Z31. itroilfta.
V Ljubljani, v sredo, 8. oktobra 1913.
XLVI. leto.
SLOVENSKI
.Slovenski Narod- velja:
v Ljubljani na dom dostavljen:
celo leto. . . • • • • K 24 —
leta • •*'•-•,• • s 12*—
»trt leta • 6*—
na mesec . • • • • . . 2*—
cetr
v upravništvu preje man:
celo leto. • • • g • • K 22-—
pol leta . 11*—
četrt leta *•••'••• . 5*50
na mesec   • • 1*90
Dopisi na} se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. Vrcdntitvoi KnaTlova ali en it. 3 (v pritličja levo,) telefon it »4.
Izhaja vsak dan zvečer lzvzemsl nedelje in praznike.
Inserati veljajo: pet ero s t opna petit vrsta za enkrat po 16 vin., za dvakrat po 14 vin, za trikrat ali večkrat po 12 vin. Parte in zahvala vrsta 20 vin. Poslano vrsta 30 vin. Pri večjih insercijah po dogovora. Upravništvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, Inserati L t d, to je administrativne stvari.
—— Posamezna številka velja 10 vinarjev. ———
Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira. Jf aro dna tiskarna* telefon it 81.
.Slovenski Narod* velja po poŠti:
za Avstro-Ogrsko:
celo leto. pol leta . četrt leta na mesec
K 25*-. 13-. 6*50 « 230
za Nemčijo: celo leto ... .  • K
za Ameriko In vse druge dežele: celo leto.......K 36w»»
Vprašanjem glede Inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali titamtta. Upravalitvo (spodaj, dvorišče levo). Knaflova ulica it 8, telefon it 89«
Že zopet Piftreicli.
V mariborski »Straži« je bilo dne 29. septembra objavljeno poročilo o pogovoru, ki ga je imel poslanec dr. Verstovšek z višjesodnim predsednikom Pittreichom glede sodnih imenovanj. To poročilo je napravilo vtisk, da je pristransko prikrojeno in ker je izšlo v klerikalnem listu ter izpod peresa klerikalnega poslanca, je naravno, da ni našlo prave vere. Klerikalnim listom in klerikalnim poslancem je pač težko verjeti. Z ozirom na to neverodostojnost poročila smo se najprej omejili na konstatiranje naših pomislekov, pričakuje, da bo višjesodni predsednik sam stvar pojasnil.
To se pa ni zgodilo. Višjesodni predsednik se je zavil v togo molčečnosti in to opravičuje mnenje, da je vsaj bistvo Verstovškovega poročila resnično.
Besede, ki jih je po Verstov-škovem poročilu izustil Pittreich o slovenskih sodnikih, so take, kakor jih najdemo pogostoma v zakotnih renegatskih glasilih; vsaka beseda kruto žaljenje slovenskih sodnikov in ljuta krivica.
Kakor beli dan je jasno, da to, kar je Pittreich povedal, ni niegovo pravo In resnično mnenje. Pittreich ve natančno, da njegova sodba o slovenskih* sodnikih ne odgovarja resnici, da bije resnici v obraz, pač pa je s tem pokazal, na kak način da se misli iznebiti slovenskih sodnikov in germanizirati pravosodje.
Ker justična uprava ve, da ne more slovenskih sodnikov kratko-malo iz službe odpustili, kakor bi to najraje napravila, skuša sedaj s krivičnimi obdolžit vami in s šikaniranjem prisiliti slovenske sodnike do tega, da bi predčasno zapustili službo. To postopanje obsoja se samo po sebi.
Zatiranje vsega, kar je slovensko, povzpelo se je že tako visoko, da si prisvaja Pittreich pravico, trditi take gorostasne neresnice o slovenskih sodnikih. Vsak, ki ima količkaj razuma, bo uvidel, kako krvavo da je žalil Pittreich v svojem pogovoru z dr. Verstovškom vse slovenske sodnike, uvidel bo pa tudi, da je to Pittreichovo ekstemporiranje jako netaktno.
Pittreich pravi, da mora nastavljati pri graških sodiščih samo zmožne sodnike. Zakaj pa dela ravno nasprotno? Ali niso vsi tisti nemški sodniki, ki ne razumejo slovenščine, nezmožni? Ali mu ni znano, da so ravno nemški sodniki v službi zelo — komodni, to pa radi velike protekcije v primeri s Slovenci? Ali ne ve, da sprejema same nemškutarje, ki ne znajo slovenščine, v službo in jih pusti na državne stroške, za ljudski denar, v slovenščini poduče vati? Slovenci seveda, ki govore oba jezika perfektno, so nezmožni! Saj tega sam Pittreich ne verjame. Preozko duševno obzorje in navadne mehanične stroje, katere vidi v Slovencih, pa naj išče med svojimi rojaki. Saj je znano, da se v sodno sliižbo sprejema samo nemškutarja, in naj so še tako zabiti!! Kričeči slučaji za to sede v naših sodnijah. Da nadkriljujejo nemški sodniki slovenske v visoki meri, rekel je Pittreich menda za to, ker ve, da hodijo Slovenci na dunajsko in praško univerzo, da pa Nemci navadno ne prilezejo dalje kot do »nemškega« Gradca, da si tam »širijo« obzorje.
Ako bi bil Pittreich odkrit, bi se mu to pač manj zamerilo. Zakaj ni povedni, da so slovenski sodniki zato nezmožni, ker so Slovenci! Zakaj ni povedal, da mora biti pod nrm vsak neniškiKar; da je po.tm sposoben za a van zrna!
Vsak, ki pozna razmere pri sodiščih, bo moral potrditi, da so slovenski sodniki z delom preobloženi, da morajo slovenski praktikanti in avskultanti delati dvojno kot njih nemški kolegi; zato pa dobijo tudi vedno slabša mesta in avanzirajo mnogo pozneje kot njih nemški kolegi. Naj le pogleda Pittreich akte in videl bo, da mora slovenski praktikant in avskultant delati sodbe za svojega nemškega sodnika, ki vse to le podpisuje. Marsikak slovenski avskultant je pač bolj zmožen kot kak nemški sodnik.
Slovenski sodnik in avskultant dela, kar more, pazi, da se ne »zameri« višjim, ki iščejo pri njem po napakah. In tisti slovenski sodniki, ki so zatajili svojo narodnost, avanzirajo naenkrat, preje se pa ni našlo pri njem nikake »zmožnosti«.
Nemško časopisje, ki se naslaja na ruski korupciji, ne opazi iste pri nas. Tukaj se mu  odpira hvaležno
polje, ki je skoro neizčrpljivo.
Slovenski sodnik je v tem boju brez orožja. Radi tega bodi naloga slovenskih odvetnikov in slovenskih poslancev, da ubijejo ta sistem, katerega tira ravno Pittreich do skrajnosti.
Prišli smo že tako daleč, da si upa justična uprava odklanjati vstop Slovencev v službo v deželi, ki je popolnoma slovenska; v sodnijah sede sami nemškutarji, kakor v časih ministra Becka: Ta sistem pa se tira do skrajnosti ravno v tem času, ko hoče zavzeti naša zunanja politika drugo, Jugoslovanom prijazno smer. To pač ne bode ugodno vplivalo na jugoslovanske države, ki ne bodo mogle zaupati Avstriji, ki zatira njih rodne brate na tak način. Ali bere Pittreich tako malo časopisov, da ne ve nič o tej novi smeri zunanje politike naše države, da še upa ravno sedaj pritisniti še huje na Jugoslovane? Za ljudsko mnenje, ki je že itak. radi tega sistema zelo razburjeno, se ne zmeni Pittreich in pusti, da gineva v našem ljudstvu vera in zaupanje do sodišč. — In to se imenuje justična uprava!
Kranjske deželne električne centrale.
Piše ing. M. pl. S u k 1 j e. VI.
Gospod ing. A. Klinar, kranjskih inženirjev poglavar, pričel je bil letos v društvenem glasilu »Vijesti« priobčevati obširno zasnovano razpravo o deželnih elektrarnah. Obetali smo si od velespoštovanega avtorja mnogo zanimivega gradiva, a predno so bile naše nade uresničene, je pisatelj odložil pero ter ostavil delo jedva končavši splošni uvod. Vendar najdemo v njegovem spisu marsikako tehtno in pomisleka vredno besedo. Tako poudarja ing. A. Klinar, da je uspešno delovanje teh deželnih podjetij le tedaj mogoče, »ako se bodo ista vodila iz zgolj trgovskega, brezpogojno nadstrankar-skega stališča«. V tem pogledu utegne gospod Klinar doživeti še neljubo razočaranje. Nadalje pa naglasa pisec v »Vijestih«, da morajo deželne elektrarne h konsumu pritegniti ob-
stoječo, oziroma privabiti v deželo novo industrijo, ker le taki velekon-sumenti omogočijo izvedljivost celega »velikopoteznega« podjetja. Men-da se je pač tudi on že prepričal, da tak račun ne drži, da industiij'a topot ne bo sodelovala. Pisal sem ze obširneje o tem vprašanju. Da so slednjič deželni črnošolci sami prišli do bridkega spoznanja, nam svedoči ravno tozadevni tarif, ki predpisuje veleodjemalcem uprav nemogoče pogoje. Jasno je, deželne elektrarne niti več niso v stanu oddajati toka po ceni, kakor jo zahteva kaioriška konkurenca. In to iz enostavnega razloga, ker so lastni stroški produkcije previsoki. Živa priča v priiog mojemu mnenju je poročilo ravnatelja ing. D. Serneca, podano v de-želnozborski seji z dne 30. septembra t. 1. V celem njegovem poročilu iščeš zaman pojasnila, kaj da si deželni blagopohotneži pričakujejo od veleobrti. In nekam žalostno in sumljivo se glasi njegova iskrena želja, naj bi se dosegla rentabiliteta deželne elektrarne »brez priklopitve večje industrije, brez obrti«. Ostalo bo pač pri mojem računu, da bo deželno elektriko plačal kmet, oziroma po D. Sernecu — »delavec in kaj žar v!
In drago jo bo plačal eden in drugi! Ravnatelj Sernec je z velikim pogumom razkladal v zbornici vese-lo dejstvo, da bo po novih deželnih tarifih plačeval odjemalec za po-samno žarnico borih oO v na mesec. Samo po sebi se umeje, da ne bo nihče plačal drage instalacije do hiše in v njej, ako si ne omisli večjega števila svetilk, ker bi sicer ravno isto posamezno žarnico obremenil z velikim izdatkom za vpeljavo. Omislil si bo tedaj koj iz početka primerno razsvetljavo. V tem slučaju pa plača isto dražje nego jo plačujemo v Ljubljani! Kajti žarnica, ki zahteva 19'2 vata, ga velja letnih 9 K 60 v, v tem ko ljubljanski cenik računa za svetilko z 22 vati — le letnih 10 K. Preko 500 ur povprečne vporabe itak ne pride v obče nihče. Pride pa še lepše! Slišal sem od točno poučene osebe, da računajo naši moderni elektruni z velikim dobičkom, kojega naj vrže baš — instalacija. Skoro nisem verjel, da se najdejo dandanes »velikopotezni« podjetniki, ki bi v lastno škodo po tej nezdravi poti ogrožali prospeh lastnega podjetje:, samo v svrho da se lahko izplačajo
kakemu ravnatelju iz tega dooička — tantjeme. A vse kaže, da je tozadevna vest resnična. Nikdar mi ni prišlo na um, da bi smel v svoji polemiki naslanjati se na toliko grajani in v istini zastareli ljubljanski mestni cenik! Dobavni pogoii deželnih elek-traren pač ne podajajo točnih instalacijskih cen, omenjajo pa najemnino za elektroštevce. In glej spaka! Ljubljančan plačuje pri 250 vatih instalacije take najemnine 9 K, deželne elektrarne pa zahtevajo za 230 vatov — 9 K 60 v! In zopet: v Ljubljani za 1750 vatov — 16 K, po deželi pa od 1920 vatov — 26 K 40 v! Ako tako vzamemo eno k drugemu, pridemo dejanski do zaključka: Elek-triška razsvetljava iz deželnih central bo očivldno dražja o<l mestne ljubljanske elektrike. Cemu potem toliko glorije? Će bo gorenjski kmet svoje krave elektr. potom molzel, rnolzli bodo vrhovni pastirji kmeta, poleg njega pa mislim še »delavca in kajžarja«. Samo da se jim to mieko ne bi skisalo!
Elektriški ensemble deluje z vsemi sredstvi nasilja In lokavosti. Bilo nas je dokaj prič, ko je g. kolega Sernec grozil državnemu inženirju: »Če ne kupite za vašo tovarno deželne elektrike po ceni ki jo zahtevamo, pošljemo politika na Dunaj v ministrstvo in preskrbel vam bo poleg naše elektrike še posebno dolg nos.« — Nemara bo vendar kmalu prišel čas, ko bo konec takemu gospodstvu. Za sedaj naj le še dodenem opombo, da opazujem pri naših elek-trikih poleg nasilja in lokavosti Še nepresežno, naravnost genijalno nevednost. Še enkrat naj govorim o g. dr. Lampetu. Konstatujeni: Ko sem mu prisojal mnogostransko nadarjenost nisem moža prav poznal. Njegov talent se zrcali s točnostjo fotografije v protokolu komisijske obravnave za elektrarno ob Ljubljanici. Naj se skrije nekdaj slavni dr. ing. E. v. VVinkler, izumitelj »Gru-benbunda«, pred neprekosljivim inženirjem Tchermakom in njega občudovalcem dr. Lampetom! Cujmc! Cujmo! Deželni odbor ima namen postaviti ob Ljubljanici »mnogo večje motorje«, »ki bodo potem za-mogll dajati vsem konzumentom v Ljubljani In okolici ne le VVatt - tok, ampak tudi takozvani brezu attni tok.« Sledi podpis: dr. Evgen Lampe m. p., deželni odbornik. Naj si da
LISTEK.
IV.
(Konec.)
Dan potem pa je bila tja poslana zamujena prošnja in pasporti. Tretji dan je prišel uniformiran »policej-ski« okolišnij (revirinšpektor), na aom, se je vsedel za mizo in si, čeprav je imel pose v rokah, še posebej zapisal vse naše osebne podatke in hudobne namene. Bil je to star, dobrodušen gospod, ki se je zelo opravičeval, da nas vsled predpisa mora nadlegovati in da meni nikakor ni bilo treba radi njega vstajati od obeda — bila je ura pol sedmih zvečer, čas glavnega obeda — in hoditi v drugo sobo, ker bi bil že z mojo teto vse opravil. Ta mož je, kakor so mi zatrjevali, velik poštenjak, prava bela vrana: Ima borih 40 rublje v na mesec, rodbino, je vzel za svojo vrhtega neko siroto, a ni celo življenje še nikdar vzel nobenega ponudenega mu denarja. Tretji dan, ko nas ni bilo doma, je pa prišel še »policejski« št. 2, namreč civilni organ politične (ne varnostne) policije in teta mu je morala D-odpisati re-
verz, da jamči s svojo osebo za to, da ne bomo delali nobenih državi ali carju nevarnih komedij, z drugo besedo, da mi ne bo padla, če bom robec iz žepa vlekel, slučajno bomba na tla. Cez par dni smo dobili pose nazaj z beležko v njih, da imamo pravico 6 mesecev v Rusiji prebivati, pred pretekom tega roka je prošnjo za nadaljnje bivanje z razlogi ponoviti. Predno smo Rusijo zapustili, smo morali pose zopet k policiji poslati s prošnjo, da smemo iz Rusije ven. Dobili smo dotično dovoljenje vpisano v pose. Ko je tako dovoljenje dano, se pa mora Rusijo vsaj v 3 tednih zapustiti. No, in ko smo v Abo na Finskem stopali na parnik za Stokholm, nas je že čakala poslednji-krat ruska policija in pokukala v pose, če imamo pač dovoljenje, zapustiti Rusijo. To so sitne formalnosti, ki gotovo zelo zadržujejo tujski promet. A kdor se jim podvrže kot nekaj samoposebi umljivemu, ima ravno tako mir, kakor kje drugje na svetu. Se mora pač s tem računati. Za ljudi seveda, ki imajo po mnenju policije maslo na glavi, je to omrežje večne kontrole nekaj zelo britkega in težko se je izmuzniti človeku, ki ga lovi politična policija, neopažene-mu iz Rusije. Mogoče je to le s tujimi »bumagami«. Bogve, odkodi so Rusi za »popir« dobili besedo »bu-inaga« ?
izhajal sem pravzaprav v svojem pripovedovanju od Gastinnega dvora, a zašel sem na čisto druge predmete. Naj torej zakončam svoje današnje kramljanje z nekaterimi opazkami o kupčijstvu.
V Gastinnem dvoru dandanes niso več prve vrste trgovine, temveč bolj srednje kakovosti. Vendar se tam dobi skoro vse, razven jestvin. Presenetile so me na zadnii strani poslopja se nahajajoče zlatarske in draguljarske prodajalne. Njih posebnost so uralski kamni, zlasti nakiti iz biedozelenih akvamarinov. Videl sem tamkaj zavratna vesila po 15 do 20 tisoč rubljev, srednji akvamarin, biušen na 4 vogle, tako velik, kakor škatljica žveplenk. Navadno so glavni kamm akvamarini, zveza je pa iz biilijantov. Tudi iz biserov je najti krasne kolijeje, potem pa ikone (svete podobe) iz čistega zlata — le obrazi so na porcelan slikani — obleka svetnikov je pa iz samih biserov in demantov. Tudi je mnogo ruskih barvasto emajliranih zlatih pivskih posod v starodavnem slogu. Taka posoda, ki služi lahko tudi za žar-dinjero, ima obliko sedeče race, ki je na hrbtu odprta. Vidi se jih vseh velikosti, a tudi najmanjše so strahovito drage, velike pa po več tisoč rubljev. Da ne manjka čisto briljant-nega nakitja, se razume. Pa so mi dejali, da te prodajalne nikakor ne
nudijo najboljšega, da so še veliko dragocenejše in dražje stvaii dobiti izven Gastinnega dvora. V ostalem so v tem dvoru prodajalne knjig in poplrnih izdelkov, lovskega orožja in športnih potrebščin, manufakture, vojaških uniform in pokrival, modne konfekcije, galanterije, igrač, cerkvenih . paramentov, čevljev, čili-mov, svile, čipk itd. Izven prodaja-len, kar v arkadah, so še kramarji, ki prodajajo obleko, čevlje, igrače, ikone, »spomine na Peterburg«, domače ruske kmečke čipke (ki niso drage, a prav lepe), in drugo. Mnogo je v Peterburgu starih slovitih trgovin, ki pa izgledajo tako, da bi zunaj mislil, da je to kaka kramarija. Na Njevskem in drugje je še mnogo starih hiš, ki nimajo nobenih pravih izložb in vidi se semintja še prodajalne, ki imajo za izložbe navadna okna, kakor pri nas predmesten branjevec. V nekatere trgovine se mora iti navzdol, kakor v klet, ker so cesto kasneje regulirali, nego je bila tista hiša zidana. Znotraj pa so vse boljše irgovine distingirano opremljene in takoj opaziš, da si prišel v boljšo prodajalno. Kar je pa novih trgovin, t. j. novih trgovinskih poslopij, so to večinoma impozantne palače iz čistega finskega granita, v severnjaškem slogu, z reliefi ali bronastimi figurami na fasadi in z izložbami, ki gredo skozi vsa nadstropja.
