PROSVETA Uredniški in upravniiki prostori: 1057 South Lcwndale A v« Offico ot Publicatlon: M07 South Lawndals Avo. Tslaphone, Ročk we 11 «904 GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE u. A« « i^UTmtT CHICAOO. ILTOREK, 13. JANUARJA (JANUAHY 13). 1S42 ter tnallint «t »podal rateof postags providod for In sectlon 1103, Act of Oct. 3, 1017, authorlsed on Juno 4, 1010. 8ubseriptlon 10.00 Yearly Nemci beže pred srbskimi četniki Diktator Hitler odstavil več generalov GENERAL UDET USTRELJEN Odpor proti načrtu kontrole cen Roos#vslt sklical sejo kongresnih voditeljev Wsshlnfton. D. C., 12 Jan Predsednik H o< siovell jo dal razumeti, da se ne strinja s provizijami v aenatu sprejetega načrta glede kontrole cen, ker lahko ta povsroči porast cen potrebščinam. , ,Htef»hen Kaily, Ko»*aeveltov tajnik; Je na/na mi konferenco med pMHlsodnikom m kongresni- PROSVETA TOREK, 13. JANUARJA PROSVETA THE ENLIGHTENMENT _ GLASILO M LASTNINA SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE On an of and published by Slovana National Benefit Society Naročnin ta Zdrut.na driav* (laven Chicha) in ae let*. »3.00 ia pol Uta. 01.50 a* ¿etrt Utaj m Chicago is Cleve 17.SO a* celo Uto. 03 74 a* pol Uta) se laosomsivo 00.00. Subscription ratest for the United Stales (except Chicago) end Canada M OO per y*er. Chicago and Cloere 07JO pee rw. countries 00.00 per year. Cene oflaaov po dogovoru.—Rokopisi dopUov in člankov s* na vračaj*. Rokopisi literarne vs*bia* (¿rti**, drame, pesmi lid.) se vrn*)e poélljatalju U v slučaju. 0« i* prfMU pettnlne Advertising ratos on sgr**m*nL—Manuscripts of communications and unsolicited articles will net b* returned. Other mil auch as stori**. plays, poem. etc.. wilt be returned to send« when accompanied by -M addressed and stamped envelop*. Naslov na vse. kar Ima stik s listom i PROSVETA 2157-51 So. LasmdaU Ave.. Chi**«*. Illinois O Miklavžih ML Olive« IlL—Božični prazniki so minuli in z njimi tudi staro leto. Tako smo imeli zopet običajna sezonska voščila, namenjena prvim in drugim, ampak ostalo je večinoma le pri voščilih. Ali v naši družini so bila vpičila tudi praktično izvedena. Na božični dan so prispeli vsi moji sinovi in hčere s svojo obi-teljo Iz Milwaukeeja in Chica-ga: s 14 velikimi in malimi Miklavži na očetov dom. Gotovo so se že prej dogovorili za to skupno praznovanje .božičnega dneva, za kar jim vsa čast na tem mestu. Mogoče so si 11, da je to morda zadnj kar pa nal nam ne podira njo za bodočnost. Pred nekaj dnevi je prilla Iz New Yorka vest, da pride v krat-j vwel jf bU gprejem, au kem v New York bivši rumunski kralj Karol in organizira tamkaj ^^ teija ^ bUa ¡^iteVi pD "svobodno rumunsko vlado." Karol se nahaja v Mehiki, kamor je „jJJpj odpočitku je sledil živa- MEMBER Or THE FEDERATED PRESS Glasovi iz J. naselbin koledarje in več vrst Adamiče- Kralji za svobodo in demokracijo! isv rta /M, prišel s Kube s svojo ljubico Magdo Lupescu, s katero je pobegnil iz Rumunije v septembru 1940, to je ob času nacijskega puča v Bukarešti. Rumunija, kot je znano, ima od takrat lutkarsko vlado i umunskih fašistov, ki dosledno capljajo za Hitlerjem. Omenjana vest se glasi, da ja Karol Izjavil nekemu svojemu agentu, da se ni nikdar odpovedal prestolu Rumunija in vse vesti radodarnega Miklavža je prevze-o njegovi abdikaciji za časa njegovega bega so bile lažnjive; on se ia Mary Maren, soproga Albina ia vedno smatra za rumunokega kralja. Zdaj, ko ja Amerika v Marna. Po zaključku par božič-vojni z nacijsko Nemčijo in njenimi lutkarskimi priveski, med katerimi ja tudi Rumunija, je njegova dolžnost, da stopi na čelo svobodnih Rumuncev v Ameriki In obnovi svojo vlado, katera bo vodila borbo za osvoboditev in demokracijo Rumunija, ja rekel. Ameriški Rumuncl imajo v New Yorku svoj "Odbor za svobodo, Rumunije in zmago demokracije" in predsednik tega odbora, Leon Fischer, ims nalogo, da stopi v zvezo z bivšim kraljem za skupno akcijo. Skoro damo prav državnemu depirtmentu v Washingtons ki je pred enim mesecem uljudno pokaral ameriške državljane, tukaj rojene in naturallzlrane. ki sosktivnl pri gibanjih za oavobodltev raznih evropskih dežel, čeprav nam tista izjava državnega depart-menta—zaradi katere je bil odložen slovenski narodni kongres v Ameriki—ni ugajsla. fie danes ne razumemo, kje ln kako bi ško-dllo ameriški demokraciji, če naturaiizirani državljani Amerike poleg svoja glavne naloge, da pomagajo Zdraženlr* državam do zmage, mimogrede pomagajo tudi svoji rojstni dežali onkraj morja do demokracije—na drugi strani pa vidimo, da ni vsa demokratično, kar danes išče zavetja pod krili ameriške demokracije in izrablja njeno ime. Kralj Karol se bo zdaj boril za svobodo in demokracijo Rumunija! Za svobodo svojegs kraljevanja Rumuncem, to že, toda kda) je Karol pokazal, ko je sedel na rumuoskem tronu, da mu je za kakšno demokracijo? Kolikor je javnosti znano; jč dp svojega zadnjega bega iz Rumunije pokazal le to, da je veseljak, da rad ljubi krnske in šport. To je sicer njegova oscbns zadeva, ki nas ne briga, ampak, če ta človek ali kdo drugi njegove baše prihaja s praporom demokracije v roki zato, da mu drugi priborijo nazaj njs-gov prestolček s starimi dohodki vred, je to nekaj drugega. Če bt Karol res osvojil načelo demokracije, bi sporočil rumunskemu odboru v New Yorku: Drsgi rumunski brstje, bojujte se za demokracijo, katera se najbolje počuti v republiki! Jaz sem zadovoljen s svojo Magdo ln z življenjem, ki ga imam zdaj in moja kraljevska krona naj gre v muzej! Vsa sreča z vami!