:o;o:c:o:oioic^^SS^ctov G C5LR5ILO SlDVm^KKR ■dllrvsivtv- ■ ---------------------- Izhaja vsak •- petek. •• Uredništvo in upravništvo v Kopitarjevih ulicah ♦ štev. 2. - ?Ki^tDi?EiSlLiS5tiS?Di haročnina znaša: celoletna . • K 5*— poluletna . . „ 1'50 četrtletna . . „ 0’75 Posam. 5tev. „ OiO Štev. 8. se* ^ V LJUBLJANI, dnč 24 januarija 1908. Leto III- azmišljevati posebno oni krogi, ki skušajo z vsemi silami delavstvo zavesti v brezverstvo. Naj jim pride na spomin Prusija, ki hoče oropati del svojih podanikov njihove lastnine in noče priznati delavskemu ljudstvu njegovih pravic in se tako vkljub vsej kulturi postavlja na stališče najgorjega nazadnjaštva. Kaj pa, ko bi bil to prst božji ! Državno gojzdarsko gospodarstvo na Kranjskem. Iz proračuna kmetijskega ministrstva za leto 1908. posnamemo sledeče številke, ki nam. kažejo stroške in dohodke državnih gojzdov na Kranjskem. Dohodki so proračunjeni na . . K 395.540 izdatki pa ............................» 263.390 Za industrijska poslopja za druge objekte . . . . lov in ribji lov.............. za pripravo in orodje . osebne plače .... uradni stroški............... remuneracije pomočnikom drugi upravni stroški bolniška blagajna . . . davki...................... patronati ...... K Okno v svet. Nazadnjaška Prusija Najmogočnejša nemških držav, Prusija, ki se dolgo vrsto let ponaša s kulturo in svobodoljubnostjo, je jela zadnji čas zelo nazadovati. Hoj Poljakov za njihovo narodno življenje v tej deželi in pa vztrajnost, s katero so se dosedaj borili proti Nemcem,.je raburil pruskega Mihelna, tako, da se mu je zmedla pamet. Z nečuvenim, zakonito določe-nim nasilstvom hočejo Prusi razlastiti poljske Posestnike v Poznanju, da bi jih tako gospodarsko in politično uničili. Proti temu nasilstvu se zgraža ves olikani svet. Toda Mihel je gluh in slep. Sedaj naj bi se za pruski deželni zbor vpeljala splošna in enaka volivna pravica. Toda pruski mogočnjaki nečejo o tem nič slišati. Ko se je pojavila za volivno reformo demonstracija, je policija razgnala demonstrante ter jih nad eden sto tudi aretovala. Take so razmere danes v Nemčiji. Na eni strani se pojavljajo razni Eulenburgi z njihovimi svinjarijami, na drugi pa se 1 udštvu ne da pravice in se mu s silo jemlje njegova lastnina. Kakor kažejo pojavi v Nemčiji, moderna kultura brez krščanstva vodi narode le v surovost in nasilje. Naj bi to hoteli Toraj bi znašal čisti preostanek K 132.150 Mej dohodki nahajamo sledeče: Za drva K 147.500 za les » 191.300 za oglje » 46.280 za stransko rabo gojzdov .... » 1.650 razno » 160 K 386JŠ90 Najemnina za kmetijske pred- mete in razno K 460 Najemnina za industrijska po- slopja, najemnina in prometni do- hodki drugih objektov, lova in ribo- lova itd » 7.330 Nadomestek rednih izdatkov . » 680 Izdatki: Za dobavo lesa in oddajo .... K 123.170 za prodajo lesa in oglja » 340 Oglarije » 31.820 vzdrževanje poslopij .... » 14.590 vzdrževanje gojzdov . . . » 7.150 revizije gojzdnega stanja .... » 160 di ugo » 8.810 Vzdrževanje uprav, poslopij Nove stavbe in nakup zemljišč 40 1.270 1.770 1.240 32.750 3.940 2.300 420 370 12.100 350 K 242.590 1.800 K 244.390 » 19.000 K 263.390 Za Kranjsko je toraj proračunjen čisti dobiček na 132.150 K. Če pomislimo, da so po idrijskih brdih in tudi drugod delavci zelo slabo plačani in da za starost skoro ni nobene oskrbe, moramo vendar vprašati slavno upravo, zakaj je to tako? V proračunskem odseku naj naši poslanci opozo-rc na te nedostatke in naj odločno zahtevajo, da se zadovolji delavcem, ki rpislužijo državi tolike svote. Za tobačno delavstvo. Ljubljana. (Shod naše tobačne organizacije.) Danes teden smo zborovali v prostorih »S. K. S. Z.« Bi! je res častni dan naše organizacije. Imeli smo štiri državne poslance na shodu: dr. Korošec, dr. Krek, Demšar in Gostinčar so prišli med nas. Shod je vodil tovariš Čatar, delavke Brate je pa poročala o občnem zborvanju »Zveze avstrijskega kršč. tob. delavstva.