1 Leto XIV. I Štev. 48	TELEFON UREDNIŠTVA: 23—67 UPRAVE: 25-67 in 28-67 POSLOVALNICA CELJE. Prešernova 3. tel. ’ 280 POŠTNI ČEKOVNI RAČUN 11.409	Maribor, sreda 28. februarja 1940	NAKOCMNA NA MESEC Prcjeman v upravi ali po pošli 14 din, dostavljen na dom 16 din, tujina 30 din	Cena j din T— |
Pesimistična presoja misije Sumnerja Weflesa
Odhod iz Rima pred določenim rokom — V Berlinu pravijo, da ni povoda za optimizem, v Londonu menijo, da bi bil mir brez dosege zavezniških ciljev nesreča, v Rimu se pa zanimajo predvsem za Balkan
RIM. 28. februarja. Havas. Suinner WeMes je odpotoval v Berlin ob 0.15 ponoči. V četrtek zjutraj bo dospel v Berlin. V njegovem spremstvu je tajnik ameriškega poslaništva v Berlinu. Na postaji se je poslovil od Wellesa^ šef protokola italijanskega zunanjega ministra, a bik) je tudi več uglednih Američanov.
NAGEL ODHOD IZ RIMA
RIM, 28. febr. Exchange Telegraph. Sunjner Welles je nenadoma skrajšal svoje bivanje v Rimu in je že ponoči odpotoval dalje v Švico, kjer bo danes obiskal ameriškega poslanika Lelanda Har-risona, a nato pojde v Berlin. To skrajšanje je zbudilo v političnih krogih veliko pozornost. O razlogu krožijo najrazličnejše vesti. Zdi se, da sta Mussolini In Ciano sporočila Sumnerju Wellesu nekaj, kar je vplivalo na spremembo njegovega programa. Kaj bi to moglo biti, ni znano, ker so bili vsi razgovori Rooseveltovega odposlanca v Rimu strogo tajni. Nekateri navajajo neki Hitlerjev mirovni načrt, drugi pa nasprotno, bližajočo se nemško ofenzivo. Uganka je postala še večja, ko se je izvedelo, da je'angleški veleposlanik sir Percy Lorraine že v ponedeljek zvečer Obiskal Sumnerja We'llesa, dočim bi po programu moral priti šele včeraj, kakor, veleposlanika Franclje In Nemčije.
Sumner VVelles je izroči! Mussoliniju osebno Rooseveltovo pismo, a vsebina javnosti ni znana. Tu sodijo, da bo misija Sumnerja Wellesa dopomogla, ako ne do drugega, vsaj do znatnega zbliža-nja med Ameriko in Italijo. Nekateri menijo celo, da bodo Zedinjene države sedaj priznale tudi italijansko aneksijo Abe-sinije. Sumner VVelles bo sprejet pri Hitlerju jutri, v četrtek. Po obisku v Londonu in Parizu se bo vrnil v Rim.
V BERLINU SO REZERVIRANI
BERLIN, 28. febr. LRP. Pred prihodom Sumnerja Wellesa v Berlin se čuti tu velika rezerviranost. Korak prezšdenta Roosevelta tolmačijo kot v prvi vrsti notranjo ameriško zadevo. Na uradnem mestu izjavljajo, da ni nobenega vzroka za optimizem. Prihod Sumnerja Wellesa pomeni mnogo manj, ako se upošteva, da je bil poslan v Evropo. samo zato. da. spozna splošna razpoloženje in vojni duh. da pa ne more biti govora o kakem
mirovnem posredovanju ali o izdelavi kakega mirovnega načrta. Kakor se dalje naglasa, bo dobil Sumner VVelles v Berlinu točno sliko o političnem in vojnem stališču in o ciljih Nemčije. Kar se tiče vojnih ciljev, jih je mogoče spoznati že iz zadnjega Hitlerjevega govora v Monakovem. Ti cilji so v prvi vrsti nemški življenjski prostor v srednji Evropi in vrnitev kolonij.
PESIMIZEM V LONDONU LONDON, 28. febr. Reuter. Liberalni »News Chronicle« piše pod naslovom »Varljivi upi* o prihodu Sumnerja WeT-lesa v Evropo in pravi, da bi bilo nevarno, ako bi nevtralne države precenjevale to misijo. Res je, nevtralne države žele mir boli kakor vojskujoče se sile. V tej želji pa morda ne ocenjujejo dogodkov tako hladno in mirno, kakor jih presojamo mi. Treba je upoštevati, da ni še niti najmanjših znakov, ki bi govorili za to, da je sovražnik voljan pristati, če tudi le na minimum tistega, kar mi zahtevamo. Mir na drugem temelju, kakor je zavezniški, bi pomenil za Evropo samo nesrečo. Tak mir bi bil dejansko le premirje, kateremu bi sledila kmalu nova,
Sovjetska ofenziva tudi na severu
Sovjetske čete hočejo z zasedbo severne Finske preprečiti možnost prihoda zavezniške pomoči — Srditi boji na Karelski ožini — Prvi angleški prostovoljci se že vojskujejo
ANGLEŠKI PROSTOVOLJCI
HELSINKI. 28. februarja. Havas. Iz severne Finske prihajajo poročila, da «o pričele sovjetske čete tam veliko ofenzivo, in sicer zaradi tega, ker so se v Sovjetski zvezi razširile vesti o možnosti direktne zavezniške intervencije v prilog Finski čez Petsamo. Sovjetske čete hočejo predreti dalje na jug Finske, da bi tako imele v rokah vse zaledje Petsama in bi bila vsaka taka akcija potem onemogočena ali vsaj otežena.
kakor so prihajale prej. Iz tega je mogoče tudi sklepati, da sovjetski promet sedaj mnogo bolje funkcionira, kakor je doslej. Prav. tako prihajajo naglo in v redu tudi	nabdji	za	topove kalibra	fi in
8 palcev.	Delovanje teh iopov na	Ka-
reiski ožini je strašno. Z neprestanim obstreljevanjem uničujejo vse pred seboj. Zlasti so ti topovi uničili vse železnice iti ceste, tako da	bo	razkopani teren	tudi
njih same	oviral	in	jim delal velike	tež-
koče v primeru napredovanja.
HELSINKI, 28. febr, Stefani. Finski tisk obžaluje, da je padlo Koivisto, vendar naglaša, da bo izguba te trdnjave še povečala moralo finskega odpora. Iz pisanja listov, je razvideti, da so že močne skupine angleških prostovoljcev dospele na finsko bojišče.
RAZMESTITEV PROSTOVOLJCEV
HELSINKI, 28. febr. Havas. Finci so uničili včeraj 18 sovražnih tankov. Prve švedske prostovoljske čete so bile poslane na sever, da zamenjajo finske. Švedskim četam se je pridružil tudi oddelek norveških prostovoljcev. Prav tako so bile odposlane tudi čete drugih prostovoljcev na razne frontne odseke j in bodo kmalu vsi tuji prostovoljci v boju.
še strašnejša vojna. To pa je treba za vsako ceno preprečiti.
POGOJI PARIZA
PARIZ. 28. febr. Havas. V poluradnih krogih pravijo, da je »Nemčija začela največjo mirovno ofenzivo« s prihodom Sumnerja Wellesa v Evropo. Izgledov za mir pa ni, dokler se ne uresničijo zavezniški vojni cilji, poudarjajo v pariških diplomatskih krogih.
NAMEN ITALIJE BUDIMPEŠTA, 28. febr. Havas. Glasilo vlade >Magyarsag« piše. da pričakuje ameriško javno mnenje gotovo dosti več od misije Sumnerja We'lesa, kakor pa Evropa. List govori dalje o velikem pomenu Italije in riše njeno stališče do Anglije. Nemčije in Sovjetske zveze, kakor tudi do položaja na Bližnjem vzhodu. Z italijanskega stališča je Balkan pomembno področje in Rim bi vsekakor stopil na njegovo stran, ako bi ga napadla Sovjetska zveza. Toda Italija hi nastopila prav tako tudi v primeru, ako bi katera druga sila Balkan ogrozila. Mussolinijev namen v zvezi z akcijo Sumnerja Wel!esa je zato preprečiti razširitev vojne na ta del Evrope.
! LONDON, 28. -febr. Reuter. ■ Angleški j letalci so včeraj sestrelili dva nemška | bombnika. Enega so sestrelili v Firt of ; Forthii, 4 piloti so bili kasneje rešeni, j drugega pa nad Northumberlandom, katerega posadke niso mogli rešiti. Slednjega je sestrelila eskadrilja hajderabad-j skega maharadže, ki jo je opremil in po-i sla! v Evropo na lastne stroške.
Zavezniki ne Mo pomagali Finski?
FINCI SE UMIKAJO
STOCKHOLM, 28. febr. Reuter. .Upirajoč se ostrim ruskim napadom južno in vzhodno od Viipurija, sp Finci izpostavljeni novim nevarnostim na severu, pri Petsamu. V ponedeljek se je razvila ogorčena bitka pri Jejenjarviju, 80 km južno od Petsama. Boji trajajo neprestano, Finci so se morali umakniti na nove položaje pri Nautsiju, 15 km južnozahod-no od arktične ceste, ki vodi od železniškega križišča pri Rovapijeniju. jfz. Kir-kenesa javljajo o lmdih bitkah med sovjetskimi in finskimi letalci, ki so se to pot prvič pojavili na visokem severu.
SOVJETSKO POROČILO
MOSKVA, 28. febr. -Tass. Poročilo, leningrajskega vojnega okrožja: Na Karelski ožini so sovjetske čete nadallevale z napadi ter zavzele 14 sovražnikovih obrambnih pozicij, od teh *> betoniranih za artilerijo. Na drugih sektorjih nič važnega. Sovjetski letalci so uspešno bombardiral sovražnikove čete in vojaške objekte. Šest sovražnih letal je bilo sestreljenih.
SOVJETSKO TIPANJE HELSINKI,. 28, febr. Reuter. Sovjetske čete izvajajo strahovit, pritisk na vsej dolžini fronte. Verjetno jc njihova taktika, spoznati slaba mesta finske obr.am-he ter pozneje tam navaliti z vsemi silami, da bi se končno- vendarle predrla obramba. Bitka še ni končana. yendar e. padlo veliko število vojakov na obeh s LONDON, 28, febr. Havas. Angleški le- 400 milj daleč od angleške > obale in le-s 1 rntich,	lalcj	so	prodrli	včeraj	najbolj	globoko	v	tala so morala premeriti razdalje nad
STRAHOVITO BOMBARDIRANJE Nemčijo. Izvidniška letala so preletela močno utrjenim nemškim ozemljem. Pri-l.ONDON. 28, febr. LRP. Dokaz srdi- Helgoland in važne nemške obale ob merilo se je prvič, da so angleška letala t ; t' bojev na Karelski ožini je deistvo. Severnem in Baltskem morju. Druga sku- dosegla v sedanji vojni Baltik in je bilo da rrlbsbjo že dva dni nove čete h Le- pma letal je vzela smer nad srednjo Nem to morje imenovano v poročilu angleške-ningrada na fronto, in to mnogo hitreje, j čijo in dosegla Berlin. Balstko morje leži! ga letalskega poveljstva.
Angleško naročilo Eefal v Ameriki
SANTA MONICA, 28. ebr. 'Reuter po. j roča: Angleška komisija za nakupe v Ameriki je sklenila pogodbo za nakup velikega števiia bombnikov pri tvrdki Douglas, in sicer za vsoto 5 milijonov funtov i šterlingov. Dobava se mora izvršiti najkasneje do 1. 1941. Letala bodo vsa iz I kovine in z dvema motorjema. Podobni bodo onim, ki jih je naročila v Ameriki francoska vlada.
RIM, '28. febr. Diplomatski Urednik agencije Stefani piše: »Medtem ko je odpor Fincev pod vse večjim pritiskom sovjetskih čet vedno večji, se v Angliji vedno bolj oglašajo struje, ki so proti intervenciji v korist Finski. Londonski listi ugotavljajo, da kljub garanciji ni mogla bitt poslana potnoč Poljski, a iz še močnejših razlogov je nemogoče pomagati Finski. Zemljepisna karta dokazuje, da bi morali pri pošiljanju Čet iz Anglije na Finsko premdkovati velike težkoče pri
tudi proti vsakršni akciji onstran Dardanel. Anglija bo morala koncentrirati
vse svoje sile h glavni točki svoje obrambe, ne pa trošiti moči z raznimi ekspedicijskimi vojskami drugorazrednega značaja. V ostalem je to diplomatsko stališče, ki ga je Anglija vodila vse doslej med Londonom in Moskvo, in ker ni med obema vladama došlo do prekinjenja vezi, je jasno, da dele to mnenje tudi na najvišjih mestih. Če izvzamemo prostovoljce, mora tedaj Finska računati le na
Churchillov govor
LONDON, 28. febr. Reuter. Mornariški minister VVInston Churchill je imel v parlamentu včeraj popoldne oster govor, v katerem je napadel Nemčijo ter ji-očital, da dela iste stvari, kakor med svetovno i vojno. Ostro je tudi napadel nevtralce ter jim očital, da so popolnoma pod nemškim vplivom.
obrambi komunikacijskih linij. Struja svoje lastne moči v obrambi domovine.« proti intervenciji na Finskem se zalaga;
Angleška letala nad Baltskim morfem
USA NE PREKINEJO STIKOV S SOVJETSKO ZVEZO VV.ASHINGTON, 28. febr. Havas. Šepat je odbil predlog senatorja Lloyda, da se ukine kredit za veleposlaništvo v Moskvi. S tem so končana prizadevanja nekaterih, ki so želeli, da bi se med Zedinjenimi državami in Sovjetsko zvezo prekinili diplomatski stiki.
ČEŠKA DALJE CARINSKO SAMOSTOJNA
BERLIN, 28. febr. Stefani. Za 1. aprila določena vključitev češke v nemški carinski sistem je odgodena na nedoločen čas. Vzrok ni znan.
I JUGOSLAVIJA NA MILANSKEM VELI SEJMU
MILAN, 28. februarja. Jugoslavija b redi udeležena na prihodnjem velesejmi i za katerega je prijavljenih že 15 držai
Nemško stališče do evropskega fogovzliii
V Berlinu niso zadovoljni s postopanjem ^ordijcev (n vojašk mi pr.pravami Turčije, hvaSijo
pa politiko ostalih balkanskih držav, zlasti Jugoslavije
radi njenih vojaških priprav, dočim je! prijateljstvo med Nemčijo in Sovjetsko stališče do ostalih balkanskih držav simpatično. S tern problemom še ukvarja tudi »Berliner Borsenzeitung«, ki govori
M a r i b o r, 27. februarja.
Zgodovina nas uči, da so imele posebno v Evropi velike države, ki so bile s silo ustvarjene, razmeroma kratko življenje, prekmalu so zopet razpadle v -'Voje sestavne dele. Le one velike države, ki so predstavljale kulturno in državno politično visoko razvito centralno deželo, nekako privlačno silo, kateri so se obmejne, po narodnosti sorodne dežele do gotove meje prostovoljno stopoma priključile, so obstajale in obstajajo še da nes. Taka država je n. pr. Francija, taka bo razmeroma še mlada zedinjena Italija. Vsi pa vemo, da so v Evropi od nekdaj obstajale poleg velikih tudi male države.
Zgodovina torej dokazuje eksistenčno pravico malih držav, kajti to, kar je skozi stoletja obstajalo, pridobilo je trac-tu temporis pravico do obstoja. Od teoretične pravice do obstoja malih držav Pa_ moramo razločevati od primera do primera življenjsko možnost obstoja posamezne državice. Prav' to vprašanje moremo državljani naše mlade domovine s tem večjo upravičenostjo pozitivno rešiti. Nesporno je namreč, da je naša država zaradi svoje zemljepisne lege, bogastva zemlje in življenjske sile zdravega, telesno in duševno še neizčrpanega prebivalstva ena najbolj posrečenih, naravnih in ne umetno izoblikovanih državnih tvorb.
