Posuiina plača-na v gotovini Leto 1X11 itev 33. U LiuW]cni, v sshoto 9. [eftuarln 1929. Ceno Din Y SLOVENSKI NAROD IlfcaJi VSlk dM popolušćajo in oprasčajo. Kraljev- akt — fakn nam k- bik« rečeno na merodaj-nern mesni - označuje novo stanje. Od- stranjeni j>o iiieđ&ebojni obraćam radi prošlih sporov, pogrešk, prepričani, ra-blod m sumničenj. To je bila prva parola novega režima. Amnestija se nanaša na mnoge oseb-nosti v prestolici. v Zagrebu in ostalih krajih. Amnestija obsega pred vsem elane bivšega vodstva KDK, med njimi gg. dr. Mačka, ki je odgovarjal za več težkih dejanj. storjenih ^ tiskom in na shodih, dr. Kriijevića, d:. Pernarja, Predavca in gospo Marijo Radić, cna-ko je bilo amnestirano večjs stevilo malih ljudi, ki so zagrešili kažnjiva de-janja v stanju splošne razdraženosti. Na ta način so ostale pred sodiščem za zašćito države samo zadevc iz zakona o zasčiti države, kakor tuđi kažnjiva dejanja veleizdaje in špijonaže med njimi rudi znana aeroplanska afera -. Komercijalizacija državnih pod je ti j Konferenca gospodarskih ministrov. — Vlada boce izboljsati gospodarstvo in dvigniti rentabiliteio državnih podjetij — Beograd« 9. iebruarja. V kabinetu finančnega ministrstva se je vršila da-\ j konfereuca, ki so se je udeležili predsednik ^■lade general Zivković, fi-nančni mirister dr. Svrljuga, prometni minisrer dr. Korošec, vojni minister ge-nera! Had/ić in minister poste ter na-rnestnik zunanjega ministra dr. Kuma-nudi. Na te.i konferenci se je v >!aynem raspravljali* o drža\~nih gospodarskih podjetjih. Konferenca porneni pričetek razgo'vorov. kako naj se uredi vpraša-nje drža\iiih podjetij. Dosedartje gospodarstvo pri državnih podjetjih zahteva temeljite reforme. Državna uprava je bila deloma okoma, dcloma pa nesposobna in je tako gospodarstvo škodovalo ne samo državi, marveč celokupnesmu narodnemu gospodarstvu. 2e potiovTto se je sprožila ideja kcinercijalizacije državnih podjetij, ki pa doslej ni prišla do izvedbe. V zvezi z reiormami, ki jih namerava izvesti v celokupncm državnem gospodarstvu finaučili minister odnosno se-danja vlada, obstoja nacrt, da se zlasti ona rodietia, ki ne prihajajo v poštev za narodno obrambo. prepuste v eksploatacijo privatiii inicijativi. Ta potreba se kaže zlasti uri državnih rudnikih, ki bi lahko t\orili najbolj rentabilna podjetja, so pa večinoma pasivni in vrhu tega kvarijo eene premogu na škodo konzumentom'. Zato vlada sedaj pro-učuje, kako bi se dalo gospodarstvo pri državnih podjetjih dvigniti in povečati njihova rentabiliteta. V koliko in na kak način bo izvedena komercijalizacija, še ni zna-m. Predpisi za finančno poslovanje samouprav Važna okrožnica Hnančnega minisirstva Beograd, 9. febr. Iz ministrstva frnaaic, oddelek za samoupravne finance, je bik> danes isdano obsežno ^lx>rox?Jo mmistrsrtva fmanc, ki se na-r.a^a na način, kako naj posamezne samoupravne ustanove dostavljajo svoje akte mmistrstvu frnanc. Okrožnica do-loča: 1.) Oblasti, sreza, podežeiske i-n mest« ne občine morajo vse svoje predme-fre, ki so našteti v cl. 6. in 7. naredbe o organ tea čiji finančne srtroke in službe, kn* je stopila v veljavo s 1. januarjem t L pošiliati v re&evatiie jreneTakii direkdf državnega računovodstva in budžeta, oddelek za samoupravne frnamc«. 2.) Ne srne se sprejeti nobona nova doklada niti tx>večati obstojcče in ne sure se izvršiti nobena zadotti*ev a£ odtujltev lastnine brez predhcU5t; vsako nepotrebno dopi-sovanje in medsebojno pojasnje\"a-nje ter drugo nepotrebno pšsarjenje. 4.) V finančni administraciji samoupravnih ustanov se mora \rzposta\iti največji red. Minbter Frantfeš v Zagrebu — Beograd, 9. februar ja. Davi je odpo-tovaj v Zagreb mnister ra patjeddstvo dx. PrasiKel. tf se bo 11. t. m. mkležfl prve seje strokovne fcon#«ije, ks prooeuie vpraia-nje rešitve agrarne reforme. Minister pravde dr. Srskić je obskal Sarajevo. Nastopna avdijenca poljskega poslanika — Beograd, 9. fe-bruajjj. Daiies dopol-dne ob 11. fe hji spredet v nastopni avdijen-ci novi poljski poslani Bai4^s]d, ki je pr« te? prfliki rzroeJ kraljr .* fe akrrditivTTa pisma. Reorganizacija Orž. sveta? — Beograd, 9. iebruarja. V vladi se razmotriva o reorganizaciji Državnega sveta. Za enkrat še ni odločeno, ali naj ostane Državni svet v dasedanji obliki vrhovnega »pravnega sodišC-a, ali pa bo clotoil tuđi politično obeležje. Vseka-kor je brlo rta merodajnih mestih ?kle-njeno, da se izvrši reorganizacija Državnoga sveta sele po vse>transki pro-učihi. Mraz v Beogradu — Beograd, \i. februar;■ u. V Bc-^radu je zavlada! vitraj zuova bud nirai. Danes t>po'diie jč rnašala teiitperatuTa 26 stop nj pod ni£!o. Dasira\"no so snezjii zamet', veii-nonia rc poneliali, so nastale v zei&rniskem prometu snova velike ovire zaradi mrajiu, ker ^anirzujejo lokomotive. Tud: či<čen:c paledene^Cf pros :c re)o težavno. Velik požar v Zemunu — Beograd. 9. iebruar.^. Dav; oj 4. ;t ncnaJoina izbruhnil velik r*c2ar v modm trgovini Kostc Lotspeicha v Zenmcu. Požar je iy'A o^romcii in se j eposrećilo pogasiti ga komaj ob 11. dopoldne Sk*)da znaša rad 300.000 Din. Vzrok požara 5e d1 znan. Sma-tra.jo, da je nastal od zerjavice v pepelu, lr 5o sa sinoć! vajenci pustili v nekem !c^c-tiem rahoiu. Knez Cirtl - ruski car — Varšava. 9. februarja. Ruski metropolit Anton!jo, fa* ]• po pa-dcii carskega režima zbežal na Poljsko :n živ! z-daj v Var-ša\i ter je predseduik pravosl^Tie sinode v emisrradji Živečih ruskih šlcofov. je obve-stij velikesra knera Cirila. da sa smatra po smrti Nikolaja Nikofaje\iča ra caria Rusije. Ohenem ga cbvešča. dl bo v kratkem skli-caJ sinodo, rra kateri bodo Skopje prilegli rvestobo irovcmu ruskemu \1adartu. Borzna poročila. LJUBUANSKA BORZA. Lnibljanska borza danes n! poslo^'ala. V prostem prometu so notira'.:: Amsterdam 0—22.835. Berlin 13^0—13L53 (13315). Brusel 0—7.9187. BudimpeSta 0^).9OT. Ornih 1OW.4—1O97.4 (1056.9), Du-nii 7^96-^8.025 (8.OI), London 276.2—277.0 (276.6), Newyork 56.73—56^3 (56^3). Pariz 0-322.62, Prasa 0—168.6. Tr»t 297.12 do 299 12 )»6.12). Efekti: Vojna fleoda 433. INOZCMSKC BORZE. Curiti: Đeocnd 9.125. Donai 73, Bc-(Smpctfta 90.6i2, Borlrn 123J5« Pra«a 15.3i, Mtlan 27JO5 PaHz 20.31, Lomi on 25.24. Newyortc 519M. . . . Klerikalna socijalnost v besedah in praksi Zapet netočne trditve g. Golmajerju — Zakaj klerikalci ne po meta)o pred svojim pragom« — Prazna stanoranja in ie kaj V danaSn>ein tSlovencu< piše S- Metod Golmajer, člaii blvšesra f;ub:janskeea ob^n-skesa s\eta, da bodo morali naiemniki v rrovfh mestnih stan'-narrskrb hišicah na Vodovodni cesti, kjer so stanovanja i crvo sobo in kuhinjo, plačevari na mesec po 380 cinarjev r.ajemir!c& Kakor smo se informirali na prlstfojnern mestu, je to netioino. ker ic že odloceno, da bo znaSaia najemnina ra posamemo statioa'anii v teb hiiab t>o 25"* Din na mesec NI torel res. kakor trdl g. Golmajer. da so se morali nosameznt na. jeronlki obvezati, da boda plaCevali po 3A0 dinarjev na rnesec. BIH so pa£ klicanl na magistrat v času. ko najcmnlne še nivo bile dolo^eae. na) podpUefo iztave. po katerlb so pripravljeni plačad nalemlno približno do 300 Dfn na mesec. plačevali oj |o bodo. kakor rečeno, po 250 Din na mesec KaT se tiče trditve g. GolTnaleria, da boio stala v mestm hi§ na Potiandd cesti več:a stanovaoia. eiiosotmo po 600 Din. dvosobno po 1000 do 1200 Din, trfscJrco pa od 1-*X» do 18H0 I>n na mesec je dejoma toino. Kakor :'e irraČuraJo mestno kniisrovodsivo sTciipno s» sta^wtmitn uradom. bi morala stanovanja v tcj arestrd hi^ v resnicl toliko veljati. da bi se dosesla aitKvrtizaciia v predT>i$am obliki, kakor ;e to dotočeno v Mencin«erjeve?m oWa2acijske7ii Dosojilu. ki se mora amoruzirati v 15 letih. Vse to Je župan dr. Pcc tiKii že usroicovil pred več kot enfm letoro v liufc-^arisk; oblasinl atap5«Jini. Sa driisi strani pa -e res, da ie tadanja c-b-činska trprava potre a: la akciv) za primerno mrfaiTje teb ralnnniiu za kar pa mora Uc biti dovoljenje pr'^OHtib virili oWasti. keT sre pač ra :n>rern?TT^o cn^rtifaci^kega nacrta. Ker pcjstaia paunova.njt*ko varaSan c i pričo nrnoz^številnih srao ova r^k ih odJpv;^ ekem nasipu hna kKrrkatna ustanova • Dobrodelnost> veliko stanommoJ-ftko hiio. To dru*t\o Ima \ svoil h>il že tri mesece prazna tri kompletna sonoran1« r već sobamL. kuhinja ml in pritiktlnaral. Krkor se £u)e }e druJrro • DobrodelooM' prod^V« hlšo Juso^loven«kl tNkjrnl kf io tiamera^a upnrabiti v *voie na mene. SlTar %* dril !# v tajnosti, da bi *e h!>j Užk t/oraitina n« mani hrupen način. Pokrovheli Jroiha Dobrodelnost' |e Uublianski *kol dr. Jes-tič. od katereca bi se pmč lahko orifakovala već socijalnega *misla in mi*ni m»»lo\neicM kršćanst\a. /acebikl ujdikruj dr. Bao»r )e n. pr. v Zagrebu U lastnnj tr^d*trv *miU da| ogromne >tano» anj>ke h:>e. V prava ino se, ka] pravi k teinu delstvu ttfdi poJpred-sednik prof. dr. RožIC, kl Ie bfl ooCintk! svetnlk Ijublianskl? Ali sedai kar molN. ko je \cndar \^asib tako lepo Ko\orU v ob-člosken svetu o potrebi podHranta ubo^nlb slojev? Ziuino je*, da ie \cllko b4anu>anu»ka h**n na Poljanskem nadpu. ki ie bila riđana i« pred vofno, kupila • Dobrodelnost« va prav ni/ko ceno, zaradi ^esar >o temom«* ra/mor« prav gotovo nlso silile k prodaji. Scv*h, čć bodu takc u^tanirve Ka:erl*j rjaineti je izvr.ševaiije dobroUehiosti. spekirfiral« » b^-saml in v lastnih po&lopjih ^u^ćale prania s:ancn-ar?ja celo r>rak<:> ziruc. rx»tetB je I« manj mt>2očc zahtevat: t*t ttrtiiMBreji pre-^ovora: Nomen zicm est onten! | I lit I » I t I !■•••.•........ Strahovita lakota in beda v bosanski krajini Vedno občutnejše pomanjkanje žitII. — Ljudje umirajo od glađu. — Z letali bodo skuša li organizirati dovoz živil. — Sarajevo* M. febr. Kakor objavlju^ mo že med dnevnimi vestmi. \coblasini odbor Rdečega križa v Sarajevu je prc-jel obupno telefonsko poroCilo iz Gac-kega v Hercegovini, Po tem poročilu je Gacko ie 20 dni popolnonm odrezano od ostalega s\'eta ker so zamedene od velikega snega vse ce$te ter ne priha-jajo v mesio niti poštne po$iljat\ c niti livila. Zalogc živi) so popolnoma Utrpane in sko v petih dneh ne bodo ce-ste očišćene, da bi bil mogoč dovoz ih vit bo \* mestu zavladala takota. Me-ščani Gackcga prosi jo, naj se od posije vojaštvo v siTho očišćenja čest od $ne-va in naj veliki župan ukrene vsc />o trebno. da se mesto resi pogube. Sličnu fHjročiLu prejemdjo oblasti tudi iz raznih drugih kra}e\> Bosnf, Hercegovine in Crne gore. \' nekaterih krojih je beda ie tako velik*, da Ijudjt umirajo od lakotc. Marsikdo je zaktmk jradnjo kra\'ico in kozo, du omili glad. Tem Ijudem preti neizbeten po&in. č€ r.i> bo še pravočasno prispela pomoć. Oblasti se sicer na vsc načine prU Aidcvaju, da bi nudile prcbivtiatva podporo, vondar pa ie to rdruženo I neprcmagljivimi tcžkočamj. Na čiičcw nin c^est se dela noć in dan, toda v^či* noma sneq ?opet spr*>ti zamete oćiiče« ne ceste, ^rdaj se pripravlja akcija, d* bi »kušala Nojaška letila dcmifatj r\u ^ ila v najhuj^e pri/idete krajr. Velik vlom v poštni urad v Senti Še neznani rooarp so odoeljali veliko železno blagajno, v ka ieri ie bilo 200.000 Din gotovine in za 10.000 Din znamk - Senta, 9. fehruarja. Neznani kipovi so oropal] včeral od 7. do S. zvečer poštn! urad In odnesi! blagajno, te/ko dva stota. Ne daleć ud poštne^a urada so našli blagaino raz.>ito iu pra/n<». Od nekega čJo\eka. ki se ie vozi I mimo, x> lopovi zahtevaH. naj iiin od^tapi \oz In konje. Ker pa se jim Je u pri. so sa pustili naprej. Po^tnj urad >e nahaja > r>>-slopju* v katerem nthče ne stanuie. Ko uradn!k ob 6. rvečer zapusti urad. rte prkle v poMcifHe nihčc do jutra. To pri- Iz ljubljanske kronike Ljubljana 0. februar ja. X«j Ti^aaviiden način sta prišla te dni policiji v pest dva postopača m tuji lastni* r;t skrajno udarna elernerrta. Gre /a brc^* pelina delavca Friderika $. in Henriki E., ki sr a rojena kleptomana. Fridorik je bil te dni v bohii-ci na oddelku 4, kjer se Ic-čijo jtpoln« bolezni. Na oddelVu se je s<;rn-dnil z z nekim drugim bolnifcom, rtaprajn katere> mu je bil zdo pHDStrežIfi15"- V čerrtek rve«čer se jo njegov novi znuicc kopal v kopaln*ci na odfielkti in FriderSc, ki je rad opravi}«! vsakovrstna samaritanska ia olo\*ckoljajbn« dela, mu je pri kopanju pomagaL Ko sta bila s kopanjem gotova, »ta zapustil« ko« pahiico, v kateri je bil Friderikor nnn« tudi puatil svojo novo obleko. Friderik je imel to dobro v evidenci. Ponoći, ko je njegov kolega apel, se je okoti 4. rjutraj ncopaieno splari! v kop«lnioo. Oblekeđ K kolegovt> obleko in »c izmuaijl i oddelka. Imel je srećo, kajti nlhče ga ni ustavi!. Nato je zlezel čer vrtno ofrajo fei liko so izkt»ri>tilj roparji. Roparii h> v ura Ju v>e ra/metali. cclo denar in razne druge >t>ari. hlaxajtio so pa odpe-IJjli rta roenem %o/ićku. ()lu>|| 3. zjatral "«i pr >Li mim<> oro/niška patrulja. k] |e opazila odprta \rata. PoMni uradn'k )e i/poveduf. da ie bilo > blas«jnl okoti J00.i»oo Din srotn>lne in za 10.000 Din in-jm^. Neki čln\e^ fe i/javij. da Je vU dei tri osebe. k< *o nekaj vlekir z roč« nim vozom, \endar pa iih ni ^tomat. rn4>ejjniL Mahnii jo je iurM\no&i im koJ»j# <1vor. hrttef, »#» orlp^ljtti s pm'im rUkom d* štajersko. Todi vlak je ^imudi! itj rtto se je \ rnU v tnento. Ckl*el >© na Prule, k>er j« v neki baraJU naloV.l na mojega dohr**ga cnaur* i« \cr»^-ga j*ajdaia. UeorUi^. OpUal mu j© »voj« ooc-no a\'anfuro% r*«s€«n ma j^ izroBl prlljjJU ni listek z* kolodvar«ko garderobo, b&L, oaj gre po stvari, ki so tam Rhxanie.ud. Listek )• v bolnici izmiknil ^ekemu ^rug^tnu N»l-uikn. Henrik k je dal rei pr«uovtmtl tu .'