OGLAŠAJTE V NAJSTAREJŠEMU SLOVENSKEMU
DNEVNIKU V OHIO ★
Izvršujemo vsakovrstne tiskovine
VOL. XXXI. __ LETO XXXI.
EQUALITY
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
ADVERTISE IN
THE OLDEST SLOVENE DAILY
IN OHIO ★
Commercial Printing of All Kinds
CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY (SREDA), JANUARY 21, 1948
ŠTEVILKA (NUMBER) 14
Domače vesti
Vile rojenice
Vile rojenice so se oglasile pri družini Mr. in Mrs. Jack Sker-yanc in pustili v spomin zalo cerkico. Dekliško ime matere J? bilo Frances Simec. Mati in cte se dobro počutita. Srečni je lastnik F6ur Points Tavern na 660 E. 152 St. V druži-j® veliko veselje, ker imajo 26 dva dečka in se jim je ures-'iicila želja, da so dobili dekli-Naše čestitke!
V Florido
Mrs. Antoinette Gombač iz • 20 v North Madison, O., se 36 podala na obisk k svoji hče-Q Albina Jacks v New ^ttiyrna Beach, Fla. želimo ji zabave in srečen povra-
^čerka je!
p družini Mr. in Mrs. John atovec ml. so se 18. janu-rja oglasile vile rojenice in pu-^ ^ zalo hčerko, tehtajočo funtov. Mlada mamica in ® ® se nahajata v St. Ann bol-^'snici in se dobro počutita. Ta-® so prvič postali stari oče in ara mama Mr. in Mrs. John a ovec iz 10801 Prince Ave., in John Soltis iz 10310
Sandusky
Ave. čestitamo!
® oliko manj razporok
razporočnih tožb v
^3^ Cuyahoga je bilo lani
- Vedno visoko, ampak kaže "azadouQv.-	■ T
"''anje v primeri s prejs-
vloT	Leta 1946 je Mix/
1^>449 tožb za razpo-12 si P& je število znašalo roj.. Odstotek "vojnih po-Šču '• končavajo na sodi-• je še vedno znaten, vendar ^ polagoma manjša.
seja
ob osmih se vrši redna seja društva "Water-110 WC v čital-teri P^°^torih SDD na Wa-oo Rd. članice so vabljene, udeleže polnoštevilno.
uratoiki
sled^^ št. 5 SMZ si je izvolila uradnike za leto 1948: Pj.	John Sever, pod-
ftik	Frank Brancel, taj-
jftni'^J^^agajnik Tony Krampel, zafi,	tel.: EN 5408,
ZotT Frank Kuhar, nad-(jy ^ °dbor: Frank Kuhar, An-in Luke Hočevar.
Hil	Fort una se je vr-
iS^^Q^^^niSnice na svoj dom na
^j^r ga
Z^hv ] • sedaj lahko obiščejo, cveti"^ Juje se vsem za obiske, prejel kartice, ki jih je 3al v ^asa, ko se je naha-
"olnišnici,
^Glitgy medalij veteranom
ske Pokroviteljstvom veteran-John T. Blas-3Utri No. 5275 V. of F. se delilo 22. januarja bo poki gQ ^®?alje vsem veteranom, _ kastno odpuščeni od in ^ ® ali mornarice. Armadni oddelek bo jutri teran	medalje vsem ve-
dvora^*^'	bodo zglasili v
fta	1- Slov. nar. doma
2 lig-" ^air Ave. in se izkazali prejeli ob
bini s službe. V tej nasel-Saijio ^ podelilo te medalje laše	večer, zato se vabi
Harip ^te-bivge vojake in mor-
Konvencija PC A v Chicagu je položila temelj za formiranje tretje stranke
CHICAGO, 20. jan.—Konvencija Progressive Citizens of America, ki se je vršila tukaj prošlo soboto in nedeljo, je poverila vse svoje postojanke sirom dežele, da gredo na delo in pomagajo pri ustanovitvi tretje stranke, ki bo propagirala predsedniško kandidaturo Henry A. Wallace-a.
Konvencija, kateri je prisost-*-;-;——
vovalo 600 delegatov iz 28 dr- j vseh progresivno mislečih žav, je določila 12. april kot da- i državljanov.
tum za zborovanje narodne! J® predsednik Truman la-konvencije, na kateri bo usta-' "I železničarjem zagrozil s kaz-novljena nova stranka. Vršila I	stav-
se bo najbrže v Chicagu.	| j® Whitney izjavil, da ne
I bo odnehal preje kot da se Tru-Konvencija osvojila program j mana porazi. Od tistega časa pa za novo stranko	| se je vodja železničarske orga-
Konvencija je tudi osvojila!uizacije premislil in bo očividno zakonodajni program, ki bo naj-1 Podpiral Trumana in njegovo brže tvoril temelj nove stranke, j administracijo.
V	bistvu sledi programu, kate-j rega je podal Wallace v govoru, j ki ga je imel pred zbornico v j soboto popoldne.	i
V predgovoru programa je r rečeno:	I
"Pod vodstvom Trumanove j	__
vlade, sta obe stranki, združeni j WASHINGTON, 20. jan. — v svojem dvostrankarskem pro-j Glavno vodstvo CIO je naslovilo gramu, podvzeli kampanjo za'pismo voditeljem unij in čla-uničenje vseh naših z velikimi: nom, s katerim urgira, naj vsak napori pridobljenih svobodščin. | posameznik protestira proti ob-
V	verige sta oklenili delavstvo, j vezni vojaški službi.
pogazili naše civilne svobode v pismu je med ostalim re-(Bill of Rights), in začeli izva-jčeno:
jati zunanje-politični ^program, I "želimo pomagati pri obnovi ki ne more voditi drugam kot v j Evrope, toda ne želimo obvezne vojno in nepojmljivo uničenje, j vojaške služlje v mirni dpbi."
Pismo sta podpisala zakonodajni direktor Nathan Convan Sprejeti program odklanja i in direktor sveta John Prophy. Marshallov načrt, rekoč, da je Posebno je dstro napadena ta-
CIO nastopila proti obvezni vojaški službi
ako se ga ustavi."
o pravem času ne
»lA J	vujitivv; lu
' ■ si jih preskrbijo.
iiriie in čitajte

^^P'>^aiynost!"
isti orodje ameriških trustov in instrument vojne, nato pa svetuje, da se mesto njega ustanovi fond obnove pod Združenimi narodi, ki bi se izvajal po vzorcu UNRRA-e.
Za javno lastništvo temeljnih industrij'
Druge važne točke sprejetega programa so sledeče;
Umakne naj se vsa podpora fevdalno-militaristični kliki, katera vlada Kitajsko; nasprotuje naj se sprejemu Španije v organizacijo Združenih narodov ;4Re-luje naj se za mednarodno kontrolo atomske energije, uničenje vseh atomskih bomb in ustavi izdelovanje teh bomb; izraženo je bilo tudi nasprptstvo obvezni vojaški službi.
PCA iznova poudarja svojo vero v javno lastništvo industrije jekla, premogovnikov, železnic in javnih utilitet, obenem pa priporoča podvzetje proti-in-flacijskih akcij v obliki zopetne uvedbe kontrole cen, davkov na izredno visoke profite, ohranitve rentne kontrole ter tudi zahteva, da se minimalna mezda zviša na $1 na uro.
A. F. Whitney položil ostavko kot direktor PCA
Konvencija je tudi zahtevala razpust kongresnega odseka za ne-ameriške aktivnosti in preklic Trumanove naredbe za preiskovanje lojalnosti federalnih uradnikov.
"Danes ni več dveh strank", izjavlja sprejeti program, "temveč samo ena stranka — stranka vojne."
A. F. Whitney, predsednik Brotherhood of Railway Train men, je izvršnemu podpredsedniku PCA C. B. Baldwinu poslal pismeno resignacijo kot član di rektorija Progressive Citizens of Amerika, v kateri je izjavil, da bi po njegovih mislih tretja stranka mogla edinole ojačiti reakcijo in povečati zmedo v vr-
kozvana Towe zakonska predloga, ki jo je odobril kongresni odbor za oborožene sile.
V pismu se tudi poudarja, da ima CIO svoje stališče v odnosu na obvezno vojaško službo in da so vse delavske organizacije proti nji, ter da so vse farmer-ske skupine in mnoge verske organizacije obsodile obvezno vojaško službo. )
Navedene so štiri točke, vsled katerih je CIO proti obvezni vojaški službi:
Ni nevarnosti vojne in pripravljenega sovražnika, posebno v današnjih časih atomskega orožja.
Zunanja pomoč deželam, ki so v vojni bile uničene bo že itak zahtevala velikih izdatkov od Amerike.
Zdravje in moč ameriških državljanov se bo prej izboljšalo z nacionalnim zdravstvenim programom kot pa z obvezno vojaško službo v mirni dobi.
Mir na svetu se lahko doseže samo potom jačanja organizacije Združenih narodov, širjenjem svetovnih delavskih unij in s sprejetjem potrebnih socialnih reform.
UČENJAKI SVARIJO, DA AMERIKA POSTAJA MILIT ARISTIČNA
NEW YORK, 20. jan. — Prof. Albert Einstein in 20 drugih odličnih učenjakov, duhovnikov in javnih osebnosti je objavilo na ameriško ljudstvo svarilo, da "Amerika ne more ostati demokratična, ako se bo sedanja tendenca napram vojaški kontroli naših ustanov nadaljevala."
Izjava poudarja, da so vojaški možje v zadnjem času dobili nevaren obseg vpliva nad ameriško zunanjo politiko, javnim mnenjem, visoko izobrazbo, znanstvenim delom in celo nad mladinsko organizacijo Boy Scouts.
Učenjaki opozarjajo, kako sta se Japonska in Nemčija spremenili v militari-stični državi, ko je bil iz-podkopan vpliv civilnih ljudi pri državnih poslih, potem pa izjavljajo:
"Isti položaj obstoja v veliki meri že danes v naši lastni deželi."
Ta izvajanja so bila podana V 32 strani obsegajoči brošuri "Militarizacija Amerike", katere je izdal "Narodni svet proti obvezni vo-% jaški službi."
Poleg prof. Einsteina so izjavo podpisali tudi Key Lyman Wilbur, bivši notranji tajnik in sedaj kancler univerze Stanford; William J. Miller, predsecjinik Detro-itj^ke univerze; Aeuben Gu-stavson, predsednik državne univerze vNebraski; Edwin T. Dahlberg, predsednik Severne baptistične konvencije; Arthur Morgan, bivši direktor hidro-električne naprave Tennessee Valley Authority; Dorothy Canfield Fisher, pisateljica, in Cord Meyer jr., pisatelj.