Ako smo si Slovenci, Hrvati in Srbi na znotraj edini in ako smo vsi tudi vnaprej prepričani in navdušeni pripadniki jugoslovanske državne ideje, tedaj sme-mos ponosom terjati, da bodi naša država od zunaj nepremagljiva. To svojo nepremagljivost je dokazala že v svetovni vojni mala kraljevina Srbija. Proti še tako močnemu nasprotniku iahko izgubimo to ali ono bitko, toda, končno nepremagljivost nam jamčijo borbenost naših narodov, naša zmage vajena narodna vojska in naša zemljepisna lega, ki terja od velesil, da ne ogražajo naše neodvisnosti in nevtralnosti. Velesile se naše notranje sile zavedajo in zaradi naše previdne, dostojanstvene zunanje politike lahko upamo, da nas ne bo nihče zapletel v vojni metež. ki je že zajel več kot polovico sveta.
Toda, naš srečni položaj nam nalaga tudi posebne dolžnosti tako proti nam samim, kakor tudi do evropske kulture vobče. Predvsem ne pozabimo na raven naše kulture. Vojna vihra bo v velikem delu sveta, uničevala plodove civilizacije ogromne vrednosti. Ne mislimo samo na ogromne žrtve in izgube narodnega, premoženja vojskujočih se držav, ki se dado sčasoma nadomestiti. Veliko večje in trajnejše bodo izgube v kulturnem oziru. Vojna uničuje vrednote, brez katerih človečanskega dostojanstva zavedajoč sc človek sploh živeti ne more. Evropska Kultura se bo zatekla v od vojne vihre neprizadete države. Te države bodo tako rekoč zaklonišča evropske kulture. Tako zaklonišče naj bi bilo v srednii Evropi predvsem Švica — ta vzor male države s svojimi nemškimi, francoskimi in italijanskimi, na višku evropske kulture živečimi zvestimi švicarskimi državljani.
Vzvišena naloga, ki pripada glede srednje Evrope Švici, je tudi naša naloga, v kolikor prihaja jugovzhodna Evropa v poštev. To so že danes dejstva. Pri tujcih, naj prihajajo iz juga ali severa, iz vzhoda ali zahoda, se vsak naš državljan vsak čas lahko prepriča, kako se oddahnejo, ko prekoračijo naše meje. Tu ne gre samo za telesno hrano, za kulturnega človeka je še važnejša duševna hrana, ki jo nudi naš svet.
Premalo se zavedamo našega srečnega položaja. Kraji naše kraljevine so bili središča kulture pred stoletji, ko so se drugod v Evropi povzpeli mnogo pozneje iz na pol barbarstva do kulturnega viška. Svet se suče, vse kaže, da nam je usojeno, da vstopimo mladi južnoslovanski narodi skupaj z brati Bolgari med kulturonosce Evrope in sveta.
Polskavčan.
Mariborska napoved. Delno oblačno in toplejše vreme. Včeraj je bila najvišja temperatura +3.4, danes najnižja —10.0, opoldne pa --f-1.0.
BORZA. Curih, 28. lebr. .Devize; Beograd 10, Pariz 9.99. London 17.6214, New Ynrk 44(i, Milan 22.52. Berlin 178 80, Praga 5.50, Sotina 3.30, Budimpeša 79 K-■
BERLIN, 28. iebr. LRP. V berlinskih krogih je bilo včeraj mogoče opaziti neko nervoznost glede stališča nordijskih držav. Tu naglašajo, da kažejo nordijske države ob vsaki priliki jasno, da je njihova nevtralnost enostranska in se vedno prilagodujejo angleškim težnjam. Posebno so tu hudi na norveškega zunanjega ministra Kohta, ker se je pred Anglijo opravičil zaradi svojega govora, ki ga je imel v parlamentu. Kar se tiče Finske, so tu zelo previdni glede presojama nadaljnjega razvoja. Glede jugovzhoda ] vlada nerazpoloženis nasproti Turčiji za-1
RIM, 28. febr. Stefani. Po uradnem poročilu ravnateljstva italijanskih državnih železnic, preučujejo sedaj v Rimu načrt za ustvaritev direktne železniške zveze med Italijo in Albanijo. Čez Jadransko morje bi prevažale vlake posebne ladje, ki bi vozile iz Brindisija. Obenem bi se
najprej o izmenjavi blaga med Nemčijo in Slovaško, ki je rodila dobre sadove j Kar se tiče Madžarske, pravi list, da se je tam vojna mrzlica polegla, jugoslovansko vlado pa hvali, ker je poskrbela za to, da Jugoslavije ni zajela vojna psi-| hoza. Tudi z Romunijo je Nemčija zadovoljna, ker je storila vse potrebno za mirno in normalno gospodarsko sodelovanje z Nemčijo. Dalje pa pravi list, da
sterre potopi! še neko nemško podmornico. Iz Osla pa poročajo, da se je neka norveška trgovska ladja težko poškodovala, ker je zadela na podmornico. Sklepajo, da se je' nemška podmornica potopila.
ki se zdaj gradijo, bodo tovorni parniki po 5000 ton. Za njih gradnjo je treba sedem mesecev, dočim vzamejo gradnje petrolejskih ladij 14 mesecev časa. Po sprejetju osebnih izdatkov za vojno mornarico je bila debata zaključena.
LONDON, 28. februarja. Havas. Na predlog konservativnega poslanca je bilo sklenjeno, da se sistem zračnih izvidniš-kih patrulj še izboljša ih poostri kontrola admiralitete nad vsemi letali, ki sodelu-jujo z mornarico.
zgradilo v Albaniji železniško omrežje z glavno progo, ki bi vezala obalo Jadrana čez Albani-o, Jugoslavijo in Bolgarijo s Turčijo, odnosno Carigradom na eni ter Solunom na drugi strani. Tako bi dobila Italija čez Albanijo direktno železniško zvezo z vsemi središči Balkana.
| zvezo ni hi!o nikjer sprejeto s takimi simpatijami, kakor v Bolgariji, ker smatra Bolgarija Rusijo vedno za svojo dobrotnico. ki jo je osvobodila turškega arma. Nemčija je prav tako prijateljico 1 Bolgarije, kar dokazuje že to, da gre ' Nemčijo SO odstotkov bolgarskega izvoza in prihaja tja tudi odgovarjajoča vsota nemškega blaga. Razen tega ima Nemčija z Bolgarijo dobre kulturne zveze. Bolgarska kraljica je iz Italije, kar ustvarja položaj, da spada tudi Italija v to interesno sfero.
PARIZ, 28. febr. Havas. Moskovski radio je javil, da namerava sovjetska vlada po pospešenem načrtu črpati velike petrolejske vrelce, ki leže med Volgo in Uralom. To območje, ki ga je napovedovalec imenoval »Novi Baku«, bi lahko dajalo več nafte kakor vrelci na obalah Kaspijskega morja, če bi se ga sistematično izkoriščalo.
Byidova odkrrtfa
VVASHINGTON, 28. febr. Havas. Vodja ameriške ekspedicije na Južnem tečaju, admiral Byrd, poroča, da je odkril južno in vzhodno stran Antarktide. Mnogoštevilne ekspedicije so dolgih 170 let zaman iskale te obale. Byrd je letel z letalom, katero je spremljalo še eno pomožno, 120 milj daleč od svojega oporišča »Male Amerike« in napravil ob tej priliki tudi zemljevid obale. Razen tega je odkril na jugu veliko gorovje z več tisoč metrov visokimi gorami.
KONTROLA NAD TURŠKIMI PREMOGOVNIKI
CARIGRAD, 28. febr. Reuter. Na podlagi novih vladnih pooblastil bo postav-’jena pod državno kontrolo vsa produkcija premega v Turčiji. V premogovnikih v Eregliju in Zonguldaku v bližini Črnega morja bo uvedena obvezna delovna služba. Na ta način bo produkcija po-večajin /a ,r=o.nnn ton na leto.
PROTI ROOSEVELTOVI PONOVNI KANDIDATURI
NEW YORK, 28. febr. Republikanska večina obeh domov države New York v Albaniju je sprejela predlog, ki ga je nepričakovano sestavil neki demokratski senator, v katerem se poziva kongres, da ne sme dopustiti tretje obdobje vlade istega predsednika USA. Iz Washingtona javljajo, da bo isti predlog stavil senatu velik nasprotnik »new deala«, demokratski senator Hull.
INSTITUT ZA SERUME V MEHIKI
BERLIN, 28. febr. DNB. V Mehiki je otvorjen nov institut za serume. Zgradili so ga Nemci po vzorcu instituta v Mar-burgu.
REŠENCI S HOLANDSKE LADJE
LIZBONA, 28. febr. Havas. Holandska ladja »London«; je prispela v Lizbono in pripeljala na krovu 40 mož posadke holandskega parnika »Alkmar«, ki je 17. t. m. nasedel pri Kapverdskih otokih. Mornarji so izrekli zahvalo za pomoč, ki jim jo je prožila portugalska kontratorpe-dovka »Vuga«, ki je brodolomce prva našla in jih rešila.
FRANKOVA INSEKCIJA
VARŠAVA, 28. febr. Generalni guverner zasedene Poljske, minister dr. Frank, je nastopil inšpekcijsko potovanje po vzhodnih delih varšavskega okrožja. Obiskal je obmejno postajo Matkinijo na progi Varšava—Bialystok, skozi katero prihaja zdaj pretežni dovoz sovjetskega biaga. V Siedlcu se je dr. Frank informiral o ukrepih za pospešitev poljedelstva.
JAPONCI OBTOŽILI DVA POROČEVALCA
TOKIO, 28. februarja. Domei. Ameriški novinar James Young, ki se je vrnil iz Kitajske, je obtožen prekršitve japonskega vojaškega zakona. Prav tako je obtožen novinar Long, da je sejal po tujini neresnične vesti o japonski vojski, če bo sta obsojena lahko dobita 3 leta ječe.
DEŽEVJE V AMERIKI
SAN FRANCISCO, 28. februarja. Reuter. že štiri dni rekordno dežuje ter se je bati ponovitev poplav kakor 1. 1937.
Francoska cenzura in propaganda
PARIZ, 28. febr. Havas. Na včerajšnji seji parlan enta, ki ji je predsedoval Herriot, je bilo govora o cenzuri in propagandi. Podpredsednik vlade Chau-temps je predlagal, da se koordinirajo vse informacijske službe. Način francoske propagande mora biti tak, da ga razumejo vsi sloji prebivalstva. Vodstvo te akcije naj se poveri takšni politični osebnosti, ki bo ne samo v tehničnem pogledu strokovno naobražena, temveč bo uživala polno zaupanje vlade. Po krajši intervenciji Leona Bluma je bila debata zaključena, izpregovoril je Dala-dier in med drugim dejal: »Vlada občuti potrebo, da zedini informativno službo. Oseba, ki naj to nalogo izvede, mora biti
Obrambni ukrepi v Iraku
KAH1RA, 28. febr. Havas. Po vesteh bagdadskih listov so bili v Iraku izdani razni ukrepi za organizacijo državne obrambe. Vlada je izdala naredbo, po kateri se morajo popisati vse zaloge bodeče žice, navadne žice in jeklenih vrvi.
Neodvisnost Filipinov
MANILA, 28. februarja. DNB. Ameriški vrhovni komisar za Filipine je izjavil novinarjem, da bodo USA dale 1. 1946. popolno neodvisnost otokom. Vsi napori, da bi Zedinjene države umaknile ta sklep, so bili zaman, Ni nobenih razlogov, da bi filipinski narod ali narod USA želel iz-premeniti zakon o neodvisnosti otočja. Prav tako je malo verjetno, da bi davčni zavezanci USA hoteli še dalje nositi stroš ke za utrjevanje Filipinov.
ANGLEŠKA SUVERENA V LADJEDELNICAH
LONDON, 28. febr. Havas. Krn 1 j in kratica sta obiskala včeraj ladjedelnico v Greenocku. Delavstvo je priredilo suve- >
član vlade. Sestavi naj se odbor, ki bo določil besedilo k temu vprašanju.« Leon Blum je zahteval, naj bo cenzura nepristranska, tisk pa naj sam pomaga cenzorjem z uvidevnim pisanjem. Po Dala-dierjevih pripombah je bila seja prekinjena, nakar je Herriot prečital besedilo prehoda na dnevni red: »Skupščina sprejema vladno izjavo na znanje in ji izraža zaupanje v tem, da bo uredila koordinacijo informativne in radijske službe ter uvedla cenzuro za kontrolo vojaških, diplomatskih in nacionalnih interesov države.« Zaupnica vladi je bila izglasovana s 450 proti enemu glasu. Jutri bo debata o poljedelskih vprašanjih države.
renoma navdušene manifestacije. Policija je imela polno opravka, da je delala red in zadržala prebivalstvo. Vladarja sta pregledala dela na ladji, ki bo skoro dovršena. Prepričala sta se o velikem napredku ladjedelnice, ki je ena najpomemb nejših na Škotskem. Kralj in kraljica sta si ogledala še dve drugi ladjedelnici, tovarne za mehanične konstrukcije in torpeda ter se vkrcala na neko vojno ladjo.
DR. CLODIUS ODGOD1L PRIHOD V BUKAREŠTO
BUKAREŠTA, 28. februarja. Stefani. Izdano je poročilo, ki pravi, da je nemški gospodarski strokovnjak dr. Clodius, ki bi bil moral že priti v Bukarešto na važna gospodarska posvetovanja z romunsko vlado, svoj prihod nenadoma odgodil in bo prispel šele koncem tedna.
20 MILIJONOV NEMCEV NA KOLESIH BERLIN, 28. febr. DNB. Zaradi omejitve privatnih avtomobilov, ki so bili re-kvirirani v vojne namene, se je izredno povečal kolesarski promet. Nad 20 milijonov Nemcev, četrtina prebivalstva, se poslužuje koles. Tretjina meščanov v tovarnah se vozi na kolesih.
V
Črni dan za podmornice
Novi petro!e>ki vre’ci v Rusiji
LONDON, 28. febr. Reuter. Po govoru Churchilla, ki je dejal, da so angleške ladje potopile nemško podmornico, za dve drugi podmornici pa je tudi skoro gotovo, da sta šli na morsko dno, je prispela vest, da je neki francoski rušilec pri rtu Fini-
Oborožitev angleške mornarice
LONDON, 28. februarja. Reuter. Odgovarjajoč na razna vprašanja v spodnji zbornici ob priliki debate o preračunu vojne mornarice, je civilni lord admiralitete Austen Hudson dejal, da je sistem konvojev pokazal vidne uspehe. Od 10.097 parnikov, ki so jih spremljale vojne ladje, je 10.076 doseglo določena pristanišča. Pospešeno se oborožujejo parniki s tonažo od 5000 ton in dalje, število teh oboroženih trgovinskih parnikov znaša že 1920 od 3125; vsak teden prihajajo nove ladje na vrsto. Največje ladje,
V
Železniška zveza Itaiife z Balkanom
Politično nemoralna sredstva
»grožnja z zaporom in državnim sodiščem mora
BITI SREDSTVO POLITIČNEGA BOJA...«
PRENEHATI
V I. številki »Slovenska zemlja« v daljšem članku pod naslovom »Politične zablode« ostro nastopa proti nemoralnim političnim metodam, ki so se razpasle v našem političnem življenju ter bere levite tako »Jutru« kot »Slovencu«. Med drugim navaja v članku:
»Kakor je dolžnost državljana, da zakon spoštuje, tako pa je tudi osnovna dolžnost vsakogar, da nikogar ne izpostavlja kazenskemu preganjanju, ki ni ničesar zakrivil. Če to napravi zasebnik, je ne samo denunciant, temveč tudi obrekovalec, ki ga čaka kazen. Pri nas v Sloveniji pa se je udomačila navada, da se politična^ stranka, ki je slučajno na vladi, poskuša iznebiti svojega političnega nasprotnika s tem, da ga označi za komunista ali sicer za protidržavni element, dasi dobro ve, da to ni resnica. Sredstvo političnega boja naj bi sme->o torej biti, kar je v zasebnem življenju
največji madež in kaznivo.« Člankar nato razpravlja o demokratičnih pravicah in ozdravitvi razmer ter pravi: »Preden hočemo pristopiti k drugemu delu, moramo vse nenormalne metode odstraniti vsaj od tam, kjer gre za osnovne človeške in državljanske pravice, za osebno varnost in osebno svobodo, torej predvsem iz političnega boja. Vsakdo mora vedeti, da je v resnici tudi dopustno to, česar zakon ne prepoveduje in da sme svoje po postavi dopustno politično prepričanje svobodno izpovedati, ne glede na to, če je nasprotno vladajočemu režimu. Zato pa mora tudi v korist državni skupnosti prenehati biti sredstvo političnega boja grožnja z zaporom, grožnja z državnim sodiščem povsod tam, kjer za to ni zakonite osnove... To bi morali spoznati tudi pri »Slovencu« in »Jutru«, ne pa tako mišljenje smešiti.«
»Poijubovali so kozo..."
