetovano grozilo dopisniku ,.Domovine'^ z ustreljenjem! in to dvakrat ob navzočnosti c. kr. orožnika! Državni pravdnik. kje si! Kakor upamo, je dotični "orožnik zadevo vendar javil pristojni oblasti, toda vkljub temu hodi grozilec še danes nekaznovan okoli. Zopet drugokrat se je v imenovani lepi družbi posvetovalo, kje in kako bi se dobilo tega preklicanega dopisnika v past, kjer bi se mu takozvani nemški „faustrecht" razložil, po domače rečeno, da bi se ga nabilo. Seveda bi se moglo to le ponoči zgoditi, ker po dnevi za, to zopet nimajo korajže. Pa najzanimivejše šele pride: Tej podli nizki druhali, ki grozi s streljanjem in pobijanjem, prihaja na pomoč tudi vodja, okrajne sodnije, Marckhl na poseben način. Prepovedal je uradniku sodnije občevati s to in s to osebo, ker se mu zdi sumljiva. da dopisuje v „Domovino". Glejte, glejte! G. Marckhl nam je že sicer iz Celja znan in proslul kot štreber trhlega nemčurstva toda s to prepovedjo je prekosil samega sebe. Enaka prepoved še niti v najzagrizenejšem nemčurskem mestu, v,Celju, ne obstoja! Vprašamo, kdo daje g. Marckhlnu pravico vtikati se na tako očiten in pohujšljiv način v nemčursko stvar ter prepovedovati občevanje z osebami, ki nimajo druge napake nad seboj, kot da so zavedni Slovenci? To so poskusi, s katerimi se upa propadajoča naša nemčurska klika zavarovati proti probujajoči se slovenski zavesti na koncu svoje vlade. Ti poskusi so pri vsej svoji podlosti le smešni. Podobni so utapljajočemu, ki grabi za slamnato bilko in upa na rešitev. Za nemčurske grožnje pa se toliko zmenimo kot. za lanski sneg. ako se le v to poklicani organi ne bodo začeli za nje bolj zanimati. Njih bedasti ukrepi nas ne ponižujejo —: v čast so nam, kot rane zadobljene v boju za domovino ... Za nami je ljudstvo, katero je slovenske odpadnike že davno obsodilo ...
Sv. Jurij ob juž. žel. Tudi jaz hočem malo čitatelje ,.Domovine" seznaniti z našimi žalostnimi razmerami. Mislil bi kdo morebiti, da tukaj jako složno živimo', da smo vsi enega mišljenja in prepričanja, ker slovi naš trg Št. Jur kot naroden trg. Da, sloga je med prebivalstvom z malimi izjemami, pa v naših narodnih društvih in med društvi je ni. Če pa ni sloge, ve vsakdo, kakšno nasprotovanje je med njimi. Kar se je pa tukaj godilo' in se še godi, to pa presega vse meje. Znano vam je, da smo si ustanovili ,.Katoliško bralno društvo"' pod predsedstvom g. župnika, kateremu je vse kaj drugega bolj mar, kakor izobrazba članov. Koliko je bilo nasprotovanja od iste strani ob ustanovitvi vrlo narodnega tambu-raškega društva ,.Rifnik", to ve celi trgt cela fara. Posebno se je odlikoval v tem gosp. Zličar. podpredsednik bralnega društva in nekateri drugi. Zato je mislil, da je v podpredsedniku bralnega društva združen ves odbor, in je meni nič tebi nič prilepil nekoč listek na vrata bralne sobe, da dekleta ne smejo skupno s fanti citati v sobi, ampak morajo iti v mežnarijo. in se jim bodo tja nosili časopisi. Seveda so se temu drugi uprli, ker je tukaj dovolj prostora za oba spola. In ali niso dekleta bolj navdušena za narodno reč. ako vidijo, da niso same, da jim fantje vrlo pomagajo! Ker pa vem, da bode dolžil tainburaško društvo tega dopisa, zato sedaj naprej povem, da sem jaz to pisal, ki nisem ud tamburaškega društva, pač pa bralnega. Ker pa mislim še kmalu kaj poročat, ker je gradiva dovolj, zato ti pa povem, da se še danes ne bom popolno podpisal, pač pa pri zadnjem dopisu, do tedaj pa	Iščiga,
— Na Dobrni dr. Jaborneg-ova modrost ne more biti posebno čislana. Kaj se je mož trudil, da bi prepričal dobrnske nemčurje in Nemce o potrebi „nemškega" občinskega odbora-na Dobrni; koliko pisarij je imel, sedaj pa gre eden najbolj zvestih namreč Šemerl-Feldin in vpraša za svet v — Št. Ilju! Pa je bojda slabo skupil. Poučili^ so ga na jasen ilačin. da naj ne vtika svojih" prstov v ogenj, da se ne opeče. Častitamo!
-1- Vsi dobrnski nemčurji in Nemci s celjskim dr. Jaborneg-om vred morajo biti sila slabi računarji. Pri nas ve vsak šolarček. da ima dan 24 ur. trije dnevi pa 72 ur. Tako daleč še na oni strani niso. Morebiti se pa dajo še -poučiti.
—	Rentmeister dobrnskih toplic gospod •Auer je sedaj ob času volilne borbe največjega
usmiljenja vredna stvar na svetu. Izvesti mora vsa Jaborneg-ova povelja in to ni majhna reč. Zraven pa je še to. da g. Auer sam rajši komau-dira. kakor pa posluša, Pa zaradi županskega stolca se pregrize tudi najtrši oreh in prepiše, če je treba, tudi 50 pol papirja.
—	Brežice. Poročali ste o tolovajskem napadu na Uršič & Lipejevo trgovino, kako mu je neznan rogovilež razbil firmo. Ne gre nam pa to v glavo, zakaj se je ta hudobija izvršila prav sedaj, ko je prišel znani Paidasch iz ječe. kamor so ga utaknili vsled proslule brežiške afere. Ob otvoritvi ,.Narodnega doma" je namreč valil kamenje na ,.Sokole". Sedaj pa je nekdo razbil z opeko slovenski napis. To da misliti.
—	Sromlje pri Brežicah. Vršile so se občinske volitve v občini Sromlje dne 9. marca 1905. Bilo je lepo število volilcev od vseh sosednjih vasi, in to samih narodnih volilcev. „Štajerčani" se niso upali veliko vtikati v volitev, ker so vedeli. da bodo svoj nemškutarski greben izgubili. Vložili so ugovor proti lepi postavni volit vi. Izmislili so si. da niso bila oznanila nabita na javnem mestu; a naš župan je že toliko moder in pameten, da je oznanila nabil na javnem mestu, eno pri občini, drugo pri nekem trgovcu in krč-marju. To pa sta gotovo javni mesti! „Štajerčani" bodo šli s svojim ugovorom na ,.pufštain" v Brežice! %
Občina Pleterje pri Brežicah je dobila nedavno dopis od breške bolnišnice glede neke bolnice, pristojno v našo občino. Poslala pa nam je samonemško tiskovino, ki jo naj župan izpolni. Toda ne boš, breški Mihi! To nemško tiskovino smo poslali nazaj! Ako bolnišnica v Brežicah hoče kaj od nas imeti, naj pošlje dvojezično tiskovino! In res, črez mesec dni je prirajžala, kakor smo hoteli. Vse slovenske občine se opozarjajo, naj vedno in povsod stoje na braniku našega jezika. Imamo že precej, vrlih županov, ki se zavedajo svojih pravic. Vračajte nemške tiskovine, ker slovenski župani niso sluge nemških uradnikov.
—	Za grobni spomenik rajnemu Ivan
Kaču so še darovali: g. Edvard Kuketz. Laški trg 10 K, g. Ivan Apat-Kapla 3 K. vesela družba pri Irbarjevem vinogradu in sicer g. Franc Ni-dorfer Vrbje 5 K. g. Martin Lednik (Irbai*) Mala Pirešica 3 K. g. Martin Ocvirk Mala Pirešica 3 K. g. Ivan Zupane Žalec 1 K. g. Fran Košar Žalec 1 K. Za nadaljne prispevke se priporoča nabira telj.
Poljudno znanstveno podavanje v Žalcu, katero naj bi se bilo vršilo meseca marca, se priredi v nedeljo, dne 2. aprila t, 1. ob 3. uri p o p o 1 u d n e v V. razredu ljudske šole. Kakor znano, bode razpravljal g. profesor Vodnik iz Celja o elektriki in njeni praktični uporabi. K podavanju ima vsakdo prost vstop. K mnogobrojni udeležbi vabi
Narodna čitalnica v Žalcu.