Na Nitvskem je zelo težko dobiti hišo naprodaj, se predobro obrestujejo, in zato se ta prometna žila glede trgovinskih prostorov le počasi prenavlja. Reklama je sploh nckal. česar Rus še ne razume posebn ) in tudi ne ceni. Da, tistega, kdoi dela veliko rcKlamo, imajo takoj za nesolidnega in za nobel velia le, da se trgovce prav nič posebno ne trudi drc-gati s svojim blagom občias.vo pod nos. Zato tudi nimajo nooenoga snu sla, aa bi izložbe s posebnim okusom prirejali. Postavijo vanje brez. fantazije in ljubezni do stvari pac toliko j^redmetov, kolikor jih ima prostora. Ce hočeš, pridi kupovat, če pa nočeš, pa pusti — ta vtis mi je delala vsaka trgovina. Tudi izbera je v de-tajiu zelo enostranska; kar ni domačega blaga, kar je importiranega iz
Nemčije in od drugod, je strašno navadno, a neprimerno draže, nego na Nemškem ali pri nas. Celo tipično ruskih igrač, rezbarij, vezenj itd., kakoršne navadno- tujci kupujejo za spomin, je le malo dobiti in se menda s tem pečata le dve trgovini v celem Peterburgu! Veliko večjo izber ruskih igrač in predmetov sem kasneje našel — pri \Vertheimu v Berlinu! Pri nas, na Nemškem, Švedskem, v Švici, Italiji te s takimi predmeti kar preplavljajo. Celo lepih razgiednic najkarakterističnejših pogledov Peterburga skoro ni dobiti
5689
razložiti častiti gospod po kakem laži-strokovnjaku to izvrstno Tscher-makovino. Takemu devištvu jaz ne pridem do živega. A tri dni kasneje, dne 20. marca L 1913., neposredno po famozni zgodovinski seji deželnega odbora kranjskega, v koji je elektriška večina posegla po skrajnih sredstvih umazane konkurence, — prinesel je načelnik deželnih elek-trunov nov dovtip, ki skoro še presega po drznosti onega prvega: »Naša izvajanja glede brezvatne struje izpolnjujoč opozarjamo na to, da je... prenesena energija funkcija kvadrata kozina fi. Iz te fundamentalne formule sledi jasno•<, — no seveda, da je ista napačna! Kajpak da sledi tudi podpis »dr. Evgen Lampe m. p., deželni odbornik«. Eventuelno naj si gospod poišče zopet pouka pri kakem »laži - strokovnjaku«. Kajti meni zastaja sapa. Vajen sem dokaj nerodnih odgovorov v šoli, a vsaka potrpežljivost ima svojo mejo.
Ne omenjal bi teh polomij dež. odbornika, ko ne bi bila žalostna istina, da zastopnik dež. odbora s takimi in podobnimi argumenti ogroža življenske interese mesta ljubljanskega. Tukaj pa moram zavrniti tudi gospoda ing. A. Klinarja, ki je žal v istem Času, ko se je započela borba med ljubljanskim mestom in dež. odborom radi centrale ob Ljubljanici, priobčil krivične besede: »Učinek tega kompromisa (med dež. odborom in c. kr. upravo drž. železnic) je... zlasti ta, da merodajna politična ob-lastva, katerim pristoja podelitev vo-dopravnih koncesij v vseh konkretnih slučajih, v katerih bo odločiti v smislu vodopravnega zakona o večji narodnogospodarski važnosti, ... ne bodo prišla v prav noheno zadrego, kateremu načrtu gre v tem oziru prednost.« Da je tako naziranje popolnoma napačno ne le v konkretnem slučaju, ampak da je celo v principu napačno, to bom povsem razvidno dokazal v poglavju, ki še pride.
Nase razmere.
(Govor dež. poslanca dr. Vekoslava K u k o v c a na glavnem zboru narodne stranke za Štajersko.)
»V državnem zboru na Dunaju se narodna stranka tudi preteklo leto seveda ni udejstvovala. Tozadevno celotno zastopstvo, pa tudi vsako odgovornost za varstvo pravic našega naroda nosi sedaj le nam nasprotna klerikalna stranka, ki je z volilno nasilnostjo pridobila vsa slovenska štajerska poslanska mesta. Za nas kot stranko je pa velikega pomena, da slovenska klerikalna stranka za naše ljudstvo na Dunaju v zadnjem času ni dosegla sploh nikakih uspehov, niti na gospodarskem polju, tem manj pa v narodnem oziru. Obžalovati moramo seveda kot Slovenci te neuspehe slovenskega zastopstva na Dunaju. V kolikor so klerikalni poslanci v državnem zboru tu pa tam nastopili za varstvo naših narodnih pravic, so storili to nerodno ali nedosledno ter so se vedno brez uspehov umaknili. Temu primerno se je pa tudi zaupanje v politiko klerikalnih poslancev na Dunaju zelo omajalo in nikjer, niti med pristnimi privrženci te stranke po deželi, niti »imetno ni mogoče vzbuditi kakega navdušenja za stranko, ki je mnogo obljubovala, toda po svojih poslancih nikjer ni bila na svojem mestu.
Štajerski deželni zbor je tudi preteklo leto spal spanje pravičnega,
Moral sem si svojo zbirko nabaviti po desetih aH še več prodajalnah in zelo iskati, da sem kaj našel. Krasote, katere bi drugje reproducirali v fotografiji, fotokromiji, z akvareli, oljnatimi slikami, in bi od tega obrta kar cel sloj živel — ostajajo v Peterburgu nefotografirane in nenaslika-ne. Nobenega smisla za tujsko industrijo nimajo. Le sluge in mežnarji po cerkvah iščejo z razlaganjem od tujca kaj zaslužiti in ravno to je tisto, kar ti je tudi v Italiji in drugje najzoprneje. V celih treh tednih sem videl enega samega človeka z Bade-ckerjem v roki. To je bilo v Pavlov-sku blizo Peterburga, kjer je vsak večer simfoničen koncert. Izvenruski tujci res ne hodijo v Rusijo, vsaj v Peierburg ne, in domačini se nič ne trudijo, da bi jih privabili. Vidiš pa Kavkazce, Perze, Gruzince, Kitajce itd. Včasih pa vendar slišiš toliko nemščine, da se čudiš. A to so večinoma stalno naseljeni Nemci, trgovci, bančni uradniki ter njih rodbine.
Za tujca je tudi to nerodno, da ni v celem Peterburgu skoro nobene kavarne, kjer bi si malo odpočil. Celo gostilno, če je ne iščeš v hotelu, je težko najti. Pa o tem m o načinu življenja domaČega prebivalstva prihodnjič.
Dr. M. Zamik.
(Sledi tV. čianekj
ker slovenski klerikalni poslanci, ki imajo izmed 13 slovenskih poslanskih mest 12 v svojih rokah, niso privolili v mirno, stvarno gospodarsko delo v deželnem zboru. Klerikalna stranka je skusila tudi v ti zadevi javnost od slučaja do slučaja varati, rekoč, da ne more pripustiti rednega dela v deželnem zboru, ker se nam ne priznajo naše pravice. V resnici pa niso imeli niti  sposobnosti, niti
dobre volje za redno delo. Če bi se bilo šlo klerikalnim poslancem odkritosrčno le za varstvo pravic našega ljudstva na gospodarskem in kulturnem polju in ne za strankarsko klerikalno politiko in za brezposelnost, bi bila njih dolžnost, organizirati ves narod, brez razlike strank, za uspešni boj proti nemški večini. Poudarjam pa tudi letos, da temu ni bilo tako, ampak da so klerikalni politiki hodili svojo pot, brez trdnih in jasnih ciljev, in da sploh v narodnem občinstvu niso niti iskali opore, za njih baje narodni boj proti Gradcu. Vsak boj za narodna prava je pa še zmiraj bil brezuspešen, ako voditelji niso imeli v celem narodu zaslombe in ako te zaslombe sploh iskali niso.
Ker je pa klerikalna stranka vsaj na zunaj poudarjala, da se ji gre za boj za narodne pravice slovenskega naroda, zato narodna stranka kot taka postopanju klerikalne stranke nikjer ni izrecno nasprotovala, ako-ravno smo bili polni nezaupanja nasproti vsaki potezi v klerikalni politiki, ki se je še malokdaj izkazala kot odkritosrčno narodna. Ker nismo bili poučeni o pogojih uspešnosti od klerikalcev vprizorjenega boja proti Gradcu, nismo imeli vzroka zadušiti izraz ljudske volje in ljudskega mnenja. Naše slovensko ljudstvo na Štajerskem je pa pri svojem praktičnem razumu prišlo skoro vseskozi do spoznanja, da se boju klerikalcev zoper deželni zbor ne more zaupati. Velik nered pri okrajnih cestah in drugih panogah deželnega gospodarstva je vzbudil tudi v slovenskem kmečkem prebivalstvu nevoljo in nezaupanje nasproti postopanju klerikalcev glede deželnega zbora, katero nezaupanje je postalo čim dalje bolj očito.
Jaz sem stopil tekom leta z ljudstvom ponovno na javnih shodih v dotiko, da kot poslanec izvem njegovo mnenje in njegove zahteve glede štajerskega deželnega zbora ter sem poizvedel povsod, da se ljudstvo izraža proti nadaljevanju obštrukcije, ker nima zaupanja v uspešnost iste. Po celi deželi se je začelo tudi ponovno živahno gibanje, ki je zahtevalo delavnost deželnega zbora, da se morejo urediti sedanjemu času primerno učiteljske plače. Narodna stranka je seveda svojemu prepričanju in svojemu programu primerno to opravičeno zahtevo, ki je postala obenem važna slovenska narodna zadeva, odobravala in podpirala. To je nam bilo tem lažje mogoče, ker se je vkljub nazadnjaškemu hujskanju nasprotnikov naše kmečko ljudstvo pokazalo kot pravično tudi nasproti učiteljskemu stanu in šoli ter se je n. pr. na javnem shodu v najbolj klerikalnem slovenskem okraju kozjanskem, v Podsredi, sklenilo zahtevati, da deželni zbor uredi na pravičen način vprašanje učiteljskih plač. Klerikalni deželnozborski klub, kakor iz njegove zadnje izjave posnamemo, sam ni mogel ostati gluh proti opravičenim zahtevam cele dežele v tem vprašanju ter je sedaj vsaj načelno priznal potrebo zboljšanja učiteljskih plač. Narodna stranka vidi v tem priznanju klerikalnega vodstva zmago nad nasprotniki šole, kateri se končno niso mogli vsaj načelno še nadalje ustavljati v nasprotje z opravičenimi zahtevki učitejstva. Ali bodo besedam sledila tudi dejanja v deželnem zboru, še sicer ni gotovo, vendar je pa gotovo, da se bode vsaj deloma ugodilo zahtevam uči-teljstva v štajerskem deželnem zboru, če ne v soglasju s slovenskimi klerikalci, pa brez njih.
Ako smemo verjeti časniškim prerokovanjem, spremenil je slovenski klerikalni deželnozborski klub zadnje tedne glede delazmožnosti štajerskega deželnega zbora sploh svoje stališče. Prepričan sem, da se je mogel temu stališču prilagoditi klerikalni klub le vsled sile razmer in da obvaruje stranko še večjega poloma. Ker se je ljudstvo po večini izreklo proti obstruliciji in za delavnost zastopstva, mora nas kot prijatelje ljudstva seveda veseliti, da se je končno morala tudi klerikalna stranka udati temu pritisku.
(Dalje prihodnjič.)
Deželni zbori.
V nižieavstrijskem deželnem zboru je predložil poslanec Richter predlog, v katerem poživlja deželni odbor, da naj predloži zakonski načrt glede uvedbe davka na vstopnice h kinematografskim predstavam, V
isti seji je vložil poslanec Tamossino vprašanje na namestnika ter ga pozval, da naj pojasni zadevo sanacije Južne železnice, zlasti z ozirom na 7% doklado na tarife državnih železnic. Zahteval je, da se v interesu vseh prizadetih pokrajin ta doklada odpravi.
Soinpgraski deželni zbor se je
bavil z javnim cestnim redom, z vprašanjem ustanovitve deželnega doma za slepe, z vprašanjem javnosti tekočih voda, ustvaritve prava glede prevoda električnih napeljav in komisije za alpske vodne moči. — Daljša debata se je vnela glede pre-liminarija deželnega fonda za 1913 in učiteljskega pokojninskega fonda za 1913. Upravičena kritika se je obračala proti temu, da ni prišel na dnevni red redni proračun. Prihodnja seja bo v petek. _
Nadomestno volitev no Dunaju.
Danes od 6. zjutraj do 5. popoldne se vrši na Dunaju v okraju Le-opoldstadt nadomestna državnozbor-ska volitev za preminulim poslancem Schuhmeierjem. Krščanski socijalisti kandidirajo za poslanca dr. Matajo, socijalni demokrati pa so postavili za svojega kandidata privatnega uradnika Matijo Elderscha. Pričakovati je zelo burnih volitev.
Dogodki na Balkanu.
Tretja balkanska vojna.
Srbi so z občudovanja vredno hitrostjo skoraj popolnoma pregnali Albance preko svojih mej, Albanci pa kljub temu, da so bili povsod strahovito poraženi in da so izgubili več tisoč mož, ne marajo mirovati. Albanci pošiljajo manjše čete še vedno na srbska tla in v obmejnih krajih se vrše dan za dnevom strahoviti boji.
Srbi so se hoteli striktno držati sklepov londonske konference, nikakor pa niso primorani, da bi respektirali pod vsakim pogojen te sklepe. Če Arnavti ne bodo mirovali, bodo Srbi primorani prekoračiti mejo, da napravijo red v državi, ki pomeni večno ogroženje srbskega življa. — Tem bolj bo to potrebno, ker se pojavljajo na vzhodnih srbskih mejah nevarni znaki prihajajoče Četrte balkanske vojne.
Srbija se tudi prav resno pripravlja na tako akcijo proti Albaniji. Iz Soluna poročajo, da čaka general Ivanovič v Bitolju na zadnja ojače-nja, da zasleduje Albance tako dolgo, da popolnoma stre njih odpor. Zatrjuje se, da ima povelje, da na vsak način, če pride do skrajnega, prodre do Drača.
Kako prijetno je živeti v novi Albaniji, dokazujeta tudi dva dogodka, ki z bengalično lučjo osvetljujeta razmere v tej roparski državi.
Iz Janine namreč prihaja vest, da je sprejelo grško prebivalstvo v Korici sklep, ki pravi: Z ozirom na grozečo nevarnost, da se priklopi Korica Albaniji, je sklenilo prebivalstvo Korice, da se proti eventualnemu takemu sklepu mejne komisije bori do skrajnega. Vsi moški od 18. do 40. leta bodo tvorili bataljon narodne obrambe ter imajo samo eno devizo: Unija ali smrt! Panepirotski komite narodne obrambe ima naročilo, da stori vse potrebno za oboro-ženje prebivalstva.
Druga zadeva pa se tiče bojev med Albanci samimi. Iz Janine namreč poročajo nadalje, da je del pro-vizorične albanske vlade vztrajal pri zahtevi, da se sedež provizorične vlade preloži iz Valone v Tirano. Vsled tega je odposlal Izmail Kemat oborožen oddelek proti pristašem te ideje. Vnel se je krvav dvodneven boj, v katerem so zmagale čete Izmail Kemala.
Pa naj še kdo reče, da evropski diplomati niso našli najboljšega sredstva, iztrebiti Albance!
*
Pred četrto balkansko.vojno.
Poročali smo snoči o novih turških predlogih, o katerih se zatrjuje že sedaj, da so za Grško popolnoma nesprejemljivi.
Velesile pravijo sicer, da so za mirni sporazum in da bi rade preprečile novo vojno, store pa ravno nasprotno od onega, kar bi moglo ohraniti mir. Kljub temu pravijo, da bi šle v skrajnem slučaju celo preko prijateljskih nasvetov. Če mislijo s tem kako demonstracijo vojnega bro-dovja, potem že lahko danes rečemo, da iz te igre ne bo nič. »Times« poročajo o željah velesil iz Carigrada, da bi velesile pač želele, da pride med Turčijo in Grško do direktnega sporazuma zaradi otokov v Egej-skem morju. Porta pa želi odločitev s strani velesil, ker ve, da bi bila večina velesil za to, da pripadejo otoki pred Dardanelami in otoka Kios in
Mitilene Turčiji. Grška pa teh otokov pod nobenim pogojem ne vrne Turčiji in rajši prične zopet z vojno.
Z ozirom na napeto razmerje med Turčijo in Grško, pa se tudi Bolgarska mrzlično pripravlja na novo
vojno, ki velja seveda v prvi vrsti Srbiji. Da je morala na te vojne priprave Bolgarske Srbija primerno odgovoriti, je jasno. Kralj Peter je tudi takoj podpisal ukaz, da se uvede z ozirom na red in mir po celi Srbiji
vojno stanje
in se vpelje vojaška uprava.
Do sedaj še ni padla odločilna beseda, vojnega stanja pa nobena izmed balkanskih držav ne more dolgo vzdržati, zato moraio prinesti že najbližji dnevi odločitev: ali vojna, ali mir.
Štajersko.
Štajerski deželni zbor — dela-zniožen. V ponedeljek popoldne je bil po seji Slovenskega kluba v Mariboru poklican dr. Korošec k namestniku in je tam odobril iste Clarvjeve posredovalne predloge, katere je v soboto že sprejela nemškonacijonal-na večina, zavrnivši propozicije Slovenskega kluba za ustavlienje ob-strukcije. Ti-le Clarvjevi posredovalni predlogi vsebujejo sledeče točke: 1. Deželna doklada na pivo se zviša od 2 na 4 K. 2. Učiteljstvu se nakaže do regulacije plač, začasno pa za 1. 1914 draginjska doklada v znesku 1,200.000 K. 3. Ustanovi se več novih meščanskih šol, med njimi ena s slovenskim poučnim jezikom in sicer takrat, ko dobi dežela preodkaze iz malega finančnega načrta ali ko se po 1. jan. 1914 zvišajo dež. doklade. 4. Sklene se davek na vrednostni prirast zemljišč. 5. Službena pragmatika za deželno uradni-štvo in uslužbenstvo s 1. jan. 1914 po vzorcu one, ki je sklenjena v državnem zboru. 6. Ustanovitev slovenske gospodinjske šole v Št. Jurju ob J. ž. in sicer z državnimi sredstvi. 7. Zopetno izplačevanje podpor za ceste in sicer s 1. januarjem 1914. S.Zopetno izplačevanje brezobrestnih posojil za vinorejce. 9. Najetje deželnega posojila za pokritje nezaloženih dolgov, ki jih je napravil deželni odbor. 10. Rešitev raznih manjših predlog. Ti le Clarvjevi predlogi predstavljajo delavni program za jesensko zasedanje deželnega zbora, ki se skliče najbrže že za petek dne 10. oktobra. Opozarjamo na izvajanja dež. posl. dr. Kukovca na glavnem zboru Narodne stranke, ki se tičejo obštrukcije v deželnem zboru in pridobitev obstrukcijoni-stov. »Straža« je priobčila v ponedeljek uvodnik, ki pa je bil napisan pred Koroščevo pogodbo z namestnikom, v katerem pravi, da ima Cla-ry s svojimi posredovalnimi predlogi le eno skrb, da ugodi nemški večini. O stvari bomo pa sicer še govorili. Želimo z ostalim štajerskim prebivalstvom vred, da bi deželni zbor v resnici koristno in plodonosno deloval.