Pod,tem naslovom priobčuje dr. Andje-fnovičev »Narodni list« reminiscenco, iako so Splitčani pred 20 leti, ko je vkorakala v Split srbska vojska, v znamenju Jugoslovanstva poljubljali ne samo voske, marveč tudi kozo, ki so jo s seboj godili vojaki. Nekdo je celo javno pred-“Sal, naj se v bodoče uvrsti koza v split-5«' mestni grb. Z ozirom na to pravi omenjeni list, da ne more razumeti, da !e danes odrekajo v Splitu jugoslovanstva celo tisti, ki so pred 20 leti poljubili srbijansko kozo. — Tako tragično, ^akor piše glasilo jugoslovenskih nacionalistov, z jugoslovanstvom v Splitu go-■ovo ni. Tamkaj morda res ni več jugo-;bvenskih nacionalistov, ki bi identifici-'aji jugoslovanstvo z JNS in ki bi si do-.^šljevali, da so samo oni Jugoslovan1, ;ato pa raste tudi v Splitu mnogo številnejši rod realnejših in pametnejših, pra-'■h Jugoslovanov. Na splitsko kozo b; horali vsekakor misliti voditelji JNS že kkrat, ko jim je bila poverjena naloga in
Kr--'v:-v
:.-*?&*;--'M' A v&T**rv- *'-?■ v ' •*^ - 11	r
Večkrai je že prepozno, nikoli pa ni prezgodaj, da se začne s pravilno nego zob. *GOV
‘;V,
PROT. ZOBNEMU KAMNU
Naša zemlja ne trpi izkoriščevakev
NIKAKOR NE GRE, DA BI TUJI BO GATAŠI V TUJINI ZAPRAVLJALI DENAR, KI SO GA IZTISNILI IZ NAŠE ZEMLJE«
Halozah in so izrazito vinogradniška. Vse
dan monopol, da z vso oblastjo v rokah realizirajo ideal jugoslovanstva. Namesto da bi na podlagi jugoslovanskega ljudskega razpoloženja, kakršno je bilo pred 20 leti, jugoslovanstvo negovali in razvajal: v zadovoljstvo in srečo naroda, so storili vse, da so ga profanirali in diskreditirali, uničili pa tako, da — kakor sedaj sami priznavajo — v Splitu od njihovega jugoslovenstva ni ostalo nič več kot sarno še spomin na srbijansko kozo. In če se danes v Splitu, ki je veljal tned vojno in po vojni za najbolj jugoslovansko mesto, še tisti odrekajo jugoslovanstva, k; so pred 20 leti poljubovali srbi-janskc. kozo, potem je to le dokaz, kako strašne-zločine so zagrešili nad narodom in državo s svojo politiko voditelji jugoslovenskih nacionalistov. Če bi zgoraj omenjeno glasilo jugoslovenskih nacionalistov vse to upoštevalo, bi morda laže razumelo, zakaj je v Splitu in drugod tako daleč prišlo.
• Jovanovič ustanavlja svo*o stranko
ZARADI NOTRANJIH NESOGLASIJ JE PRIŠLO DO RAZKOLA V SRBSKI
ZEMLJORADNIČKI STRANKI
nerja, s katerim bi se mogli razgovarjati
Iz daljše razprave v »Kmetskem listu«, ki se pod naslovom »Bajtarjem zemljo« bavi s kritičnimi zemljiškimi posestnimi razmerami v Sloveniji, posnemamo naslednji predlog za zemljiško ureditev v Slovenskih goricah in v Halozah: »Razlastiti bi bilo treba v prid bajtarjem vso ono zemljo, katere posestniki so tuji državljani in bivajo izven mej naše države. To nikakor ne gre, da tak bogataš v tujini zapravlja denar, ki ga je iztisnil iz naše zemlje. Take vrste posestev je najti v Slovenskih goricah ;n
take gorice naj se razlaste proti odškodnini 10% odkupnine. To naj bo tem ino-zemcem namig, naj za vedno zapuste naša tla, ki ne trpe izkoriščevalcev. Kar je dobrih vinogradov (glede na ugodno lego), naj se podele revnim viničarjem, drugi, manj vredni, naj se kultivirajo v njive in travnike in enako podele brezposelnim ljudem. Tu ne gre za brezobzirnost proti inozemskim posestnikom, ampak za varnost naše mej«!«
Srbska zemljoradnička (kmetska) stranka je že dalj časa predstavljala zelo nehomogeno politično gibanje, ki so ga sestavljala tri krila, in sicer skupina dr. Gavriloviča kot predsednika ter ministra dr- Čubriloviča, dalje skupina dr. Dra-soljuba Jovanoviča ter skupina bivšega m'nistra inž. Voje Djordjeviča. Skupina dr. Jovanoviča je v stranki tvorila tkzv. |evo krilo, med njim in vodstvom stranke je po dolgotrajnem trenju prišlo sedaj do vidnega razkola, po katerem’ je dr. Jovanovič sklenil ustanoviti posebno poetično stranko. Ta sklep so potrdili tudi P^staši na raznih zborovanjih. Javni izraz Je dobila ta po1it!čna akcija v izdavi za jav-n°st, ki pravi, da se ne morejo strinjati £ Politiko vodstva zemljoradničke stran-. • ki se je pregrešilo proti zemljorad-nički ideji, proti stranki sami ter proti srbskemu kmetstvu. »Zato smo ustanovi odbor, ki bo izdelal program nove franke in bo v najkrajšem času sklica’ !“di sestanke delegatov iz vse države Freoričani smo. da se bodo v novi krne*-stranki zbrali vsi pošteni in borben5 etn!joradniki, poštena narodna inteligen va.'n napredna mladina, k' se bodo boril' vS! za moralni in socialni preporod dr-^ve.«
sHrvatski dnevnik« naglasa pomen iz-«*a srbske zemljoradniške levice pod dstvom dr. Dragoljuba Jovanoviča ki narava ustanoviti »Srbsko kmetsko j^ranko« in pravi: »Znano je. da ie dr. ra£o!jub Jovanovič zelo aktiven dela-na terenu. Kolika je njegova dejanja moč. je težko reči. Politično iavnost a v prvi vrsti interesira. kako bo osm-anje (e str3nke vplivalo na srbsko po-'eno življenje. Če bo dovedlo do š*1 ecie cepitve med Srbi. bo to škoda za JT e' pa lahko tudi za Hrvate Sai te ,rav razcepljenost srbskih strank kriva a se naše politično živlienje ne rnorr ormalizirati. Hrvat' t>r!čakufemo že dol
o najvažnejših državnih vprašanjih,
Dr. Dragoljub Jovanovič spada med one srbske politike, ki so sprejeli sporazum z dne 26. avgusta 1939 kot temelj svoje politike. Ako njegovi novi stranki uspe, pojačati v srbskem narodu razpo-
loženje za sporazum s Hrvati, tedaj bo izvršila važno, koristno misijo. Današnji čas vprav diktira Srbom sodelovanje s Hrvati, posebno še, ker ne morejo imeti od tega nobene škode. Nekdaj so terjali srbski politiki od nas, da aktivno sodelujemo v vladi in da prevzamemo za usodo države dolžnosti. Zdaj lahko z mnogo večjo pravico zahtevamo to od srbskih političnih strank, ker je danes položaj v svetu mnogo težji kakor je bil prej. Srbske politične stranke se morajo zavedati svojega položaja. Zato ni prav. da nekatere srbske stranke trošijo sile z brezplodnimi polemikami, namesto da prevzamejo odgovornost. Za Srbe je važnejše zbiranje v interesu državne skupnosti nego borba o kompetencah banovine Hrvatske. Saj je znano, da bo tudi srbska edinica, ko se bo ustanovila, imela iste kompetence. Borba za poedine okraje s srbske strani se nam zdi malenkostna, saj bodo ostali znotraj državne skupnosti, prebivalstvo naj se samo odloči za banovino, v kateri bo zadovolj-nejše. Osnovanje srbske banovine je v sedanjem času, ko bi morali Srbi posvetiti vse svoje sile aktualnejšim vprašanjem, sekundarnega pomena.«
Organizacija desidenfov Demokratske stranke
Demokratska stranka, čije novi šef je Milan Grol, je zavzela do sporazuma Cvetkovič-dr. Maček odklonilno stališče. Slučaj dr. Ikoniča smo na tem mestu že obravnavali. S politiko in stališčem vodstva se ne strinja tudi dr. Ribar, ki nasprotno pozdravlja sporazum s Hrvati ter naglaša, da ga je treba še negovati,
ne pa odklanjati. Dr. Ribarjeva skupina je pričela sedaj prirejati po Srbiji sestanke. Tako je bil v Arandjelovcu na sestanku izvoljen izvršni odbor, ki bo ob sodelovanju z drugimi odbori izvedel organizacijo desidentov demokratske stranke.
ZVEZA DELOVNEGA LJUDSTVA PROTI DR. MAČKU
Na pisanje »Jutra« glede simpatij slovenskih političnih skupin v Zagrebu reagira »Slovenska zemlja« med drugim: »Jutro« trdi, da se »Zveza delovnega ljudstva« ponaša s simpatijami dr. Mačka. Ta »Zveza« sama pa očita istemu dr. Mačku, da še nihče ni preganjal njenih somišljenikov tako, kakor so preganjani sedaj, ko je v vladi. »Jutro« seveda vse to dobro ve...«
sostvovali tajnik HSS dr. Juraj Kmjevič ter vsi hrvatski ministri.
VELIKA MANIFESTACIJA HRVATOV V VOJVODINI
Hrvati iz Bačke in Baranje so sklenili, prirediti 9. in 10. marca veliko manifestacijo v Subotici. Dne 9. marca bo v Tiestnem gledališču zborovanje zastopnikov 73 h.vatskih društev iz Vojvodine. no zborovanju bo velika manifestacijska ■•ovorka k stari frančiškanski cerkvi v opomin na prihod Bunjevcev, ki so jih dovedli frančiškani v Vojvodino. V ne-leljo, 10. marca, bo veliko javno zborovanje vojvodinskih Hrvatov, vsem pri-
go na srbski strani enakovrednega part- reditvam bodo v imenu dr. Mačka pri-
Konferenca dr. Pribičeviča. V Čemer-nici pri Glini je bila minilo nedeljo konferenca SDS, na kateri je govoril o ciljih stranke in položaju dr. Rade Pribičevič.
O
Dela za finančno samostojnost banovine Hrvatske bodo ta teden prešla v dokončno razpravo. V komisiji so dr. Gjuričič, dr. Gjorgjevič, dr. Konstantinovi, dr. Šutej, dr. Filipančič in dr. Fra-nolič. Šele ko bodo ti posli končani, bo znana višina finančnih sredstev, s katerimi bo banovina lahko razpolagala.
Hrvatski novinarji bodo obiskali Slovaško. Dobili so vabilo šefa propagande Mache, naj se udeleže proslave obletnice samostojnosti Slovaške dne 4. marca.
Nemci so navdušeni, ker so v banovini Hrvatski, javlja »Hrvatski dnevnik«. Na mnogih skupščinah so manifestirali to zadovoljnost in izrazili priznanje vodstvn HSS.
Tople zahvalne brzojavke za lep sprejem in gostoljubno bivanje v Jugoslaviji ie poslal italijanski minister za prosveto Bottai predsedniku vlade Cvetkoviču in banu Hrvatske dr. Šubašiču.
Prisilno delo za špekulante
Iz sobottio-nedeljske številke »Zagre-bačkega lista« posnemamo naslednje poročilo: »Na prisilno delo in v koncentracijska taborišča bodo poslani vsi špekulanti. Na včerajšnji seji vlade je bilo sklenjeno, da bodo podvzeti strogi ukrepi
proti takim osebam. Izbran je poseben odbor, ki se bo v zvezi s tem sestal jutri prvič na sejo. V odboru so ministri gg. Mihaldžič, dr. Laza Markovič, dr. Ivan Andres, dr. čubrilovič, dr. Budisavljevič in dr. Konstantinovič.«
Hrvati za zbližanje z Bolgari
Trgovinski minister dr. Andres se je z našo gospodarsko delegacijo vrnil iz Sofije. »Zora« prinaša naslednjo njegovo izjavo:	»Pet	milijonov	Hrvatov želi
;skren sporazum in sodelovanje med Jugoslavijo in Bolgarijo, toda Bolgarijo, z vsem srcem zadovoljno. To misel sem naglasil že v zdravici v Beogradu, ob
priliki bivanja zelo cenjenega kolege ministra dr. Zagorova. Verujem, da bo gospodarsko sodelovanje, kateremu polagamo temelje, dalo dobre rezultate na obeh straneh in da bo dovedlo do ustvaritve ciljev, ki si jih vsi želimo. V od-io?ajih med Jugoslavijo in Bolgarijo ne sme ostati niti senca nezaupanja.«
Ek
ss
evarni ovinki na cesti Maribor-LfUtomei
Ce bi naši dedje in pradedje slutili, da bodo na naših cestah vozili kdaj avtobusi, bi napravili ceste brez ovinkov in tako široke, da bi se lahko srečala na njih dva še tako široka avtobusa. Vprašanje razširitve banovinskih cest drugega reda prihaja vedno bolj v ospredje in člani cestnih odborov se bodo morali odločili za temeljito spremembo dosedanje cestne politike. — Kakor pa je važna razširitev cest, zlasti tam, kjer se promet leto za letom veča, tako je velikega pomena za neoviran in obenem varen promet tudi izravnanje ovinkov, ki so posebno številni na cesti Maribor—Ljutomer.
Mariborski okrajni odbor je že pred leti spozna! potrebo po izravnavi nekaterih ovinkov in je zato na poedinih mestih ze tudi cesto preložil.
Z uvedbo avtobusne proge na cesti 'li.ii ibor Ljutomer stopa vprašanje, raz-n,e in izravnave ceste na tej'progi ■■e bolj v ospredje, z zahtevo, da se prizadeta Okrajna cestna odbora pobrigata, za se bo črni več storilo v tem letu glede poprave te ceste. — Cesta, ki se vije > osrčju Slovenskih goric je velika pro-mema Žila, do kateri se vrši večina pro-mma med Slovenskimi goricami, Prekmurjem in Mariborom. — Del ceste od ancora do križišča pri vasi Senarska je se zadovoljiv; od tu naprej pa se pri-
čne cesta viti m nekateri ovinki predstavljajo resno nevarnost za potnike, ki se vozijo z avtobusom. — Prisebnost šoferjev večkrat prihrani potnikom nezgodo in letošnja zima je lep primer glede stvarne potrebe razširitve ceste: ozka cesta je otežkoČala izogibanje že med avtobusom in voznikom, dočim je bilo srečanje obeh avtobusov, ki vozita na tej progi, nekaj časa na odprti cesti sploh nemogoče.