— L Naravnost ogabno ja, kaj se danes vse klepeče in intrigira v imenu demokracije. Karol ni izjema. So tudi draft, ki oo silno bogati na besedsh o demokraciji, medtem pa skemarijo na vse načine, kako bi po tej vojni porinili Evropo nasaj v preteklost. Ns primer v Ameriki že dolgo časa gostuje "kronprtne" Oton Habs-burg, ki se liže bogatim in vplivnim Američanom, zlasti pa plitvim hen razgovor do opoldanskega kosila. Potem pa je prišlo povelje, da moramo vsi ostati pri bo-žičnam drevescu, kjer so bila Mi | klavževa darila za vse. Vlogo nih pesmi, ki jih je dobro Izvedla, se je kar na tla vsedla poleg drevesca, da bi si križa preveč ne nategovala in svoj posel izvršila vsem v zadovoljstvo. Obdarjenih bilo 23, med temi. 20 domačih. Pričujoči so bili mi Pavel Sajron, njegova ženavin John Plesnik. Tudi nekaj sosedov in stranskih se je udeležilo teh ceremonij, katerih bi si želel večkrat v letu. (Enako željo sem izrazil sinu tudi na "father's day".) V prošlem letu zaznamujemo med nami nekak napredek, to je združitev SNPJ in SSPZ, za kar se ja delovalo nad 20 let. Tudi v tem novem letu se vidi več slož-nosti med članstvom jednote, kar je pač veselo znamenje za napredek organizacije. Lansko le to ob tam času se je porabilo veliko črnila v Prosveti radi sten skih koledarjev, letos pa vse mol Čl—mogoče zato, ker so se zapoz nlll. Jaz mislim, da je konvenč-na rana prevelika in jo bo treba zaceliti, kakor tudi še marsikaj drugega, predno bodo prišli zopet koledarji na vrsto. To je moje mnenje. Kar se delavskih razmer tiče: dala je dovolj, kdor ga ima. Kdor. ga nima, ga pa tudi. opoldne pri največji svetlobi ne dobi. To se posebno tiče nss maj-narjev, ki smo delali v pogorelem rovu št. 5. Od neke strani nas nagovarja, da bi pričeli Američsnksm. ker je lep dečko, in na tihem agittra za obnovo d4elJom; "?vedu ®V(ije nove katoliške države v srednji Kvropi, ksteri nsj bi on vladal po "sgledu snglelkega monarha." Vse je že ta fant obljubil, na vse je že prisegel, samo tega noče obljubiti, da se bo podal v pošteno privatno življenje. Nov dokaz, da Burbonci—pa naj so od koderkoli—se niso še nikdar ničesar (dobrega in koristnega) naučili in ničesar (svojega trotovstva) pozabili! Kadar bodo kralji zariti za pravo demokracijo—ne bodo Več kralji, temveč navadni državljani, ki jih bo lahko vsakdo pozdravil z ' zdravo, brate!**—ne pa z "njegovim veličanstvom," kar je poniža- stroška, toda is ta moke ne bo kruha. Pravijo, da osel gre samo ankrat na led, mi smo ili pa ža trikrat. Torej smo bili tri krat osli in to je dovolj častno za nas. Andrew Maren. - Poročilo sastopnlka Tira HUI. Pa.-Zadnjlč sem nje zs slehernega svobodnega državljana. Kajti demokracija, ki ^¿i^.h/^u J* res demokracij., ne pozna •veličanstva" in' "podanikovinlU ^J^^^V.IZ^ gospodov In hlapcev. To so nazivi človeškega ponižanja Iz temne, tlačanske preteklosti. Dali ameriški Humunci verjamejo "demokraciji** biviega rumunski g* monarha, ki se je oziroma se bo priklatil mednje, ne za poštenim delom, temveč da iztisne kaj iz njih, to je njihova stvar. Toda /a amrrtiko demokracijo, ki dopušča to početje pod svojo zait ito, je umazana kraljevska piopaganda črn madei. cembru navadno kar naprej in poeabno it sede j, ko imam za prlboljiek Ameriške družinske T vih knjig. Ko sem prejel prvo zalogo ko-, edarjev, sem se podal na Bon Air in Um prodal 11 koledarjev, eno Adamičevo knjigo Two-Way Passage, dobil šest naročnin 'reeveti in eno Proletarcu. Zabaval sem se od hiše^do hiše pozno v noč. Ker je bil javno predzadnji dan lova, je bil ves lovski klub pokonci in tudi ostali v naselbini so bili veselega razpo-oženja za drugi dan, ko gredo na lov, zvečer pa na srnjaški golaž. Na gostijo sem bil tudi jaz povabljen, toda, žaj, se nisem mogel udeležiti. Tisti večer sem spal pri družini Skedel. Preko noči je zapadla neka spaka in mraz je pri tisnil, drugi dan ps je drselo tako, da ni bilo varno iti iz hiše. Ampak lovcev ni ustavilo slabo vreme. Že pred šesto uro zjutraj so jo odkurili več mHj daleč v hribe. Kakšno srečo so imeli tisti dan, mi ni znano. Mene je slabo vreme zadržalo do pol dneva, potem sem se pa odpeljal s pomočjo Franka Pen kota v Central City in Caim brook, za kar hvala Franku in ostalim v Bon Airju. V Central Cityju sem najprvo obiskal gozdarje, ki so kupili po izvod koledarja. Samo moj stari znanec-samostojnik se je izneveril. Mislim, da se bo kmalu oženil, ker je začel varčevati. Pa tudi na svatbo ne bom šel, če me ne bo povabil, dO bo vedel, da sem jezen. Od gozdarjev me Frank popelje v Cairnbrook k svojim staršem, ki so kupili koledar in mi dali naročnino. Nato obiščem še J. Juko in trgovca z mešanim blagom Johna Milavca, Tam dobim večerjo, prodam koledar in dobim naročnino» nato pa ,nazaj h Penkotovim iskat prenočišča Malo se pogovorimo, dobim po-večerjak, potem pa hajdi k sosedovemu Andrejcu spat, kakor navadno, finala vsem. Drugo jutro ja bilo mraz in sneg je nosilo kot tisoč vragov jaz pa naprej v dolino. Obiščem družino Stister, ki se je ravno priselila v svoj dom iz Holl-soppelna. Kupili so koledar, nato pa obiščem druiffto Satkovič. Tudi tam prodam koledar in dobim kosilo, z misus se pa malo pokregava po stari navadi, tako za špas. Nato mi ponudijo vožnjo v Central City, kamor gredo na sejo neke organizacije, ki se je vršila v poljskem božjem hramu, če sem pravilno razumel Peljejo me k br. Bratihu, kjer se ja ravno vršila letna seji društva ABZ. Večinoma so tudi člani SNPJ ln so bili s sejo kmalu gotovi. Prodal sam tri koledarje, nato se pa podal k družini Mihelčič. On je bil delegat 12. konvencije SNPJ. Mislil sem, da bom hitro opravil in se podal proti domu. Zima je bila hujša kot v okolici Johnstowna. Ko sem omenil, kaj nameravam, stavi misus takoj predlog, naj ne hodim tisti večer nikamor. Kar hitro sem podpira) in sprejel predlog in oetal njih gost do drugegs dne. Drugi dsn sem šel še v par hiš povedat, da prodajam kole- =======- dar je in pobiram naročnino za Prosveto, nato