»Oktobersko slavjex Zveze narodnih društev, ki se je slavilo v velikem obsegu minulo nedeljo v vseh zgornjih prostorih Narodnega doma, je bila ena izmed najlepših prireditev, kar sem jih letos videl na Štajerskem. V veliki in mali dvorani, v vseh čitalničnih prostorih in veliki čakalnici pred denarnimi zavodi, povsod so pod spretnimi rokami naših dam nastali lepi soton; posebno pozornost je vzbujala gostilna »pri Kani Galileji« v čitalnični knjižnici, za katero je naslikal dekoracije in originalni plakat iz posebne prijaznosti g. prof. 2 m i t e k iz Ljubljane. Ob mraku je koncertiral v veliki dvorani pomnožen orkester celjske godbe pod osebnim vodstvom kapelnika g. Engererja. Koncert je bil po splošni sodbi izborno podan in je pokazal v ugodni luči preobrat in napredek, ki se je pri celjski slovenski godbi izvršil. Potem je nastopilo celjsko pevsko društvo s prilično 50 pevkami in pevci. Skladatelj g. dr. A. S c h w a b je osebno dirigiral dve svoji znani, vedno novi in vedno lepi pesmi: »Zlato kanglico* in »Dobro jutro«. Aplavz je bil tako buren, da se je moralo ponavljati. Šolski vodja iz Solčave, g. Branko Žemljic je nastopil kot solist. Njegov simpatičen glas nam je Celjanom že znan in zato nismo štedili s priznanjem. Dramatično društvo je vprizorilo šaljivo enodeianko »Na mostu«. Sodelovali ste gospa Ela dr. K a 1 a n o v a in gdč. Gizela Č e t i n o v a , dalje gg. Stibler, Vojska, V o š -njak, Pere, Videmšek in G r o b e l n i k. Po koncertu in predstavi se je razvil v veliki dvorani ples. Po šotorih in gostilnah je bilo seveda celi večer veliko življenja. V veliki dvorani smo imeli priliko pokušati »Haloške bisere« iz kleti »srbskega Petra« (g. M a h o r i č a) in gospe Zupančič iz Pulja. Proda-
jale so te »bisere« gospa Emica dr. Gosakova, gospodični Marica Mahoričeva in Mimica Šego-v a ter gg. G e r m in K o c i j a n. > Suho robo« so nam z velikim uspehom ponujale gospa Ela dr. Kalali o v a , Valerija Cvenklova in Marica Štiblerjeva. V japonskem bazarju ste bili gospodični Marica Ver še c ova in Finica To-mazinova, v tobakarni gospodične Minka in Cirila banova ier Zofka Kovačeva, pošto je oskrbovala gospa Vera Založni kova; v okusno opremljenem cvetliČ-njaku so sodelovale^ gospodične Jožica Gregorinova, MalČi K o -k o 1 j e v a in Malči Reberšako-v a; v »Kani Galileji« se ie točilo vino M a h u s o v o in Balonovo z Bizeljskega; sodelovale so tam Bi-zeljanke, potem gospodične Merice va, Drofenikova in C e r -n e 1 č e v a iz Št. Petra ter S c h w e i g e r j e v a iz Brežic: vinska poskušnja v čitalnični bralni dvorani je seveda tudi privabila nemalo prijateljev finih vin, ki so jih poslali Petovar in Rajh iz Jeruzalema, gospa Omulčeva iz Ormoža, Fric Semlitsch iz Ljutomera, Južno-štaj. vinarska zadruga v Gaberju pri Celju in pa precejšno množino tvrd-ka Norbert Zanier v St. Pavlu pri Preboldu. Sodelovale so tu dame Eliza K u n e j e v a, Anica S a I m i -č e v a , Nina K u n e j e v a . Milica Hočevarjeva in Ivanka V i d -m a r j e v a ; pomagal je marljivo g. Benjamin K u n e j. V mali dvorani je bil nameščen bufet; sodelovale so gospe Anica dr. Kukovčeva, Mira dr. Karlovškova, Lina Grajžarjeva in gdč. Marica Kopačeva. V kavarni so se trudile gospe Benčanova in Kokotova ter gospodične Simoni š k o v e , pivo so prodajale gospa Kapusova in gospodični Katica P r e d a n o v a ter Gabriela C e -r a r , vino iz sodov pa gospa Loti Mirnikova s hčerkami ter gospodična Zorka C i z e 1 j. Pozabiti tudi ne smemo originalne planinske koče; utrujenim hribolazcem ste tam stregli gospa PerČeva in Blagovice v a. Vsem sodelujočim damam gre za njih napor in požrtvovalnost iskrena zahvala. Obisk je vsled nestalnega vremena nekoliko trpel in je bil manjši kot lansko leto, upati pa je vseeno še na lep gmotni uspeh. Posebna zahvaia gre onim posetnikom, ki so došli iz oddaljenih krajev in pa damam iz Ptuja. Bizeljskega, Brežic, Št. Petra pod Sv. gor. in iz Savinske doline, da so nam došle pomagat in olepšat slavnost. Bilo je to »oktobrsko slavlje« dobro pripravljeno ter izpeljano in bo ostalo vsem v prijetnem spominu.
Z Bogom se je prepiral. Pod tem
naslovom je priobčil »Slov. Narod« v 226. številki notico »Izpred sodišča«, da je neki Alojzij Kavčič Boga preklinjal, ker je ustvaril točo, ki je, kakor mu je to njegov pivski tovariš Jože Šef pravil, napravila veliko škode po vinogradih v okolici Ormoža in Sv. Tomaža. Možakarja nista imela prav, kajti toče okoli Sv. Tomaža in v ormoški okolici vobče letos ni bilo, vzela je le središko polje in ozko črto čez Kog. Nasprotno, vinogradi ormoškega in ljutomerskega okraja kažejo letos izborno, les je popolnoma dozorel, pričel se je čas slajave, katero močno pospešuje prav toplo in suho vreme ter jug. Kupčija z letnikom 1912 je že zdavnaj ponehala; vsi konzumenti, vinski trgovci in krčmarji, vsi čakajo novega mošta, kojega cene bodo, kakor se v obče domneva, od 60 v in višje. Sedaj se berejo zgodnje vrste, katerim muhe, ose in sršeni ne dado več miru;_obča trgatev se pa bo pričela po 15., ako bo le vreme ostalo stalno toplo in suho.
Iz Brežic. Po dolgem odmoru vprizori čitalnica v Brežicah v nedeljo, dne 12. oktobra t. 1. ob 7. zvečer v brežiškem Narodnem domu gledališko predstavo. Igra se burka »Vražja misel«, ki bo s svojo vele-komično vsebino gotovo vsakega obiskovalca zadovoljila. Ker se predstava konča že ob 10. in ker je Čitalnici nujno potrebno novih kulis, se pričakuje obilna udeležba.
V   »Gospodarskem Glasniku«
št. 19 čitamo v poročilu o zborovanju kmetijske podružnice v Vučji vasi to-le: »Prav umestna je bila pošalica o nekom, ki je baje v svoji naivnosti nasvetoval, naj naša država zmanjša svoj veliki dolg s tem, da si da natisniti za par milijardov bankovcev!« Gospod VI. Pušenjak, s temi besedami vendar niste cikali na vašega političnega somišljenika drž. poslanca BrenČiča?
Vinogradniki! Iz ljutomersko-ormoških goric nam pišejo: čas trgatve in obenem kupčije z letošnjim pridelkom je tu. Potrebno je, da se ne prenaglimo z bratvo, pa tudi ne s prodajo. Čakati moramo torej do skrajnosti s trgatvijo,   cene   pa ne
smemo nastaviti pod ono lanskih kislih vin. Še nobeno leto se ni tako nestrpno čakalo na novi pridelek kakor letos. Če nočemo torej sami sebe oškodovati, držimo se dosledno gornjih dveh nasvetov.
Iz PIšec. S prihodnjim tednom pričnemo z vinsko trgatvo. Pridelka bo manj ali bo boljši. Portogizec je že splošno potrgan; ima 20—22 stopinj sladkorja in se ga plačuje do 58 kron hI. Mošt iz ostalega grozdja tehta 18—22 stopinj. Vabimo vinske kupce.
Drobne novice. Prestavljen je stavbni pristav Emil Turba iz Tridenta k oddelku za oskrbovanje proge J. ž. v Celje. — Odlikovan je instrukcijski podčastnik pri deželnem orožniškem poveljstvu v Gradcu Mihael Slavič za 361et.no službovanje z zlatim zaslužnim križcem. — Petdesetletnico je obhajala v soboto na slovesen način graška trgovska akademija. — Zaradi kride je bil obsojen Jakob Novak, gostilničar pri Sv. Lovrencu nad Mariborom na teden dni strogega zapora. — Za častnega občana je imenovala občina Partinje lenarčkega župnika Janžekoviča in sicer zaradi napadov, ki so jih naperili proti narodno čutečemu župniku JanžekoviČu nemški listi.
Koroško.
Prodiranje Nemcev na Koroškem. Nadaljevaje včerajšna izvajanja glede šolstva na Koroškem pri-občujemo danes en odstavek že omenjenega članka in sicer odstavek, ki se tiče šolstva v Celovcu samem. Mesto Celovec ima po štetju 1. 1900 23.174 prebivalcev in med temi, od-števši vojake, samo 438 Slovencev. V resnici jih je seveda več, toda večina je, žalibog, nezavedna in narodno popolnoma zanemarjena. Slovenski otroci so v Celovcu izročeni germanizaciji na milost in nemilost. V vseh šolah v Celovcu se poučuje samo nemško in v sedanjih razmerah bi bil tudi brezuspešen vsak poizkus za ustanovitev slovenske šole v Celovcu. Čeravno je dobra polovica priseljencev z dežele slovenskega rodu, je ta že od doma narodno mlačna in nezavedna, da ni upati v kratkem, da bi se v Celovec priseljeni Slovenci ohranili in pomnožili. V Celovcu so gimnazija, realka, učiteljišče, deška in dekliška meščanska šola ter pet deških in pet dekliških ljudskih šol in še nekaj institutov. Ljudske šole poseča okoli 3000 otrok; koliko je med temi v resnici slovenskih, se ne ve, na vsak način pa jih bo posebno v Št. Rupertu precej, ker v tem kraju stanuje mnogo delavcev in delavk. Ti otroci se izgubljajo za Slovence brez vsake pomoči.
Ženo odpeljal. V noči od sobote na nedeljo je izginila tesarju Bergin-cu v Beljaku žena. Vzela je s sabo dva najmlajša otroka in ves denar, katerega ji je mož v soboto zvečer izročil. 5 nepreskrbljenih otrok pa je pustila možu. Žena je pobegnila z nekim 271etnim Ivanom Faschingom, doma na Zg. Štajerskem, ki je bil pri Bergincu na hrani. Pobegnila sta bržkotne v Nemčijo, ker je Fa-sching že preje večkrat pravil, da bi šel rad na Nemško.
Velika tatvina. V noči od ponedeljka na torek je ukradel nekdo posestniku in gostilničarju Roku Lesjaku v Rechbergu pri Železni kaplji iz zaprte omare 1028 K v bankovcih v zlatu in v srebru. Tatvino je bržkotne izvršil oženjeni ključavničarski pomočnik Josip Huber iz graške okolice. Huber je delal pri Lesjaku in prišel tudi v sobo, kjer je bil denar. Se predno je dovršil svoje delo je izginil, Lesjaku pa je pustil svojo delavsko knjižico in nekaj stare obleke. Pobegnil je bržkotne v Celovec.
Primorsko.
Goriški deželni zbor. — Tretja seja. Ponedeljkovi seji je predsedoval deželni glavar dr. Faidutti, navzoči so bili vsi poslanci. Na dnevnem redu je bilo 66 točk, večinoma prošnje za podpore in poročila o računskih zaključkih in proračunih raznih deželnih zakladov. Odsotnost je upravičil pismeno virilist knezo-nadškoi dr. Sedej. Poslanec Fon je vložil predlog za podaljšanje roka za povrnitev brezobrestnih državnih in deželnih posojil za 5 let in za zvišanje naklade na pivo od 4 na 8 kron na hektoliter. Predložene so bile deželnemu zboru tudi volilne listine zadnjih deželnozborskih volitev in nekaj cestnozakonskih načrtov. Vložene so pritožbe proti deželnozbor-skim volitvam v italijanski mestni skupini in v italijanskem velepo-sestvu. Glede volitve v italijanskem veleposestvu je prišlo do precej ostre debate, katere se je udeležil tudi de-
želni glavar. Poslanec Bombig je predlagal, da naj se izroče volilne listine verifikacijskemu odseku z nalogom, da poroča o njih še tekom tega zasedanja. Slovenci so predlagali, da naj verifikacijski odsek sam določi, kdaj bo poročal. Sprejet je bil prvi predlog z vsemi italijanskimi glasovi. Daljša debata se je razvila tudi o predlogu posl. Fona glede zvišanja naklade na pivo. Fon je predlagal, da bi se takoj sklepalo o tem zakonskem načrtu, toda ta predlog je propadel in načrt je bil izročen finančnemu odseku. Koncem seje so se čitale interpelacije poslancev Rutar-ja, Kovača in dr. Gregorčiča v zadevi uravnave potoka Verse, avtomobilskega poštnega prometa Gorica-Postojna in vporabe tudi necementi-rane posode v letošnjem vinskem prometu. S tem je bila seja zaključena.
Rekurz goriškega mestnega sveta — zavrnjen. Upravno sodišče je zavrnilo rekurz goriškega mestnega sveta glede odvzetja volilnih agend po tržaškem namestništvu. Namest-ništvo je bilo prisiljeno storiti zaradi volitev skrajne korake proti goriškemu municipiju. Umevno je, da je upravno sodišče rekurz odbilo, posebno ker je bil ta korak namestni-štva skrajno potreben v varstvo zakonov in ker v tem koraku namest-ništva ni bilo nič nepostavnega.
Nemška realna gimnazija v Gorici? V takozvani »nemških realni gimnaziji v Gorici je uveden učni načrt za realne gimnazije samo v prvem razredu. Na celi gimnaziji se je vpisalo 540 učencev. Med temi pa je komaj 70 Nemcev, ostali so Slovenci in Italijani, ki so si po številu precej enaki. Taka je nemška realna gimnazija v Gorici.
Kulturni škandal v Trstu. Tržaško slovensko gledališče je hotelo vprizoriti Puccinijevo opero »Mada-me Butterflv«. Kakor znano, so tržaški Italijani iz same zavisti in političnega in narodnostnega nasprot-stva dosegli, da je Ricordijeva založniška tvrdka v Milanu prepovedala vprizoritev te italijanske opere v slovenskem jeziku, in sicer zato, ker je Trst italijansko mesto. Jasno je, da je ukrep narekovalo edino le sovraštvo laške kamore v Trstu proti Slovencem. Ta opera se je pela v »italijanskem« Trstu že v nemškem jeziku. Takrat seveda ni bilo nobenega zadržka. V slovenskem jeziku se je pela ta opera že opetovano v Ljubljani, v hrvaškem jeziku v Zagrebu, v češkem jeziku v Pragi itd. Samo v slovenskem jeziku se ni smela peti v Trstu. Laška kamora zanika Slovence v Trstu in jezi jo, da so Slovenci v Trstu že na tako visoki stopinji kulturnega razvoja, da lahko prirejajo najlepša laška dela z umetniškim uspehom v svojem jeziku. To bi rada laška kamora kulturnemu svetu zakrila. Toda s takimi sredstvi tega ne bo dosegla in nas sploh ne bo ubila, tudi Če buta z glavo v zid. Značilno je tudi, da obenem s prepovedjo vprizoritve te opere v slovenskem jeziku dovoljuje vodstvo založbe vprizoritev opere v italijanskem jeziku. To je kulturen škandal, ki kaže toliko prostaštva, da se mora vsakemu studiti.
Kaj pišejo nemški listi o Italijanih v Avstriji. O krivicah, ki se gode baje Italijanom na avstrijskih tleh piše dunajska »Reichspost« sledečo posebno za ta list zelo značilno, sodbo. Vsak kdor pozna naše razmere ve, da sprejemajo povsod v Avstriji Italijane prijazno, tako trgovce kot delavce. Vsakemu Italijanu bodisi, da je avstrijski državljan ali ne, je prosto, da se nastani kjer hoče in otvori trgovino, kjer hoče. Italijani se prosto poslužujejo svojega jezika v vseh javnih prostorih, poslužujejo se lahko svojega jezika pri vseh sodiščih. (Opomba: Tega nimamo niti Slovenci, avstrijski državljani.) Italijan jc za nas gost, ki ga spoštujemo. Dejstvo pa je, da se Italijan jako težko prilagoja, da se priuči našim jezikom silno težko. Italijan ne čita naših časopisov, pač pa one iz Italije, ne čita naših knjig, ne zahaja v naša društva in zato ostaja osamljen med nami, docim pa občuje s svojo domovino, se informira o dogodkih V svoji domovini, vsled česar ne morejo i. ustati njegove ideje nikdar naše ideie. Med državami so meje, in rek: »Spoštuj soseda, toda ne dotikaj se mejnikov!« je popolnoma na mestu tudi v tem slučaju. Vzrok, da je Italijan nesposoben za razne službe ie ta, da ne zna jezikov. Barzini-ju, ki piše v »Corriere della sera«, da je tržaška policija v rokah Slovencev, ki zatirajo Italijane, bi lahko odgovoril vsak otrok: Primorski Slovenec govori tri, štiri jezike, Italijani pa samo enega. Kaj naj bi vendar delali v Trstu z redarji, ki ne znajo niti slovenski niti nemški? Poleg tega pa je Italijan tudi nekoliko drugačen v svojem mišljenju, kakor pa Nemec ali Slovenec. Ne moremo rs-
- či, da bi bil Italijan lahkomiseln, toda vzlic temu je za nekatere javne službe manj sposoben. Opozoriti pa hočemo Časopisje z ene strani meje še na tole malenkost: V Italiji niso naseljeni Nemci v večjih skupnih masah, pač pa so naseljeni Slovenci v okolici Vidma. Ti Slovenci so si naročili slovenske knjige v Avstriji, ker jih v Italiji niso dobili. V nekem koledarju je bil tudi jubilejni življenjepis našega cesarja. Takoj, ko so italijanske oblasti to zvedele, so zaplenile te koledarje in uvedle preiskavo. Mi pa s svoje strani moremo trditi, da si naročajo Italijani v Avstriji iz Italije kar hočejo. Gotovim hujskačem moramo svetovati, da naj prenehajo s svojim rovanjem Mi Avstrijci smo mirno ljudstvo, toda v svoji hiši hočemo biti mi gospodarji.« — Tako »Reichspost«. Mi se v celoti r.e strinjamo s temi izvajanj?, Ker so še vedno pomanjkljiva. Gotovo pa je, da ima pisec v bistvu prav m da vsaj nekoliko bolj trezno in objektivno presoja razmere na našem Primoiju, kot so jih presojali do sedaj skoro vsi dunajski nemški
llbti.
Na pokopališču   pri Sv. Ani v
Trstu se je ustrelil s samokresom v usta 501etni trgovec Alojzij Incon-trera. Našli so ga mrtvega. Mož je izvršil samomor vsled slabih finančnih družinskih razmer.
Dva konja utonila. V Trstu na obrežju Ottaviano Augusto so nalagali s parnika Maria P. premog na dvovprežni voz Dreherjeve pivovarne. Ko so hoteli voz odpeljati je zdrknil v morje in potegnil za sabo oba konja. Kljub takojšnji pomoči sta oba konja utonila. Voz so potegnili iz vode.
Ponesrečen mornar. Na parniku »Alice« v Trstu je padel mornar Simon Radobuljac iz višine 8 metrov. Dobil je težke notranje poškodbe. Med vožnjo v bolnišnico je umrl.
Izginil je v Trstu ravnatelj odvetniške pisarne občinskega svetnika dr. \Vilfana Dragotin Val. Pogrešajo ga že več kot 10 dni. Ker se je izrazil Val pred odhodom, da namerava napraviti daljši izlet v Alpe sumijo, da se je mož kje ponesrečil.
Ponesrečen mehanik. V prosti luki v Trstu je padel z visokega dvigala 24Ietni mehanik Silvij Fabris. Padel je na kameniti tlak in od tod v morje. Potegnili so ga iz vode in prepeljali v bolnišnico, kjer je v kratkem umrl.
K vojaški nesreči na puljskem mornariškem strelišču poročajo, da je okreval zadnji ranjenec, ki je bil še v bolnišnici, Gregorič. Mož je zapustil včeraj bolnišnico popolnoma zdrav.
Smrt v kadi. Pismonoša Anton Marascin pri Poreču je stiskal grozdje. Ker je imel premajhno stiskalnico je zlezel v kad in tlačil grozdje z nogami. Pri tem so ga omamili plini in ga zastrupili. Njegov 81etni sin je poklical takoj mater in sosede, ki so potegnili moža iz kadi. Toda bilo je že prepozno. Marascin zapušča ženo in 5 nepreskrbljenih otrok.