Ovinki v Senarski, na Čakovi, v Biserjanah ob mostu, v Terbegovcih pri mlinu, v Berkovcih na dveh krajih itd., zahtevajo skrajno previdno vožnjo in stalno nevarnost za potnike v avtobusu, kakor tudi za voznika, ki se vozi po
ovinku ob času, ko prihaja avtobus, tovorni ali osebni avto. — Nepreglednost ob nekaterih ovinkih še nevarnost obojestransko veča.
Želeti bi torej bilo. da se zlasti ljutomerski cestni odbor pobriga, da se ovinki izravnajo. Slišimo sicer, da se bo letos izravnala cesta pod Staro goro pri Kocbekovem mlinu, toda želeli bi, da se istočasno uredi tudi cesta skozi vas Ber- j kovci, kjer sta dva skoraj pravokotna ovinka, ki ovirata varen promet.
Iznesli smo le nekaj upravičenih za- j htev in pričakujemo, da jih bosta ljuto- j merski in mariborski cestni odbor v čim večji meri upoštevala. Vladimir Kreft.
Tudi kmetife ¥@di!e knjigovodstvo
Po sestavljenih formularjih knjig »Kmetijske zbornice« bo začel naš kmet voditi knjigovodstvo o svojem gospodarjenju: prvo leto bo trajalo od 1.. marca do 28. februarja 1941. Knjigovodstvo bodo vodili kmetje, ki so se prijavili na obvestilo »Kmetijske zbornice« In dobili potrebne knjige: 1. »Imovina«, 2. »Denarni Prejemki in izdatki«, 3. »Živinorekt in živinorejski proizvodi«, 4. »Rastlinski proizvodi«. in za prilogo pomožno beležnico.
Podobno knjigovodstvo vodijo že leta
in leta industrije, kartelne združbe, vsa trgovska zadružna in obrtna podjetja, med kmeti pa še je našel le redki gospodar, ki je vodil knjige. Knjigovodstvo bo zahtevalo mnogo truda ali tako knjigovodstvo bo zgovorna priča o stanju naših kmetij.
Industrijskim podjetjem, ki vodijo knjige odpišejo davčne uprave davčne dajatve na osnovi predloženih knjig; to bo lahko storil poslej tudi vsak posestnik.
Hrast, ki ga Je peljalo 12 konjev
Lesni trgovec in izvoznik Franc Klo basa iz Očeslovec jc pred kratkim kupil’ / graščini Negova, last kneza Trautraans-dorfa iz Nemčije, hrast, ki je bil visok 32 metrov ter imel okrog 11 kubičnih metrov prostornine. Spodnji del hrasta, ki je dolg 6 m, je peljalo iz gozda do banovinske ceste dvanajst .konjev; trgo-
vec Klobasa je moral napraviti za pre-peljavo hrasta posebne sani izredno ‘močne konstrukcije in delavci so štiri dni vršili priprave, da se je odvoz sploh lahko začel. Hrast, ki je gotovo redkost, bo te dni prepeljan v Gornjo Radgono, kjer bo čakal na svojo končno usodo.
ZADRUŽNIŠTVO DVIGA CENE ŽIVINI
Ker se je zaradi vojnih razmer poveča! izvoz naše živine, je glavna zveza srbskih kmetskih zadrug z glavno kmetsko živinorejsko zadrugo in industrijo mesnih proizvodov v Zaprešiču sklenila, i da bo kupovala na sejmih živino po, višjih cenah, in da bo prisilila tudi prekupčevalce, da bodo kupovali po višjih cenah.
KOLIKO ŽIVINE JE V SLOVENIJI?
Po uradnem štetju koncem lanskega leta je bilo v Sloveniji 51.974 (1938. leta 52.766) konjev, 181 (178) oslov, 48 (66) mezg in mul. 374.£35 (381.728) goved. 311.822 (314.708) prašičev, 33.956 (34.342) ovc, 10.404	(10.529) koz, 1.201.026
(1,215.175) perutnine in 83.500 (85.311) čebehrih panjev. Povsod razen mezg in mu) ter oslov jc število .živine nazadovalo.
TATVINE PRI PREKMURSKI VELEPOSESTNICI
Pri veleposestnici Batthyany Ernestini v Krajni sta bila uslužbena Škalič j. in Horvat j. Znala sta, da je imela Batthyanyeva v svoji spalnici gotovino. Izrabila sta ugodne prilike in večkrat obiskovala spalnico in se polastila gotovine, katero ie hranila veleposestnica med starimi papirji, knjigami ter v različnih predalih. Oškodovanka je trdila, da ji je bilo ukradenih 80.000 din, sodišče je pa smatralo za dokazano le 34.000 din, kar sta obdolženca priznala. Obdolženca sta obsojena na 2 leti in 2 odnosno 3 mesece strogega zapora.
lenšek na Kaki, Angela Praprotnik v Senovem, Viktorija Rebolj na Trati, -Marija Co-bar v Toplicah, Marta Jurko v Celju, Julija Kancler v Ptuju, Berta Kovič v Poljanah, Gabrijelu Muhič v Slov. Bistrici, Ivo Fakin v Bošlunj u, Josip Kotnik v Celju, Franja Gertncr v Dol. Logatcu, Josip Lešnik v Podovi, Bernarda' Zupančič v Ljubljani, Avgusta Lobe v Polomu, Srečko Vilori v Središču, Fran Jarc v št. Janžu pri Ptuju, Terezija Lešnik v Podovi, Fr. Logar v Laporju, Rihard Burja v Gornji Radgoni, Marija Oražem v Ribnici, Anton Seliškar v Ljubljani, Fran Tiran v Ljubečni, Amalija Pugina v Šmartnem pri Kranju.
o Stare 25 dinarske bankovce, ki so že bili vzeli iz prometa, lahko zamenjate na poštah še do 1(1. avgusta.
o Premestitev ončiiie Podsreda. Kraljevi namestniki so podpisali na predlog no-.ranjega ministrstva, ukaz, s katerim se premesti sedež občine Podsreda v brežiškem okraju iz Pokleka v Irg Podsreda.
o Diplomiral je na pravni fakulteti ljubljanske univerze g. Pavel Berden doma iz Kobilja pri Dobrovniku v Prekmurju.
o V Kog. Slatini je preminula ga, Josi-pina Madiie, žena bivšega stavbenega mojstra g. Danijela Mudila.
o Obveznice za prostovoljec. Državna hipotekarna banka in Poštna hranilnica bosta Iombordirali prostovoljske obveznice s 40°/o. Vsak prostovoljec bo lahko dobil preko svoje' zveze v omenjenih državnih zavodih posojilo na podlagi obveznic.
o Žveplo se ho lahko pol leta uvažalo carine prosto, kakor jo odredil finančni minister.
o Izseljeniške vloge bodo izplačane. Vlada jo izdala naredim, na podlagi katere se bodo izplačale vse izseljeniške vloge, ki so bile naložene v onih denarnih zavodih, ki so šli v konkurz od 1. januarja 1923 do 3. februarja 1931.. Med le banko spada tudi Slavonska banka. Prošnje za izplačilo jc Ireba vlagati pri Poštni hranilnici.
o Avto je podri in teže poškodoval pri Breznem 45 letnega, mesarskega pomočnika Franca Sovreta iz Lesc pri Bledu, ki jc iskal zaslužka, šofer je po dejanju pobegnil.
o Avtobusna proga Rakek—Stari trg znova redno vozi.
o Grajski kino v Murski Soboti predvaja od četrtka do sobote film „Amanda :.
o Kebra st je nevarno n a hi in d na poledenelih stopnicah pismonoša Črnko iz Gornje Radgone, ko je dostavljal pošto.
o Posledice zaradi novo uvedena trošarine na vino in žganje se zadnji čas znatno čutijo pri kmetskih producentih, ki morajo svoj pridelek prodajati trgovcem in posrednikom,;!« se izgovarjajo^ na visoko trošarino, pod ceno, ako ga hočejo spraviti v denar. Za žganje v zadnjem času skoraj ni več zanimanja in ga imajo mnogi dovolj za prodajo .-Ni čudno če se popiva doma.
n Razprava zaradi smrti dr. Eda .Markoviča. V Beogradu se je začela zanimiva razprava proti agentu beograjske policije, ki je ubil ob priliki preiskave generalnega ravnatelju „Prizada“, pokojnega dr. Eda Markoviča. Agent Markovič , se jc pri razpravi zagovarjal, da je streljal na ravnatelja Markoviča šele, ko jc oddal ta nanj dva strela. Razprava še ni končana.
n Za avstralskega nadškofa v Adeiaidu je bil imenovan dr. Malč lleovič, doma iz Brača v Dalmaciji.
o Iz učiteljsko službe. . Napredovali .•:> v 6. položajno skupino sledeči učitelji in učiteljice: Vinko Moderndorler v Ljubljani, Roza K riše v Škocjanu, Franja Lubej V Ljubljani, Miroslava Logar v Logalcu. Mara Pec v Dobrni, Marija Pristav v Rakitni, Olga Čermelj v Ljubljani, Janko Vanič v Krškem, Matija Sedlaček v Prečni. Terezija Turk v Slalcarjih, Frančiška Jagodic v Trbovljah, Angela Jarc v Št. Janžu, Vanda Hercog v Škofji Loki, Amalija Ma-
Obžs^ CMB ¥ Slovemgradcu
Letošnji občni zbor Ženske podružnice CMD v Slovenjgradcu je otvorila predsednica ga, P u p i s o v a. Tajnica ga. Smolnikar je poročala, da je CMD zalagala šole s knjigami in gradila šolo pri Sv. Treh kraljih. Tajnica je tudi predavala »O pomenu muodno obrambnega dela« ter omenila, da se pri nas vse preveč bije boj med političnimi strankami. Predavateljica je predlagala za bodoče delo pobijanje malodušnosti, poljudna narodno obrambna predavanja, kulturne večere za žene in dekleta in propagandne filme
s predavanji. Žene pa naj se organizirajo v organizacije, kjer bodo iahko v slučaju vojne uspešno delovale za domovino. — Na občnem zboru je bilo sklenjeno prirediti Narodno obrambni izobraževalni tečaj za šoli odraslo mladino m so članice zanj že nabrale začetni znesek. Obrambne delavke se obračajo na vse žene, da jim priskočijo na pomoč. Tečaj se bo pričel 3. marca 1940. — Pri volitvah je bil izvoljen odbor s predsednico go. Pupisovo.
!'. ; Z CZ KEK	III I II I I lll—WIH
FLORENCE RiDDSLL
P ^3
i IMfn
ItiiTJEP V
mwzm m. ekvatorju
ROMAN
18
Michell se je nasmehnil. »Ah — živci, ..tria srca, ločitve, nezvestoba. Dežela, kjer mora biti človek skrajno previden. Tu na priliko ne smem vprašali nobenega moža, kako se godi njegovi ženi, do-kier ne poizvem, če je sploh še oženjen, kajti tu ni nič novega, če se je medtem že dvakrat ločil in trikrat oženil. Vlažno in vroče podnebje na- tej višini je krivo marsičesa, gospodična Kenworthyjeva!«
Postaja v Kilgomi je zelo enostavna: nekaj lesenih koč s pločevinastimi strehami. Postajenačelnik je bil zelo zabaven in zavaljen domačin, za Glenine pojme pomanjkljivo oblečen ,toda z vzorno zlato obšito kapo na glavi.
Z avta, ki je čakal za postajo, jim je prišel nasproti mlad in zagorel mož. Pri-
sil-je ter pomagal Michellu pri prt-
ljagi. »Halo, Coline! Vesel sem, ko te po tolikem času spet vidim, ti moj dobri prijatelj!« »Michell je Glen seznanil s svojim sosedom, ki mu je v odsotnosti oskrboval farmo.
Moža sta se bila domenila, da vzamejo na avto tudi Glen ter jo popeljejo do .cilja prej nego Michella in Robina. Koj
nato se je avto, ki je bil prej podoben kmetskemu vozu kot avtomobilu, hropeče razmajal ter zavozil izpred postaje. Bil je brez lepega lakastega blišča, še sedežev ni imel. Glen je sedela kar na prtljagi, v naročju pa je imela malega Robina. Avto je lagodno in zložno vlekel po razdrapani volovski stezi v notranjost pustinje. Končno je z velikim truščem zavrl ter se ustavil pred naselbino. Med nizkimi in na pol podrtimi kočami, ki so čepele na pustinji kot mokre kokoši, je bil ličen domek iz rjavkastega bambusa z veliko verando na pročelju.
Jane Wel!amova. tolsta devica iz Yorkshira z dobrodušnim obrazom, ie priracala pred hišo, čim je zaslišala ropotanje avtomobila. Glen je zlezla z avtomobila, stala ob prtljagi ter nemo zrla za sopihajočim motorjem, ki je zavit v oblake pustinjskega prahu izginjal za bližnjim ovinkom.
Neznana tesnoba in občutje osamelosti sta ji stiskali grlo. Prav tako kot ob s>o-vesu iz tilburvškega pristanišča, ko je nred osem in dvajsetimi dnevi zann'*a'a Anglijo, Zdelo se ji je, da je izgubila s
tem dobrim in hropečim avtomobilom, ki je pravkar izginil za ovinkom, nekaj zelo dragocenega, objem drobnih otroških rok, tihi in mili škotski glasek Robina. Globoko v srce pa je skrila odkritosrčno in trdno obljubo, ki jo je bil ob slovesu ; izrekel Michell: »Zapomnite si, kadar koli j boste kaj potrebovala, če boste v dvomu in težavah, pridite naravnost k Robinu in k meni! Pa najsi bo še tako težko, midva vam bova pomagala!«
Z zastrtim: očmi je še 'vedno zrla v točko, kjer se je izgubil avto na cesti proti Micheljovl farmi, Nasmehnila se ie nežno ter si dejala, da M:chel in Robin morda bolj potrebujeta pomoči kot ona. Ženske roke, ki bi stisnile tega otroka na srce. Sam je odšel na farmo, kjer bo živel ob vzgledih divjih domorodcev in rasel ob negi in vzgoji dobrega, toda okornega očeta. Michell si morda nikoli ne bo priznal, da ootrebuje otrok ženske roke, da more edino žena ožariti dom možu in otroku .,.
»Oženiti bi se spet moral«, si je de-;a!a. »Upam, da bo to tudi storil...«
Te iste besede je izrekel že marsikdo, i na glas ali sam zase. Sestra mu jih ie nekoč povedala naravnost v obraz. Poslej si kaj takega ni več upala. Vselej jo !e še sedaj pretreslo, če se je spomrjha. s kakgnini pogledom jo je takrat Michell ošinil.
Privesti v dom novo ženo in ii odpreti srce? Biti še enkrat prevaran? Bog varuj! Colin Michell se je bil že davno odločil, da ostane sam.
Glenison je morala pomisliti tudi nase. Bridkost slovesa se je morala umakniti stvarnosti. Čez čas ju bo že enkrat obiskala in pogledala, kako živita — najprej pa mora k Filipu.
File! Ob misli nanj so se ji svetlo zaiskrile oči. Filip — zanj je prišla tako daleč. In že jutri ga bo lahko videla.
Potem je naglo odšla v svojo kočico. Čudovito bivališče: okroglast prostor iz rjavkaste gline, ki je preprosto nametana in zgnetena na bambusovo ogrodje. Tudi v notranjosti je bila glina nezglajena ter mestoma široko razpokana. Ob najrahlejšem dotiku se je vsul iz razpok rjavkast prah.
Zgodaj je legla. Ni ji: bilo mar mrčesa, ki je lazil po stenah in stropu, ne glasov, ki so prihajali iz pustinje. Trden spanec ji je zatisni! oči. Zjutraj je bila že zgodaj na nogah. Posebno skrbno se je opravila ter si nadela belo poletno obleko, pripravljeno vprav za ta dan. Okoli vratu si je obeska rdeče korale, ki jih je bila kupila v Mombasi. Ko ie stala> pred zrcalom. sama sebi ni mogla verjeti, da je res tako prikupna.