« Nato se je odobrila prošnja, ki smo jo objavili v zadnji številki našega lista. K 186.040 Franc Hrcgar. Mlado prijateljstvo. Neke poletne noči, ko je bilo zunaj temno in deževno, smo zaslišali na dvorišču vpitje in nagle korake, nato pa je na naše okno močno potrkalo. Oče se je začudeno ozrl in stopil k oknu. — Kdo je? Zunaj se je slišalo samo ihtenje in nato je še močneje potrkalo. Kdo dela sitnosti ponoči? je napol nevoljno, napol radovedno zagodrnjal oče in je šel odpirat. Tedaj je naglo stopil v sobo. — Ne, počakajte! Vsega tega ne boste razumeli, če Vam ne povem, kako smo tačas živeli. Če kdo misli, da žive proletarci samo v velikih mestih, po mrzlih podstrešjih in vlažnih kleteh, da hodijo ob delavnikih zjutraj nevoljni v tovarno in pozno zvečer še nevoljnejši domov, tedaj tak človek nekaj ve, pa malo. Mi na primer nismo stanovali v velikem mestu, tudi ni nihče izmed nas hodil v tovarno: imeli smo dolgo, pritlično hišo z velikim dvoriščem, po poklicu smo bili kaj raznovrstni ljudje in vcnljdar vsi nadležni proletarci. Prvo val, to povem enkrat pozneje.) Potem je stanoval poleg nas neki črevljar, ki je imel pridno, prezgodaj ostarelo ženo, vedno raztrgane črevlje in nebroj otrok — kdo bi jih štel in pre-štel? Zraven njega godec Martin, ki je bil nekdaj urar, pa bolj iz potreb kot veselja; tudi sedaj je sicer včasi popravil kako uro, toda vedno je trdil, da se od tega ne da živeti: Svet namreč misli, da izhaja tudi brez- ure, ampak zato se mu tudi godi vse narobe. Pač pa je tudi on rodil veliko otrok, kakor plemenita jablana ali hruška belih cvetov v lepi pomladi. Sosed mu je bil neki človek, ki mu niso vedeli pokhca; vsi v hiši so slutili, da ga živi njegova žena, ki je bila perica, natakarica, šivilja, postrežnica, sicer pa velika reva. Sreča se je hotela zmaščevati nad njima in ni blagoslovila njunega zakona; toda to sta prenesla mirno, skoro bi dejal, da z veseljem. Zadnji v naši hiši je bil Matevž Smolej z družino. Njegovi otroci so se včasi igrali na dvorišču s tablo, na kateri je bilo napisano: M. Smolej, pekar. Večkrat smo poželjivo gledali žemlje in masleni kruh, ki je bil na njej lepo naslikan, in smo dejali: Oh, ko bi se dalo to pojesti! Toda Smolejevi otroci, ki so bili še bolj mehkega kruha stanovanje - eno sobo in kuhinjo — je bil -željni kot mi, so nam rekli: Saj ne smete! To najel pred enim letom moj oče. (Žalostne zgo- je naše. Njih oče pa ni bil nič več pekar. Sedaj dovine naše družine ne bom sedaj pripovedo- je trgoval s sadjem in z mnogimi drugimi reč- mi ter imel zato konja, ki ga je vedno prodajal, a nikoli prodal. Zena ga je vsakikrat pregovorila še ob pravem času in potem je sam priznal: Če prodam konja, bom zapil denar in tako ne bo ne konja, ne denarja. Če ga pa ne prodam, bom Še dalje služil z njim in tako bom imel konja in denar. Če sami premislite to zadevo, bote morali reči, da je govoril resnico. Tako smo živeli tačas. Vsi naši očetje so bili izgubljeni obrtniki in so nekdaj živeli lepše čase, mi, njihov zarod, pa smo že bili zadojeni z bolnim mlekom in nihče ni mogel reči, kje in kako se bo končalo naše življenje. Samo Matevž Smolej je poslal svojega najstarejšega sina Mirka v šole, pa se je kmalu tudi on vrnil. Če je bil v Ljubljani lačen in strgan, tega mu ne more nihče zameriti; ampak da se tudi učiti ni hotel, se mu ne more odpustiti. Toda oče tudi potem še ni obupal, ampak je preprosil nekega odvetnika pri nas, da ga je vzel za pisarja. Če hočemo biti vseskozi pravični, potem ne moremo Mirka nazvati s tem imenom, ker se vendar ne more reči, da je bil količkaj kak pisar. Kajti vuradu je pometal pisarno, hodil na pošto in v prodajalnice. na trg in v mesnico kak poklic je to? A kljub vsemu temu je bil vendarle pisar in cela naša hiša je bila ponosna nanj. — — Sklenilo se je, da se prošnja predloži državnemu zboru kakor tudi načelniku »Slovenskega kluba« dr. Šušteršič, načelniku svobodne zveze krščanskih