gftfflna pfedanrv g6»vWr mmtMnni Cena 1 Din Leto V. (XII.), štev. 207 Maribor, pondeljek 14 septembra 1931 » khaja razun nedelje in praznikov vsak dan ob 16. uri Račun pri počtnam čak, m. v Ljubljani it. 11,400 V»IJa mesačno, preje-nan v upravi ali po poiti 10 Din. dOiUivljin nVdom pa 12 Din m Uredništvo in uprava: Maribor, Alekaandrova ceatašt.13 Uredn. 2440 Uprava 2455 j Oglaaa iprtjam« tudi #|lasnl «4^ ^jjJj^iVLJubljiiil, Praiernova uHck ».4 Zivljeoski nacionalni problemi Ra včerajšnji skupščini družbe sv. Ci-la in Metoda, naše še v.edno naj vpitja arodnoobra'mbne organizacije, so prišli močnega povdarka trije problemi na-nacijonalnega življenja: odločno je a na podlagi konkretnih dejstev zavrta domneva in trditev mnogih, da nam ,r*l-Metodova družba v lastni na..,> nalni državi ni več potrebna; ravnotako °dločno je bila povdarjena potreba, da *je naš inteligenčni naraščaj, naša aka-®emska in srednješolska mladina zopet ^kor pred desetletji angažira za delo v ?asledovanju družbinih ciljev; in kon-®no je z enako odločnostjo bila dokumen • hrana volja delegatov vseh podružnic vMD iz cele dravske banovine, da niso v°ljni pripuščati zlorab, ki se vrše na Podlagi ministrske odredbe, glede manjšinskih šol s strani odlomkov nemštva, Pravilno renegatstva, v naših krajih, v Po prevratu se je pojavila v velikem heju naše javnosti povsem zgrešena men mliteta: sedaj imamo svojo državo, za •ovenske šole nam ni treba več skrbeti, J0reJ: zmisel in potreba CMD sta odpad-®* Dejstva so tekom let od prevrata se-e£la pokazala drugo sliko. Pokazala so, J® je velik del našega naroda še vedno ?®d uplivom nemške miselnosti in nemega kapitala ter da v tej materijalru 11 duševni odvisnosti še vedno smatra ^mštvo za vzvišeno nad slovenstvom. 11 je treba ob naši meji ne samo slovenim šol, ki so seveda takoj s prevratom ^,astale iz poprejšnjih ponemčevalnic. ie treba več! Našemu učiteljstvu, ki v obmejnih šolah v težavnih moral-h in materijalnih prilikah, treba nuditi v°falno in tudi materijalno oporo. Drža-.* vsega ne zmore, treba privatne ini-Jative. Tu pričenja naloga CMD. , treba pa tudi vzdrževati duševne sti-z našimi sonarodnjaki onstran meja, iti -V svrko kake Politične propagande !redente, ampak v to svrho, da jim jV^samo ohraniti in gojiti slovenski »~}k in jih tako obvarujemo pred takoj-^]ltn potopom v morju tujega naroda. Ponesrečen puč v Avstriji Operetna revolucija Pfrimerjevlh heimwehrovcev, ki so strašili 12 ur, nakar je njih vodja sramotno pobegnil v Italijo — Drugi vodje Heimwehra aretirani naj to delo vrši? Vrši ga CMD. Kdo ie r\°re na pod'a2i vsega tega trditi, da j^MD brez potrebe in brez pomena?! l ^ngič: živo nam je še v spominu. 51 0 se je pred 25 in 20 leti takratna ^Venska akademska in srednješolska U,a, ,na vrgla z vnemo na delo za raz-L*1 in uspehe CMD. Po vojni je v splovi desorganizaciji pozitivnega nacijo-Di,!leKa idealizma in dela in v razmahu dijj er.ijaliznia zajel ta val tudi našo mla- {iio°..'n dolga leta po prevratu ni naša a^'.na imela več smisla za potrebno dno-obrambnega dela. Saj se je Cgy . evraiSnii skupščini CMD zborovalca g ezk? dojmila konstatacija akademl-V* afn‘-Ra, da se je povodom ustanovit-,b,ianl emske podružnice CMD na lju-S z' an'verzi od krog 1500 akademi-Števu dos!ei Uh ,e razmeroma ma-^hiladi« ki so uvide,i Potrebo dela uSi st V.tej smer1, Vendar pa sta na ani izzvali oduševljeno odobra- DUNAJ, 14. septembra. V noči od sobote na nedeljo so skušali heinive-rovci izvesti državni prevrat na gornjem in vzhodnem Štajerskem. Štajerski člani Hehmvehra, pod vodstvom dr. Pfrimerja, so začeli patruljirati po cestah