(Dalje.)
OSSJj Q|?2?5E
0«.
peEo protfdragirajsk© ifoorovarafe
DELAVCEM IN NAMEŠČENCEM SE N ŠNI PREJEMKI, KI BODO ODG
Delavske in nameščenske strokovne organizacije v Ptuju so sklicale proti-draginjsko zborovanje, ki se ga je udeležilo okoli 150 zborovalcev. Na zborovanju je bila soglasno sprejeta sledeča resolucija:.
Življenjski pogoji delavcev in nameščencev, kot razreda najemne delovne si!e so bili v poslednjem čas« silno poslabšani in se še nadalje nevzdržno poslabšujejo. Delavci in nameščenci smo prisiljeni'odločno dvigniti svoj glas in ugotoviti vzroke takemu položaju ter pc-aazati sredstva in način za zboljšanje tega položaja.
Za podražitev najosnovnejših življenjskih potrebščin, ki jih večinoma doria prvieDjemo, ni bilo nobenega vzroka. Kar ss je podražilo, se ni podražilo v sorazmer'« s porastom dohodkov samih Proizvajalcev:	delavstva, kmetov in
obrtnikov, Za draginjo odgovarjajo karteli, bančnoindustrijski kapital ter neurejen izvoz in uvoz, zatem pa prekupci in špekulanti. Delavske in nameščenske stro rovne organizacije zahtevajo zaradi te-sa. razpust kartelov, na drugi strani pa •?3 n' država vsako trošarino in ^či„0 na vse nujne življenjske potreb-s„ rte. Predmet zatrošarinjenja in obdavčenja naj bo samo dohodek od predmetov, ki niso potrebni za življenjski vandard (luksuzno blago in predmeti za Pridobivanje profitni. Delavcem in na-se ttai zvišajo 1« zajamčijo tollkš«! prejemki, ki odgovarfa’o nastal! 'r"~! :i Prj trenutnem položaju se naj ”'5*no zvfša!o vse plače, mez^c in pokojnino n?fata»:c zn 30% nad stanjem nred drapfhto — in to progresivno tako. da
AJ ZVIŠAJO IN ZAJAMČIJO TOLIK-OVARJALI NASTALI DRAGINJI
dobe oni z nižjimi prejemki proceniualuo
več kot oni z višjimi. Spremeniti je treba »Uredbo o pobijanju draginje« tako, da bi kontrolirali cene oni, ki s» prizadeti, to so delavci, nameščenci, kmetje in obrtniki. V tem pravcu je treba spremeniti uredbo o minimahnh mezdah in uveljaviti zakon o najnižjih plačah nameščencev. Nujno jo uvesti obvezno odškodnino za delo vajencev. Za določanje dač delavcem, delavkam in mladoletnim na veljai načelo: y\ enako delo — enako plačilo. Sezonski In uslnžbcnski delavci naj dobe vse ugodnosti bolniškega, brezposelnega in starostnega zavarovanja. Izvajanje uredb naj oblastva pri podjetjih strogo kontrolirajo.
Taki ukrepi se bodo mogli dosledno izvajati le na podlagi uvedbe popolne demokracije v vsem javnem življenju. Delavstvu so potrebne za zaščito njihovih interesov svobodne in tajne volitve v Delavske Zbornice, v Ustanove bolniškega zavarovanja, v Borzo dela; na-meščenstvu pa v Pokojninski zavod.
To spomenico so poslali zborovalci na merodajna oblastva, da bodo zvedela za težnje in zahteve delavcev ter nameščencev.
Z NOŽEM NAD SESTRINEGA FANTA
Vidovič Franc. 22Ietni kočarski sin iz Pristave pri Sv. Vidu ie zahaja! v vas h Kelčevim v Gradišču pri Sv. Barbari v Halozah. Ko se je z dekletom sprl, je priskoči! njen brat Ivan in je z nožem hudo obračunaval z Vidovičem. Zdravi se v ptujski bolnišnici. Njegovo stanje je še vedno resno.
tema
Težake s snegom
Na pritožbe zaradi snega, ki je še ostal lla ulicah, odgovarja tiskovni referat mestnega poglavarstva z opisom velikih težav in stroškov, ki jih povzroča obilica snega. Za spravljanje snega žrtvuje Ljub- j bana dosti več kakor druga naša mesta.1 Ljubljana nna 400 km cest. Če pade na ie ceste samo 30 cm snega, bi bilo treba °dpeljat: 1,200.000 kubičnih metrov sne-Sa. Ker pa znašajo stroški za 1 kubični meter okroglo 10 dinarjev, bi morali imet1 I- milijonov dinarjev, da bi spravili z Vseh cest samo 30 cm visoko plast snega.
Kadar je padlo mnogo snega, je delalo mestno cestno nadzorstvo s 600 delavci ln 120 vozniki, s toliko parov konj in nekaj avtomobili. Dva najmodernejša motorna pluga in 16 plugov s po tremi pari konj je oralo sneg. Sneg je bil spravljen z vseh cest. kar je bilo le mogoče r«zen s poljskih poti. Tak dan. ko so ue avci morali pričeti spravljati sneg že 2. zjutraj, je ljubljanske davkoplačevalce veljal nad 30.000 din, še posebej 'e Pa imela velike stroške za spravljanje sPega mestna vrtnarija. Ta je ob hudih ^mh s 35 delavci skrbela za vse ceste 11 Pot; po Tivoliju, za cesto od tivolskega gradu do Čada in na Rožnik ter z Rož-n>ka do Šišenskega vrha in spet nazaj ^ Tivoli. Spravljala je sneg tudi na po-*opn’:šču ter okrog vseh parkov in manl-
men zaslužek 420 brezposelnih. Cestno nadzorstvo je odredilo seveda tudi metanje snega v kanale, ki so dovolj veliki in imajo dovolj vode.
šili
nasadov po mestu.
spravljanju snega je imelo skro-
a Obisk hrvutskih književnikov. V pa-lek 8. marca bo v dramskem gledališču hrvatski književni večer. Skupina mladih brvatskih pesnikov in pisateljev se bo odzvala povabilu Društva slovenskih književnikov ter se predstavila našemu občinstvu z recitacijami iz svojih del. Večera sc bo udeležil tudi predsednik Društva hrvat-skih književnikov in glavni urednik ..Hr-vatskega dnevnika' dr. Ilija Jakovljevič.
a Vzajemnosti šole in doma služi že sedmo leto društvo „Meščanska šola in dom"' na Viču. ki je vnelo sodelovalo pri akciji za zidanje nove meščanske šole, zdaj pa posveča vso skrb šolski podporni knjižnici ter podpiranju revnih učencev. Roditeljski sestanki in predavanja, ki jih društvo prireja, imajo lepe uspehe.
a Ker je odredila oblast izpraznitev podstrešij in ima marsikdo tam spravljeno staro pohištvo, slike, les, dele oprave in drugo ,se obrača uprava Narodnega gledališča v Ljubljani na lastnike lakih "predmetov s prošnjo, naj jih ponudijo gledališču ter z dopisnico ali telefonično obvestijo upravo,kdaj, kje in pri kom si jih njen zastopnik lahko ogledu.
NAlfODNO GLEDALIŠČE V LJUBLJANI Drama:
Sreda, 28.: ,,Strahopetec". Premiera. Premierski abonma.
Opero:
Sreda, 28.: „Lok“. Plesni večer Pie in Pina Mlakarja. Izven.
OLr.Ai SLALOM V OKOLIC! PTUJA
,.2-hkpIsko društvo: Ptuj je priredilo v hHn ° 3ebr. prve tekme v smuških
slo br.
Ih,*h' članih je dosegel prvo me „,.s Rudolf, član Sok.'dr. Kranj. Izmed {J ,‘Padnikov Sok. dr. Ptuj ie bil prvi y ' Šalamun Bojan, 2. Dostal Dušan, M. * rko Zvonko. Pri naraščaju je dosegel k.V° mesto br. Kostanjevec Zdenko, 2. -,A‘QVink Milan 3. Bedrač Valko. Od moške RCV je bil prvi Sen tj ure Igor. 2. Pertot v,'!-', niir, 3. Mrgole Milja. Tekme so se -S|le na Mestnem vrhu in so pokazale, ' a le tudi v naši bližnji okolici mnogo Pi nv lepih prostorov za smučarsko udej-ovanie. V bližnji Vrablovi grabi je celo
epih pro; nje. V Idi nica, Icjei
jAakulnica. kjer skačejo do 12 m daleč.
,''/'••‘'ko društvo šleie' že preko 200 smučarjev.
SS|"S"'	'	SOMU-LA	V	S’	VVN7C
Sokolsko clrušivo v Slivnici je priredilo
uspele smuške tekme, ki so se jih udeležili tudi številni zunanji gosti. Vsega je tekmovalo 27 članov in naraščajnikov Rezultati smuka so sledeči:
(.'lani: 1. Mejovšek Rado {Slivnica) (i.39, 2. Flis Drago (Hoče) 7/10, 3. Vovk Anči (Hoče) 8.37-/.-,. I. Knez Ivan (Poljčane) 9.11.
Naraščaj: 1. Jeler Ervin (Slivnica) 8.12V5 2. Bauman Emil (Slivnica) 8.36V«,3. Žeil-hofei' Hinko (Poljčane. 10.10l/s.
V slalomu je bil dosežen sledeči vrstni red:
Liani: I Mejovšek Rado 0:19/ ,, 2 Jevšek Josip 1.1(1 (oba Slivnica), 3. Vovk Anči 1.20‘A, I Flis Drago I.30-/, oba
1 loče).
Naraščaj: l Jelei' Ervin Slivnica; 1.23,
2 BrmifRker Erik (Pragersko) 1.47*/». 3. Dobnik Milan (Tezno) 1.59.
c Uradni dan Zbornice TO! v Ljubljani za Celje in celjski okraj bo v torek 5. marca' od 8. do 12. predpoldne v posvetovalnici Združenja trgovcev za mesto Celje, Razlagova ulica 8.
c L simfonični koncert združenih orkestrov Glasbene Matice, in orkestra 39. pp. celjske gornizije bo v torek. 12. marca, ob 20. v celjskem mestnem gledališču.
c Novi grobovi. Na Ložnici 18 pri Celju je umrl 57 letni upok. železničar Mirnik Ivan ,v bolnišnici pa 08 letna žena delavca Frančiška I.ančič iz Zagrada.
c 14.0(10 litrov petroleja je 'bilo v Celju le dni razdeljenega med številne trgovce iz celjskega okraja. Te dni prideta v Celje še 2 cislerni.
c Obleka se jo vnela pri štedilniku 4!)letni ženi vojnega invalida Ani Rebor-kovi iz Osredka pri Vranskem. Dobila je težke opekline.
c Neki osebni avtomobil je povozil v Debru pri Laškem 35 letnega dninarja Avgusta Bcnca in mu zlomil nogo.
c Dve nesreči. 51 letnega delavca Alberta Kunsteka v steklarni v Straži pri Rogatcu je pri delu udari! voziček in mu težko poškodoval roko. 12 letni sin delavca Leon Kerše, iz Radobelj pri Laškem je padel po stopnicah in si zlomil noga: c Palača Pokojninskega zavoda na Krekovi cesti jr že skoro popolnoma dogo-tovljena. Sedaj se urejujejo še lokali v pritličju ,ki bodo tudi v nekaj dneh končani. V nekatera stanovanja so se stranke že vselile.
Danes prilagamo »VEčERNIKU« položnice. Naročnike prosimo za nakazilo naročnine za marec. Zaostanka*'!! naj tudi poravnajo naročnino, ker sicer Izgu-! be pravico do nezgodnega zavarovanja ! paših naročnikov za din H! 090.—. Izpla-! čilo zavarovalnine jo. odvisno tudi od tega, če ie imel uafočnik, hi se Se ponesrečil, vsa) 14 dni pred nezgodo f.aro'-i nino v redu poravnano.
UPRAVA . »VEČERNIKA«
ŽALOSTNE POSLEDICE ALKOHOLA
V Jedlovnlku ob Sv. Juriju v IJesntCi je v nedeljo zvečer napadel brat -Rudolf z nožem svojega brata Ivana Vičarja, 321etnega posestnikovega sina ter ga obdelal z nožem po rokah in mu obenem prizadejal zelo nevarno rano na čelu, Ranjeni Vičar se' zdravi v bolnišnici.
o.	Občni zbor Lovskega društvu v Sloves:-gradcu je Vodil predsednik dr. Jože 8m:d. Pri volitvah je bila. izvoljena sledeča uprava: načelnik dr. Jože Šmid, tajnik Fortuna! Juvan, blagajnik Milan. Šmid; odborniki: uu. Mirko Šinkovec, Karol Barle, Lojze jaz, Fn-derik Pečolar, Edvard Sernec, Ivan .Mikulič, Franc Kuhar ih Ivan Kollner.
o Stanje živine v murskosoboškem ukv-Ju. Statistiku pravi, da- je v okraju 2Mn konj. 22.000 glav goveje živine. 21 509 p' • šičev in okrog 72.000 perulnine.
©foramb&fi	nad	Gorsv®	Stadp©«®
V nedeljo ob popoldanskih tirali so obmejni prebivalci zapazili nad Gornjo
ja. balon je bil iz finega impregniranega blaga, brez kakršnih kol' napisov 'ni
Radgono obrambni balon. Sprva še do-j označb. Na majhnem privesku spodnjega
kaj visoko, potem pa je začel proti vasi Mele naglo padati, dokler ni končno padel na zasnežene njive pri Meleli v bližini železniške proge Ljutomer—Gornja
dela je bil lesen in precej ožgan okvir z žico. Iz odtrgane žice in teh znakov sc da,sklepati, da gre za obrambni bal6:i ene izmed vojskujočih se držav, tla pa
Radgona. Zbralo se je precej ljudi, ob- ni vžigalna raketa imela namenjenega veščen pa je bi! tudi oddelek graničarjev 1 učinka, medtem pa so nato vetrovi od-v Meleh. Ti so pod vodstvom graničar- j nesli prazen balon proti jugu, kjei je slednjič padel na tla zaradi popuščanja plinskih cevi.
skega poročnika g. Stojakoviča balon demontirali ter ga odpremili v svojo shrambo. kjer ga bo prevzela vojaška komisi-'
§*$&rifom$ke drobne
flMWimgMir A-
Bencinska zadrega i© hu’ia
Težko pričakovane bencinske karte so m, Naši avtomobilisti so nad njimi zelo razočarani. Bili so prepričani, da bo uredba št. 3 spet dovolila razmah motorizaciji. Prišlo pa je vpruv nasprotno. Najnovejša uredba v zvezi z bencinskimi kartami ponteni popolno smrt avtomobilizma in motorizacije sploh, kajti kako naj še imamo avtomobile,-če dobimo tedensko samo'5 litrov bencina. S to količino niti do Celja ne pridemo. So motociklisti, ki bodo dobili na karte tedensko samo 1 do 2 litra bencina. Poslovnim avtomobilom je odmerjeno tedensko do 30 litrov bencina, kar pač ne zadošča za amortizacijo vozil in za zaslužek, ki je potreben za preživljanje avtoprevoznikov. Uredba štev. 3 kaže, da so jo izdelali nestrokovnjaki. Odveč
so bile vprašalne pole, ki so jih morali izpolniti lastniki motornih vozil, ker jih pri sestavi določil pač niso uporabil’. Naši avtomobilisti zahtevajo, da se ta uredba ukine in izda nova. ki jo bodo sestavili zastopniki prizadetih oblasti in lastnikov motornih vozil in pri kateri bodo upoštevane tudi krajevne potrebe.
Znani so nam primeri, da bodo razne tvrdke odpustile svoje potnike, ki zaradi premajhne količine bencina ne bodo mogli več uporabbati avtomobilov. Šoferske šole so sedaj onemogočene. — Zdravniki, ki so odvisni od daljne okol:-j ce, bodo najnovejšo bencinsko uredbo j močno občutili. Prav tako bodo občutili j kvarne posledice avtoprevozniki hi tak-j siji. skratka, vsi lastniki motornih vozil.