Rusija zahteva, da se ukine skupna uprava zapadne Nemčije
Whitney je sedaj vnet za Trumana
Rusija bo dobila 7 bojnih ladij od Italije
Poroka
Prošlo soboto sta se poročila Miss Jennie Demshar, hčerka Mr. in Mrs. George Demshar na 3569 W. 61 St., in Mr. Lloyd Miller. Poročna slavnost se je vršila na domu nevestinih staršev za ožje sorodnike, nato pa se je mladi par podal na ženi-tovanjsko potovanje v Detroit, Mich. Novoporočencema čestitamo in jima želimo vse najboljše v zakonu!
Ali ste naročnik "Enakopravnost?" če ste, ali so Vaši prijatelji in znanci? "Enakopravnost" je potrebna vsaki družini zaradi važnih vesti in vedno aktualnih člankov! Širite "Enakopravnost!"
WASHINGTON, 20. jan.—Po zaključku Mirovne konference v Parizu, ki se je vršila februarja meseca leta 1947, bo Sovjetska zvezp, dobila od Italije kot vojno odškodnino sedem bojnih ladij in 30 raznih drugih ladij.
Med bojnimi ladjami se nahaja ena, ki ima 23,000 tonaže.
Zedinjene države in Anglija sta se odpovedale svojemu deležu ladij, da podpreta črno vlado de Gasparija.
Francija, "Jugoslavija in Grčija so tudi upravičene na del italijanskih ladij.
KONGRES ODOBRIL RADIO "GLAS AMERIKE"
WASHINGTON, 20. jan. — Danes je bila poslana v Belo hi-š6 zakonska predloga, po kateri se bo državnemu departmentu dovolilo dovolj denarja za oddajanje radijskega programa "Glas Amerike", ki ima pobijati radio programe iz Rusije proti "ameriškemu imperializmu."
Nedavno pa je izjavil, da bo porabil 7 milijonov, da se ga pri volitvah porazi
WASHINGTON, 20. jan.— Clevelandski predsednik Bratstva železničarskih delavcev A. F. Whitney je danes po svojih pogovorih s Trumanom izjavil, da bo z vsemi močmi podprl predsednika pri volitvah v novembru.
Whitney ni niti z očesom trenil, ko je naznanil svojo navdušeno podporo Trumanu, navzlic dejstvu, da je pred manj kot dvemi leti izjavil, da bo porabil $7,000,000 iz unijskega sklada, da se Trumana pri volitvah porazi. Whitney je popolnoma pozabil, kako je Truman z železno roko zlomil s&\^ko železničarskih delavcev.
Na časnikarski konferenci je povedal, da je "imel krasne pogovore" s predsednikom Trumanom in da bo naloga 220,000 članov Bratstva železničarskih delavcev, da "učijo doktrino, da se mora vsak državljan registrirati in voliti—za Trumana."
Whitney je tudi razkril, da je zastonj poskušal odvrniti Henry A. Wallacea od njegovih namenov, da kandidira na tike-tu tretje stranke.
Nenavadni predsednik Bratstva železničarskih delavcev ni hotel ničesar omeniti v zvezi z njegovimi nedavnim trpkimi obsodbami Trumana. Rekel je, da on misli," da se javnost ne zanima, kaj se je zgodilo pred dvemi leti!
(Ako ne drugo, je Wallace-ova kandidatura razkrila prave značaje v vrstah liberalnih in delavskih voditeljev!)
Zavezniški kontrolni svet razmotriva o izdaji novih bankovcev za vse zone
BERLIN, 20. jan.—Rusija je danes formalno zahtevala, da se ukine skupna anglo-ameriška ekonomska uprava v dveh zapadnih okupacijskih zonah Nemčije, ker da predstavlja kršitev Potsdamskega sporazuma.
Zahtevo je na seji Zavezni-*
škega sveta predložil sovjetski KnmicHa 7 \F vojaški governer maršal Vasilij	^
Sokolovski.
KANADSKI PREMIER BO PODAL OSTAVKO
OTTAWA, 20. jan.— Kanadski premier William Lyon Mackenzie King je danes naznanil, da bo podal ostavko na položaju premierja in voditelja kanadske Liberalne stranke in sicer takoj, ko bo stranka izvolila njegovega naslednika, verjetno prihodnjega avgusta.
Mackenzie King, ki je star 73 let, je že vprašal, naj se na konvenciji stranke izvoli novega voditelja.
Predno je Sokolovski postavil zahtevo Rusije, je ameriški vojaški- governer gen. Lucius Clay ■pojasnil mere, ki sta jih podvzeli angleška in ameriška vojaška vlada, da izboljšata ekonomsko administracijo zapadnih zon, katere sedaj ogroža val stavk.
Clay zahteva, da se tiska nove bankovce
Gen. Clay je ponovno zahteval, da se tiskajo nove nemške
posredovanje v Indiji ustanovljena
LAKE SUCCESS, N. Y., 20. jan. — Varnostni svet organizacije Združenih narodov je danes ustanovil komisijo treh članic Združenih narodov, ki bo posredovala v sporih med dvema dominionima, med Indijo in Pakistanom.
Za ustanovitev komisije je glasovalo devet članic Varnost-marke v Berlinu in sicer pod j nega sveta, Rusija in Ukrajina
pa nista oddali svoje glasove.
Zastopnik sovjetskega zunanjega ministra Andrej Gromiko je izjavil, da je on zato, da se ko-
nadzorom zavezniškega sveta.
Rusi niso ničesar odgovorili na to zahtevo, toda že prej so zahtevali pravico, da polovico denarja tiskajo v svoji lastni zoni. Amerikanci in Angleži pa se bojijo, da bi na ta način bili poplavljeni njih zoni z denarjem, ki bi ga tiskali Rusi.
misijo ustanovi, da pa se mora vzdržati glasovanja, ker resolucija predvideva, da se izvoli tri članice organizacije Združenih narodov. Rugija pa čuti, da bi ta
košvvv jti morala biti ustanov-Takoj po seji jp gen. Clay od- i Ijena od treh članic Varnostne-potoval v Washington na nujna ga sveta, ako se želi, da bi ta
posvetovanja.
Neza^lostni ukrepi krivi za val lakotnih stavk
komisija bila res komisija Varnostnega sveta in to v stvarnosti, a ne samo na papirju, i ' Komisija bo ustanovljena so-Angleški in ameriški uradni-; glasno z včerajšnjimi priporoči-
ki so izjavili, da so nemški urad niki, ki niso uspeli, da bi od nemških kmetov izsilili zaloge hrane, krivi za obupno stanje prehrane v dveh zapadnih zonah. Z druge strani pa je v Mo-nakovu nemški predsednik za ekonomsko obnovo Julius Hoel-lerer izjavil, da se v bavarskih shrambah kvari 16,000,000 jajc in na tisoče ton sira, ker se svet
li v resoluciji, ki jo je predložil predsednik Varnostnega sveta Fernand van Langenhove.
ARABCI NAPADLI ŽIDOVSKO MESTO
JERUZALEM, 20. jan. — Močne sile Arabcev so napadle židovsko mesto Yechiel v sever-
i^nj Palestini in začele z ogorče-dveh združenih zon ni mogel 1 no borbo, v kateri je z obeh sporazumeti glede delitve te j strani bilo veliko število ubitih
in ranjenih.
MLADENIČ UKRADEL MOST IN GA PRODAL
BELMONT, N. Y., 20. jan.— Tu je bil zaprt 20 let star David A. Young, ki je obtožen, da je ukradel na javni cesti neki most.
Most je nadebudni Young ukradel preteklega avgusta in sicer v bližini Scio. Baje je most razkosal in ga prodal za staro železo.
NEMIRI V IRAKU RADI PAKTA Z ANGLIJO
BAGDAD, 20. jan.—V nemirih, ki so izbruhnili vsled sklenitve pakta med Anglijo in Irakom, je danes bilo ubitih osem oseb.
Viharnih proti-angleških demonstracij se je udeležilo 6,000 mladih Iračanov. V mnogih delih Bagdada je policija streljala na demonstrante, povzročena pa je bila tudi precejšnja materialna škoda.
NEMŠKE TOVARNE NAJ OSTANEJO, PRAVI HOOVER
NEW YORK, 20. jan,—Bivši predsednik Herbert Hoover je danes izjavil, da bo nadaljno uničenje nacističnih tovarn pomenilo "odlaganje obnove sveta in večje stroške za ameriške davkoplačevalce."
hrane.
Pomanjkanje hrane je zavzelo že takšen obseg, da je težko dobiti hrano celo na črni borzi. Cena maslu se je dvignila na 150 mark ($15) za funto na frankfurtski črni borzi. Toliko pa zasluži nemški delavec v enem mesecu.
V Kolonju je izbruhnila splošna stavka 120,000 nemških delavcev, dočim je za jutri napovedana splošna stavka v Mona-kovem, ki se nahaja v ameriški
okupacijski zoni.
*
Zapadne zaveznike se ne podi iz Berlina
BERLIN, 20. jan.—Sovjetski predstavnik pri zavezniškem koordinacijskem odboru je danes zavrgel članek Taegliche Rundsghaus, s katerim se je zahtevalo, da Angleži in Američani odidejo iz Berlina, češ, da tam ni mesta za zagovornike kosanja Nemčije.
Izjavo je podal leut. gen. G. S. Lukinačenko, ki je dejal, da dotični članek ne odraža uradno stališče Sovjetske zveze.
Lukinačenko je zvračal krivdo za članek na gen. Lucius Claya, ki da je izjavil preteklega maja, da Berlin ne bo bodoča prestolnica Nemčije.
Napad so sprožili Arabci, ki so razvrščeni vzdolž ceste Acre-Rashisha.
Neki judovski oklopni avto, ki je pohitel v Yechiel, da pobere ranjene Žide, se ni vrnil v svojo postojanko. Pozneje so ga našli zažganega na cesti, o ranjencih in članeh reševalnega oddelka pa ni bilo nobenega sledu.
ANGLIJA DOBI URANU V JUŽNI AFRIKI
CAPETOWN, 20. jan.—Pred nedavno odkrita velika ležišča uranija v Južni Afriki bo dobila za izključno izkoriščanje Anglija, je bilo danes naznanjeno iz zanesljivih virov.
Z dosedanjimi raziskovanji se je ugotovilo, da se v Južni Afriki nahajajo velika ležišča uranija, ki je bitna snov za izdelavo atomskih bomb.
Harold Beach obtožen
Velika okrajna porota je včeraj proti Haroldu Beachu naperila formalno obtožbo umora prvega reda kot morilcu g-letne Sheile Ann Tuley.
"Ivan Cankar"
igra burko
"Zadrega nad zadrego"
25. januarja 19Jf8 v SLOVENSKEM AVDITORIJU
PRIČETEK OB 7.30 ZVEČER.
STRAN 2
ENAKOPRAVNOST
r'l. jdi uarja 1948

ENAKOPRAVNOST
If
Owned and Published by THE AMERICAN TUGCSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE	CLEVELAND 3. OHIO
HENDERSON 5311-12
Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays
SUBSCRIPTION RATES—(CENE NAROČNINI)
By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town:
(Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta):
For One Year—(Za eno leto) -
FOi Six Months—(Za šest mesecev) For Three Months—(Za tri mesece)
-$8.50
-	5.00
-	3.00
For Canada, Europe and Other Foreign Countries: (Za Kanado, Evropo in druge inozemske države):
For One Year—(Za eno leto) -
For Six Months—(Za šest mesecev) -
For Three Months—(Za tri mesece)
-$10.00 — 6.00 — 3.50
Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879.