• popoldne obJ ga je prijil polici:*ki agcnL policija je bila nainreč o tatrini li*% ka že popreje obvešfena. Henrii je raoral na kriminalni nrad. Spotoma j# prirnaU cia ga je pofllaJ na kolodror njego* tovari! Friderik. Eno aro kisneft* j» FHderik im deLai drojbo HeoHini aa potkaji Bi] ie ar»-tlran ie 12 nr po tar^nL policija ^obaU pora, U |q te ofelfo flc>)o razne obljiai a imat* nm ^a* w* teMai, iwe4ila wnit^u. Stran X «S t O V F NT S K I NAROD« dne «>. tVbruarja 10™ Stev H Veliko pomanjkanje premoga in drv v Ljubljani Httda zima je povzročiU v mestu občutno pomanjkanje kuri-va- — V hudi stiski so začeti siromašni stofi krasti premog. Strupen mraz, ki pritiska neprestano skoraj Je mosoc (ini, je povzrofcil velite preglavlce v pr»skrbi Ljubljane « premo-som in drvmu. Pomanjkanje presno&a v Ljubljani je te s zniiana kazen na 10 let Juriju Prpiću Cigi je snižana kaz*Đ od 5 na 4 leta. Mile Vukovi* Je bi] obaojen ua dosmrtno je$o, ki jo je kralj potrdil. Ju-stificirani bodo torej Pavel Prpić, Mijo Ver-banec, Nikolu Brdarić in Marijan Krmpoiić. prvi bo obeSen KrmpotiĆ, drugi Brdarić, tresli Vrbanec zadnji pa Prpić Mali. Ki pa izključeuo, da bo zadnji obešen Vrbanec kot najtežji zločinec. Zagovornik obeojeocev bo Se v zadnjem trenutku prosi! kraljp za pomiloSčenje. Mati ria smrt obaurienega Rrmpotića je prišla ie pred tednom dni v Beograd io Je prosila za apdijenco no dvoru. Prositi hoie kraljico za pomiloš&enje svojega sina. Prpić Mali ia tovar iši bodo obedeni na malem dvorišdu po-slopja »odnega etola, na kraju, k}er je bil ju^tifidran ie Alijagić. Voeraj so dvoriHe čistili In napeljali elektrifno razsveMjavo, ker »e bo juštifikacija izvršila rano Ejutraj, ko je Še mrak. Ko priđe krvnik iz Sarajeva, bo postavi] na dvoriSču fttin vislice. Tri ima Že sodni stol, ene sd bodo pa tzposodili od vojaške garnizije. Ker bodo justificirani kar Stirje zapore-doma, mora sodišde skrbeti. da justitirirani ne gleda jo, kako umira tovariš na vislicah. Smrtno obsodbo morajo natisaiti in jp borio po justifik-aciji razdelili med pnsotne- Justi-flkaciji bodo prisostvovali državni pravlni-ki, predstavu i ki varnostnih ob!a«ti. najbliiji roditelji na smrt obsojeDih in neznatno šte vilo drugih, ki bodo zato dobili po»e*>aa do-voljeaaja. Juetificirance morajo pokopati brez ceremonij. Če rodbina zahteva, se jj obt^šen-ca izroči, da ga pokopIje na domaćem poko-palisču brez ceremonij. Sodni stol je prejel iz Beograda iudi akte 1. JeJenića, ki je bil aretiran že po ob^ sodbi Prpića in tovarisev in obsojen na smrt Jelenića je kralj pomilc>stil in mu zni ial smrtno kazen na 15 let teike ječe. prpić Mali in tovariši so se ie pripravili ua smrt in ne upajo več na porniloščenje. Obsojjenci piSejo domov pisma, v katerih pri-znavajo svoje zloćine in proaijo domaće, naj jim odpuste. pomilo65eni Smojvw pi&e neprestano družini in znancem otoširna pisma, v katerili hvali boga in kralja, da ga je po-milostil in obeta, da se bo poboljšal. Ibra him Krkić, ki je bil s>epo orod(ie Prpića Ma lega, vriska in prepeva v čelici od đneva, ko so mu povedali, da pojde v Lepoglavo tia-ni€«to pod vešala Prpić Cigo je bil ie vesel. ko je zvedel, da je ob*ojen samo na 5 let ječe. Njegovo veselje }e bilo se večje, ko so mu sjioroiili, da mu je kazen znižana za 1 leto. KrmpotiĆ, ki sedi v isti čelici z Vrbancem, ee je ie udal v usodo. Že pred 10 dnevi ko ie opazil, da so stražo pred oelico ojačili. se je obril, umil in reket tovariiu, da hoče v smrt dostojno. Vrbanecu je vseeno, Če gre pod vešata ali v kaznilnico. Vsaj tako pravi sam. Sicer se pa vade zelo predrzno, kakor se je vedel med preiskavo. Kaj čakate? Pripravite že vendar veSala. Meni ie že v*$ega dovolj, reče vsakemu, k< m mu približa. Justifikacija se bo izvršila v pon-Hiel^k popoldne ali pa v torek zjutraj ob 5. uri. Hiša strahov v Zagrebu V Gunđnlićevi ulici v Zagrebu je hiša, v kateri baje straši Stanovalci se selijo v druge hiše« V Dftki zAfrebSki hidi v GurukiUćevi uli* ci so se pojavili strahovi. Pred tedni smo poročaJi o strahov ih, ki so se pojavili v ne ka zagrcb&i mesnici in so razburili skoro vse mo»to. Tedaj je policija knola poine roke posla, dokler ni upotovila, da »rrahovi nbo nihče drugi nego obrtniki, ki so v «o* sedini hift popn-itvljiii trgovino in delsli ro* pot. Tuđi o strah ovih in duhovih v Gundu* lijevi ulici je bila obvetcent policija in je uvedi a preiektvo. Pred meseci je otjeia stuKyv«n)e v neki h* v Gundulićevi urici vdova nekega zdravnika. Stanovanje je v 3. oae vaia domiAljija, je odgovorila gospodmja, ki ne vejruje v duhove. GospodLnjza j« res mistilsu 6a je shižki« nju ališala strahove v svoji fantaziji. Dva dni se v stanovanju ni prtperttfo ntč izTed* nega. Tretji dan je pa od strahu skoro om^Jlela sama gospodmja in njer>a mati. V sosedni sobi sta čuli naitan£fK> korake treh oseb. TtkH stvari ▼ M>bi so se začele prtmrkatj in vdova i materjo j« js/etu klicama n« pomoć Ko je vstopila v sobo, od koder je prihajaJ ium, ni bilo nakojfar. Ko je zapria r* seboj vrata,, je zopet 6uia ki>r*iKc, kakor bi de^tt iiuui tekato po »ooi H-m in tj*. Tako je stršilo po ^tuiiovanju vso vjoč. Pn vdovi »ta stanovala dx* StiKlenta medi* čina Tuđi ta dva sta *iiiUla ropotanjc in tekanje po sobi. Na vrata njune w>bc je nekdo potrkal. Ko »,ta U« odpirat, s^a vi* dola, da ni nikogar pred vrati. Ropot in nemir je bil tako velik, (U sti student* cd-šla iz sobe v kavamo in a« vro-ila sele pozao v noč. Nalednji dan *ta odpovc go stane. Ne vem, kaj naj storiano. S«daj pušćam vso noč goreti svetilko na mizi. Včeraj ponoći ni bilo strahov, upani, da jlh ne bo već. Stanovalka porabi vsako noč dve sveci. Šla je tuđi k duhovniku, da bi bišo in sta# novanje blagoslovil. Svećenik jo je pa po* »Ial na policijo. Zammivo je, da je v tem stanovanju stanovala preje neka družina, ki so jo stra» hovi pustili popolnoma pri mrru. Ta druži* na je bila v stanovanju 10 let m ni nriikdar siiša'a strahov. Policija je ukrenila vse, da čim preje izaledi »strahove«. Prosveta Repertoar Narodnega gledališča v Ljubljani DRAMA. Sofcota, 9.: D*nes "točno t»CL L>iidska preiiftav« po zniianlh cenah. Izv. Ne z-oilaicS cenah. krven. OPERA. S060U, ti.: -ob 16. Pri treh n*IadsxaV4 po KMžand'h c^nah. Irv. Sređa, 13.: Carmen. Go«tu!e t- Ljobiša IlidiČ-Izv. Cetrtek. 14.: Liufeeaen treh kraljev. A. Potek, 15.: Bee te seraja. Premijera. Pr«nijer-&iq aibonma. Sobo ta, 16.: Tosca. l^ven. Ljubezen treh kraljev Kdo je ta Montemezzi? Rojeo je bil lo» ta 1875 v Visagiu pri Veroni in §tudrral naj« prej tehniko; potem se je posvetil glazbi na mila-nfikern kofizervatoriju do L 1900 Einsteinov Novi rtiasbeni slovar (iz L 1936) pravi o njem: «M je melodrsta stare i šega sloga v zmishi Masca^nija i-n Pucchrija; nje* gov r*ajvečji uspeh je bil doslej •Lyube?zcn treh kraljev.. Komponiraj je pet oper. •cLjubezon treh kraljev« je nastala L 1913 w bila predelana 1. 1916. Zakaj 9o »pravili njegovo najfooljšo ope» ro na naš oder? Operni ravnatelj M. PoliČ je na o vprasanje odgovori] v zadnjem Gle* dališkem listu taJco*l€: «Z opero «Ljubezen reh kraljev« žesti podati aada opera defca, ki zadovolju)€ s svojo solidno strukturo Ui i««nobo vsakega, 5e tako preteocijoznega kritika, s »vojo kipe^o m«lodika, zdravo nvuzikakiof«tio m ne nasaduje s svojhB učiokovitiro libretom na oajarrie plasti n** 5e oT>ernc pubiuke » Res >•. da Monteroezri obvladuje v«« »parat z Uhkoto, da se mu pevtke ptrtile razvija jo svobod-no ic poteo v mdodičnem loku, da uporablja orko»tcr aočno i-n buj« no, iUMi ra slikanje rasnih občvtij. da so mu ljub«enski dvospevi moćni, učinkoviti, po!ni romanske^a žara in cara, d* je tuđi zborov^ko petje v mtetiii>e selo hl*dno in je apUv? vcijttl izvajajcem na tečni in pod njo. Za kaj gre? Stari, sM" Arhibald (oeka* ka leanka moffocna oacboost arlne volje in moft) stari, da Rora vara njegove^« aieia Manrreda. Ta Manfred je vedno im bo**&h ter se vrača Ie za kratke dobe k ljirirfjeni Fiori. Fiora pa Jjubi Arita in pre*iv!ja ž ujim noći. Ko odhaja Arito itrim rz Fiori* ne spanice, ffa ArhibaM sJtiL Fiora laie, da je *H£al \t njene vtopinj«, a Arhibafd vo, da je Fiora uiifcPIntc*. Vendar trnu potrdi, da mu jt riora rveeta. V drugem dejanju se Maalred poslavlja i>d Jriurc. ?roM jo k, naj mu šc a atoip« zamahu je i, bcJioi pajdoiMiom, da jo bo vW del tisa daJ^c. ko jaiva ponovno na boj. hiori b€ Manrred ztinelu kor je tako dubu m aesrcA^co; hklenc, dii g* ne bo varali vc-č. Toda d« srolp pridc A vito ia jo po hudi duievni borbi /opet pndobk AJi «a# loti ju AjhibakL (Tale Avito )c aamrei 6u« dovito nerođen ljubvmec!) Avito zbetu Ar» hi>aid pa Ynto rprifio pubiakc zadavi ta polomi vanak oa k.lop. Takrat se Maefrad zopet vrne. (Z*kaj je tako oa^lo naaaj, im vem.) In ne opazi zadanrljeae *eoc dmk jo \idl vae ^edaJi^će na kk>pi Kodćđo pa fo Ie opazi, je aeveda *tra*no oe*rećen m frt po stopnicaa i &totp« aavaooi; »tarao*l«» pec p* si rađane truplo aa ratno m yo nemm za »mom. SIAovko, a neiverjotno in netno» gOOB. V UL de>anju nano v grobnici. Pk>r« icJi na odru vsa beia m«d rožami m svetiljkami. Grajaki po^U ženske in moiki, žakijejo okoti nje in iz cerkve done žaJcwpcw Ko odidejo, pa pruk Avito. PoifubJja truplo, zUsti njene uattiice, a obwie>o ga smrtne težave. Stari Arhibadd mu >e natnreč na&ta* vil past: Fiori je namaaaJ usrnice % najhi-treje učankovnani »trupom Pnhin Hanfred m na>de urakrmjodoga tekmec«. Ko rv^. -m* kaj umira, P*de že sajd na uatmee Fioruvc» ker rudi oo hoče umreti Tedaj prid« Arhi» bad; misli, da poljubi ja Fioro njen zapeiji« vec m ga zgrabi. A otrzo-ve se mu sm, ki wt pri tej priči zvaii mrtev tik mrtraike^m odra. In starce stoji kakor kip obvpu ob vznožju Fiore ter jedi: *Anche ru, dunqu€„ senia rimedio sca coo me noll' otnbra!* Ostal je aam samc*t v svoji voćni temi! Vse priznanje izvajanju in krasni opre« mi Vaa tri de jati ja so dekorativno jako lepa m slikovita. G. Betetto ima na>» večjo in sMo tetko partijo Arhibalda. 2e * prvo dolgo arijo je ial aplavz. Pev«ki rn i^ralski je bil na višku svoje unw;rao6ti Postavil je klasično fi-j^uro. A spričo take* ga orkestra bi moral biti glasovni orjak m tuđi teleano bi moraj biti za zahtevaoo i^ro s Fjoto koncem II dejanja gi|!aAt. Prejd je veJieza^lužeci vwec in bil opetovano rvan na rampo. Izvrstna Fkwa je btla ga. Z. V i 1 f a n * Kun&eva, ki je peU svoju partijo a prav dobrim in lepim irgovorom v sfoveuftčml Partija je r>redv*em igraiska in je poteo u-strezala. Žalostrri rogatec Manfred je bU g. P. G r b a, ki s svojim Iir^khn baritonom tak isto ni zmagoval orkestrske »ile; nje^o« va mimika je nesrećn*. Clovek ne ve, ali ae antej« »li se joče. Navadno se drži sitno, ćmemo aJi kvsk>. Priznati pa moram, da se je resno tnxiif za partijo tn zlasti usrrezaJ v III. dejanj-u. Avito, srečoi, a nečuveno nespretni ljubimec, je b»U g. St. M i r i e c, ki je itnel već ugodnih momentov, se i^raJ* ski razvi jt rn )e pevski uatrezal. Ma*ka pa mu ni bila dovolj skrbna, Dobor Flamkiij je b«l g. Mohorič, fepo so opravili svoje epizode nadarjeni z»e>tni4ci g. ?. Ru^ R*m* *akon.a vi Strniaeva. Kot staTka ob mrtva* Skern odru je docolav tmkrvot'evala gdč. S-panova. DJrttfent g. N. Strltof, režiser g. M. P0II6, ki »ta se za delo potrudila x v>ne» mo, ks bi b'tU. vred-na hvaležnej&e rvaJoge. Zak-aj mrslhn, da nam je Italijanov ra pre*' cei Časa dovoij.. In fašistov naon ni treb*. Fr. G. Y«*«U B0d«lia tuđi v UoMiaaftlMrfli «1«*«-Uićn. V Dodciio 10. t. nu bo tiMii oaš« (c!«dah-Sfe v [»ki i merii stkubck) u ruxvedr;k) svolib 5>os&caSWv. Seita^va j« reetertoar oaiih naj-bofi v«selrh komad* v. Drama irprisori cwix>^t»« ob 15. siri trvr**r» Se*rroyevo burko »Utop-Ijenca«. v kateri oam bo sa^el z. Lev*r »vo^o «MTMttoo. ©»a. Rakarjeva io ga. Hedvc^kvva vsaka aa svoj način zaljubimo yeM*n, *. KraU pa svoje kinriete. ii *o kcviii saWe stndi« pri sedanVft ttphacritvaJi v fkdtliiču. G. C«sar, ki Je so^MMkT II. Jcjar>ja, v* tkrbt na popolooma svoj n«ć» z* smeh. V&afcemu u^ć^u usau^ aje-Stna mehke đoScai&ka ©ovoricfi. Pa rj r*zj)olo*©aćc. Zve6cr ob 20. ari p* &e npriaoci kon»e<16}a »Vobofle*. ki Jo pr*vkar apr«arVa>o z naiv^čjšm »pehom po vs*h velik* odrlh. pred v««m dan t* daton v Parizu. Nas top-Jo da-nri Ha^kwka m Saxtc«va ter cz- Levar, Roao«, Lfpaii. Skrbinidc, Krali. Cesar. GrMorm. Pkut s kupleti o d^nar>u, Js>rmaa, Sanotn, Kaufckr in PahoT. Ote predstavi režira g. prol. ^esit. Za ^«ć«rno i>redst*vo veiiak) zmtine dTam&kc ce/ve. Opera pa upriaorl papoidae ob 15. ari Suppe)evo kormčno opereto »Boocaccio«, ti ima i»o)bo pre-lepih in sh>sla4aJcev. Vse tlavnt; vro-je %o v rokah »aših »a!ho!lish članov. ki aaseopajo v opereti. Opero dirigira kaf>eW«£k t- Batatka. rttti* )t f- Fo-vheta. Za predstavo v«!lak> iiredn-<. zni-fane operne ceoe. Te4st«ta drama »2lv1 atrtv«c« b« icr* v &4>l:af)&ki dratnt v >>nederk4i 11. t m. za abo-neflte reda D. Opcraa acaaill«r«. V petefle dne 15. u ra. bo v tjubftlatttki operi pr«nu>era Mofiarcove ira-me »Đec ta Seraja« To k peu> Mozartov« operno đek>. ki Je prišlo tekom zadnjih par let oa oa* operni oder. Tako imamo sedaj cei c*iu» Mo-iartov^h ODer. s ka te rimi »e !a*>ko ponaiamo kaJcor maVo kaCarmen<. predstava sa vrli izveo g!ed*USkega abenmaja. Na*tftlje gostuje g. IličiC v operi >Toswa< Ju »peri vManont. Pastni torek v IjaKljuuk^m jl^Lali-Wa. Na pustoj torek dne 12. t m. m vri) operetna predstava popoludne ob 19. uri v operi. Vprizori se ena najbolj uspel* il:j^i opereta »Grofica Marica; v obiSajni iaseigro »Utopljenih« v cnani iz vrstni ^asedbi in z nekaterimi novimi kup-ietL Obe predstavi »ta ljudski in veljajo z.ni-žase operne odnosno dramake cefie. NIŠTA SE RAZUMELI. — Tt je pa lepa! Tone te je včeraj v tetnni predsobi poljubil! Zakaj me pa nisi pokličala? — Pa vendar nisi hotela, da bi tuđi tebe poljubit, mamica? Ž8e/ežnica KOLEDAR. Dmnes: Sobota. 9. februar)a \92&. talo. -«». .\po4uai,ia; prarv^aaaviu: 27 jaaH»r>a. in Zautou»t tri: Ncddj«, 10. NaWua.rja. Itldi^::.. ;. »tika; pravoslavci: >. jamMfM: N^ o iva. UANASNJ£ P»IKEDITWt urama cDtn« b^oio (k •. Op*r» cea^a« Bohiac. Rimska ce«c«. Prisega o polnoči Manicji Kouaiovi k w^:*«Ja ikjo v iarin de-unjih »Prrmeca o polnodi«. ki fc> ie nausfuU Učiteii&ka oakama v Utibij*nl. 2c prva vpruonicv v S-jkoKkem cladaiiać« v RaHJo\1j!ci *e pokapala, da bo (kmaCao m deto m oaJih Nudskih oor.h po dež-oU vt*k uspeh. U naicfa BarocrneKa iivber\ja po-aoenii m malim razmeram pr.U*odc»mii trudskih l£er nam priimnjkuie in rato t# treba % tem veCjim vesetirm po«dra\1ti de. k) M uiitc K orna nove. KaJto dobrodoila >e »Prises^i o po>ooći€ uaiim porifrfelsJcl-m odrom, priča dejstvo, da ]o ie spretek) na svoj letoinli repertoar ie 2J ocUltv. Med temi ti* k) Sokobio dru. fctvo v Ra<3ovrt 2aicu, Blatni Brecotvtca ia Senčrur pri Krcani, darje prosvetno druJtvo »Vavhiikc v Zgomfl S $kl, Ko*o Kvockvveti. skib testira v SlovenJtTadou in Kimn ku. pevsfloo drudtvo »Radu^ia«. Llubrto pri C** l>u. Narodno prosvetno druSrvn Mala Ne-dorja, BTalno te drsalne tekm« nudile prvovrttnJ iport. O »kakaJnici iroo prejeli sporočilo, da x> uprav v i2itx>rnean stanju ter jo velik Intere« za im lekme, kasti to bodo akoki a« samo % na^-ve^je, tuđi z najvTjje akakaLoJoe, kar jih jo v o^fii državi Viled tega je raxuinljivo v*hko zanimanje, ki vLada med •mudkimi sportniki za te skoke. Deaedad je prijavljenih 6 lekiwv valcev. Sportu« dra&lidce 8. K. Uirijaw Dr»ah*e-ua uprava •porota vtem draak-etn, da bo jur tri draalitte otvorjeno do ia. Od 13. do 1« 80 bo draali&e Mtvorjono t rrrho prireditve si red uto. Garderoba m nah*ja u lm redute v te«€n6cn godbeaem naTiljonu. Obiftfljru inevna garderoba je rezervirana *amt» aa buffeL Ysto-" mifl« V*Hey m v Arizoni. A.mer iki *ta-tistiki navajajo, da umrljivost m«d Indv ja^ci nazaduje, javtrost pa ve' ^1 ^0 urtdna poro£Ua zlafana. In^janska plemna hitro izum rajo, kajti uradniSti, ki jim je uoverjena uprav* irtdijaTiskih rezervacij, poneverjajo dotiar, ne dajejo Indijancem živil in kradem na vseti koncih m knjh. itidijanskemu uradu v VVashmgtotiu pa rx^ili»)o izmišljena r-oročHa. Tarmk Zveie za za^čito tmcnlk^h Indijancev Johai Goll:er je r>rk>bč 1 v newyor^kih lift* člantk. v katerein opisuje strašno trpljenje nesrečtvih !ii-dila-ncev. V indijanski Soli v Arizoni k; se vzdriu.1« na državne stroš-ke, trpi deca straSno poma-njlca^ie. Neko dekli-co. ki je pobeirnil* iz iole. to nj eto m r>rivedli nazal Za kazen k moraJa ho-diti s tež^irrri poleni nti ramah cek) po-pold-n« po dvoriiču. Druea dečkića se ie irpria in ravnatelj jo je udarli s t»-Ionom tako. da se ie onesvestila. Pt>n»-či Je dal ravnatelj privezati dektee k r>o*t»el]i !n spati so morile zvezine. V rtcVi drvKi rndijanski Soli ic kuhar;ca TX>d prheicn z*avila. da }e mo-a^a kuhm-:i otroJcom rniV* v>/Hvje in meso, po ka-terem