v Brncku ob Muri, Knlttelfeldu, Liezenu, Leobuu, Miirz-zuschlagu, Judenburgu in Fohns-dorfu. Na povelje dr. Pfrimerja so zasedli železniške postaje v teh krajih. Dr, Pfrimer je odvezal prisege zvestobe republiki častnike in vojake, ki jih je z uradništvom vred pozval, aaj se pridružijo njegovi akciji. Čim je dunajska vlada izvedela, kaj se pripravlja, je instradirala iz Gradca oddelek alpskega polka št. 10 v Bruck, v Gradec pa je pritegnila garnizijo iz Stras-sa. Z Dunaja se je ocfneijpl dušit grozečo vstajo 5. pehotni noik, ki je bil poslan v Miirzzuscldag, iz Celovca pa je bil instradiran v Judenburg oddelek ondotneaa vojaštva. Tem četam se je po 12urnem trajanju puča posrečilo udušiti upornike in vzpostaviti red in mir. Vodia upora dr, Pirimcr je pobeg nil v Italijo, DUNAJ, 14. septembra. Zarodi Pfrimerjevega puča vlada v Avstiiji veliko r: Jnudenj e med domačini tujci, ki so, čim se je razvedelo o neredih, začeli bežati čez mejo. V Kap fenbergu je prišlo do prelivanja krvi ker so Jieinnvehrovci s strojnicami napadli ondotni delavski dom. V Le-obersdorfu so skušali počisti priti do oblasti, zvezna vojska pa je njih nakane preprečila. Blizu KJostVrneu-burga se je utaborilo kakšnih 700 dobro oboroženih helrmvehrovcev.. Nad nje so poslal! vojaško posadko, ki jih je ukrotila. DUNAJ, 14. septembra. Dr. Pfrimer le takol, ko Je uvidel, da je puč propadel. izdal nrordas. da odskina, ker ho-če preprečiti prelivanje krvi. Izdal je tudi povelje, da se imajo v

kaz, da se avstrijsko ljudstvo ne da zavesti, Socializem »Ponulaire« ugotavlja, da je fašistično gibanjp v Avstriji doživelo nopoln polom. STRAŠFN ORKAN NAD SLAVONIJO OSIJEK, 14. septembra. V soboto popoldne je dival tukaj strašen orkan s to- varne zbranih narodnih delavcev izjavi imenovanega akademika in pa zastopnika srednješolske mladine iz Celja, Tugomera Prekorška, da se je pričelo med mladino pojavljati novo gibanje v smeri vedno večjega razumevama in smisla za narodnoobrambne probleme in ideale. Mladina se povrača k starim idealom, ne praznega besedičenja in frazer-stva, ampak pozitivnega in ustvarjajočega dela. In še tretji problem je razgibal včeraj skupščinarje-Ciril-Metodarje: dejstvo, da so voditelji nemških diaspor na našem slovenskem ozemlju vzeli ministrsko odredbo glede vpisovanja otrok v manjšinske šole, ki kaže absolutno ne* poznavanje obmemih prilik, vzeli za do brodošlo podlago svoji akciji za obnovo nemških šol povsod tam, kjer so pred prevratom bile nemške in šulferajnske šole. Pri tem nemški agitatorji zlorab- ljajo materijalno odvisnost slovenskih staršev in skušajo ustanovitev nemških razredov omogočati z vpisovanjem slovenskih otrok v nemške razrede. Burno in ogorčeno so navzoči skupščinarji obsodili to početje, p« tudi postopanje najvišje prosvetne oblasti, ki v nepoznavanju obmejnih prilik izdaja takšne s stališča državne avtoritete skrajno neumestne in škodljive odločbe. Odločno so tudi pozvali vodstvo družbe, da v zvezi z drugimi nacijonalnlml organizacijami nujno Informira vse poklicane kroge in oblasti o dejanskem položaju v tem pogledu. Skupščina CMD v Laškem je bila z vidikov pozitivnega nacijonalnega dela ena najplodnejših tekom zadnjih let, za kar imajo zaslugo zlasti delegati naših obmejnih podružnic, predvsem Maribora, ki so ta vprašanja spravili v razpravo. čo. Trajal je polni dve uri, opustošil vi-nograde in sadovnjake, izruval polno dreves in podrl tudi neki skedenj ter pokopal pod njim kmeta Mauraca. Ponekod je pokrila toča zemljo 20 do 30 om visoko. Zrna so bila kakor lešniki in orehi in so strašno oklestila drevesa. Orkan je ubil tudi kmeta