KAKO SE RAZDIRA ENOTNOST V NAŠIH VRSTAH
n.
Barbič zahteva, da vsak časopis brezpogojno priobča njegove dopise, s katerinli vedno poudarja svoj lastni "jaz," pa naj bodo ti dopisi, kot dejansko tudi so, najbolj nekonstruktivne, razdiralne polemike, katerih učinek je samo ta, da uničujejo enotnost v naših vrstah, katero želimo še bolj utrditi!
Omenili smo, da se Barbič poteguje tudi za urednika "Glasa SDZ" Šabca. Kot izgleda on ima "notranje" informacije, da "sedanji urednik Ivan Bostjancich ni dovolil •svobode tiska dopisu, ki ga je tja poslal Šabec." Kako je prišel do teh "notranjih informacij" seveda ni pojasnil. ,
I. B. in A. Š. sta oba urednika dveh različnih časopisov, ki imata svoja pravila, odnosno smernice. Barbiču se zdi popolnoma naravno, da urednik Š. pošilja uredniku B. svoje odgovore v polemiki, ki jo je sam izzval. Toda Barbiču bi se verjetno zdelo smešno, aki bo urednik B. poslal uredniku Š. kakšen odgovor na njegove komemorativne članke špijonom in na njegove napade na novo Jugoslavijo! Prav gotovo je, da v tem slučaju Barbič ne tji pisal "urednik Šabec ni dovolil svobode tiska dopisu, ki ga je tja poslal Bostjančic."
Kar Barbič zagovarja ni torej "svoboda tiska," ampak anarhija v posameznih časopisih. Ako bi se človek ravnal po njegovem tolmačenju "svobode tiska," ki seveda velja samo za "Prosveto" in "Enakopravnost" ne pa za "Gla^ SDZ," bi kaj kmalu iz "Enakopravnosti" nastal zelo nenavaden časopis—z ene strani napreden, z druge pa reakcionaren. Kajti po B t ' v (-r '-]r-ačenju bi sam Gabrovšek lahko pisal po mi^. ■	jih pošiljal "Enakopra-
nosti," ki bi za voij ■ ;■ xj# i ka" morala sprejeti tega nenavadnega sotrudnika. Kar bi G. moral storiti je samo, da plača šestmesečno naročnino! Tudi bi ta G. lahko postal marljivi sotrudnik "Prosvete" pod pogojem, da pristopi k SNPJ, kar lahko stori z malimi stroški in ko bi to storil, bi dobil iste pravice, ki jih za sebe zahteva Barbič—namreč, da bi urednik Prosvete moral priobčati vsak članek novopristoplega člana!
Da bo cela zadeva glede svobode tiska temu Barbiču bolj razumljiva, mu bomo to pojasnili na bolj poljuden način. Časopisi so kot poulične železnice Cleveland Transit sistema. Vsaka poulična vozi v svojo smer. Tako imajo tudi časopisi svoje smernice. "Ameriška Domovina" na primer po nekih umazanih in grešnih potah vozi svoje naročnike in čitatelje v zveličanje, "Proletarec" pa po bolj trdih, bolj častnih in s trnjem posutih v socijalizem.
Recimo, da je Barbič sprevodnik na poulični železnici, ki vozi na liniji "Nothingham-St.Clair-Public Square." Tam na 140. cesti pa vstopi urednik B., ki veruje v "svobodo transportacije." Soglasno s svojim tolmačenjem svobode transportacije, potem ko je plačal "dime" (kar je isto kot Barbiču naročnina), ukaže urednik B. sprevodniku B., naj ga odpelje na ^ucild Ave. Kaj bi Barbič na to odgovoril? Ne bi mogel odgovoriti ničesar drugega kot: potnik, ti si pa vstopil v napačno poulično. Moja ne vozi na Eucild, ampak po St. Clairju!
Kako bi se Barbiču zdelo, da Se urednik B. začne sklicevati na svobodo transportacije, ki jo Barbič in CTS kršijo?
Well, ista reč je s svobodo tiska. Svoboda tiska obstoja tudi za Barbiča. Nerodno je le to, da Barbič svoje dopise pošilja na napačen naslov. Dopise, katerih namen je, da bi izzvali razdiralne polemike v vrstah naprednih Slovencev, dopise, ki se ukvarjajo s propagandno gonjo proti novi Jugoslaviji in jugoslovanskim ljudstvom je treba pošiljati na naslov "Ameriška Domovina," 6117 St. Clair Ave. Kot bo Barbiču jasno, ako pogleda v zadnje številke te A. D., se lahko v to "Ameriško Domovino" vkrcajo tudi "napred-njaki," "socijalisti" in "Hberalci," kajti A. D. je že začela ločiti med "poštenimi in resničnimi socijalisti" kova enega Moleka ali pa Jonteza in tistimi "socijalističnimi barabami" okrog današnjega "Proletarca." To pa vsled tega, ker se stališče "poštenih in resničnih socijalistov" v odnosu na novo Jugoslavijo in Sovjetsko zvezo popolnoma nič ne razlikuje od stališča te "Ameriške Domovine."
Nekateri "napredni" in "socijalistični" posamezniki so pozabili na liberalizem in socijalizem, ter so postali fanatični zagovorniki iste reakcije, proti kateri so se nekoč nahajali v boju. Kmalu bomo videli, kako bodo v brat-iikem objemu koralah v "osvobodilno borbo" domobranci,
F. A. Vider, predsednik SANSa:
AMERIŠKO LJUDSTVO STOJI LETOS PRED IZREDNO VAŽNIM VPRAŠANJEM
Letošnje leto zna biti za to deželo in narod eno najbolj značilnih v njeni zgodovini, v katerem se lahko odloči usoda začetku konca tiste Amerike, katero je svet poznal eno in pol stoletja. Ako bo ameriški narod zapopadel važnost odločilnega momenta ter krenil v pravo smer, ako bo imel dovolj poguma in odločfiosti, da se zoper-gtavi vsakim grožnjam in plaše-nju od strani onih, ki pehajo deželo v gospodarski prepad ter vojno, tedaj je upanje, da se zopet upostavi red in stabilnost v deželi, v nasprotnem je pa katastrofa neizogibna.
V tem letu se vršijo splošne volitve, pri katerih bomo po več letih volilci zopet imeli priliko za izbirati med tremi predsedniškimi kandidati.
Republikanska stranka je stranka velebiznisa, bankirjev, kakor tudi vneta zagovornica "privatnega lastništva", katerega pridno ščiti z vsemi sredstvi, ki so ji na razpolago, tu in v tujini. Njeni voditelji so skrajni reakcijonarji, kateri so pripravljeni zanetiti novi vojni požar v obrambi privatnega kapitalizma. Politična stranka demokratov, dasi tudi zagovornica privatnega "enterprajza^', se je smatrala kot predstavnica sloja, toda pod liberalnim vodstvom pok. predsednika Franklina D. Roosevelta je šla stopinjo dalje in večkrat podprla upravičene zahteve delovnega ljudstva, kakor tudi priznala pravico delavcev do strokovnega organiziranje. Toda po smrti demokrata Roosevelta je demokratska stranka izgubila ves svoj demokratični značaj; zlezla je pod odejo republikanske reakcije, kateri sedaj pridno se-kundira v vseh njenih ekstrem-nih akcijah zunanje, kot notranje politike.
Na Kitajskem in v Grčiji naše vlada protežira režima teme in korupcije, katerih se branijo vsi pošteni Grki, kakor Kitajci. Kljub številnim poročilom zanesljivih Amerikancev, ki so bili osebno v onem delu Kitajske, katera je pod vodstvom Ciang Kajšekove vlade in katerega so označili kot "despota", mu je naša vlada še vedno popravljena sipati milijone denarja ameriškega ljudstva. Slične razmere kot na Kitajskem vladajo tudi v Grčiji, kljub temu je poleg obilnega denarja vlada zadnje čase poslala še številno bojno mornarico, da tam brani od grškega ljudstva obsovraženo in gnilo monarhijo.
Posegli smo v notranje zadeve Francije in Italije, katero vmešavanje je bila posledica izključitev iz vladnega vodstva, potom demokratičnega procesa izvoljene komunistične poslance, kar ne more imeti dobrih posledic za našo bodočnost, žugamo vsenaokrog onim, ki se nam ne uklonijo, z veliko pestjo in atomsko bombo, v isti sapi pa domačemu ljudstvu prede jdnik zatrjuje, da smo za mir.
Kaj bi rekel kapital' etični svet, kaj naš kongres, ako bi se ob obrežju Centralne An-'erike pojavilo rusko vojno broclovje, v Moskvi b' pa povedali, da je bilo brodovje poslano zat ), da pazi na ondotno prebivalstvo,
da ne bo volilo zagovornikov kapitalističnega sistema, si lahko mislimo, dasi bi bilo bistveno isto, kar smo storili mi, ko smo poslali vojno brodovje v sredozemske vode, da tam ustrahujemo one, ki se borijo za svobodo in boljšro bodočnost.
Kaj dela naša demokratična vlada doma! ??
Pribežališče daje ljudem dvomljivih karakterjev in nasprotnikov tradicij ter demokratičnih načel te dežele, kakoršne so si zamislili in zanje tudi borili očetje te republike. Preganjajo in celo prosekutirajo se državljani radi njihovih liberal-n i h mišljenj a 1 i prepričanj; vladne službe se odpovedujejo uslužbencem, o katerih lojalnosti do ameriškega naroda ni bilo do sedanje dobe govora; mnoge se naziva s komunisti ali ruskimi sopotniki v namenu, da se jih ostraši in tako prisili spremeniti njihovo prepričanje. Posledice tega postopanja so že občutljive, da sosed šunta proti sosedu, delavec" proti delavcu, domačin proti priseljencu itd. Kam bo deželo privedlo na ta način podžigano sovraštvo, ni posebno težko uganiti.
Vse to vidijo pošteni in narod ljubeči ter progresivno orientirani Amerikanci, vsled česar si prizadevamo ob pravem času odvrniti gospodarski in narodni polom. Med temi zavednimi in dalekovidnimi državljani je tudi Henry A. Wallace, ki se je brez dvoma in po resnem premisleku odločil kandidirati za predsednika Zedinjenih držav na listi Progresivnih ameriških držav-njanov. Upoštevajoč sedanje razmere v deželi, kakor tudi vse okoliščine, je treba priznati pogum možu, ki se je odločil za ta resni korak. Da ne bo njegovo stališče lahko, tega dejstva se dobro zaveda, kar je priznal v svojem odločilnem govoru dne 29. decembra 1947, kateri govor je bil res zgodovinskega pomena.