35LETN1CA ROTARSTVA
Tc dni je slavil Rotarv klub v Mariboru 351etnico ustanovitve rotarstva sploh. Ob tej priliki so se zbrali v kazinski dvorani mariborski Rotarijci in drugi odlični gostje, ki jih je v izbranih besedah pozdravil predsednik g. inž. Š1 a j-m e r. V kratkih besedah je orisal postanek in razvoj rotarstva po svetu in pri nas, nakar je imel bivši predsednik Ro-tarv-kluba bančni ravnatelj g. Z u p a n c slavnostni govor. Poudarjal je pomen rotarstva in nagel razvoj, ki ga je doživljalo v 35 letih obstoja. Sledil je lep in zdravega humorja poln govor bivšega klubskega predsednika g. S a b o t h y j a. ki je predvsem orisal delo marborskega lduba in njegov pomen na vseh področjih. Rotarstvo ima na svetu okoli 5009 klubov z 250.000 člani. Mariborski klub ie izmed 34 v Jugoslaviji na četrtem mestu, kar je gotovo omembe vredno. Večer je poteke! v prijetni družabnosti in razgibanosti.
m Orihodnico je priredilo Matno omizju kavarne „Astoria". imenovano ,.senat", g O donu Šorliju, ki'odhaja v Ljubljano. G. Šorlija, ki je bil eden' izmed najagilrtej-ših tolmačev angleške kulture, bo društveno življenju našega mesta zelo pogrešalo.
m Ljudska univerza. V petek 1. marca predava prof 1 Bogovič o ..Deželni razstavi v Zfiriehu 1. 3939“ ki jo je obiskala skupina Marin ..•čr.nov na svojem 'družabnem potovanju po Grošsglockner-
j strasse, Švici in južnem Tirolskem. Leno j skioptično sliko in mnogo zanimivih lo-- lografij l)o pojasnjevalo potovanje po sii-I kovitih alpskih pokrajinah in najlepšib i mestih Švice. Morebitni čisli dobiček je ■ namenjen Podpornemu društvu za revne 1 dijake.'
m Sam je prosil /,s> zapor. Sinoči je j prišel v policijsko .stražnico 12 letni ne-| zaposleni delavec: Ivan M. in prosil, naj t mu v zaporu dajo prenočišče, ker je ! brez vsakih sredstev. Ker je M. sumljiv, so mu rade volje ugodili.
m Avtomobila sta trčila sinoči na križišču Meljske ceste in Einspielerjeve ulice. Oba osebna avtomobila sla poškodovana. šoferjema pa se ni nič zgodilo.
m Pomotoma je pil strup 18 letni kmečki delavec Franc A. iz Parlinju. Takojšnja zdravniška pomoč mn je rešila življenje.
m. Pogrebno društvo Radvanje. V nedelj s ic bil v Novi vasi pri Mariboru občni zbor Pogrebnega društva, ki ga je vodil predsednik g. Vračko. Iz poročit je bilo razvidno, da deluje društvo v blagor vseh članov Društven: blagajna izkazuje premoženja v vrednosti F!.' tisoč din Društveno vodstvo si ie nadelo na logo, da postavi na zemljišču, ki ga je društvo kupilo od občine, društveni dom, zamisel se pa ni mogla izoeliati, ker so naslonile razne ovire. Poizkusilo se ho to uresničiti \ letošnjem letu. Društvo šteje 570 članov.
m Kronika nezgod. Na cesti je padle, ter s: zlomila nogo 58 Ičtna posestnica Muriju Žižkova iz 'Studencev. Enako i -padla na cesti H letna delavkinu hčerka Pavla filmarjeva iz Radvanjske, ceste, tor si zlomila nogo. Y bolnišnico pa s> pripeljali še 3 poškodovance, ki so padli na poledici ter 'so več nit manj poškodovali.
Zanimivosti
Bivši vladar na prestolu faraonov v Jugoslaviji
Dejal je, da se skrivajo ob Jadranu lepote, kakršnih ni nikjer drugod na svetu
Te dni se je mudil v Zagrebu bivš: egipski khediv A b b a s H i 1 m i, o čemer so zagrebški listi obširno poročali in nekateri so objavili celo izjavo, ki jo je podal o svojih utisih. Abbas Hilmi je bil rojen 1. 1874 kot sin khediva Mohameda Teufika. Skupaj s svojim bratom Mohamedom Abbasom je bil vzgojen v dunajskem »Theresianumu«, kjer je tudi maturiral. Nato se je vpisal na pravno fakulteto, toda usoda ni hotela, da bi nadaljeval dijaško življenje. Leta 1892. je zadela srčna kap khediva Mohameda, in Abbas Hilmi je bil kot njegov naslednik nemudoma poklican v Egipt ter razglašen za novega vladarja.
Abbasu Hilmiju je bilo komaj osemnajst let, ko je zasedel prestol, na katerem so nekdaj sedeli slavni egipčanski faraoni. Vzgojen v modernem duhu Evrope. je uvedel v Egiptu demokratske reforme ;er osvobodil podložnosti široke ljudske sloje. Še bolj pa je izpričal svoje demokratsko mišljenje, ko se je 1. 1896. poročil z eno izmed svojih suženj Igbalo j Hanemo. Rodila mu je štiri hčere in dva j sina, od katerih je bil prvi prestolonaslednik Mohamed Abd el Monen.
Toda muslimanska vera mu je dovoljevala več žen, in tako si je tudi Abbas Hilmi Egipt čimbolj osamosvojiti, po-Hilmi ustvaril harem. Poročil se je z katero sta se poznala še z Dunaja. Tako je prišla tudi madžarska grofica, ki je prestopila v mohamedanstvo in dobila ime Zobeida Hanem, v njegov harem. Zdi pa se, da s tem -novim položajem ni bila popolnoma zadovoljna in je orientalska romantika razočarala njena pričakovanja. zato se je čez nekaj let preselila tia Dunaj, kjer je izvedla ločitev zakona z vladarjem Egipta.
V političnem oziru je skušal Abbas Hilmi Egipt čim bolj osamosvojiti, posebno od angleške nadoblasti. Zaradi tega je imel močne nasprotnike v angleških državnikih, zlasti v lordu Cromerju in lordu Kitchenerju. Za časa svetovne vojne je Abbas Hilmi menil, da je napočil čas, .ko more popolnoma izvršiti svoje namere. Odpotoval je v Carigrad in se pričel tam pogajati z zastopniki osrednjih sil. Toda angleška vlada je za to izvedela in mu prepovedala vrnitev v Egipt. Kot kraj bivanja mu je določila Italijo. Ker je Abbas Hilmi to odklonil, so ga Angleži odstavili in postavili na njegovo mesto njegovega strica Huseina Kemala. Obenem so Egipt zasedli. Po Huseinovi smrti je 1. 1917. prišel na.prestol njegov brat Fuad, najprej kot sultan, pozneje pa, ko je Egipt 1. 1922. postal popolnoma samostojen, kot kralj. Njegov sin Faruk je postal pred par leti njegov naslednik in sedanji vladar Egipta. Po izgubi prestola je živel Abbas Hilmi na Dunaju, v Curihu, Lucernu, Carigradu in Parizu, a često tudi v naši Dalmaciji. Tako je tudi večino letošnje zime preživel v Splitu. Pred desetimi leti je skušal dobiti iz Pariza zveze z Londonom, da bi se smel vrniti v Egipt, vendar se mu to takrat ni posrečilo. Ze leto pozneje je pa podpisal v Lozani izjavo, s katero je priznal kralja Fuada kot legitimnega vladarja Egipta ter se za vselej odrekel prestolu. S tem je dobil dovoljenje, da se sme vrniti v domovino. Svoječasno so Angleži obljubljali Abbasu Hilmiju, da bo postal kralj Sirije, in leta 1932. je bil v Damasku tudi res že sprejet s kneževskimi častmi, toda nadaljnja pogajanja v tej smeri niso uspela.
^ Poročevalcem zagrebških listov je Abbas Hilmi izjavil, da mu kraji v Jugoslaviji izredno ugajajo in je že šest let zaporedoma gost naše Dalmacije. Dejal je, da se skrivajo na vzhodni obali Jadrana lepote, kakršnih ni nikjer drugje na svetu. Ugajajo mu tudi ljudje, in Dalmatinci sestavljajo večino moštva na iijegovi jahti. Največ jih je iz Ulcinja. Ta iahta se imenuje »Nimed Alah«, kar pomeni »Dar božji«. Abbas Hilmi je dejal, da se je tako imenovala njegova pokojna sestra, katero je imel posebno rad. Na jahti je velika kabina, ki je posvečena samo njenemu spominu in ne sme razen njega nihče vanjo.
Abbas Hilmi je povedal, da
jahto obiskal večinoma že vse kraje naše obale in ima povsod več prijateljev in znancev. Posebno se je spomnil škofa dr. Dobrečiča v Baru, a tam je srečal tudi mnogo ljudi, ki so bili pred pet in tridesetimi leti v njegovi službi. V Konavljah je srečal kmeta, ki je bil rojen v Suezu. Dejal je, da to najbolje dokazuje, kako je svet majhen, saj najde člo-
vek povsod znance, kamorkoli se obme. Bil je tudi na Ohridskem jezeru, kjer je jedel najboljše ribe na svetu. Jugoslavija je po njegovem neizčrpna in polna originalnosti. Iz Zagreba je Abbas Hilmi odpotoval v Švico, ob slovesu je pa obljubil, da se bo kmalu vrnil in t^d^j ostal več časa v Zagrebu, ki je vzbudil v njem veliko zanimanje.
JSL
V**
Jz filma »Juarez«: Vodja mehiških republikancev Juarez (Paul Muni) se posvetuje ob sveči z generalom Diazom (John Garfield), kako bi očistil deželo tujih vplivov, ki Jih zastopa predvsem duhov ščina, in kako bi pregnal vsiljenega ce • ;	sarja	Maksimilijana.
Podgane naskočile Maginotovo črto
Ob Renu vlada že dolgo časa mir, ki so ga zdaj prekršile podgane. V izpraznjenem Strasbourgu se je golazen zelo zaredila in dokler je bilo kaj zalog v mestu, so se dobro mastile. Ko je pa hrane zmanjkalo, so se podgane iz »zemlje nikogar« preselile v Maginotovo črto, kjer so naskočile rezervna skladišča. Vojaki niso imeli pred njimi miru, požirale so čevlje in jermenje. Vojaške oblasti so se
obrnile na Pasteurjev zavod v Parizu, ki je začel pravo križarsko vojno proti podganam. V boju z nadležno golaznijo bodo uporabili tudi nekatere vrste novega strupa. Sestavljene so cele čete, ki se vež-bajo za preganjanje podgan. Dokler ne pridejo te'v Maginotovo črto, so si vojaki oskrbeli celo vojsko mačk in psov, ki love dolgorepe glodalke.
Celo angeli so izgubili glave v tef zimi
Letošnja zima je mnogim državam, ki je niso bile vajene, prinesla nemalo skrbi. Toda, da je celo angel izgubil glavo zaradi zimskih nevšečnosti, to. je nova stvar. Eden teh nebeških teles na milanskem domu je bil izpostavljen zimskim
55 ljudi v USA ima na leto nad milijon dolarjev dohodkov.
Vse postrežnice, kuharice in sobarice
se morajo v Italiji zdravniško pregledati. Tako hočejo preprečiti, da bi se razpasle nalezljive bolezni, sifilis, jetika itd.
50 milijonov plinskih mask so razdelili v Veliki Britaniji med ljudi.
Z letalom v šolo odleti vsak dan blizu 400 dijakov v USA.
Samomor, ker ni mogle na Finsko je na pravil neki študent edinec iz švedske. Starši so mu branili, da' bi vsopil med prostovoljce.
viharjem, na glavi se mu je nabrala viso ka kepa snega. Nekega dne se je angelu odtrgala glava in 12 kg težak marmornati balast je padel na tla, K sreči ni bilo v nočni uri nikogar spodaj, razen nočnega čuvaja, ki je dremal pod zvonikom in prestrašen našel na tleh odtrgano angelovo glavo.
Vrhovni
povelinik; zavezniških vojsk
od Seve na desno
— Ded, dajte mi voziček, saj ga je Miklavž meni prinesel...
Šestletnega Dalaj lamo so pri ustoličenju nosili na zlatih nosilkah v več milj dolgi procesiji. Čeprav je bil tujcem prepovedan dostop, so vendar šli v sprevodu zastopniki angleške vojaške misije
v Tibetu.
Skupina 2S0 poljskih žensk in otrok je
zapustilo Bukarešto in se bo ukrcala za Alžir. Med begunci je 20 otrok, ki so v vojni izgubili starše.
Sami so si zgradili elektriko prebivalci alpske vasi Monte Terlago. Napeljali so vod 3 km daleč, posekali gozd in postavili 120 kolov.
Zažiganje mrtvecev narašča na Češkem in Moravskem v zadnjem času. Lani so sežgali 5808 ljudi, pet odstotkov več kakor v prejšnjem letu.
Zaklad v kmečki pečL V veliki kmečki peči v Bocklabrucku pri Linču so našli pločevinasto škatlo, polno zlatih in srebrnih ur, uhanov, prstanov, verižic in ostalega nakita. V zvezi s tem so prijeli nekega že večkrat kaznovanega tatu.
Bronastega leva so ukradli s spomenika v Firenzi neki tatiči, ki so v zavetju teme odnesli kip.
Štipendije Slovaške za študij pomorstva. Vlada je dala 350.000 kron za študij mladine v tujini. Del te vsote je namenjee dijakom, ki bodo šli na jugoslovansko pomorsko šolo.
Obala Norveške se ruši v morje. V fjordu Kweru blizu Reinstada se je v viharni noči pogreznila 400 m doka 'n 100 m široka peščena obala v morje. Zemlja še ne miruje. Sodijo, da so to posledice podzemskih premikanj slojev.
Štirinajstnadstropni nebotičnik bodo prestavili v Los Angelesu. Bil je za dva metra na poti prometu in ker se je gospodar upiral magistratu, da bi nebotičnik podrl, ga bo zdaj po nasvetu inženirjev prestavilo 200 delavcev s posebnimi prioravami na pravo mesto...
Begata težišča bakra in kroma so odkrili Italijani v Albaniji.
Milsjonarp br@x dedičev
Seveda jih je dandanes vedno manj, toda še vedno povzročajo mnogo tožb. Tako je nedavno zapustila vdova Gar-ret v USA 150 milijonov dolarjev premoženja, brez dedičev. Javilo se je 36.000 nosilcev, tega imena, še vedno se bore za lepe denarce, ki jih bodo procesi požrli. Drug tak primer je dediščina vdove Elle Wande iz Ne\v Yorka, ki je v oporoki določila, da se mora v teku petih let najti dedič za njenih 25 milijonov dolarjev. Ce pravega dediča ne bo mogoče najti, naj pripade denar njujorški občini...
Leta 1906 je umrl v Londonu Banačan Visulič in zapustil 22 milijonov funtov sterlingov. Mesto jih je dobilo za karitativne namene, ker ni bilo dedičev. V Belgiji je umrla pred leti stara gospodična Henrika Horvath, ki je zapustila dve in pol milijarde belgijskih frankov i Živela je v samoti in skromnosti, še danes se ni javil pravi dedič, ki bi moje s svojo gel dokazati svoje sorodstvo do nje ...
generali Ironside, Ga-melin, Georges in lord Gort
SSBfS,
Klub mladih devic proti močnemu spolu
Ta je spet ameriška! V Los Angelesu je neka Bradfordova, ki se je že petkrat ločila od svojih mož, ustanovila klub, katerega naloga je postaviti može za hlapce nežnetnu spolu. Klub ima že 1000 članov, Evine hčere »nosijo tu res pravcate moške hlače«. V svojem mesečniku poudarjajo članice, da mora moški izginiti z vseh vladajočih mest, kamor naj pridejo ženske. Moške bodo nastavljale ženske po njihovih sposobnostih. Svoj zaslužek morajo možje izročiti ženam, ki jim odstopijo potreben denar za vsakdanje postranske stvari. Vsak mož ima pravico do enega dne dopusta v mesecu. Otroci dobe ime, ki ga določi mati, ki tudi sama prevzame’ vzgojo. Pijance in
strastne zakonske kadilce je treba zapreti v poboljševalnice. Vsak mesec se zbero žene na posvet, kako se ponašajo njih možje in sklepajo o nadaljnjih ukrepih. Pri porokah ima samo tašča besedo, očetje naj molče. Pranje, iztepanje preprog in snaženje oken je izključno moško delo, žene so določene za vzvišenejše poklice. Mož, ki bi se tem ukrepom upiral, bo deležen vseh posledic klubovega sklepa.