pa na cesto kazat voznikom pot proti Wind-berju. Kmalu me nekdo pobere in bila sva takoj v Windber-ju. Tam se ustavim pri znani družini J. Jordan, kjer* dobim nekaj za pod zob in prodam koledar. Nato se ustavim pri tajniku društva 421 in pri družini F. Demojzes, ki sta tudi kupila koledar, nakar jo mahnem po drugo zalogo koledarjev h br. Langerholcu, kjer jih imam spravljene. " Razprodam jih v okolici Johnstowna, nakar mi je zaloga sto iztisov pošla. Čakati sem moral druge zaloge in čez par dni sem jih že nekaj dobil. S to zalogo se podam na Krair| dan pred božičem. Mislil sem, da bom prodal koledarje, pobral naročnino, zvečer pa domov, pa sem se motil. Dobro sem. vse opravil, prodal vse koledarje in dobil naročnine, med temi še eno novo, ali za domov mi je pa "gesa" zmanjkalo. Nato sem znanci tudi jaz počakal Miklavža, ki se je prav dobro obnesel z darili in veseljem za mladino in tudi za starejše člane. Otroke so. naučtfi igro s petjem. Program je vodil društveni tajnik Anton Tavžel. Otroci v starosti 5 do 16 let so zelo dobro in korajžno nastopili kot pastirčki. Po dveh urah programa se privleče Miklavž skozi dimnik in začel Je deliti darove otrokom. Za starejše pa je pustil v spodnjih prostorih več steklenic "železne", sodček piva in dve veliki gnjati. To je bil res nebeški večer za vse navzoče. Tudi jaz sem bili deležen teh dobrot do pcatavne ure, nato sem pa prenočil pri oskrbniku dvo-rape, za kar lepa hvala, kakor tudi odjemalcem koledarja—niti eden mi ni odrekel—naročnikom in viharju, ki me je tja prinesel na božični večer. Ta večer bo marsikomu ostal v spominu, posebno pa otrokom, katerim so priredili tako veselje. Za nameček so imeli tudi izvrstno god bo na harmonike. Potem sem se podal s 25 koledarji na Lloydell in s pomočjo Antona Vidriha obiskal tudi Onalindo. Prodal sem 21 koledarjev, dobil sedem naročnin Prosveti, med temi dve novi in eno novo Proletarcu. Ko se ustavim pri znancu Andrejcu F., je bil že prehlajen tako, da se mu še govoriti ni ljubilo. Mislim, da so ga obrcali rogači, ki jih je v sol tlačil, toda žive, ker o ustreljenih ni bilo sluha. Torej hvala vsem, ki sem vas obiskal, Antonu Vidrihu in njegovi soprogi za prenočišče in postrežbo, povrhu sta me pa še pe ljala na Krain, da sem oddal že naročene koledarje. Pozdrav či tateljem Prosvete. Frank Cvetan, 289. Wake Up, American! & Wake up. Americans! . Make America's answer roar opt over the world. Every dtlaen must back the United States Army and Navy to victory—back them with work and money. Do your part: Buy U«1U4 Stamps at poor post e#ce, bank, or savins« and loan amoclatlon. Get Defense Stamps at your re-tall store or from the carrier bey of this newspaper. TT jlUjsm sodelovalnih odborov zlasti po onih mestih, kjer se tujci nahajajo v znatnejšem številu. Zaveda pa ae, da je Ame-rika preobširna, da bi se moglo delovanje legije dovolj razširiti, da bi moglo doseči ves tujih element. Zato pa apelira na tuj. Ce, ki prebivajo daleč od večjth središč in ki so pripravljeni da-rovati svojo kri za reševanje človeških življenj med vojnimi žrtvami, da se prijavijo najblii-, i stanici Ameriškega rdečega triža in dobili bodo vsa potrebna navodila o tem, kje in kdaj bodo lahko izvršili svoj pleme-niti namen. Legija namreč smatra, da ni glavno, kje in potom koga se da kri, temveč je glav- klimatičnimi okolščinami. Tako je mogoče ustvarjati večje rezerve take krvi za poznojši čas ter jo imeti pripravljeno » slučaje in kraje, kjer in kadar se potrebuje. Danes imajo Že vse večje in modernejše bolnišnice primerno zalogo človeške krvi na rokah za slučaj potrebe. V novi svetovni vojni smp. Nova bojišča se pojavljajo okord dnevnp in človeške žrtve padajo kot bilke pod ostro koščeno koso v rosnem poletnem jutru. Z na rašjčanjem novih bojišč narašča tudi število žrtev, in sicer v povprečnem razmerju: eden mrtvec—dva ranjenca. Vsa zdravniška veda je seveda brez pomena pri mrtvih, toda pri ranjencih pa igra nepopisno važno vlogo. Operacije in zdravila rešijo življenje velikemu števi-u ranjencev; ne morejo pa rešiti življenja onim, ki so radi iz gube" ali pomanjkanja krvi preveč oslabeli, da bi se njihove telesne'sile mogle upirati smrti Pritok nove in zdrava krvi pomen j a za ranjence ta vrste—življenje ali smrt. Taka potrebna kri se ne da fabricirati v tovarnah in tudi ne izdelovati v kemičnih laborator jih, temveč jo je mogoče dobit samo iz zdravih človeških teles Najti je torej treba dovoli zdra vih ljudi, ki imajo dovolj človekoljubja, dovolj patriotizma Kri sa volne ranjence New Vork.—Hitro napredujoča zdravniška vecla nas neprestano postavlja pred svoje nove ln velike uspehe, od katerih se mnogi nam navadnim zemlja nom zdijo pravi čudeži. Med ta ke "čudeže" spada tudi transfu zfja (pretok) krvi iz enega človeškega telesa v drago, iz zdrs vega in močnega telesa v drugo telo, ki je bolno ali ranjeno in zato oslabelo. Tla kirurški pojav se je zadnje čase tako spopolnil, da je mogoče lz Človeškega telesa vzeto kr i shraniti in jo dolgo držati "pri življenju" ter jo prenašati iz kraja v kraj in to pod različnimi Ruski letalci v ameriških letalih ». Iz Rusije poročajo s ponosno gesto p bojih v okoltiču Leningra da. kjer so sovjetske čete. ki so bile pod zaščito ameriških bojnih letal, zadnji teden reokupitalc 300 itirjaiklh milj teritorija Rusko poročilo pravi, da so itlrl ameriška letala modeU "Curtls Iomehawk" vrgla na tla oaein nemških ' Meaaerschmittov.