delavskih državnih poslancev Leopoldu Kunschaku, zvezi avstrijskega krščanskega tobačnega delavstva, glavnemu ravnateljstvu tobačne režije in finančnemu ministru. Ker je mogoče, da se je kljub obširnim poizvedbam še prezrla kaka delavska zahteva, se sklene, da sme odbor še izpopolniti piošnjo. Iz govorov drž. posl. dr. Kreka, dr. Korošca in Gostinčarja posnamemo sledeče: Dr. Krekov govor: Dr. Krek na- glaša, da naj vse svoje potrebe in zahteve izraža delavstvo po svojem društvu. Kdor dela tu za društvo, dela za svoj stan in ne za stranko. Potrebno je, da zadobi društvo tako moč, da bo moral biti vsaka delavka in vsak delavec član društva. Vaša dolžnost je, da se vprašate, če ste storili svojo dolžnost društvu z agitacijo za društvo. Potrebno je branje časopisov. Kdor hoče, da pride naprej, mora brati časopise. Delavstvo tobačne tovarne bi moralo voditi vse ljubljansko delavstvo. Vaša organizacija je dvignila ljubljansko delavstvo, ki prireja danes veselice v »Unionu.« Z vašim kršč. soc. mišljenjem bi prepojili lahko vse delavstvo ljubljansko. Misliti in skrbeti se mora tudi za drugo delavstvo. Duh delavstva ljubljanske tobačne tovarne bi moral biti tudi duh vsega ljubljanskega delavstva. Ce bi se vzbudil vaš duh med drugim delavstvom, bi bilo to v velikansko korist. V tobačni tovarni so v pretežni večini delavke, ki znajo rekel bi vse. Javnega agitoričnega dela je premalo. Gremo nasproti čafcom, ko butnejo vprašanja o splošni ženski volivni pravici vun. Duha samostojnosti bi imel rad med vami . . . Končno pravi: Vaše upravičene zahteve bomo vedno zastopali. Večjo moč, kakor poslanci, ima pa delavstvo, ako se drži svoje organizacije. Ako nima poslanec za seboj ozadja, ni nič. Za delavske zahteve ne zadostuje volja poslancev, marveč edinost delavstva. Naj bi ta duh bil tako močan, da bi segel vun iz tovarne v ljubljansko mesto in kranjsko deželo. (Živahno odobravanje.) Dr. Korošec: Nam vsem poslancem v »Slovenskem klubu« se gre, da delamo za korist ljudstva. Med slovenskimi poslanci imam dolžnost, da zastopam v proračunskem odseku tudi delavske koristi. Posrečilo se mi je. da sem prišel z delavskimi voditelji v zvezo. V proračunskem odseku hočem zagovarjati Vaše zahteve. (Pritrjevanje). Glavna pozornost se mora obračati na to, da dovolj za življenje zaslužite in da ste dovolj preskrbljeni za starost in onemoglost. Obetam, da bom skrbel v proračunskem odseku za vaše zahteve. Pro-iSim, da mi vaše želje sporočate po vaših društvenih odborih. Nastopati morate odločno. So-cialni demokratje v Mariboru ne puste delati nobenega, da dela, ako nima od društva legitimacije. Obeta, da hoče zastopati koristi tobačnega delavstva. (Živahno ploskanje). G o s t i nč a r : Priporoča, da naj sc delavstvo oklene organizacije. Naglaša, da hoče vse storiti za tobačno delavstvo, a posamezniki naj se nanj obračajo po društvu. Na Dunaju sem predlagal pri zborovanju »Zveze«, da naj bi se pripisalo ob 601etnici tobačnemu delavstvu pet let pri provizijah. Naglašam, da je to ,stvar izprožilo vaše društvfTT (Živahno plo- skanje). . Po Gostinčarju govorita se dr. Krek 111 predsednik tovariš Catar. Ob viharnem odo-bravaniu se sklene lepo uspelo zborvanje, na katerem so bili navzoči štirje dfžavni poslanci »Slovenskega kluba«: Demšar, Gostinčar, dr. Korošec in dr. Krek. (Naša p r o š n j a ). V soboto, ponedeljek in v torek se je priglasilo še več delavskih skupin v tajništvu naše organizacije s pristavki k naši prošnji. Poizvedbe fso za zdaj končane in se prošnja prestavlja v nemščino in prepisuje. V prihodnji številki upamo, da poročamo že, da smo jo odposlali pristojnim mestom. Naša organizacija je storila hitro in odločno svojo dolžnost in zavzela v važnem trenutku svoje stališče. Pravo delo se pa šele zdaj prične. Tobačno delavstvo se še trdnejši kakor do zdaj okleni svojih organizacij: »Podpornega društva« in pa »Zveze kršč. avstr. tob. delavstva«. Le močna in složna organizacija doseže, kar zahteva in za kar prosi. Še nekaj: Dolžnost vsakega zavednega delavca in delavke mora biti, da se v svojih stanovskih težnjah obrača na odbora svoje organizacije, ki je preskrbel, da se lahko vsak delavec in delavka vsak delavnik lahko od 6. do 7. ure zvečer obrne na poverjenika naše organizacije v prostorih »S. K. S. Z.