Argentinska komercijalna komisija se je mudila 3 dni v Zadru in v Splitu. Od tod je prišla v Trst. Komisija obstoja iz treh oseb in sicer SO poslanik dr. Fernando Terec in konzula Adolf Fischer in Ernst Perec. V Trstu si je ogledala komisija vsa večja podjetja. Komisija ima nalogo razširiti in ustanoviti trgovske zveze z Argentinijo. Komisija bo obiskala tudi vse večje industijske rentre v inozemstvu.
Bombni atentat na Reki. O tem zagonetnem napadu ni odkrila policija do sedaj še nič pozitivnega. Sedaj poročajo iz Reke, da se je izjavil načelnik obmejne policije, da so atentatorja, ki je položil in zažgal bombo v guvernerjevi palači že izsledili in da bo v najkrajšem času aretiran.
Jubilej „Sokola" v Ljubljani.
Vodnik po jubilejski Sokolovi razstavi je izšel danes in stane 20 v. V vodniku so pregledno označeni najvažnejši predmeti po oddelkih. K posameznim skupinam je sestavljen tolmač, ki nam jih pojasnuje v kratkih besedah. Na uvodnem mestu je kratek pregledni sestavek: Ustanovitev Sokola v Ljubljani. — Razvoj slovenskega Sokolstva. Med besedilom se nahaja več slik. Vodnik bo vsakemu dobro služil pri ogledovanju razstave in mu bode vrhutega tudi zanimiv spomin na jubilejno leto. Dobi se pri blagajni, pa tudi v Narodni knjigarni in v knjigarni L. Schwentner.
Jubilejna razstava Sokola v Ljubljani v dvorani Slov. trg. društva »Merkur« (Narodni dom). Odprta je ob delavnikih dopoldne od 10. do 1., popoldne do pol 8., ob nedeljah dopoldne od 9. do 1., popoldne od 2. do
7. Vstopnina '40 v, za dijake in dijakinje 20 v, razstavni seznam 20 v. Občinstvu priporočamo obisk razstave kar najtopleje.
Sokolova jubilejna razstava nam kaže pestro sliko petdesetletnega društvenega življenja. Posetniki z zanimanjem ogledujejo razstavljene predmete. Med znamenitimi starimi tiskovinami in rokopisi zavzema odlično mesto in vzbuja splošno pozornost pismo, ki je je pisal obče spoštovani in veleugledni djakovski biskup Jos. J. Strossmaver Sokolu v Ljubljani ob priliki nameravane zgradbe lastnega doma in petindvajsetletnega društvenega obstoja. Pismo začenja:
Slavni »Ljubljanski Sokole«!
»Oviem mi je drago priznati —
0 Čem smo inače svi uvjereni — da si je »Ljubljanski Sokol« za dvadeset
1 pet godina svoga obstanka stekao velikih zasluga koli u osvješćivanju slovenskoga naroda, toli u budjenju i u napredjivanju slavenske misli i bratske uzajamnosti med slovenskom braćom našom. U tom uzvišenom njegovom poslu nije ga ništa smelo, od toga plemenitoga nauma nije ga ništa odvratilo, ni smieh blizih in dalekih protimišljenika, ni za-prieke domaćih protivnika, a niti — što je u nas žalibože najobičnije — niti sama poznata naša slavenska nestalnost i malaksalost---«
Nadalje pozdravlja z veseljem delovanje Sokola v Ljubljani in pa misel zgradbe lastnega Sokolskega doma ter sklepa s prisrčnimi besedami:
»Za to molim slavni »Sokol«, da i ovu malu svotu od dvie sto forinti izvoli primiti onako srdačno, kako bi to kud kamo veću svotu možda primio. Od srdea je i od iskrenoga prijatelja i od najvdanijega brata slovenskega naroda. Koliko nemogu s novcem, toliko ču naslojati molitvom i blagoslovom podupirati uzvišenu svrhu junaškoga »Sokola«.
Još jednom: Bog blagoslovio! Bog unapredio!
Slavnomu »Ljubljanskomu Sokolu« sa bratskom Ijubavju najvda-niji brat i prijatelj
J. J. Strossmaver, biskup.
U Djakovu, dne 19. siečnja 1889.
Blagoslov takega plemenitega slovanskega rodoljuba in vzvišenega svečenika je vidno spremljal »Sokola« v Ljubljani na trnjevem potu njegovega uspešnega delovanja.
Dnevne vesti.
+ Le na delo! Klerikalce jezi, da jim noben človek nič več ne verjame. Verstovšek je spravil v javnost, kako sramotno in razžaljivo se je višjesodni predsednik Pittreich izrazil o slovenskih sodnikih, pa nihče mu ni hotel verjeti, ne časopisje, ne prizadeti sodniki. Klerikalci pač toliko lažejo, da jim človek nikoli ne rnore verjeti in zaupati. Ker pa Pittreich ni dementiral Verstovškovega poročila, smemo smatrati, da je Verstovšek to pot povedal resnico. Mi smo nalašč čakali nekaj dni, če se bo Pittreich oglasil, a ker se to nI zgodilo, ne dvomimo sedaj več, da je res tako govoril, kakor je bilo po-ročano. »Slovenčevo« zabavljanje na nas izvira samo iz jeze, ker klerikalcem ničesar slepo ne verjamemo. Pa so tega sami krivi. Vsa javnost jih je pač spoznala kot lažnjivce iz navade in jim vsled tega ne verjame, tudi če kdaj govore resnico. Sicer pa je vsako prerekanje o tem sedaj popolnoma nepotrebno. Pittreich ni dementiral, ergo je poročilo resnično in sedaj je čas, da se začne delo. V klerikalnih rokah so razen enega vsi slovenski državnozborski mandati: na slovenske klerikalce gleda seda) vsa javnost, da bodo proti Pittreichu nastopili z vso odločnostjo in vso brezobzirnostjo; vse kar napredno in narodno misli in čuti, bo na njihovi strani. Na delo, na boj proti Pittrei-chovi justici!
4- Slovenci pri sodišču. V ilustracijo Pittreichovih insultov na slovenske sodnike, naj služi sledeče pismo, ki smo je prejeli: »Ko sem bil pred leti še praktikant pri sodišču, vodil sem pri slovenskih razpravah razpravo jaz kot zapisnikar, ker nemški sodnik ni razumel ljudstva. Narekoval pa mi je take stvari, da sem napake komaj sproti popravlial. Ko bi pogledal Pittreich slovenske akte, našel bi v njih sodbe v slovenščini, ki so za sodnijo direktno sramota. In to se imenuje skrb za pravosodje. Vse to pa je zakrivil sistem, ki vidi samo v Nemcu zmožnega sodnika in ki ne ve ceniti Slovenca, ker je ravno Slovenec. Še sedaj sem zadovoljen, da sem rešen sodišča.«
'+ Nemci In naše gledališko vprašanje. Včeraj smo poročali, da se je pereče gledališko vprašanje v Ljubljani rešilo na ta način, da bo »Kraljevsko hrvatsko narodno kazalište« v Zagrebu prirejalo vsak me-
sec gotovo število dramskih, opernih in operetnih predstav. Mestni občinski svet je sklenil, da v to svrho dovoli vodstvu hrvatskega kazališta podporo v znesku 31.000 K. Ta podpora ne presega dosedanje obremenitve mestne občine v isto svrho. — Ker je znano, da je hrvatsko narodno gledališče na izredno visoki stopinji umetnosti, menda ni pametnega človeka v Ljubljani, ki bi odkrito ne priznaval te končne rešitve našega gledališkega vprašanja. S to rešitvijo je zadovoljen celo deželni predsednik baron Schwarz, ki se je napram intendantu hrvaškega gledališča gosp. VI. pl. Trešćecu izjavil, da vse umetnost ljubeče občinstvo, brez razlike narodnosti, in nemški umetniki sami z radostjo pozdravljajo misel, da bi hrvaško narodno gledališče, Čegar umetniško stremljenje je znano, prirejalo v Ljubljani gledališke predstave. Tudi prvak kranjskih Nemcev grof Barbo je v zadnji seji deželnega zbora naglašal, da želi njegova stranka prijateljski sporazum s Slovenci in da je vselej pripravljena, podpirati kulturne težnje slovenskega naroda. Vzpričo teh dveh izjav je bilo pač pričakovati, da tudi nemški zastopniki v občinskem svetu ne bodo nasprotovali takšni rešitvi gledališkega vprašanja, kakršno je pre'd-lagala občinskemu svetu gledališka komisiia. Toda nemški občinski svetniki so na usta ravnatelia Pammerja nastopili z vso vehemenco proti projektu gledališke komisije, podali protest proti vsaki subvenciji gledališkemu podjetju ter v znak protesta zapustili občinsko zbornico. Ta nastop bi bil razumljiv, ako bi šlo za kako politično zadevo, docela nepojmljivo pa je, da nemški občinski svetniki nastopajo tako v čisto kulturni stvari, ki nima s politiko prav ničesar opraviti. Ako pa uvažujemo, da je gosp. ravnatelj Pammer v odboru nemškega gledališkega društva, potem nam bo pač umljiv protest nemških občinskih svetnikov. Nemško gledališče, ki je iz propada slovenskega hotelo kovati kapital, dobi novega nevarnega tekmeca, to pa bi rad gosp. Pammer preprečil, zato njegov in njegovih tovarišev protest v občinskem svetu! Upoštevaje to, bo pač vsakdo znal po zaslugi ceniti protest gospoda Pammerja in tovarišev proti subvencioniranju hrvaških gledaliških predstav!
-f Kamila Theimer In Jožef Go-stinčar. Ker je moral gosp. Mihael Moškerc — pa ne morda radi znane tiskovne pravde gdč. Kamile Thei-merjeve — tik pred svojo porotno razpravo nastopiti naenkrat svoj dopust, pri tem pa pozabil zapustiti svoj naslov, si je izbral »Slovenec« novega odgovornega urednika v osebi državnega poslanca g. Jožefa Go-stinčarja. Toda tudi pod novim odgovornim urednikom, katerega krije le slučajno poslaniška imuniteta, se je nadaljevalo z razžaljivimi napadi na gdč. Kamilo Theimerjevo. Ker pa gdč. Theimerjeva ni navajena mirno prenašati takih napadov, je vložila včeraj po svojem zastopniku gosp. dr. Kokalju obširno ovadbo proti g. Jožefu Gostinčarju kot odgovornemu uredniku »Slovenca« in v ti svoji ovadbi zahtevala od dunajskega parlamenta, da naj' izroči sodišču g. Go-stinčarja, kakor je to že prej storila glede g. dr. Kreka. Vsled teh izročitvenih zahtev bo prišla sedaj tudi naša poslanska zbornica v prijeten položaj, da dobi vpogled v naše, specifično kranjske javne razmere. Kakor čujemo, je preskrbljeno, da obe izročitveni zahtevi ne bodeta doživeli običajne usode takih zahtev, temveč da se bo pri ti priliki prav temeljito posvetilo v naše nezdrave javne razmere in da se bo izpregovo-rila odkrita in jasna beseda o oni strahovladi, korupciji in slabem gospodarstvu, ki tira ubogo kranjsko -deželo v gospodarsko propast. Gospoda naj le nikar ne misli, da je za nje kranjska deželna zbornica — zadnja instanca. Že se prikazujejo znamenja na nebu in sodni dan za naše deželne teroriste in koritarje se bliža . . .
-f- Kamila Theimer in župnik Ivan Lovšin. Pretekli teden smo prinesli obširno poročilo o velezanimivi kazenski razpravi, ki se je vršila na obtožbo gdč. Kamile Theimerjeve dne 1. oktobra 1913 pred litijskim kazenskim sodnikom zoper gosp. Ivana Lovšina, župnika na Sv. Gori, ki je na dovoljno znanem in temeljito ponesrečenem shodu deželnega odbornika gosp. dr. Ivana Zajca dne 15. septembra 1913 na Sv. Gori zelo občutno žalil gdč. Kamilo Theimerjevo. Pri razpravi v Litiji je obtoženi župnik svoje žalitve hrabro tajil in se skliceval na kakih 20 do 30 prič, da ni izustil nobene žaljive besede, češ, da dobro ve, da ni poslanec in da torej ne sme nekaznovano razžaliti, kakor je to na tem shodu storil deželni dostojanstvenik g. dr. Zajec. »Slovenec« je o ti razpravi priobčil obširno poročilo, ki je tudi izzvenelo v končno trditev, da obtoženi župnik
ni rekel nobene žal besede. Na tem
shodu temeljito pogoreli g. dr. Zajec je čutil celo potrebo, da je to kazensko zadevo spravil v razgovor v deželni zbornici, kjer je posebno svečan ostno pral svojega zamorca, Češ, da obtoženi župnik ni izustil onih razžalitev, radi katerih je bil v Litiji obsojen. Človek bi pričakoval, da se bo »po nedolžnem« preganjani župnik pritožil in posebno, da bo vsaj iz previdnosti nastopil dokaz resnice pred rednimi sodniki, katerih se klerikalci po njihovih zatrdilih baje nič ne boje, temveč samo porotnikov, ljudskih sodnikov. Toda obsojeni župnik se ni pritožil in litijska sodba je danes že pravomoćna. Kaj neki je vzrok temu presenetljivemu opušče-nju! O prav nič drugega, kakor upravičeni strah pred uničujočimi razkritji, ki bi pred sodiščem prišla na dan o g. dr. Kreku in njegovih sokrivcih in ki bi te krepostne junake pokazala v vsi nagoti. Da, da, sodišča niso deželnozborska dvorana, kjer se pod zaščito imunitete uganja lahko vse mogoče in nemogoče stvari in kjer se krivično napadenemu nasprotniku z bičem disciplinarne pre-potence maši usta. Pribijemo: Klerikalci so sami priznali, da imajo strah pred ljudskimi sodniki, sedaj je pa še dognano, da se ravnotako boje rednih sodnikov!
-f Klerikalna kultura. V deželnem zboru so klerikalci zadnjič širo-koustno govorili o tem, kaj vse store za povzdigo ljudske izobrazbe. Za kulturno stranko so   se   izdajali in Krek je celo besedičil o napredku, ki ga klerikalci pospešujejo. Kakšna pa je klerikalna kultura in za kakšen napredek so klerikalci zavzeti, to nam je sijajno pokazala velikanska sleparija z vodiško Johanco.  Ni to prvi slučaj duhovske sleparije. Dolenjski Lurd je sleparija, uprizorjena, da si duhovniki polnijo žepe, »čudež«, ki se je menda pred par leti zgodil na Brezjah, je bil ravno taka sleparija, a vse je prekosila sleparija v vodi-škem iarovžu. Šele zdaj, ko so ljubljanski izvoščki razkrili to velikansko sleparstvo, prihajajo vse podrobnosti na dan in klerikalce je strah, da vzame ljudstvo palico v roke. Zato stokajo v »Slovencu« in v »Domoljubu«, zamolčujejo pa previdno,   da se je vse to godilo v župnišču, pod nadzorstvom in ob asistenci župnika in da so za to vedeli različni doktorji sv. pisma in celo sam škof. »Slovenec« in »Domoljub« se skrbno ogibata povedati kaj več o življenju v vo-diškem farovžu in o čudežu, s katerim so tamkaj ubogemu, nevednemu in zapeljanemu ljudstvu izžemali zadnje  solde.  Zdaj   prihajajo na dan stvari, ki kažejo to nesramno sleparijo šele v pravi nagoti. Če vprašaš zdaj preprostega kmetskega človeka, ki je napravil romanje v Vodice k sleparski mučenici, kako je vendar mogel kaj takega verjeti, ti odgovori: »Kako ne bom verjel, ko je vse v farovžu, ko je sam župnik v talarju pri nji in dela križe z bridkomatro čeznjo in pripoveduje,  koliko  trpi za grehe drugih. Da bi duhovnik tako sramotno sleparil, tega vendar nisem mogel verjeti. Pa sem si tudi rekel: Če je sleparija, bi škof to vendar prepovedal, saj je prišel sam gledat in se prepričat z dohtarji svetega pisma in saj so   pravi   dohtarji Johanco ogledovali.« (Taki katoliški zdravniki, ki bolnike pismeno kurirajo?) Pa tudi druga gospoda, celo okrajni glavarji so prišli gledat,   pa niso nič rekli. Kako naj potem kmet misli, da je vse to sleparija?« Tako in enako govore ti zapeljani ljudje in opravičujejo tako, da so se dali ogoljufati. »Slovenec« in   »Domoljub« pravita zdaj, da iščejo bivšo svetnico orožniki. Prav je, da pride vsa stvar na dan. A večji grešniki, kakor slepar-ka, ki je »kri švicala«, so tisti, ki so ji držali roko. V prvi vrsti je kriv vo-diški župnik. A sokrivi so tudi tisti, ki niso tega početja ustavili: škof in vlada. Tu ni zdaj nobenega izgovora, da je rekel škof ali ta in oni doktor sv. pisma, da vse skupaj ne bo nič res. Zakaj so pa Jo početje pustili, če so bili o tem prepričani? Vse so dobro vedeli, kaj in kako se počenja, v kakšne namene služi križ in kako se dele med došlo  priprosto ljudstvo svetinjice z božjo podobo. Njih dolžnost, pred vsem škofova, je bila, temu takoj konec napraviti, če je bil o tem tako trdno prepričan. Verjamemo, da so bili posamezni duhovniki, ki tega niso verjeli in bili popolnoma prepričani, da je vse skupaj sama sle-. parija.    Na tihem so tako mislili, a javno niso smeli tega povedati. Na vsak način je moralo to precej dobro nesti.   Očividci pripovedujejo, da so ljudje dajali darila v srebru in ne v bakru. Vse vpije zdaj po lečah o tej slepariji in izgovarjanja: saj smo brž rekli, da na vsem tem ne bo nič resnice, je toliko vredno kot dr. Krekovi izgovori o njegovi nedolžnosti. Tu se vidi, kako naša duhovščina izrablja še nevednost in neumnost, pravzaprav to zaupanje vanje, v svojo korist. Zato pa ti zaslužijo dvakrat to-
liko kazen od Johance same, če še ne večjo. Čudimo se le, da se res ni zgodil čudež, da ni Kristus stopil s križa, ko se ga na tak način izrablja, in udaril pred vsem svoje nevredne namestnike. Ne Čudimo se nevednim ljudem, če so drli v trumah v Vodice in zapravljali s tem težko prisluženi denar, saj so imeli v onih, ki bi jih morali voditi in biti zgled, največje zapeljivce. Ne .zgražamo se nad smrdljivostjo, ki so jo raznašali nevedni, sploh na silno nizki stopnji kulture stoječi ljudje, pravzaprav ženske, če se je v tak smrad, bolje svinjarijo, namakalo robec in se ga hranilo doma v družini kot relikvijo liki prt sv. Veronike, in to v najomi-kanejši družini, pravijo, da v družini nekega klerikalnega, vedno se po fa-rovžih potikajočega, glavarja! — No, pa tudi to bo imelo dobro stran. Marsikomu, ki je bil o resničnosti tega tako živo prepričan — znati so morali vso stvar izborno markirati — se mu bodo odprle oči in izgubil bo vero ne samo v ta, ampak še v kak drug čudež, moč in veljavo onih, ki jih je imel za bogove. To je pa tudi nekaj. Vodiški slučaj pa tudi kaže, kako kulturo razširjajo klerikalci med našim narodom. Poživiniti hočejo narod, da bi se v živinski neumnosti dal izsesavati in izžemati — to kriči na ves glas sramotna vodiška sleparija.