so laz^i črvl. V moki 90 na^H mtSJe repe m rioie. Afera )e pn'Iit pred •eoat, Id fe odredi stroco pre4aicavxx Mev 3'* cSEOVFNSKT NAROD* đnc 9. februarj« 1929. stran a. Slovenka Frida Turnherjeua med Kitajci Najvecje preseljevanje od začetka sveta - 25 milijom* Kitajcev se seK v Madžnrijo - Zanimi- vosti iz življenja na Kitajskem Ljubljana, 9. februar ja. Kiujska je za nas Evropeke še vedno dežc'a samih »nemosočnosti*. Se danes je zelo tcžko dobiti avtentične vesti o do-jodkh na Kitajskem, kjer so se stotetja hi stoietja zapirai' z znamenitim kitadskim zidom pred vsem svetom. Ena najbolj raz-tmrljivili vesti, ki so jo minuli mesec po-ročaJe v svet velike časopisne agenture in so io pozneje tuđi uradno potrjeval\ je bila vest o največjem preseljenoj u od začetka sveta Ogromna karavana. fcroleča 25 milijonov gladnih KJtaJcev, se pomika delo-ma še sedaj Proti severu preko rek gor in staresa kitajskega zidu v doline Mandžuri-je. O tem Je poročal tuđi »Slov Narod* Rodovitna Mandž-urija je imela po ru-sko-japonskJ vojn! okoli 3 rraliione prebi-vaicev. Čez mejo se Je naporno že nad » nrlijonov kitajskOi tzseljencev Raču-najo, da bo število prebivalcev v Mamižu-rljl doseglo v nekaj letih nad 100 mtitjonov prebivalcev. Vesti Iz Kitajske pričajo o strahovnfean fcladu v kitajskih pasivnih krajih. Preseljevanje zaradi lakote Je bilo že v preJŠ-ttjni lefh običajno, veodar ne v tako oarom-ne-m StevUu. Mnogo Je pripomogla k be-dj državljanska vojna, k? 5e še vedno vrš! med poetiinimi generali. Poroci! a korespomlenčnah uradov na-vajjajo, da rapuščajo v do^cilh procesMah svoje domove žene, otroci, delavci in kmet-je. Stradajoči, prezebli in goli nosijo na hrbtih svoje onemogle Kakor lava, ki se spusca v dolino, se poroka nepregledna procesna Otroci se na poti rode in umi-rajo Izseljencj se hranijo s travo »n tist-jem, ker ni na njihovem potu daleč na-okoli nobenesa obJJudenega kraja Na tiso-fe jih umira, a tisoci gredo sklonjenih plav Vt motnih oči preko njihovih tnipel, Zgodovina Človestva ne pomni preselje-vanja v tako ogromnem številu Ko je Moj-zes pelijal 12 izraelskih narodov v obljubljeno deželo, je šio za njim 30 tisoč Judov. Ko je hunski kralj Atila navalil na Evropo, ie štela njegova armada 100 tisoč vojšča-kov Tatarskih navalnv na Rusijo se je adeleževaJo oko!3. 300.000 ljudi. Največjc preseljevanje narodov smo doživeij pri zna-nem lovu za zlatom, ko se je preselilo te enesa kraja v dni^l okoli 2 mJlijona ljudi Takrat so bile množice razdeljene na skupine po 30 ^soč do 50 tisoč. Selitev 25 ffdljonov Kitajcev je fenomen, ki sa člo-ve&tvo doslej šc ni poznalo. Glavni tok te gladne ljudske reke se va!i severo-vTJhodTio od Pekinga proti krajem, kjer se razteza znani kitajski zid od roor-ja proti zapada v oddaljenost* 1500 milj. Vsak teden se rtapot} preko kitajskega zidu pri reki D\van 50 do 100 tisoč sestrada-nfb Kitajcev. Toda ne samo po kopnem, tuđi po moriti beži na 100 tisoče izseijencev. Na parobrodi h. jadirnicah In na čolnih plove] o Iz kitajskih pristanišč proti južnim mandžur-skim pristanisčem Množi najdejo smrt v, vaJovih, dočim dosežejo drugi svoj c'Jj. Državljanska vojna, pomanjkanje hrane, »arašna suša. rn slaba, o&užena voda, so glavni vzrokU ki so pognali nesrečne Kita*-ce na dalino poi v Mandžurifo Najv©č jtti ie \i pokrajine Sanhrag, kler ie- laJcata naj-bu^a. Mi EvTo-pci si težko mJsffcno. kalco tt&so se kitalski težak postavlja od svoje zentfj«. Rojstnj njegov kraj, malo selo. to mu Je vsc na svetu. Zato preklrnja one, ki zapu-ščajo svob rodno grudo Modri in sveti Kftajec Laotse. ustanovitelj kitaiske vere, je prežlvel vse svoje življe#e pod dTevesom rn 3c učil. da dober Kitaiec ne srne zapustiti svojega roistnega kTaja. Nam se vse to zdj kakor bajka, a je cista resraca. Pred desetletj? so WI! na Kftajskem retomd man-džTrrske dinastije. Zadnja leta Je Kitaiska tsko oslabela, da ni mogla brarriti Mandžu-r'je in da Je ta prišla po rusko-JaDonski voi-rti pod iaptmsld vpITv. Eden najlbaTJ perečili N^hodnih probie-rno^v. za katerega se živo zanfanato Ar>gHJa, Pvroi>a in Amerika. Je vpraSanle. kaj Je storiti. če zavrame Japonska Man-džurijo. Veliko kftaisko pre«e4jevanje re*ujc sedaj ca miTerj način ta problem. Japonci so spretni diplomati ItJ zato ne oviraio prese-Ufvanja, temveč ga še pospešujejo- Spoznali so, da bodo imeli od trgovtne z tnko. Ihđmimi kitajskimj seUalc miK>gX) veČ koristi, kakor če bJ okupirali MandŽnrljo, M bi k> morali potem sami kolonfrirati. Strašna bartolomejska nož ▼ Čenčn l>ruga. enaka, če no še balj rarburljjva vest, je bila ona o bartolornejski noČS v m?-stu Čcnču. kier je dal pokJati general Ten« nad 50 tisoč Kitajcev, od teh okoti 15 ti?oč otrok, vrh tega pa še sežzati več sto hit Ves ta masaker je bil izvršen zaraeneni pri največji anglo-ameHiSkl les-m rndustrij!. ki ima svoje Dodnrfntee po vsem svetu, lani po novem letu H pišem svoU prijateljici Peuflci J v Novenr mestn posnemamo naslednje zanfmhre Dodatke o rrjenem px>tovan>o in živHeaiu na KHaJ-skem: Preko Rusije in Sflririje nm Kitajsko TslasUo. 22. 2. 1928. Ce si prejeia roojo dopistiico z U rala, potem veš da sem potovala na Kita teko preko Rusije Več tedoov sem bila na potu. marsU katero državno mejo smo prevozili, a najbolje smo se poćutili v niskem vozu. Imela sem oddelek 1. razreda t dvema poste-Uema, :n toaleto zase. kaj fe btto jelo pri-jetno V tem vozu smo st pettati do Moskve. Tam smo se preselili v drug voz. ker se Je bil oni nekaj pofcvaril. V Moskvi bi prav r*»da i-zstoprla Ln si oftedala rnesto, a se z otroci nisem upala. Sla sem te totfko ven na kolodvor, da sem videia vTvenje teb ruskih rrmožic. kjer naletis na najrazličntl-Še ruske tipe. Zani-mrve so čakalnice, ki nišo Čakalaice v našem pomemi besede. temveč res»avra-dje in bufeti, kjei sede ljudje Dri ča>u ln vodki, pijo to iedo pri aleroelih kavartrsfrih mazah Preko Šibi rije smo se kaj p? i; etno vozili Vlaki so kurjena §e prevoč. Same z rjtiho smo bih pokriti, tako toolo 1c blk>. Zadeli smo tuđi dobro. Prav tišti ćas ni bilo mra2a v SiWriJi Največ ga je bt!o v lr-kutsiku hi še tu kornaj 20 stopini pod rričlo Na većfih postajah, kjer smo 30 do 30 mrcini smo Si veo na zra«. VeŠ Si-birija ni tako dol^očasna, kako«? io mi poznamo. Najbotj mi ie ueaialo B^kaKko jt-zero. ob katerem smo se vozili onU dreva. BUo Je prek m prek za mržnje no. Razpoka-ne ledene ptoSče so se iskrile v jutranjetn solnctL, kakor dnculfl V osadhi v d.g rbrt-se eor, nad vsem pa sinje ztnoko nebo Ne^teto stez vodi ttz ieiero. tu t»a tam se-di človek notri v sneCT in ledu in 'ovi ribe. Dne 21 iamiarja smo dospeti v Mandžurijo. kjer nas Je Čak a! moj mož. Skupni tna je deželo cospodarsko H-orpala. Ne severne ne južne čete nirnaio STedstev za vzdrlevanie vojske Voiaki nt prejemajo hrane, ne plače zato ropafc) kjer se da Največ trpe vaši V mesta se ne upalo Tsinjrtao so obvarovaH pred tako poplavo JatKmci. ki so močno zastraŽiH vse ceste, Icl vodijo v mesto in rodi mesto samo Ali smo bi U v strahu, zdaj Že lahko po-v«m. Tisto, kar so P*saH slovenski časopis' o Tsingtaou- pa !e velialo za Tsinaufa. Tuka j nđ prišlo do nofeerrfh bojev. Nandrta je vedno \ieklo v svet. Pred leti te hotel za bratom v Vladlvostok MafrBca Je bila takrat 5e mala. Nlka pa na potu. zato sem mu obranila Konfino le vendarle pri IH mi Dsljnl vrhod Tu Ie zadovoljen. l«po p^>rictk> ima a že si žefi naprej Zdaj ca ^i*kak> PfHirtiiski otoki N]e«ovo pod-fetje bo kimtto vefikanske eozdove na enem teh otokov. kakor ma Je povedal cenerahr đrrektor Mend Je rrmoeo bolj vieč Dotovttl hi Sveti po svetu, kjer čiovek kal v1o je rajnioa poraMla pri pranju in umivanju v svojem živtieirju- Konja, vo« in kravo za'žso na žrtvenikii. isto-čs*no pa pol vago pred svetiSČeai vodo, pomesšano z mofco. kar potneni, da dajo rmiiču jedS in piiače setooi Doma sem ^pra&ala. koliko časa i majo mrliča doma. Povedati so mi, da revni dva do tri dni. bogati pa več tednov. Krsto za-pro in zaotažejo in jo obdrje doma, da U utnrfl po njihovera rrrnenin \yzt\ čim vtjt hrane na pot. V ta n«men poflva>o pred krsto trlkrat na dan vodo z tnoko ali ka4 draieza, pač ka*or so premožni. Ta4co fe baie neka boza ta KitaJka fz vas! imela tri leta svojega moia dotna. In trlkrat na dan je za<£f?afa skori tri leta opij pred moževim truplom, da je z opijem potrošila vse prerooženie. Ce vpraSam bova — sJirgo — za oflhove običaje, pravi navadno: Bei den Cineaen ist so nnd so. Tore) ne pri nas, ampafc pri — njrh Več le< že služi v mesfu in se smele tafcim kitalRkim običajem. Kitajsko hoto leto Tringtio. 6. L 1029. Minttl so božično praznila, bili so lepi, saj smo bib zopet enkrai skupaj. Ali prainiki v tujini ni majo ti stega cara kakor doma m deželi. Meni Je mairfkalo polnočnlce, tište, meni tako mile poti od doma k fartrf cer-kvi Z vse-h strani prihaiajo ljudie v božič-nem razpoloženju z bakljami. soreSml trska mi ?n svetil^ami V mislih so mi bile pobočnice, ko je bil- se rajnJcl e. Graflaud OTganast v Kostandevid — kako Je on nel! ln potem zvonovi na SHnovcih, v Orefeovco, na Vodenicah! Par dei pred novim letotn ie dobil Nande brzojavko, rtaj odpotate tak od v Sangfiaj, od tod pa v Hankov. Poleti se je mudil shižlbeno dobre tri mesece v Tieirtsin«. Nak pred novim letom ne grem, je rekel in sva odšla silvestrovat v neko kavamo, kjer tgra podnevi ln ponoći Ja«« . baitd in se zHra sama borjsa dnrflba. Brcz smokinga ne more$ noter, dame ne brez večerni^ toalet NamJe ie bfl dofere volje. Jax sem se pa naplesala po mfli vorti. Oroke ntaia je varovala kitajska ama- Ta mesec bo *e eno leto, odkar sem priSa na KJtafcfco. Tstn^tao nam vsem teko ogafa Zdf se ml pa. da ne bom več dofso tu Nande je od svojega koles:e zaopno zve-đet da priđe rta dru«o bo!9>e mesto in se-dai ttgibliemo, kam. Svale iz Sairsnaja poj-de sporrriadi na sltižbeno potovanle v Ame. riko, AttgflJo* NorveSko, B a Kifle e državt. nato pa na \-ečmesečrrf dopust Morda pofde možek v šartghaj, morda v Hankov ari kasn drogam. Podjetje Jma vsepovsod svoje podružnice, tud* na Japomkem. Dne 10 februarja Je kitajsJro no^no leto. Kitajci Itejejo že 13 mesecev za I«to. Njihovi oiHčaJI bi rdo s&nlfital! naSe omet-nike. S5no radovedm so. Parkrat sem vi-deta Japoocm, kl Je slika] tu ie hnd toliko KftaJcev okcB sebe, da se »toro tri vVSet iz nlh. Pa po četna đlSe^ foff Haiie od če*na pa Je oDe iz oklltega flfola. Nala ama st ga Te razbeiila prvf dan. ko je PHHa k nam. Mene Je duiilo v arrfa. ▼ ž«lodcu se je vee oprlo prod temo Arira. Boy | te reket da se tekeca oHa ne tane goetofer**! v evropski Mfi te od takrK ae ga več ne p preneseno iz z-*-đuhlih dvorao v pro«to naravo. Na lederu-m parketu pe bodo v veselem razpo]ož>nju producirali v plesni umetnofrti mladi in »tari* maj ki raci ld oeinasklrani ljubitelj zAr%.\t oarave. prostor bo prireditvi primarno okraien. \r mraku je na programu bec^alič-ni ogenj ld druge eanimivoafl Ob 17.30 se vrii sprevod mask. Posebno novost za Ljub-ljano bo ffođba, ki jo j3 preskrb«la ir»a USena uprava za to prirediLev. DrsalJS£na uprava je določiln za to ^jabaro at !e«ju« txredno nisko vstopoino> Maske imajo pro»t vstop, demaskirani drsalci ia ostalo ob?m-*tvo plafa običajno nortelj^ko vstopnino. 2a ?|jeoćistilVlM i Ko brezlrudno je konr^no delo Vimjeoćisiil ludi roka Vaiobolo Zakon, zakon, ti si svet, na teb sloni vesol jni svet Koliko LfubljuČADOv in okoUčaooir je Uni zlezlo v zakonski jarem. — Ljnbljančanke se prav rade može, a Ljubljančani so poetaU zakrknjeni iilistrL — Zanimiva sUiistika U«M|a«a. S. februara. »ZaVoo, salcoa. ti si svet. na teb' sloni vesol ini svet!« Tako )e pela pričica v neki pravlfla knim. kl nJ hotei. da se nresov sin poroci z hrpo, a ubogo Pepelčico. Tako Je pela ptifika* a tišti, ld so oženjeni, so dnisačnesa mnen^ Oni pravijo, da je zakon s medom aatnazan križ. rneO se poliže. a križ ostane Da križ ln ic velik križ ostane, seveda oe vodno, kajii Ineme so po-vsod A Izkmt potrluiejo pravila. Toda pustimo to. Defetvo je. da sa ^ Umfte vedno radi. da se Se in da se bodo vedmo aioiiB in ienffi Možili raje. zafca] mofld so postali v tem poštedu nekako konservttfvni. Č«*. da Ženštev preve^ stane tn da le zakoa preveč etjoftčen No. pa se tud! med njhtri najdejo izJeme. Tre^a Je samo podedati malo v ljubavno i!opiso vanjt in ženitne ponođbe med malnrr: ojla-si. Taen vidimo, da se za zakon o^eva most ćez prepad, po kateiem bi o»s'h brr« raprek nadaljevatj pot v deielo ^ez'jc, ljubavi in sr©če.< Tako tore'! Def ©U poezije. Lluiuvi ib *ra» ie se imemuie ^ako^ 2e mosroC« in o tetn so maozi prepričani, zlasti pa so a2 pa io bi!: on!, ki so lani skoč:U v alastJH zakrm?K' iarern, ali ki se kanijo pamflei 1e:os (», bilo fih ie lani mno^o, ki so dc:*li. Ah kij, korajža. pa štuJc? — kakor pravi o Uub-tjanćaii: — pa » se otfunačils !n stopili pred oltar. Samo oo fr3n£iskanl so poroč:' «»? para, Očetje franči§kan! so v tem po^dj dosegli rekord, zakaj v noberti faii u\ bf\» toliko 2«!itev. SaJ so v stohtic* larj porr>-čiI3 ied\ra 3^ parov, dasi moramo m!m<<-Crede omenitl, da tih ie bilo tuđi 30 t.m oklicu Poleg frath!'&kanov se ie naj&olj po. stavila ser.tpeterska fara Tam so paroClh 165 parov ia so v tem pogledu potokaM « ciPh %:o p?rov ':".tjakofc-skf) Hro. kjer *» nežiii ia moćni spol, da so za&ona ^ \cdno željni podietni vdovd. brhke vdovice i u rudi oni. kl so imeli že slabe izfcu&nte v njem tn tuđ toćenci so Se vedtro navdušeni za toplo zakonsko rnezdece. dasi Hm ie morda boljia polovica nastavila rose a!i tuđi obratno, No5wno defati malhn odas»>m oobenc re-Idame in im peti hvale* toda r« je. da se ie t* marsftateri vid potom maleza oglasa, da Je že marsikatera ptičica obvisela ca zefen! vefld. Da fe temo tako. rtaj otneni-mo kot đckai mali oglas, ki }e bil nedavno objavljen v »Jutrn« Taiso!© se ie glasil: Porfv^ Prosim dotićne^a eo^ooda g očali. kl ml )e vraćat poglede pri ZalanrfkTi in 22 t. m. opoldne na JirrčWevem trjru na N^araha trraiia Krapefa, za njerov nastev. Torej povsem Irrailco in tedntato. brez crvinkov in tuđi dovol} iasno. To ie pač na«J-lažja pot do poznanstva, eventuelno do zakona Gospod!e naj bodo torei v bodoče pri koicetfran^D previd™ si cer se tim utetme DrtperhS ie kaj ho*eea Morda dobe četo direktno ženftno ponudbo? Sicer fe pa ta poziv, dasi zelo laskav. kvečlemc orflteti med nedolfen fflrt Bolj sondirao teren ra rakonski laTMn je pa v dragem ostasa, ld se dasi približno tako -fe: M. Z. M.: Ves «v«t se ari zdi lep*i, ođ-K"ar vem, da so tvoje misli pri metri. Golobičica ie zaenkrat radovotina samo z mislfmi, toda v mfslih so pa^ skrite želje po Ijcberm in po rakotiski harmorrffi. Poetićoo navdahnjen je ćudi ©osT>od. ld se čuti sedaj sredi zime in preMicaote !M>tjan. sice mede zelo osamlienega in ki ie obiavil: Katero srčece W potiljak) soDnčnih žar kov ffospodn. kateresa dusi ljubljanska me zla? Ce Je tisto srCeoe našet. nam tu znano, defstvo Ie. da se ie ta eospod spomnil pre-sovora sameza gospoda boca. ki ie rekel da čtoveiro ni dobro samemu biti. Naredim nm dnrfioo. kl nro bo v (Jrafbo in to-Važbo Ce fi Je dal boe kafce direktive za presranjauje BuMjartske ttesAe ni mano ... fei če trdfte, da ni res. da se ločenci na-vtluioMo Ie vedno za zakon, si oglelte samo tale ma£ odaš Varana v zakonu žeU znanli s pUemenititn in dobrim gospodom, ki W fi slidn frvfjen>Je itd. LaMco W na-5tefi Se nefcroG dopi9ov ln ženitnili ponodb, kj prtCaiOs da so maJI oslasj važen faktor v ualem |avfM«n trvijenlu fn da zask>2I>o vso potomost. zakai marsfkaten devi so Že trtrfl pot v sveti zakon, marstkatereca mladtutća so prcmorMI. da se fe dal vfeti v ntraia. KveOema ie eneta W c+tiraH Je nmmreč vseMivlro rjwi!iwtv tn dnlcaztvle. da se dajo spori rod! potom malih oflasov 8-kvldfraUcTCrm. Vlaga skupa] se jo toTei v U'ufrljan, 'aiij pcTođto 632 parov, odnosno 13&4 o*6b Porubili »mo pa omenit! dve dviVni porofci na mag!