« Omogoči se tako, da se pomaga de- lavstvu s svetom in ž dejanjem in da se ne-dostatki lahko hitro primerno ožigosajo. »Glasnik« »Avstrijske zveze kršč. tobačnega delavstva« izide prihodnji mesec kot priloga nemškemu zvezinemu glasilu. Zve-zino glasilo bo izhajalo enkrat mesečno. Dobi ga zastonj vsak član in članica »Avstrijske zveze kršč. tobačnega delavstva.« Mi pozdravljamo nov list naše gore »Glasnik«. Dozdaj smo morali nastopati z vso odločnostjo sami za delavske pravice in težnje. Naš list bo seveda i nadalje odločno nastopal za koristi tobačnega delavstva. Prepričani smo, da se še bolj razširi med tobačnim delavstvom, kakor je razširjen do zdaj, ker poznamo zavednost našega tobačnega delavstva. »Glasnik« bo izhajal okoli petega vsakega meseca. __________________________ v/ Med brati in sestrami. Sava. Našim delavcem se zdaj godi bolj slabo. Primanjkuje namreč vode, zato pa nima dela in tudi ne zaslužka. Nočemo tožiti. Samo tole: Vse se izboljša, če izročite tovarni svoje državljanske pravice. Samo pomoči ji morate, da politično umori vse slovensko misleče občane. Ko zasede tvornica županski stolec, sc pa bosta cedila mleko in med v Gorenji naši dolini. Vse bo slovensko: savska pošta, ki izdaja zdaj nemške, bo izdajala slovenske listine, odpravijo se vsi nemški napisi in v tvorniški pisarni bodo uradovali slovensko. Vse nemške inženirje pa mojstre nadomeste v slovenskimi in gospod ravnatelj sam prične slovensko občevati z delavci. Delo v tvornici se vredi človeško, povišajo se plače in zgradi toliko hiš, da dobe stanovanja vsi delavci. In na Savi se izpremene vsa občinska pota v lepe ceste, takoj prične delovati vodovod. Le žrtvujte svoje moči kapitalistom in pa še prepričanje kot pri-klado, a dvomimo, da se zgodi tako, kakor smo opisali in če ne nasprotno. Sava. V neki gostilni so kvartali. Neki rdečkar je pa goljufal. Gostilničar ga pokliče v stransko sobo pa mu primaže pošteno zaušnico, tako da je bil še na obrazu pošteno rdeč. Sava. Nogo si je zlomil vrli predsednik našega konsumnega društva gospod Nikola Bernod. Nič čudnega na sibirskih naših savskih potih. Jesenice. Novi odbor našega »Katoliškega delavskega društva« se je sestavil sledeče: predsednik Janez Krive, podpredsednik Fran. Rakef, tajnik Karol Čuk, njegov namestnik Fr. Torkar, blagajnik Janez Vidmar, namestnik Pavel Torkar. Ženskemu odboru pa predseduje gospa Savinšek, tajnica je g. Metka Vidmar, blagajnica pa g. Mici Stebe. Zagorje ob Savi. Vzajemno strokovno društvo kršč. premogarjev v Zagorju ob Savi imelo je dne 19. januarja svoj društveni sestanek. Povabilo je na ta sestanek tovariša Ječ ria iz Vevč. Dasi priprojst delavec, vendar je v tako poljudnih besedah razložil namen in strmljenje strokovnih društev, da so vsi člani s apzljivostjo sledili njegovim besedam. Naj mu bodi tem potom še enkrat prisrčna zahvala. Ne bodemo tu navajali njegov tri četrt ure trajajoči govor, le nekoliko glavnih reči naj omenimo. Govornik poudarja namen društev v vsaki strokovni organizaciji, da s prispevki ki jih vplačujejo člani množi društveno premoženje. Kar so zmogli z denarnimi sredstvi kapitalisti, zakaj bi pa mi ne! Ce smo bili zmožni njim spraviti ogromne vsote premoženja skupaj, bodemo zmožni tudi tukaj, ko se gre za našo lastno korist. Da pa bode to mogoče, morajo vsa strokovna društva brez razlike, bodisi pri rudniških podjetjih ail v fabrikah združena biti v strokovni zvezi, ki ima svoj sedež na Jesenicah. Zvezi bodo potem poročala posamezna krajevna društva. Zveza bode vft.e potrebno ukrenila, dajala navodila in skrbela za pomoč. Zveza