—	Udiranje zemlje v Halozah. Kakor se je bilo bati. se v Halozah zemlja ugreza naprej. Mnogo nasadov in stavb je uničenih, druge pa so v nevarnosti. Več sto prošenj so že vložili oškodovani kmetje na deželni odbor za pomoč, ali vse zastonj. Dva inženirja sta konstatirala nujno potrebo, da se kaj stori v tem oziru. in sta poročala deželnemu odboru. Ali ne zgodi se prav nič, in vsa zadeva počiva pri poljedelskem ministrstvu, in opravičen je strah, da bo ostala tam. Če pomislimo, kaj vse stori vlada, če se kje drugje pokažejo samo znaki ugrezanja zemlje, kakšen krik se zažene, a tukaj, kjer bijejo kmetje obupen boj za obstanek, se ne zmeni nikdo. da bi kaj storil. Zato so vsi ogorčeni in skrajno nestrpni. Samo lani meseca oktobra povzročena škoda je znašala nad pol milijona kron! Nevarnost je velika, več stanovanj se je že moralo opustiti. Naši poslanci naj store kaj v tem oziru, da predramijo vlado in opozore na njeno dolžnost napram svojim davkoplačevalcem.
—	Iz Frama nam pišejo: Ali morda gospod Franc Pirkmajer ni nemškutar? Gospoda moja, poznam ga osebno ter sem bil že večkrat v njegovi družbi, a slovenske besede še nisem slišal iz njegovih ust; kaj je torej ta gospod drugega kakor nemškutar! Sicer tudi brez te okolnosti je nemško mišljenje in nemškutarska kakovost imenovanega gospoda v našem kraju nekaj do cela dognanega. nekaj takega, kar je šamoobsebi umevno. To Vam morajo torej biti čudni trezno-misleči narodni krogi v Framu, ki obsojaio napade v zadnjih številkah »Slovenskega Štajerca"' na tamkajšnjega gosp. nadučitplja Pirkmajerja! Seveda ti napadi se tičejo narodnega mišljenja imenovanih narodnih krogov, katerim še veliko, veliko nedostaje do popolne narodne zavednosti.
—	Iz Godeninec pri Središču. Malokdaj ali pa nikdar ne pride v javnost kaj od nas, dasi nismo takorekoč Bogu za hrbtom. Hvala Bogu. v našo občino romajo vsi slovenski časopisi; kar jih je na Štajerskem. Ptujska „giftna krota" pa pri nas_ nima prostora; če prikvaka, jo spodimo kar hitro nazaj, odkoder je prišla. Za nemčursko nesnago ne maramo.
- S šole. Okrajni šolski svet celjski je izrekel v svoji zadnji seji zahvalo gosp. Franca
Friedrich, načelniku okr. šolskega sveta v Libojah, za ustanovitev taraošnje šolarske kuhinje, in ta-mošnjeniu nadučiteijir gosp. Jožefu Košenina za otrokom podeljene obede.
Sv.. Duh na Ostrem vrhu. Naša župnija je ena najsevernejših točk slovenskega ozemlja, in naša šola je edina narodna v celem Upniškem okraju, Žalibog se je pri nas do sedaj premalo storilo za prebuja ljudstva, dasi je za to še precej dovzetno. Sicer prihaja v zadnjem času nekoliko slovenskih časnikov, katerih vsak eksemplar ima najmanj po deset čitateljev v naš kraj. in se tudi tukajšnja šolska knjižnica prav pridno uporablja. ker izposojene knjige ne čitajo samo otroci ampak tudi starši. A to nikakor ne zadostuje, ker je večina že vse knjige, ki se nahajajo v naši šolski knjižnici, prečitala. in nam ni mogoče ustreči lepi želji po nadaljnem in boljšem čtivu. Zato je podpisani krajni šolski svet sklenil vse storiti, da se razširi tukajšnja šolska knjižnica, in pripravljati tla za ustanovitev ljudske knjižnice v našem kraju. Ker pa je to z obstoječimi sredstvi nemogoče doseči, prosimo slovenske rodoljube, katerim je na tem. da sezidamo trden naroden jez zoper germanski naval, naj nam pošljejo knjig, primernih za šolske ali ljudske knjižnice. Knjige naj obsegajo povesti, ali poljudne gospodarske, prirodoznanske, zgodovinske ali zemljepisne spise. Vsako nam darovano knjigo sprejmemo z največjim veseljem. Knjige naj se pošljejo na naslov: Krajni šolski svet pri Sv. Duhu na Ostrem vrhu, pošta Lučane. via Ehrenhausen.
Hranilno in posojilno društvo v Ptuju je imelo leta 1904 prejemkov 2,368.502 95 ^ izdatkov pa 2,342.070 59 K, torej denarnega prometa 4,692.573'54 K. Zadružnikov je bilo koncem 1904. leta 4095. Stanje hranilnih vlog koncem 1904.1. 2.162.078 36 K. Stanje posojil 1,934.293 63 K. Čisti dobiček 1904. leta znaša 19.529'25 K. od tega se je 7.238'95 kron določilo v dobrodelne namene.
Kako in do kedaj se še zamenjavajo vže iz prometa izključeni bankovci avstrijske veljave. Stari papirnati denar po 5 in 50 goldinarjev zamenjava se še do 31. avgusta 1907, po 10 gld. do 31. avgusta 1. 1909 in po 100 gld. do 31. oktobra 1910. — Ako ima še kdo tak denar shranjen ali če ga slučajno kot založenega še v kaki knjigi ali skrinji najde,' naj ga pošlje filijalki c. kr. avstro - ogrske banke v Ljubljano ali pa neposredno c. kr. avstro-ogrski banki na Dunaj s pismeno in po 1 krono kolekovano prošnjo ter priloži ■/. našlovom napisan in z znamkami za 35 v frankiran zavitek (kuvert). Prošnja naj se glasi približno takole: SI. filijalka c. in kr. avstro - ogrske banke v Ljubljani. Podpisani prosim, da mi si. filijalka izvoli zamenjati . . . komadov bankovcev po . .. gld. avstrijske veljave v bankovce kronske veljave in mi poslati za-menjeni bankovec v priloženem frankovanem zavitku priporočeno po pošti.
St. Ilj v Slov. gor. Pretečeni teden so orožniki nekega šolarja iz slavne nemške šole gonili nekaj časa po Št. Ilju, potem pa so ga odpeljali v Maribor in ga tam izročili okrožnemu sodišču. To je pač nadepolna mladina! In katero šolo obiskuje? Slavno nemško šolo! Žal, da so otroci nemške šole večinoma otroci slovenskih staršev.
' rr lr/' Moravec pri Mali Nedelji. Pri nas se začenja vesela spomlad. Imeli bi se je veseliti, toda pri nas v Novem vrhu je vse drugače. Orožniki so nam spravili same močne može pod ključ. Seme ,.Štajerca" močno klije. Kajti eden pristaš ga že od lanskega leta pridno zaliva v Mariboru in drugega so mu poslali ta mesec pomagat, tretji pa še mogoče pride.
—	Murska železnica izdaja samo nemške tiskovine na celi progi Radgona-Ljutomer. Ali res naši poslanci ne morejo opozoriti vlade in je s svojim uplivom prisiliti, da se ta krivica, ki se godi slovenskemu ljudstvu na Murskem polju, odpravi. Železnica in njeni uradniki, seve po večini Nemci, so za nas. ne pa mi za nje. Muropoljci, kje je Vaš narodni ponos? Železnica, ki smo jo največ mi z našimi prispevki postavili, je dolžna in njeni uradniki nam dajati dvojezične tiskovine, drugače pa v boj, dokler se uradne krivice te vrste ne odpravijo.
—	Pomladanske orožne vaje odpovedane so pri naslednjih vojnih oddelkih vsled ukaza vojnega ministrstva, in sicer bi se morale vršiti za rezerviste bosanskega polka št. 2 (Gradec), lovskih bataljonov št. 5 (Trbiž), št. 17 (Juden-burg). št. 21 ' (Bruck ob Muri) in št. 29 (Gra-diška) od 15. 97. maja 1.1.: dalje za nadomestne rezerviste navedenih bataljonov v istem času; končno vaje dragonskega polka št. 4 in huzar-skega polka št. 6 vsi določeni trije termini: 1. maja, 15. maja in 29. maja. Za druga krdela določene vaje ostanejo v veljavi. Povod omenjeni odpovedi vaj v ukazu ni naveden. — Tudi ni določen kak drug čas.