«tTatu, kjer je opravil poroko ^am masrlftlratra direktor dr Zarniic. Potem %o *e pT«tmrtr.ia. AU nisli^c, da se žerciVo famo Ltuftri.fančarri in da Siikani aS Vliani sve? Kaj Se! V fcilki t,e Je lasii poroćilo 49 paron-, tia Vi^-u :e skorilo \- za* fcmreki jarein 91 parov, a \ $-L Vidu JH. OkJicaM so pa v St Vidu Ui p^rov. Neka-ttrr: $o se nainr&č porročitt na BrezJah ali v Ljubljani, drutf w> se pa v za4?f1em hipu — skesali in stornirali l>irf>ezenslco potodbe. S^cer je bflo MxE več Lh/MjaĆanoA'. ki fm Je srce v ra^jtrjem hipu patl'o v hfačt ... 633 parov afc 1364 zaljifr*!jencev . .. T& velja za !e la &ta %i ve?w> zvestobo fn ker sta ri>đj majnlca tn at«k zadovoljna, bo za binfcoSđ poroka Sr>e!1d bodo fledile drui« fn drugi, k! so CM-epri^aini, da Je zafeon res defda I*ubexrrl, po«^e in ^reče . . Ampalc samo 5e tri drJ Je čas. Se tri dnf bodo codd muriciralj in n«penlaU strune, da bodo pn&a-le Cc ga je katera nai!a ftt ujela. naj zve ves svet, če je postala mamica, naj hrup in Juru zaduiita ere rike ml**L Po ceric\-ab %£) le posm« r*rMis« ?fe s« £uJ«Jo hrrobnj udarci pfcha ^e tri drri, p* poloofrfjemo cnrsta, seveda i \>e^i častnH fn d«rwfc>)!M\ dekjeta. kl so o.*ta»la Mwt« ra raflrte : Prišla \c p«pelmca, ostjđa 5«n ?am(ca. ranavefa devica - . . l-n te najđejo na pepelrrtčno »redn pren naročn»ikcrv Urejeno je stalno dopisništvo, tako v. Narod« je kot popoldanski tfst dragoceno rzpopolnfclo »Jiitra« ter pri-naša vsak dan ne Ie najnovejša, do pr-v^ih popoWanskih ur segajoča porocima z doma jn iz tuj'me. temveč tudnino, oglasido v društveni pisflrni, kjcr bo jim bo potrebne prijave eestavilo. — pokajanja i družbo W»g©n Lits. V generalni direkciji žleznic se vrSe priprave za sporazum med prometnim ministrstvom in belgijsko dražbo Wagon Lits. Družba bo morala pristati na nove pojpor'e, ker je Imela doslej od prometa v naiii državi prevelik do-biJek. Doslej je uživala družba spe Inih ra-gonov v naši državi tako velike ugodnosti, kakor v nobeni drugi državi Zdaj pa zahte-va prometno mlnistrstvo, da se interesi uf»5e države v tem pogledu bolj zadčitijo. pogodba med družbo in našo državo je bila sklonjena 1. aprila 1914 za SO let, toda s kla*vzulo, da ima vsaka stranka po 15 letih pravico *io od-povedi. Družba pa nofce pristati na nove po-gojte. Zanimivo je, da namerava družba uvesti nove sp&toe vagone z napisom >Bleu«, ki imajo kupeje z eno posteljo in sicer na pro-gi Ostende—Carigrad, ki vodi preko na$e» ga ozemlja v simplomskih in drugih naših med narodnih zivezah. Cene post* 'jam bodo iste. — Konstantio Balimmt priđe v Beograd. Te dni prispe v Beograd znani ustanovite! j dole ruske dekadence Konstaotin Balmotit, ki se ni mogpel udaležiti lan^kega kongresa ruskih pisateljev in novinarjev. V Beogradu ostane s svojo »oprogo dve meeeca in bo preda val v ruske m znanstvenem zavodu in na velikera zborovainju pisateljev, ki ga skli de zveza ruskih pisat«iljev tn ftovinarjev. Zadnje 6ase je prevaja] Boimont jugoslo-venske narodne pesmi in prvo knjig« svojih prevodov je že po*lal predsedniku kuUur-nega odbora, tajniku akademije znanosti Aleksandru Belifu. Balmond je tuđi irbo-roa govornik. —Propagandna drsaJna tek ma SPD pri hotelu Sv. Janei v Bohinju v oedello lO. le» bruarja 1929 dopoldoe. Za to tekmo vlada med drsalci in gledaJci veliko zanimanje, ker je že prijavljeno večje Stevilo tekmt>val-cev, med njimi tuđi naša prvakinja v umet-nem drsanju, gdć. Kadro ka. kat era bo oudi-la s svojo drsalno virtuoznostjo gledalc^m kar najveČ užitka, popoldne bodo na novi •kakaJnid, zarađeni po načrtib gosf). ing. Hanseoa poskusoi skoki, tako da bodo ude-lefanci drsalnib U*em pri Sv. Ja neću lahko prisostvovali tuđi lej zanimivi pri redit vi. V hotelu Sv. Janez je na razpotago do>velj dobro takurjenih »ob po Din 15 za osebo. Pri vseh vlakih pa bodo na razpolago san i po zmernih cenah. — Vreme. Vremenska naT>oved iwav1, da bo mraz najbrž vsaj deal ie v kamnolorrru Acnes nesek. ko se '"e nenadoma utreala veliča skala in nm zdrotoila noiro. Prepe!'«aH $o ^a 7. reSilnim vazom \ bolnico Bratoa^ke stfkadVrice. pomLno U fUETIU nb maoRu — Sam je lavil da |t Uvrili 99 tatvin. Iz Suboiice poročajo, da »e Je Dred dnevi sam iavtl orožnikom 27letrri pnsescnik iz Feke-tića Mile Marantgazov Pe4da ea ie vest in K prišel javit, da k tat Izvršit te v zadnjih mesecih 99 tatvin policija In orožmki s^> pa rriso moirfi izslediti Viomil ie twJ1 v orožna£ko postaK) in klet potv>lrw>ma izro-pai. Mladenič je dal vse svole Dremožefije na ra^polago za kritje ^kode ki jo ie na-pravll Oro^nfki so ga o#>drža|j v za-poru in uve-dli preiskavo. da ucotove. kaj ima Še na vesti __ Zimski sport krepi telo, toda \zpo- stavlja nevarnoBti občutljivi teint po*^r»no pri damah. — Pred vatrom in mrazom va rujeta najbolje: Elida Creme de ohaqiie in Coldcream. 1 a — Nevarna aesreča na KoW. Ko*pa >e pri Karlovcu popo*m>ma zamrxnlcnA. Uud-je se izpretiajajo po ledu od breza do breza. Pri tem se ie pripeđto že već manJSh nesreće. Taflco so pred dnevi »vatie Iz vati Jetsa hoteli čez Ko4po v vas Hrnetić. Led pa svatov ra vzdrial in je počil. Dva sv*ta sta padh v reko. Z velikim naporom so j« izvlekli napol rrrrtva iz Kolpe. — Velik i*** t #«i>eaJti tr^rvki akademiji, predvCerajanjim ponoći je začelo go-reti pošlopje osijeSke trgovake akademije. Prvi je pofiar opazi] veleindustrijaJec Albio Rupp, ki stanuje nasproti akademije. Prebudilo ga je prasketanje ogt1!«- Požar ?e fa kmalu razliril na podetre^je. Pokliča li m ga5ilce, ki so prihiteli ft »tirimi brizgalna-mi. Gasiti so pomagali tuđi vojakj io mimo idoči, ki so znosili arhiv trgovske akademi* je iz prvega nadstropja na varno. Pouk na akademiji je do nadaljnjega ustavljeo. Po-slopje je last Inženjerske zadruge in ni bilo zavarovano. Škodo cenijo na 150 ti«o2 Din. Požar je na&tal na podstreSju Zakrivil pa je kljuiavničarski pomoinik Mile CvajčiČ, ki je Čex dan grel zamnnjeoe vodo7odzie cevi. pri tem je ravna] jako neprevidno, da ae je vnela greda, ki j^ tlela vso noč in proti jutru povzroČiU velik požar. — 4retaeija Oiaoiterega prij»l»l|a. V pretiska vi v atentatu na detektiva Grauerja je na ©tal preokret. Oblasi ao za Jele I tka ti Oiani6e*ve sokrivce. Posebno poiornoet j# zagrebška policija posvetila natakarjem, lri so bili Ožanićevi prijatelji. Preistava je ugo-tovila. da je bil Ožanićev prijatelj tuđi MiSko Dujmović, natak^r v ka vam i >Aitorije<-Policija je Dujmovića aretirala in ga ^tisli-5a la. Dujmović je izda U da je prodal pred atentatom svoj revolver Ožaniću. Revolver }9 bil i9tega kalibra, kakor orožjev, s ka-terim je atentator streV'al na Grauer^a. Dujmovića 9O izrodili sodiS^u. — Gafko 2t> dni odrezano od §veta^ Is Sarajeva poročajo, da je oblastni odbor dobfl obupne vesti iz Gacka v Hercegovini. 2e 20 dni 30 vsa pota do Gacka popolnoma zame-dena. Poš-tni promet s tem krajem je pre-kmjen in dovoz hrane in drugih potr&bS&n je uetavljeo. V*e zaloge v meetu »o že pošle in če ne priđe nujoa pomoč, bo v nekaj deh stradalo vse roesto. Mež^ani Gacka eo prosili za pomoč vojaitvo, ki naj bi poznam E^alo očiittiti ceste. — V Zemunu iig«r«1a krojačka delarnl-ca. Iz Beograda poroftajo, da je včeraj iju-traj na«ta) velik požar v krojjniki debvnid Knete Lofspajha v Zemunu. Požar !e zav^el velik obf^eg in so pra po večurnem paSenju komaj poffa»ili. Škodo c*«ijo na 300 Heoč dina rjev. Vzrok poiara je neanan. Najbri je požnr nastal v zaboju za pepel, kamor so vfljenri spravljali pepel, v kateretn ip bila še ierjavica. _ Nagli p&def temperatnr« v M(h»tmrln. Iz Mostarja poročajo, da se je vreme naglo spremnilo. Po dveb lepih in toplih Inevih jp tuđi v Mostarju podla temperatura od 8 stopinj nad ničlo na 6 stopinj pod ničlo. — pri $Iarobo1u, omoti^nosti, šam^nju po ušf^ih. motenju spanja, »labovoljnosti segajte takoj po staro preizkuSeni gre-nčici >Frnnz-Jo»eft. porocila viSjih »Iravoikov v zidraviliS^ih za želodčne ia črevesne bolesni poudarjajo, da je voda >Franz-Josef* prav izborno učinkujoče, prirodno odvajalo. Dobiva 6e v vseh lekarnah, drogeriiab in ape-f«*riJ5kih trgovinah. 1-L đteJiutn ft« ledu! 3ut* popotdne 06 1?. u\i na drtatiieu S. H. Jtitlh ihSrrkovttJ to prizori ajegoveca poleta preko Atlantika nadaije njegov trtumfalni pohod v Parir, Bmseli, London in nato prekipeva-joče navduierue njujorSkih a#cn*l Film aacn pokaie tiKii sprejem Linđbergha v ostalih roesrih Združenih držav in Kanade Uvodno pre-davanje k senzacijonalnemu fibn« bo ik>-da! £. Drot dr Pavel Brežnik. —Ij Ljubljanski S«k«| naznanjiu !a *-bodo prodajalc v-stopnice ra druSrveno ma. škerado. na sploino željo hi pa. da se na dan prieditve prepreci naval pri veierni blagajni, rudi na pusmi torek 12. t m od 3 do 5. popoMne v društveni pisana v Na-rodnetn domu. — Odbor U8-n -^ SOKOLA U PLES V MASKAH Kasina Pastm forek Sospcditife t £a patkete in ■■■■■■■■■■■■■■■i pofbi&tvo je h L?ubliane —lij Radi mraza IJuMJanska porota od-padc? Z ozirom na strupen mraz -n veliko pomanjkanje kurjave. ki jo občutijo tuđi v justični palači, premotriva dezelino sođiftče vpra^anje, ali se naj vrš: februarsko porot-no zasedanje ali ne. Ljubljanska r>orota pnSne v ponedeljek 18 t m Ni izključeno, da bo porotno zasedanje zarad: hudega mraza preloženo na uaodnei^i čas. — UmrlJIvost v Ljubljani. Velika umrlji-vost v Livbl>arTl še tri potenjala. V tasu od 4 do 8 februarJ-a ie irmrlo v Lhrhl.iatr 28 oseb Opnžati ie. da urrrirajo mnoji bo^mkl ki se nahajajo v bolniSkemf oddelku fuRtične pala«če. V tekočem letu so umrH 4 V ome-njenem času so umrli- Anton Bu<čai\ po^tni uradnik in hi§n; posesrnfk. 59 let. Srart trg 9: Neža Burjak. mesma irboca 71 let- Sredina 8: Fran Zadravec đelavec. 19 let Knaflova ulfca 9 (zrdii^enje s olinom): Anastazija Fischer. vdrrva urad^ka 81 let. Jenkuva ulica 3: Ur§uta PodkrainiV. mest-na ufeojra, 67 let. Vid-ovdansfca 1: Pranči^ka Jermanč!č. kuharica, 59* let. Mestni trg 4; Karol Vidmar. posestrrik, 40 let Crna vas 24 Karol Segatin, zlatarski prmT-nčrrtk. 30 let. Opekarska cesta 18; Pio Radomč. \X leta, sin trgovca. Stara pot 9: Marija Srni-keH, zasebnica. 83 le<. Vodnikova cesta 22: Anton Pogačar, ofečirtski revež 76 let. Je-ž!ca, boi-nica: Marila Virsrrt. ku-harica, 35 let, Ttrnaški trg, bolnica; Cdvard Zorman sin služkinje. 4 mesece, Rake*k. otrrrSka bolnica; Av^instln Jekovec, de^ave<;. 45 let Kral-a Petra trg 1 Marite Pecan, kuharica. 68 let. bolnica; Kan Suštar. \Vn leta. reje-nec, Preserje, bolnica; Tvan Ko^Ćak. žena kočarja. 31 let, Križevci, bolnica; Fvana Pewfir, Žena zfdarja, 40 \et. Vnanie son'ce. bolm'ca: Jakofe Prestor. že!ezničaT v pokrio let, Jap1»eva 2; Marija KHžan- zasefrnica 64 let. Svetčeva 8: Frančiffka Nova'k po-sestmea, 71 let. Ale5osetn1ca. 68 let, Zibertnva 134; Pran 2nidarS;č 5 dni sin Pf>T. cflclbla v pokoru: Tvana ?nMar5TČ. sopro^a po! oMcfhiTa v pokoru* 27 let. Vodma-t ?1: Leor>oM Mandn-era, hlapcc, 22 let, KraJia Petra trg 1; An- gela Doršec. žena brivca, 41 let. Daknatino-va 13; s Mavricija Habjrrn. Tržno nadzorstvo ie od-'očmo interveniralo ter zapre»rilo z zaplembo vseh zalog, če se bodo Jajca prodatah nad 2.25 Dm Uvpth je b'1 povo'Jen Perutninc je bilo na trgn mno?o. —Ij Llndbergh. ZKD p-rina§3 danes ob 14.30 in Hitri rb 11. film o Lindberchu n:e-srrrvern živlienhi. delu. ^randlinznem poletu in rriumfu Film k1 Ie rzzotovlien v Amerrki o^vdaia na^značMnet^e zanimivosti iz Lind-hersrhovega živlienia pokaže za v pflotski ŠoH pri vratolomnih akrobaciiah. Posebno —Ij Meatiu tastftvlialnira oazuanja, da bo tomesećna dražba v lanskem hjofju za-stavHenib predrrretov v četrtek 14 t. m. ob 15 v oradoih prostorih v PreCni ullct 122-n —\i Pomlid v cvetjo. Pocavliamo neka-tera važna navodila 2elimo predvse*n maske v smishi dane ja gesla. Pa tud! druie !epe ;n dostojtie maske so prav d<>brodo*le TikII ćtu& c tostfe po možno«t! v svetih pomladanskih oblekah V.iod ie za \^se ii južne strani v Vrhovčevi ulici. — Garderobe so skupne v spodniib prostorih na levi strani zgradbe Tabora V spodntih prostorih so rudi bar in dalmatinski klet Rezervirati se more Se par lož v dffuStveni pmnri (telefon 2511) od 4 do 7 ure zvečer Isto-tam se dobe rudi informacije za na stop posebnih skupiti Električna cestna železnici se bo UiSlavljala na vokalu sv PetTa cest© in Škofje ulice Blaga'ne od prte od pol S. na-prej. pHČetek ob pol 9 zvečer Tabor |« v zelenju in cveHju In vabi vse svoje članstvo In aaklontofio obdnstvo na veselo In prijetno pustno soboto. I24:i —tj Lep aspeb domaćega pod let Ja. Nđ drsafiSČu SK Flirije pod Cekin«rv-m gradom }e te dni znana domača tvrdila z raa tzredno čisto Oo^J. ba |e relo močna in se čvH; vrti ^'SensKesa hrfba afl pa do žekromškega iyelnza na I>u-najsk*i cesti F>rsakem nudi to ve»tik ul;te5c kl so sra df>zdad v Ljubi;ani povreša'i. Aparat je izderala tvTdka Bar. Wi H gre v%e prrsnanje. Ve'iki oles^i tumir ZA PRVE!«Sr 0 SLOVENIJE 1929 2. «*arc* v K?l ni —Ij Lepa Mtlenka. Mar&lkdo ie ni vid«.: svetovneza zvozd-mka Gajdarova. — Prid^ te pogledat veselo sceno 'Lepa Milenka< kl se odijra danes na Taboru ob 9 zvečer pri veliki maskoradi «-Po-nlad v cvetju.<. 125n —D P«ior? Japanci in Gej&> c«o pri9peli v Lhibliano i:: bodo sodelovala na veliki Slavčevi maSkeradi NHhov poglavar »Kida« s svo?Sm kuHjem se bo vozil v elegantni vpresfi. kl io je da] na razpoia&o S- Jos. Stupica, danes v soboto dne 9 t. ni. od poj 12 do pol 13 in v nedeljo od pol 11. do Pol 13. po centmrmj mesta osobito okoti glavne poite ter vabil na poset maskerade Novost na maSkeradi bo spk>5na vo41tev i »Kraljice cvetHc«, ter na?lep§ih in nalori^i-aainejie masko, ki prejmero nagrade. t2S-n na pust io nedelo v veliki dvorani K?z*ne Prijavnice *e izda«ajo istotam v nedeto od io do u Kl u»e Originalno lečenje alkoholizma Pred časom je neka franeoska firma uredila v Zagrebu podružnico :n po vse^ državi začela voditi živo protialkolio^no agitacijo Firma razpečava sredstva ^Aroco*. ki — sestavljena na znanstvenih teme!!