Mi kot Amerikanci slovanskega porekla, ne bomo izgubili ničesar, če se pridružimo PCA organizaciji in podpremo kandidaturo Wallace-a, ker če bo progresivna stranka prejela mnogo glasov ob prihodnjih predsedniških volitvah, tedaj bo reakcija izgubila pogum za destruktivno nadaljevanje, mi in ameriški narod vobče bomo pa mno-no, mnogo pridobili. Strašiti nas ne sme nobena grožnja, obrekovanje ali intimidacija, pa naj pride od katerekoli strani, ker v konstituciji te republike nam je garantirana politična svoboda.
Za časa prve kakor tudi druge svetovne vojne, smo ameriški državljani slovenskega porekla doprlhesli svoj pošten delež za dosego zmage te dežele in kot taki imamo ne le pravico, ampak tudi dolžnost govoriti o usodi njene bodočnosti. Kakor neumorno in odločno smo delali v času vojne za poraz zunanjega sovražnika, tako moramo sedaj napeti vse naše moči in sile, za poraz domače reakcije, katera stremi zasužnjiti ljudstvo. Letošnje predsedniške volitve bodo tako važne, da bi jih moral dobro premisliti vsak vo-lilec, posebno pa še matere in
UREDNIKOVA POŠTA
klerikali, "socijalisti" in "liberalci," ki popolnoma soglašajo z domobransko-klerikalno "Ameriško Domovino," da v novi Jugoslaviji vlada "teror," da tam ni "svobode," da se tam poje le hvalo delu, na kulturne "vrednote pa, da se tam požvižgajo. Takšni "socijalisti" in "liberalci," katerih mnenje se popolnoma nič ne razlikuje od mnenja klerikal-no-domqfcranske klike okrog A. D., pa ne želijo, da bi se vozili na tej A. D., ampak se poskušajo vtihotapiti v naše progrpsivne časopise, da bi tu lažje razdirali našo enotnost! In mi to še vedno trpimo! Toleriramo njih prisotnost in njih razdiralna dejanja, kljub temu, da večina naprednih in poštenih ameriških Slovencev ostro obsoja takšno početje, ki samo služi namenom reakcije okrog "A. D."
(Konec jutri)
očetje, ki imate sinove ali hčere vojaških let, prej ko boste šli na volišče. Ako bo narod zavrgel letošnjo priliko in volil za kandidate republikanske ali demokratske stranke, ki obe verujeta v mir potom težke "pesti", tedaj bo narod tudi sam odgovoren za vojno, ako jo omenjeni stranki, če prideta v vodstvo, provocirata.
Vsak glas, ki ga bomo kot volilci oddali za novo PCA politično stranko na dan volitev, bo pomenil glas proti vojni, proti draginji, proti brezposelnosti, proti političnim in drugim šika-
nam delavcev od strani via.de ali delodajalcev itd, ter končno proti vsej reakciji civilnega ali klerikalnega kova. Na omenjeni dan mora ameriško ljudstvo dvigniti tako močan glas, da ga sliši ves svet, glas protesta proti sedanji zavoženi zunanji politiki in domačim krivicam, da tako svetu pokažemo, da je večina tega naroda za spravo in mir, ter da le manjšina milita-ristov, imperialistov in vojnih dobičkarjev podpihujejo na vojno.
Sloga, mir in bratstvo z vsemi narodi, to naj bo naše geslo!
zanetiti ogn i- sovraštva in nove vojne.
Tako ra.iKuužeji: se bomo zbrali Slovani pod okriljem Slovanskega kongresa v Ameriki v Češki narodni dvorani ob 3. popoldan. Vsi Slovenci, odnosno Jugoslovani so vabljeni. Pester program bo ostal slehernemu v spominu.
M. I. Lah.
"Zadrega nad zadrego" v Clevelandu
Cleveland, O.—V nedeljo bomo lahko skupno zapeli tisto partizansko pozdravico:
"In sončece je vzhajalo.
Primorce je pozdravljalo;
"Prestali sle zadušno noč,
svobode luč vam gre v pomoč.
Zapojte in za vriskajte,
spet oljčna vejica cvete."
J. Udovič.
V	nedeljo 25. januarja 1948 ob 7:30 zvečer poda dramsko društvo "Ivan Cankar" tri-de-jansko komedijo "Zadrega nad zadrego", spisal Franc Strei-cher, poslovenil Ciril Kosmač, v avditoriju Slovenskega narodnega doma, 6417 St. Clair Ave. Vstopnina je samo 75c za osebo, davek vštet. Glede vstopnine ni zadržka, da se ne bi mogli udeležiti naše prve dramske predstave v seziji 1947—48.
To predstavo smo določili v plemeniti namen, pomagati tržaškim Slovencem, da si po težkih časih set pomagajo oživeti v kulturnih in narodnih zadevah, ker jih je dolgih 25 let italijanski fašizem tako kruto zatiral.
V	tej izborni komediji nastopijo vsi priznani in dobri Cankarjevi igralci in igralke in s tem je uspeh igre že zagotovljen. Dominika Piškurja, posestnika in vaškega štacunarja predstavlja Frank Kokal; njegovo ženo Uršo pa Josephine Milavec-Levstik. Njun sin je Stanley Marin, ki je pred kratkim prišel iz Slovenije. To je ena družina.
Soseda Lipe Korena igra Frank Plut, njegova žena bo Frances lic. Ta dva pa imata hčerko, katero bo igrala Joyce Gorshe-Plemel. Nastopi tudi pi-smonoša Šimelj, Andrew Turkman, Petronilo Logar igra Ema Oblak-Plemel, Fani, njeno hči, natakarico, pa Olga Marn. Važno vlogo ima tudi hlapec Kriš-pin, ki služi pri Korenu, to je Jack Plemel. Približno polovico igralcev je starejše generacije, polovico pa mlajše, oziroma tukaj rojene slovenske mladine.
Naj omenim, da nekaj igralcev v tej igri živi jako daleč od S. N .Doma; na primer Jack in Ema Plemel živita 16 milj od SND, Frank Kokal in Olga Marn pa 9 milj od SND in vendar se vsi potrudijo in prihajajo relno k vajam. To je že precej nadpovprečnega požrtvova-nja in navdušenja za naše dramsko društvo Ivan Cankar, ki ga doprinašajo ti naši dobri igralci in igralke. V imenu dramskega društva Ivan Cankar se vsem iskreno zahvalim za njih velikodušni doprinos, da moremo podati dramske predstave. Tekom let so se naši bivši člani in igralci razselili na vse vetrove, tako dr« jih v okolici doma le še malo živi.
Dne 6. februarja bo poteklo 29 let odkar se je ustanovilo dramsko društvo Ivan Cankar. Zanimivo je in hvale vredno, da sedanjo igro režira eden izmed ustanovnih članov društva, ki je tekom let posvetil dramatiki veliko dela in požrtvovanja k skupnemu sodelovanju pri našem društvu in to je naš zvesti član Joseph Skuk.
Apeliram na vsa plemenita srca, Slovenci in Slovenke v Clevelandu in okolici, ki še kaj ču-
tite slovensko, pridite v nedeljo na Cankarjevo predstavo. Zabavali se boste kot že zdavnaj ne tako. Igra je res smešna in pravijo, da je smeh za zdravje koristen vsakemu človeku, posebno še čmernim in takim, ki jih tarejo razne težave in nadloge. Od te predstave se bo poslalo $100 v pomoč Šentjakobskemu prosvetnemu društvu. "Ivan Cankar" v Trstu, da si nabavijo za svoje aktivnosti v prosvetnem delu kar najbolj potrebujejo. Torej na svidenje v nedeljo pri Cankarjevih v Slov. nar. domu na St. Clair Ave.!
Erazem Gorshe, predsednik.
Slovanski dan pri Čehih
V	nedeljo 25. januarja se bo vršil v češki dvorani "Narodni sini" na Broadway 4939 "Slovanski dan". Prirejajo ga krožki vseh Slovanov živečih v Clevelandu.
Dasi smo pred leti imeli več takih prireditev, je danes jasno, da je napočil čas prav sedaj, ko rabimo take skupne prireditve. Napočil je za vse slovanske grupe oni zgodovinski čas, katerega smo stoletja čakali in za katerim smo hrepeneli. Oblastniki, ki so umetno razdvajali in za-sužnjevali slovanske narode, so izgubili moč. Obupni klici poraženih oblastnikov in zavajalcev so sicer slišijo po celi krogli zemeljski, toda ta jeremiada in grožnje bodo utihnile, ker kmalu bo prišel čas spoznanja. Saj je naš nesmrtni Anton Aškerc napisal v eni svojih pesmi tudi to-le:
MI VSTAJAMO
Mi vstajamo! Ni ljubo vam? Mi vstajamo gotovo	,
v življenje svetlo novo.
Nič več ni drag nam spanja mrak
na delo vodi nas korak; noč ^mna je za nami,
svobode svit nas drami!
Mi vstajamo — poslednji čas! Mi nočemo umreti,
mi hočemo živeti!
Iz svojih vstajamo moči,
četudi smo pozni, mladi; Kaj uk je zgodovine? Bodočnost je mladine!
Mi vstajamo, mi vstajamo! Če še tako hrumite.
Če še tako kričite!
Pokaj tako jezite se? Nas morda res bojite se? Napredek in prosveta
to naša bo osveta!
#
To je trezen odgovor vsem tistim, ki hočejo zavajalno pre-dočiti svetu nevarnost slovanske vzajemnosti. Toda milijone nas je, ki smo dolga leta želeli spreobrata v Evropi. Da, mi in naši sinovi smo z zavestjo pomagali streti fašizem in nacizem, da nastopi tudi onim tamkaj boljša doba, katero si bodo sami ustvarjali, kakor so si naši predniki tukaj zamislili ne-i odvisne Združene države, na-; vzlic protestom tedanjih svetovnih velesil.
V	tej veri stopamo v smeri človečanstva v novi vek, ki bode zarisal lepšo dobo milijonom, ki niso bili deležni dobrin, ki pripadajo človeku. In tudi v trdni veri, da brezvestni profesi-jonalni hujskači ne bodo uspeli
Poročilo "Progresivnih Slovenk"
West Park, O.—Nastopilo je leto 1948 ter želim sreče in uspeha' vsem članicam pri krožkih Progresivnih Slovenk širom Amerike.	, y
Zadnje leto je naša organizacija prav lepo napredovala v članstvu. Ustanovljenih je bilo lepo število novih krožkov, po zaslugi naše agilne glavne taj-nice Josie Zakrajšek.
Napredne žene po raznih naselbinah, zbudite se in ustanovite si nove krožke! Stopite v vr- ' ste Progresivnih Slovenk, kajti živimo v tako kritičnih časih, da moramo tudi me žene biti budeče in pomagati v borbi za dosego pravičnejše in boljše bQ^ dočnosti.