Kako se od sedaj naprej list naroča { Od/ sedaj naprej ne bo treba naročniku več pisati poštnih nakaznic, ako bodo pošiljali naročnino za naše liste. Treba je iti samo na pošto, tam oddati naročnino za celo leto, pol leta ali četrt leta in poštnino 10 vin., povedati uradniku, ta in ta list želim dobivati, tukaj plačam naročnino ža ta in
ta čas, nato da uradnik potrdilo za vplačano svoto in list je naročen. Seveda se lahko pošlje
naročnina tudi kakor do sedaj po poštni nakaznici.
*
,,Društvo slovenskih književnikov in časnikarjev" V Ljubljani. Ker je odbor svojo nalogo, da razmeram primerno predrngači svoja pravila, že izvršil, sklicuje na sredo, dne 5. aprila ob 8. uri zvečer v »Narodni dom izreden občni zborstem-le dnevnim redom: 1. Poročilo o spremembi pravil; 2. volitev: a) .predsednika; b) 9 odbornikov in 3 namestnikov; c) nadzorstva (3 člani) in č) častnega sodišča (5 članov); 3. določitev vpisnine in članarine; 4. event. predlogi. Vsi pisatelji in časnikarji, ki so že pristopili društvu, kakor tudi tisti, ki še nameravajo vstopiti, se nujno poživljajo, da se zanesljivo udeleže tega zborovanja. Pravila se dobe zadnje dni pred zborovanjem pri društvenem odboru. Pripomnja se, da lahko v društvo vstopijo tudi dame. Tisti gospodje in dame, ki nameravajo pristopiti društvu, se naj nemudoma javijo odboru.
—	Slovensko gledališče V Ljubljani ima v soboto, dne 1, aprila svojo zadnjo letošnjo predstavo. V nedeljo se je uprizorila nova slovenska narodna igra »Testament1.
Nemšjd otok na Slovenskem je znano Kočevje na Dolenjskem, kjer so se naselili švabski privandranci. Nemški kolonisti v nenemških krajih pa se ne zadovoljujejo s tem kar imajo, marveč »branijo svoje nemštvo"' s tem, da segajo tudi po tuji posesti. To nalogo izvršuje pruska »Siid-marka" društvo za oropanje slovenske posesti. Te dni je ta prusaška klika razposlala svoja vabila vsem občinam na Kočevju, da naj pristopijo k »Sudmarki" torej tudi slovenskim! In ta vabila je kočevska pošta razpošiljala — poštnine prosto! Torej delajo Prusi v naših krajih, že kar sami hočejo! In mi vso to — svinjarijo gledamo z zavezanimi očmi!
—	Trije slovenski najboljši slikarji Jakopič, Grohar in Jama, so razstavili skupaj z nemškimi in poljskimi umetniki na Dunaju v Secesiji. Čast našim slikarjem, ki jih celo tujina pozdravlja in spoštuje.
—	Koncerta ljubljanske »Glasbene Matice" v „Narodnem doinu" v Trstu. Koncerta, katera je priredila na vabilo tržaških Slovencev ljubljanska »Glasbena Matica"' v Trstu dne 25. in 26. t, m., vspela sta v vsakem pogledu sijajno. Udeležba bila je taka, da večja ni mogla biti, kajti dotična dvorana v »Narodnem domu'- bila je do zadnjega kotička natlačena. Iz Ljubljane pripeljal je pevce in druge goste, katerih vse skupaj je bilo nad 520, poseben vlak v soboto. Na kolodvoru zbralo se je vse polno tržaških Slovencev, ki so došle kranjske brate pozdravili z navdušenimi živio-klici. Prvi koncert je bil v soboto, drugi koncert pa v nedeljo. Pevski zbor »Glasbene Matice" je izvajal vse točke tako fino in s takim občutkom, da je bilo občinstvo naravnost očarano. Navdušenja ni bilo ne konca ne kraja. Naravnost pretresljiv trenutek je bil, ko so po dokončanem sporedu začeli na galeriji peti slovansko himno »Hej Slovani" in se jim je v petju pridružilo tudi vse zbrano občinstvo ter pevci na odru tako, da je ta himna donela hkratu iz kakih 1400 grl. Ljubljanski gostje vrnili so se v Ljubljano v nedeljo zvečer. Pred odhodom zbralo se je na železniškem peronu kakih 2000 tržaških Slovanov, da se tam poslove od milih jim kranjskih bratov.
—	Italijansko časopisje v Trstu v službi italijanske vlade. Že davno se je domnevalo, da dobivajo nekateri italijanski listi v Trstu podpore od italijanske vlade, kajti nekateri teh listov imajo tako malo naročnikov in odjemalcev, da bi niti mesec dni ne mogli, živeti brez izrednih podpor. Zdaj je italijanski socijalno demokratični list pojasnil, kaka korupcija vlada pri časopisju v Italiji in med drugim tudi povedal, da subvencijonira italijanska vlada oba tržaška iredentovska lista in da je samo ministrski predsednik Zanardelli dal iz italijanskih vladnih fondov tržaškemu ..Indepen-dentu" 60.000 lir. To pomeni mnogo!
Italijansko vseučilišče nameravajo zdaj postaviti v Koper. To mesto pa je oddaljeno od Trsta le tričetrt ure vožnje, torej bi se s tem doseglo isto. kakor če bi univerzo postavili v Trst.
—	Beljak dedič. Nedavno umrla gospa Ana baronica Aichlberg je zapustila beljaški mestni občini za mestno bolnico svojo vilo in vrednostnih papirjev za 60.000 kron. Vilo bodo preustrojili za dom rekonvalescentov.
Nova kolonizacijska banka. Iz Zagreba poročajo: Zagrebška hrvatsko-slavonska banka je v zvezi z ogrsko hipotekanio banko in eskomptno banko odločila osnovati posebno banko za kolonizacijo in parceliranje zemljišč v Hrvatski in Slavoniji po vzorcu novo osnovane take banke za Ogrsko. Ta banka bi imela parcelirati v.ne-obljudenih krajih velika posestva ter jih dajati narodu iz preobljudenih krajev. Tako bi se uredila notranja kolonizacija ter bi se preprečilo izseljevanje. Glavnica, ki je že pokrita, je določena na eden milijon kron; banka pa stopi kmalu v živ-
ljenje. Kakor se govori, je to novo podjetje deloma naperjeno proti »Hrvatski poljedelski banki" in pada v oči, da je ta nova banka v zvezi z ogrsko banko, ki ima enake svrhe.
Loterija.
Ni je stvari, ki bi se tako priljubila ljudem, zlasti ženskam, kakor je loterija. Začela se je tekom šestnajstega stoletja v italijanskem mestu Genovi. Tu so se vsako leto dvakrat vršile volitve. Izmed 90 plemenitaških rodbin so vsakokrat volili za voditelje po pet mož. Napisali so pred volitvijo na listke imena vseh 90 rodbin in jih vrgli v malo posodico. Dobro zmešane listke so nato žrebali, t. j. potegnili so zaporedoma pet listkov iz posodice. Vsakokrat se je zaklicalo ime izvoljenega plemenitaša.
Genovčani so začeli pri tej priložnosti staviti med seboj, kateri plemenitaši f)odo izvoljeni. Najnavadnejša stava je bila »estratto'', t. j. sta-vili^so na eno ime. Sčasoma so stavili tudi na 2 in -3 imena (ambe in terne), najdrznejši celo kvaterne in kvinterne. Občinski svetovalec Gentile je to prvotno stavo izpremenil in upeljal mesto imen 90 številk. Spustil se je z vsakim v stavo, ker je vedel, da je on gotovo na dobičku.
V Avstriji se je otvorila prva loterija na Dunaju. Dne 21. oktobra 1752 so prvič igrali. Ker je bil neki čevljar tako srečen, da je zadel terno in dobil 600 cekinov, je vzbudila loterija obilo zanimanja in kmalu je dobila sestre po drugih mestih. Dandanes je naša loterija sicer v državnih rokah, vendar se pa opravlja z malimi izpremembami še vedno tako, kakor pred 150 leti.