^. crno. ?očajo odvafanje alkoholikov na skrivaj, tako. da ti o tem nič ne sluti o Ove vrsti različn:h preoaratov (praški in tablete) se skrivaf primeSaio jedi ali piiači alkoholika. ki *e?a ne rr">re o^pazii: ker ie brez duha in okusa Tako dob: br>tn'k» >-zdrav!k>« proti svoj: volif. mora pa to sredstvo u-fi-vatl tuđi sam. ako ima vo!'o. da se .odvadi Pe'nvnn'e preparata ;e iako blago ?n uzod-no. alkcholiku n: treba prekriti obi^alnega pesla ne more pasti v z'o na?r»T /? dva do tri tedne pa ae moro več piti aV(,hola In tudl nima DožeMenta po nlem. (^šunizern mu je izČiSčen aFkohola ter ostane nekdjnji alkoholik tre^en vse živlienie »Aroco I.» ie popofnotna neSkodliiv in neopasen, ana-Hziral ea Je vseutflisici anal. in farm zavod. pr?porr>Č!Ti in odlično presod:!! Pa stroknv-n\?M Z.Ttorej se priporoča vsem. k! Imajo alkoholika v hiSi. da se z zatrpaniem obr. nejo sa tt. Arome Comptay (odd.), podrni- nica Za£ren kaCkoga prođslMJI «liCa >'. ki razpoi:! a vsakMB« ia hrvapiate^ v/wc< tiskovine in ceaovaik ter na da Inja :o£t%± zaprtem omotu, brei napiia firme ?o§IJ* pojasnila in nivodilt v d:ikreioetii .vrsto se aa vsak poslan naslov. Dr. L. na inventumo proda.o ostankov D<*r.,\ čtv-Ijev osobito malih Stev !k pa matno /nita-nih cenah dok'er zaloga traia. v trttmnl I'CKO Lfuh! ana Alek\dnc?rr»vi ce*t 111 Na pust* u nedtljo .V JAPANU VELIKA SLAVČ^A MASKARADJ v U iofl i, zaćttek Ob h. uri rv cer Iz Celja gl«da.|i^u. V ofdeljo 17 ff^bruarja ^ustn^t* oiAribor^ko Narodno gleda I i K* v r*ljtk«*i glodalica z clvenu* operetuaj in *i<**r od 16. uri popoMne % uperio »Je^tiaki miat* v©r<, rve*er ob 20 uri pa g operMo »B«-ja#ra<, v katen gostuje g Milko N>r*t. — predprodaja vstopnjc v kuj »gami Goričar It Lr&kovSek na Kraka Pe4r* oe»ti. —c M«*stn* dAvfi^ia« » I. t9Ž§. FihaoIik* mia:Mrst\o je odobrilo pobiranje ranih msetnih davUin kot *> kanalska pn*-t<>bui*, ve*elični da^rek, oe«taa naklada ia davek oa karUnjtJ v \mXi izmeri, kot ^ j» vriilo v 1. 192a —c Miea K•▼•*•▼• p+4 ključnu l'rod-vderajšnjiai je bil aretirao v Celju u^la-ie\-ak glasuvirjev Ludvik Krir ua aahlevu nekaga hotelftk^a vraUrja, Lat**r«nu ^- bil dolian v dat-rmbru L 11127 n* 0Ui>uov&qju 247 Din id je pobe^il ii Olja, oe 11 bi poravnat radun. Tuđi v Laikem |e uapravil pri utkaterib gotitiLoičarkah n« tiruu *n *U-novaaju v©ćj« dolgove, katerib u si#HI B)-koli poravnati. Zato je bil ta«!adcwau fndl ie potom policijskoga ds*vnika ljubljanskoga policijskoga ravnateljstva. Ockkrn ,< bol —c Tarvlaa ohlek*. Učitelju Srećku R. ki shrži ne4ti svoj star doig v celjfckeim vo>-nem okruru je neman tat ukradel kom-pletno civ Ino 6b!eko In ilvo čepico v skirp-ni vrodnosti 1^3" l>!n. Vsa poizvedrvanja ij. storilcem m» ostala do*JcJ brezuspešna. Radioprogram pi»nf*d**lj^k. 11. ffkruarjA. LJUBLJANA 12.:^»: Refftriourirau« ^Ua> ta 15.: r^soMi« aapovad, rer>rodurlrwM plaa>ba; 13.30: Borva, at.vne vo^te. 17 : IU-dio-ork^ster; 1890: r*eS*ina, pouČ-ujf g. Novak. 19. :FranooWiaa, pouJa!e dr. Leh*»n, 19.?W: Po«anu»me oblika in »like tu^rkulo-ze, «1r. Fr. D«6evec% sp«c »a tuSerkul. ba>> lemi; 30.: pfclliphsov večer: Tr&ncitm glasba I., izvaja R*«1io-orko: Zima m um^a turi*tiVa, prc«d«va Kun.\^r 19.: NemŠčina, pau^uje jf dr. fisk^riiik; I9.!i»- Kemija vsiiikdanj^pfa živrvnja, • f« 1a-va prof pHogm-, '2H : Vt*w»li v^f*r: ^*Ijiv*» kuplete poj«-la Bramd«tert«-r in žj^«**'- — 7>B pred pust pri poved uje Stanko Volnftji feki, hripa, atud<*nor ta t^ajloa^l mir. RadJo-orkewter, ?2.: Porobila *J» l«aaw-oa n«pcweid. Srt^U, 13. leKruaritt LJUBLJANA. 12.30: R^>rodui-irarui da*-ba; 13.: Casovna napevod, r^prodnrfnaii elasba: 1330: Stanje *•*# in bonoia por»-čila; 17.: Ra<*io-<*rko*ter; iftSO: pravljir« pripov^iluie j?df \>mate; 19 Srbohrvalft-na, poučuj«* pr--f MnzovtH-; 19J0: Pom«ai antike sa razvoj evropske kultur«, pr«*1a*a dr. Bradat; 2O.: Preno« op«ce; 22.: Poroiila Ln časovna na pov^d. Tetrtek. 14. februar}*. LJI'BLJANA. V2.M: Repn»durirana pri««* ba; 13-: ^"a*ovna na povod, reproducirana ffbisha; 13-30: Stnn-t» vode in brrna porobila; 17.: Kadio-orke«ter; 18.: č't^iaa. pou*u-je «• Novak; 18.80: Bakterije v semlji — prijate.ljir« kmeta, prediva inz R*alada v !iWaturi in 'jUabi; Radio-orkester S«h«ta. 16 ffhruarja. LJ1 ULJANA. 12.90: Rf*r>rtv1urirafi« ela#-hn. 13 : faftovna napoved, rf*r>rodiKir chi#-d«t; 13 3^* St«nV vode in borrn;i }V>rr>fil«; 17.: RjKiioorkoater; ift.Jfc)- DelaTuka ura-. 19: N>mV;na. pou^uje pa ir pi«k«»rnik; 19.30: psihoanaliza in vzfroja. prediva dr. Bartol: 20.: Nfl»din«k:j «f»evoigrra: Slava domovini, poi* i«*n*ki rbor drf te«, u&t. w Ljubliani: Radio-ork*st*r: 22.: PoročDi it» č»*o»vna napoved. Visfel't. 17 fehrnariau LJUBU A NA. 9.*0.: Prf^o^ rerkvwi*-gl^be \z frnnl cerkv?; 10.30: Elektrika in 2c>srv>dMr*fvo. nredav« ine O'tri«^: 11.: R nd i o-kv a rtet 12.: Ca*ovna naporH; 15: Zn.^ai koro5K-ih ^lovenre-,, niihove *er^ in obifc»ji. predav« v^euč. krof dr Rolmun; 15.30: R«f>roduHrana trl««ba. 16: plunin-^ki spomini, predava pmf. Janko Mlakar, 1630: Lah ka ela*ba; 20 : Rouoert ibora >B*-laiajek - Kremelj« — R. 0, S'ev 33 .SnOVFNSK! VAR OD* dne Q. februarja 192P Strt« 5. Moda Dva Tzorca elegantnih večernih plesov Ples in maske Gospodov ne mika igrati smeŠno vlogo in zato hodijo na maškerade v Crnih plesnih obiekah. Vlogo šaliti in skrivati se prepuščajo damam. Pri nas ni obligatno, da bi morali priti na ma» škerado vsj maskirani. Zato se razli* kujejo maškerade od navadnih plesov samo v tem, da so nekoliko živahnejše in da pridejo nekatere dame maskirane ali vsaj nekoliko drugače oblečene ka* kor za navadni ples. Moška plesna ob« leka je frak kot nekaj boljšega poleg smokinga. Frak se pa na maškeradah vedno bolj umika v ozadje. Tuđi pri modernem plesu je dokaj smešen, ker se «repki» opletajo za plusalcem. Zato se zdi mnogim mladim gospodom smo* king lepša in elegantnejša picsna oble* ka. Moška plesna obleka se v splošnem ne izpreminja kljub raznim poizkusom, da bi se uveljavile nekatere novotarije v pospeševanje trgovine. Z damskimi piusnimi oblckami je pa večji križ, kajti vsaka dama hoče biti lepa in drugačna, kakor so druge. Dve enako oblećeni dami na velikem plesu bi utegnilo pomeniti kap za eno ali drugo. Na maškeradi je pa drugače, kajti tu sta dve enako maskirani dami prijetna zagonetka. Drugače detajo plesne obleke damam mnogo skrbi, t'ri* prava za ples so že večerne obleke za prve piesnc ure in razne večerne toale* te, male in velike. Linija večerliih oblek ju v splošnem še vedno podaljšana, Krilo je resasto, polno «icofkov*»t ki zakrivajo noge. Bar* ve poleg zelene in modre so v modi sko* ro vse in v vseh niansah. Damske ples* ne obleke imajo pred moškimi to pred* nost, da se dajo narediti po kroju do* ma, čeprav so razkošnc. Dame na plesu so podobne cvetoči livadi, polni pestrih mctuljćkov. Opisati vsl plesne obleke bi pomcnilo napisati ćelo knjigo. Sicer pa vSiika dama sama dobro ve, kaj ji najbolje pristoja. Samo to lahko reče* mo, da se nožić na plesu ne vidi mno* go. Obleka pa se ni vse. Važno vlogo ij^rajo tuđi lepi čeveljćki. nakit, pah* ljača in ročna torbica. Dragulji za ples morajo biti pristni. V modi so Mnarag; di in safiri v zlatu. Lep okrasek so za* pestnice in ogrlice. Čeveljčki morajo biti v barvi obleke. Pojavljajo se zno* va tuđi pahljače iz enaktga blaga in enake barve, kakor je obleka. Zadnja leta S€ pleše povsod tuđi popoldne in zato naši plesi nišo več to, kar so bili nekoč. Pozi vili so jih si« cer nekoliko moderni plesi, toda v splošnem propadajo. Ćelo največje plesne prireditve nimajo več toliko po« setnikov, kakor bi želeli prireditelji. Zu vahnejše In boli priljubljene so maske« rade, kjer dobra maska zakriva razne nedostatke in pozivi zabavo. Maske se* gajo daleČ nazaj v pradavne čaše. Ma* ska pomeni v arabšČini posmeh. V sta* rih časih so Ijudje verovali. da lahko preženo z ostudno masko na obrazu zle duhove. Posebno važno vlogo so igrale gledališke maske zlasti v Grčiji, kjer so pomenile na igralčevem obrazu gotovo stalno razpoloženje. Zdaj raz« um^mo pod masko bolj obleko, ki so jo nosili v srednjem veku igralci pri cerkvenih igrah, zlasti v Italiji. Cilj je bil isti: zabavati sebe in druge v vlogi drugega eloveka. Tako oblačijo zdaj Ijudje obleke drugih stanov in to je že maska. Tako more služiti mesarju za masko obleka dimnikarja itd. Zdaj se da porabiti za maskiranje vse. Mask je nebroj. So osebe iz pravljic ki pred* stavljajo živali metulje luč, črešnje. Iju* bezen itd. Toda tuđi pri bogati izbiri mora biti maska okusna in izrazita. Tu* di na maškeradi morajo biti Ijudje do* stojni. Dasi se ne poznajo, ne smejo nikoli pozabiti na lastno dostojanstvo in dostojnost napram drugim. Kožuhi in plašči Že zdaj se moda polaganu iz-pre-minja, da pripravi novo linijo, ki jo za-hteva vsako leto pemladna sezona. Naravno ie. da hrepetie dame pred vsako sezono po izpremenrbi in da skušajo iz-premuiiti vse, kar se da. Izpremeniti se da već ali mani vse, samo plašč mora zadostovati za več sezon. Tu je dober svet največ vreden. Zanundvo je, da je kožuh ovi na letos v Parizu na ćeli crti prapaula. Vse elegantne Parižanke so nosile po-poldanske piašče iz velurja odnosno svile- ali pa tople sporme plašče. Kožuhi so ostali tuđi v najhujseni mrazu doma. Eden vzrokov, da so se Parižanke Izneverile kožuhovini, je tuđi ta, da so se razne imitacije kožuhov zelo poceJiile in da jih je v Parizu in tuđi po drugih mestiii od dik; do dne več. In tako so se elegantne dame razdeiile v dva tabora: ene so za. druge pa L>ro-ti kožuhom. Zdi se, da je nastopila tuđi moda proti kožuhovini, kajti modni saloni pravijo, da bodo dame prihodnjo zimo nosile kožuhe z dlako na znotraj. To bi bil hud udarec za vse one, ki kožuhe že imajo. Zdaj, ko se bliža pomlad, so temni kožuhi preveo monotoni in treba i ih je okrasiU s svetlejšimi kožuhovinastimi ovratniku Na polsezonskih plaščih je navađno n^jiio ovratnik iz kožuhovine, dočim iinaj-o rokavi manšete iz blaga. Ce potrebu je dama za izpopotnitev svoje garderobe plašč, si lahko že zdaj oniisdi angleški plašč Nosila ga bo v hladnih pomladnih dneh\ pa tuđi cez poletje, kadar ne bo prevroče. Zelo moderni bodo spomladi temnomodn plašči iz angieškega blaga. Pozimi so nosile dame kožuhe in kožuhovinaste ke- pe. Zdaj bo ta roba kmalu pretežka in mi>iiti bo treba na večerne plašče iz lažjega blaga. Zelo priljubljen bo poleti za večerne ptašče velur transparent v svetlih barvah, beise. bois de rose, temnomodri itd. Pozneje bodo v modi plašči iz muselina in krepžoržeta. Poleti dama ne rabi plašča, da bi jo grd, pač pa da izpopolni toaleto, kar je skoro še važnejše. Rokavi se vračajo Letos je zopet v modi zamet, samo da je mehak in lahek, kakor blago za družtbne obleke. Dlaka je v čas ih jj na» ravne, večinoma pa iz umetne svile. Ker je temeljno blago zameta bomba* ževina, je tkanina trpeina. Podobna je zlikanemu aksamitu iz pnstne svile, ie« skeče se lepo in je razmerorna poceni. Iz modnega zameta se dajo narediti jelo efektne obleke. Zametaste obleke so zanimive zlasti zato, ker vidimo na njih dolge rokave, ki zadnja leta nišo bili v modi. Leto& nja zima je huda in zato ni čuda, da so se zatekle k rokavom ćelo elegantne Parižanke, ki so bile napravile pred leti nad njimi krii v trdnem prepričanju, da se nikoli več ne vrnejo. V modi pa ni nić definitivnega. Tuđi največji ab* surdi se v nj i vedno znova vračajo, včasib se pa vrne tuđi kaj pametnega. In tako je tuđi z rokavi. Afriški motivi pomladanske mode Damska moda letošnje pomladi bo po v^ch znakih sodeč nioćno spominjala na Afnko. Ga. Ethel M. Draphagen, modna dama iz Newyorka. dolarska io družabna zvezda, je pripeljala namreč iz Zanzibara veliko zbirko afnšJuh dra-guljev, med katerimi so najvažnejši zvončki iz prii>tnega srebra. Njena zbirka je presenetila vse, ki so jo videli. Pestrost ornamentov je Že imela vpliv na risarje velikih ameriških ateljejev, ziasti pa na veliki damski salon SchooJ of Tashon, čigar lastnica je Ethei Draphagen. X Ameriki so že v modi gola meča, od solih meč do bose no£e je pa samo en korak. Elegantne Amenčan-ke bodo nosile spomladi eksotično de-korativnt, bogato okrašene lesene cok-Ije, kakršne nosijo vzhodnoafri^ke ^ul-tarike. To originalno obuvalo bo imeio ob ;>traneh srebrne zvončke, ki bodo na vsakeim koraku cingljali. Pri prvih desetih korakih bo cing'ljanje gotovo zelo pnjetno. V prvotni opremi, kakor so jih nosile sultanke, imajo te coklje prav za prav samo lepo pozlaćene pod-plate spredaj in zadaj, prsti in del sto-pada se pa \idijo. Ekxslej pa še ni rečeno, da se bo moda bosih nog in zvončkov na cokljah uveljavila. Jasno je samo, da bodo scx>mla.đi pov-sod previ a dov a li dekorativni motivi iz angleike vzhodne Afrike. Ethel Draphagen je prinesla iz Zanzibara bogato zbirko verižic, uhanov, obroče\ za nege in roke itd. V svoji modni šo'i je dala motive afnškega nakita predelati in prilagoditi osnutkom pomladanskih oblek. Kopiraru v barvah napravijo ti Oi>nutki na večerni obleki nepnčakovano veiik efekt. Karneval na toplem Dane;* toćno o polnoči se prične v Rio de Janeiro velika svečanost radosti, karneval, ki bo trajal do pepeinične srede. Te tri dni je Rio de Janeiro v znamenju karnevala. Toda karneval je v Rio de Janeiro poJetna svečanost najvažnejši dogodek v življenju stotiso-čev prebivaisrva, ki si prihrani zanj čim več denarja in veselja. Vsi drugi praz-mki nišo nič v p/imeri s karnevalou.. Te rri dni vlada v Rio de Janeiro kralj Momus, mistični vladar karnevala, ki ustavi vse življenje tega velikega iue-sta z nad 1,^50.000 preibivalci. Glavna uiica Avenida Rio Branco je polna okrašenih avtomobilov in vozov, na obeh stmneh &e pa zbirajo ogromne množice obćin»stvra, ki se abmetava s konfeti, konundoli itd. Vse tovarne počivajo, kajti tuđi cle-lavci se hočejo udeležin pustnega raja-nja Služkinje pobegnejo z doma, novi- irekipevajoča nigposajenost na veselih in razkoSnih zabavak, kjer x Ženska !epota ie veliko boli nlkavna. Seveda ne srne biti barvilo za ustnice ia Iminka, kj potr] samo ftkodote. paČ pa naravna lepota, katere očarujoča mikavnost ie poskdica nefovaaja z Elida. Hlida dnevna krema se v kožo popolnoma \ srka in da poln čudovito, ala- bastru podobno, svelo barvo ter se ne sveti. Prepreci raskavo«t in nekpo rdećico kože. Eltda puder z* dopofntlo toalete, je r.ežen kot diK, diskretno in veadar dovolj močno parfimiran. Nepo?reiljiv za harmonično pojavo dame. Zvečer preden se grc k poČitku naj se uporabi ja Eiida noćno kremo zm Či&čcmie in prehranievanfe kože Naisi^urnejše sredstvo, da se zmtraj zbadite lepi NEGOVAN JE ^z ELI DA ne izhajajo v zelo skrčer^^em obsezu, nekatere pa sploh ne izidejo. Tuđi pohcija počiva in dasi nihče ne ostane doma. so tatvine izključene, kajti vsi vlomilci in tato\i se udeJežujejo kame\ala. Za-četek karrvevala naznanijo v soix>to OiX)lnoČi sirene. Vse večje trgovine in khiba zažare v svečani razsvctljavi, na tisoče steklenic šampanjca se odmaku ko odbije ura polnoči in po vseh nočruh lokal ih se prične ples, Ljudie pa ple^ejo rudi na ulicah po zvokih harmonike, ki-tare ali mandoline. Pustni nedeiji pravijo debela nedelja. pusmermi ponedtlj-ku debeli ponedeijek, pustnemu torku debeli torek. To počnem, da Ijudje te tri dni mndjfo jedo in pijejo Prebivalstvo Rio de Jafieira Štedi ćelo letot da more rajati tri dni. Tri dni in tri nočj pleše ves Rio de Janeiro. V hotelih, noč-nih lokalih in pustmh klubih, ki so od-prta navadno samo tri dni v letu. teče šampanjce v potokih, a na ulicah je v vsakem kotu in na vsakenn vogalu na razpolajio pivo ali žganje. Statistik in nieonva nevesta Ko je napočilo jutro srečnega dne, je stopila ga. Duramagi- vsa nervozna v spalnico svoje