V kampanji za nove članice sva se pri krožku št. 2 kosali med seboj podpisana in sestra Josephine Petrič, katera bo bolj uspešna. Meni se je posrečilo dobiti osem novih članic in te so: Josephine Bizjak, Pauline Gorišek, Rose Mlakar, Mary Šinkovec, Josephine Gabriel, Bertha Gabriel, Rose Buh in Mary Znidaršič, a sestra Petric se je pa^pobahala z devetimi novimi. Takoj sem uvidela, da sem bila za enkrat poražena. No, pa saj bomo imele še kampanje. Tebi, Josie, pa čestitam k uspehu!
Članice krožka št. 2 smo imele 13. decembra, na St. Clair Ave. bazar, krasnih ročnih del, lepih doma sešitih ^predpasni-kov p finega peciva, ki so ga prispevale naše vrle newburske članice sestre Traven, Mezgec—-ter. st. clairske članice Eršte, Kern, Božeglav in druge, več bC poročal odbor. Ročna dela so bila krasna, tako da vam je lahko žal, katpri ste izredno priredbo zamudili. Ker pa so naše članice pridne in marljive, pravijo, da bodo priredile še enega na spomlad in takrat boste imeli zopet priliko si nabaviti lepih okraskov za hišo in dom.
Krožek št. 2 ima sejo vsako tretjo sredo v mesecu. Prihodnja bo 21. januarja, želim, da bi bile gotovo vse članice navzoče, ker bodo podana.poročila o izidu bazarja in rezultat zaključene članske kampanje. Westpark-čanke pridemo prav vse!
Naša letna seja je bila zelo lepo obiskana. Ponovno smo izvolile ves stari o(p)or. Naša vrla glavna predsednica Cecilia bel vzorno predseduje našemu krožku že deset let in iskreno želimo, da bi jih vsaj še deset, kajti njeno proučevanje svetovnih problemov in pravilna razlaga in diskusija istih dela naše seje zanimive in podučljive. P" seji smo izmenjale mala božična darilca in podpredsednica Frances Legat je z belim prtom pre-grnila mizo, nanjo postavila
(Nadaljevanje na 4. strani)
Iz urada Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave*
Naznanja se vsem društveni!^ tajnikom in članstvu, da se bo za ta mesec pobiralo asesment v soboto 24. januarja, ker nedelja pade na 25.
Po končanem asesmentu bodo kazane slike, katere bo predstavljal Policijski varnostni oddelek o avtomobilskih nesrečah-
Članstvo je prošeno, da ostane v dvorani in te slike pogleda« ker bodo jako zanimive in za Vsakega koristne.
Nadalje se prosi članstvo, da pride plačat svoje asesmentCi ker s tem si prihranite sitnosti v slučaju bolezni ali nesreče.
John Tavčar, tajnik SNf'
J
21- januarja 104S
ENAKOPRAVNOST
STRAN 3
II j a Ehrenbui g:
Zaščitniki kulture
Posneto iz "Ljudske pravice"
Časopisi zapadne Evrope in | "Zaščita zapadne kulture" je Amerike so bili pred 30 leti pol- j njihova pravljica za majhne 'li senzacionalnih poročil o do-
vžigalic ni bilo po volji, da je v sovjetskih gozdovih mnogo trepetlik. In prav zato je izgovoril sledeči aforizem:
"Zapadna kultura, začenši s kulturo Hellade do naših dni, je nezdružljiva z načeli, položeni mi v osnovo'sovjetskega reda."
pdkih, v Rusiji. "Matin," Morning Post" in "Daily Mail" pripovedovali svojim čitate-da se je polastila v Petro-padu oblasti sodrga ,da so bolj-®6viki sklenili nacionalizirati
otroke. Seveda so variante. Tako na primer je bil Rosenberg navdušen za drugačen epitaton— "severna kultura." Zadnje čase slišimo često o "atlantski kulturi." G. Harriman je ostal v svojem zadnjem govoru zvest kla-
"ajprej ženske in uničiti mate- j sičnim vzorom in se je skliceval
^atiko, potem pa ukrotiti ves'na zaščito "zapadne kulture,"
in ustanoviti oddelek Če-ka! pač pa si je dovolil g. Bidault
o v Avstraliji. Na vseh ogra- odmik in predlagal—sto petde-
^ so se pojavili plakati: bolj- j set let po francoski revoluciji—
2 nožem med zobmi. Naj-1 svojim dovolj brezbožnim roja-
politiki, govorniki in ver-1 kom, naj ščitijo "krščansko kul-
p^^'^'Sarji so začeli govoriti, I turo zapada."
treba rešiti kulturo pred komuni
lunizmom.
omenjal, kako je ta blebetava gospoda
vorV	ni samo go-
proti sovjetski republi-
Ver^^ ^°®'^3ala tudi izkušene di-^ ]., in vzorne zarotnike, lov^.f ^^^s^de in majhne, nev-
2^*°^ je
Seveda bi se lahko norčevali iz ministra za trgovino Harri-mana, ki se mnogo bolje razume na "business," kakor na probleme kulture in ki poziva razbrzdane ameriške reporterje, naj rešijo "zapadno kulturo" pred narodom Tolstoja, Musorg-skega in Mendelejeva.
Toda to ni nič čudnega: vsi
deželo z".	nepokorn.0	generali, bankirji, in-
duakijciin dn%^ kuKuronrnw^
skimi ^^Pletenimi diplomat
C5„„^ ^'^trigami, ničesar se ni
'■ramovaia.
Mill
njih so že umrli,
je?. ^ ^^dno žive in nadalju-
kai	kaj pošteno in nič
delavnost. Najbolj
dili	njimi so se prilago-
";»gojeM.
Chiir 1°. primer je Winston mnogo let nja^ da	burnega življe-
imigjl t ^ ognjem in mečem ga ^°vjet8ko zvezo, kar pa jG pel pozneje kiiih n- ^ ^^vjetskim ljudem, ko, kako^°^^^ uničiti—prav ta-davnih	navdušenje v ne-
žJiova ^	moti, da zdaj
uničenje So-
Hep^ ^^eze.
den J'} Hoover je bil dosle-li, ijj JG zvest tisti formu-l93l- ° serviral svetu leta
Sa	rečeno, cilj moje-
D ^ JG — uničenje So-
ni hoover je v položaju,
ki že trideset let pozivajo na uničenje sovjetske države, se nenehoma sklicujejo na svojo skrb za usodo kulture.
Če si ogledamo od blizu dolgo in neprikupno življenje bivšega prezidenta Zedinjenih držav Herberta Hooverja, nam postane jasno, da se je zanimal za dolarje in da mu je bila zaščita "zapadne kulture" zaščita maj-kopskih petrolejskih vrelcev pred nacionalizacijo. Toda Hoover ni nikoli glasno govoril o takih smrdljivih stvareh, kakor je nafta. Govoril je:
"Sovjetski red pomeni nevarnost za vso prieteklost, sedanjost in bodočnost naše zapadne kul-ture."(
" Sir Henry Detering, tako imenovani kralj nafte, je kar pobesnel, če je slišal besedo "Baku." Organiziral je pohod angleških "b o b b y" proti sovjetskemu predstavništvu v Londonu in ko se je pokazalo, da to ne more omajati Sovjetske zveze, je za-
___čel organizirati pohod nemških
t	zavidanja: Živi je-1 divizij proti Bakuju. Toda tudi
L 8	le še malo, živ-i on je seveda govoril o "zapadni
I deti i^^^^j^tske Rusije pa ni vi- j kulturi. "Mi branimo proti ko-ftiož	kraja . . . Toda' munistom velike duhovne vred-
' ^^bti	trdi, da je treba' note."
®^jetsko zvezo "za reši-kulture."
Ivar Krueger je bil znan pod imenom kralj vžigalic. Kralju
S LIK E IZ JUGOSLAVIJE




?#•* , 0:'

v«"
iS i^... ■- .:V	^ \
^°vni oddelek železniških delavnic v Mariboru je izdelal motorni vlak

'odja g,	'
iijjj ^P*ri%entalne skupine tov. Fišer se zahvaljuje svo-Varisemi, ki so pod njegovim vodstvom izdelali prva dva avtomobila
Argentinski trgovci z žitom so se zgražali, da zori na sovjetski zemlji pšenica in zastopnik Argentine Fernando Peres je leta 1932 v svojem govoru o padcu cen žita patetično vzkliknil :
"V nevarnosti je usoda kulture!"
Mar je treba govoriti o tem, da nemški osvajalci niso modrovali samo o "življenjskem prostoru," marveč tudi o "evropski kulturi?" "Evropsko kulturo" so hoteli braniti pred boljševiki predsednik Jeklenega trusta Fe-ger, gospodje iz I. G. Hugenberg in Rosenberg. Kar se tiče Hitlerja, je posvetil temu perečemu problemu najbolj navdahnjene strani svoje knjige "Mein Kampf."
Sovjetska republika ni preživela samo besednih napadov, preživela je tudi dve vojni: prvo, ki so jo organizirale dežele Antante, in drugo, ki jo je organiziral nacizem. Ko torej beremo Harrimanove besedne napade, zasnovane v duhu klasične provokacije, se nič kaj posebno ne razburjamo. Saj smo vajeni marsičesa. Rekel bi, da dela Harriman leta 1947 teže, kakor njegovi duhovni predhodniki leta 1917—ljudje na zapadu so se marsičemu privadili in tudi marsičesa naučili.
V Franciji na primer je nastala nedavno zmeda. Tam so imeli radikali svoj kongres. Spominjal je na vulgarni miting tam nekje v Mississippiju ali Alabami in Daladier je pozival na takojšnjo ukrotitev Sovjetske zveze. Po enem izmed tistih anahronizmov, s katerimi je bogata Francija; je predsednik te borbene stranke povsem miroljubni Eduard Herriot.
Morda je prezrl, kako se je njegova stranka v zadnjih desetih letih izpremenila, morda novi radikali niso opazili, da Eduard Herriot ni nič kaj primeren za vlogo ameriškega mešetarja, toda v največje presenečenje Daladiera in drugih kričačev je Eduard Herriot izjavil:
"Pravim in ponavljam, da je v pojmu 'zapadna Evropa' nekaj umetnega in vznemirljivega. Ta koncepcija Evrope je v bistvu hitlerjevska in zelo nevarna."
Ni težko uganiti, kako so te besede razkačile tiste Francoze, ki vidijo v slehernem namigava-vanju na dogodke v letih 1939-1945 neolikanost . . .
Seveda, Herriotov vzdih ne bo oviral niti Harrimana, niti gospodarjev sužnjev v Južni Karo-1 lini, da bi ne ponavljali svojih pozivov na zaščito "zapadne' kulture." Tudi najrazličnejši Evropci ne zaostajajo za Američani : general de Gaulle, Tsalda- ^ ris, švicarski izvozniki. Franco- ^ va Falanga, puščavniki iz Vati-, kana, Spaak, novopečeni "demo-1 krati" Porurja, italijanski fa-1 šist Malaparte, ki je opisal svoj zmagoviti pohod v Ukrajino in bil zato priznan za imenitnega pisatelja, marsejski trgovci z živim blagom, angleški koloniza-torji, ki izgubljajo svoje kolonije kakor žepne robce, in celo francoski esteti, ki so začeli nedavno izdajati revijo ppd dokaj zgovornim naslovom "Trojanski konj." Poglejmo, kakšen je njihov konjiček v tej kalni jeseni 1947.