+ Vodiška svetnica je skoro eno leto delala s telečjo krvjo svoje »čudeže« v vodiškem župnišču. Cerkvene in posvetne oblasti so pa vse to mirno gledale — prve menda še z nekakim tihim zadoščenjem. Državno pravdništvo, ki sicer obtoži vsakega kmetskega fanta, ki se s kako nepremišljeno besedo ustavi javnemu organu, je bilo za sleparstvo vodiške svetnice gluho in slepo. Priti je moralo se le bistro oko ljubljanskega iz-voščka, da je bila čudodelna svetnica razkrinkana. Sedaj se je vsi otre-sajo in bi jo menda najrajši naprtali liberalcem, čeprav liberalci nimajo nobenega stika z vodiškim župni-ščem, na katero bode pa vodiška svetnica morala misliti najbrž celo življenje. Ljudje si namreč šepetajo na uho, da čudodelna Johanca iz vo-diškega župnišča ni odšla brez spomina in da bode to — živ spomin.
-f- »Grazer Tagblatt,« oficijelno glasilo nemškega Nationalverbanda in kranjske nemške stranke, čveka danes nekaj o slovenskem časopisju. »Grazer Tagblattu« je bilo pred sodiščem dokazano, da je Schuften-blatt — tak list stoji prenizko, da bi se kdo nanj ozrl.
+' SocijalnodemokratiČna stranka priredi v nedeljo dne 12. t. m. ob 10. uri dopoldne v veliki dvorani ljubljanskega Mestnega doma velik javen shod, na katerem se bo razpravljalo o kranjskem deželnem zboru.
-f- Uvrščenje Kočevja v tretji razred aktivitetnih doklad. Z odredbo skupnega ministrstva z dne 7. t. t. m. se je uvrstilo 71 mest v višje razrede aktivitetnih doklad. Skuni stroški zato bodo znašali 600.000 K. Med temi mesti je tudi Kočevje, ki je uvrščeno v tretji razred.
-f- Iz srednješolske službe. Deželni šolski svet je imenoval učiteljska kandidata Ivana Mazovca in Marka B a j u k a za suplenta na drugi državni gimnaziji v Ljubljani, učiteljskega kandidata Ludvika Mlakarja za suplenta na državni višji realki v Idriji in bivšega suplenta na drž. gimnaziji v Novem mestu Vencema K a 1 a n a za suplenta na državni gimnaziji v Kranju.
— Kriza slovenskega gledališča rešena. V ponedeljek je ljubljanski občinski svet srečno rešil gledališko krizo. Gotovo je, da bi bilo za Ljubljano, glavno mesto Kranjske in središče vseh Slovencev, ne le nečastno, nego tudi škodljivo, ako bi bilo ostalo brez gledališča. Brez civilnega orkestra in brez gledališča bi postala naša Ljubljana v istini »dolga vas«, kjer vladata dolgčas in puščoba. Naši gostje z dežele in razni tujci bi ne mogli najti v našem mestu ne umetniškega užitka in ne razvedrila. Za domače igralce in igralke pa bi pomenjal izpadek sezone pravo katastrofo. Občinskemu svetu se je posrečilo, rešiti krizo toli ugodno, da je zajamčen ne le nadaljni razvoj naše igralske umetnosti in slovenske drame, nego da dobimo tudi vzorno opero in opereto. Od 1. t. m. nadalje bodo angažirani vsi dosedanji slo-" venski igralci, ki so še ostali v Ljubljani ter se njih število spopolni tako, da bodo omogočene prav dobre dramske predstave. Kraljevsko zemaljsko kazalište v Zagrebu prepusti našemu gledališču gospoda Ignacija Borštnika kot prvega igralca, režiserja in učitelja domačega igralskega naraščaja. Razen g. Borštnika pa nam bo po možnosti pošiljalo na pomoč svoje ženske in moške najboljše igralske moči brez velikih troškov. S tem je Ljubljani za sezono   1913/14  zagotovljena resnično
umetniška drama, a upamo, da tudi za bodoče nekaj dobrega igralskega pomladka.   V artističnem   oziru bo upravitelj   naše   drame,  g. režiser Boištnik podrejen intendanti hrvatskega kazališta,   v finančnem oziru pa kontroli obč. sveta,   ozir. magistrata. Slovensko dramsko osobje bo prirejalo   najmanje po dve dramski predstavi  na teden ter gojilo repertoar, ki bo zadovoljeval vse različne sloje naše publike.  Obč. svet je za vzdrževanje slovenske drame dovolil subvencijo 10.000 K ter se v isto svrho  uporabijo   vsi   čisti dohodki dramskih predstav. Za glasbo ljubeče občinstvo pa je pridobil obč. svet kralj, zemalj. kazalište v Zagrebu, ki bo gostovalo na našem odru najmanje dvakrat po dva dni zapored vsak mesec s svojimi najboljšimi solisti, s svojim zborom, s svojim orkestrom, s svojimi  kostimi  in deloma tudi s svojimi dekoracijami. Da je zagrebška opera na velikomestni umetniški višini ter da ima soliste in solistke, ki so resnično veliki umetniki, je znano tudi Ljubljančanom. Ta vzgled-ni umetniški ansambl pod vodstvom opernega   ravnatelja   in skladatelja gospoda Srečka Albinija  in mojstra Nikole Tallerja  nam  priredi tekom šestih mesecev najmanje 24 vzornih opernih in operetnih   predstav ter vprizori najmanje 12 različnih oper in operet, novitet in repriz. Gostovanje   celokupne   zagrebške opere in operete bo   torej   za vso Ljubljano umetniški dogodek prve vrste, ki bo nudil najčistejši in najvišji umetniški užitek vsem ljubljanskim slojem brez razločka   narodnosti.   Seveda bodo stroški za ta gostovanja  vsega zagrebškega opernega osobja (nad 70 ljudi) veliki;   zato pa se bo morala vstopnina k tem   predstavam povišati   za   30%   dosedanje običajne vstopnine ter mora vrhu tega mestna občina prispevati še s subvencijo, ki se bo izplačevala zagrebški intendanci mesečno za nazaj. Ta subvencija bo znašala za najmanje 24 opernih in   operetnih   predstav skupaj 21.000 K, ter ne zadenejo občine niti za dramo,  niti za opero in opereto prav nikakšni drugačni stroški. Ves aranžma je torej zelo ugoden in tudi cenejši,   kakor bi mogel biti, ako bi se (bržčas sploh brezuspešno!) poizkušalo v sedanji, že prepozni dobi z lastnim novim osobjem in z lastnim novim orkestrom. Razumljivo je, da je bil v občinskem svetu predlog poročevalca gledališke komisije pri slovenskih obč. svetovalcih   vseh treh slovenskih strank sprejet soglasno in z navdušenjem. Znano nam je pa tudi,  da se pošteni  in  za umetnost vneti nemški odlični krogi odkrito vesele gostovanja zagrebške opere! Nadejamo se, da se uredi uprava slovenske   drame že v kratkem ter da se izvrši prvo gostovanje zagrebškega opernega   ansambla že sredi tekočega meseca.
— Obrt in politika. Ravnatelj Kamilo Pammer je v obč. svetu ljubljanskem prav fanatično nestrpno ugovarjal, da se reši slovenske igralce iz najmučnejšega stanja ter da se zagotovi Ljubljani gostovanje kraljevske zagrebške opere, ki uživa celo stalno podporo Nj. Veličanstva. Ugovarjati, da se končno rešijo iz bede za umetnost delavni ljudje, ki imajo večinoma nedorasle otroke, in protestirati proti kulturnemu podjetju, ki uživa celo na najvišjem mestu naklonjenost, tega je sposoben le slepo zagrizen šovinist. Ali pa je bil nerodni nastop g. Pammerja pameten, o tem naj hladno razmišlja upravni svet Kranjske stavbinske družbe!
— Tečaja za izučenje slovanskih jezikov je sklenil prirediti »Slovanski klub« v Ljubljani in sicer se priredi: 1. Ruski tečaj za otroke. 2. Srb-sko-hrvaški tečaj in 3. češki tečaj. Pouk v teh kurzih se prične začetkoma meseca novembra proti me-sečni učnini po 1 K za osebo. Pisme- j ne priglasitve sprejema »Slovanski klub«, osebne prijave pa sprejemata društvena tajnika Rasto Pustoslem-šek vsak dan od 2.—3. popoldne v uredništvu »Slov. Naroda« in dr. Iv. Lah vsaki dan od 11.—12. opoldne v uredništvu »Dneva«. Pričetek pouka se pravočasno naznani po listih. j
— Izjava »Slovanskega kluba« v Ljubljani. Z ozirom na to, da je med onimi, ki so odšli na Balkan, nekaj takih, ki niso v čast slovenskemu imenu, izjavlja »Slovanski klub«, da le-teh ni priporočal in da zanje tudi ne sprejema nobene odgovornosti. Nadalje izjavlja odbor »Slovanskega I kluba«, da poskrbi za to, da ne dobi I nihče na Balkanu službe in zaslužka, ki se ne izkaže s posebnim priporočilom »Slovanskega kluba«. Zato resno svarimo vsakogar, naj na slepo srečo ne odhaja na Balkan, pred vsem pa ne preje, dokler si ni pre-skrbel potrebnih priporočilnih pisem in dokler si ni v naprej zagotovil vsaj kak skromen zaslužek. Naj vsakdo uvažuje, da tudi na Balkanu ne lete I
človeku v usta pečena piščeta in da je tudi tam treba se truditi in delati, ako se hoče živeti! — Odbor »Slovanskega kluba« v Ljubljani.
— Odborova seja »Matice Slovenske« bo v četrtek, dne 9. oktobra 1913 ob 6. zvečer.
— »Glasbena Matica«. Pouk petja mladine v šoli »Glasbene Matice« se je pričel. V 6 oddelkih bo dobivalo nad 200 mladih pevskih grl pouk na iej šoli. Metodika začetnega pouka v petju mladine je težka.Veliko je učiteljev, ki so skušali po rajnih šolah, mestih in deželah zboljša-ti pouk elementarnega petja mladine. Eden najimenitnejših, ki uspešno doseza višjo stopnjo glasbene izobrazbe pri elementarnem mladinskem petju, je profesor petja, Maks Battke v Berolinu. Ta je spisal več metodiških knjig za pouk petja na začetnih in srednjih stopnjah mladine in si po globokem razmišljanju ob veliki praksi izklesal metodo, ki sedaj slovi kot najboljša moderna metoda pri pouku elementarnega petja. Maks Battke je ustanovil v Berlinu razne tečaje »seminare za šolsko petje«, predava po raznih mestih v Nemčiji in Avstriji o svoji metodi, ki doseza med raznimi drugimi metodami sedaj priznano najboljše uspehe. Med avstrijskimi mesti se je njegova metoda vpeljala na Dunaju, v Pragi in v Gradcu. Letos je priredil Maks Battke v Gradcu polmesečni tečaj predavanj, da je kandidatom raztolmačil svojo metodo. Državno izprašana učiteljica petja na šoli »Glasbene Matice« v Ljubljani, gdč. Ivanka Hrastova, ki je že lani pouče-vaia na Matični šoli z lepim uspehom petje ljudsko - šolske mladine, se je udeležila tega tečaja z resno vnemo in veliko gorečnostjo. S to izvrstno učiteljsko močjo vpelje se letos na šoli »Glasbene Matice« metoda slav-ga profesorja M. Battkega, od katerega ukrepa pričakuje šola še lepših uspehov in tako stopa pouk v šoli »Glasbene Matice« vsporedno z modernimi pridobitvami pedagogike.
— Absolventi dunajske visoke kmetijske ter klosterneuburške višje vinarske šole, državni in deželni ve-ščaki iz Kranjske in Primorske gg. Ferluga, Gombač, Goričan, Kurelić, Lah, Marsič, Rataj, Sancin, Šega, Trampuž, Zabavnik in Zdoljšek so v ponedeljek prisostvovali interesantnim, od kranjske kmetijske družbe po g. Humku prirejenim razstre-Ijivim poskusom z dinamitom v Trnovem pri II. Bistrici, ter so si obenem ogledali zanimivo in jako obsežno Čebelorejo znanega čebelarja g. Žnidaršiča v II. Bistrici, ki je navzočim podal mnogo zanimivih podatkov, za kar mu bodi še tem potom izrečena iskrena zahvala. Popoldne so se ad hoc zbrali v tamošnjem hotelu »Ilirija« h kratkemu, toda prav važnemu internemu stanovskemu in strokovnemu posvetovanju. V nedeljo, pdnosno v ponedeljek so si ogledali tudi sadno razstavo v Prem-Bitinjah pri Kilovčah, kjer so imeli zlasti istrski veščaki in drugi obiskovalci lepo priliko spoznati in prepričati se kakšno in koliko lepega sadja rodi obmejna, toda še premalo znana Vremska ali Reška dolina.
— Laško-slovcnski krožek je na zadnjem pomenku določil ponedeljek in četrtek (od pol 8. do pol 9.) za drugi tečaj, sredo in petek (od pol 7. do pol 9.) pa za prvega, vendar tako, da člani enega od Jelka lahko obiskujejo drugega. Članarina, ki prejkotne ostane enaka lanski, se določi šele na občnem zboru prihodnji teden.
— Na naslov c. kr. poštnega urada v Vodicah. V odgovor na vašo notico v »Slov. Narodu« štev. 218, nanašajočo se na mojo notico pod naslovom »Hitrost avstrijske c. kr. pošte« vam samo toliko odgovarjam, da imam dokaze za svoje trditve. Odgovarjal vam ne bodem več, ker za taka prerekanja in pisarjenja nimam časa. Imejte v svojem uradu red, pa se vaš urad ne bode spravljalo v časopisje. Nisem bil prvi ki zahtevam, kot davkoplačevalec svoje pravo, pa tudi mislim da zadnji ne. M. D.
— Poroka. Poročil se je danes g. Vladimir O g o r e 1 e c , uradnik pri finančnem ravnateljstvu, z gdč. Sabino Kobalovo z Vrhnike. Čestitamo!
— Opust lastne bolniške blagajne. Ljubljanska predilnica je sklenila opustiti za svoje osobje tovarniško bolniško blagajno ter pristopiti k okrajni bolniški blagajni in je sklican v to svrho dne 12. t. m. občni zbor.
Če kaplan v hranilnici moli, pa mu šipe pobijejo, to ni lepo in tudi malo čudno se sliši, da bi mlad kaplan v pozni nočni uri molil v hranilnici, namesto v cerkvi, ampak zgodilo se je tako, in sicer v Št. Ru-pertu na Dolenjskem, kjer pase svoje verne ovčice znani kaplan Ivan I Strajhar. V noči 11. avgusta ob uri duhov je biio pri hranilnici v Št. Ru- J
pertu razbitih pet šip. Tega dejanja so bili obdolženi: delavec Rudolf Ko-vačič iz Škrljeva, mesarski vajenec Jožef Malenšek in posestnikov in gostilničarjev sin Herman Frolich, oba iz št. Ruperta. Zanimiva je izpoved kaplana Ivana Štrajharja, ki pripoveduje: Kritični večer sem molil v hranilnici in zapustil lokal, ko je ravno ura udarila 11. Napotil sem se proti kaplaniji, ko prilete trije fantje nasproti meni. Prvi je bil obdolženec Kovačič s planko na rami, ostala dva pa nisem spoznal, ker sta se obrnila in odšla. Ko je šel Kovačič mimo mene, sem ga ogovoril z »Dober večer«, a on mi je odšel mrmraje mimo. Nekako čez 7 minut, ko sem prišel v kaplanijo, sem čul žvenket šip. Hitro sem skočil in šel proti hranilnici in videl, da so po cesti leteli trije fantje. Pri hranilnici pa je bilo razbitih pet šip in pod oknom je ležala planka. Ko sem srečal Čuvaja mi je povedal, da je videl leteti zgoraj omenjene obdolžence. Sodišče v Mokronogu je na podlagi te izpoved-be kaplana in nočnega čuvala obsodilo obdolžence, in sicer: Kovačiča na 5 dni, Malenška in Frolicha vsakega na en dan in skupno povračilo I škode v znesku 5 K. — Ker se pa I obdolženca Malenšek in Frolich ni-I sta čutila krivim, sta vložila priziv in bila oproščena, ker je soobdolženec Kovačič izjavil, da je isto dejanje sto-I ril sam v pijanosti in po nerodnosti, I ko je hotel udariti po kameniti klopi I pred hranilničnim oknom Veliko je I pa še vprašanje, ali bi krivca sploh dobili, ako ne bi kaplan Strajhar v svoji gorečnosti tako rad ne molil kjer si bodi, Šentruperčani že vemo.
Otroci dunajskih Slovencev iz ljudskih, meščanskih ali srednjih šol imajo priložnost, priučiti se brezplačno slovenskemu jeziku. Pojasnila daje odvetnik dr. Stanko Lapajne, I. Braunerstrasse 10.
»Živi mrtvec« velefin, zanimiv film po istoimenskem romanu Leva Tolstega predvajal se bode od petka do ponedeljka pri vseh predstavah v »Kinematografu Ideal«. Film je vzbujal po vseh velikih mestih, koder se je predvajal veliko zanimanje in so bile vse predstave vedno razprodane. — Danes in jutri predvaja se krasen naravni posnetek »Krater-sko jezero« in je najboljša veseloigra I sezije »Njegova komorna strežnica«.
Mestni popisovalni urad ostane radi snaženja uradnih prostorov v soboto dne 11. oktobra za stranke zaprt.
Tatvina. Danes ponoči je bilo v zaprtem tržnem prostoru tobačne tovarne na Tržaški cesti branjevki Mariji Marjetičevi ukradenega 30 kilogramov surovega kostanja, vrednega 10 K. Tat se je splazil na prostor čez ograjo.
Semenj. Na današnji semenj so prignali 35 glav in sicer 10 volov, 9 krav, 6 telet in 10 hrvaških buš.
Izgubljene stvari v času od 15. do 30. septembra 1913: Damska torbica z denarnico 20 K, zlat prstan z rubinom, bankovec za 100 K, denarnica s 15 kronami drobiža, zlata damska ura z srebrno verižico, 1 damski plet, bankovec za 10 K, zlata damska ura, zavitek, denarnica s 14 K, denarnica z 21 K, črna denarnica s 24 K, črna denarnica s 24 K in 1 tovarniškim listom, črn damski klobuk, briljant za prstan, zavitek papirja in 30 K papirnatega denarja, rjava denarnica s 7 K 80 v, bankovec za 10 K, rjava denarnica s 11 K drobiža, rjava denarnica s 25 K drobiža, majhen črn pes z dolgo dlako, bankovec za 10 K. — Najdene stvari v času od 22. do 30. septembra 1913: Stara usnjata denarnica z 28 v, ključ za hranilnico, damski solnčnik z ravnim držalom, stara usnjata denarnico z 11 K drobiža, kuverta z papirnatim denarjem 50 K, žepni nož z dvema klinjama in škarjami, navadni ščipalnik, servijetni obroč z monogramom, srebrna moška ura, črn svilen damski dežnik, zlata zapestnica z deteljico, zlat damski prstan z rdečim kamnom, zlat obesek za verižico v obliki krogle.
Koncert v hotelu »pri Tratniku« prirede bivši člani »Slov. Filharmonije«, pod vodstvom gg. koncertnega mojstra Bogumila Černvja, danes v sredo dne 8. t. m. ob 8. zvečer. Na sporedu so same nove operetne skladbe. Vstopnina za osebo 40 vin.
Narodno obramba.
Iz Senožeč. Vinska tegatev, katero priredi Ciril - Metodova podružnica v Semožečah v nedeljo dne 12. oktobra v gostilniških prostorih gospoda Mlakaria v Senožečah, obeta nam nuditi po dolgem času zopet en prijazen in zabaven večer. Skrbno sctavljen spored, kakor: Prihod župana, viničarjev in viničaric, srečo-lov, koriandoli, prodajnje cvetlic, Ci-ril-Metodov avtomat, ples itd. itd., nudil bode cenj. gostom obilo žaba-
ve in razvedrila. Pri trgatvi svira godba iz Trsta, pri plesu pa občezna-na godba iz Sajovč. — Da se ne bode delalo pri trgatvi preveč škode, bodo za red za to nastavljeni viničarji in viničarice, katerim se bode mogel vsak pokoriti. Načeloval jim bode veliki župan, kateri bode obsodil vsakega »tatu«, brez milosti, v denarno globo; če se ne bode odkupil, pa najdi v »špehkamro«. Ker se posebna vabila ne pošiljajo, vabimo tem potom še enkrat vse prijatelje družbe, da se te vinske trgatve že z ozirom na namen prireditve, kolikor mogoče polnoštevilno udeleže. — Trgatev se vrši ob vsakem vremenu. Začetek ob pol 8. uri zvečer.