Milanoviča in njegovega konja. KOMUNISTIČEN NAPAD NA VLAK. BUDIMPEŠTA, 14. septembra. Pri Torbagyjy, 40 km od Budimpešte je bil izvršen drzen atentat na vlak ponoči ob 0 35. Ko je vlak vozi! čez viadukt, je nastala eksplozija, ki je vrgla v zrak lokomotivo, poštni voz in pet spalnih vagonov. Atentatorji so položili na tračnice listek z napisom: »Če nam kapitalistični sistem noče dati dela, si ga bomo preskrbeli sami«. Eksplozija ;e zahtevala 30 smrtnjh žrtev. Bomba je bila nabita s fuhr.ikotonom ter je ruskega izvora. Velika manifestacija za skupne trgovsko-obrtne zbornice je bila včeraj letna skupščina mariborske zveze obrtnih zadrug v Ljutomeru, o kateri bomo prinesli še posebej poročilo. Udeležba zastopnikov obrtnih zadrug je bila iz vseh krajev mariborskega okrožja takšna, kakor še nikdar na dosedanjih občnih zborih. Zastopane pa so bile tudi banska uprava, sresko načelstvo, zbornica za TOI, zveza obrtnih društev iz Celja, mariborska zveza gostilničarskih zadrug, ljubljanska zveza obrtnih zadrug itd. Najzanimivejša točka dnevnega reda je bilo vprašanje skupnih ali ločenih zbornic, ki povzroča ljubljanskemu okrožju že dolgo časa mnogo prahu in krizo za krizo v obrtniški organizaciji, ter je ravno radi tega slovenska javnost s pozornostjo Čakala na izjave obrtništva iz mariborskega okrožja, ki je stalo doslej ves čas ob strani v tem sporu. Ker sta bila navzoča tudi oba glavna zastopnika nasprotnih stališč iz Ljubljane. gg. Rebek (za skupne) in Pič-man (za ločene zbornice), je predsednik zveze, gosp. Bureš odredil, da smejo govoriti o vprašanju poleg poročevalca samo delegati zvezinlh Čla nic. Ker je mariborska zveza kljub pritisku s strani propagatorjev ideje ločenih zbornic zabranila v svojem področju vsako agitacijo, je vladala na zboru popolna nejasnost in se je s tem večjo radovednostjo pričakoval zaključek. Ob največji pozornosti je podal poročilo obrtnozadružni nadzornik Za-ožnik, ki je objektivno navajal momente za in proti tako dalekosežnim reformam v sedanjem ustroju zbornic, Takoj po poročilu se je izjasnilo mišljenje zborovalcev, ki so navdušeno manifestirali za skupne zbornice, QeIo, delegati, ki so od svojih zadrug imeli naročilo, glasovati za ločene zbornice, so se za svojo osebo zjavill za skupne in izjavili, da je v njihovih zadrugah prišlo do nasprotnih sklepov radi pomanjkanja objektivnih informacij, Temu primeren je bil tudi sklep, o tem nenavadnem razočaranju ni gospodu Pičmanu ostalo prihranjeno niti to, da so se pri odhodu prekmurskega vlaka ob navzočnosti nebroj-nega občinstva delegati poslavljali z burnimi vzkliki: abcug Pičman! t. Stran 2. f Alojzij Majcen Včeraj popoldne ob 17.30 je preminul v Selnici ob Dravi tamošnji šolski upravitelj g. Alojzij Majcen, eden najodločnejših naših narodnih de lavcev še iz predprevratne dobe. Rojen 8. jul. 1873 na Moti pri Ljutomeru je študiral učiteljišče v Gradcu in položil maturo 1. 1894. Služboval je kratek čas v Gradcu, nato pa v Negovi, dve leti na Cvenu, dve in pol leta v Sv. Juriju ob Ščavnici, kjer je našel tudi življensko družico iz znane kmetske rodbine Kupljenove, 3 leta v Sv. Andražu v Slov. gor., 17 let pri Sv. Duhu na Ostrem vrhu in sedaj od leta 1920. v Selnici ob Dravi. Vsega skupaj je imel 37 službenih let. Zlasti važno je bilo njegovo delo na danes obmejni postojanki pri Sv. Duhu na Ostrem vrhu, kjer je vkljub silnemu navalu nemštva s pomočjo šole, slovenske posojilnice, ki jo je ustanovil, Ciril-Metodove podružnice itd. znal vzdržati med ljudstvom narodno zavest, ki se je ob razmejitvi tako lepo pokazala. Pokojnik je vodil tudi ves čas pri Sv. Duhu posle