Loterija ni nič drugeera kot dobro premišljena vada, ki koristi le onemu, ki jo ima v rokah; uravnana je namreč tako, da 'svota' igralcev ne more biti nikdar na dobičku,' loterijska blagajna pa nikdar ne zgubi. Da je naša trditev prava, naj dokažejo sledeči podatki: Že prvi lo-terist je preračunal, da izgubi pri »estratto" sta-vitelj od 18 slučajev 17krat, dobi torej le lkrat. Ko ne bi hotela loterijska blagajna imeti dobička, bi morala pri tem ugodnem slučaju izplačati 18krat toliko, kolikor je stavitelj zastavil. V istini se je pa plačalo le 14krat, dandanes 12krat toliko, torej je blagajna na dobičku 1/3 tega, kar so sta-vitelji znosili vanjo. Za ,.solo" bi morala loterija plačati 90kratni znesek, plača pa le 57kratni. Enako je pri drugih stavah. Ako bi kdo hotel prav gotovo dobiti ambo,. bi moral staviti vse ambe, ki so mogoče iz 90 številk, t. j. 4005 amb. Stava nanje bi znašala, če bi dali za posamezno ambo po 10 h, 400 K 50 h. Za vse ambe bi moral dobiti 400kratni znesek, ki ga je vplačal za dobljene ambe, dobi pa le 240kratni znesek, torej za 10 dobljenih amb le 240 K. Zguba znaša 165 K 50 h. Tern je iz 90 številk mogočih 117.480, za katere bi moral dati 11.748 K, dobil bi pa le okrog 4000 K, izguba bi znašala torej nad 7700 K. Za 2,556.190 kvatern bi moral plačati nad 1 milijon kron, dobil bi pa nazaj le za 30 amb in 20 tern, torej niti stotine tega. kar je zastavil. In kaj šele kvinterne! Izračunalo se je, da je med 90 številkami mogočih 43,949.268 različnih kvintern. Človek bi moral 6 let neprenehoma pisati, da bi vse spravil na papir. Za stavo bi rabil 32 milijonov, dobil bi pa za vse to nazaj 10 amb in 10 tern, toraj le nekaj sto kron. Vse drugo bi ,bil čisti dobiček loterijske blagajne.
Iz povedanega je razvidno vsakomur, da igralci v celoti ne morejo nikdar dobiti niti onega denarja nazaj, ki ga zastavijo, loterijska blagajna pa da nikdar ne izgubi. Več kot tretjina vsega, kar ljudje stavijo, je čisti dobiček države, in da to ni majhen denar, uvidi vsakdo, če povemo, da znaša čisti dobiček od loterije samo v naši državi letno blizu 30 milijonov kron, ki so jih znosili ubogi zaslepljenci v loterijo.
Večina držav je izprevidela. da je loterija velikanska nesreča za ljudstvo, ter jo je zato tudi prepovedala in odpravila. Le »napredna" Avstrija in pa Italija trpita to kugo še dandanes . . .
Slepa strast, znašati v loterijo vsak belič, je žalibog tudi v našem priprostem ljudstvu zelo razširjena. Marsikateri in zlasti marsikatera znosi teden za tednom lepe krajcarje v loterijo, ne zadene pa niti za tobak ali za sol. Kaka amba, ki se mu tu ali tam posreči, ga stane gotovo 50krat toliko, kolikor je dobil zanjo. Kako lep denar bi dobil marsikdo, ko bi tiste krajcarje, ki jih znosi vsak teden v loterijo, rajše dal na , stran. Če stavi kdo vsak teden samo 50 h, bi zneslo to v 1 letu že 26 gotovih kron, dočim bi vse, kar bi v tem času zadel, znašalo morda toliko kot nič.
Naravnost smešno in obenem žalostno pa je, da verjame naše ljudstvo še raznim drugim sleparijam, ki se gode v zvezi z loterijo. Tu imamo zlasti na mislih razne bedaste ali pa zvite vedeževalke in prerokinje in pa takozvane egiptovske sanjske bukvice ali »trampihelne", ki jih čisla marsikdo bolj kot vsako pametno knjigo, in jim verjame več kot sv. pismu, dasi se je imel že neštetokrat priliko prepričati, da je vse skupaj gola, drzna sleparija, ki računi le z neumnostjo ljudij. Povprašajte nekoliko, koliko takih sleparjev je že obogatilo z loterijo! Enako nerazumno pa
je, kako more pameten človek kaj dati na razne druge vraže, ki obstojajo pri stavi v loterijo, kakor uporaba raznih živalic n. pr. šmarnega pajka, da izvleče številke, ki „bodo gotovo prišle". Ali more biti res kdo tako praznoveren, da pripisuje tem nedolžnim živalcam tolik preroški duh, da bi vedele, katere številke bodo izžrebane'? To je žalostna vraža; človeku se mora le zdeti, da ima mala živalca res več pameti, kakor vsi tisti in tiste, ki stavijo v loterijo.
Dopisi.
■Teharske nasilnosti. Kakor smo svoj čas poročali, je nemški župan Gorišek v onemogli jezi. ker je pri zadnjih volitvah pogorel, slovenskega občinskega redarja Antona Koštomaja kar meni nič tebi nič iz službe izpodil, ker so mu nekateri prijatelji povedali, da se je storil krivim nekega pregreška zoper kužno postavo. Tajnik Pušnik je seveda ,.po svoji zapriseženi dolžnosti" naznanil Koštomajev dozdevni pregrešek državnemu pravdništvu, ki je v resnici začel Koštomaja preganjati zaradi hudodelstva. Govorico o Koštomajevem hudodelstvu je začela raznašati 4 nemška ,.birtna" Jožefa J oš t, pa kmalu se je izkazalo, da je Koštomaj popolnoma nedolžen in je tudi državno pravdništvo samo spoznalo, da odpuščeni občinski redar Koštomaj ni niti najmanjšega zakrivil in je proti njemu sploh vsako tožbo in sploh vsak uradni korak opustilo, pač pa se je ostrina postave zasuknila proti zgovorni Jožefi Jošt, katera je bila pri okrajnem sodišču obsojena ravno zaradi prestopka zoper kužno postavo.
V prihodnje si bo najbrž zapomnila še vedno veljaven pregovor: „Kdor drugemu jamo 'koplje, sam vanjo pade".
Vprašanje je sedaj le, če bodo teharski občinski mogotci, katerim bije že 11. ura, toliko pravični, da bodo popravili krivico, storjeno Koštomaju.
Pri obravnavi, ki se je danes vršila pri okrajnem sodišču v Celju, se je med drugim tudi izkazalo, da na občinskem uradu v Teharjih nimajo skoraj druzega dela, kakor da fiapravljajo ovadbe in tožbe proti slovenskim občanom. Tajnik Pušnik je napravil namreč na sodišče ovadbe proti Slovencem, pa so bili vsi 3 Slovenci oproščeni, medtem ko je bil ravno vsled Pušnikove ovadbe, seveda proti njegovi volji eden Nemec obsojen.
Mi mu iz srca privoščimo njegovo kazen, za katero se naj zahvali Pušniku.
Puščavnik izpod sv. Ane nad Teharji. (Dalje.) Dasiravno je tedaj nasprotna stranka sama volitev vodila in je že zaradi tega čisto izključeno, da bi se ji bila godila kaka krivica, se je vendar pritožila.
Naša stranka ni imela povoda pritožiti se, ker je v drugem in tretjem razredu zmagala. Ko bi pa kdo imel pravico se pritožiti, bila bi to le naša stranka.
Kakor slišimo, se sklicuje nasprotna stranka menda le na ta slučaj, ko je pri volitvi vladni komisar ustavil sklep volilne komisije, ki je razsodila, da sme voliti človek, ki je pod kuratelo.
Ker je volilna komisija čisto nepostavno sklenila, da'bi naj volil Kurand, je moral seveda vladni komisar tako očitno nepostavno postopanje grajati in dotični sklep ustaviti. Mi mislimo, da je gotovo ravnal v smislu zakona.
Samoobsebi se razume, da je potem za Ku-randa volil njegov izkazani kurator g. Vizjak. To je pa tudi edini slučaj, da je vladni komisar dotični sklep volilne komisije ustavil. V vseh drugih slučajih je volilna komisija, kadar je sploh nastal kak dvom ali prepir, sama razsodila in je >to obveljalo, kar je sklenila.