Naročnike »Braniborovega koledarčka« za slov. mladino opozarjamo, da je cena s poštnino za posam-ne izvode 25 v, za večje pošiljatve se poštnina tudi zaračuni naročniku. »Branibor« ne išče dobička pri tem, a škode tudi ne more trpeti. Za lani še mnogo naročnikov ni poslalo denarja, bodisi za posamne ali večje naročbe. Prosimo! Ker letos ni večja naklada kot je bila lani, a se je raz-nečala, naj se naročniki požurijo. Šolska vodstva, krajni šolski sveti, denarni zavodi, zavedni mladinolju-bi, pošljite »Braniboru« naročil in tudi — naročnino!
Društvena naznanilo.
Društvo jugoslovanskih uradnikov denarnih zavodov — krajevna skupina v Ljubljani — je priredilo včeraj zvečer svoj IV. prijateljski sestanek, kateri je bil povoljno obiskan. Iz različnih debat se je posnelo, kako prepotrebna je organizacija za uradnike denarnih zavodov, žal pa, da se ti uradniki pomena organizacije ne zavedajo tako, kakor bi bilo želeti, kar se je na sestanku splošno poudarjalo. Na sestanku se je pogrešalo zlasti starejših tovarišev, katerih nasveti bi bili v marsikaterem oziru jako potrebni. Tovariši, potrebo organizacije spoznali so že različni drugi višji in nižji stanovi ter imajo izboljšanje svojega gmotnega položaja organizaciji zahvaliti! Bodite uverjeni, da more organizacija koristiti tudi vam! Zato pa tovariši, ki niste še člani našega društva, izpolnite svojo stanovsko dolžnost ter pristopite k društvu, katero edino vam more svoj čas koristiti! Čim močnejša je organizacija, tem sigurneiši so uspehi!
Slov. trgovsko društvo »Merkur« naznanja svojim p. n. članom, da bode prirejalo v letošnji zimski sezoni enkrat na mesec prijateljske sestanke (večere) pod imenom »Merkurjevi večeri«. Dan in kraj se bode vedno naznanil potom časopisov. Prvi tak sestanek bode prihodnji četrtek 16. t. m. v gostilni člana g. Rusa na Rimski cesti. Gg. člane vabimo že danes k mnogoštevilni udeležbi.
Razne stvari.
* Kolera. Iz Zagreba poročajo: Deželnemu sanitetnemu oddelku se poroča o 13 novih slučajih kolere in o 6 smrtnih slučajih.
* Vihar. Iz Novega Jorka poročajo: Mesto Nome v Alaski je veliki vihar skoraj popolnoma razdjal. Petsto hiš se je razrušilo. Število človeških žrtev še ni znano.
* Zrakoplovstvo. Iz Arada poročajo: V Aradu rojeni konstruktor ae-roplanov, Oskar Asboth, je s turško vlado sklenil pogodbo, da bo zgradil v S. Stefano postajo za vojaške zrakoplove in pa aeronavtično šolo za častnike.
* Jadran, razstava zatvorjena. V nedeljo ponoči so zatvorili na Dunaju razstavo »Adria«. Razstava ni izpolnila pričakovanih nad, niti političnih, niti finančnih. Nasprotno. Razstava konča z ogromnim deficitom in veliko politično blamažo.
* Obsojen župnik. Ogrsko-gradi-ško porotno sodišče je obsodilo zaradi razžaljenja časti na en mesec zapora župnika Hofer-Rectusa v Zakopanem. — Proti tej razsodbi se je pritožil — baje iz formalnih ozirov. Toda najvišje sodišče je pritožbo zavrnilo. — Dr. Krek bo gotovo rekel, da so bili porotniki — krivoprisež-niki.
* Služkinja podedovala poldrag milijon mark. Iz Wiesbadena poročajo: Neka tu umrla stara dama je zapustila ženi mizarskega pomočnika Gibnerja, ki je dami dolgo let stregla, vse svoje premoženje v znesku pol-diugega milijona mark. Oporoka je mnenju pravnikov neizpodbitna. Brat umrle se je zadovoljil s tem, da mu je dedičinja dala 300.000 mark.
* Kdaj naj se ženimo? To važno vprašanje je stavil »Gout Parisien« svojim čitateljicam. Na vprašanje, kdaj naj se moški ženijo, je dobil 11.447 odgovorov katerih srednje število ie dalo 32 tet. Na enak način
so dobili za dekleta 22 let. Na vprašanje, kolika naj bo razlika let med možem in ženo je glasovalo 1916 dam za 5 let, 1781 za 4 leta, 1420 za 3 leta, 936 za enako starost, 932 za 2 leti, 828 za 7 let, 822 za 1 leto, 801 za 10 let in 645 za 6 let, 357 čitateljic je izjavilo, da se sploh ni treba nikdar omožiti, oziroma oženiti.
* Skrajna točka zemlje. Po sporočilih profesorja Ludvika Henkla se je dognalo, da ni vrh najvišje gore na zemlji Gaurizankarja (8840 m), marveč vrh Chimboraza (6310 m) skrajna točka zemlje, tedaj ona točka, ki je od sredine zemlje najbolj oddaljena. Vendar je treba dostaviti, da izračunana diferenca 1*2 km ne odgovarja popolnoma resnici. Na podlagi Besselovih elementov zemeljskega sferoida namreč se dobi glocentrič-na oddaljenost teh vrhov za Chimbo-razo 6383*69 km, za Gaurizankar pa 6381*57 km, tako da znaša razlika 2*12 km.
* Molk kot vzgojevalno sredstvo. Commius je nekdaj izrekel sledeče načelo o otroški vzgoji: Pri vzgoji mora biti kakor v naravi: Vedno luč in gorkota,dostikrat dež in veter, redko strela in grom! Kako pa je žal prepogosto v resnici! Strela in grom svaril, očitanj in kazni prevladujeta, tudi veter in dež sta pogosta, gorkota in luč pa sta v otroškem življenju kaj redki prikazni. Ali se moremo potem čuditi, če vidimo tako pogosto omražene brezsvitne otroške oči, oči, ki razodevajo, da je neskaljeno otroško veselje redek gost v srcu dotičnega otroka. Ko bi pustili starši vedno nerganje, grajanje, karanje, opominjevanje in bi z molkom opozarjali otroke na to, kar jim ni všeč, bi ta molk gotovo pogosto nadomestil vse besede in celo mnogo kazni.
* Delavsko gibanje. Iz L o n d o-n a poročajo, da so delodajalci tova-ren za volno sklenili izpred delavce, če stavkajoči delavci v Boltonu ne prično brezpogojno z delom. Izprtje bi zadelo 2000 tovaren s 120.000 delavci. »Times« so mnenja, da čakajo Angleško težke industrijske krize. Iz Moskve poročajo, da pogajanja med magistratom in nastavljenci mestne električne železnice povoljno napredujejo. Preteklo noč pa je policija nenadoma aretirala 60 na-stavljencev, vsled česar bo izbruhnila protestna stavka. Promet je ustavljen, tudi med drugimi mestnimi delavci je opažati močno gibanje. Bati se je, da preneha vodovod funk-cijonirati, zato je magistrat pozval prebivalce, da naj se preskrbe z vodo. Iz B a k u j a poročajo, da so delavci Noblovih tovaren zopet začeli z delom.
Zrakoplovstvo. Iz Johannis-thala pri Berolinu poročajo, da je zrakoplovec Zablatnik postavil nov rekord s tem, da je dosegel s 4 pasa-žirji višino 2080 m. Dosedanji svetovni rekord je znašal 1450 m. Najvišje je poletel ta dan brez pasažir-jev Steffler, ki se je dvignil 3820 m visoko. — Agence Havas poroča iz Pariza: Po pregledu aktov o aferi nemškega letalca Steffena, je kon-statiral francoski ministrski predsednik, da Steffen, ki se je bil v megli zaletel, ni ničesar storil, kar bi moglo biti v škodo francoskim trdnjavam. Francoska vlada prepušča zato nemški vladi, da ukrene proti Stettenu potrebno, ker je kršil francosko-nemški dogovor iz meseca julija 1913. — Italijanski vojaški aviatik, poročnik Russo, se je dvignil v Tri-polisu z enim pasažirjem. Letalo pa se je prevrnilo v zraku in padlo v morje. Oba letalca sta ostala nepoškodovana.
* Pesniki v postelji. Mark Twain je spisal skoro vsa svoja dela v postelji. Udobno se je vlegel v vzglavje, dolgo smodko v ustih in pisal, in v postelji so mu prišli vsi komični prizori na misel. Pogosto je zato imenoval tudi posteljo »trinog Pvthije«. Tudi drugi pisatelji so delali v postelji, vendar niso prostovoljno ostajali v pernicah, marveč jih je k temu prisilila bolezen. Tako je diktiral \Val-ter Scott svoje delo »Ivanhoe« v postelji, bil je takrat hudo bolan, stvar pa ga je tako zanimala, da je kljub svojim bolečinam delal vedno naprej ter narekoval celo povest dvema prijateljema. Keato je spisal en sonet, ki spada med najlepše in najstrast-nejše literature na smrtni postelji. Tudi izborni pripovedovalec Robert Louis Stevenson je ustvaril mnogo svojih najboljših del v postelji. »Ka-triono« je spisal leže na planoti v Samoi. Ker je bil dolgo časa bolehen in ker je delal do svoje zadnje ure, so vsa njegova poznejša dela ustvarjena v postelji. Neko povest, ki je pa ni več končal, je narekoval svoji ženi še na smrtni postelji. Tudi knjiga »The Road Mender« pisatelja rair-lessa, ki je v Ameriki in na Angleškem zelo priljubljena, je bila spisana v postelji. Avtorjevo ime je pseudonim neke mlade deklice, ki je umrla.
predno je dopolnila svoje 20 leto. Končala je povest na smrtni postelji.
* Žene in zakon. Žene se v obče večkrat omože, kakor se ženijo moški. To dokazuje tudi lepa vrsta že-nitovanjskih rekordov, ki jih je sestavil neki angleški časopis. Neka gospa Schmever, ki je bila pred kratkim v Pensvlvaniji obtožena bigamije, je izpovedala, da se je tekom 10 tet poročila z 12 možmi in da jih vse še ljubi, kakor je priznala s solzami v očeh. Manj navdušena je bila za svoje može neka druga Američanka, ki je v enakem procesu izpovedala, da je imela 7 mož, od katerih pa je vedela v onem trenutku samo še za imena treh. Zelo zanimivo zgodovino ima tudi neka Rusinja, ki je bila pred leti odposlana v Sibirijo. Omožila se je šestkrat, vseh svojih 6 mož pa je kaj kmalu zapustila, pri tem pa je vzela s seboj vse, kar se je le dalo premakniti. — Pri Burih >e imela neka žena šest mož, ki so pomrli drug za drugim, štirje so bili vdovci in vsi so imeli več otrok, tako da ima vdova sedaj 49 otrok, katerim je mati ali mačeha in 270 vnukov in vnukinj. Ženitovanjski rekord med moškimi je dosegel gotovo neki George "VVitzoff, bil je kroničen bigamist, ter ceni število svojih žen na 500. Pred par leti se je govorilo o njem, da je hodil v družbo vsak dan v tednu z drugo ženo. Čuden ženitovanjski rekord je postavil neki mr. James daven v Ohiu. Pred leti se je seznanil z nekim Lamprehtom, ki je imel 6 hčera. James Craven se je zaljubil v najstarejšo hčer in se z njo poročil. Kmalu po poroki pa je neki Indijanec njegovo ženo ustrelil. Poročil se je z drugo hčerko g. Lamprehta in tudi to mu je isti Indijanec ustrelil. Ista usoda je zadela tretjo njegovo ženo, obenem tretjo Lamprehtovo hčerko. Indijanec se je vedel izogniti vsakemu zasledovanju. Craven pa se ni mogel ločiti od rodbine Lamprehtovih. Poročil se je s četrto hčerko, ki pa je kmalu po poroki zbolela in umrla. Hrabri Amer.ikanec se je poročil s peto sestro, ki pa se je kmalu po poroki ponesrečila. Tudi to ga ni ustrašilo in vprašal je zadnjo sestro, ki je tudi neustrašeno sprejela ponudbo petkratnega vdovca, petkratnega svojega svaka in mu je še danes šesta njegova žena.
Telefonska in brzojavna poročila.
Iz zunanjega ministrstva.
Dunaj, 8. oktobra. Vodja literarnega urada v zunanjem ministrstvu, Koloman pl. Kania, bo baje imenovan za poslanika v Mehiki. Vodstvo lite-raričnega urada prevzame provizo-rično njegov namestnik sekcijski svetnik pl. Montlong.
Šef generalnega štaba.
Dunaj 8. oktobra. V vojaških krogih se potrjuje, da ostane baron Conrad za sedaj na svojem mestu, odstopi pa začetkom prihodnjega leta. Conrad dobi nato prav posebno mesto v armadi, morda bo imenovan za generalnega inšpektorja pehote.
Beseda avstrijskih državnih nastav-Ijencev.
Dunaj, 8. oktobra. Včeraj se je vršilo v Meidlingu zborovatnje avstrijskih državnih nastavljencev, ki je bilo zelo burno, tako, da je vladni zastopnik opetovano grozil, da razpusti zborovanje. Končno je bila soglasno sprejeta sledeča resolucija: Avstrijski državni nastavljenci so siti večne igre z njihovimi življenskimi interesi. Nastavljenci zahtevajo od strank pri otvoritvi državnega zbora, da takoj rešijo njih življenska vprašanja in izjavljajo že danes, da smatrajo vlado in parlament za odgovorne za neizogibne posledice na-daljnega zavlačevanja.
Češko.
Praga, 8. oktobra- »Samostat-nost« poroča, da je prišlo na strankarskem shodu Mladočehov do hudega spora zaradi rehabilitacijske zadeve poslanca Kramara. Češka svobodomiselna stranka je sprejela soglasno predlog poslanca dr. Fofta, da se pozove dr. Kramara, da prevzame načelništvo stranke.
Dunaj, 8. okobra. Še ta teden razpošlje ministrski predsednik Stiirgkh vabila politikom, ki jih hoče pritegniti k češko-nemški spravni konferenci. Najprej se vrše pripravljalna posvetovanja, nato sledi inter-ministerijalna konferenca.
Rusini in vlada. Dunaj 8. oktobra. Ukrajinski klub je konštatiral v svoji včerajšnji seji, da je propadla volilna reforma za Galicijo in rusinska zahteva po vseučilišču. Vlada je pri tem sokriva. Tudi zasilna akcija vlade je bila predmet hude kritike. Rusini so naznanili ob 7. uri zvečer grofu Sturgkhu, da bo njih stališče napram vladi odvisno od vladneaa postopanja.
Ogrski parlament.
Budimpešta, 8. oktobra. Parlament bo rešil v tem zasedaniu nekaj zakonskih predlog, med njimi določitev polletnega proračuna, podaljšanje mandatov komitatnih uradnikov za eno leto in porotna sodišča. Po drugi seji se bo odgodila zbornica najbrže za 10 do 12 dni. Danes popoldne se sestane magnatska zbornica, da voli delegacijo.
Budimpešta, 8. oktobra. Današnje seje ogrskega parlamenta se večina opozicije ni udeležila. Samo An-drassvjeva stranka je prišla v parlament. Andrassy je po ostri noti proti večini ostentativno s svojo stranko zapustil dvorano.
Bombni atentat v Pulju.
Pulj 8. oktobra. Policija je snoči aretirala 14 mladih Italijanov, ki so najbrže v zvezi z atentatom na gu-bernatorjevo palačo.
Politična progonstva. _
Reka, 8. oktobra. Iz Zagreba je prispel na Sušak policijski komisar Šarič, ki ima nalogo, voditi preiskavo proti dijakom, ki so bili na čelu organizacije »Jugoslavenski srednjoškolski ferialni savez«. Ta »savez« je bil nedavno tega razpuščen, češ da je baje širil »revolucijonarno - nacionalistične ideje«, v resnici pa ni imel drugega namena, kakor omogočiti dijakom v času počitnic potovanje po slovanskih zemljah. Kazenska preiskava se je pričela na ovadbo nekega Habeduša. Doslej sta bila aretirana dva dijaka, Špiro Č. iz Druiša in Ivan E. iz Zadra.
Smrt hrvatskega politika.
Zagreb, 8. oktobra. Včeraj zjutraj je umrl v Heidelbergu na Nemškem bivši karlovški župan in dolgoletni saborski poslanec dr. Ivan Ba-njavčič. Pokojnik je igral dlje časa ugledne vloge v hrvatski politiki. Kot karlovški župan je moral odstopiti zaradi prijateljskih vezi z bivšim banom Rauchom. Dr. Banjavčić je bil rojen leta 1843. Umrl je vsled raka na jeziku.
Francoska in Španska.
Madrid, 8. oktobra. Snoči se je vršil slavnostni diner na čast Poinca-reja. Kralj Alfons je napil francosko-španski zvezi v srčnih besedah. Tudi francoski predsednik Poincare je napil bodoči ozki zvezi obeh držav.
Volitve v italijansko zbornico.
Neapol, 8. oktobra. V raznih okrajih je prišlo povodom predstoje-čih volitev do spopadov med posameznimi strankami, tako v 6. neapol-skem volilnem okraju med pristaši socijalnega demokrata Labriole in dosedanjega poslanca Cacciapnotija. Padli so tudi streli. V desetem volilnem okraju je moralo nastopiti vojaštvo.
Ritualni umor.
Kijev, S. oktobra. Danes se je pričel proces proti Židu Bejlisu, ki je obdolžen ritualnega umora.
Italijani v Tripolitaniji.
Rim, S. oktobra. General Vinai je zavzel taborišče Bustemal, zadnjo večjo arabsko postojanko v Cire-naiki.
Kitajska in Japonska.
Dunaj, 8. oktobra. Iz Tokija poročajo, da je Japonska že priznala kitajsko republiko. Baje so tudi evropske države takoj po izvolitvi predsednika priznale republiko.
*
Dogodki na Balkanu.
Tretja balkanska vojna.
London, 8. oktobra. »Daily Mail« poroča, da je poskusilo 6000 albanskih vstašev zopet napasti Dja-kovico, bili pa so od črnogorskih in srbskih čet krvavo zavrnjeni ter so izgubili 3000 mož.
Belgrad, 8. oktobra. Operacije srbske vojske proti Albancem so dokončane. Srbske čete so zasedle več strategičnlh točk ob meji.
Pred četrto balkansko vojno.
Solun, 8. oktobra. Grška vlada bo sporočila svoje principijalno stališče turškemu delegatu v tem smislu, da bi pomenilo vsako zavlačevanje takojšno prekinjenje pogajanj. Grška je pripravljena na vse.
Petrograd, 8. oktobra. Tukajšni bolgarski poslanik Ratko Dimitrijev presoja položaj skrajno pesimistično in pravi: Turčija ima veliko vojaško premoč tako Grški, kakor vsaki drugi balkanski državi nasproti. Bolgarska je po mirovni pogodbi zavezana dva meseca pustiti turškim četam prehod skozi Trakijo do grške meje.
Sofija, 8. oktobra. Vojno stanje preneha, ko bodo nove pokrajine vojaško zasedene. Zasedanje se je pričelo včeraj.
Dunaj, 8. oktobra. Po vesteh iz Aten je položaj med Grško in Turčijo neizpremenjen. Zdi se, da je Turčiia
pripravljena izločiti vprašanje Egejskih otokov. Grški politični krogi zatrjujejo, da hoče Grška storiti vse za mirno rešitev, preko gotovih mej pa ne more iti.