hčerke. Berta je še Ie* žala in njenih 70.000 zlatih las je obd*# jalo njeno glavo kakor jutranja zarja. — Da ... toda ... dragica, dancs se poročis 2 Beaumartinom. — Veni, kaj hoČeš reci, draga mami* ca, jo prekine hčerka. Čudiš se, da sern tako mirna. Toda glej. Na svetu je pri* bližno 800 milijonov žensk. Od teh je treba odšteti 250 milijonov takih, ki umro, ne da bi spoznale, Ijubczen. Med onimi, ki dosežtrjo normalno starost, je nedvomno nekaj takih, ki ostanejo vse življenje nedoline. Toda to neznatno število lahko mirno prezremo. Prese« galo ga bo nedvomno število takih žensk, ki še nišo dosegle normalne starosti, pa so že okusile vse sladkosti ljubezni. Ostane torej 500 milijonov žcn&k. ki poznajo ljubezerL Recimo, da se to število vsakih 50 let obnovi tako, da jih od pade 11 milijonov na leto ali približno 900.000 na mesec, odnosno 30.000 na dan, V prihodnjih 24 urah bo torej okusilo sladkost ljubezni 30.000 behh, crnih, žoltih in rdećih ten. Jas sem torej samo tna 3(Vtisočmk« te i ti* ribarvne množice. V takih raimerah torej ne morei zahtevati, da bi me ta« ko običfljen dogodek rarburtl in da bi se moja prsa dvignila 45krtt na me »to 20krat. In Berta je vzela pismo svojega te* nina ter ga prečitala: — Ne pišem ti, da ti najleDia ženska na svetu. Ta trdrtrv bi se dala tel* ko dokazati, zato bi bila nedostojna učenjaka. Ce pa pomislim, da ima prav Stratz, ki pravi, da je na svetu samo 1000 res lepih žensk, prihajam do za* dovoljivega zaključka. Ti »padaš med 2U0.U0O lepih žensk od 200 milijonov, kolikor jih je v Evropi. Ce računamo, da je v Evropi 200 milijonov mofckih, odpade na vsakega moikega samo ena tisoćinke tepe ženake ah obratno na* vsakega tisoćega moakega ena lepa ženska. Stevilo poklicmh stattstikov v Evropi cenim na 2tXX>. To pomtnt, da odpade na 100.UU) moških en »tatistik. U panj e statistika, da dobi lepo žene, je torej tako neznatno, da se glasom statistike sploh ne more izpolmti. Jaz pa lahko s ponosom ugotovim, da *em edini stitistik v Evropi, ki dobi izmed 200.UK) lepih žen eno. Moje veselje *i torej lahko predočiš itevilčno ^laati čc pomisliš, za koliko t»e zmanjiajo z na* ji no po r oko Unsc ostalih 1999 statisti« kov. D A N E S VSTOPN1SA DIN \&~ PLES GRAFIKE V KA2IM OB S. LRI ZVEČER Louls Leon-Martin: Angorska mačka Henrik je bil mlad, resen m-ož. Zdedo ^e je, da je pameten, kajt bil je tajnik neke finartčne družbe in spadal je med najix>ljše moči. Vsako jutro ^i je vi-dela ulica du Bac, v kateri je stanov-al, odliajati v pisarno mirno in zado\oljno. Ulica du Bac ima zelo ozke hodnike. Po njih drve neprestano avtormsi in ob deževnem vremefiu teče voda rx> nji v potokih. Na obeh straneh so skromne hišice z /rtovi. Vi>ako jutro, predno je prispel do Pont-h!oyal, se je Hemrik ustavil pred trgovino s starinami in si privoščil trideset sekund opazovanja. Ogledoval je pred zaveso iz modre svile štiri stole iz dobe Ludovika XVI., na okro^li bla-zinici pa čudovito angorsko mačko, svileno kepo iz bele kožuhovine, iz katere so štrlela koničasta u^esa. Potom se je n-apotrl v ulico des Pyramides, kjer je bila njegova pisama. Nekesra dne, ko je občudoval angor-sko mačko, ie odgrnila raka svileno zaveso im prikazala se je glava dražestne mladenke. Dekle ie bilo zelo simpatično. Henrik kar ni mojrel odvmiti pogleda od nje. Primerjal je svojo zamalo njenosc z opiso\anjem takih občutkov v romanih in brez pomisleka je priznal, da se mu je srce vrelo. Imel je navado vračati se iz službe po ulici Solferino. Toda ljubezen pre-maga tuđi navado. Zvečer se je znova napotil v ulico du Bac. Toda zaman se je ustavijal dvakrat dnevno pred ono trgovino, delde se ni vec ptrikazalo. Menda ni hotela motiti njegovega in-timnega kramljanja z angorsko mačko. Prepričan, da je do ušes zaljubljen, si je vzel fant to reč tako k srcu, da je napel vse sile in z\redeL da je dekle hči trgovke in da ji ie ime Bela. Kmaiu ga je doletela sreća, da je našel med svo-jLmi prijatelji dekoraterja Rogera Le-štanda, ki je zahajal k trgervki. Ta mu je oHjubil, da g*a predstavi. Srečali so se nekega večera za tr-govino. kjer je imela trgovka nekak salon iz dobe Directoria. Ma*i njegove simpatije ,goc^a Pialoti, je sedeia v na-slanjaču in držala v naročju angorsko mačko, ki je zbežaJa v trgovino, čim je bila zavesa odstranjena. Hči ie stala pri svetilki tako. da se je videla satno polovica njenega obraza. Henrik se je po-klo-nil in obsedel kakor pribit. Bil je narnreč po naravi bojeČ in nerođen, posebno v damski družbi. Posluša] je Belo in Rogeta Lestanda, ki sta se pogovar- jala o luči. Dekličin glas mu je pognal vso kri v glavo. Dolgo se ji ni upal pogledati v obraz. Končno ga ie radoved-nost premagala. Bil je zdo presenećen, kaiti Bela še daJeč ni bila tako lepa. kakor je mislil In vendar je bil prepričan, da jo ljubi. Prava Ijubezen pa vedno kljubuje takim prehodnim razočaranjem. Go»spa Pialou je ta čas za-dremala. Friderik se ie nekoliko ojuna-čil. Pokazal je na klavfr v kotu in \-pra-šal v zadregi: — Ali igrate, gospodična? — Ne, pač pa pojem. A vi? — Jaz igram na fa^ot In naenkrat je zardel. kajti pr\ić v življenju se je zavedel, da je ta instrument riekam smešen. Toda Bela je ra-dostno vzkliknila: — Imenitno, iffraia bova škripaj! Vclja? In moral je drugič zardeti. Lju'ot-zen, radost in zadrega, vse se je poznalo na njegovan obrazu. Jezik se n;u je zapletal, ko se ji je zahvaljeval za prijaznost. Ko je od ha jal, sam ni prav vedel. kakSme občutke ima. Bil je vesel, da jo bo kmalu zopet videl, o-benem ga je bilo pa sram, da njegov r>r\i nas?top ni bil posebno možat. Prihajal je če&ro. Gospa Pialou je vzeia ročno dek>, toda komaj se je pri- pravila k delu, že je zaspala z angor^ko mačko v naročju. Bela m Henrik sta igrala. Cei repertoar, vse popevke, vse sentimentalne melodije so pnšle na vrsto. Igrala sta Lakme, Mireilie, u>pavan-ko iz Jocelvna, vse valčke in v>e gin-Ijive pestni. Henrik. ki so mu sentimenta hi e pestni še bolj razvnele srce, je vedel. da i>o moral nekega dne z besedo na dan. Cim je pa pomislil na to, mu je jezik otrpnil in tresel se je od nog do glave. Nekega večera je hotel pokazati na svojem fagotu posebno ginijivo variacijo in Bela je zacniiljeoo igrala na klavir. Gospa Pialou je v naslonjaču sladko ^pa-la. Henrik je stal pri klvirju in oglcdo-val dekličin vrat ki še daleč ni bil lep, tM>da njemu se je zdd najlep^i na svetu. Bela je dvignila glavo in njuni pogrledi so se srečaii. To jo je presenetilo in zardela je. — Kaj vam je? — je vprašala, — Meni? Nič. Toda takoj se je jezil na bvoj odgovor. V glavo mu je šinila misel. da bi štel do dvaj^et in ko bi odštel, bi ^pregovori! z njo. In res je začcl šteti. Ko je naštel sedeormajst. je globoko vzdih-nil: — Gospodična . . . Tišti hip ie zažvenkeraV> razbsto stekio Bela je \ stala, gospi Pilaou se je zbudila in zaknčala Hetirii je ob-btaJ kaikor \ kopan, \ngorska maćka je skočila s kolen s\ojc gospodi nje na tou-letno mizico, prevrniU je bene^ko vaio in jo nubHa. Honnk je pobiral črepi-nje. Bela je zapof i!a mačko, gospa PU-lou je znova zaspala. Toda čar je bil proč in Hen.hku je padlo srce v hU*ie. Bela ga je vurašala: — Kaj ste hoteli pravkar reci? —Ne spominjani ie več, — je oIaho, Prežive! je strašno noč in drust dan je z-opet pri>el. To po< je na tiheun pri-segal, da spregovori z njo. Vedel je ic vTiaprej, da bo imel dovoli pogunia. Na pragu je sr&čal Belo. — A, vi ste? — ie vzklikniJa rudos<-no. — Kar noprej. Odprla je vrata v zadnjo sobo. Pri njeni materi, sedeči v na^Janjaču. ie ^tai Roger Lestamd in se smehljal. Bela je dejala Hetir^u: — Veselo novico imam za vas. Ro-?er je moj Ženin. Ni treba preveč sočustvovati ^ Hc«-rikovo umx1o. Bil je prepričan, da >• med nesrečnimi najnesrečnejši in da je vsega kriva angorska mačka. Da ni bilo nje, bi se bil oženil z Bdo, Pustimo ga v tem prepričanju Stran i. •SLOVENSKI NAROD« dne 9. MmiarJ« 1929. ticv. 33 Roman življenja in smrti prestolonaslednika Rudoifa Iz spominov dvorne dame princese Zichyf objavljenih pred 30 leti v francoski »Revne de Revne«« Prigoda z izvoščkom Cirn je Stefaniia od dvornifa vohu-tiov zved'ela za nav Rudolfov trik, se je naix>ttJa za možem v njegovi razkoš-ni kočiji do hotela pred katerim je ix>-trpežljivo čakal pre^talonaslednikov iz-vošček Bratfisch. Sfefanija je stopila iz Rudoifove kočije ili velela ko&iaiu in la kajem, naj počakajo pred hotelom, sama je pa stopila v Bratf.schovo kočijo In veiel-a kočijazu, naj jo odpelje domov Lahko si mislimo, kako je Ru-doif besnel, ko se je vračal od svoje ljubice in je naše! pred hotelom dvorno kočijo s ćelo parado, okrog nje pa pol-no zijah ki so čakaia na prcstolonasied-nika, kako vidijo, kako bo preklinjal, da mu je žena tako anenitrio zagodla. Ta neokusna šala ie Štefanijo možu še bolj odtujila. Obojestranska zakonska nesreća je bila m^polna, »lasti še, ko je začel Rudolf pijancevaii. Sčasoma je postaj zelo razburljrv. vse slabe lastno-sti in strasti so začele v njem prevla-dovati in kot zakonski mož je posta! neznosen. PU je često toliko, da je bil DorJohioma pjan in da se sploh ni za-vedah kaj počenja. Vse alkoholne pija-oe so mu bile dobrodošle, v vsaki družbi pijancev in ponočnjakov se je poču-ril dobro. Tako življenje je vplivalo tuđi na njegovo telo in začel je palago-ma hirati . Rodbina Vetser Ta čas je bivala na Dunaju baronica Vetser. Nekateri jo imenuje jo tuđi Ve-čerova, toda to je napačno, kaj ti baronica ni imela nič skuprieija s slovanski-mi narodi in se je tuđi sama vedno pod-pisova-la de ali von Vetsera. Po njenih žilah se je pretakala orijentalska kri. Njen oče Baltazzi je bil bankir v Carigradu in je opadaj med naj boga te jše može svoje dobe. Razmeroma še mlad je umri in ogromno ranetje so si razde-lili njegovi številni potomci. Njegova hčerka Helena se je nekaj let pred oče-tovo smrtjo po ročila z avstrijskim diplomatom baronom Vetser, ki je služi] takrat v Carigradu. Po tastovi smrti je zapustil baro-n Turčijo in se nastanil trajno na Dunaju, Baronica Vetser je bila mlada, lepa črnolaskii, izrazitih plaintečah oči in zelo nežne polti. Bila je pravi onjetitalslii iip, kakršrui vidimo v Carigradu tn drugih orijentalskih mestih. Na Dunaju je frlla pa ta vrsta tepate neznana in zato ni čuda, da je vzbujala lepa baronica s svojo lepoto in bogastvom apJošno zanimanje. V družbi dunajskih aristokra-tov je bila na naj boljišem glasni in neprestano so jo oblegaii kavalirji \z naj-višjih krogov. Med njimi je bi! rudi neki nadvojvoda. Mož svoje lepe žene ni ovi ral v ljubavnih pusto lovščinah in tako se ie nemoteno udajala razuzdane-mu življenju. Bil je ćelo tako obziren in parne ten, da je kmalu uinrl tako. da se mladi vdovi ni bilo več treba ozirati na predsodke in druiabno etiketo. Ker ni imela več moža, da bi vodil v>aj fi-nančno stran gospodinjstva, je kmalu napravila velik del svojega bogastva tako, da se je morala pozneje, ko so njene hčerke dorasle, znatno omejiti v izda tkih. Pa tuđi njene lepote je bilo kori ec. Hitro se je posta rala, kakor je pač pri vseh orijentalskih ženskah, zlasti onih, ki se rade udajajo razuzdanomu življenju. Klub temu je pa še vedno upala, da se bo vrnila v njen dom sreča z ysem bogastvom in razkošjem. Zana-šaia se je na svojo hčerk-o Marijo, ki je bila tuđi zelo lepa. Ženska ostane ženska Poročaii smo že. da so v Londo-noi te dnt navdušeno sprejeli JunaSko IertaHro Iady Bafley)evo, ki je kot prva ženska sam aletela iz Londona v Kapstadt in nazaj. Preletela ie 28.000 km. Komaj se je pa vrnila z \ttališča na s*voie londonsko stanovanje, se je zgtasiJ pri nji 9odn! shiga. Hotel ie dokazati, da sodiSče ne rx>zna slave, marveč da se drži samo paragrifov. Lady Bai!ey bi se morala -7e davno zagovarjati prod sodiščem radi prestopka cesno - policijskih predpi-sov, ker je kx>t šoferka predlanskim prehitro vx>zrla. Sodi^če ji pi ni moglo do živejja, ker )e bila \'es 5a<; odsotna. Lani ie Iađy Bailcv startala v Londonu na sportnem letalu ^Moth«. Pri Naiwl^ v Afriki \o je doletela nezgoda !n morali so ji rx)sVati novo 7ctak>. Sk> y. T>a ni za rekord, kajt! posetiti je hoteia satno svojega moža, ki je vdćmdustri-jec v Johannesbnrgiu. Hotela je dokazati, da je tetalo Izvrstno prometno sredstvo rudi za zasebrvfce zrtastj na dofsnfi po-tovanjfh. Pred Dovntkotn v Londotn je napravila več iztetov po Afriki. Koncem septembra je startala v Pretoriji in je r>oletela preko zapadne Afrifke, Kane, Damaka. Casablance im Gfbraltarja v Evrlee tega je bila pa prva žena, ki je letela preko Konga in Sahare. Toda ženska ostame že-nska. Največ prej?lavx: so j: ddale vso pot obleke. Za prtljago ni imela dovotj prostora v aeroplanu in zato je spotoma kupovala nove obleke fn perilo. Sodišče jo je iska-!o oo ceff Africi. Poslafo je za nv> urad-ni poziv, da se mora čim prej zglasiti.V Ugairdi je neki uradnik napisal na po-zrv, da ime 5aMey tam ni znano in posla 1 je Mani« Vetser Na sh'ki Marija Vetser še dađec ni tako lepa in draiestna, kakor ie bila v res-nicL Imela je usta Rafaelavih angelč-kov, krasne bele zobe, bujne kodre, crne obrvi, krasen vrat in očarljiv nosek. Nepopisna je bila mikavnost njenih velikih oči. Iz njih je odsevala čarobnost ki je vsakega moške^a otnamila. Marijo so vzgajali v popolni zavesti njene iz-redne lepote. še v zgodnji mladosti ie spoznala vse prednosti bogatih naravnih darov in hotela jih je v polni meri izra-biti. Mama ji je dala dobro solo. Bilo ji je 17 let. ko ie očividno na materino željo sklenila ujeti v svoje mreže prestolonaslednika Rudoifa. Ker je občevala v najvišjih krogih, ga je često videla, KmaJu je postal junak njenih ljubavnih sanj in zaljubila se je vemj. Grofica Larisch Marija Vetser je imela intimno prijatelj ico grohoo Larisch, rojeno baroni-co Wallersee. To je bila nećakinja ce-sarice Ehzabete, hčerka njenega rjrata, enega bavarskih prinčev in igralke, s katero se je poročil. Roditelji so ji kma-lu umrli. Ma4o siroto je sprejela cesa-rica z odprtimi rokami rn skrbela je za njo kakor za lastno hčrko. Zlasti ko se je mudil avstrijski dvor na madžarsketn gradu Goddlo, je bila mlada baronica vedno pri svoji teti. Spremijala je cesa-rico na izletih in skupno sta jahali. kaj* ti baronica je bila prava Amazonka. Iz ten časov datira njena Ijubezen do princa Rudoifa, ki je bil v občevanju z njo zelo laskav in trrtimefL Kmalu je imela nvnogo kavalirjev in odločila se je za bogatega grofa Larischa. S tem zakonom je bila baronica še bolj pri-klenjena na cesarski dom, kajti njen mož je bil v dvornih krogih zelo priljubljen. Grofica Larisch, ki se zdi na sliki zek) nedolžna, se je kmalu razvila v zelo lahkomiselno in razuzdano ženska Bila je dobro informirana o Rudol-fovih zakonskih razmerah in ker se je tuđi sama dolgočasila, sta se kmaiu našla in si skupno Iajsala življenje. Larischeva posreduje Marija Vetser je svoji prijateljici Larischevi priznala, da ljubi Rudoifa. To je bilo nekaj za razuzdano grofteo. Takoj je bila pripravljena pomagati svoji prijateljici, da se seznani s pre-stolonaislednikom m čez nekaj dni je grof Larisch že pošiljal \^abila dunaj-skim aristokratom in diplomatom na in-timen ples v svoji sijajni palači. Larisch je ustregel