morala bo skrbeti, da pride sčasoma do svojih lastnih podjetij. Kakor so začetkoma razprodajale delnice na več oseb, tako naj bi zveza razpečala delnice po krajevnih strokovnih društvih. Ce bi bil potem kdo odpuščen od kacega podjetja, ki je član našega strokovnega društva, bi lahko rekli zvezi, član je našega sti okovnega društva, naj se sprejme v delo. Pojasnil je tudi pomen konsumnih društev. V spodbujal, naj vsako strokovno društvo izkuša napraviti svoj konsum. Poznalo se je, da je govoril ljudem iz srca, ker so mu glasno pritrjevali. Prepričani smo, da njegove besede niso padle na nerodovitna tla, da bodo delavci skušali to tudi spraviti v dejanje. Idrija. Cena mesu je pri nas padla za 12 kr. in boljše meso se sedaj prodaja kakor se je preje, in to je zalsluga edino Kristanova: Naše strokovno društvo je meseca novembra pr. 1. poslalo resolucijo na naš občinski zastop, da naj 'kaj ukrene, da se cena mesu zniža, ker je takrat že cena živini padla za 30 odstotkov in vsi drugi trgi, vasi in mesta so že znižali ceno, samo mesto Idrija še nič. Pri prvi seji ,s.e je razpravljalo o tem, ali Kristan in njega pristaši so prav dobro zagovarjali mesarje, mesar Ipavec se je tudi dobro zagovarjal, da ne more zinžati cene mesu, ker ima že tako lepše meso nižje, namreč po pudelnom. Cena živini je le še padla, tako da se že mesarji iz živine norčujejo, cene mesu pa nočejo znižati, seveda ker občinstvo molči. Ker se pa mesarji tako norčujejo iz živine in mesa, so pa vendar nekateri posestniki prišli na to, da ni potreba, da bi se mesarji tako norčevali iz živine, ter je sedaj v kiatkem času že deset posestnikov kravo doma spravilo, meso so zadacali in prodajali na drobno, cena mesu je bila po 1 K 12 v., ne po 1 K 36 v., kakor pri mdsarjih. Da pa ne bode Kristan, tale mule, kakor ga je imenoval njega sodrug A. J., preveč zagovarjal mesarje, navedemo tukaj račun od nekega posestnika, ki je kravo doma razprodal. Šel je namreč okoli vseh mesarjev vprašat, koliko mu dado za goved, dva izmed njih se še meniti nista hotela, diuga dva pa sta mu obljubila, eden 120 K. drugi 100 K. Ker je pa dotičnega stala krava 180 K, bi bil seveda pri njej izgubil 80 K, kar je pa za rudarja prehud udarec, poskusil je kravo domu spraviti in prodati na drobno. Meso je prodajal brez priklade po I K 12 v. ter je potegnil za njo 185 K 41 v, in njemu je ojstalo doma še glava, vrat in parklji; užitnine in mesarja je plačal 11 K 82 v., toraj mu je ostalo čistega 173 K 62 v. Toraj ubogi mesarji, če bi bil kdo od njih kupil kravo za 100 K, meso bi piodajal po 1 K 36 v., bi bil potegnil za njo 209 K in pri vsem bi bil ubogi rudar kupil le piiklado, gospodje meso. Dragi tovariši, tukaj smo vam navedli natančen račun zaraditega, da veste s kom imate opraviti, kateri zagovarja mesarje. Vi pa, posestniki, le tako naprej, pa bodete imeli imeli sami dobiček, in ubogi rudarji bodemo pa bodemo jedli boljše meso in po 20 odstotkov ceneje. Iz Idrije. Našim rdečim bratcem nikakor ne gre v glavo, da nimajo povsod večine, tako so mislili dne 19. t. m. pri občnernf zboru »Pogrebnega društva sv. Jožefa«. Tri leta že so bili računopregledovalci imenovapega društva dva socialna demokrata in eden klerikalec, sedaj je pa nekaterim našim možem prišlo na misel, naj bodo letos drugi pregledovalci računov ter so izbrali enega rdečkarja, enega liberalca in enega klerikalca, kar je bilo pri glasovanju tudi sprejeto, ker pa isti rdečkar, kateri je bil sprejet, ni bil na zboru navzoč, je pa član Novak predlagal klerikalca Lapajneta, kateri je bil tudi že preje pregledovalec računov, ali socialnim demokratom ni bil po volji, predlagali so veleučenega rdečkarja Stran,sa. Lapajne je bil z veliko večino sprejet, socialni demokratje niso dali miru ter so vpili, da niso vedeli člani za kaj se gre in predsednik je poklical na oder enega socialnega demokrata in enega klerikalca ter rekel, jaz bodem dal še enkrat na