Čudno bi bilo. da bi smela sedaj vse to, kar je sama sklenila, ovreči.
Nasprotno so se pa .nam godile različne krivice, zaradi katerih bi se mi pritožili, ko bi bili propadli. Da se pa vendar v pravi luči pokaže, komu da se je godila krivica, hočemo navesti sle deče tri slučaje.
1. Za volilki Nežo in Katarino Lipovšek se je oglasil za obe s pooblastilom Josip Kamenšek. Dotično popolnoma pravilno pooblastilo je volilna komisija samo zaradi tega zavrgla, ker ni mogla natančno brati, ali je datum 24. ali 25. febr. 1905.
Josip Kamenšek se je na to odstranil ter je potem prišel z novim pooblastilom, na katerem je bil čisto jasno zapisan datum 25. februarja. Obe volilki namreč ne stanujete daleč proč. Oglasil se je tedaj, ko so se imena v drugič prebrala, ker pri prvem branju marsikdo ni bil navzoč. A glej! Ko se je oglasil z novim popolnoma pravilnim pooblastilom, ga volilna komisija spet ni pustila voliti, češ, da je bil ta glas že poprej zavržen. Pa to ni bilo res, ker prvokrat volilna komisija samo njega kot pooblaščenca ni priznala, a ni izrekla, da te dve volilki nimate volilne pravice.
2.	Slučaj Rudolf Partsch. Pri volitvi se je protestiralo proti temu volilcu, češ, da v smislu § 3 občinskega volilnega reda ne sme voliti ter se je sklicevalo na razsodbo c. kr. okrožnega sodišča v Celju, po kateri je bil Rudolf Partsch obsojen na en mesec ječe. A na ta protest se volilna komisija ni ozirala, ker je reklamacijska komisija tega volilca v volilni imenik vpisala in ker je okrajno giavarstvo s svojo odločbo ta sklep reklamacijske komisije potrdilo.
Reklamacijska komisija pa že ne bi bila smela tega volilca zapisati v imenik.
Ker je ta volilec volil z nasprotno* stranko, je bila naša stranka tudi v tem slučaju za en glas prikrajšana,
3.	Volilka Amalia Zauschner je ena izmed tistih volilk, ki plačujejo samo nekaj vinarjev.-Ta volilka plačuje ravno osem vinarjev. Pri volitvi se je dokazalo, da živi še njen mož in da nista ločena. Tedaj bi bila smela, samo voliti po svojem možu. Ni pa prišel njen mož volit, ki sploh tukaj ni, marveč ona je dala pooblastilo neki drugi osebi kot svojemu oskrbniku. Proti protestu naše stranke je volilna komisija sklenila, da se ta oseba k volitvi pripusti in je volila kot oskrbnik Amalije Zauschner,
Naravnost smešno je, da bi mogel imeti človek oskrbnika za posestvo, od katerega plačuje osem vinarjev davka. Jasno je bilo, da ta volilka ne more imeti oskrbnika. Sicer sme po § 4 občinskega volilnega reda žena. ki ni ločena, samo voliti po svojem možu ip ne gre, da di si izbrala kakega drugega oskrbnika. Ta glas Amalije Zauschner je bil tedaj neveljaven in je bila naša stranka gotovo prikrajšana na ta način, ker je bil ta glas oddan za nasprotno stranko in njenemu številu prištet.
Mi smo tukaj navedli samo nekatere slučaje. A že ti slučaji kažejo, da bi imeli samo mi pravico pritožiti se. ne pa nasprotna stranka, da bi bilo število glasov, ki se je oddalo za našo stranko v tretjem razredu, tedaj še večje, razloček med glasovi za našo in glasovi za nasprotno stranko tudi še večji in da bi se naravnost pravica in postava prezirali, ko bi se ta občinska volitev razveljavila.
Politični pregled.
Direktni davki. Proračunski odsek drž. zbora je dovršil razpravo o direktnih davkih in odobril proračun za 1. 1905. Zemljiški davek je proračunjen na 53,600.000 kron, torej 400.000 kron manj, nego minulo leto. Hišni davek 82,126.500 K, p e t o d s t o t n i d a vek 7,459.000, splošni pridobninski davek od podjetij, ki morajo polagati javne račune 51,534.000, rent ni davek 8,653.300, osebna dohoda-rina 54,973.000 itd., skupaj 3 0 0,2 7 6.800 kron. Troški so proračunjeni na 8.470.700 kron.
Proračunski odsek je 29. marca razpravljal o proračunu za deželno brambo. Troški znašajo po proračunu za 1. 1905. 64,771.339 kron, in sicer za osrednje vodstvo 1,675.587, za deželno brambo 43,645.093, za vojašnice 50.000, za vojaške nabore, kontrolne shode itd. 158.220, za ustanove 74.800, za vojaško policijo 534.199, za orožnike 18,633 440 K. V seji proračunskega odseka je posl. Robič naglašal, naj vojna uprava z ozirom na vedno večje troške za armado dovoli vsaj take olajšave, ki so mogoče brez škode za armado.
V	prvi vrsti je treba olajšati orožne vaje. Reser-visti naj bi se klicali k vajam ob času, ko je na polju najmanj dela, ne pa ob času žetve in trgatve. Poljedelskih delavcev povsod primanjkuje. Zato naj bi vojaki dobivali dopust ob žetvi in trgatvi, kakor je navada v Nemčiji. Govornik opozarja, naj vojna uprava več potrebščin' kupuje naravnost od obrtnikov in kmetov. Osobito pa naj vojna uprava kupuje konje od konjerejcev.
V	ptujskem, ljutomerskem in mariborskem okraju šo lepi konji. A vlada jih tu kupi le malo. Pač pa jih pokupijo ogrski prekupci in prodado vojni upravi. Konji gotovo niso cenejši od prekupcev.
Poljaki na Pruskem. V seji drž. zbora dne 29. t. m. je poljski poslanec Skarzynski odgovarjal vojnemu ministru, ki je nedavno trdil, da se imajo Poljaki za svoj kulturelni polet zahvaliti pruski vladi in ne svoji lastni moči. Skazynski je rekel, da se imajo Poljaki edinole svoji lastni moči zahvaliti, da vkljub vsem zaprekam kulturno napredujejo. Poljaki so napram germanizatorskemu prizadevanju pruske vlade v defenzivi in krivično je tedaj govoriti o vele-politični agitaciji.
— Dogodki na Ruskem. Nemiri v Jalti so se pričeli dne 26. t. m. zvečer. Ljudstvo je zažgalo na petih krajih, opustošilo policijsko stražnito in oprostilo jetnike. V guberniji Černigovski so nastali kmečki nemiri, v okraju Tiflisa narašča razburjenje. V Odtiških provincah so zbruhnili veliki nemiri. Vojaki so zasedli pokrajino. V okraju Vorašba gubernija Harkov so izbruhnili kmetski nemiri.
Rusko-japonska vojna.
Na'bojišču.
Japonsko zasledovanje ni doseglo svojega namena, razpršiti rusko armado. Štirinajst dni po tako krvavem boju se Rusi zopet zbirajo 150 km severno od Mukdena v novih, utrjenih postojankah. Treni, ki so bili že daleč naprej, gredo zopet nazaj proti jugu, iz česar sledi, da se hoče ustavljati Linevič vsaj z delom svojo armade v goratih krajih. Natančno ni znano, kje se nahajajo nove Linevičeve postojanke.
Pariški listi trdijo, da so ruske utrdbe ob reki Sungari doslej najmočnejše ruske utrdbe. — Za obrambo teh pozicij je treba baje 250.000 mož. ki so menda že zbrani ondi. Tja prihajajo tudi vojaki iz Harbina in ojačenja iz Rusije. V pozicijah so že prej stali težki topovi.
Vprašanje o miru. Vkljub vestem o premirju je gotovo, da v vladnih ruskih krogih o premirju ter o mirovnih pogajanjih ni ničesar znanega/ Življenski interesi Rusije govore sedaj proti premirju, s katerim bi se položaj ruske armade nič ne izboljšal. Ruska lastna tinancielna sila zadostuje popolnoma, da se vojska nadaljuje brez tuje pomoči. Tudi za slučaj, da bi zmanjkalo denarnih zalog, bi Rusija dobila sredstva in pota za nadaljevanje vojske. Notranjepolitični položaj bo delal tem manj težav, ko sta car in vlada voljna, izpremeniti od carja obljubljene reforme v dejstvo.