Bradfordova je nalovila na te limanice večinoma nedolžna dekleta. Članice kluba so se res krepko zarotile proti moškim, Američani imajo razlog več, da se krohočejo na račun prismojenih domislic zdolgočasene ženske.
Mar bor
roračunska
Po neka; Setih »ljubega miru*4 je spet prišlo do nekoliko živahnejše proračunske seje z ostrim opozicifskem nastopom
Sinoči je bila v mestni posvetovalnici proračunska seja mariborskega testnega sveta, ki jo je vodil župan ur. Juvan. Seje se je udeležil tudi okr. načelnik dr. šiška.
Uvodoma je župan poročal o izidu davčnega spora med košaško in mestno občino. Sedaj čakajo samo še odločitve finančne direkcije, koliko mora mestna občina na davkih povrniti košaški občini. Mestna občina je zvišala mezde delavcem Pomožne akcije. -Nato je mestni svet izvolil v komisijo za pregled obračuna Mestne hranilnice Zebota, Loosa, Rogliča in kot strokovnjaka ravnatelja finančne uprave niestne občine Barlela.
Ekspose finančnega referenta
Takoj nato se je stvarno pričela proračunska seja. Finančni referent Hrastelj je imel daljši ekspose, s ka-erim je orisal znane težave pri sestavil*;!11 letošnjega proračuna. Mestna obema je imela nove naloge: skrb za 'arnost meščanov, rezervna hrana, varnost otrok itd. Na drugi strani pa so se zmanjšali dohodki 'zaradi znane redbe o znižanju trošarine na vino. aradi najetja novega devet milijon-ffga posojila se bodo znatno zvi-. e tudi anuitete. Mestnim delavcem m nanieščencein bo treba zvišati prejemke z ozirom ria rastočo draginjo, tako da bodo tudi osebni izdatki le-,os znatno večji. Vse to je bilo tre-"a upoštevati pri sestavljanju prerana. Jasno je, da davkov spričo raz-
mer ni bilo mogoče povišati. Zato so prvotno menili uravnovesiti proračun s tem, da bi v tem proračunskem letu opustili odplačevanje mestnih dolgov in bi plačali samo obresti. Končno pa so našli drugo rešitev. Zvišali so trošarino na pivo od 00 par na 1 din, za kritje primanjkljaja pa so vzeli iz prihrankov iz prejšnjih let 1,240.000 din, dohodke pa so predvideli za nad milijon večje kakor lani, kar se bo morda dalo uresničiti z ozirom na nove davčne podlage. Tako so lahko
/višali letošnji proračun
za 2,075.080 din na 61,353.520 din. Lanski proračun je znašal 62,278.440 din. Proračun mestne uprave pa znaša 28,568.760 din, proračun mestnih podjetij 35,784.760 din, tako da je proračun mestne uprave višji za 1,152.130 din, proračun mestnih podjetij pa za 922.950 din.
Nato je referent razčlenil posamezne proračunske postavke in dajal potrebna pojasnila. Podčrtal je
potrebo nove tržnice in oskrbnišnice,
ki ju bo mestna občina zgradila čim bodo razmere dopuščale. Razpravljali so tudi o ustanovitvi posebne cestne uprave pri mestni občini, ki naj bi skrbela za vzdrževanje naših cest. Po Ilrasteljevem poročilu je župan najavil načelno debato o novem proračunu. Ta je bila zelo zanimiva in dokaj burna.
s. Pete jan kritizira občinsko upravo
Kot prvi govornik je nastopil zastopat opozicije v mestnem svetu g. Jo-S1P Pete jan. Ta je uvodoma poudaril. ~a je bila sedanja občinska uprava ••Henovana in ne izvoljena ter torej ne •nore računati s sto odstotnim zaupanjem in odobravanjem naše javnosti, ^e pred tremi leti je govornik apeliral na župana, da slox*i mestna občina vse. dobi Maribor finančno avtonomijo, bodo o svojem gospodarstvu odločevali izključno sarrio meščani. G. Pe-ejan je v nadaljnjem izvajanju pou-(*arjal željo, da naj bo ta proračunska SeJa zadnja, pri kateri odloča ime-**0vani mestni svet. Ta seja naj bo Ucl> Manifestacija za dosego finančne ?vlonomije. Trdil je, da smatra vsa iavnost sedanjo občinsko upravo za Postransko, za strankarsko, kar pa ^estni občini gotovo ni v korist. Svojo trditev je podkrepil z izjavo, da S*edajo pri mestni občini vse preveč na Partijske pristaše, kar dokazuje ^ed drugim tudi dejstvo, da je dobila *adruga „Stadian“ 100000 din podpo-medtem ko bi morala občina enako Jteliti dobrine vsem športnim klubom. e veljajo za vse meščane brez razlike
na politično prepričanje enake dolžnosti, naj veljajo tudi za vse enake pravice. Nato se je g. Petejan dotaknil proračuna. Kritiziral je povišanje trošarine na pivo, ker bi se lahko kritje za 200.000 din, kolikor bo znašalo to povišanje, našlo drugje. Iz primerjave proračunov od leta 1934 pa do danes vidimo, da se davčne vsote avtomatično zvišujejo, kar pa najbolj občutijo stanovanjski najemniki. Mestna občina naj skrbi za regulacijo najemnin s lem, da gotove davke zniža (go-staščina in kanalščina). Govorniku se je zdel tudi nerazumljiv županov odlok, da mestni delavci n:so smeli voliti obratnih zaupnikov. To je treba v bodoče popraviti. Krivično je tudi, da dobi Maribor od ogromnih vsot, ki jih vplača na račun bednostnega fonda, tako malenkostne zneske. Naloga mestne občine je, da se energično zavzame pri banovini za pravičnejšo razdelitev tega denarja. G. Petejan pa je priznal dobro socialno skrbstvo mestne občine, ki ga bo treba še izpopolniti. Njegov govor je naletel pri mnogih na odobravanje.
izračunavanja med opozicijo in večino
Cedilo je ostro razračunavanje med in večino. Mestni svetnik dr k ler je v imenu večine zavračal očit-i*e predgovornika g. Petejana zlasti se tiče izvoljene ali imenovane eslne uprave. Trdil je, da je pač Prav vseeno, če je ta občinska uprava ^Y°ljena ali pa samo imenovana. So-J/1 je treba po delu. Opozicijo je j.. atral za nepotrebno in celo škod-jlv°- Eiejal je, da večina pač ne more ra*PU^ali> lla j1 bo °P0ZicUa kritizi-1 a delo, ker je kritika neutemeljena.
Glede podpore „Stadionu“
£S°vorU mestni svetnik ravnatelj Ko-v Cl^’. je trdil, da je bila ta sub-encija potrebna. Podpore so dobi-
ii ,Vsi. športni klubi, zakaj bi je naj 0 dobila tudi zadruga „Stadion“.
^bčlna bi lahko vplivala na znižanje najemnin
Zatrjeval v krajšem govoru mestni %e . Meglič. Mestna občina naj Piosli za stanovanja do letnih 6000 111 najeinnino razne občinske dajat-
ve in hišni posestniki bodo za iste zneske znižali najemnine.
Za Obrtniški dom v Mariboru
je nato govoril mestni svetnik Jemec ter prosil občino naj podpre Slovensko obrtno društvo z večjim zneskom.
Nastop m. s. Grčarja
Uvodoma je izjavil, da zadnja leta ni prihajal na proračunske razprave, ker „ni hotel motili tihe harmonije pri medsebojnih slavospevnih govorih večine" in ker je bilo rečeno, da opozicija samo ovira delo ter je ni, kadar bi bilo potrebno. Dejal je, da ima bogate izkušnje v tem, da je opozicija zelo potrebna in je važen čini-lelj v vsakem javnem udejstvovanju. V sedanjem občinskem odboru pa tega ni. Seje so zelo kratke, vse sc odobri, kar kaže, da je organizem len. Občinski svel vsega komunalnega dela sploh ne izvrši, ker se to opravlja drugje in mora mestni svel potrdili samo gotova dejstva. Mesini svetniki
zvedo za vse, kar se dogaja na občini iz ,,županovega službenega glas:la“.
Ker je župan govorniku vpadel z izjavo, da nima službenega glasila, je g. Grčar imenoval to službeno glasilo „Slovenec“. Glede proračuna je govornik dejal, da ima malo upanja, da bo izvedljiv. Nato je navajal razne postavke, jih kritiziral ter trdil, da bi morala občina izvršili gotove investicije takrat, ko je bil čas za to. Poudaril je potrebo ustanovitve posebnega pokojninskega fonda mestne občine, da bi sc pokojnine ne izplačevale iz rednih dohodkov.
O zadevi ISSK Maribora je nato govoril mestni svetnik Loos. Uvodoma se je zahvalil za razumevanje mestne občine za turizem, ki je
važna gospodarska panoga. Nato je poudarjal narodnostne zasluge ISSK Maribora, ki je prvi slovenski športni klub v Mariboru. Boriti se mora s težavami zaradi igrišča. Sedaj je dobil zemljišče in treba bo zgraditi vse potrebno za razvoj športa. Zato je apeliral na mestno občino, naj resno pretresa prošnjo ISSK Maribora ter mu da vso pomoč. Zadovoljil se je z izjavo g. župana, da bo mestna občina v lej zadevi še tekom marca sklicala anketo, na kateri bo to vprašanje rešeno.
Sledili so govori mestnega svetnika Senice o trošarini na vino, Sojča o Obrtniškem domu v Mariboru« nakar je g. Petejan odgovoril na izvajanja dr. Milerja.
Žebot obračunava z opozicijo
V svojem izvajanju je napadel mestnega svetnika Petejana in m. sv. Grčarja in poveličeval zasluge sedanje občinske uprave. Dejal je, da se sedaj stvarno in resno dela. Ni prere-rekanj in so zato seje kratke. Pravil je, da noče več časov, ko so imeli besedo na občini socialisti in so se seje zavlekle pozno v noč. Trdil je tudi, da še ne bodo prišli časi, ki si jih želita Petejan in Grčar, da bodo vihrale na občini in v Mariboru rdeče zastave. Znali bodo poskrbeti, da bodo tisti, ki imajo takšne želje, prišli tja, kamor spadajo.
Iz cele debate je razvidno, da so bile popolnoma pravilne trditve v vče-rajšnjem uvodniku „Večernika“, da odločajo v komunalni politiki strankarska’ načela, saj je bil dobršen del včerajšnje proračunske seje samo poli-
tično obračunavanje. .
Nato je mestni sv. Roglič apeliral na občino, da pravično uredi zadevo ISSK Maribora, ker je to že iz narodnostnih ozirov potrebno.
Županov resunie
Na vsa izvajanja v splošni debati je odgovoril g. župan ter odločno odklonil očitke partizanstva, priznal pa je koristnost opozicije.
Glasovanje: dva proti
Sledilo je načelno glasovanje o proračunu. Za proračun so glasovali vsi, razen Petejana in Grčarja. Sledila jc podrobna debata o posameznih postavkah, pri kateri so deloma kritizirali in ugovarjali ter predlagali Meglič, Petejan in drugi. Tudi v podrobni debati je bil proračun sprejel brez sprememb.
Cen,j .naročnike .ki prejemajo dnevno MVečcriiik“ v upravi, prosimo, cin plačajo naročnino čimprej. Dobili bodo izkaznico, s katero bodo prejemali list. — Uprava.
m Za javnega notarja je prišel na mesto dr. Šorlija, ki je odšel v Kranj, K. Gajšek iz Marenberga. V Marenbergu pa je imeno-novan za notarja dosedanji namestnik g. Gajšeka, g. Marijan Belle.
in Učiteljska vesi. Upokojen je mariborski učitelj Ivan Lovše.
m Orkestralni odsek Glasbene matice. Danes zvečer strogo obvezna redna vaja.
m Upokojen je ravnatelj mestnega vojaškega urada g. Janko Jež. Njegov naslednik je g. Gračner.
MOŠKO PERILO PO MERI cenefio, najboljše kakovosti Izdeluje IVAN BABIČ,
Maribor, Gosposka ulica 24.
Merodajne nemške oblasti so dvignile prepoved razstavljanja poljedelskih strojev, ter odobrile Dunajskemu pomladnemu velesejmu razstavljanje istih. Naloga poljedelskih strojev v jugovzhodnih državah je povečati kvaliteto poljedelskega dela in njegove sadove in s tem napraviti prepotrebne pogoje za povišek življenjske-
Din
Din
Din
Din
Din
Dm
Din
186
DRŽAVNA RAZREDNA LOTERIJA.
Glavno žrebanle 39. kola 100.000.—: 59412
80.000.—: 32404
60.000.—: 23745
24.000.—: 37124
16.000.—: 91000
12.000.—: 13513 52010 75281
10.000.—: 13763 20130 31813 34795 44442 54223 75149
Din 8000.—:
201	545	2S407	33170	42776	48860
50539 51763	51764	54730	62043	62730	66589
69156 70723	75545	82141	93982
Din 6000.—:
7819 10876	12589 25216	29733	47428	52696
55616 56022	58290	77856	78437	79737	96348
Din 5000.—:
7322 9259	13776	15298	15398	22748	39183
79124 80777	89113	91736	92078	2990!
Din 4000.—:
4631	5012	13763	14367	18567	22112	27441
30127 32778	33530	35205	35723	40207	61213
62559 63 181	650S4	68173	70671	72007	74528
80541 80634 91800.
(Brez jamstva) Pri nas so bile kupljene sledeče srečke: Štev. 52.6% (dobitek din 6000.—), štev. 7322 (din 5000.—) in štev. 4631 (din 4000.—).
Poobia«0ena Klavna '•"•‘•Mura drž razredm loterije ban^ia noslovalnlca RF/?JAK. Maribor, Gosposka ulica 25.
ga standarda v teh zemljah. 2e desetletja, posebno v zadnjih letih, Nemčija zalaga prvenstveno jugovzhodne države s poljedelskimi stroji. V Jugoslaviji je znašal 1. 1938 del Veliko — nemškega uvoza traktorjev po količini 58°/„, a ik> vrednosti 62%. V slučaju, da se bodo vse gornje okolnosli upoštevale je pričakovati iz vseh jugovzhodnih držav velik interes za pomladni Dunajski velesejem, ki> bo od 10. do 16. marca 1910.
* Akademija Sokola I so vrši v soboto, dne 2. marca, točno ob 20. uri. Zdravo! Uprava.
Nočna lekarniška služba (.do vključno
1.	marca): Lekarna pri sv. Arehu, Glavni Irg 20. tel. 20 (’5; Ma"<!a'enska lekarna, Kralja Pelra trg 3, tel. 22-70.
Kino
* Esplanade kino. Danes zadnjič zabavna opereta „Carstvo ljubezni". Četrtek duhovita komedija „Ločena žena" z Louiso Uhlrich.
* Grajski kino. Danes Warner Bross film v naravnih barvah „Plodovi zemlje", ki nam kaže življenje „Kopačev zlata".
* Union kino. „Svet se menja", s Paul Muni-jem. Odlična velefilm izredno zanimive vsebine in sijajne igre.