obč. tajnika in je ura-roval vedno dosledno slovensko. Tudi v Selnici je vršil v občini tajniške posle. Bil pa je tudi navdušen gasilec in kot tak funkcljonar v gasilskih organizacijah. Tekom zadnjih let ga je zavratno zagrabila bolezen in glodala na njegovi duši in njegovem telesu, ki sta dolga leta kljubovala vsem naporom. Prosil je za upokojitev, a predno je bila zadeva rešena, ga je smrt upokojila za vedno. . Odlikovan je bil tudi z redom Sv. Save V. stopnje, vendar je umrl, predno mu je bilo mogoče odlikovanje^ izročiti. Svetel spomin bomo ohranili vrlemu narodnemu delavcu! Njegovi še živeči materi Jožefi, njegovi ženi in četvero otrokom ter dvema vnuko-koma pa izrekamo toplo sožalje! f Avgust Kolšek Kakor strela iz jasnega, nebas nas je za dela tužna vest o nenadni smrti notarja Avgusta Kolšeka v Marenbergu, ki je še pred dobrim mesecem obhajal svojo šest desetletnico, ki se je še pred dobrim tednom kot zastopnik občine in kot starosta Sokola v Marenbergu udeleži! velikih slavnosti v Ljubljani povodom odkritja spomenika kralju Petru, ki pa danes leži na mrtvaškem odru, obdan od žalujoče žene in petero otrok. Padel je eden najboljših, najodločnejših, najvztrajnejših in najdoslednejših naših. narodnih delavcev. Rojen. 1. 1871 v Braslovčah kot sin kmeta in splavarja, ki je pa že v mladih letih izgubi! starše, je doštudiral gimnazijo v Celju in vseučilišče v Gradcu. Kot dijak se je moral preživljati večinoma sam. Kot akademik je bil član »Triglava«. Po dovršenih študijah je vstopil najprej v odvetniško pisarno dr. Rudolfa, v Konjicah. L. 1907 se je poročil z gdčno Zinko Mandlovo iz Litije. L. 1911 se je preselil iz Konjic v Postojno v notarsko pisarno g. Kogoja, 1. 1912 pa v notarsko pisarno g. Baša v Celju. Pozneje je bil še krajši čaš v notarskih pisarnah v Velikih Laščah in v Ribnici, tu do izbruha svetovne vojne. Po vojni je 1. 1919 položil notarski izpit in bil imenovan za notarja v Velikovcu. Tam je takoj prijel za delo in bil agilen član Narodnega sveta. Po nesrečnem plebiscitu je nekaj časa preživel pri svoji sestri v Braslovčah, potem je služboval še v Krškem, dokler ni bil 1. 1922 imenovan za notarja v Marenbergu. Med vojno je radi svojega narodnega prepričanja pretrpel mnogo bridkosti. V JVIarenbergu je takoj prevzel vodstvo javnega dela, v Sokolu, v drugih prosvetnih organizacijah, pri občini, pri občinski hranilnici, pri Narodni Odbrani itd., — povsod smo ga videli stalno na delu, poleg tega, da je imel skrbeti za petero otrok. Zlasti je posvečal kot starosta Sokola vse svoje moči delu v Sokolu. Sredi tega dela ga je v sredo popoldne zadela kap. Vendar si je še opomogel in izgledalo je, da bo še dobro. V petek popoldne pa je sledil drugi udarec kapi. kateremu je podlegel, ne da bi se bil še zavedel, v soboto zvečer ob četrt na 18. Danes popoldne ga bomo spremili na marenberško pokopališče k večnemu počitku. Spremljal ga bo narod, ki ga je pokojnik ljubil globoko iz svoje mehke in čustvene duše, spremil ga bo Sokoi, ki mu je bil pokojni dolga leta dober voditelj, spremili ga bodo funkcijonarji občine in drugih korporacij. Spomin na vrlega, neumornega javnega delavca bo ostal med nami trajen! — Žalujoči ženi in rodbini naše iskreno sožalje ! 