** Torej eno ametiiko letalo na dve nenižkl. Rusi ae pohvalijo s tem. zlasti jim p* ugaja ker so ameriika bojna letala tako komfortna ln takoj prilagodljiva trn ruakevojaSkr letalce. Koleaa se o lahkoto sname-jo in nadomestijo s smuči, ki so potrebni za ruska snežena in ledena ti* v timskem času. Nemtka letala, ki jih Hitler pošilja svoji I armadi na ruski fronti, nimajo »mu$*4 pač pa kolesa, ki se v debr- . lem sm-gu vderejo in letalo ne more v srak. Rusi so torej zadovoljni z arnertikiml letali, kakor so zadovoljni i » angleškimi tanki ki jih je s*m Stalin pohvalil Na drugt strani ae pohvalijo Angleži v Afriki, da ao ameriikl lS*tonski tanki naj* b« Ijii na svetu in baleti tanki so «drobili nemško-italijanske m*» hantilrarie divizije v Libiji. !n v prihodnjem letu bo Amerika imela 75.000 tankov pole« 125 000 letal* , Kaj bo člankar moskovske Pravde piaal o Američanih prihodnje letoT dovolj ljubezni in usmiljenja do trpečih žrtev, da so pripravljeni dati pajnt svoje krvi sanje ter iti skozi nekaj malenkostnih ne- zavezniški strani s pripraf prijetnosti, ki pa so popolnoma mi osi|čne moči ne bi no, da d9bi ameriška vojska dovolj krvi. Razume pa se, da je v interesu tukajšnjih tujcev samih, da dobe kredit, ki jim opra-vičeno pripada. Dvomim, da je | mogoče na bolj izrazit način do. j kazati lojalnost in ljubezen ter hvaležnost Ameriki kot ravno potom darovanja krvi. Pripomnjeno naj bo tudi, da se kri prejema od obeh spolov, to je pd moških in žensk, in sicer v starosti od 21 do 60 let Same po sebi pa se razume, da se sprejema samo popolnoma zdrava kri. Posebej naj bo povdarjeno, da ta legija ne prosi in tudi ne zbira nikakih prispevkov, apelira pi na vse tukajšnje nedržavljane, da v čim večjem številu in v največji meri priapevajo za Ameriški. rdeči križ. Naslov te organizacije je: L W. Tomarkin, The Legion oi Alien Volunteer Bipod Donori tor National Defense, 139 E. 36th Street, New York, N. Y. Lahko pišete tudi slpvenskp. Leo Žakrajsek. Rooseveltov govor Johnstown, Pa.—Poslušal seai govor predsednika Rooseveltd Hi ga je imel ob otvoritvi -77. kongresa. , V njem je spretno razložil stanje in potrebo sedanjega časa, ki ne obeta nič kij prida za pohotne roparje Hiti* Mussolini-mikadove bande. Iz predsednikovega pojasni je razvidno, Itako velikanih vpjna moč nastaja na a menili Pristanišča! In pomolakl delavci se registrirajo v» Sea t tin. Waah. ničeve v primeri z žrtvami, ki jih doprinašajo vojaki na bojiščih. - ..< Tudi pri nas m Ameriki se je kri v ta namen zbirala že precej časa, a to največ le potom privatnih organizacij in privatnih apelov. In ker do 7. decern* bra ni bilo številnejših vojnih žrtev pod ameriško zastavo, je bila kri namenjena večinoma za Anglijo.. Ko pa je zločinski in zavratni napad Japoncev na Pearl Harbor prinesel našemu ameriškemu narodu na tisoče človeških žrtev in je bila naša država prisiljena iti v vojno, je pa stopilo vprašanje krvi ea ranjence pred ameriško ljudstvo z vso resnostjo. Amerika je šla ns delo tudi v tem ozira. Pod okrijem Ameriškega rdečega križa se je organizirala in se še organizira obsežna akcija za zbiranje človeške krvi za ameriške vojne ranjence. Po vseh večjih krajih se upostavljajo aparati, ki bodo vršili .ta del našega narodnega vojnega prizadevanja. Da pa se to velevažno, plemenito in človekoljubno delo razširi tudi na tukaj živeče milijone tujcev (nedržavljanov), se je v predvideyanju tega, kar se je 7. decembre zgodilo, pod vodstvom iviesrskega zdravnika L. W. Tomarkina v New Yorku že zadnje polet le organizirala The Legion of Alien Volunteer Blood Donors for National Defense (Legija tujsko-dobrovoljskih ds rovslcev krvi zs narodno obrambo). .V tej legiji so zastopani tujci iz 16 različnih držav, med katerimi so tudi Jugoslsvijs, Če-hoslovaška. Rusijs in Poljska. Pred kratkem je ta legija za Ameriški rdeči križ priredila enotedensko kampanjo sa nabiranje darovalcev krvi med tujci v New Yorku in okolici Uspeh je bil nepričskovano lep. Nad 1000 darovalcev se je priglasilo. To dokazuje, da je tudi med ne-državljani veliko takih, ki so Ameriki 180-procentno lojalni ter so pripravljeni storiti zelo veliko za zmago Amerike v tekoči vojni. Dalje ima legija namen razširiti svojo delavnost tudi izven New Yorka. in sicer z ustansV- do več kos. 26 narodov ali drin se ie medsebojno zavezalo, da m bodo nehale prej, dokler zadnji nacifašist ne izgine s površja. To velja tudi za japonske Azijatc, ki bodo drago plačali zahrbtno* in napad na Pearl Harbor. Ogromne bojne priprave « kolosalna armada Amerike, kije deloma že pripravljena in ki» še pripravlja v vedno večjem obsegu, bo s pomočjo zaveznikov, zlasti s pomočjo hrabre rusko armade, stisnila krvoločne nasil^ nike na njih lastno ozemlje, na kar bo sledila totalna razoro» tev teh človeških hijen. Nsj moč narašča ne samo v armsdi marveč tudi v enotnosti amefl škega naroda, ki je zedinjen kc še nikdar prej. To skupna ameriškega naroda so razbojii ki sami ustvarili z zahrbtnim » padom in s svojo napovedjo vo ne Ždraženim državam in tem podpisali svojo lastno smi no obsodbo. - • Soditi po poročilih, ki jih p* jetnamo v zadnjem času. voj razmere kažejo, da se je ogrni na Hitler-Mussoiinijeva vfl mašina že zelo skrhala, mestiti in nabrasiti je najb ne bo več s čim. Isropala in kradla sta že po vsej Evropi izmernega orof ja, živeža »n r glh vrednosti, saoušnjils okradla ljudi do nagega. V«! sta najbrte že porabila, zli prostrani Rusiji. A ropati ( daj ne bosta mogla naj brk - (Dalje na I. strani.) Pred dvajsetimi lsü (Iz Prosvete, 13. januaijs Domače vealL—V Lil 111., j4 umrl rojak Fr bivši član SNPJ Dolarske vesli. Brerp^ spet raste po vzhodnih * njezapednih državah A m* Inosemstvo. Delavci ** skem zahtevajo mir In " v "svobodni državi." Sov)«tak* Ruaila. U'1" iti v Italijo, poslal pa j' na na mednarodno konferenco. > \ TOREK, 13. JANUARJA PROSVETA Enodušnost našega tiskal ob vstopu Amerike v vojno ' (Nadaljevanje.) "Vojna proti Japonski 7. t. m. krvavega leta 1941 ni samo vojna proti Japonski, temveč proti vsem tistim