Vsak mir bi bil sedaj sramoten za Rusijo. Dosedaj nam še ni znano, kako močna je še naša armada v Mandžuriji po bitki pri Mukdenu. Rusija ne more in ne bode sprejela nikdar onih mirovnih pogojev, ki jih stavi Japonska. Mi ne bodemo nikdar voljni plačati poldrugo milj ar d o r uhljev vojne odškodnine, mi ne izpustimo nikdar iz svojih rok otoka Sahalina in nikdar ne bodemo trpeli, da bi Japonska določevala velikost našega bojnegabro-dovja na Daljnem V z t o k u.
P e t r o g r a d, dne 28. marca. Nenadoma je umrl 70 letni general Duhtorov. ki bi imel oditi v Mandžurijo, da prevzame visoko mesto. Ko je pretečeni teden izvedel za svoje imenovanje, je v mladeniškem ognju tako hitel v generalni štab v četrto nadstropje, da ga je na vrhu stopnjic zadela kap. Dohturov bi bil z Dragomirovom tvoril nekak vojni svet za Lineviča.
Angleški general o Rusih. Iz Pariza poročajo zanimivo - sodbo, ki jo je izrekel novi gibraltarski guverner Ničolson, kakor se govori, napram angleškemu kralju, da visoko ceni rusko vojsko, je popolnoma mnenja, da- se bo vojska nadaljevala ter prepričan, da Rusija izide iz nje kot zmagovalka. Ta glas je tem ponembnejši. ker prihaja od enega najboljšega angleškega generala, ki se je vrnil z bojišča, kjer je bil pri japonskiarmadi.
London, dne 30. marca. Japonci nadaljujejo neumorno svoje prodiranje proti severu Mandžurije z očitnim namenom, da bi rusko armado še enkrat zajeli in obkolili. Rusi se umikajo v Sungari-dolino in se bodo najbrž koncentrirali pri Harbinu.
Pariz, dne 3 0. marca. Linevič je že pred enim tednom zavzel jako močno pozicijo. Ruska vojska je dobila mnogo pojačenj v vojakih in potrebščinah.
P a r i z, d n e 3 0. marca. Linevičev položaj je nevaren. Japonci utegnejo obiti Ruse čez Mongolijo. Čuje se. da je vstaja na Sahalinu.
London, d n e 3 0. m a r c a. Zdi se, da je tak položaj kakor v vojski pred 50. leti in da pride morda do pariškega kongresa, na katerem bi bil sklenjen mir. Na mirovnih pogojih so poleg Rusije interesirane tudi druge vlasti.
Raznoterosti.
Kako je nastala otroška glava na novih dcsetkronskih bankovcih i Dunajski aka-demični slikar Pfeifer, bančni risar, je imel nalogo izvršiti prva dela za nove bankovce. Na nekem sprehodu v rotovškem parku je, vtopljen v misli na svojo delo, zagledal majhno dekle, koje ljubkost mu je takoj vzbudila željo, ravno to glavico narisati na novi denar. Šel je za otrokom', katerega je vzgojiteljica proti domu peljala! Vstopili sta v aristokratično palačo in slikar sa je takoj naznanil pri knežji rodbini ter povedal svojo željo, ki . mu je bila uslišana. Naredil si je skico dekličje glave in jo porabil na bankovcu. Portretiran otrok na njem je torej mala princezinja Metternich.
Hude zime. Letos je bila huda zima. V minolem stoletju je bila ostra zima tudi leta 1870—1871. Še mnogo huja pa leta 1812. ko je francoski cesar Napoleon šel s pol milijona vojakov na Rusko. 270.000 vojakov je poginilo vsled zime. V 18. stoletju je bila silna zima leta 1704. Prihodnjega leta ni bilo vsled tega niti žetve. Vse vode, reke in jezera so zamrznila, in tudi morje je za nekoliko kilometrov pokrila
S to znamko zavarovan Fellerjev rastlinsko esenčnifluid je, kakor razvidno iz zdravniških pri-poznanj in 60.000 zahvalnih pisem, izvrstno odpravljalno in olajševalno domače zdravilo, hvaljeno za protinske in revmatične bolečine, zbadanje, trganje ter bolečine v glavi, zobovju, v prsih, vratu in ^rižu itd. po prehlajenju nastale bolezni, krčne in nervozne popadke. 12 malih ali 6 dvojnatili stekl(ynic franko 5 K. Dobiva se pri F. V. Feller, Stnbica, Elsin trg. Hrvatsko.
Jeller£lSaJluid
i^OnO.j »ssai; iJ°
dinje je dobra kavi-.
^ Kathreinerjeva Kneippova sladna kava
se ne bi smela pogrešati več v nobenem gospodinjstvu, kadar se napravlja vsakdanja kavina pijača.
o o o
Zahtevajte le izvirne zavoje z imenom »Katlireiner« in ne kupujte ^nikoli, kar se odtehtuje odprto. ^
Zalivala.
Za dokaze obilnega sočutja ob bolezni in smrti, kakor tudi za častno, t-oli številno spremstvo pri pogrebu naše predrage. nepozabne soproge in matere, gospe
Ane Ogorevc roj. Planinšek
izrekamo najtoplejšo zahvalo!
Osobito se zahvaljujemo prečastiti duhovščini, domači in iz okolice za mno-gobrojno udeležbo pri pogrebu, veleča-stitemu nadžupniku konjiškemu za prijazne obiske in tolažilne besede ob odprtem grobu; veleč, gospodu dr. Kadiunig-u za skrbno zdravniško pomoč, slavnim društvom, posojilnici, čitalnici, pevskemu društvu, p. n. sorodnikom in prijateljem za darovane krasne vence ter slavnemu pevskemu društvu, katero je pod vodstvom gospoda Serajnika zapelo pretre-snjoče žalostinke.
V KONJICAH. 22. marca 1905.
(165) 1
Žalujoči ostali.
Pr. med. Josip 5trašeH
distriljtni zdraVniK V Brežicah
naznanja, da se je dne 1. aprila 1905 preselil v lastno hišo v Brežicah, ki je znana pod imenom ,Heiderjeva hiša', in je nasproti frančiškanski cerkvi.
edeua skorja. Zemlja je zmrznila devet čevljev na globoko. Neštevilno ljudi je vsled mraza pomrlo. V južni francoski so propali skoro vsi vinogradi. Jadransko morje in velik del sredozemskega morja je zamrzlo.
Prirejevalcem šolskih in drugih slavnosti naznanje !	(ie&) 3—i
Prva izvirna slov. spevoigra
„Letni časi"
je v tisku in zagleda kmalu luč sveta.
• Obleke
za gospode in i
najlepše izdelane v bogati izberi, so zalogi.
Moške obleke od .... .	12.—
Svršniki od ...... .	12.—
Ulstri od........14— „
Obleke za dečke..........7.— „ ,,
Obleke za otroke..........1'90 ,. „
Obleke po meri se i/gotovi j o natančno po najnovejšem kroju.
Velika zaloga tu- in inozemskega Josip Hočevar
Kolodvorska ulica št. 5. Celje Kolodvorska ulica št.
Man beachte dle Fabrikmarke.
Najprimernejša darila za godoVe, = Veliljonoč, birmo itd. 50 =
. iMkn' šivalni stroji
iprHn Mahmafnhmon flp+ fine
SingerC0.Nal1maschinenAct.Ges.
Vsak šivalni stroj ima varstveno znamko.
za domačo porabo in obrtne sVrhe VsaKe Vrste.
trpežnost in vzorna konstrukcija usposobijajo stroje do najvišje r ' '.'. tvornosti ter so vsakomur v uporabo.	=:
Brezplačni pouk v šivanju in vseh načinih - - - modernega in umetnega vezenja - - -
Singerjevi šivalni str»oji so na največjih svetovnih razstavah
odlikovani z največjimi priznanji.
Singer Co. delniška družba šivalnih strojev
CELJE, Kolodvorska ulica štev. 8. (152) -2
i Učenec
s primerno šolsko izobrazbo in poštenih staršev,
se sprejme v trgovini z mešanim blagom Davorin Podlesnik, Radeče- pri Zidanem mostu.
I puška
(Lancaster)
se po ceni proda. — Kje, pove upravništvo „ Domovine". (144) 2
Bostanjska grajščina
Kupujte narodni kolek!