42. velika skupščina Družbe sv. Cirila in Metoda se je vršila včeraj v Laškem. Laščani, ki so pred prevratom bili med kraji, kateri so najbolj bridko^ občutili naval germanstva, so skupščinar-je, delegate družbinih podružnic in pa člane družbinega vodstva pod vodstvom svojega vrlega župana^ dr. Fr. Roša in pa predsednika tamošnje po-družnicce CMD, ki letos slavi svojo 40-letnico, g. Cetine, slovesno sprejeli že na kolodvoru. Med špalirjem šolskih otrok, gasilcev in sokolstva, so skupščinarji odkorakali na zboro-vališče v kopališčih dvorani. Pred skupščino se je vršila zaupna seja odbora in delegatov. Javni skupščini je prisostvoval tudi pomočnik bana dr. Pirkmajer, ki ga je prvomestnik dr. Kušej toplo pozdravil in ki je v svojem odgovoru pozval družbino vodstvo, naj pritegne k delu za družbo Dr. Bogumil Vošnjak v našem mestu. V soboto popoldne ob 1-5'. se je pripeljal s tržaškim vlakom v Maribor g. dr. Bogumil Vošnjak, minister n. r. in bivši poslanik naše države v Pragi. Smrtna kosa. Preminul je v Mariboru knjigovodja in blagajnik opekarne Lajteršberg v Košakih g. Andrej Biebl. Pogreb bo v torek popoldne ob 15. uri iz mestne mrtvašnice na Magdalensko pokopališče. Pokojniku časten spomin, preostalim naše sožalje. Prodaja blaga v mariborski carinarnici. Jutri, v torek dopoldne ob 9. uri bo v skladiščih tukajšnje glavne carinarnice javna prodaja raznega blaga. Ljudska univerza. V petek, dne 9. okt. se vrši koncert opernega tenorja Svetozarja Banovca iz Ljubljane. Prva nedelja brez kopalca in čolnarja na Dravi. Včeraj, 13. trn. ko se je Drava zaradi minulega deževja precej skalila in je narasla, ni bilo na reki niti enega kopalca in čolnarja. To je bila prva nedelja, ki je naznanjala nastop letošnje zgodnje jeseni. Krstna slava. Naše čitatelje opozarjamo na krstno slavo Udruženja rezervnih ofici-ra 1 ratnika, ki se vrši jutri, v torek, ob 10. uri predpoldne na Trgu Svobode, v spomin proboja solunske fron te, ki nam je pred 15. leti, na dan 15. septembra prinesel svobodo. Med pro slavo se vrši parastos po katoliškem in pravoslavnem obredu za padle junake na solunski fronti. V slučaju slabega vremena bo slavnost na verandi restavracije »Union«. Orkester Kraljeve garde iz Beograda bo koncertiral početkom oktobra v dvorani Union. 2e 1927. je nastopil ta orkester pred razprodano hišo z največjim uspehom. Šteje 80 godbenikov, njegov dirigent je višji vojaški kapelnik Pokor--ny. Opozarjamo že danes na izredni u-metniški užitek, ki ga bo nudila ta prireditev. Konkurznl oklic Okrožno sodišče v Mariboru je razglasilo konkurz o imovini Arnolda Šterna, trgovca v Puconcih. Za upravnika kon-kurzne mase je imenovan dr. Friderik Fleck, odvetnik v Murski Soboti. Ugotovitveni narok bo pri okrožnem sodišču v Mariboru dne 4. novembra t. 1. Poravnava. Okrožno sodišče v Mariboru je uvedlo poravnalno postopanje o itaovini Josipa in njene cilje zlasti akademsko in srednješolsko mladino. Skupščino so pozdravili še imenom občine Laško župan dr. Roš, imenom Saveza SKJ Smrtnik, obč. svetnik Likozar imenom ljubljanskega župana in občine, imenom koroških Slovencev dr. Rožič, imenom prosvetne oblasti nadzornik Potočnik, imenom akademskih Ciril-Metodarjev Bračič in imenom srednješolcev Tugomer Prekoršek. Pismene pozdrave so poslali minister dr. Kramer, župan dr. Puc in mnogi drugi. Pg sprejemu vdanostne brzojavke kralju je tajnik inž. Mačkovšek poročal o sedaj najbolj perečih vprašanjih materija našega naroda v Primorju, brezpravnosti Slovencev na Koroškem in nemških manjšinskih šol ob naši meji. Blagajniško poročilo izkazuje glede dohodkov nekoliko nazadovanja. Odboru je bila dana zaupnica s pohvalo. Pri volitvah članov družbinega vod stva je bil mesto umrlega prvomest-nika Hudovernika izvoljen na predlog dr. Lašiča iz Maribora šolski upravitelj Franc Jamšek z Brega pri Ptuju, v nadzorstvg mesto Jamšeka Evgen Lovšin iz Ljubljane, v razsodišče pa dr. Ferdo Lašič, Matija Marinšek, Franjo Pahernik, dr. Fr. Tekavčič, dr. Janko Tekavčič in dr. Fr. Žirovnik. Po