Pariz, 8. oktobra. »Echo de Pariš« prinaša interviv z bolgarskim generalom Savovom, ki je izjavil: Bolgari Gumuldžine in Dedeagača ne bodo zasedli tako dolgo, da bo grško-turški spor rešen. Bolgarska se v slučaju grško-turškega konflikta ne bo postavila na stran Turčije, Bolgarska pa trakijskega ozemlja tudi ne bo zasedla prej in torej ne more preprečiti prehoda turških čet. Prepričan je, da bo Turčija zmagala. Ce bi pa Srbija priskočila Grkom na pomoč, bi Bolgarska ne ostala nevtralna, marveč napadla Srbijo. Prepričan je, da se to pot Romunska ne bo vmešavala.
Petrograd, 8. oktobra. Ruski poslaniki v Carigradu in Atenah so nasvetovali treznost in mirni sporazum.
Sofija, S. oktobra. Uradno se de-mentirajo vesti o bolgarski mobilizaciji.
Carigrad, 8. oktobra. Vesti o demobilizaciji v Trakiji se restringirajo na dejstvo, da je bila odrejena delna mobilizacija turške posadke v Odri-nu. Vojaški gubernator v Carigradu je izdal povelje, da se morajo vsi častniki 9. zbora vrniti na svoja mesta.
Zopet  laž ali zloraba eksteritorijal-nosti?
Solun, 8. oktobra. Srbske oblasti so v Bitolju aretirale in izgnale albanskega dragomana Sossija, avstro-ogrskega delegata Bilinskega in sina dragomana avstrijskega konzulata.
Srbija in Avstrija.
Belgrad, 8. oktobra. Srbski ministrski predsednik apelira na srbsko časopisje, da naj podpira vladno stremljenje po boljših odnošajih z Avstro-Ogrsko s tem, da opusti vsako napadanje Avstrije.
Srbska skupščina.
Belgrad, 8. oktobra. Danes se sestane srbska skupščina, 14. t. m. se otvori redno jesensko zasedanje. Opozicijoralne $tranke hočejo inter-pelirati zaradi opustitve potrebnih priprav, da ne bi bilo moglo priti do albanskega vpada.
Črna gora in Rusija.
Pariz, 8. oktobra. »Temps« poroča s Cetinja: Mnogo se govori tu, da je kralj Nikolaj zelo nezadovoljen, ker ga je Rusija tako slabo podpirala v skadrskem vprašanju, vsled česar misli črnogorska vlada iskati ožjih stikov z Avstro-Ogrsko.
Bolgarska ln Turčija.
London, 8. oktobra. Iz Carigrada poročajo: Bolgarski eksarhat, ki je imel svoj sedež od svoje ustanovitve leta 1870 v Carigradu, se premesti v Sofijo. V Carigradu ostane vendar bolgarski nadškof.
Carigrad, 8. oktobra. Bolgarski delegati so se odpeljali. Ostal je tu samo general Savov, ki vodi tajna pogajanja. Meritorna pogajanja ko-mfsije za trgovinske pogodbe se prično 20. t. m.
Bolgarski car.
Sofija, 8. oktobra. Uradno se poroča, da pride bolgarski car Ferdinand za 8 dni na Dunaj. Prestolonaslednik Boris bo imenovan za generalnega inšpektorja armade. Njegov adlatus je general Savov.
Za albanske roparje.
Dunaj, 8. oktobra. Albanska korespondenca poroča iz Valone: Par dni se že mudita komisija zastopnikov dunajskega Bankvereina in milanske Banca commerciale, da se pogaja zaradi ustanovitve albanske državne banke. Dunajski Bankverein zastopata baron Pittner in Pollak.
Romunska in Grška«
Bukarešta, 8. oktobra. Na povabilo grškega ministrskega predsednika Veniselosa pride romunski notranji minister Take Jonescu v Atene.
Romunsko posojilo.
Bukarešta, 8. oktobra. V včerajšnjem ministrskem svetu v Sinaji se je sklepalo o romunskem posojilu. Najbrže se sklene posojilo v Berolinu. Posojilo znaša 250 do 300 milijonov pri 4 in pol odstotnem obresto-vanju.
^ Pariz, 8. oktobra. Romunski finančni minister Marghiloman se je odpeljal v Berolin, da podpiše posojilo 175 milijonov lejev. Po drugi verziji gre za posojilo 250 milijonov.
Šukri paša turški vojni minister.
Berolin, 8. oktobra. Iz Sofije poročajo, da je dobil Šukri paša brzojavko, da je imenovan za vojnega ministra.
Književnost.
f~ — Notarjeva sablja. Spomini strahopetnega junaka. Francoski spisal Louis d' Hurcourt, preložil Vladimir Svetek. Broš. 80 v, vez. 1 K 60 v, s pošto 20 v več. Ta zabavna povest je letos izšla v podlistku »Slovenskega Naroda«. Občinstvo jo je bralo z zanimanjem, saj so v njem s prikupnim humorjem popisani vsakovrstni heroični in komični doživljaji izza časov velikih vojn, ki jih je vo-dal cesar Napoleon I. Kdor ljubi prijetno berilo, kdor želi čitati kaj veselega in kratkočasnega, temu bodi Notarjeva sablja« priporočena.
— Na devinski skali. Zgodovinski roman. Spisal Fr. Remec. Cena bros. 2 K, vez. 3 K. Pred leti je »Slovenski Narod« priobčil ta roman. Občinstvu je tako ugajal, da se je prav pogostoma izrekala želja, naj bi izšel še posebe. Tej želji je zdaj ustreženo. »Na devinski skali« je ljudski roman brez liberarmh ambicij in umetniških pretenzij, roman, ki naj čitatelje poučuje in zabava. Dejanje se vrši v tistih temnih časih, ko so oglejski patrijarhi poskušali svojo posvetno moč in oblast razširiti na vse strani in spraviti pod svoje gospodstvo tudi cesarske fevde. Ko so imeli patrijarhi že veliko ozemlje, so vrgli svoje poglede tudi na slovenski Kras, kateremu so takrat vladali gospodarji na Devinu. Patrijarhi so izrabili takratne verske homatije, da so začeli boj proti Devinu in končno so tudi dosegli svoj smoter. V romanu so popisani ti razburljivi dogod-ljaji, popisane so pa tudi vse pre-čudne razmere tistega časa, občna pokvarjenost, verska nasprotja in narodna nasprotja — podana je po spisih italijanskih raziskevnlcev takratnega časa, takratnih razmer in takratnega življenja, v tem okviru pa je podana nežna in prelepa ljubezenska povest. Vsakdo jo bo čital z veseljem in z užitkom.
— »Djulabije.« Pod tem naslovom   obelodanil je skladatelj F. S.
V i 1 h a r v dveh zvezkih vsevkupne svoje samospeve z glasovirskim spremijevanjem. Prvi zvezek velja pet, a drugi zvezek tri krone. »Djulabije« naročajo se edino pri skladatelju v Zagrebu, Gunduličeva ulica št. 55. Kdor pošlje omenjeno svoto, dostavi se mu delo poštnine prosto-
Izpred sodišča.
Kazenske obravnave pred deželnim sodiščem.
Mengeški   strah   pod ključem.
Velika nadloga za občino Mengš je 38 let stari France Friškovec, po-sestnice sin v Mengšu, kateri ie bil zaradi raznih zločinov že večkrat kaznovan. Obdolženec je skrajno hudobne in nasilne narave. V domači vasi, kakor tudi v okolici se ga vse boji, ter se ga vsak izogiba. Najraje grozi s požigom, in ker je bil na sumu, da je letos meseca aprila ponoči
V domači vasi Jožefu Žnidaršicu šu-po zažgal vsled Česar je bilo temu vse, pa tudi poslopja sosedov Janeza Burnika, Ane Robida, deloma pa tudi hiša Martina Harle po požaru uničeno. Friškovec je bil celo toliko predrzen, da se je celo hvalil, da ■zna ogenj na ta način zanetiti, da začne šele po več urah goreti, tako da ga ne morejo zalotiti v bližini pogorišča, zato se mu sploh ne more ničesar dokazati. Požar pri 2nidar-štču je že naprej napovedal, lastna mati in brat nista marala več prenašati njegovih zločinstev, zato sta ga orožnikom ovadila, da je on povzročitelj tega požara, kateri je napravil 10.000 K škode in vendarle, ko je Friškovec sedel dne 25. avgusta t. 1. pred porotniki na zatožni klopi, se je tem še premalo dokazovalno dozdevalo, da bi bili njegovo krivdo potrdili, nakar ga je moralo sodišče od ^zatožbe zažiga oprostiti. Ni čuda, če mu je vsled tega še bolj grebvii zra-stel, tako da je zopet z novimi grožnjami vzdržaval okolico v vednem strahu. Dne 8. t. m. je sedel Friškovec v Cundrovi gostilni v Mengšu. Napeljal in zasukal je pogovor na zadnji požar, in omenil obeh pogo-relcev Burnika in Znidarja, češ, da imata vsled požara, radi katerega je on stal pred porotniki, a bil oproščen, vendarle vsak po 500 gid. dobička, nakar je še pristavil: »Pa se bo še posvetilo« ter pri tem zamahnil z roko v smeri proti luči. V tem trenotku pa vstopi orožnik, ki je čul te grožnje v sobo, ter ga aretuje. Obdolženec trdi, da je te besede izustil le v šali, kar pa vse zaslišane priče zanikajo. Sodišče je Friškovca spoznalo krivega hudodelstva javne sile po nevarnem pretenju in ga obsodilo na 4 leta težke ječe. Mengša-ni in okolica je pa od sedaj za ta čas rešena vednega strahu pred požarom.
Izpred okrožnega sodišča v Novem mestu.
Kako se pride iz lova v ječo, to
sta, oziroma bosta praktično na svoji koži poskusila Pavel Travnik iz Trebnja in Ludvik Smrekar iz Prul. Dne 20. julija sta se oba fanta podala na lov na Vrhu. Zvečer se vračajoč domov, sta lovsko smolo zalivala po krčmah. Prišla sta tudi v Papeževo gostilno v Stambreku. Ondi je bila zbrana večja družba fantov in deklet Peli in pili so in dobre volje so bili. Travnik in Smrekar sta družbi pona-gajala s tem, da sta se v petje družbe vmešavala s cviljenjem. Travnik je poleg tega še napadel enega izmed družbe, Franceta Stigla, katerega je prijel za vrat in ko se mu je še enkrat od zadej približal, mu je strgal suknjič. Krčmar v zavesti, da bi znalo priti do splošnega pretepa, je oba nemirneža spravil iz gostilne. To je posebno Smrekarja vjezilo; sklenil se je maščevati nad krčmarjem in družbo. Spomnil se je, da njegov oče opravlja častito službo nočnega čuvaja, ki naznanja tudi policijsko uro za tiče, ki ponoči ne morejo spati. Markiral je očeta s tem, da je potrkal na okno in zunaj zavpil v strogo uradnem tonu: policijska ura je! No, pa to bi si bil lahko prihranil. Zakaj vsled nastopa obeh vročekrvnih lovcev vznemirjena družba se je itak že odpravila, da zapusti gostilno. Ko so prišli ven, zavpije eden izmed lovcev, da kdor se jima približa, ta bo vstreljen. Tako pozdravljeni fantje pa niso čakali, da se bo lovcema poljubilo nanje streljati. Planili so na fanta, na kar je nastal na cesti navaden fantovski pretep. Žal pa, da pri tem ni ostalo. Eden izmed družbe, Marakuti je vzel Travniku puško in odšel s tovarišem Štigel-nom proti Trebnjem. Med tem sta Travnik in Smrekar že končala boj z drugimi fanti in se napotila za Ma-rakutijem in Štigelnom. Slednji je spotoma krenil vstran, tovariš pa za njim, ker se je bil, da ga Travnik in Smrekar ne zalotita samega na cesti. Takoj nato res prideta za njima Travnik in Smrekar. Marakuti v strahu, da se ne bi kaj hudega zgodilo, se je s puško v roki hitro skril za blizo stoječi kozolec. Smrekar in Travnik pa sta zapazila Štigelna, katerega sta takoj pozvala, da se jima oglasi. Na Stigelnov odgovor veli Travnik Smrekar ju: Vstreli ga! Ob enem pa Travnik Smrekarju iztrga iz rok puško in se zapodi proti Sti-gelnu. Ko je ta zbežal, je Travnik za njim vstrelil. Strel ni zadel bežeče-ga. Pač pa ga je Travnik dohitel, ga s puškinim kopitom po glavi podrl na tla, kjer ga je s puško in nožem do nezavesti obdelavah Stigel je za-dobil več težkih poškodb. Zaradi te lovske razboritosti sta se morala Travnik in Smrekar zagovarjati pred okrožnim sodiščem. Dobila sta vsak po 8 mesecev ječe, plačati bosta morala tudi odškodnino za bolečine. Smrekar je dobil še en dan namečka, ker ni imel pravice puško nositi.
Bospodapstvo.
— Poljedelski tečaji v domo-brasnkih garnizijah. Domobransko ministrstvo bo uvedlo v letošnjem vojaškem letu v vseh garnizijah, če se priglasi dovolj udeležencev in če bodo učitelji na razpolaganje, poljedelske tečaje za moštvo.
— Ustanovitev balkanskega društva na Ogrskem. Brašovska trgovska in obrtna zbornica je predlagala ostalim ogrskim zbornicam, naj se ustanovi ogrsko balkansko društvo, kar je tem nujnejše, ker se je v Nemčiji in Avstriji pojavilo podobno stremljenje. Že geografična lega in velika konkurenca zahodnih industrijskih držav sili Ogrsko bolj nego druge države, kar najintenzivnejše izvažati na Balkan. Kakor se torej vidi, hočejo vsi oni, ki so prej in še zdaj sovražno gledali na balkanske Slovane, imeti dobiček od istih Slovanov.
— Avstrijsko-italijanska banka za Albanijo, ki je že dobila začasno koncesijo, ima pet milijonov frankov akcijskega kapitala. Izdajala bo tudi bankovce in bo imela sedež v bodočem glavnem mestu Albanije. Udeležene so sledeče banke: Wiener Bankverein, Bodenkreditanstalt, Lan_ derbank, Ogrska kreditna banka, Pe-štanska komercialna banka in Banca commerciale v Milanu.
Darila.
Upravništvu naših listo so poslali:
Za Cirfl-Metodovo družbo: Fran
Dekleva na Nj. V. ladji »Aspern« ob izlivu reke Bojane 3 K 50 vin.
Za Slovensko Sokolsko Zvezo: Henrik Christof, odv. ur. pis. dr. Fer-mevca v Ptuju 32 K, nabral ob priliki petletnice žalostnih dogodkov pri ptujskih Slovencih, Leopold Kaftan iz Semiča 8 K, nabral pri odhodnici bra-
tov Sokolov k vojakom mesto cvetličnega dneva, primarij dr. Ivan Jenko v Ljubljani po bratu Aleksandru Kostnapflu 20 K, mesto cvetličnega dneva, in gostilna Lenassi v Gornjem Logatcu 26 K, nabranih mesto cvetličnega dneva. — Skupaj 86 kron.
Za »Domovino« hipotečni oddelek Mestne hranilnice ljubljanske 50 kron.
Za Narodni sklad: M. G. iz Novega mesta 3 krone.
Za revno vdovo s 3 otroci: Neimenovani nabrali 13 kron.
*
Za Slovensko Sokolsko zvezo« mesto cvetličnega dneva darovali: Zbirka deškega naraščaja Sokola I. v Ljubljani 10 K 10 v; zbirka Sokola na Vranskem ob odhodnici brata Goloba 20 K; brat Peter Sitar, trgovec na Jesenicah, vsled neke poravnave, 30 kron; brat Mirko Tratnik izročil po svojem pravnem zastopniku iz neke kazenske poravnave 30 kron. — Vsem darovalcem in nabiralcem iskrena sokolska zahvala.
Za Sokola na Jesenicah daroval je brat Peter Sitar, trgovec na Jesenicah, vsled neke poravnave 70 kron. Živel! Na zdar!
*    * *
Podpornemu društvu za slovenske visokošolce na Dunaju so od 12. julija do 30. septembra t. 1. vposlali: 52 K 48 v: Bralno društvo v Mokronogu; po 20 K: dr. Anton Podpečnik, zobozdravnik na Dunaju, Hranilnica in posojilnica v Šmarju p. J., Ignacij Omahen, kaplan, Semič, dr. Anton Primožič, c. kr. dvorni svetnik v Zadru; 5 K: dr. Franc Kropivnik, c. kr. gimnazijski profesor v Ljubljani; po 3 K: Franc Ilovar, c. kr. revident, Brunn pri Modlingu, Ivan Breznik, trgovec in posestnik v Kamniku; 2 K: dr. Anton Dolar v Mariboru. Skupaj 145 K 48 h. — Društveni odbor se vsem cenj. darovalcem iskreno zahvaljuje. Obenem naznanja slovenski javnosti, da so prejeti darovi v preteklem poslovnem letu zaostali za lanskimi za cel pol-drug tisočak. Prosi torej v novem letu izdatnejših prispevkov, ki se naj pošiljajo na naslov blagajnika: Dr. Stanko Lapajne, dvorni in sodni odvetnik, Dunaj, L, Braunerstrasse Nr. 10.
Živeli nabiralci in darovalci!
Umrli so v Ljubljani:
Dne 6. okobra: Stanislav liud-nik, sin delavca, 4 mesece.
Dne 7. oktobra: Blaž Miklavčič, občinski ubožec, 31 let.
Dne 8. oktobra:   Avgusta Kor-tsehak, vodova zdravnika. 56 let. V deželni bolnici:
Dne 6. oktobra: Katarina Koko-tec, žena gostilničarja in posestnika, 73 let._
Današnji list obsega 3 strani.
Izdajatelj in odjrovorni urednik: Valentin Kopitar. Lastnina in tisk »Narodne tiskarne^.
Hedilnost in zdravilnost
ribjega olja je splošno znana, prav kakor dejstvo, da se malokateri človek premaga, uživati to težko prebavno olje neprijetne slati. Kdor torej poseže po Sco-ttovi emulziji za ribje olje, ne pride nikdar več nazaj na navadno ribje olje, saj je ta izdelek tako blagoslasten in lahko prebaven, da dela njega uživanje veselje starim in mladim. Zraven pa je Še omeniti, da Scottova emulzija iz ribjega olja s sestavinami prekaša navadno ribje olje na redilnosti in izrabnosti in je torej pri odraslih in otrokih povsod na mestu, kjer je treba čvrsto okrepiti: po prehiajenjo, oslabelostih, otežkočenem dobivanju zob, pri prenežni rasti kosti pri otrokih, po bolezni, shnjšanjn itd.
Toda samo
II
in nobena druga!
Cena originalni steklenici 2 K 50 v. Dobiva sepo vseh lekarnah. Proti vpoSiljatu 50 v t pismenih znamkah
dobite od trrdke SCOTT & BOWNE C. z o. z, na Dunaju VIL skliceraje se na naš   list enkratno  vpo£ilJatev poiz-
^krinje od kike letanic J
Žitne cene v Budimpešti.
Dne 8. oktobra 1913. Termin.
Pšenica za oktober 1913. Pšenica za april 1914. . Rž za oktober 1913 . . Rž za april 1914 . . . Oves za oktober 1913 . Oves za april 1913. . . Koruza za maj 1914 . .
za 50 kg 10 64 za 50 kg 11-39 za 50 kg 812 za 50 kg 8-85 za 50 kg 752 za 50 kfr 7-72 za 50 kg 6-40
Neteorologično poročilo.
viiina nad morjem 305-2 Srednji zračni tlak 738 mm
oktober J	Čas opazovanja	Stanje barometra v mm	Temperatura v C°	Vetrovi	Nebo
7. »i	2. pop. 9. zv.	734-9 7356	19-7 154	sr. jzah. si. zah.	deL jasno a
8.	7. zj.	734-5	11-8	brezvetr.	sk. oblač.