(150) 1	Vabilo
k
občnemu zboru
^Hranilnice in posojilnice y Rogatcu"
ki se vrši
v četrtek. 27. aprila 1905, ob 3. uri popoldne "V uradnih prostorih.
Kupim močan kozolec
s šestimi okni #
Kdor ga ima naprodaj, naj sb pismeno ali ustmeno oglasi pri Županstvu PetrOVČe, pošta (162) 3-1 Petrovče pri Celju.
pri Radni na Kranjskem, nasproti postaje Sevnica pri Zidanem mostu, bode dne 6. aprila letos ob 10. uri dopoldne prodajala na
dražbi:
40 glav goveje živine (namreč bika, krave, voie, mlado živino), 1 konja, 2 velika merjasca čiste jorkširske pasme in 3 breje svinje. Odprodati ima grajščina tudi večjo, množino krompirja, repe in pese.
Naprodajf
je posestvo pol ure od Glavnega trga v Mariboru ležeče, hrami zidani, z opeko kriti, hlev. obokan, sadonosnik. dobro zasajen, njive, travnik in mala gorica; vse skupaj sedem oralov.
Prodam za 2.800 gld.
Ravnotako velik, lani postavljen hram v Gosposki ulici v Mariboru za 40.000 gld. pot ugodnim pogojem. Več pove KI. SARK v Mariboru, h. št. 38, Gosposke ulice.
NB. Ako bi ob 3. uri zbrani udje ne bili sklepčni, se stol epa eno uro pozne je pri vsakem število udov.
(l')3) 1
DNEVNI RED:
1.	Potrditev računa za leto 1904.
2.	Slučajne volitve.
3.	Poročilo o reviziji.
4.	Slučajnosti.
Načelstvo.
priporoča svojo obširno zalogo popolnoma izgotovljenih OKENJ velikosti od 1'50, 1'60, 1"70, 1*80, 1*90 4—2 (145 in 2 m po konkurenčnih cenah. VRATA istotako izgotovljena v velikosti od 2, 2'20, 2'30, 2'40 m.
Zagotavlja solidno in točno postrežbo.	Načrte za okna in vrata pošilja na ogled,
Dobro ohranjen
g I a s o v i r
je pod ugodnimi pogoji naprodaj. Istotam je naprodaj krasna
kobila
14:2, tudi zelo po ceni.
Naslov pove upravništvo „ Domovine".	(181)3-2
Zastopnik
za večjo tvrdko se takoj sprejme.
Plača stalna in provizije. Ponudbe pod »Zastopnik"
poste restante Celje, u™ a-*
Učenca
poštenih staršev, z dobrimi šolskimi spričevali, sprejme takoj v trgovino z mešanim blagom
Karol Cimperšek
(147) Laški tr>g, Štajersko.
Patentirane, same ob sebi delujoče
ŠKROPILNICE .NVTIIOM A"
(143) 15-2 za vinograde in hmeljnike za zatiranje sadnih škodljivcev
proti bolezni na perju, za odpravo predenca in divje sorčice itd.
Same ob sebi delujoče, nošnje brizgalnice tudi z bakrenim kotlom
za 10 ali 15 litrov tekočine, s pripravo za petrolejno mešanico ali brez nje in vožnje, same ob sebi. delujoče brizgalnice proizvaja kot specijalitete
tvornice poljedelskih strojev, specijalna tvorni ca vinskih in sadnih stiskalnic in drugih strojev DUNAJ, II. Taborstrasse št. TI.
Ilustrovani ceniki zastonj.	Zastopniki in preprodajalci se i&čejo.
Poziv.
Kajnit je v zalogi!	Kajnit je v zalogi!
! Za spomladno gnojenje !
polja, hmeljevih nasadov, vinogradov posebno pa travnikov in deteljišč
je najcenejše in najboljše fosforovo kislino imajoče umetno gnojilo
TotttažeVa ^ žlindra
w	SternjSSkMarke
zvezdna.	^ ^	znamka
* o o iz Bepolinskih TOMASOVIH tovarn.
---- Isto ima v zalogi: —-—
Trgovina z železnino »MERKUR" P. MMl, Celje
in razpošilja na zahtevo navodila zastonj. Trgovci in naročniki celili vagonov imajo posebne cene.
Za Brežice in okolico je prevzela prodajo tvrdka URŠIČ & LIPEJ, za Vransko in okolico gospod FRAN OSET na Vranskem, katerima naj tamkajšnji odjemalci
pošiljajo svoja naročila.
Okna vrata in izloge
prodajajo se v hiši ,Posojilnice v Celju'
Rotovška ulica št. 1. Podrobnosti v prodajalni Zvezne trgovine v isti hiši. i.s5) 2 •>
Dne 11. decembra 1904 umrla posestnim Marija Kašnik, vulgo Smolčnik v Podgorju,
sodni okraj Slov. Gradec je svojim krščenčkam in birmankam zapustila
volilo t znesku 1600 K.
Ker imena in bivališča onih oseb. katerim je to volilo namenjeno, niti itdovcu, niti dragim rodbinskim udom niso znana, zato so pozvani, da se do
1« julija.
oglase in pošljejo podpisanemu tozadevne dokaze. C.kr. notar. Slov. Gradec, 19. marca 1905. (141) 3—3 C. kr. notar kot sodni komisar: Dr. Tomschegg.
JOSIP LANIPRET l ŠOŠTANJ
mizarska delavnica s stroji
Potnikom v Ameriko
v prevdarek!!
Najstarejša tvrdka za špediranje potnikov
Z Wl LC H E li B ART
BASEL (Švica) Centralbalinplatz št. 9
sprejema potnike za linijo čez PARIŠ-HAVRE po najnižjih cenah; - vožnja na morju le 6 do 7 dni; odhod parobrodov redno vsako soboto. — Za večjo gotovost, da se potniki vkrcajo, spremlja jih eden —	uradnikov do HAVRE. — Govori in piše se v vseh jezikih.
Kdor hoče potovati, naj se pismeno obrne zaupljivo na nas. in sprejel bode brezplačno najboljša pojasnila.
Ameriko
Kralj, belgijski poštni parnik.
Bed Star Linie iz Antverpna naravnost v Novi York - - in Filaldelfijjo. - -
Koncesijovana od visoke
----c. kr. vlade.----
Pojasnila daje Red Star Linie, Dunaj IV.. Wiener-giirtel 20 ali pa Resman Ivan, glavni zastopnik v Ljubljani. Kolodv. ulica št. 41. druga hiša na levo.
manj delavske sile potrebujejo gasilna društva pri bl-izgalnicah najnovejšega zistema in prenosom ravnoteža, odlikovanega v Pragi na razstavi leta 1903, izumitelja in tvorničarja
R. A. SMEKAL-a
iz Smichova. Podružnica Zagreb.
Ti stroji delajo desno in levo. eno in dvo-mlazno 30 4o 35 m mlaza! Skladišče vseh gasilnih potrebščin Tudi na obroke.
S spoštovanjem	(497) —21
podružnica R. A. Smekal.
s kožo po 1 gld.. brez kosti 1 gld..10 kr., pleča TiTer kosti 90 kr.. slanina in suho meso po 80 kr., prešičevi in jroveji jeziki 1 gld., glavina brez kosti 45 kr. kilo. Salame dunajske 80 kr., Ia Krakovske fine po 1 gld., iz šunke zelo priljubljene 1 gld. 20 kr., Ia ogrske trde 1 gld. 50 kr., fine ogrske 1 gld. 1 80 kr. kilo. velike kranjske fine klobase po 20 kr. Slivovka. brinovec pravi 1 gld. 20 kr., 2. vrste po 1 gld.. 3. vrste po 70 kr. liter, brinov cvet (Kssenz) naturni, liter 2 gld. Kisla repa kila 7 kr.. od 50 -ki. naprej'; to pripoznamo dobro blago pošilja po povzetju od 5 kil naprej
JANKO EV. SIR C, prekajevalec in razpošiljatec živil v KRANJU.
(55) 11-3
Oznanilo!
Pri Jakobu Janiču v Žalcu ima
Hrast nikova tovarna veliko zalogo vsake vrste umetnega gnoja za hmelj, vinograde, travnike in njive po ravno taisti ceni kakor tovarna, naprodaj.