skupščini se je vršilo v kopališčih obednici animirano skupno kosilo, popoldne pa v pivnici velika vinska trgatev domače podružnice. Partha, čevljarskega mojstra v Muti. Poravnalni sodnik je g. Janko Čerček, starešina okr. sodišča v Marenbergu. Narok za sklepanje poravnave bo 22. oktobra pri okr. sodišču v Marenbergu. Izobraževalni tečaji Ljudske univerze v Mariboru. Tudi letos se nameravajo otvoriti izobraževalni tečaji v obsegu snovi meščanske šole. Pouk se prične 1. oktobra 1931. Prijave sprejema sluga 'meščanske šole. Krekova ul. št. 1. Obrtno društvo vabi svoje članstvo, da se udeleži krstne slave, ki se vrši dne 15. septembra ob 10. uri predpoldne na Trgu Svobode. Vlomilec v osiješko kapucinsko cerkev. V soboto smo poročali c vlomu v osiješko kapucinsko cerkev. Vlomilec se piše Ivan Štraser in ne Ivan Stražar. Znan je tudi v Ptuju, kjer je že dvakrat vlomil v ondotno kapucinsko cerkev. Kakor pred dnevi v Osijeku, so tudi v Ptuju vjeli vlomilca sami ka pucini. Štraser je doma s Pobrežja. Iz domačih zaporov je pobegnil na ta način, da je upognil železje pri oknu. Ker pa so mu bili preveč za petami, je krenil na jug, kjer pa so mu kmalu prestregli vlomilske nakane. Dve nezgodi. V tekstilni tvornici Hutter in drug v Melju je stroj odtrgal kazalec desne roke delavci Heleni Kepi. — Enaka nezgoda je zadela 191etno Matildo Kristl v tekstilni tvornici Doctor in drug na Ruški cesti. Obe ponesre-čenki so oddali v splošno bolnico. Kirurg dr. Černič zopet redno ordinira v Sanatoriju v Gosposki ulici 49. Iz policijske kronike. Krošnjar Josip Bibič je bil aretiran zaradi pregreška proti predpisom o prodaji. Franca Habmana so zaprli zaradi potepuštva. Maribor brez razgrajačev,. V noči od sobote na nedeljo ni bil zaprt niti prijavljen noben razgrajač, kar je v letošnji mariborski policijski kroniki osamljen primer. Ogenj. V soboto okolu 19. ure so opazili pri Nassimbenijevi stavbi v- Strossmayerjevi ulici, da so se vnele lesene deske kolibe za stavbni materijal. Gasilci, ki so kmalu prišli na mesto požara, so zadušili ogenj preden se je mogel razviti v nevarnejši obseg. Pozneje je še enkrat buhnil dim in gasilci so ponovno posredovali s polnim uspehom Štirje napadi v eni noči! Na periferiji delavske kolonije v bližini Lahove gostilne je neki nočni klatež napadel sinoči s koloni znanega harmonikarja Jurija Roma, ki se je v družbi svoje žene vračal domov. Napadalec jerm> ža pobil na tla in zbežal. Ker pa je spoznan, bo za svoje junaštvo dobil # čilo pri sodišču. Rom je zadobil na celem telesu več poškodb. — V Spodil Kungoti so neznanci navalili z noži $ mesarskega pomočnika Franca Rata ® Maribora ter mu zadali več poškodb n* glavi. Ob 3. uri zjutraj so mu na reševalni postaji nudili prvo pomoč, nakar so ga na lastno prošnjo odpustili v domačo oskrbo. — V Radvanju je povodom plesa v gostilni neki ponočnjak baje brez vsakega povoda napadel lastnika avtotakse Mirka Reidlna in mu z nožen1 zadel dve opasni rani na glavi. Odprem1" !i so ga v domačo oskrbo. — V Rušan ,e prišlo po pripovedovanju izletnikov do težjega pretepa med delavci. Podrobnosti nam do ure še niso znane. Napad. V Kopivniku pri Framu je bil od neznancev napaden 221etni posestnikov sin Franc Maroh. Prepeljali so ga v bolnišnico, orožništvo v Račah pa poizveduj po storilcih. Med jermenje je prišel 651etr.i posestnik Franjo Rankovec. Zgrnil si je levo roko. Prepeljali so ga v bolnišnico. Z lestve ie nadel 56.e »H p.!.vt,ns .j TL mi h st tvo iAu. P.epij,i..i jl ga / h Il'Š>.'CO. Mohorko prizna) sedmi zločin. Minoli teden je Mohorko pred pr®* iskovalnim sodnikom priznal, da je on 9-nov. 