Eduard Herriot je rekel, da ne razume , definicije "zapadna Evropa." Ce ni "zapadne Evrope" kot nekakšne ekonomske in politične celote, ki bi jo lahko postavili proti "vzhodni Evropi," od kod so potemtakem privlekli' Harriman, general de Gaulle in razni trojanski konjički "zapadno kulturo?" ^
Na klasičnih gimnazijah, v li cejih in kolegijih pripovedujejo
dijakom, da je bila zibelka evropske kulture stara Grčija. Toda mar ruska kultura ni podedovala velike preteklosti Hellade? Kolikor vem, je Parthenon prav tako navdihoval arhitekte zapadne, kakor vzhodne Evrope. Ne govorimo Ameriki, v kolikor je bilo tam mnogo dobrih graditeljev, ni pa še bilo arhitektov.
S kakšno pravico ima Harriman kulturno dediščino stare Grčije za svoj monopol- Lahko si prilastimo grško ozemlje. Harriman ve to bolje kakor jaz, ne moremo pa si prilastiti (celo odobrenjem Generalne skupščine Združenih narodov) niti Akropole, niti Samotrakijske zmage, niti Ajshila.
Če bi posvečali apologeti "zapadne kulture' 'toliko pozornosti zgodovini umetnosti, kolikor je posvečajo atomskim bombam, bi spoznali, da je prišel duh Hellade do enih narodov v prevodu Rima, do drugih pa v prevodu Bizancev. Ne moremo reči, da bi bil drugi prevod slabši od prvega.
Veliki francoski umetnik Henri Matisse je večkrat rekel, da pomeni Andrej Rubljov višek starega slikarstva. Ustvarjalnosti starih mojstrov Ohrida in Bajane. Harmonija, človeškost in notranja svoboda, lastne umetnosti antičnega sveta, so izražene v ustvarjalnosti Rub-Ijova drugače, nikakor pa ne slabše kakor v ustvarjalnosti Cimabue ali Giotta.
To kar sem povedal o plastičnih umetnostih, bi lahko rekli tudi o prvotnih izvorih literature, gledališča in znanosti.
Življenje Rusije se je pred 600 leti seveda zelo razlikovalo od življenja Francije« ali Italije. Vsi ljudje vedo, da so Rusi na-držali vdor azijskih narodov v Evropo. Toda mar je bilo podobno življenje Špancev, ki so prišli pod jarem Mavrov, življenju angleških dtočanov? In mar si moremo misliti kaj bolj posebnega in oddvojenega, kakor je življenje teh otočanov?
V	življenju vseh evropskih narodov je bilo mnogo skupnega in mnogo različnega. V tej ali oni dobi je ta ali oni narod odpiral pot ali pa capljal zadaj. Prva tiskana knjiga se je pojavila v Črni gori skoraj prej, kakor v Angliji. Toda Črnogorci zdaj ne govore, da Angleži ne spadajo v skupnost razvoja evropske kulture. ,
V	19. stoletju, ko je prišla ideja skupnosti kulture do širo-, kih družbenih slojev, si ni bilo mogoče misliti Evrope, ločene od Rusov, ali Rusov, ločenih od Evrope. Rusi, ki so jih nekateri tuji nacionalisti vedno prikazovali v vlogi učencev, so bili v
resnici učenci in učitelji. Mimogrede naj omenim, da šolska klop v naši deželi nikoli ni veljala za nekaj sramotnega.
Mi vemo, kako je zlita poezija ruskih romantikov z romantiz-mom v drugih evropskih deželah in kako so vznemirjali napredno rusko družbo revolucija 48. leta, prvi zapadni socialisti in začetek nove dobe, osvetljene s tragično zarjo pariške komune. Ne glede na despotični carski režim se je tudi takrat
slišal v Evropi resnični glas Rusije. Hercen je bil prijatelj in učitelj revolucionarjev raznih plemen, Černiševskega so občudovali napredni duhovi zapada, zatevni Flaubert je imenoval Turgenjeva "učitelja." Težko bi našli med apologeti zapadne kulture "nevedneža ali predrz-neža," ki bi si upal zanikati vpliv klasičnega ruskega romana ali ruske glasbe na Evropo in Ameriko.
(Dalje prihodnjič)
Vesti iz Jugoslavije
Ljubljana bo proslavila otvoritev mladinske proge
V nedeljo 16. dec. bo mladina Jugoslavije praznovala v vsej državi največjo delovno zmago — otvoritev mladinske proge Šamac—Sarajevo, ki je ponos vsega delovnega ljudstva Jugoslavije. Kakor ostala mladina, se tudi brigadirji 21 ljubljanskih delovnih brigad pripravljajo z medsebojnim tekmovanjem na ta dan.
Pri paradi 16. t. -m. ob 10:30* bo sodelovalo 2,500 brigadirjev, od katerih je nad 400 udarnikov. Prikazali bodo potek dela na mladinski progi od proglasa centralnega sveta LMJ do otvoritve prometa. V paradi bodo sodelovale prav tako brigade, ki so delale na raznih akcijah v Sloveniji, tri pionirske brigade in vsi nosilci značk prostovoljnega dela — ponos mesta Ljubljane. Istega dne bodo brigadirji priredili družabne večere, katerih^ namen je prikazati kulturno delo brigad na progi.
Prebivalstvo mesta Ljubljane bo s svojo udeležbo na zborovanju in prireditvah dalo priznanje mladim brigadirjem — borcem za izvedbo petletke ob priliki njihove največje zmage.
*
Prva tovarna igrač na Balkanu
Na praznik AVNOJ-a se je v Novem mestu vršila za naše delavstvo pomembna proslava — otvoritev obrata največje tovarne igrač na Balkanu. Komplicirani stroji so nameščeni v bivši tekstilni tovarni na Ragovski cesti, ki jo je renoviralo v te namene gradbeno okrajno podjetje "Krka". Produkcija tovarne bo tolikšna, da bo zalagala s svojimi proizvodi celotni trg v fiaši državi in še bo blaga dovolj za izvoz v druge države. Ti izdelki so se pri nas doslej izdelovali zgolj na obrtni način. Nova velika tovarna igrač bo pa že do prve polovice prihodnjega leta opremljena z več novimi — najmodernejšimi stroji, ki so potrebni v tej stroki za raznovrstno obdelavo lesa.
Večje število prevzetih delav-
CLEVELAND
JE SLOVENSKA METROPOLA V AMERIKI!
\
V Clevelandu so naseljeni Slovenci, oziroma Jugoslovani iz vseh delov Slovenije in sploh Jugoslavije. V Clevelandu izhaja slovenski list
ENAKOPRAVNOST
ki prinaša dnevno zanimive novice iz vseh delov sveta.
Enakopravnost
6231 St. Clair Ave.
Cleveland 3, Ohio
cev bo uprava podjetja poslala v šolo in prakso. Tovarna je zaposlila par sto delavcev. S fu-zijo lesne Industrie v Straži — parketarnice in lupilnice, ki bo duša novemu obratu, pa bo zaposlenih preko 600 oseb.
*
Odkritje spominske plošče padlim borcem v Zasavju
V nedeljo 14. dec. je bila ob partizanskem brodu preko Save odkrita spominska plošča v spomin na tem mestu padlih borcev.
Na svečanosti so govorili
Pri izvedbi tega velikega dela je ljudstvo sodelovalo z vso vnemo. — Nabavilo je 450 drogov za omrežje in material za postavitev transformatorske hišice. Napravilo je 200 voženj in 5512 delovnih ur, v skupni vrednosti 216,621 din.	*
Tudi direkcija državnih železnic je pomagala. Elektrifikacij-ski odbor in ljudstvo pa še pričakujeta, da bodo tudi uprave državnih posestev in Ustroja, ^ katerih zgradbe so v območju krajev, kjer se vrši elektrifikacija podprle elektrifikacijo, da bo električna luč lahko speljana še v zadnje viničarske in delavske domove našega kraja. Pa ne samo luč, tudi električna sila, ki je prepotrebna %a izboljšanje obdelovanja Slovenskih
goric.	,	^
#
Letošnji tujski promet na Hrvatskem. V LR Hrvatski je 318 hotelov, ki imajo skupno 10,869 postelj. Leta 1939 je bilo 351 hotelov z 27,231 posteljami. Letos je bilo namenjeno za tujski promet še 3,954 postelj v domovih množičnih organizacij in 8000 pri zasebnikih. Skupno je bilo torej 22,536 postey. Od januarja do septembra je
predstavniki masovnih organi-v LR Hrvatski 366,211 go-zacij iz vasi Senožet, iz katere ^^ov, in sicer 337,449 domači i je nmogo bmmev &Uo avMenjeJm 28,762 bycev. Bbčnm jelw-za svobodo, predstavniki Zveze,2,589, 104. Dohodki etosnje-
borcev in predstavniki Jugoslo- tujskega prometa o septembra so ocenjeni na 450 milijonov din, medtem ko so leta 1938 znašali 415 milijonov dinarjev.
vanske armade. Zastopniki Zveze borcev iz Litije so položili k spominski plošči venec, oddelek Jugoslovanske armade pa je izstrelil častno salvo. Združeni pevski zbori iz Jevnice so zapeli nekaj pesmi, godba Trboveljskih- rudarjev je zaigrala dve žalostinki, pionirji odfeda "Božo Hrast" iz Senožet, ki so si v tem letu priborili prehodno zastavico glavnega pionirskega štaba okraja Ljjubljana-okolica, pa so recitirali.
P^evski zbori, kakor tudi ostale nastopajoče, skupine in posamezniki so lepo izvedli svoje točke in s tem pokazali trud, da bi se spominu borcev tudi na
kraju samem čim bolj oddolžili. *
Podgorci so dobili elektriko
Konec novembra je v naših krajih, na obronkih Slovenskih goric zagorela prvič električna luč. Izpolnila se je dolgoletna žslja in borba tukajšnjega ljudstva dobiti v svoje hiše elektriko.
v "Enakopravnosti" dobite vedno sveže dnevne novice o dogodkih po svetu in doma!
II
Oblak Morer
Se priporoča, da ga pokličete vsak čas, podnevi ali ponoči. Delo garantirano in hitra postrežba. Obrnite se z vsem zaupanjem na vašega starega znanca
John Oblaka
1146 'East 61 Street HE 2780
Zastopniki
^^Enakopravnosti ★
Za st. clairsko okrožje;
JOHN RENKO
1016 E. 76th St.
★
Za collinwoodsko in euclidsko okrožje;
JOHN STEBLAJ 775 East 236 St.