silam, strujam in državam, ki vztrajajo in zagovarjajo vlado nasilja proti via di "naroda, z narodom in za na rod." Z naše ameriške strani in s strani naših zaveznikov je ta vojna ne samo za ohranitev in nadaljevanje demokracije in njenih načel, temveč tudi za njihovo razširjenje in utrjenje v širokih slojih narodov vseh petih celin sveta. Danes moremo mi kot Amerikanci in kot Slovani ponosom zatrditi, da smo v vojni in borbi proti vsem vladam in državam, ki verujejo—kakor japonski fašisti verujejo—da nas s svojo podlostjo, rušenjem, plenjenjem jn tiranijo morejo streti in uničiti in z nami zavladati Naš krvni sovražnik ni samo Japonska, temveč prav tako na-cijska Nemčija, fašistična Italija in vsi njeni sateliti ... Da bomo v tej borbi uspeli, moramo delati vsi na vse mogoče načine dokler jih popolnoma ne uničimo. Pri tem delu in prizadevanju naše desnice v duhu stiska jo desnice junaških in nepremagljivih zaveznikov Rusov, Angležev in Kitajcev, srd našega srca se staplja z valom srda njihovega ranjenega srca, našo dušo prevzemajo isti ideali kakor njihovo in prevzemali jo bodo vse dotlej dokler se zadnja sled zločinstva in tiranije ne spremeni v prah ... Sto tri in trideset milijonov Ainerikancev, a z njimi -tudi vsi izseljenci v Ameriki imajo danes samo eno nalogo, samo en duh, samo en cilj—borbo do zmage, borbo, ki jo mora-, mo voditi z vsemi možnimi silami in na vse mogoče načine, dokler ne zavijemo vrat ln tilnik zločincem in razbojnikom, ki so ¡pravili človeka ob njegovo čast in življenje, ob svet in red v svetu, ob mir in njegove bogate in Yemenite dobrine." . —Hrvatski Svijet, neza visno glasilo hrvatskog naroda, L XXXII., št. 10,381 New York, 11. dec. 1941 "Amerika v vojni". nam je ljuba svoboda in demokracija, a fašistična tiranija mrz- ka!" TI . . ~ T1' —Hrvatski List HrvatSka, Amerikanci skušali izogniti, ki so jo nam pa totalitarijanci vsilili! To je vojna med demokracijami in diktatorji! Vojna do končne zmage, ki mora biti na strani zaveznikov, Amerike, Rusije in Anglije! In zmaga bo na njihovi strani, ker oni danes predstavljajo luč in svobodo. Njim pomagajo ne samo milijonske čete njihovih najboljših sinov, milijonske čete svobbd-nih Jugoslovanov, Kitajcev, Francozov, Poljakov, Čehov, Holandcev, Norvežanov in drugih narodov, ki hočejo svobodo, demokracijo in-pravico ne samo za sebe, temveč za ves svet. i Danica L. XX., št. 148, New York, 11. dec. 1941. I "Kocka je padla! Na noge! Amerika te kliče!—Vsi Hrvati kot eden s predsednikom, za svojo novo domo-vino!" kotn^K0^1 T60^^' = **"zmaga*prišla! se mora-kotno in barbarsko so horde ja- mo mi vsi, od naimlaj&ga do darili v m°Jrh najstarejšega, od najrevne^ga eemhi! eiJ° ^megf d0" d0 "*Jt>og«tejiega '¿rati v eni cembra na našo veliko demo- bojni črti-zedinjeni črti. Nič kratsko skupnost Združene dr- Več bojnih črt! Obstoju samo N P°n«ki «H«» bojna črta! To je zedinjena taristi zastrupljeni s kmželj- bojna črta. Nič več deljenj, spo- nlfTlr- r plr rv' p**™- «» njenju v Mandžukuoju in pod- velja: Z združenimi močmi n« žiganju v Kitajdki in vpadu v prej_do zmage! Nič več raz-francosko Indokino, so se drz- pravljanja, kdo je večji Srb ali rjilt dvigniti svoj strupeni meč Hrvat! Zdaj smo samo mi tu tudi na miroljubni narod Wash- Amerikanci in naša domovina ingtonove, Jeffersonove in Lin- Amerika! Nič več metanja bla colnove močne in nepremaglji- ta na hrvatstvo ali srbstvo! Kaj VsiArZ*Ve- jC kri ame" U sedaJ obst°ju s«™> «nierika nških sinov in herojev pod pr- nizem! . . . Zato moramo vsi, vse vuht udarci zbesnelega sovraž- Uene in vsi možje in vsi otroc nika. Padel je udarec na čast brez ozirov na to, če smo po roj-in ponos ameriškega naroda, ki stvu Hrvati, Srbi ali Slovenci ga ni mogoče pozabiti . . Ju- složno v zedinjeno bojno črto in goslovenski Ameriški Glasnik v visoko dvigniti zastavo naše nu imenu tisočev svojih čitateljev Ve domovine ter z vedrim če dviga svoj glas protf brezobzir- hom in čisto du6o iti rej na nemu japonskemu napadalcu in Uelu z našim vrlim predsedni vseh njegovih zaveznikov, pa kom Franklin D. Rooseveltom nftj se kitijo s fašističnim ali do zmage'" nacijskim perjem. V teh težkih Sovražni inozemci so lahko še državljani —Jugoslavenski Glasnik Chicago, L. 36, št. 51, U. de cembra 1941.- "Samo ena čr ta obstoja—Zedinjena črta." "Združene države, naša nova domovina, so v vojni! Azijski Prus, od katerega se je tudi sam evropski Prus marsikaj naučil, imperialistični, militaristični Ja ponec je—zahrbtno kakor £ morski ropar—napadel našo zemljo in naš narod! Naša vlada in naš narod ne moreta izbirati med vojno in mirom, telViveč braniti se in—napadati do končne zma ge našega orožja in popolnega zloma gangaterskega napadalca. Da, našo zemljo je napadel besni razbojniški Azijec, zaveznik in pomočnik evropekih gangster jev—Hitlerja in Mussolinija! Mi se moramo aedaj boriti in žrtvovati—vsi do zadnjega—državljani in tisti, ki še niso postali državljani Združenih držav. V lom ni razlike in je ne more biti! To je naša domovina! Ona mora iti prva in zopet prva! Mi vsi živimo in si služimo svoj iuh in vsi ji moramo biti ver-< in vdani, tod« iz srca in po-teno. To je naša sveta dolžnost. pa tudi če nismo priaegli vernosti in tudi če nisrm^po-ali njeni državljani. Ameri-(i Hrvati! Naj vas prav nič ne loti dejstvo, da v Hrvatski obdajo izdajalci, ki hlapčujejo Praznikom naše nove domovi-Združenim ameriškim drža-ni! Oni ne morejo govoriti ne imenu Hrvatov v Hrvatski, r jih je nacijaka Nemčija s si-in proti volji hrvatskega na-da tam pciatavila. a Še manj v nenu naa Hrvatov v Ameriki— neriiklh državljanov in nedl--vijanov Delajmo enodušno vestno! Opravi jejmo vsa dela. smo zanje sposobni in lotimo jih s polnim srcem in naj-fčjo navdušenostjo! Varujmo »abotaie! Varujmo ae tega mi in ne dovoljujmo agentom jme izvrševan )e sabotaže v Iduatriji, v vojski, mornarici, na govskih ladjah ali kjerkoli fugj« Vae. kar je preti tej ne-novi domovini; je tudi proti m- ameriškim Hrvatom Pri ni nobene razlike ln je ne biti!... Pokažimo naši vla-> našemu narodu in vsemu ftu, da som» pravi ljudje in d* "Ko so dospele prve vesti o dnevih izražamo našo neomajno vdanost upravičeni samoobrambi, ameriškega naroda in po-tiki administracije predsednika Franklina D. Roosevelta . .. Kaj naše delo, ameriški Jugoslovani? Naša dolžnost, dolžnost | brutalnem in zahrbtnem napa dobrih ameriških državljanov du„ japonskih bombnikov na j$, prispevati tudi naš delež. V ameriške posesti v Tihem oce ameriški mornarici, zrakoplov- anu, se je ves ameriški narod stvu ln vojski je lepo število zgražal nad to nesramnostjo Ja Amerlkancev jugoslovanskega poneev. Od vseh strani so hite rodu. Bore se v prvi vrsti za U zatrjevanja predsedniku kot svojo domovino, Združene dr*- vrhovnemu, poveljniku ameri žave, v drugi vrsti pa za domo- ške armade in mornarice o brez-vino svojih očetov—Jugoslavijo, pogojni pokorščini. Kar se tiče To kratko pomeni, da bodoča Ju- nas Slovencev, se nam zdi zna-goslavija zavisi od konca ameri- čilna izjava našega župana ško-japonske vojne.'' ' Franka Lauacheta, ki je rekel —Jugoslovenski Ameriški "Dočim je Cleveland znan kot Glasnik. San Francisco, 12. kozmopolitsko mesto, sem trd-dec. 1941. "Amerika v voj- no prepričan, da bo vdanost in ni." patriotizem tega mesta napram * jZed. državam v ponos vsakemu "Japonska—azijski rep osišča Amerikancu . ., Naša vdanost in —je zamaknjena v svoji impe-1 patriotizem bo ponos vsakemu rialistični blaznosti in nahujska-1 Amerikancu, kot je izjavil naš na od Hitlerja, stopila usodni clevelandski župan Frank J. korak, ki ga je lahko pojasniti i Lausche ... To so bile besede, starim običajem japonskega katere je govoril sin slovenske samomorilnega "hara-kiri-ja", ki ga naroda, lahko trdimo, iz ust ga Japonci izvrše v brezupnih slehernega ameriškega Sloven situacijah ... In tako je po dol- ca. Da, ameriški Slovenci smo gi in mučni negotovosti, po brez- pripravljeni stati na braniku za končnih in jalovih razgovorih našo adoptirano domovino, ki —končno prišlo do tega, do če- nam je dala streho ln kruha, pa sar je moralo priti. Razbila se nas zdaj kliče na pomoč, da to je iluzija, Izginila je lažnjiva si- streho branimo, da branimo de-tuacija—Amerika je našla svo-1 mokracijo naše nove domovine, jo zgodovinsko pot v megli muč-1 da branimo njeno neodvisnost, ne sedanjosti. Z vso svojo silo j. • • V tem pravcu bomo s pol-in z vsemi svojimi ogromnimi I nim zaupanjem in neomajuno sredstvi so Združene države sto- zvestobo sledili vladi in naše-pile na vojni oder, na vseskoz re- mu vrhovnemu poveljniku Roo-alen način, ki ne pušča prostora seVeltu. K temu nas veže naša za dvome v nobeni glavi . . . dolžnost, naša prisega na ame-—Ujedinjeno Srbstvo, riško ustavo in naša velika Iju-Chicago, L. 36. št. 30, 18. det,- bežen do. te lepe naše nove do-1941. "Amerika stopa v movine . . Generalni pravdntk nasna nja določbe, pod katerimi Je nalurallaacija mogoča Kako stojijo oni Amerikanci nemškega ali italijanskega roj stva, katerih prošnja za 'držav ljanstvo ni bila Še rešena, je bi lo razjasnjeno od justičnega taj nika Francisa Biddla. • V protislovju z govoricami, ki so krožile ob izbruhu vojne, je mr. Biddle izjavil, da ni res,* da se bodo od državljanstva izklju čili oni, ki so v tehničnem pogledu sovražni inozemci (enemy aliens), ako so storili korake za naturalizacijo dye leti, predno e bila vojna napovedana. "Dočim je trebi» po zakonu naložiti nekatere omejitve zu naturalizacijo nemških in italijan skih inozemcev," je rekel generalni pravdnik, "njihova edina svrha je dati vladi možnost, da more iztrebiti ono razmeroma malo število sovražnih inozemcev upornega značaja." Koliko inozemcev utegne biti zapopadenih v tej kategoriji, je, kakor se poudarja, razvideti it dejstva, da , le približno 3000 Nemcev, Italijanov in Japoncev je bilo dosedaj zapitih izmed več kot 1,100,000 inozemcev teh narodnosti. "Nemški ali italijanski ino-zemec more še yedno bili natu-raliziran", je izjavil mr. Biddle, ^ako je imel 2. decembra 1941 prvi papir, ki je bil vsaj dve leti, ne $>a več kot sedem let star; ali pa, ako je bil upravičen zaprositi za naturalizacijo brez potrebe prvega papirja (kot v slučaju moža državljanke oziroma žene državljana); alt pa, ako Je njegova prošnja za državljanstvo visela na sodnlji." - Vendarle, je rekel mr. Biddle, zakon določa natančno preiskovanje prošenj s strani sovražnih inozemcev in radi tega vse natu-ralizadjske prošnje, ki so visele ob izbruhu vojni?, ostanejo ne-rešene za devetdeset dni. A*ko preiskava v kakem slučaju od krije informacije na škodo one ga, ki prosi za naturalizacijo, na turalizacijski urad sme predlo žiti svoj ugovor naturalizacij« »kemu sodišču proti temu, da se dotičniku podeli državljanstvo. Nemci in Italijani, ki niso državljani in ki ne morejo biti za popadeni v tri. gornje klasifika cije, morejo postati državljani le na en način. Morajo prijaviti svojo željo, da hočejo postati državljani, naturalizocijskemu uradu, ki jih bo po justičnem departmentu strogo preiskal, da se ugotovi njihova lojalnost. Ako bo poročilo, povoljno, Jih predsednik Združenih držav more oproatiti od klasifikacije sovražnih inozemcev in naturali-zacijhko postopanje se potem izvrši. "Velika večina naših nedržav-Ijanov naj bo zagotovljena, da niti justični department niti kaka druga vladna oblast jih ne bo nadlegovala, dokler se obnašajo v soglasju z zakonom," je dodal justični tajnik. Common Council—FLI8. boj." a "V vojni smo ... V vojnPproti Japonski