želji s\x>je žene in pri-redil demačo zabavo, ne da bi slutil, kaj tiči za tem. Prestolonaslednika Rudoifa so ponizno prosili, naj se poniža in počasti ples s svojo navzočnostjo. Najt>rž bi tega ne bil storil, kajti takra* je že raje posedal med pijanci in pro-stitutkami, toda sestrična mu je prigo-varjala, da se pri reda domaća zabava pri Larischevih prav za pra\ njemu na čast in da ga caka preseneCenje, ka-krsnega še ni doživel. Tako je Rudolf podlegd radovednosti in prišel na ples. Ples je bil sijajen. Dame so prišle v najlepših toaletah, toda Rudolf se z^i razkošje in sijaj ni zmenil. Hodil je od dvorane do dvorane v spremstvu svojih ožiih priateljev in iskal je to, kar naj bi bilo določeno samo zanj kot veliko presenečenje. Hodil je in iskal, toda sreča val je samo znane postave in obraze, ki jih je bil že do grla sit. Ko je prehodil vse dvorane, je prišel do zaključka, da ga je sestričina potegnila. Razočaran se je pripravljal k odhodu. spis naza.f. Tn lady Bailey, ki je zaslove-la kot drztna Ietalka po vse-m svetu, je moraJa pred sodišče. Car samozvanec v Ukrajini V Ukrajini se je pojavil nedavno samozvanec, ki zatrjuje, da je brat zadnjega ruske ga carja veliki knez Mi« hail Aleksandrovič, o katerem se je pr« votno mislilo, da zasede ruski prestol po carjevi abdikciji v marcu 1917. Bolj» ševiki so ga hoteli umoriti, pa se je slučajno rešil. Baje se je dolgo skriva! po sibirskih tundrah, zdaj se je pa vr* nit ker je prepričan, da se bliža konec vlade moskovskih Antikristov. Tako je pripovedoval neznance, o katerem se govori, da je res zelo podoben velike* mu knezu in da ima na zunaj mnogo skupnega z Romanovci. Toda mož naj* brž ne bo imel sreće, kajti nedavno je bilo definitivno dokazano, da je bil veliki knez Mihatl Aleksandrovič dne 12. juli ja 1918 v Permi umorjen. Zanrmivo je, da so samozvane« pen vsod navdušeno sprejemali. V mnogih vaeeh so ga mužiki svečano sprejeli, vozili so ga skrivaj od vaši do vaši in skticevmli shode, na katerih se je pa* stolovec predstavlja! muzikom. SanHV zvanec pravi, da je posetil najprej Ukrajino zato, ker fe U dežela zibelka pravostavja in poznef&h moskovskih carjev. Svoj prestol hoće obnoviti v Kijevu kot stari prestolici Ukrajine. Zanimivo je, da sovjetske oblasti sa« mozvancu nišo mogle do iivega. Iz Harkova so poslali v poltavsko guber« nijo već vohunov, da bi samozvanca izsledill tn aretlrali. Nas top a! je sicer v krasnem pla&ču in lcroni, pojavljal se je zdaj rir, zdaj tam. a vohuni mu nišo mogli do živega. 5ele ko so prispeli harko%™skim detektivom na pomoć mo» skovski, se je posrećilo samozvane* iz. slediti in aretirati. Izkazal 6e je, da je dozdevni veliki knez mužik Niki ta 2murcjkov, ki je šest tednov nemote. no širil monarhistično propagando in ki bo moral zdaj nositi vse posledice svoje predrznosti. Še o tragediji v rodbini Airto-mva Ovsenjaka l^ročali smo 2e o zagonetni tragediji v rodbmi bivše-ga so\rjetskesa poslanika v Pratf Antonova Ovsej©nka. Njegova soprora ie ors^nizirana komu-nistka. toda v pra^cih komuni stićnih krogih je že dolgo znano, da se idejno bolj približuje Trockemti, nego vlada-joči Stalinovi klfki. Tuđi njen mož je bil do zadnjega pri stas Trockega. ko je na soc»znal. da Trocki s svojo apozicijo ne bo zrnagal. je obrnil plašč po vetru. Razumljivo je torej, da je igral ta razlog glavno viogo o odporu poslanikove žene, ki se ni hotela vrniti v Moskvo, kjer pristaše Trockega zadnje čaše preganjajo in zapirajo. Poslanikova žena in njeni otroci so se zastrumli z veronalom. Doza je bila pa tako neznatna, da se je njihovo stanje v treh dneh toliko zboljšalo, da so mogli odpotovati. Ovsenjakova se je vrnila v Prago, od koder je pa že drugi dan odpotovala neznano kam. Svoje otroke je poslala k nekemu ruskemu emigrantu na kmete. Sama še ne ve, kam bi se zatekla. Gotovo je pa, da ne rx)jde y Moskvo niti v Ko\no za možem. ki ima že drugo ženo in ki se na-merava sodno 1 oči ti. Njeno dosedanje stanovanje v hiši, ki jo je najela praška «fo\fjetska trgovska misija, bo te dni iz-praznjeno. Poslanik je dal svoji ženi stanovanje na razpolago, ko se je ločil od nje, sam je pa stanoval v vih »Tereza«, kjer so rudi pisame sovjetskega poslani Jt\'a. Dobro jim je zagodel Delegati zavezniških držav iia mi-ro\Tii konferenci so se razdelili po glavnih pogajanjih na več sekcij, ki so obra vna vale poedine probleme prizadetih držav. Seje so pa postale kmaJu tako dolgočasne, da so presedale irmogiin politikosn in diplomatom. Naveličal ^e jih je bil ćelo angleiki delesat Balfou-r, drugače zelo temperamentert politik. Na mnogih sejah se je talco dolgočasil, da je dreanal. Njegova zaspanost med dolgirni po^etoN-anji v svetu desetih in svetu štirih, ki sta zasedala tuđi po 19. Juliju 1919, ko je bila podpbar.a rni-ro\-na pogodba, je bila med delegati mirovne konference splošno znana. Nekega dne bi se morala vršiti seja sveta štirih, katereuiu je predsedoval Clemenceau. Italijanski delegat Titto-ni je prosil predsednika, naj skliče sejo sele ob pol 4 popoldne, čes, da mu je zdravnik svetovaJ. nai po obedu malo zadremlje. Ameriški delegat Polk je pa prosil predsednika, naj ne zavleče seje čez pol 7. uro, ker m-u je zdravnik sve-toval, naj pred večerjo vedno malo zadremlje. Balfour je bil pa itak zr.an kat zaspanec, ki ie na vsaki seji dremal. In tako je Clemenceau, ki je nosil krog-lo v pljučih in ki ie bil star že 79 let. odgovoril svojini tovarišem: Dobio, seja se prične točno ob A30 in zaključi ob 0.30. Tako bo lahko gospod Tittord spal pred njo, gospod Polk po nj i, ^ospod lialfour pa med ujo. ti O s c ktffBč Ka|b*Ijic, Baitrftjnejic, tato najreneji«: z I ŽICOM Trocki se boji ruskega Napoleona V Ncwyorku izhajajoči kojnunistični list »Milrtant« objavlja pismo Trockega, pisano lani v oktobru v Vemem v Tur-keartacsu, V istem pismu izraza Trocki veliko bojazen pred bližajočo se proti-revolucijo v Rusiji in pravi, da že vidi sefico moža na konju, ruskega Napoleona, kako grozi sovjetski republiki. Trocki je prepričan, da vodi Stalinova politika Rusijo k novemu prevratu, ki bo izveden samo z vojaško močio. Pazite na dogodke v vojski, pravi Trodd, Ce bo mož na konju Stalin, ali če priđe Sta'in pod kopita njegovega konfa, to Trockega ne zanima. Program desnega krila, y katerem so Rikov, Kalinin, Tomski in Buharin, vodi IX) rnnenju Trockega naravnost po poti Bonapartov, Stalinova politika pa po avinkih k istemu cilju. Trocki opx>-zarja. da je dejaJ Rikov svojemu prijatelju Klimovu, sovjetskemu letalske-mu castniku, da bo armada odgovorila z uporom, če bo segal Stalinov režim §e po izrednih idcrepih. To je Domembna formulacija, napol prorokovanje, napol 8Tofn.)a. - Razpoke. popokanje kote in rdeče i liše bi pokazile najoćarljivejie I obraze, će bi jih CRtME SIMON blagodejno ne obvarovala. Ta odlična toaletna krema varuje vrhnjo plast ženske kože pred *olncem, vetrom, hladom in mrazom. PUDER Sl MILO SIMON - PAKIS 84-letni polkovnik. ki je bil 40 let pri Janezih Kaj pripoveduje «slovcnski tiran» Matija Prašnikar o burnih dogodkih v preteklem stoletju in o češki propagandi med sve* tovno vojno. X«t« mMto, 8. februara. Na Dolenjskem živi Se precej veteranov, ki so se udeležlLi sredi pretcklcga stoletja krvavih bojev v Italiji in paznejc I. 1878 v Bosni in Hercegovini. Izmed teh je eden najfooj markantnih S4-letnj polko\imk Matija Prašnikar, ki je bil med svetovno vojno reaktiviran ter imenovao za predsednika većjih nabornih komici. Koncem !. 1914 so sa hnertovali za mestnega povelika v Upniku bli^u Olomuca na takrauiem Mo-ravskem. BU je eden ti«tih redkih visokih Častnikov, ki ie obdržal svoje mesto aa prošnjo tamošnjega Narodnesa svet^* tuJi r>o prevratu. Jub'lairt stanuje v BergrmaTK>vi hi^i na Glavnem trgu Kljub visoki starosti je ie vedno čil rn krepak Visoke, suhe postave je, nekoliko upognjen, redkih, sivih las in nenavadno bistrih oči. O svojem življenju pripoveduje takole: — Rojen sem i 1845. v Pecah biizn Mo ravč in sem torci sin ^oreni^kih planin. Ko sem dovršil doma ljudsko Solo. so me po-•>la!i starši \" Kruni, 1 jer ie bil takrat ravnatelj prof Knap Iz Kranja sem nišel v Ldii>-jaTio. kjer sem korača! 5. gimnazijski razred pod ravnateljem prof. Smoletom L. 1866. sem odrini! k vojakom in bil do-deljen 17. pešpoBcu v Ljubljani. Kot stotnik sem vodil od 1. 1893—1895 Solo enoletmh prostovotjeev v Cc'ovcu *n sem ^ 'ct ^** neje stopil kot podpolkovnik v pokoj Ob izbruhu svetovne vojne so me kot polkov-nika reaktivirali in dode-lili v službovanje na Češko. Služi! sem pr: Janezih 40 let, od teh 33 ".et lwt častnik. Star sem sicer 84 !et. d se počutim kakor mladetiič 30 let. Sta-resa me dela samo Vrstni list. — Kako so sleas, ob\eza! mu rasno m ia v na?buj$i toči turskih kroje! in bomb oducsel v zavet^e. kjcr sem za oddal saaitejcetn. Prizor je opisan m kli$trau v .\n4rejltovi fcnjigi »Slovenski fantje v Bosni in Hercegovini „ — Ali fcte kot poveljnik Lipnika med sve-to\"no vojsio opazili ćefko propasando? — Kaj bi je ne! Vsepovsod &o bi.a vt prometu kr\-avcdnikom dr. Vrtkoiu oa čelu in me prosila, naj ostanem se nadalje m«*t-ni poveljn4. ker mi meJ^atri popx>lm)inj r.;-upajo. Povedali so mš, da so že dogo pn-sluškova.i telefonskim tn brzojavnim pogo* vorom 2 rhinajem in da so htli o vneh vlad-nih ukrepih pouicnr. Ko so vsi dru^i po-ve'.Jniki mest na Ceskem pro&ili instrukcij radi oaraičajoće oeske prcoagiude, sem \xl pusti i razvoju dozođkov prosto poL Ce-hi nišo ob prevratu mestnem poveli nikom, nadutim Nemcem, kakor feldcajgrnoistni grofu Benijfniju, nadalje kamandantom Krakova, Oomuca in dru^ni mest rtifi dru^e^a storiL, ko da so jih posadili v vagon 111. razreda — kar je veUaJo takrai za *>\)mo pomiluje — \n jih daJj odpel)ati ua Dtmaj. Povelink Lipnika s©m ostal po prevratu toliko ča^j, da so st uredile rannere pri nas doma. Kot Jugoslovajj sem *: !zT»rc»sL' dovnlieaje, da nisem prisege! CeSki re^uhli-ki. Slovo od tamošnjih me&čano/ ie bilo nad vse conljivo Ln ga ne bom nikdar po zai)U. Sicer pa se sodaj dopisujem z Dj'rra. Dr Vitek, ta dobri moj prijatelj, *e tne je sporrmi] ob 10-!etnicj Ceikoslovaikc remi-bike s toplitni be^edami. — Cal sem, da %o vas kratili m *n!o-venske:^ i tirana*. ZakaJ? — Kot predseninik naboruih konusi] v Leo!wiu, VoitsberiTu in Gradca sftra odf»t1 intervencije rizmh Nenicev, kj so prošli z^ svoje siiKA-e, da ne bi bili intijMl. Aimv nirrmo so me nito zatoiili pn votacm »i-nistrsmj, ki pa je k sreti u^o^ovilo nw>j« nepristranost in ml Izreklo ukor Je radi tega, ker sem v pričo več Mo naborirkov sporocJl po orožniSkeTii strai«nnjstrj neke-mu viteru, kj Je hotel pri ti pred v^e-aii dru-jinti na vrsto: Recite gospodu \ :t^u, da n« poznam nobenih izjem in da »omeiiB vite«, baron ali trol v mojih veh pr^v toliko kot navaden delavec! — Kaktee %e vaSe mi sit, Ce gledate n»-zaj ▼ svotfe »vUenJe? — Vie, kar $©m nar^dil, je bilo prav m se je raorak) tako zgoditi Film mojesa fiv-Uenla, te ga ne gađate ncolj sutistrfoi^, ie rdo živ Jn pester. Hotel bi, da bi se I« dolio vrti! ra da M bal velik zlasti njegov 2akliuček Stard mo|ih let ^i fde urmtti. Jaz pa -irrim v sebi čeđalje vač ocnja m krvi Kar mi je bilo p<*prej motno, mi i« sedaj jasna Svet je netemenio l«o, kadv jja s«>oznate Ko-tfto 1epixe Ie skrtte š% T travi, potero v poAJskih cvetltcah « v vrt' rrjcah. NajveCJa na*lađa mi Je, tasltdova« dotodke pri nas in po svetu Prestudiral sem že vso zrodovmo te cemtjcpisje, ćm posekam vsake^a profesorja. Ućmi se tud! jftz4co\'( v kolifcor jih ne obvlada«. to4a tega, prosim, mi nikar ne izdajte. KafctM ra* dost je, ic vse pojmujete ln otntanete Ie pred \T>rašaitji, Jd Mh b«tK> večn*> reie-vakli! — In de me bo cAvlada'j ret*orter*Va strast, afc boste ht»di? — Da! V toliko nanireC v kolikor bi se zdelo. da so poviSuJem Bolelo bi me toliko bolj, ker si priwde\a!m. da bi bil mol, Vi stoji na trdnib tleh in z zatiimanjetn oparu-je, kako «e \-se vrti oko!} nieza —X. Sokol p*lj»ki U v««ftUTUftki ••k*l»ki tlet v p#inanjn. F'oljsko SokoUtro *p mrzli*no pripravlja za velike »okolike dnfve v f\>iflfl-nju. posebna iJetna piwrna dela 7. Tto pam. Iz Amerike priđe ua iiet UkJ rl.t polj»ki^a sokobtva bo ob^iiMn »ettanek \<**-ga tlorantkega Sokolthra, da utwli tvoje žerjavici. — Jutri \o od slovim! — sem mrmral sam pri sebi. Srtopiil sem k oknu. Zunaj je močno s.nežilo. Vacovska cesta je bila prazna. Samo tramvaj >e vozil po nji. Bobnal sem s prsti po steklu. Nestrp»no sem se-sel po uro in pogledal na njo. — Taflroj bo četrt na šest, — sem mrmral ves bled od jeze. — Brrr . . . to ie zima! — se ie začui zimai prjeten ženski glas. Slišal sem, da si nekdo otresa sneg s premočenih čevijev. In že plaha roka potrka na vrata. V sobo je stopila mladenka. Bila ye elegantno oblečena in pri luči sem videl samo smehljajoče se velike crne oči. ki so žarele kakor dva draška. Mladenka mi >e lahno pok^malla z glavo. Lica so n žarela od mraza. — Margi't Jamborova sem, — se mi i-e predstavila v zadregl. — S čem vam morem po-streČi, fpo-s.podična? — sem vr>rašal osorneje, ne-cro sem nameraval. Toda v svoji pisarni imam navado govoriti kratko in Jedr-nato. Moje vprašanje jo je spravilo še bolj v zadrego. — Pnšla sem nadamestovat gospodično Yvonno. Ubo«a Yvonna je težko bolna m nekaj dni je ne bo v pdsamo. Prosila me je naj jo nadomestujem. Yvonna je moja naJboUša prijateljica. Z veseljem ji storim to usilugo. Šege] sem ii v roko. — Hvala lepa, preveč ste prijazni i*n dobri. — O . . . Yvonna bi mi tuđi storila to uslu'go. Odložtila & klobuk. Bila je v pletenem svilenem žempm. Najbri io je zeblo in pot do moje pisarne ie morala biti dol-j:a. Vsaki njeni kretnji se je poznalo, da je dobro vzgojena in da je iz boU§e rodbine, ki pa ne živ! v posebno dobrih razmerih. — Ali zrnate pisati na stroj, gospodična? — Kaiko bi ne znala! Saj si shržim s tem vsakdanji kruh. — Toda jaz diktiram zelo hitro. — O, r*ič ne de. — je dejaJa tiho, s samozatajevaTi}em mučenic starega kr-ičanstva. Sedla je k pisatoii mdzi. Ozrla se je name in čakala. —- Lahko začneva? — Takoj. Samo svoje beležke moram §e Dre6nati. Kupujte „Zvezdanko"! Besedo i majo naši čitatelii Malo več resnosti Zelo iiniesina in primerua te bila naredba 2. ministra paSte in brzojava, ki urepovc-duk poštnemu osobju privatne razjjovorc v Lrradu med uradnini urami. No. in poinri i*s!