REdwood 4457 ★
Za newbuTsko okrožje:
FRANK RENKO 11101 Revere Ave. Diamond 8029

li
TEKOM ČASA,
ko se zobozdravnik Dr. J. V. Župnik nahaja na St. Clair Ave. in E. 62 St., je okrog 25 drugih zobozdravnikov v tej naselbini prakticiralo in se izselilo, dočim se dr. Župnik še , vedno nahaja na svojem mestu.
Ako vam je nemogoče priti v dotiko z vašim zobozdravnikom, vam bo Dr. Župnik izvršil vsa morebitna popravila na njih delu in ga nadomestil z novim. Vam ni treba imeti določenega dogovora.
Njegov naslov je
DR. J. V. ŽUPNIK
6131 ST. CLAIR AVE. vogal E. 62nd St.; vhod samo
na E. 62 St.
Urad je odprt od 9.30 zj. do 8. zv.
Tel.: EN 5013
ZAVAROVALNINO
proti
ognju, tatvini, avtomobilskim
nesrečam, itd.
^ preskrbi
Janko' N. Rogelj
6208 SCHADE AVE.
Pokličite:
ENdicott07l8
'I
STRAN 4
ENAKOPRAVNOST
2l. januarja 1948
PREŽIHOV VORANC:
Ljubezen na odoru
(Nadaljevanje )
'Kako?" je ostrmel Voruh, ki je ni razumel.
"Tebi bora ostala zvesta, .tebe ne bom nikdar zapustila, ker si dober človek ..."
Voruh jo je gledal, gledal in j€!*še vedno ni razumel. Ona pa je skočila k njemu in ga vroče objela.
V nedeljo se je Voruh zgodaj vrnil v gozd. Najedel se je, a po kosilu se je sit in zadovoljen zavlekel v smrečje za kolibo. Stegnil se je po hladni ma-hoviti zemlji in kmalu zaspal. Ko je Radmanca pospravila po kolibi, se je tudi ona spravila v senco.
Na poseki je bilo prijetno, mirno in praznično; belo, mrtvo drevje je ležalo križem po njej, tla ^o bila na debelo pokrita s steljo, deloma še s temno zeleno in mastno, deloma pa že z osuto. Na vse to mirno razdejanje je žgalo sonce tako močno, da se je suha hosta hr-, stajoče zvijala in pokala, a smo-] la je tako silno izparevala, daj se je naredila v ozračju pravcata vzdušna plast, ki je kot dremotna mora tlačila vso poseko. Lesovje okoli nje je bilo prav tako mirno in praznično in ob tem času se niti žuborenje vode ni čulo.
Tudi Radmanco je kmalu zajela dremotna utrujenost, da je; zaspala. Nenadoma so jo prebudili otroški glasovi, dvignila se je, izmencala si oči, pogledala po poseki in ostrmela; pred kolibo je poleg svojega mecna zagledala vseh sedem radmanš-kih otrok.
Skoraj ni mogla verjeti svojim očem.
"Otroci!" je nehote vzklik-, nila.
Sedem glav se je okrenilo k njej.
"Otroci, kako ste prišli sem?"
"Maline smo šli obirat, pa še niso zrele," ji je odgovoril zbor glasov.
Nenadni pojav otrok sredi te veličastne mrtve tihote jo je predramil s čudnim občutkom: vse je počivalo, v zraku se niti sesuljica ni zganila, niti ena sanja ptičica ni čivkala in v tem miru so se ne daleč od nje počasi, umerjeno, čisto domače pregibale otroške postavice. Ne-
kaj tednov je bilo tega, kar jih je zapustila, napetih in razburljivih tednov, ki ji niso dali misliti na nič drugega, kakor na odrešilno bilko, za katero se je njeno življenje zagrabilo. Zdaj pa je mahoma tako mirno in preudarno lahko gledala te otroke. Polotila se je je prijetna otrplost in dolgo je tako sedela. Na eni strani so se otročje postave premikale skozi sončno zmes, z druge strani pa so prihajali zategli, trudni glasovi spečega Voruha.
Zdaj jo je potegnilo k otrokom. Počasi se je dvignila in odšla za kolibo.
"Pojte sem!" je rekla in se usedla sredi osulega igličevja. Vsa črena se je usula za njo. Najmlajša radmanška dva, šek in pram, sta se ji skobacala na kolena, medtem ko so jo ostali v krogu obdali. Le mec, njen sedanji gozdni otrok, je miren obtičal nekoliko stran in se zavrtal v steljo.
"Kaj delate otroci?"
Molče so jo gledali.
"Kdo pa vam kuha?"
"Jaz kuham!" se je oglasila dvanajstletna Afrula.
"Kdo vam pere?"
Otroci so molčali.
"Kdo vas umiva in češe?"
Tudi na to ni dal nihče odgovora.
Otroci so bili umazani in raztrgani. Mogoče so bili taki tudi prej, ko je bila še ona pri bajti, toda danes jo je pogled na revščino otrok posebno živo zadel.
"Otroci, najprej se boste umi-li!" je rekla in odšla v bajto po milo. Malo stran je iz žleba tekel močan studenec. Otroci so zaporedoma stopali pod žleb in se umivali, večji sami, manjše pa je oprala mati. In čudno, medtem ko so se mali otroci prej čudovito bali vode in kri-
SRBIČINA IN RAZNE KOŽNE BOLEZNI
AVENUE SKIN CLINIC
M. L. NEARING, D. M.
ZDRAVNIK Urad odprt od 10. do poldn# In
2. do 7. zv.
Govormo slovensko in poljsko
691-692 OLD ARCADE
Euclid Entrance
tel.: CH 2220
RAZPIS DELNIŠKE SEJE
V nedeljo 25. januarja 1948
OB 1. URI POPOLDNE
se vrsi
redna delniška seja korporacije
SLOVENSKEGA DOMA
15810 Holmes Ave.
To obvestilo je smatrati za uradni poziv vsem delničarjem.
Frank Walter, tajnik
čali pred njo, sta zdaj pram in! šek mirno in potrpežljivo čaka-j la, da ju je mati umila in otrla ] s spodnjim krilom.
Mati je ostala z otroki do sončnega zahoda. Tedaj jim je' ukazala: -
"Zdaj pojdite pa domov. Ko j spet pridete, vas bom zašila."!
Otroci so se poslušno odpra-1 vili in nič več ni bilo tistega čakanja in upiranja kakor prve dni, ko so prihajali pred Voru-hovo bajto. Neslišno so se izgubili za poseko. Ko je ostala Radmanca sama, je občutila, da je srečna. Šla je k drevju ter zbudila še zmeraj spečega Voruha.
"Veš kaj, otroci so bili tu," mu je rekla z radostnim obrazom. Voruh ji je odgovoril z mirnim, možatim glasom;
"Zakaj me nisi poklicala?"
Prihodnji dan pa je poseka doživela še večje presenečenje. Radmanca in Voruh sta ravnokar podirala zadnje smreke, določene za tisti dan, ko sta začu-la, da nekdo klesti na onem koncu, kjer sta to jutro začela podirati. Radmanca je šla gledat in ko je dospela na kraj, je onemela: dva njena otroka, Kar-muh in Lukač, njen tretji otrok sta se Ibtila lupljenja podrtega debla. Karmuh je deblo čistil vejevja in spotoma- nasekal skorjo, drugi pa je z velikim de-ruhom že lupil. Kakor dve žolni sta se oprijela debla in se nista niti ozrla; šele ko ju je mati poklicala, sta se zdrznila.
"Lupiva, da bo tebi laže!" sta rekla oba hkrati.
Potem sta ji razložila, kako sta počakala doma, da je oče odšel na furo, nato sta skrivaj pritekla sem.
Radmanca ni mogla zdobriti.
"To pa vendar ne gre! Kdo bo delal doma, kdo bo hodil v šolo?" Najstarejši sin je bil šole prost, medtem ko je bil drugi še zašolan.
Otroka pa se nista dala od-
gnati iz gozda. Radmanca se je naposled vdala in rekla:
"No dobro, pa lupita, bosta kaj zaslužila."
(Dalje prihodnjič)
B. J. RADIO SERVICE
1363 E. 45 St. — HE 3028
SOUND SYSTEM
INDOOR—OUTDOOR
Prvovrstna popravila na vseh vrst radio aparatov
Tubes, Radios, Rec. Players Vse deio jamčeno
Urednikova pošta
(Nadaljevanje z 2. strani) svečnike, gostiteljica Urška Mu-lej in pomočnice pa jo obložile z. dobrotami tega sveta, finimi poticami, klobasami itd. Seveda smo tudi zalile vse to z "rdečim," katerega je preskrbela Matilda Kastelic. Ob medli svetlobi sveče in prazničnem razpoloženju ter ozračju lepih pesmic smo zaključile letno sejo, želeč si "vesele praznike" vse vprek in se napotile proti domu z mislijo v srcu, da je lepo biti Progresivna Slovenka.
Končno želim vsem članicam naše organizacije prav srečno novo leto! Alice Mirtich, poročevalka krožka št. 2 P. S.
pošta Zagradec, Slovenija, Jugoslavija.
Prispevki
Pri podružnici št. 48 SANSa so prispevali sledeči v spomin pokojnega John Jagra; Mr. Frank Krnc, $5; Mr. in Mrs. Jerry Oblak, $5; Mr. in Mrs. John Bukovnik, $5; Mr. Sam Kosanovic, $1. Prispevke je izročil sin pokojnika, Mr, John Jager.
Vsem prispevateljem se odbor iskreno zahvaljuje ter se priporoča še drugim.
Joseph F. Durn, tajnik.
Išče rojaka
Louis Hrovat išče Jožefa in Janeza Perko, katera sta doma iz vasi Tolčane št. 1, pošta Zagradec na Dolenjskem, Jugoslavija, ter se nahajata v Ameriki. Za njiju naslova bi rada zvedela Frančiška Maver podomače Gašper jeva iz Tolčan 1, Zagradec, Jugoslavija, vsled važnih zadev.
Ako kdo ve za njiju naslova, ali ako sama čitata, naj se zgla-sita v uradu Steve F. Pirnat Co., 6516 St. Clair Ave., Cleveland 3, Ohio, ali pa naj se zglasita Frančiški Maver, Tolčane št. 1,
V blag spomin
4. obletnice «mrti ljub j enega in nikdar pozabljenega očeta
Joseph Cecelič
ki je svoje mile oči za vedno zatisnil dne 20. januarja 1944
Ljubljeni oče, žalost je v mojem srcu,
ker nahajal sem se v službi
vojaški, ko si Ti v večnost odšel pred
štirimi leti.
Toda nešteto majhnih stvari,
ki si jih Ti storil, rekel in izvršil, so mi v
sporhinu in pogrešam Te vsikdar.
Žalujoči sin
Frank Cecelic
Phoenix, Arizona
® I
Vabilo na letno delniško sejo!