in vsem, ki ji bodo pomagali!. . . To je sedaj resnična surova vojna, ki smo se Je mi - —Ameriška Domovina, Cleveland, I. XLIV., It. 287 -10. dec 1941. "Naša adopti» rana domovina lahko računa na nas." (Dalja prihodnjič.) The Quickest, Surest Way YOU Can Nelp Win Thia Buy Dtfoise BONDS—STAMPS Now! ""Iii pridržane za službo spremljava nja prevoznih ladij. ] Presledki časa ao vašan člnltelj Seveda je mogoče, da so neka tere ladje, ki so bile na Atlantiku ob izbruhu vojne, bile odposlane na Pacifik, ali da so od- Kaj dela mornarica? Glasovi iz naselbin v(Nadaljevanji s I. #ranl.) * __ kjer več, ker zavezniški obro< plule iz Norfuika fa dne 7. de-" I ¡T ^ °kr°* nJih Vedn° ^ cembra in potovale ob stalni t>r- t ji i . . , . . . zrn, sedemnajstih vozlov, bi vze- L JUd4 w * S^ *. * lo šestnajst dni, da dospejo v ^ k S? HaWilii # uspehe, bo zadela ista usoda. To- ^ i «i i »j « kio» Vokohama in druga velika In da a» odposlali ladje-leta-Lnduiltrljllkil mrglll na j Hšca s povsem montlianimt ae- Lkem ^ ltlo d^opn« ^^ roplanl na krovih za prevoz na mu uničenju. Iz vzhodne Slbirl- Daljni vzhml ali pa tovorne la- je J* razmeroma le kratek skok dje z aerpplani v zabojih, in to M bombnike nad japonska me- knialu p^ napadu 7. decembra, iU. Njih lesene stavbe so v ne- odpotujoče iz San Franalsca in Larnoati popolnega uničenja. Ko namen ene v Singapor ter hitro bo ¿usija pometla in se oči- spremljevane eni varujočih H- stila Hitlerja in njegovih sateli- "1 Vi0Ul prHlov (lU P* 4e P^i). bo bliino trideset dni ob povprečni LaJbrt# MVršalo zadnje dejanje brzini petnajstih vozlov ob črti Dšingis Khanov in Atilov, za ka-mimo Honoluluja, Samoje in ae- tere ne bo več rešitve — verne obale Avstralije do ožine Prediednik Rooaevelt ie oo-Torres in Singapora. n^T^-il.^^ U^l^ Ti odmori časa označijo našo oropani narodi morajo «opat do-drufo teikočo v vojni na morju, biti avojo svobodo v obliki bolj« Na zapadfttm delu Atlantika ln še in popolnejše medsebojne de-. . . . „ , vzhodnem delu Pacifika mi mokraeije in s popolno garanci- (F revedeno in izdaiio po uljud- L,periramo bb "notranjih Unijah", jo bodočega miru Med temi de-nosti dnevnika N Y. Timea ud namreč ob krajših linijah kot n- šelami je tudi Jugoslavija v ki-Common Couneil for Americah hi aiivtašnlki, ali, da pridemo do teri so Slovenci, Srbi in Hrvatje • ' «Iruge polovice obeh oceanov, se neusmiljeno preganjani In muče- Ko so Japonci počasi pritiska- moramo Raztegniti do bližine ni, a pomoči Jim sedaj ni mogo-li proti Manili in so Japonske trdnjav naših sovražnikov. Raz- če dati. Nedvomno je govor jrevozne ladje izkrcavale vojake dalja — slasti ns Pacifiku — Je predsednika Roosevelta vplival In zaloge na obali otoka Luzon, ogromna Ih delo spremljevanja kot hladilni balzam, ako «o ga se je pozornost občinstva osre- s strani mornarice nima na tem slišali. Najbrže so ga poalušall določila na vprašanje, kje Je in oceanu nlkake predhodne pri- tudi v Berlinu, Rimu, Tokiu Bu-caj dela mornarica Združenih mere. '»' dapeitl, Sofiji in Bukarešti, to drii,v• P* vendarle Je spreniljevanje J® v državah, ki so pomagale, Vzklik: "Kaj pa dela pravza- sedaj veliko bolj važno kot k«kl r«»b4j«tl, moriti, ropati In ai Jrav naša mornarica?"—dosti- dramatični'1 ali riskantni vpadi uvajati tujo lastnino pod Hlt-;rat v spremstvu kake kletve in daleč od naših baz proti Jspon- Nar-Mussollnljevo firmo, dostikrat ob popolnem nerazu- ski mornariški sili. Kajti, ako Najbrie se v Berlinu, Rimu ln mevanju vloge, ki jo mornarica naj, se drši Singapor, ako naj Fi- po drugih oalščnlh prestolicah ie igra v moderni vojni—se Je" Sli- lipini dobijo priložnost za ugod- dobro zavedajo svojega pološa-šal iz ust mnogih ljudi v teku no borbo, moramo vzdrževati Ji, zllsti ko Ja Rooaevelt israsll tedna, ko se Je razvijala bitka I stalni pritok ojačanj in nadome- upanje, da slišijo tudi po oaišč-okrog Manile. ščanja vojnih snovi (zlasti zra- nih državah, kaj se zanje pri- Rasdvoieno brodevle koplovatvaMsr ljudi, potujočih pravlja. Zavedajo se la lahko. Treba je upoštevati razne či- tJtt ** v®Wko ,u/(|u,J«» največji- «la se bojna srečs več na abrača nitelje, po navadi nejasno poj- weač lahko poveš, kaj bi bil storil, če bt ti tnla dala košarico - Konkurs bi bil napovedal Anyieáki premier nes mogoče. In bojni aeroplanl in vsa drujga bojna sredstva morajo enostavno biti prevažana po ladjah i Mornarica pa mora spremljati te ladje, naloiene roizvodi, "arsenaia demokraci e" tja do Daljnega vzhoda in udi očuvatl te same ladje, ko se vračajo domov, nuložene i strategičniml surovinami. PaciflčnS flota, ki je tako da leč od Japonske, ki se še reorgg nizira |>o napadu dne 7. decem bra in se ukvarja s tolikimi ras-uimi nalogami m ki zlasti nima urimenie ba/.e razori Hlngepora blizu bojišča ns Daljnem vsho du, ni sposobni voditi sudaj kak večji napad na Japonsko. S časom bodo vpadi po aero-plunih ladij-letališč in s pod mornicaml mogoči in se bržkone bodo izvršili, ali počasno napredovanje morako-kopne eka|iedi cije napram za|>adu, ki zahteva |N>stopno /anedanje otočnih postaj, bi potrebovalo absolutno suporioi ifosl na morju in v zra ku in mesece ali leta skrbnega pripravljanja. Kkapedicije tako junaških oMwgov »e ne morejo začeti v enem letu. Na Daljnem vzhodu onih ms lo naših Isfiij, baziranih ol) Kili plnih, sloji nasproti tretji naj večji mornariški sili na svetu Oh izbruhu vojni» amo imeli pn < «Jšiijo podmoimliko silo v azi skem brodovju—«noge so hile nove podnv>rnire s sijajno opre-zirao" ob HawaliroMNñóre 4n mo ,n rtobr.