Mariborsko gledališče
Sreda, 28. febr.: Zaprto.
Četrtek, 29. febr., ob 20.: „Via Mala". Zadnjič. Globoko znižane cene.
Radio
četrtek, 20. februarja Ljubljana: 7. poročila in veseli zvoki; 12. operne arije; 12.30 poročila; 13.02 harmonika; 18. širom Jugoslavije, igra RO;
18.40 slovenščina za Slovence; 19.50 deset minut zabave; 20. sestro Stritarjeve pojo;
20.40 reproduciran koncert; 22. poročila;
22.15 pester spored RO. — Beograd: 14.30 zabavni koncert; 18.30 Beethovnova sonata op. 17 za klavir in rog; 19.40 vokalni koncert; 21. prenos koncerta jugoslovanskega akad. pevsk. društva iz Zemuna. — So1* lija: 17. zabavna glasba; 20.30 instrumentalni koncert; 21. italijanske in španske pesmi; 22. plesna gl. — Droihvlteh: 19.45 koncert orkestra; 21.30 radio montaža; 23.35 plesna gl. — Hadio-Paris: 19. prenos iz Opere Comique; 23.15 violina in klavir. — Toulouse: 19.45 jazz; 21. vojaška godba; 22. iz operet; 23. lahka gl.; 23.30 salonski orkester. — Ililvcrsum: 20.55 plošče; 21.55 koncert na orglah. — Rim: 20.45 Rimski-Korsakovega opera „Zlati petelin"; 23.30 plesna gl. — Budimpešta: 21.10 klavirski koncert (Beethoven m Liszt). — Berlin:
20.15 kar vsakdo rad posluša. — Bukarešta: 20 simfonični koncert filharmonije.
za obdelavo iesa
K m 8$ ura
Mamešcenske in občinske knjižnice
Pred leti smo se zavzeli za idejo usta novitve občinskih knjižnic, ki pa je ostala — kakor toliko lepih pobud pri nas Slovencih — brez odziva. Sedaj pa uresničujejo naši bratje Bolgari podobno misel, samo še v dosti širšem obsegu. Na :nic:ativo bolgarskih pisateljev, ki so jo podprle vse kulturne organizacije in korporacije, je bil prosvetnemu ministru predložen načrt za osnutek novega zakona, po katerem se uvede dolžnost ustanovitve uameščenskih knjižnic po vseh javnih in zasebnih podjetjih z nad pet nameščenci. Najmanjša knjižnica naj bi štela 200 knjig, večje pa tudi po več tisoč. Število knjig v teh knjižnicah naj bi se ravnalo po številu zaposlencev v posameznih podjetjih. Minister ie iniciativo osvojil in bo o njej že v kratkem razpravljal bolgarski ministrski svet.
Ako se bo predlog bolgarskih pisateljev uresničil. lx> napočila bolgarski knjigi zlata doba, kajti zagotovljen bo vsaki kvalitetni izdaji zadosten konsum že po teh knjižnicah javnih in zasebnih podjetij. Bolgarski zgled, izpopolnjen po občinskih javnih knjižnicah; kakor jih imajo že na Danskem, Švedskem, Norveškem in še ponekod, bi bilo treba osvojiti tudi
pri nas Slovencih in sploh Jugoslovanih. Sprožila naj bi se iniciativa za izdajo zakona o nameščenskih knjižnicah. Kakšnega pomena bi to bilo za razmah slovenske knjige in za dvig zanimanja zanjo tned najširšimi sloji, posebno delavskimi in uameščenskimi, si lahko predočimo, ako ugotovimo, da imamo Slovenci sto in sto podjetij, ki bi bila prisiljena ustanoviti take knjižnice. Samo v Mariboru bi jih bilo nad sto, in med njimi bi štele knjižnice naših velikih tovarn, n. pr. tekstilnih, po več tisoč zvezkov. Po deželi in za tiste, ki niso nameščeni v podjetjih z obveznimi tiameščenskimi knjižnicami, bi pa skrbele za izobrazbo potom slovenskih knjig občinske javne knjižnice, ki bi se po določenem odstotku vsako leto sproti večale. V Bolgariji je pred-| lagano večanje s 25 odstotki.
Prepričani smo, da bi bilo pri nas zaradi naših posebnih jugoslovanskih razmet teže uresničiti tak načrt, toda z odločnim nastopom kulturnih združenj in ?. j dobro voljo odločujočih, končfii uspeh gotovo ne bi izostal. Morda bi bilo dobro, da bi se k temu vprašanju oglasil še kdo iz vrst naših kulturnih delavcev.
RAZPIS
Saveza radničkih umjetničkih i glazbenih društava u Zagrebu
Savez radničkih pjevačkih umjetničkih i glazbenih društava u Zagrebu razpisuje natečaj za kompozicije za moški zbor pod sledečimi pogoji:
1. Besede (tekst) morajo biti iz življenja delovnega ljudstva (delavcev ali kmetov) in morajo biti po svoji usmerjenosti in po načinu izražanja blizu miselnosti in občutju delovnih slojev;
2. Glasba mora biti enostavna, nekomplici-rana, harmonije ritmično zanimive, po možnosti linearno koncipirane v vokalnem stavku, s pravilno deklamacijo teksta, 3—4 glasna in, kolikor je to mogoče, na osnovi elementov narodnih pesmi;
3. Trajati mora najmanj 5 minut (lahko ie tudi ciklus več zborov).
4. Delo mora biti še ne izvajano in oddano pod šifro. Točno ime in naslov je treba predati v zalepljeni kuverti z oznako šifre, ki sc odpre šele po objavljeni oceni žirije
5. Nagrado: 1. din 2.000.- II. din 1.500,— lil. din 1.000— IV. din 750.—.
Nagrajena dela ostanejo last Saveza, ki si pridržuje tudi pravico odkupa nenagrajenih del po predhodnem dogovoru s komponisti.
Rok natečaja do 15. maja 1940.
Pošiljke je treba poslati z oznako »Za na* tečaj Saveza radničkih pjevačkih, umjetničkih
i glazbenih društava ulica 4. 1.
Zagreb, Breščenskog
k Vika Podgorska zapusti Zagreb? Zagrebški listi so objavili vest, da bo prvakinja zagrebške drame, ga. Vika Podgorska, odšla iz Zagreba. Listi ne omenjajo, kam namerava in kakšni so vzroki za to, pravijo pa, da je treba njen odhod preprečiti. Ga. Vika Podgorska, doma iz Podgore pri Gorici, je pričela svojo kariero pred dvajsetimi leti v našem mariborskem gledališču, od koder je odšla z g. Hinkom Nučičem v Zagreb in postala tani prva dramska umetnica. Pred leti ic z g. Nučičem gostovala na našem odru, in gostovanje obeh so nam obljubljali tudi za letošnjo jubilejno sezono, a vse kaže, da ga menda ne bo. če res zapusti Zagreb, bi jo bilo treba pridobiti za Ljubljano.
k Razstava Božene Nemcove. V Pragi je bila te dni odprta razstava vseh izdaj velike pokojne češke pisateljice Božene Nemcove. Njeno najboljše delo, »Babica«, ki ga imamo v prevodu tudi Slovenci, je izšlo doslej v 120 izdajah.
MALI OGLASI
oiUa« ! , <	V	V,ne	''S®**	be!e(la	50 par »alnaalU orlsioibln« u te
S	dtonliovaDla	ln	tenltov.nlskl	osi«! din t- oo besedi Naimanižl
eS^fno	infi,	3	7	°'belc	Uskane	besede	se	raionalo	dvolno	Oelasni la »ek ta
voojTatl	f	1	i.	“	male	°?,a.se	«	oiaioie	tako)	or)	naročilo	oziroma	ta	le
»ismcae	S	* n-40,> * ™
Razno
MODRČKI stezniki, rokavice, nogavice, damsko perilo najceneje pri Š. Kctiš-u, Stolna 1. 11400-1
NA DOBRO DOMAČO HRANO
.spejmem več delavcev ali nameščencev. Ugodno, ker je sredi mesta in poceni. Vprašati Kneza Koclja ul. 24-1. vrata 4.____________663-1
TORBICE. KOVČEGI
nahrbtniki, velika izbira, pri Šterbalu, Meljska cesta 2, Tr gsvobode 6.	716-1
Posest
ENODRUŽINSKO HIŠO
kupim na periferiji mesta Ma ribora. Julčka Zupanc. Maribor, Mlinska 4.	707-2
CVETLIČNI IN MEDICINAL-NI MED
priznane kakovosti nudi čebelarstvo O. Čreoinko, Zripj-skega trg 6. ________517j4
HALO! MOŠKO KOLO *
malo rabljeno, prodam ali zamenjam za harmoniko. Ruška cesta 4.	693-4
GLOBOK VOZIČEK
prodam. Vprašati:	Dujovič,
Vojašniški trg trg 2.	687-4
CEPILNA SMOLA Po din' 48.— za kg, Mixdrm, Neodendrin. tobačni izvleček in umetna gnojila oddaja Kmetijska družba. Meljska cesta i2< L tel. 20-83.	683-4
VEČJA KOLIČINA PLATNA
za sončne strehe se ugodno proda. Vprašati Masarykova ulioa 4.	694-4
OTROŠKI VOZIČEK
skoraj nov. prodam. Ogledati: Pfedilnlška ul. 3-1. levo (Meljska 48).	696-4
Stanovanle
Sobo obda
ODDA SE SOBA
s prostim vhodom boljšemu gospodu ali pa koi soba s šte diluikom kaki vpokojenld. — Kneza Koclja 26, levo. 689-7
'VELIK TRGOVSKI LOKAL
primeren za špecerijo ali bife ! se takoj odda v Aleksandrovi j cesti 7 v Krčevini. Tam tudi j kompletno dvosobno stano-! vanje.	"	681-14
V naiem
SPREJMEM GOSPODIČNO na stanovanje. Koroška e, 17, I. nadstr.	690-7
OPREMLJENA SOBA
poseben vhod. ’ se odda. Slovenska 16-11.	697-7
SOBO
oddam gospodični. Dajem pouk. na citre in prodam prvo vrstne koncertne citre. -Raičeva 13-1, Maribor. 701-7
GOSTILNA
I se odda v najem s 1. aprilom ; ob prometni cesti blizu Mari-; bora. Naslov v ogli odd. »Ve-j černika«.	698-15
Kam, kje?
DOSPELO
novo izborno vino.
OPREMLJENO SOBO
lepo, sončno, oddam. NasloV v ogl. odd »Večernika«;
702-7
Prepri-
čajte se! Trajenik. -Prešernova klet« v Gosposki ulica, telefon 25-43. _________________634-17
'	—-	-	-	—. — —.......i.
OPREMLJENA SOBA j
s posebnim vhodom se odda. i Gregorčičeva .8-11.	708-7
SPREJMEM GOSPODA
na . stanovanje in hrano. _Ein-spielerjeva 26. Melje. 709-7
OPREMLJENO SOBO
oddam. Sodna ul. 32-11, vrata 11.	710-7
Službo dobi
UČENCA
s primerno šolsko izobrazbo sprejme manufakturna trgovina Srečko Pihlar- Gosposka ul. 5. ____________695-9
~ STENOTIP1STINJA
z znanjem slovenske in nemške stenografije se išče. Ponudbe ž življenjepisom in fotografijo pod »Odvetniška pisarna« na upravo lista. 700-9
VEČ IZURJENIH PLETILK
išče za stalno dobro plačo Trikotaža -Zlatno .fSnje«. Ča kovec.	704-9
KRASEN LOKAL
s skladiščem takoj poceni oddam. Vprašati v ogl. oddelku »Večernika«.	.713-14
'■Oipi. antik
E.PETELN
MARIŠOR * GRAJSKI TRG ?
Popravila
registrirnih
blagajn
najsolidnejc io najceneje pri strokovnjaku
Ivm £e$<d
MARIBOR, Vetrinjska 3(1
Prva specalna popravljalnica ■n trgovina pisarn škili strojev
Telefon int. 24-34
tablete
Vi apoln; slabost' ahko ooskusitc
oEas a
tabele za moške
100 komadov din V20"— oroti povzetju Zastopnik	c k a t n a
f»Sr. Rožman Miroslav
tieogratf — ieiaziie 0«jJ. rt\»- ^ 5840 »
Zlato in srebro,
briljante, zastavljalne listke išče nujno za nakup
M. Hgerjev sin,
Maribor, Goapoaka ulica 15
ŽAGARSKI LISTI
'za venecijanke In jfu-menifce NOŽE ZA SKOBELJNE STROJE in vse ostalo STROJNO ORODJI, v prvovrstni kakovost: NA ZALOGI V LJUBLJANI
Specialna trgovina
Dovžan fvan
Ljubljana, Frančiškanska št. 4, tri. 45-42
DVOSOBNO STANOVANJE
komfortno, v centru se odda s 1, marcem. Vprašati stavbena pisarua, Vrtna,ulica 12.
682-5
DVE SOBI IN KUHINJO
sredina mesta, takoj oddam. Vprašajte Društvo hišnih posestnikov.	691-3
DVOSOBNO STANOVANJE
čisto, s pritiklinami, oddam mirni Stranki poceni 1. aprila. Jadranska 83.	-	609-5
SOBA S ŠTEDILNIKOM
se takoj odda. Slana, Praprot nikova 27, Krčevina. 703-5
LEPO SOBO TER SOBO IN KUHINJO
oddam. »Lovski dom«, nad »Trčmi ribniki«.	706-3
DVOSOBNO STANOVANJE
s predsobo in kopalnico v no-vL stavbi se takoj ali pozneje odda.. Vpraša. se: Tržaška cesta-46. -pri 'apetniku. 705-5
SREDINA MESTA
Stanovanje z dvema parketi-rannjia sobama in kuhinjo,*na ulični strani, pritlično, se takoj odda. Vprašati: Gregorčičeva ul. 23-1. do 10 tfre.
 ..... -	692-5
DVOSOBNO STANOVANJE
se odda! GajSVa 41'	711-5
KRASNO DVO- tN TRISOBNO STANOVANJE
takoj počeni oddam. Vprašati v ■ ogl. odd. »Večernika«.
714-5
Stanovanje ište |
ENOSOBNO STANOVANJE
iščem v okolici Glavnega trga. Mirnu stranka Vpraša se v trafiki. Kralja Petra trg 1.	715-6
Čitajte rotrian
DORA
ki opisuje sedanjo družbo. Knjiga se naroča pri pisateljici Josiplni Karlin, Maribor, Aleksandrova .47. Broširana s pošt, din 40*—, vezana S poštnino din 80;—.
:: Zahvala
Vsem, ki so, v n%ši veliki ‘žalosti oj) smrti ljubljenega moža, očeta, gospoda
Franca
znatni sb*ču$tvova!i in nas tolažili.ter ga v. tako velikem številu spremili k večnemu počitku, prisrčna hvala.	..»
Maribor, Tezno, 28. februarja 14)40.
žalujoča rodbina.
t Umrl uii je moj dragi .oče, gospod	•	'
ŠTEFAN KOLAR
- — • —	...	- orož. narednik v j). * .	'
Prepeljan bo v četrtke; 29. februarja,iz mrtvašnice na Pobrežju v.PuŠe pred kapdffcororf kocter bo .pogreb;..' med J/s35.—.15. uro na.
ruško" pokopališče. . v	'	-	.
.. •.-> Maribor, Ruše,; 28, februarja, f940.
žalujoča hčerka Angela.
rhoško perilo kravate nogavice klobuke
kupite najceneje
otnik
Maribor
Grajski t r g 1
Izdaja in urejuje ADOLF RIBNIKAR v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., oe vračajo, — Uredništvo in uprava: Maribor, Kopališka ulica 6, — Tcletou
predstavnik STANKO DETELA V Mariboru. — Oglasi po coniku. — Rokopisi sc uredništva šlev. 25-67 in uprave štev. 28-67,. — Pošta! čekovni račun štev. 11. 409.