glasovanje, vidva pa konštatirajta-kjer bode večina, in bil je zopet z velikansko večino Lapajne sprejet, sedaj pa skoči na oder učenjak Strans ter reče, meni ni nič, ako nisem izvoljen, ali glasuje naj se pravilno, otroci nimajo pravice glasovati, ali mož se je zmotil, ko se mu je reklo, naj imenuje navzoče otroke ni vedel za nobenega, po pravici rečem, za Štrausa so glasovali taki, ki so slabši, kakor otroci, za Lapajneta pa Možje. Medvodska in goričanska tvornica. Čimdalje bolj nas stiskajo naši priganjači. Ošobito postopata nečloveško z nami ravnatelj in poslovodja. Pri takozvani premiji sta dva delavca izgubila vsak po 15 kron. To je že vnebovpijoča krivica. Ce ste po svoji kunšti sposobni, da ima tvornica škodo, jo pa tudi sami trpite. Zakaj se stroji sproti ne popravljajo? Naš poslovodja pa menda ,sodi, da smo delavci cigani. Prepriča naj se prej, predno nas dolži, da krademo. Potem pa tudi mu svetujemo, da naj se lepo mirno obnaša in naj ne nosi vsake čenče direktorju na nos. Prometna zveza. Lov na ginipeline. Socialni demokrati zopet zbiiajo svoje razcepljene moči, da izsesajo po možnokti svoje člane. Obetajo jim vse, groze železničarjem in jih hvalijo, samo da bi jih dobili v svoje zanjke. Dasi smo jim na las natan- eno dokazali njihovo izdajalsko početje nasproti železničarjem, pa le ne priznavajo, da nimajo rdečili, marveč tako črne roke, da jih ne opere nobeno milo več, ker zamorec ostane zamorec, če ga še tako umivaš. Ta Tomschik se ti najprvo prilizuje, potem pa pravi, da so železničarji nerazsodna množica. Odkrito priznamo, da so njegove stotnije dobro napiljene, ki se ne upajo niti žugniti proti tej psovki. Nedavno so naznanjali napisi, da se vrši v Mariboru shod, a da ne sme biti navzoča na njemu stranka »Prometne zveze*. Velik del železničarjev pa ve, da se brez »Prometne zveze« [ahko pogaja, a brez nje ničesar ne izpelje. Za to bodo že skrbeli pristaši »Prometne zveze«. Samodrštvo je bilo prepodeno leta 1848. in se več ne vrne. Tudi samodrštvo socialne demokracije dobi verigo skozi nos. Na krivo ploščo samodrštva se je podala celo personalna komisija južne železnice. Na shodu v Mariboru se je namreč sklenilo, da naj se uslužbenec, ki ni socialni demokrat, izključi skrbi personalne komisije. Radovedni smo, kaj da store, ki imajo pravico od personalne komisije zahtevati, da postopa po pravici in postavi. I ako zastopstvo naj gre rakom žvižgat, če nima zaupanja vanj osobje. Sicer upamo, da personalna komisija ne stoji na rdečem temelju, a če se pokažejo na zunaj le znaki strankarske pristranosti, se rajši prepustimo na milost in nemilost svojini gospodarjem. Lep poslanec. List »Freie Worte« piše o •lozefu Seligerju v Topljicah, poslancu in sramotnemu madežu državnega zbora. Očitali smo vam in vašemu okrajnemu zaupniku Fiommmelu nečastnih in kaznjivih dejanj ne da bi bili tožili. Ponavljamo svoje napade in vam še očitamo, da sta vidva ponovno krivo pričala Pred sodnijo. Prva socialno-demokraška tatvina leta 1908. »Holzarbeiter« piše: Albin Kaučič, slikar iz Ljubljane, je pobegnil iz Briksna. Ker je poneveril društvene denarje, naj se naznani, kje da je zdaj. Strokovho društvo avstrijskega krščanskega papirnega delavstva je imelo minulo leto 15 sej in 6 shodov in 6 izletov. Na »Našo Moč«' ie bilo naročenih 78 članov in članic. Za delavstvo je posredovalo društvo v 18 slučajih. Liane ima po sedmih tvornicah. Društveni strokovm oddelek ima 457, podporni pa 152 članov. Častna člana sta 2, podpornih 10. — ^mrii so 4 člani, odpotovalo jih je pa 25. Doki .v J'e bilo skupno 842 K 88 v., ostanek v D|agajni je znašal koncem leta 1907. 