Avstrijska špecialiteta. Na želodcu bolehajočim ljudem priporočati je porabo pristnega »Mollovega Seldliz-praška", ki je pre-iskušeno domače zdravilo in vpliva na želodec krepilno ter pospeSilno na prebavljanje
! in sicer z rastočim vspehom. Skatljica 2 K.
j Po poštnem povzetji razpošilja to zdravilo vsak dan lekarnar A. MOLL, c. in kr. dvorni zalagatelj DUNAJ, Tuchlauben 9. V lekarnah na deželi zahtevati je izrecno MOLL-ov preparat, zaznamovan z varnostno znamko in s podpisom. 2 33
Koncipijent
z dveinpolletno prakso, 3596
: išče mesta v odvetniški pisarni.
I
] Nastopi I. nov. 1913. Ponudbe pod ! šifro „Akademik/3596" naupr. »SI. Nar.«.
Redka prilika!     Redka prilika I
z enoletno odvetniško prakso in s sod-nijskim izpitom išče mesta. Naslov pove upravništvo »Slovenskega Naroda'.
3586
Moj soprog, Anton Kordiš v Travniku, kateri se je dne 24. novembra 1912, na lovu na dosedaj še ne pojas-nen način ponesrečil, je bil zavarovan proti nezgodam pri »Fonciere« Budimpeštanski zavarovalni družbi, generalni zastop v Gradcu, Neuthorgasse, 50.
Četudi se zavarovanje ni glasilo na nesreče pri lovu, vendar je zavarovalnica škodo na tako kulanten način poravnala, da jo vsakomur naj topleje priporočam.
Antonija Korđiš.
se ceno prodasta 3594 Radeckega cesta št. 2/1.
Jako dober [kratek
klavir
proda 3593
Stari trg  štev. 22/11., levo.
Prodajalka
z dobrimi izpričevali, nemščine in slovenščine zmožna, mešane stroke,
želi službe takoj ali pozneje.
Naslov pove upravništvo »Slovenskega Naroda«    pod    »Poštenost 3595".
ki potrebujejo dobre tehniške pomočne sile, naj izvolijo vprašati na
„Društvo   graditelja kraljevine Hrvatske  I  Slavonije" Zagreb, Preradovičev trg. št. 6. 3593
Ugodna prilika! Ugodna prilika I
Naprodaj sta dve lepi štiriletni
kobili
lipicanske pasme in skoraj nova eno ali dvovprežna lična kočija. Proda se tudi posamezno.   Naslov pove uprav.
»Slovenskega Naroda«. 3583
Lepo, veliko, suho In svetlo
35S1
Več pove Julius Meinel, trgovina s kavo, Šelenburgova ulica št« 7.
stava ustnih in strupenih sob
iz gozdov okoli Ljubljane od četrtka 9. do vštevši nedelje 12. oktobra
v balkonski dvorani Kazine. — Vstopnina 50 vin. otroci 20. vin. Otvor-
jeno od  10.—6. ure. 3585
Ribarski okrožni odbor za Kranjsko
je v zavodu za riborejo pri Želimljah odgojil
3590
potočne postrvi
Te sedaj polletne ribice se Oddajo za naselitve v odprtih vodah. ~mn Reflektanti naj se obrnejo na
ribarski okrožni odbor v £jubljani, gosposka ulica št. 3.
Štev. 4012/1913 359]
Oglas.
Na dan 15. t m. določena dražba
se preloži na poznejši čas.
€. kr. okrajno glavarstvo v Logatcu,
dne 7. oktobra 1913.
^l. Haring
Konfekcija za otroško obleko. — Strojno pletenje.
Dvorski trg it 1. Dvorski trg it 1.
Naznanjam, da so pravkar dospele 3515
nove otroške oblekice.
!Ob priznano najboljši kakovosti brezkonkurenčne cene. Kar je ostalo še oblekic, se prodajajo po tvorniški ceni. Nogavice vseh kakovosti se izdelujejo najbolje.
Srednja včerajšnja temperatura 1610 norm. 119°. Padavina v 24 urah 0 0 vam'
9352
87
70
kakor tudi
najnovejSe  oblike pri:
L|nbl]ana
Mestn i tpg 19—Stari trg 8.
JfiT
29 izvrševanje nlnega vezenja in hooia n
J. Repše & I.Uer&ek
Ljubljana — Kongresni trg št. 5 — Ljubljana.
Zaradi velike zaloge se pričeta dela prodajajo po tvorniških cenah.
izvrševanje društvenih zastav in trakov ter vseh cerkvenih paramentov. Belo vezenje in predtiskarija.
Občeznane nizke cene. Ugodni nakup raznih daril. Zunanja naročila se točno izvršujejo.
3551
Motaj za sestavo načrtov in prani za nraeite v Tržiču (Gorertt).
Načrt vsebuj: 12 učnih sob, telovadnico, risalnico, prostore za kuhinjski in gospodinjski tečaj, stanovanje za nadučitelja, pisarno za nadučitelja, sobo za učila, posvetovalnico in stanovanje za šolskega slugo.
Najboljši načrt dobi nagrado 900 E, drugi 650 K in tretji 450 K.
Načrt, ki se bo dejansko sprejel, je s to nagrado kupljen v last, ne da bi se zavezal krajni šolski svet dotičnemu stavbo oddati.
Prvotni razglas je s tem razveljavljen in se rok podaljša do 1, fisc. 1913« Pripomni se, da generalni projekt ni na razpolago pri c. kr. okrajnem Šolskem svetu.
Krajni šolski svet tržiški, Gorenjsko,
dne 3. oktobra 1913.
Natečaj.
Kraljevo srbsko ministrstvo za narodno gospodarstvo potrebuje
rožnih znrmozdr
Zato se po odloku gosp. ministra za narodno gospodarstvo od 13. septembra t 1. Pbr. 8952 pozivajo gospodje s kvalifikacijo, kateri hočejo vstopiti v državno službo, da se
do 15./28. oktobra 1913
obrnejo na ministrstvo za narodno gospodarstvo (Ministarstvo Narodne privrede) v Belgradu s prošnjo, kateri naj prilože potrebne dokumente. Pogoji za sprejem so:
1. da je kompetent diplomiran živinozdravnik, kar ima dokazati z diplomo v prepisu potrjeno;
2. da je zdrav, — dokaz je zdravniška svedo£ba;
3. da priloži svedočbo o tem, s čim se je doslej bavi!, odnosno o svojem dosedanjem službovanju, in
4. ako je tujec, da razume srbski ali kateri drugi slovanski jezik.
Tuji državljani sprejmejo se kontraktuelno po običajnih pogojih za tujce.
Plača je sedaj s početka 1500 dinarjev na leto in 480 dinarjev letne doklade. Vrhu tega imajo okrožni živinozdravniki pravico na privatno prakso in na takse predpisane za pregled trgovinske živine, kakor tudi na takse za pregled živine na občinskih klavnicah v mestu službovanja.
Od odeljenja za poljsku privredu i veterinarstvo
Ministarstva Narodne privrede
Pbr. 8952. Belgrad 13/26. septembra 1913.
3568
Naznanilo preselitve obrti!
Podpisani vljudno naznanjam p. n. občinstvu, da sem kupil od prejšnjega lastnika
vrtnarijo pri Sv. Križu
ter bom izvrševal vsa vrtnarska dela.   Prevzemal   bodem tudi
' krasenje in oskrbovanje grobov za Vse svete.
Venci, šopki in vedno sveže cvetlice se bodo vedno dobile ter se priporočam tudi za dekoracije. — Ker sem v vrtnarskem obrtu dobro izvežban, se vljudno priporočam za mnoga naročila.
S spoštovanjem 3588
JPervel Šimenc^
umetni, trgovski in pokopališki vrtnar
Sv. Križ pri Ljubljani — novo pokopališče.
14 leten deček išče mesta kot
v
Dovršil je 5 raz. ljudske šole. Ponudbe na upr. »SI. Nar.« pod „ Vajenec/3558".
z vrtom, dvoriščem in drugimi pritik-linami, se radi družinskih razmer pod zelo ugodnimi pogoji proda.
V hiši je gostilna, pripravna za vsako obrt ali stanovanja. Prihodnost zagotovljena. Kje, pove upr. »SI. Naroda«.
in sicer 300 hI belega in 200 hL Ši-lerja se dobi pri
Jakobu Vesna ver, posestniku v Bujah na železniški postaji. Do-
i     bro blago po tržni ceni, 3559
ravnokar izučen v trgovini z mešanim blagom, 18 let star, slov. in nemškega
jezika vešč, želi vstopiti v trgovina takoi ali pozneje. Naslov: „R. S.*1
Sv. Lovrenc na Brav. poljn, po«
štno ležeče, 3:63
Proti prah a jem, luskinam
in izpadanju las
deluje isajltoljde priznana
Tanno-cninin Mtnrn
katera   okrepčuje   laslšče, odstranjuje luske in preprečuje Izpadanje las.
1 steklenica z navodom 1 krono.
Razpošilja se z obratno pošto ne manj kot dve steklenici.
Zaloga vseh preizkušenih zdravil, medic, mil, medicina!, vin, specijalitet najfinejših parfumov, kfrurgiških obvez, svežih mineralnih vod itd.
Dež. lekarno MIlanu Leusteka
v LJubljani Rasljeva cesta ii I.
poleg novozgrajenega Fran Jožefovega
jubli. mostu.
17
V te| lekarni dobivalo zdravila tudi člani bolniških blagajn južne železnice, c kr. tobačne tovarne in okr. bolniške
blagajne v Lfnblianl.
ordinira slej kot prej v Žalcu štev. 40.
pozor!
Vedno velika zalaga
klobukov in čepic
lastnege izdelka.
Kupuje kože
vseh divjačin po najvišjih dnevnih cenah.
Se priporoča za izdelovanje
Kožuhov vseh vrst, Kakor tudi damskih jop, faolerjev, m ulov. V zalogi ima vedno veliko izbiro vseh vrst hožuhovine. — Sprejemajo se popravila vseh v to stroko spadajočih predmetov.    Izdeluje se vse po
najnižjih cenah. 3369
J Vtanek, Ijubljana, Sv. petra cesta št. 21.
Št. 2329.
pns dražbe.
3538
Občinsko glavarstvo Materija, pol. okraj Volosko, razpisuje na podlagi projektov, izdelanih po c kr. melioracijskem uradu v Trstu, sledeče gradnje in sicer:
1. gradnjo vodovoda v Hotičini«
proračunjenega na 3259 K 41 v.
2- gradnjo vodovoda v Vodicah,
proračunjenega na 14229 K 24 v.
3. gradnjo kapnice v Golcu,
proračunjenega na 9337 K 33 v.
4. gradnjo kapnice v Gojakih,
proračunjenega na 7129 K 38 v.
5. gradnjo napajališča v Ostrovici,
proračunjenega na 1112 K 52 v.
Gradnje se bodo oddale na podlagi enotnih cen, katere imajo ponudniki vstaviti — za vsako gradnjo posebej — v svoje ponudbene stroškovnike.
Načrti, proračuni, kakor tudi splošni in posebni gradbeni pogoji so na ogled v občinski pisarni.
Pismene ponudbe s 5% varščino v denarju ali pupilarno varnih vrednostnih listinah so — za vsako gradnjo posebej — zaprte vposlati podpisanemu občinskemu glavarstvu najkasneje do 25. oktobra 1913.
Občinsko glavarstvo si pridržuje popopolnoma proste izbire vposlanih ponudb.
Občinsko glavarstvo v Materiji
dne 1. oktobra 1913.
Občinski glavar: B. Kastelic.
II
Slav. občinstvu vljudno naznanjava, da sva otvorila
v Trnovem v £jub!jani, Karunova ulica 10
(tik trnovske cerkve)
sko klet
pod imenom
dalmatinska vinska klet
kot javno gostilno.
Točila se bodo pristna dalmatinska, primorska in štajerska vina ter vina iz lastnih vinogradov. Z dobro mrzlo kuhinjo se radevolje postreže. Postrežba prijazna in točna.
Se priporočava za cenjeni obisk z vsem spoštovanjem
Minka in Matko Inkret,
3554 gostilničarja.
!
Trgovec v najlepši moški dobi, z jako dobro vpeljano trgovino ter simpatične vna-njosti, Želi radi pomanjkanja znanja seznanitve z gospodično ali mlado vdovo, ki bi imela od 5000—8000 K premoženja, v svrho takojšnje ženitve. — Resne ponudbe, ako mogoče s sliko, ki se takoj vrne, naj se dopošlje pod „ A. B. Lfubllana 3541" na upravništvo >Slovenskega Naroda«. Tajnost zajamčena. 3541
DE
£1
2IŠ3E
3t
30D
plošna hranilnica v Trstu
osnovana po načelih hranilničnega regulativa z dne 2. septembra 1844,     »mcbi.     4      . ■ — .'       jl    ■ «^mj
je pričela poslovati s PT OKtOSJPOm  t.   I. 4W
Uradi so v ulici Torre Bianca št. 41. Uradne ure od 9. do 12. dop. in od 3. do 5. pop,
^^^^^^^^^^^^^^^ lfložna obrestna mera 4%- ^^^^^^^^^^^^^^=
„SFLGSNA HRANILNICA" v Trsta Je edini slovenski zavod na Primorskem, ki le upravičen sprejemati vloge, za
katere se zahteva pupilarna varnost. 3485
3E
3G
3 [sin
2E
3E
3E
5281
50
9^9802
46
Priporočamo našim n  gospodinjam z
KOUNSKO CIKORIJO
mm
iz edine slovenske* tovarne v Ljubljani
i 500 kron I
Vam plačam, ako moj uničevalec korenin balzam Ria Vaših kurjih očes, bradavic, otiščancev ne odstrani v 3 dneh brez bolečin, Cena lončka z garancijskim pismom 1 K. Kemenv, Kaschau (Kassa) L, Post*. 12 64 Ogrsko.
Slovenko, katera ima lepo pisavo in zna pisati na str.. 3534
sprejme VyOrova tov. hranil praga Vili
N. B. Želimo tudi prepis spričeval iz meščanske in trgovske šole. Mesečna plača K 90'—. Oni, ki bode sprejeta, se povrne vožnja v Prago.
Čipkasto blago, čipke, vložki, vezenja f
svila, posamentrtfa, gumbi, žaboti in vse druge modne potrebščine za dame v obilni izbiri in dobrega okusa
V modni trgovini za, olame 3493 P. Magdic, Ljubljana, nasproti glavne pošte.
_s4
Proda se radi pomanjkanja prostora
pohištvo1
in več postelj z žimnicami v Ljubljani, Kopališka ulica 12.
J. Zamijeti
čevljarski mojster
v LJubljani, Gradišče 4
izvršuje vsa čevljarska dela do najfinejše izvršitve in priporoča svojo zalogo
storjenih čevljev.
Izdeluje tudi prave  gorske in telovadske čevlje.
Za naročila z dežele  zadostuje kot mera priposlan čeveli. 237
Modni salon
Stuchlv - jtfaschke
31jj\n/blj£ina,, Židovska "ulIIcs,
Priporoča po najnižji ceni cenj. damam tu in na deželi svojo bogato zalogo
zimskih klobukov in šport, čepic za dame in deklice.
Priznano dobro blago* — Nizke cene.
Popravila se točno izvršujejo.   1463   Žalni klobuki vedno v zalogi.
za parno žago želi službo preme-
niti-   Vešč tudi gozdne manipulacije. Pismene ponudbe na upravn štvo »SI. J Nar.« pod ^Poslovodja žage 148/3555."
Fr. P.
Ustanovljena leta 1841.
Ustanovljena leta 1841.
LUIGI SALVADOR TRST.
Ulica  Casimiro Donadoni št. t&.   — Telefon štev. 738.
Naslov za pisma: luigi Salvador, Trst, poštni predal.
Edina tvornica s patent, avtomatičnim sistemom. Najznamenitejši na Primorskem.
Posebnost: Naravni fesih iz belega in rdečega vina ter naravni fesih iz čistega alkohola za konserve.
Izprašan optik,
zalagateSj c. kr. armade, vojne mor-narice, domobrancev itd.
Ljubljana, Stari trg št. 9.
3329
Vsled avtomatičnega proizvajanja, ki je mnogo cenejši od ročnega dela, mi je mogoče postreči svojim odjemalcem z izdelkom, ki je neprekosljiv glede dobrote in nizke cene. — Naročbam se prilaga pismeno jamstvo, da odgovarja izdelek popolnoma hranilni svrhi; na zahtevo pošljem vzorce in cene.
V važnejših mestih iščem zastopnike.
V važnejših mestih iščem zastopnike.
1091
Edna posebnosti likerja je I
je posebnost želodčnega likerja iz zdravilnih rastlin, kateri izborno vpliva proti slabostim v želodcu ter radi tega v nobeni družini  ne  bi  smel manjkati.
Zdravnik želodca.
Očala in ščipalniki po strokovnjaških in zdravniških predpisih. — Z elektr. obratom  moderno   urejena delavnica.
JBS" Najnovejši cenik brezplačnol
Priporoča se domača
Mučili S Ko.
Frasaca Jožefa cesta 3.
SpiijOHOipoifl,
ter se izvrše točno in solidno.
Založniki c. kr. priv. juž. žel.
Solidna  postrežba. —  Najnižje cene.
lahko doseže vsaka gospodinja, ako namesto presnega masla rabi edini polnovredni
nadomestek za presno maslo: margarino
Blaimscheinov »unikum«. Margarina »Uni-kum« se izdeluje iz najčistejše goveje obi-stne tolšče v zvezi z najfinejšo smetano ter rumeni in se peni kakor navadno presno maslo. Kraje, kjer se dobiva v vsakem mestu ali v vsaki vasi, naznani na vprašanje edina izdelovalnica svetovne znamke
Blaimscheina margarina „Unikum" združene tvornice margarine in presnega masla, Dunaj XIV. 2052
1995 Prva domača tovarna
omar za led
Simona Praprotnika
v Ljubljani, Jenkova ulica št. 7.
Prevzemajo se vsa v stavbno in pohištveno : mizarstvo spadajoča : dela, katera se točno in po najnižjih cenah ---izvršujejo. ==
Velita zaloga gostilniških okroglih miz.
Ceniki se pošiljajo na zahtevo brezplačno in poštnine prosto.
rodaialna
KO. tovarne čevljev
v Ljubljani, Breg št. 20 (Cojzova hiša)
p riporoča:
3480
čevlje za gospode po K 12--, 13--, 17-—9 20-—-čevlje za dame   po K 10-—, 12--, 15--, 18-—.
nadalje za dečke, deklice in otroke, kakor tudi EE  obutev za dom vsake vrste. ==eeeee
Tovarni:
prave pasme v 4. letu, dresirana ?a lov na zajce in jerebice se poceni proda. Povprašati v zalogi čevljev Stritarjeva ulica štev. 9. 3575
Akordunti
za kamenolom!
Cementna tovarna v Ralji, Srbsko, potrebuje akordanta s kavcijo, ki si upa s svojimi delavci iz tovarniškega kamnoloma letno od 20—30000 m3 čistega kamna za cement preskrbeti in na mesto postaviti. — Samo v tej stroki izvežbani akordanti naj pošljejo pismene ponudbe s pogoji — ali pa, da se osebno javijo dne 12. t. m. Ob 9. dopoldne v hotelu „Union" v Ljubljani, kjer se bode tisti dan nahajal naš tehn. ravnatelj g. Mihajlo Rosman.
Ravnateljstvo Raljshe tovarne za cement.
3560
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani
Stritarjeva ulica štev. 2.
n   Delniška glavnica 0,000.000 kron.
Rezervni fondi okroglo 1,000.000 kron.
Poslovalnica I. e. kr. avstrijske državne razredne loterije.
Podružnice v Spljetu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici in Celju.
Sprejema vloge na knjižice In na tekočI račun ter Jih obrestuje od dne vloge po čistili s
4
31 0
Kupuje In prodaja srečke ln vrednostne papirje 0 s :: :: vseh vrst po dnevnem korzo. :: :: :;
07360
11