Obenem se pa še naznani, da se dobijo pri Janiču tudi najboljše in
čisto zanesljive sorte semen
kakor: Konjska detelja, lucerna, vse sorte trave za polje, kakor tudi vsa druga semena za vrtnarijo. Naprodaj so razven tega še lese za hmelj sušiti po 28 kr. komad, prav dobre in močne. '	(130) 10-3

Fižol, krompir, jabolka, orehe
sploh vse deželne pridelke
kupi	(42) 50-11
Anton Kolcnc, trgoVec V Celju.

Točna in solidna postrežba.

N O Q_
as
CD
o
CD
t
cd
>ISI ■ ■■■
M
N O
a_
Prva narodna in največja
trgovina z
t«
urami, zlatnino, srebrnino
in optičnimi predmeti
Y CELJU, „Narodni dom
Rafael Salmio.
Bogato ilustrovane cenike razpošiljam na zahtevo brezplačno in
poštnine prosto. Vsa v mojo stroko spadajoča dela, popravila itd. izvršujejo se točno
in ceno. - - - Za dobro delo jamčim.
o
CD fsl<
O
o< v
o
</><
l-t-CD =3
SO

i
Svoji k svoji
S
(20)

naznapja, da je znižala obrestno mero od J. pro-r±± sinca 1905 pri zemljiških posojilih od pet na
štiri in tricctrt odstotke.
Za občinska in korporacijska posojila V okrajih Gornjigrad, Sevnica, Šoštanj. Šmarje in Vransko pa od pet na
štiri in pol odstotke.
Obrestna mera za hranilne vloge ostane kot je
bila dosedaj
' O/A ' /0-
(14) 15

i P. Jurišic, lekarnar
I* a k rac.
Pozor!
Bolnemu zdravje!
Pozor! Slabemu moč!
Vidmarič kaže kmetom moč „Pakraškili kapljic" in „Sla-vonske zeli".
Pakraške kapljice in slavonska zel, to sta danes dve najpriljubljenejši ljudski zdravili med narodom, ker ta dva leka delujeta gotovo in z najboljšim uspehom ter sta si odprla pot na vse strani sveta.
Pakraške kapljice: Delujejo izvrstno pri vseh želodčnih in črevesnih boleznih ter odstranjuje krče, bolesti iz želodca, vetrove in čistijo kri, pospešujejo prebavo, zganjajo male in velike gliste, odstranjajo mrzlico in vse druge bolezni, ki vsled mrzlice nastajajo. Zdravijo vse bolesti na jetrih in vranici. Najboljše sredstvo proti bolesti maternice in madrefa; zato ne smejo manjkati v nobeni meščanski in kmečki hiši. - *Nsj vsakdo naroči in naslovi: PETER JURISIC, lekarnar v Pakracu štv. 209, Slavonija. — Denar se pošilja naprej ali s poštnim povzetjem.
Cena je sledeča (franko na vsako pošto): 12 stekleničic (l ducat) 5 K, 24 stekleničic (2 ducata) 8 K 60 v, 36 stekleničic (3 ducati) 12 K 40 v, 48 stekleničic (4 ducati) 16 K, 60 stekleničic (5 ducatov) 18 K.
Manj od 12 stekleničic se ne razpošilja.
Slavonska zel: Se rabi z vprav sijajnim in najboljšim uspehom proti zastarelemu kašlju, bolečinam v prsih, zamolklosti, hripavosti v grlu, težkemu dihanju, astmi, proti bodenju, kataru in odstranjuje goste sline ter deluje izvrstno pri vseh, tudi najstarejših prsnih in pljučnih bolestih.
Cena I je sledeča, (franko na vsako pošto); 2 originalni steklenici 3 K40 h; 4 originalne steklenice 5 K 80 h; 6 originalnih steklenic 8 K 20 h.
Manj od dveh steklenic se ne razpošilja. Prosim, da se riaročuje naravnost od mene pod naslovom:
(501) 20-19
PETER JURIŠIC, lekarnar v Pakracu 209, Slavonija.

Ne podpirajte tujcev, ampak ozirajte se na domače zanesljive tvrdke, katere Vam nudijo boljše blago.
I ■ |	i i v v ' vsakovrstna, velika in najfinejša, kakor
M A0T111QPA	ma'a in Prosta, izdelujem sam. Za
LllllU Unll IIIJUU, ista prevzamem tudi nabavo pernic, kakor "	tudi zidarska dela z jamstvom dobrega
Štedilna ognjiSča imam vedno v zalogi; po poslani meri se ista hitro izvrše.
izršila
bodisi iz studencev, vodnjakov ali hidravličnimi vidri, odkoder se voda lahko poljubno napelje oodisi v
^mgf-1 kuhinje, pralnice, dvorišča, hleve ali vrtove.
Prevzamem popolno napravo kopališč, ESr^SlE
mostiče, železne cvetljionjake, verande, stopnice, ravne ali okrogle.
„ £.1««.. - r ■ „ (tudi iz žice), n. pr, za stopnice, cerkve, šole. grobove, vrtove in
Vsakovrstne zelezne ograje --5 - « ^zzzs^.^-zr&r-:
okna, primerna za vsako stavbo, osobito za tovarne, skladišča ali hleve. CV" napeljavo strelovodov ^ itd.
Sploh izvršujem vsa stavbinska in umetniška v mojo stroko spadajoča
dela po tovarniških cenah.
Priporočam se za obilno naročbo	(154) 40—1
K C. KSC.IV - stavbeni in umetni ključalničar
Poljska ulica št. 14. <S> CELJE ^ Poljska ulica št. 14.
Pristna prašičja mast in
d
L '^'/V""' J
i
Milan Hočevar
trgovina špecerijskega blaga Glavni trg štev.lO OdjG Glavni trg štev.lO
Naprodaj je
lepa hiša
2 minuti od mesta, obstoječa iz 15 strank, vrt pred hišo, primeren za stavbo (Bauplatz); hiša, sposobna za pekarijo, mesarijo, sploh za vsako obrt.
= Cena 12.000 kron. ==
Kupci se naj oglasijo na Bregu štev. 28 pri Celju.	(14«) 4—2
Dečka
iz boljše hiše, katerega veseli, krojaška obrt, : sprejme	:
Josip Hočevar
krojaški mojster v Celju, Kolodvorska ulica št. 5.
^Drevesa
visoko- (1'80 m do krone) in polu-debelnata (l'30—1'50 m do krone) najboljših spodnještajarskih vrst jabolk, hrušek. češpelj in sliv, • črešenj in višenj priporoča
Peter Korman
:: drevesnica v Činžatu ::
pošta Faal ob koroški železnici, Spodnje Štajarsko. Ceniki na zahtevanje zastonj in franko.
Mala hiša
z dvema sobama in z velikim hlevom za (i glav živine. 6 novih svinjakov, dvema lepima, sadonosnima in zelenjad-nima vrtoma. ter je posebno primerna za penzijoniste in obrtnike, odstranjena samo 10 minut od kolodvora in 5 minut od trga, cerkve. — Pri hiši je okolu 3 orale zemlje.
Cena, 1700 tjoldinarjev
Posojilnici ostane lahko vknjiženih 500 gld. Proda se radi preselitve. — Več pove lastnik posestva Boštjan Guzej (148) na Pešenci. pošta Št. Jurij ob juž. žel. 3—2
T H ,-»e-ac-,
20.000 kron C
ustanovnega denarja se odda v celem ali v 2 delih po 10.000 K proti
—obrestovan ju in zadostni varnosti na posestva.	—
Ponudbe naj se pošiljajo Južnoštajepski hranilnici V Celju.	(158) 2-1
priporoča svojo bogato založeno skladišče in zagotavlja strogo xr> solidno postrežbo. Razven tega
priporočam	^^
Izvrstne vrste čaja, ruma,
konjaka, slivovke, tropinovca in brinovca.
[M i [m m m.itlll	V^j^SSdr^^ [
naraVna VinaUjiO9,0153
v steklenicah in sodih.
parnega mlina najboljše provenijence.
Sirovo maslo k čaju iz graščine Novo Celje. — Kakao, čokolada, pecivo za čaj in fini bonboni. — Južni sadeži izbrane kakovosti. Vosek, ceresin in stearin-sveče.
Bogata izber mineralnih vod.
Škokeravska leča in grah, tičja hrana, bosanske češplje in povidl.
= Semena za vrte in polja. =
Zunanjim odjemalcem stavim rade volje pri večjih naročilih posebne pogoje. Mesečni odjemalci imajo znatne popuste. ==