1929 zvečer ustrelil na cesti me11 Gorico in Podovo pri Račah kmeta-šp*' harja Antona Fingušta, ki se je vračal n* vozu iz Maribora domu. Tajna tega mora do danes ni bila pojasnena, sedaj !e odgrnil zaveso Mohorko sam. Obtožb* proti njemu bo raztegnena tudi na ta slučaj. Bog ve, morda še ima kaj na vesti t* strašni zločinec! Božjastni napad je dobila na državnem mostu davi o* 7.45 služkinja Matilda Jakobec iz P°* breške ceste. Zgrudila si je nezavestni Z rešilnim vozom so jo odpremili na dom Ciganska nadloga pri Ptuj# Naknadno nam poročajo: Niti najstarejši Ptujčani ne pomnijo tako drzneg* napada, kakor se je prošle dni primer'1 v Lisičji šumi pri Ptuju, kjer je postal* žrtev ciganskega posilstva zakonska žena in mati štirih otrok Marija Drevenšek iz Rogoznice. Da se je stvar tak® hitro razčistila, gre v veliki meri hva,a orožnikom, predvsem podnaredniku Le" čarju. Poiskal je napadenko takoj po Prl' javi in našel v visokem praprotovju sledove ciganskega taborišča. Med drug"11 sta ležali tam tudi dve vojaški bodali. Orožniška patrulja je obkolila ve* gozd, iz katerega so začeli padati stre!« na katere so orožniki pridno odgovarjaj V spopadu je bil en cigan ranjen. Oro*' niki so vjeli: Adolfa in Štefana Baranld9 iz Teznega ter Janoša in Josipa I. ranyja iz Cirkovcev na Dravskem p<^ ter Josipa Baranyja II vulgo Jirga. Vkle' njene cigane so odvedli v Ptuj, kjer il!,( je vso noč zasliševal žand. kapetan , ki. J. Cvetkovič, ki se je tudi sam M zasledovanja in je blizu Cirkovcev v-še dva člana zloglasne tolpe. .J Preiskava je ugotovila, da so traF ciganske orgije nad Drevenškovo od/' dop. do 15. popoldne. Aretirani cigan'5 odnesii iz gostilne Klemenčič v Ptuju steklenic piva, 50 1 pelinkovca, 60 1 • nih likerjev, 10 1 vina in več jedi. . Cigani so bili obroženi s samokr^ lovskimi in vojaškimi puškami in zad<>5 no založeni t municijo. Vse to so n kradli. a, Zasliševanje je pokazalo, da so ti ^ gani člani ciganske družine Barany y„ Prekmurja. Ta družba se drži na DjVj. skem polju, taborila pa je tudi n* ] ud nem pri Mariboru. Zdaj iščejo ^•'Miše Jožefa KokoŠa, znanega potepa- . ^ haela Sarkezyja, vulgo Bonza ^."LigO Črncev, brusača Janoša Horvat*. V* Hansija iz Hrastja pri Murski Sobo* Jožefa Baranyja. vulgo Doža iz COV. Mariborski in dneoni drobiš Mednarodni šahovski turnir na Bledu V soboto je bilo na Bledu odigrano 15 k°1o mednarodnega turnirja. Pirc je igral proti Spielmannu indijsko ■gro. Dobil je prednost dveh lovcev, pozneje pa je nasprotniku dovolil, da je žrtvoval kvaliteto in obdržal trdnjavo “ tem se je pokopal. Partija je bila^ ob ‘8.30 prekinjena v brezupnem položaju Za Pirca. Pirc ima figuro in kmeta proti ^ Spielmannovim kmetom, kar pomeni, bo Spielmann dobil. Niemcovič in Flohr sta igrala angleško Potijo. Niemcovič je bil že od začetka v Premoči ter je zmagal v 42 potezi. Partija Colle-Bogoljubov se je končala Po 27 potezah s porazom CoMeja. Vidmar je igral proti Kashdanu dam-jpi gambit. V začetku igre pa je Kasb °an napravil napako in izgubil kmeta, “ozneje pa je boljše pazil na figure in se J® na vso moč branil Vidmarjevih atak. °b 18.30 je bila igra prekinjena v znatno slabši poziciji za Kashdana. Astaloš in Maroczy sta remizirala po 19 Potezah. Tartakower in Aljehin sta igrala špan-sk° igro. Tartakwoer je kmalu v začetku napravil napačno potezo. Aljehin mu je Grabil kmeta. Pozneje pa je Aljehin od-“ehal in tako je bila partija prekinjena. S°dijo, da se bo končala remis. Stoltz in Kostič sta igrala damski gam-'*• Partija se je po 42 potezah končala ^mis. Stanje ob zaključku XV. kola je bilo ^slednje: Aljehin 12 in t>ol (1), Bogolju-8 (1), Niemcovič 8, Kashdan 7 in pol 3 Spielmann 7 in pol, Vidmar 7 (2), 7°k Kostič, Maroczv 6 in pol, Astaloš (l), Stoltz 6, Tartakmver 5 (2), Pirc 5(1). XVI. kolo. ^ nedeljo se je odigralo na Bledu 16 kolo. Senzacija dneva je bilo dejstvo, da je Astaloš drugič remiziral z Aljehinom. Aljehin je proti Astalošu igral damski šambit, Astaloš pa se je dobro branil in s tem poenostavil igro, da je moral Aljehin pristati na remis. Tudi partija Vidmar-Maroczy se je končala remis, in sicer že dopoldne. V igri Kostič - Tartakower je zmagal Kostič, ker je napravil Tartako\ver grobo napako. Igra Flohr-Pirc se je končala takisto remis. Flohr je imel v začetku sicer boljšo pozicijo in je dobil kmeta, nakar je P*irc žrtvoval še enega kmeta. S fino tak Mo je prisilil nasprotnika, da je ponav-tal poteze. Slednjič je pristal Flohr na remis. Stoltz in Spielmann sta igrala trdo ^ratno igro, ki se je končala s porazom ^ielmanna in z zmago Stoltza. Partija Bogoljubov-Niemeovič je bila Ukinjena. Igra Kashdan-Colle se je končala z Ztr>ago Kashdana. .Slednjič sta bili končani dve prekinje-jji Partiji, in sicer brez vsakega boja. — Kashdan in Astaloš sta se zedinila narediš, proti Tartakowerju pa je Kashdan 3z?ubil. ..Stanje po XVI. kolu je sledeče: Alje-"‘ri 13 (1), Kashdan 9 (1), Bogoljubov 8 Niemcovič 8 (1), Vidmar 7 in pol (2), ^Pielmann 7 in pol (1), Flohr, Kostič 7 J? Pol, Astaloš, Maroczy, Stoltz vsak 7, , °He 6 in pol, Tartakower 6 (1), Pirc 5 "» Pol (1). * BLED 14. septembra. Danes se je za-®lo 17. kolo blejskega šahovskega tur-niria. Vidmar in' AJjehin sta remizirala 22. potezi. Pirc in Bogoljubov sta bila ^Poldne v ravnotežju, Spielmann je v iz-°mi poziciji proti Flohru. Kashdan je v Rednosti napram Spielmannu, Colle in ■aroczy igrata zanimivo igro, v igri ^staloŠ-Kostrič, ima slednjič boljše šan-»e od prvega. Igra Tartakower-Stolz je 6 neodločena. Tekmovanje za prvenstvo LUP KRASNA ZMAGA ISSK MARIBORA NAD LJUBLJANSKO OGROMEN OBISK. ILIRIJO. Mariborsko gledališče. Lanskim gledališkim abonentom ostalo dosedanji sedeži rezervirani do če- l *a> 17. tm. Letos je abonma krajši — nČa že koncem aprila — zato pa tudi , v Slov. lovsko društvo, ^ 'iužnica Maribor, poziva svoje člane, '-'deleže sestsnka, ki se bo vrši! 335«. Uitaik in vodja* primarij dr. Černič, specialist za kirurgijo Sanatorll Je nalmodemelSe urejen za operacije In opremljen s zdravilnimi aparati: višinskim solncem za obseva* nje ran, kostnih In sklepnih vnetli: to« nizatorlem za elektrlziranje po poškodbah In ohlapelostl čreves; distermiio za električno pregrevanje In električno Iz itgan]e: žarnico »hala« za revmatična in druga boleča vnetja: »enterocleaner«- Jera zg notranie črevesne kopeli ori zapeki. naplhovanlu In za splolni telesni podvig. Dnevna oskrba prvi razred Din 120.-, drogi razred 80.., tretil razr. 60.-. ♦ Soomnite se CMDl OPEKARNA LAJTERŠBERG V KOŠAKIH PRI MARIBORU, naznanja žalostno vest, da je preminul njen zaslužili, dolgoletni uradnik, gospod Andrel Blebl knjigovodja in blagajnik. Pogreb se bo vršil v torek, dne 15. t. m. ob 15. uri iz mestne mrtvašnice na niagdalensko pokopališče. Sv. maša zadušnica bo dne 16. t. m. ob 7. uri v magda-lcnski cerkvi. 2689 Tvrdka izgubi s pokojnim izvrstno delavno moč, kateremu bo ohranila vedno časten spomin. Starši! Začetek šole ie tul it Ne pozabite, da dobite vse šolske kii|ige šolske potrebščine najbolie in najceneje Pr Tiskovni zadrugi,Maribor Aleksandrova cesta 13 _ KOMOCCti »JvttfM v LlubUanl: orMtsUvnik ‘nhtfMffU* IB urednik; STANO KOSOVEL V Mariboru, l iska Mariborska tiskarna d. d, predstavnik M ANKO Dtilt^ * Maribor«.