Vsi delničarji in delničarke ter društveni zastopniki | ste vabljeni/ da se udeležite	&
LETNE DELNIŠKE SEJE i Slovenskega društvenega doma I v petek 23. januarja	I
NA RECHER AVE.	I
Začetek točno ob 7.30 uri zvečer	|
Prošeni ste, da ste gotovo navzoči in s tem storite ® vašo dolžnost. — Pozdravljeni! J. I. Rotter, tajnik, i
JOS. ŽELE IN SINOVI
POGREBNI ZAVOD
6502 ST. CLAIR AVE.	ENdicolt 0583
Avtomobili in bolniški voz redno in ob vsaki uri na razpolago Mi smo vedno pripravljeni z najboljšo postrežbo. COLLINWOODSKI URAD:
452 EAST 152nd STREET	Tel.; IVanhoe 3118
NAZNANILO!
DIREKTORIJ SLOVENSKEGA DELAVSKEGA DOMA
15335 WATERLOO ROAD CLEVELAND. OHIO
naznanja vsem članom in drui+vom-članom korporacije
"SLOVENSKI DELAVSKI DOM"
DA SE VRŠI
REDNA LETNA SEJA
KORPORACIJE
V ned., 25. januarja, *48
Pričefek ob 2. uri popoldne.
ZA DIREKTORIJ
Vincent Coff, tajnik
Iskrena zahvala čitalnice
Odbor in članstvo čitalnice SDD na Waterloo Rd. se najis-kreneje zahvaljuje sledečim za denarne prispevke: Socialističnemu klubu št. 49 za vsoto $25; društvu Naprej, št. 5 SNPJ $6, in Antonu Jankovichu $5.
Še enkrat lepa hvala in priporočamo se še za nadaljne prispevke za to kulturno ustanovo.
Odbor Čitalnice SDD.
Popravek
V božični izdaji je imel škrat prste vmes v oglasu Four Points Tavern, 660 E. 152 St. Edini lastnik te gostilne je Mr. Jack Skeryanc, ki se vsem prijate Ijem in znancem priporoča za obisk njegovih prostorov.
STORITE DRUGIM, KOT ŽELITE, DA VAM STORE
Mlada dvojica potrebuje stanovanje s 3 ali 4 sobami, opremljeno ali neopremljene. Na vzhodni ali zapadni strani mesta. Oba sta veterana, brez otrok.
SU 5833 med 9. in 5. uro, vklj. nedeljo
Mlad mož
z ženo in 2 majhnima otrokoma potrebuje stanovanje s 2 ali 3 spalnicami v prijazni naselbini. Uposlen kot uradnik pri znani tvrdki ter ima izvrstna priporočila. Pokličite podnevi
W. J. KNUFF — HE 4920
Išče se
stanovanje s 2 spalnicami; spodaj ali zgoraj; želi se poleg tudi garažo. Plača se od $75 do $80 mesečno. Bivši vojak, z ženo in 2 otrokoma, ki je bil pred kratkim premeščen v Cleveland kot poslovodja pri Nat'1 Food Co.
CH 0235
v najem
se odda stanovanje-kuhinja in ena ali dve sobi za dvojico ali žensko srednjih let, pod pogojem, da se prevzame hišno delo dveh oseb, spodaj. Zglasite se po 11. uri dopoldne na 434 E. 157 St., pri Waterloo Rd.
KRAŠKA KAMNOSEŠKA OBRT
15425 WATERLOO ROAD IVanhoe 2237
Edina slovenska izdelovalnica nagrobnih spomenikov
NAPRODAJ
je hiša za eno družino na Grove-wood Ave. 6 sob; 3 sobe zgoraj in 3 spodaj; klet je zgotovljena; veli ka lota in garaža za 2 avta. Hiša je prazna.
Hišo za eno družino, 8 sob; od E. 185 St. Ena spalnica spodaj, 3 zgoraj. Gorkota na vročo vodo. Prazna. Cena za hitro prodajo.
D. STAKICH
15813 Waterloo Rd..'KE 1934
Dela za moške
Mizar
izurjen na delu za razstavo. Stalno. Zglasite se osebno. Unijska plača. GALLO DISPLAY 1012 Sumner Ave., od E. 9th St., blizu Prospect
Billing Typist
in za splošno delo v pisarni; tedenska plača; nad-urno delo. Mr. Kennedy OHIO PROVISION CO. 2254 W. 61st St.
Polishers-Buffers and Platers
Tudi moški, ki je izurjen pri izdelovanju in delu na "plating racks; plača od ure in komada.
MODERN PROCESS PLATING 4102 Hough
Hammer Men
izurjen dela na Bradley kladi-vah; plača od ure; najboljše delovne razmere.
BEDFORD TOOL & FORGE CO. 22 Interstate St., Bedford, O. tel. Bedford 1183
Drill Press in Milling Machine operatorji
Samo izurjeni moški se naj priglasijo. Dobra plača od komada
5151 St. Clair Ave.
Hand Screw operatorji
Samo izurjeni delavci. Dobra plača od komada.
5151 St. Clair Ave.
Pošten in zanesljiv fant za
delo dobi Bus Boy. Dobi plačo in obede. Prost ob nedeljah. TAVERN 1800 E. 11 St.,
zglasite se po 10. zj.
Popravljale! strojev
40 ur tedensko.
Dobra plača od ure. — 3. šift. THE OLIVER CORP, preje Cleveland Tractor Co. 19300 Euclid Ave.
Dela za ženske

Strojepiska
20 do 25 let stara.
Stalno delo. 40 ur tedensko.
The EWct. Controller & Mfg. Co. ,
EN 2644	_
Klerkin j a-str o j episka
z prilično izkušnjo; "captions, "schedules," "statistics." Tedenska plača; stalno. STANDARD BRANDS, INC. 1375 EUCLID AVE,
STENOGRAFKA
5 dni — 40 ur tedensko ^ Tedenska plača — prijetne deloV'j razmere RKO RADIO PICTURES INC. 2340 Payne Ave.
_ PLESALKE
(Chorus Girls); atraktivna ta od 18 do 30 let stara. ni potrebna. Zelo dobra plača. Zs' site se pri Mr. Kane.
ROXY THEATRE E. Sth & Chester
Delavka
ZA DELO V TOVARNIŠKI KAFETERIJI.
Bryant Heater Co.
17825 ST. CLAIR AVE. ^
Dekleta
18 do 25 let stara za tipkanj® . splošno delo v pisarni, sodelavke. Tedenska plača. 5 Dobra prilika.
NEA SERVICE, Inc. 1200 W. 3 St., MA 7300
Refined English SpeakW^
middle-aged woman needed ^ housekeeper and companion u elderly lady. Stay nights. references. Phone
ME 2655
Strojepiska ^
Dobra začetna plača; 5 dni-^& tedensko. V zelo primernem 1"
Osborn Mfg. Co.
5401 Hamilton Ave.
Zidarji
VISOKA PLAČA OD URE. STALNO DELO.
The H. L. Vokes Co.
5300 CHESTER AVE., HE 1860
Delavec za
Vertical Boring Mill za nočno delo
Mora biti izurjen. Dobra plača od ure. Prednost ima stanovalec na zapadni strani mesta.
2711 Church St.
VERTICAL BORING MILL HAND LATHE HANDS
Podnevni in nočni šift. Morajo biti prvovrstni delavci. '	Stalno delo.
Na zapadni strani.
2711 CHURCH ST.
Starejša ženska ^
dobi dober dom in hrano ^ plačo, za opravljanje splošna^ na opravila. Za podrobnosti čite
IV 9580
po 6:30 zvečer KE 6164 ^
Šivilji

IZURJENE ŠIVANJA NA PO STROJIH ZA IZDELOVAN'' VSAKDANJIH OBLEK
Dobra plača od komad*'
Stalno delo.
THE L. N. GROSS CO-
loon \xr o c*
Razno
Vas muči naduha?
Pri nas si lahko nabavite najboljšo olajšavo za to mučno bolezen. Zdravilo je jamčeno ali pa dobite denar nazaj.
Mandel Drug
LODI MANDEL. Ph. G.. Ph. C.
SLOVENSKI LEKARNAR
15702 WATERLOO ROAD
Cleveland 10. Ohio Lekarna odprta; Vsak dan od 9:30 dopoldne do 10, zvečer.
Zaprta ves dan ob sredah
Išče se stanovanje
z 2 spalnicami; duplex ali za 2 družini hiša. Na vzhodni ali zapadni strani mesta. Plačamo do $75 mesečno. Imamo dobra spričevala in skrbimo za dom.
EV 3121 — Mr. McGrew
Dvojica z 5-letnim otrokom
želi dobiti 5 sob v najem. V sedanjem stanovanju se nahaja 6 let in sedaj se mora seliti. Ima najboljša priporočila, ter lastuje Crawford Egg Co. Podnevi pokličite CE 5378, .zvečer pa GA 5952.
Eksekutiv in žena
hočeta stanovanje z 2 spalnicami; v Lakewoodu ali Rocky River; $125-$ 135; v zameno in na željo oddamo v najem naše stanovanje v Pittsburghu. Pokličite CH 3557
Uradnik avtne družbe
z ženo in šest-letnim dobro vzgojenim dečkom želi dobiti v najem primerno stanovanje s 2 ali 3 spalnicami; najraje v Parma, O.
MR. WINTEREGG — AT 2896 ali v uradu ME 6290
Zakrajsek Funeral Home, Inc.
6016 ST. CLAIR AVENUE Tel: ENdicott 3113
Zdravnikova družina
rujno potrebuje stanovanje s 5 ali b sobami. V primernem kraju na zapadni strani ali v predmestju.
ME 4506
Letalski pilot in žena
želita dobiti v najem stanovanje v bližini letališču
H. J. BULLOCK — IV 6175 ali Chagrin Fnllr 8618
Operatorice
ŠIVALNIH "POWEJl STROJEV j
Izurjene na oblekah- t Plača od ure in bonus- r Delo skozi celo leto- ^ j
G. ENDSLEY, J 6523 Euclid Ave.,
Razno
Radi odhoda iz tti
želim prodati svoj Wil'^^jii tion Wagon, ki je kot no g,' malo rabljen. Pokličite popoldne.
EN 5156
Zanesljiva dvojih;® y
z enim dobro discipl^'^?)' otrokom nujno želi dobiti v ^ f stanovanje s 5 sobami. poročila.
Berea 6473
Eksekutivni urad*^
z ženo in dvema otroKO dobiti stanovanje s 3 sp0 glj Na zapadni, južno-zapa^n f ali v predmestju. Pokl'^' Russell, CL 7700. EX 31»' BO 0470.
Zanesljiva
s 7-letno hčerko potrebuj^gtl* 6 sob; najraje na zapa^n mesta. Ima priporočila
CE 3733
3 poštene odrasle
in en otrok, želijo vanje s 3 spalnicami,
zapadni strani mesta- ' vrstna priporočila.
CL 8065 >