21 K 25 v.. P1'1 strokvnem oddelku. Podporni oddelek je imel dohodkov 880 K 18 v., preostanek v bla-Saini je znašal 79 K 90 v. Premoženja ima zdaj društvo 1621 K 19 v. Društven občni zbor bo v nedeljo, dne 2. februarja t. 1., ob 8. popoldne v »društvenem domu«. »K slov. izobraževalno društvo pri D. M. v Polju« ima v nedeljo, 26. jan. redni občni zbor. K obilni udeležbi vabi odbor. Ljubljana. Plesni venček priredi »Društvo ngovških in poljedelskih uslužbencev« v soboto, dne L {svečana 1908 v Meščanski pivo-varni Sv. Petra cesta št. 47. Spored: Domača godba na pihala, srečolov, koriandoli, šaljiva Pošta in ples. Začetek ob 8. uri zvečer. Vstopnina 60 v., za člane polovica, ena dama prosta. Y'^ti dobiček je namenjen za obolele člane. Za dobro postrežbo jamči g. Ivan Dahs, gostilnica:. K obilm udeležbi vabi najuljudneje odbor. I ne "■ svečana se ponovi veselica s plesom in prosto zabavo, vstopnina 20 vinarjev V ne-deljo rse prične veselica ob 4. popldne. Preska. V nedeljo, dne 19. t. m. se'je vršil v Preski občni zbor ondotnega izobraževalnega društva ob obilni udeležbi članov in goltov. D tajnikovega poročila je razviditi, da se le društvo v preteklem letu vrlo gibalo. Udeleži'0 se je z zastavo raznih slavnosti zunanjih društev, priredilo nekaj predavanj in veselic. 1 rcdscdnik, č. g. knezoškof. svetnik Brence, ^Požarja društvenike na potrebno agitacijo za d' uštvo in da bi se društveniki še nekoliko bolj Udeleževali društvenega življenja. Izvolil se je •znova povečini zopet stari odbor. Na občnem zboru je govoril tudi poslanec Gostinčar o av-stro-ogrskj nagodbi in o predlogih socialnih demokratov glede draginje. Frvo ljubljansko delavsko konsumno društvo. Lepo število 402 naših somišljenikov in k°mišljenic s svojimi rodbinami vred je zbrano r°g našega ognjišča, kakor bi se lahko imenovalo I. ljubljansko delavsko konsumno dru-,v°» — vendar jih je še mnogo, ki ne izpoznajo begovih koristi za delavca, mnogi pa sploh ne vedo, da je v Ljubljani tudi naše delavsko konzumno društvo. Tarnajo pač čez draginjo, ne poslužijo se pa gospodarske samoobrambe, ki jim jo ponuja naše konsumno društvo. Društvo je bilo prva leta v razvoju, kajti iz navadne preproste kleti vstvariti si je moralo lepe, prijazne, naravnost lične prostore, boriti se je moralo z neizkušenostjo, nastopile so ope-tovano krize, ki so grozile, da izgubi potrebno priljubljenost. Danes se pa društvo najlepše razcvita in bujno razvija. Naša bilanca izkazuje, da je lani s primeroma malim kapitalom 10.922 K 78 vin. napravilo društvo 8.824 K 61 vin. čistega dobička, tako, da bi prišlo na vsakih 100 K kupljenega blaga 9 K čistega dobička. To je, ako se vpo-števa, da se prodaja blago koiikortoliko ceneje kakor v trgovinah, pač lep uspeh, da smo lahko ponosni. Tudi je preskrbljeno z rezervnim zakladom, ki znaša zdaj že 4507 K 80 vin. Da je društvo na jako dobrih nogah, kaže tudi to, da vse račune sproti poravna, a je kljub temu ostal dne 81. decembra 1907 v blagajni prebitek 8.997 K 7 vin. Vse naše somišljenike in somišljenice vabimo, da društvu pristopijo kot člani. Delež znaša 80 K in se zamore poljubno vplačati v tedenskih obrokih po 50 vinarjev ali mesečnih obrokih po 2 K. Kadar član izstopi iz društva, se mu delež vrne. Sicer se pa delež tudi obrestuje, tako da nima nikdo nikake izgube.. Na Svečnico popoldne ob 8. uri vršil se bo v prostorih Slovenske krščansko-socialne zveze občni zbor, katerega naj se člani po možnosti udeleže. Dostop k občnemu zboru je dovoljen le članom, pa tudi njih družini, oziroma /soprogi ali soprogu. Izguba. Račun izgube in dobička. Dobiček. K h K h K h K h Odpis 10% od inventarja 211 93 Kosmati dobič. pri blagu 11231 1 53 Neposredna pristojbina 3 44 Pristopnina 1. 1907 . . 46 Upravni stroški . . . 3142 34 Izključeni deleži . . . 325 03 V rezervni zaklad pla- Dobiček prejšnjih let po čani zneski in sicer : zaključku za 1. 1906 . 325 99 Obresti od rez. zaklada 62 49 Dobiček iz 1. 1906 . . 5883 72 Dobiček iz 1. 1906 2186 06 Obresti tek. računa . . 119 43 Dobiček iz prejšnjih let 325 99 Kmbalaža 393 79 Pidstopnine .... 46 — \ Izključeni deleži . . 325 03 2945 57 i ' Članom za 1. 1906 izpla- N. l čan dobiček .... 3647 66 1 Cisti dobiček I. 1907 8324 61 \ Vso ta 18325 55 S k u p a j 18325 55 . Imetje. Bilanca. Dolgovi. 