«a>enci jo rudi irpo&teva>o. — vsi — ra-zvn gospodicen poštn« filijaike v centru mesta Tem kar ne more v glavo, da bi se morate rudi one ravnati po nji. Kađarkoli priđeš na pošto, v«ifiso klepc-:ajo in čebljajo tako. da mora to kon^no Ze presedati človeku leleznih živerv. Te gospodične bi bilo treba PT&raesriti v kako goTsko vas, da bi se naučile nekoliko nesneie mislit! in ne med uradnimi uranii r:-zpravljaii, kdaj nosi ta snež'ke in kakšw) krilo ima ona, kar prav nič ne j^ada v urad. Sem pa naj bi namestiH tak©, ki hi re-sneie misliti in ne med uradnimj urami Razrravljatl v urad u med u radnim! tiraml privatne zadeve. — to je skraino brezob-zirno la ncokusno! J. J. Nova črkarska pravda Gu. D. B se pred vsem v imenu sloven* ske intelicence zahvaljujem, da nam je iz presovoril iz duie. Slcnničarska nasilnost m sugestivnost presega že vse meje. NaJ-prej šola. zda; pa še gle-dišče Kar Čez noč nam hočejo pobarbariti našo lepo slovensko izsovarjavo. Ovreči hoćem popolno-na stvarno kot navaden slovenski inteligent r.Lduhovito slovniiarsrvo co&p prot. So« vrćta. Sicer pa žefim da mu sposobnejše pero posveti z lekcijo zdrave in pristne duhovitosti Nova črkarska pravda zdaj ne srne prenehati dokler se za vstlej ne vrže iz siovcn&člnc »Levieva avst rija-kavščina<. Q. profesor se mota, da ie izreka sđasa 1 zgolj slovirična zadeva. Vpsprotno. vse drugo, samo ne slovničm problem, ampak v pr\i vrsti politično, geografsko, sociološko in psihološko vpra-Sanie Stovemčariem p^kolovcem se o bistvii in jedru tega prevažnega problema niti ne sanja. V stvarni polemiki naj eovorijo sama dejstva: 1. Politika. Vsi se še spomšnjamo vdikega razburjenja. kj je zavladalo med slovensko inte!igenco, ko je leta 1899 obravi! »dvornl svetoik« Levec svo\ »-Pravopise. Vrabci po vseh strehah so čivkali o motivih tega pra-vo>pisa. A!i ne veste, kako so tuh-tali na Du-naju o naSe-rn novem pra\Tnpisu? Kako Jw odloćšl fanatičen nemški naciionalec: CMe-ses kmcslnvenlsctie I ist ia canz ntssisch. Die Schlelchwese des Panslavlsmus sind ui:errrundlich! Stara avstri-rska politflca Te vohala na Balkanu samo nevarneea tekme-ca. ruski panslavizem. Ista poMtika je tuđi pod pir aJ a književni pokret Kapitarja frn Ka. radžića samo zato, da resi Srbe iz krenrp-!je-v panslavisrične pomasti, rusko - cwicvc-ne-ea je«*ka. Ako se to ne zffo-d!. se v sfrj Ietih poa-usajo svi JugosJovani! Na drugi strani pa je treba po-zrnati profesorsko - mentaliteto. da se ored učencd o«b-varo\"ati za vsako ceno. Ce se ie profesoi shtfajno zmotil ari enkrat »zavzel staBičc«, Dotem se mora te samesa prestiža zmota nadalje zajiovariari kot resmea. T«n kaka jžaljenost se je razkrcmžila v visokih profesorskih kTO£ih. ker Jih zz OoMtiki nist vpra5ari za »mnenie< pri ustanavHanru Jth 2[ps!avije! Po Ljubljani i« krožra do naredbi št 1308 z dne 24. marca \922 zantnrrv* ireMota Neka družba je s cvičkom za!ivaU novo smernico izffovarjave In raxjrret sk>v ni čar jf udarfl ob miro: rruJ naroda? Gorjaču- -aH rovtarj!? Alt smo it^ irrtc^eetitf slovensk psi AH se ravna masa po mferUencf a!: intelizenca po masi? Mi inteHcenti tičem' v vseh odnošajih firtejie oblike* v vedertju v obl&ki v stanovanru. Ali nai ostaneT^, samo po vzKOvoni konservativni rolcov-njača? Intelipenca ho£e tud' s\-oi izgovo« pofirati po zaV6rn'h estetike m muzrke T*» tuč\ politični in kulturno - sociološki mo-H\t so merodajm, kakor so bili vedno \* povsfxl. Ali je volja slovenske InteliRence torej na^a vofja, samo ouaitftc neglineable"* Zapomnite si cg. skrvničarri enkrat za \se !ei, odločno vorjo skn-en^ke irrtericerrce. ča te trjdi firera »l-oveničine rarvHa pn kul-furrKh princip'ih. ne po poHriki o«ebne profesorske samovoJjnosti in dos^natiČne kljts-bovalnosti. Svobodo — tu-di zavestnetnu rarvoiti! Dalt bi se navesti Ie ćelo vršu drugih dejstev. kl ]ih Prepu^ćam ustvariaioći-n £i-rritelrfltn, samo ne slen-nj'čariem Ti s-? ni-majo prav nič mešati v razvoi moderne slo-venS£ine. ampak naj samo r>o«niino ča-kj1*-in regittririia. kar Je ustvarila živa, zaves!-na aH ne-zavestna volja, sledeča smotru na redne rasti in napre bezja-fke debHost! In !J - asie afektiranosti. Pika. Še o brezposelnih Da j« vojnA udarila z brezpos«lnostjo vae kulturne driave,, je bridka reanica. Da se je p* naših ožjih krajev Ie nulo dotak* nila, bo pa žalibog malo manj res. To mo rc trditi pač Ie nekdo. ki razmere ne pozna in ki sedi «ra na mehkem rn na toplera Zeko lahko je tirđi reći, da so tišti, ki za* mM iftdcjo službe, sami krivi Razne po» »redcrrainioe, število ponudb ali prošenj na raspis« io oglase v dnevnik ih. pa Ko pove* daio. da pač ni kriva prernajhna ambici* jaz4ioat in ne vem kaj ie vse, tem već tamo Jte\iio kookureotov Tuđi to ni res, da je brezpoeatnosti, narašćaja kriva njegova lshkotniselno^t. Pomisliti ie treba na ža* loRtno resnico. da boliše situirani dobe mnogo preje službo kakor pa reveži. Rav» no revelem pa gre za to. da bi o«talj do ma sn podpirali starše. Kako Sodo pa o storih i naš inu bnljantnimi plačajni (za maturante različnih srednjih §ol v državni sloibi 1290 Din, v privatnih s redkkni t%* j em atd i 1000 do 1500 Difi), sem pač radove« den. tuđi kje je \ JuposJaviji toliko in toli# ko dela na razpoligo, sem radoveden. ker imam par »ooUhkomiiljetiih« bre^poselnih snancev, ki bi Qa *li takoj »kit Da se ▼ tu i mi, t. j. i»^en naie države, tuđi lepo ii« vi, je ro», toda treba je dobiti mesto. Icer čaši, ko se je vzelo nahrbtnik na rame m Sic brez skrbi po svetu za kruhom, 90 ža-liboc minuli. Res je, da se kultura narodu vi rva taleo. da trora ob čim većji hiperprodukciji ;nfc* tificnčnega naranča ja prijetnati tetn nilja •lužbena mosta. Ke vem pa, če ie ravtio znak kulture, da zasedajo uradni^ka mota protežirane! brez iole m pokliča, potem pa i.udi r<4/iu *nibn.i}viui u*m\*j**ji, »ot*fju čevljaiji m drug> taki — katrnJi puk,icc«t V3>« ća^t, — Lt hu sk; navelicait »nojc^* po» kliCJ. Ura4mk n* njthuvn not« ntr mare prm, km tu iničtn kdn\i i/jcm* je oicnda trgovini, kjex <*t pu se ti tuđi n%. tr^4jo ** brczpu»ck»« ab*oi\cntc trguvkkih »i>t, nm« vec raje \/4mcjo *t<:rudnika li to v s»<:o« ki vcrzifiuL Dm bi bila ttM;'-*«-! tr^i\aiwc ioit *tmu ta* d* prMiub« nj«ni ahstrKentt di|a»Li fok pri vojikih, putem pt rTcdo iJ cJobic tr=i4>\ • ±ke \ajcDcv, tud. n*. m rujem Tfckto o žcnitNi tuđi ne drži, ^ci i«, pac malo takih. ki bi takoi po koruamh ,t.i. dijth hiteli pred oitar Fo mojcfii »krocnncoi maonju. >c kn*o brt/peir>o*ti pri na» ro, du »t -prtKina^o v Južbo v pn 1 vrkti rujwi fi/r h nart-J: ■♦• "*ti, potem pa >cr. kc vpoko)c .j/iii pn>tc^ijoiii4ti» *>> »u pu*tili »vv,^ ^trtiku. Da je ro o tujcih it\ hi fahko fK*«***«1* gel & cc-kj vtmo pr.mcruv V>j tuia m wkm» raj v*6na naiih Lu»tmb poditMi) v ht§& slaviji ima /apo^lcn.h \>t pt>Ju«> tujcev, ki fung.rajo kat netiadamt^thivi *ptxu*Jk»fB kruh V»1 ti jfutpod)« imajo navadno Icpt plače, v k«>liko »o p4 nendd>me>tljivi, n*j bi *e pa \-pra*aK> ni* >e dotnačr aapuctavljeno uradništvo Dd bi Mt iienak tpkjfc rve :»prtjemalo v slaiho, bi bila neumnott tahrevan K.ajti v re*n>ci j« iaJibog odvija ckji«en*.i mnojj.h druim od tt>£d. da /aslu/ita mož *n žena, Zaio«tno pa je, da \cd\ proč— mh, ki jih hrint|t( n ablaćijo *ttrii u> >o v sruibi »amo u tvoj hiktMii m mto. da \z do4ge>ga 6as* ne dcrlajo oeuinnfvti jhj mnenju »vojh kkrbmK mamic Sam bi I*K« ko navedcl ^korti ducaf imet) v podkrepi« Lo te trditve. Tuđi re»» potrrbntm upokoteficem p*ć ne bo mhće ncvo^Ijtv, tko w vku^ajo olaj&ati fcvoic bedno iivljenje • tem. da *i poiičejo kako »lužbo Toda kaj vra^a. ke jt stvar taka« da /atc« potrebni rn.il«> kedal Jobc službo, medtem ko ^ rarlićtii |B»o«pod* je, ki *o b-U; na viijth položajih in katerih pokojnina bi pač sadoMtcvaU sa rannero ma udobno zivljeni«. kaj hitro na ide 10 rnc*to. Da je tuđi to o protesijoawtiii rc%>[U€a. bi se lihko pre*pri^tla ako bi M kontroli« ralo prodizobrazbo ravnih pri nmhi m pri raznih iavnih i>staTK>vah ?«fiaw|tiih ambi« cijoznih »uradnikov«. Morda bo kdo fxlvL da je v§*, kar nm navedel. resnica satno ▼ par prim#rih. toda laz sam rmam par divcatov tm«n in na^io* vov na raxpolago. pa setn o stvari poi/v»« dovai samo me-*ev dni. 1 H. Ne kadite v nisurnah! Drivroi uradnik nam pta«: SMberni dan berei v fta*op««u, Litko <• treba ravnati, da a« utiraju naUtljive bo-lezui, a nikogar ni. ki bi rwdv*em tam, kjer del« v h^iIm ^-t>^h po več ljudi. Kako oecđravo je »ed*ti v pobmh, kjer M pokadi due^rno po 60 kom*do% eif*rt< *» lahko misli »lehurni n*k*dile<. — Ni *• to, da e<*f^jo kade, ki imajo m«U v itti pisaru i, ampitk dnevno prihajajo t»da ravno v driavnih uradUL 2eleli bi bilo, da goepodje u vidimo in ako oni nimajo toliko Čuta, naj g na£*lntki po-skrbe, da se za vedno odpmri ta gTda rar-vada. Ali ai gibanje na ivetem traku pr^i^^ t;oj u tatiranie boleoii? AH n m opravlja pisani« tmčijo pu koofeanem delu, ne pa, da te piaarna fn>tu«-<1e, prahu po infaib in aktih *e nik1«r ih* briše, okno i*e f»dpre na najvftcj« ) mtttikt. Ako priđeš e »vedEc^a zraka v piaarno, mo-raa xamaSiti u#»ta in no«, da priđeš U oknu in ga odprefe, ker mi&lil, da s« moral wh1u-liti t tak ero »mradu. Ali ne po»pfšuje vae to bolesna ah a« povzroča to tuđi širjgmjji tuberkuloza tu oatalih bolezni? ^T\ __jj • __ f raMmnoie\>atec z varstveno znamko M 7ffdf/)Of«#Iff ft 'Globus*, kakor tuđi potrebščine ^^pMIV^I *+§*mm dobite edinole pri Telefon 2980 Zazite nm vantveno znmmk&f Vse drugo potvorba! ZtmanJI namčnfki dobe list ^r to Istežu Ine v poooldan. urah MESECNA NAROCNINA SAMO 12 DIN NAJROCl SE V LJUBLJANI KNAFLJCVA UUCA STEV. I Prodafalko dobro izurieiio, prijasno & stran-kami. ifovorao. predmet majo iz-udene na del«li. i»rtjmem Ponad-be na upravo teta Irata pod »P:o dajaJka 273«. Gospođinja tii« službo pri i*moe>»«h>ern ffo-»oodu ali fmantnent ockl^Utu. Na-stopi tafkoj ah s 15 tebroarjem. Po-n'jdbc na uj>ravo »Slov. Naroda« pod »Samosvojna 274«. Kontoristinja vestaa ia marljrva. z većktno pi-samtilu) prak« — želi aame^čenja pri veCJem podjetju. Pnirađb« na u-pravo teja lista ix>d »Kontorist:nja 263«. Gospodična Želi resneza manja in skorajžn)© rtv>žitev !met]a ima nad 60.000 I!r. Prednost Imajo vidi orotniki ia ?e!ezni§ki nradniki. Ponadbe na upravo lista pod »Primorka 244«. Krušno moko i ho''*e vrstt dobre verfn. 2orr J-evzamemo « miev tud' sr^ak« ■morine 1oma^ al bana^ki n^nice — 0«" fnant*ib mnOT-n«1 r ako* *amenTamc ?a TtoWf MM».........MIMMIMMMM ŠiTflja •-a avBtaak pe^ila ištt de!a eveatti-eiao imm za hrano. Na&lov v ipravi »Slov. Naroda«. 268 Kuharico in paiPUnc nataikarioo, &axno prvo-vrf>ta« mo£i. iprejm« hotel Belk-vit* v Ljirt)I»dn:. — Na stop koncem maroa~ Proskra * rok to« ponudi* s sMko ai trrićevall a« o«e4>no mt* 14. ta l& sro. 2SS PritMčna h»a 2 ffjofai kiet ia neka) vrta ta ze-leniavo, novo ogrodlt, na. prodaj z* 12-500 Din. Bertoarelj, LMbno. GorwMdw. »7 Brfcrtkega pomoćnika Jutrta c »ttđiic«a, vclftesa v b'jhi strifenjn, apreimces. Ptontn pogodbe na naalav: JtHl O!i&ra-sek, Ptu] IM Sfailriiijo v staro«« 20 t sprejmom, v staro«« 20 do 30 lot, •dravo in &naJae, kn ratamo kuhati ia opravUati vm kahialaka dda k dr^fh« *v«A otrok. P sv«lf)«w«v spr«hm kffta M natrija Iva« Srabotmlak. Sv, Pat« t Sa* vtaakl dotat JO HIUIIimillllHIIIIIIIUllMMIiniMllllllilll!li«lll)UUtMlllltnillllllllMlllimillMIIIIM«HirMIH«MltlW1 Or. Schaefe<»i«a Ep»leps«»n ->2° prot1 epilepsi i, krčem, r^davičnosil Žc I Im najbo'ie preuku^en VsaW dan pnhat^jo prizn^n a INatančnei^a po'asnil* •#• ra^poiiiiava: Apoteka S». ^titpan^. Ir. H. F tltr, Ottlitthi WU ttllllMtHIUIIllltlllllliiniittlllllllHltttlliltlliltillllUUIlIlUlIlUtUIlIlIlllilUUlIltlllilHIMIMlIMNlM Strojcpisna dela prtviiRit Ckristolov cavoJ. bono rar niztk. — U£aa ora 4 Dio. 290 Ribje olje cara« dr 0 Picoofc-la * Lj«Mtaa4 %m xwKvroća Medim. aa^M*a|Bi Najbolj^e kupite! NOGAVICE, tfatmsk« o moske r«ikavle*v triko p«rllo( puloveric t«»l«vnik« vaai)«j, mmpmm roboe KRAVATE ovram kc IRAJCI, Sifone glot«i, ?ioke, w#»a?«■»!#•• gum^e DMC preiico ročne torbica, akiovkt do«tnlno 4a>ortno in 'Ouiet^e potr«b4dlno same Ć4 9 JOS. PETELINC, LJUBLJANA nltzu Prc^crnovcga *pomemka ©h votftj). Stran 8. •SLOVENSKI NAROD*dnc9. februarja 1929. Mev 3 * Po-seziiska odprodaia po znatno znižanlh cenah! m Modni m Marengo, Fulte, «m Diagoffl In Petmerstonu ■ kamgarnit | Sfr/ch /r> Pfcue I Gabardeu kmn* tli NOVAK-u, Ljubljana, Kongiesii Ili 15. pr znano najbolji in nacenejši nakupi fH:l: F°a Graška trnla vagooov id droiet ^t-. delti, dražba prej JOH. WEITZER. Dieselovi motorji s kompresorjem ali brez njega, oo 30 — 3000 HP Majhni obiatni stroški Mnogo priznanj. Brezplaena poiasnila in ponudbe notom naših zastopstev \ Beogradu: Ing. O. Meinhard, Knez Mii:-ailova 49 v Zagrebu: „Snop" Hrvatska Gospodarsko - Prometna Zadruga, Gaieva ulica 32. &S KA &^V Zahvala. Za preranoge izkaze odkritosičnega sočutja, kakor tuđi za pTele >e zadnje pozdrave, izražene v ljubkera cvetm ob jzgub našega nepozabnega soproga, papana, starega papa na in deda, gospoda johanna grofa paumgartcn yofc€fl$chvangan £rbach se vsi tem potom najgioblje zahvaljujemo. Doižnost nas veže, zahvaliti se predvseni g. zdravniku dr. Ludviku Zalariu za mnogoletn požitvovaln' trud, Wago-pokojnemu podiljiati življenje in Gremiju irgovcev za izredne izraze sočustvovanja. Svete maše zadušnice se bodo brale v več cerkvah. V LJUBLJANI, dne 8. februara 1929. A\ary grofica Paumgarten Hohenschwangau Erbacb roj. Valenta pl. Marchthurn. 3^0 V proslavo ileidietie clutoja trgovine nndlm svoiim iwm iUMm. STI Kompleten detektor aparat z antenskim ter zemeljskim materi;alom ■ ■___ I 1 slušalko ter dobrim kristalom 73 izredno ceno Din 175 - 3 ceven RADIO BAR aparat, komp eten z 1 akumuUtorjem, anodno baterijo, antenskim ter zemeljskim materna om, 3 najbolj- šimi elektronkami, 1 zvočnikom za izredno ceno Din 1 950- 4 ceven RADIO BAR aparat, korop'e en kot Jgoraj ta irredno ceno i Din 2.450 - * im ZVOCNIK \- e4#gan*ni in rrvovTstni izvedbi, okras vsakega doma, ■■■^—"■"'— tipa RAiJlO BAR II za izredno ceno ^^^ Din 650 - t» ^^HJ^B^ Pladlne olajšave! Naisiarejša stroktvna trrdka Slovenije! Frenc Bar - Radio - Pisaln stroii Reminaton - Liub'iana. Mestli ini V\ jnuot r.ti irr^nnnroDDDCDnrrjf.uur jt T^jLsnnnrrr^ tttil d Popravila tn fii^čsenje orožja S p l^vršojo riajboljše- 1i^ najvt-stneif ^ 3 F. K. KAISER, PUŠKAR : q UUBUANA, KONGKESNi 1RG ST. y *ir ~j. '..: ;. v r;r ■-. ■■ t :nrTr^^rTXTnnr)nnrinn! -• \^, ir tTTinnmnr OCARINIENJS Tseh uvoznih io izvoznih m tranzitnih pošiijlt oskrbi hitro, skrboo in po najnižji tanfi RAJKO TLRK, carmski posred^ nik, LJUBLJANA Masarvkova cesta 9 (nasproti carinarnice). Revizija pravilnega zaračunavanja carine po cneoi deklarira, nega blaga ib vse mformacijc brezplačna 1 61 GiilIZNER, AJLtR in KfiVSER itvami st'Oi* ter koleia ^ r na boljša v ma- terlialu. Lepe opreme, ugoJi: piačila: prgu . Istoam švuarsk plet'lm stroi _ „OU8EO1 ^*^^""^ edmo pn Josip PetelinCt Ljubljana »ob vodi), oolej Pre^er, 0 ega pomenka Telef. 2913 Dotorje. Sivila« ^rolt. otroik« r& y&* oovj) (sodekov, m&l« trto-. jfcile, pacvaMtiko, o*Jo»»*i*- — Cia:ld franko Proda!« o« obrcVt TRIBUNA- F. B. L. tovarna dvokolev to atroškib vozičkov, Ljubljana, Karlorskr c. 4* niafte se Tahora taimaite se lahora! .RADIO' 1 LETO na obroke &* 3 «vct««Hii* Markovo«.S«i»«^ komp eten -^ celokupnitn priborom . D4 * S.94B* -\ipidč lo od D*-y SO--, do plač No On 19S*--, ostjnek Oit 2 500* — . mesečno ro Din 2IO 4 sveMi|4ni Tm% a)hor*O sam da z^rud aparat po nj^ilu in na vodi u (uspeh gara -tiran; potem osu ne maunu /i samo ^raiijo aparata J sve'!]H Ui !5W* > , nap aćt o Din i dop aćilo Din »9 *—, ostanek po Din 4*' - mr«ečno; u a ^rat od i svetilk Dn J4J3r —, naplatilo I>m 2S *—, dojtaći o Din 2-S" -, osta ek po Din 1^3*—- me e£no N ročilo «#tfii^ samo t«Mra<. o ic spretme *r,sko nare č ik obe em l < aroebo poš ic nap *^ 10 art) rj moj račun po^tne hian;lni_e, tteigrad br ">4(^62 ? denarnim pismom ai nak^znico. RADOBLAŽUi- Hrvo *n rtajvec e sp^c •! o pu