1 K h IT h K 1) K tl Vrednost blaga . . . 1 Ostanek starege dolga . Tekoče terjatve na blagu - Vrednost inventarja . . Delež pri „Ljud. posoj.“ „ „ „Zadr. Zvezi11 „ „ „Gosp. Zvezi« „ „ „Naši moči“ . Pri „Ljudski posojilnici11 naložena gotovina. . Gotovina v blagajni . . 12141 1698 4151 1907 4 20 340 50 7979 1018 39 98 22 43 06 01 Deleži članov .... Dolg na še ne v plačilo zapadlih računih za blago Rezervni zaklad in sicer v zadnji bilanci izkazano stanje .... in zgoraj pod izgubo izkazani prebitek . . Čisti dobiček tega leta 1562 2945 23 57 10922 5554 4507 8324 78 90 80 61 Skup aj 29310 09 Skupaj 29310 09 Somišljeniki in somišljenice! Dne 2. februarja ob polu 8. uri jvečer pohmmo^a v o ligo masRarado -s* katero priredi pevsRo društvo „JŽjuBljana“ v vetiRi dvorani Roleta )f^Unionu pod naslovom: ,^tvoritev cftelofiranjsfie železnice**. Oglajjenih je jfG mnogo prašnih skupin. — SUKar5Ka dela v dvorani je izvršil a/^ademični slikar g. %a$ica. — $vira godba 27. pešpolka. — $ijajna prireditev, najlepša v letošnjem predpuftu. Vstopnina samo 1 Vstopnina samo 1 <3l. /ta ^videnje na Svečnico juečer v ,,l{nionu"! jMT Somišljeniki in somišljenice! Na Svečnico vsi na iBBSKUFflllO »Ljubljane** II „UHI0N‘,! t „ttaša mor I izhaja vsak petek. Cena na leto 3 krone. Cene inseratom so: |za male 6stopne oglase: 6 vrstic 70 v., 12 vrstic 130 v., 18 vrstic 180 v., 24 vrstic 220 v. 3stopne oglase računamo: 1 krat 9 v. petit vrsta, 2 krat 7 v. petit vrsta, 3 krat 5 v. petit vrsta. Uredništvo in upravništvo ■ „Našemoči“ Kopitarjeve ulice štev. 2. *»žs*»k Tovarna za stole Francetu suiseljna na Brega, p. Borovnica, Kranjsko izdeluje 2805 26—2 vsakovrstne stole od preprostih do najfinejših po najnižjih cenah brez konkurence. 'lustrovan cenik pošlje se na zahtevo zastonj in franko. Delavke in delavci pozor! Najcenejše dežnike in solnčnike domačega izdelka priporoča po najnižji ceni in najboljši kakovosti Josip Vidmar v Ljubljani Pred škofijo št. 19, — Stari trg št. 4. Prešernove ulice št. 4. Popravila točno in ceno. Vedno sveže blago! A. Lukič Llubllnns, Pred škofijo 19. priporoča svojo veliko zalogo izgotovljenih oblek za dame, gospode, dečke in deklice po najnižji ceni. Solidna postrežba! Ustnov-lieno let 1 862. Ustanovljeno leta 1845. Nlilko Krap eš urar Podružnica Resljeva cesta Pr«i K- Jo* Černe Podružnica Resljeva cesta St. 2 prej g. Jos. Černe. Gričar & Mejač Ljubljano, Prešernove ulce 9 priporočata svojo največjo zalogo zgotov= Ijenih oblek za gospode, dečke in otroke in ------------ l«-»v Ljubljani rne. u t» Jurčičev trg štev. 3, pri železnem mostu priporoča svojo bogato zalogo zlatih, srebrnih, tula- in nikelnastih ur, verižic, stenskih in nihalnih ur, uhanov in prstanov Kupuje in zamenjava staro zlato in srebro. Gosp. urarjem v mestu in na deželi priporočam izredno veliko svojo zalogo fournitur. Glavno zastopstvo za Kranjsko zaloga strun za nihalne ure v vseh dolžinah in debelostih. JOS. REICH Edini zavod za kemično čiščenje obleke ter za-storjev, barvarija in likanje usnja ===== na par Poljanski nasip — Ozke ulice št. 4. Sprejemališče Šelenburgove ulice štev. 3. Postrežba torna. Solidne cene. Pozor, slovnska dlavska društva! novosti v konfekciji za dame. IHSSt® I miESTm « >3 Kupujte svoje potrebščine pri znani in priporočljivi domači manufakturni trgovini: Česnik & Milavec (pri Česniku) Špitalske ulice L.jut>ljjana Lingarjeve ulice v kateri dobite vedno v veliki izbiri najnovejše blago za ženska in moška oblačila. Postrežba poštena in zanesljiva. Cene najnižje. I J! Ivan Podlesnik ml. - Stari trs Stev. 10 fPcrinifti- -/v , Z mori/eo J/iuieri icc/ijv bobn \ po poni in xrtonesl/ivtypo/c vali nct/so cbrncyo v cSjtli>//tt/ii liti'/c’iSvor.sko u!iceJ2&. '<$su/covrs/naiPcy(ts>ain t)ayv se broxyi/ačno. Izdajatelj in odgovorni urednik Jožef Gostinčar .v/i >.y. .sv> .v> t".\ A-.\ V-r.\ . Zmerne cene Tisk Katoliške Tiskarne.