° ,/urJen,nk nioštvom reorganizira po japorušci n. na- mt padu dne 7 decembra. Ve¿ kot't1t*kohko 'Aso^srujočl. zlasti ako trije tedni so minuli od onega prlrnenamo « ^nimi r.izo-napada; vendarle admiral CWr#m,klh P*™'0"»1*' ln «rskoplo-ter W Nimitz, novi poveljnik 1*°*: , - brodo v ja, je še ie U dm prežel! f» ««pomniti, da poveljništvo l>"dny»rnlee operirajo v vo- V minulih treh U-dn.h m „,„.J'}'" 'J""'"'1" ^ g* .n,„, brodovj. porArl« i a. . " " m hF , ,ln' <'rM; —_________nja najada ir-zraka U» pomeni, popravijarij < i* je, bil ve v lukl Pearl H*rbor «o morda morale biti popravljena Mnogo , . T T T „ T.. \ , i'.Im »ko podpovriino in da s« lAdIJ, Saniranih v Peart Harbor-1 JST JU. Je gotovo seč#|o tekoj ukati J«|MJtiake ladje-letališča, ki ao no-mIe aeroplane, kateri ao izvršili naperi druge ladje «o btie brez-dvomim za pooler »e s pa irol i ranjeni fxoti padnuiinuMMii Nekatere ladje m bile rabljen« v to avrko tudl ob zapoditi obali, kjer s« je že prej jjoročalo t» pribit noall Ja|xipi»klh (Hulmomir dru ge ladja so bile bržkone takoj amejo vzpenjali le ponoči _ O eni at vari pe moramo hiti zagotovljeni—naša mornarica ne spi Moramo pač čakali, da ae iMido uspehi njenega delovanja razvijali početi ali na zdr«v način namesto takoj ln le tupatam Nsjsanesljlveiše dnevne de lav »k« vest! aa f dnevnik« "Pre-svelt All lik čilale vaak 4an? «kiijo pioli «jsIšču. in mu dsj«ti odgovor. Ž«l, d« bodo pri tem prizadeti zopet nedolžni ljudje. Predsednikov govor je bil nacifašistom neka predsmrtnlc«. Nisem prerok in tudi ne s«m tega mišljenja, da bo t« to leto odloiilno, čeprav se bo vojna le zavl*čev«l«. To mišljenje opiram na dejatvo, ker veličina zavezniške moči in skrajno nega-tlovoljstvo podjaimijenih narodov ne more prinesti drugega kot smrt nacifašismu. Zm ljudstva v Grčiji in Jugoslaviji je zelo važna front« v Li-biji Poleg zmage v Rusiji in očiščenje severo«(riškeg« obrežja in Kgejskih otokov, bi lo pomenilo konec odpor« Italijanske sile, v kolikor še obstoji. Odpr-ts bi bila vrata v Grčijo in Jugoslavijo. Julijansko "Marc Nosim" (Jadransko in Sredozemsko morje) bi zopet postslo polagoma prosto. Upanje je, da vse to že letos doživimo. Zalo Je naša dolžnost, da tudi naše skromne moči v gmotnem in moralnem osiru posvetimo v prid te naše svobodoljubne Amerike in s tem poape-šimo rešitev našega in drugih za*u>njenih n«rvdov onkraj morja, Ne naaedajmo ljudem, ki ao bili še pred par meseci črno gledi n« vse, kar ni bilo liemško Hlovenaki ui vsi drugi vojaki v jugoslovanski armadi so jim bili vedno- uši vel in rssfapencl. > Ti nemškutsrji, ki Je mnoge rodila tudi slovenska mati, so se pojavili tudi med Slovenci Hko* ro v vaaki naselbini sa je našel kdo, ki Je v svoji zakrknjenosti4 kaj rad udrilial po vsem. kar ni dišalo po blaženem nemštvu. Kasutnr ar, da bodo sedaj skušali bili v «prednjih vrstah io-jalnoati do Amerike, ampak pro-šloal svojcg« početja na bodo mogli i/bruati. Andrej Vidrick. Francoaha motorna divizija v Afriki Kairo, Egipt, 12. jan — Poslanica, katero je general George« C'alrouN naa lovil svojim četam, e odknla, d« se rn^iaja motorna divizija, k-tero tvorijo svoMnl Francozi, v puAčavi Zapedne A-frlke In d« je pripravljena na ODPLAVUENCI IVA« JOMTEZ zas (Nadaljevanje.). Jakob ae je spomnil svojega sinočnjega sit-narjenja in Zofijinih besed. PosUlo ga je sram. Res ni lepo od njega, da jo muči s svojim godrnjanjem, ko pride z dela vsa utrujena! Prav za prav bi ji moral biti hvaležen, da je prevzela na svoja šibka ramena to težko breme! In gledati bi moral, da bi se doma odpočila in razvedrila, ne pa spravljati jo v slabo voljo! Ko je Zofija zvečer stopila v kuhinjo, je plašno pogledala Jakoba, ki je, prepasan z belim kuhinjskim predpasnikom, postavljal večerjo na mizo. Vseh deset ur v tovarni je mislila samo na Jakoba ter obžalovala svoje ostre sinočnje besede Gotovo se ga hudo zadele, da ga boli. — Ko jo je Jakob uzrl, se je v zadregi nasmehnil ter obotavljaje se stopil proti nji. Na obrazu se mu je videlo, ds mu je bDo nerodno pri duši. Zofijin obraz se je razjasnil, okrog nežno izrezljanih ustnic ji je zstrepetal radosten nasmehi ja j. "Jakob . . r . "Zofija. ;y Objele sta se in pobubila. Sprava je bila popolna, grešnik' je obljubil, da ne bo več sitnaril, temveč bo z njo dober ter storil vse, kar bo mogel, da ji olajša breme, ki si ga je pod pezo razmer naložila na šibka pleča. In Jakob je svojo obljubo držal. Nikdar več ni mučil Zofije z mrkim obrazom in godrnjanjem. Lo kadar sta govorila o metropoli, ga je včasih premagala nejevolja. "Ali se splača ubijati za ljudi, ki so v mnogih ozirih slabši od živine?" se je obračal nanjo. "Kadar je krava lačna, tuli, dokler ne dobi krme. Če bika dražiš, ti nastavi roge. Ti ljudje pa ravno nasprotno: lačni klavrno pobe-šajo glave, siti se ti neumno reže, v vsakem slučaju pa molče, s pasjo vdanostjo prenašajo udarce ter se dajo voditi za nos vsakovrstnim šarlatanom. -Vsi so taki, ne samo naši, le da so naši ljudje pooebno prekleti o to lastnostjo. In potem to prekleto koritarstvo! Grel na vse mogoče seje, pa vidiš, da se ti grizejo in koljejo kot stekli pol in kdor jih ne pozna, bi mislil, da se gre za splošni blagor, za blagor skupnosti, a je voe skupaj skoro vodno zgolj boj za korita. Jaz prvi, jaz zadnji, jaz in edino le jaz včeraj, danes in jutri, vsi drugi pa*k zlodju! To je njihovo geslo. In ti ljudje vodijo to ubogo našo čredo za nos', jo izkoriščajo in jo huj-skajo s pridom proti vsem, ki bi ji radi pošteno pomagali na noge, k solncu! "Da, prav nič razveseljivo!" je pritrdila Zofija zamišljeno. "Ta ignoranca, ki Jo človek srečava vsepovsod, je naravnost pošastna. Danes na primer smo se pogovarjale nekaj o uniji in štrajku, in kaj so rekle moje sodelavke, ve-člnoms rojakinje? Strajk? Kaj še! Hvaležne bodimo, da nam kompanija da sploh kaj zaslužiti!' Druga pa: 'Unijskim gospodom gre samo za msstno grižljaje, ampak jaz jih ne bom podpirala. Sicer pa bi tudi izgubila delo, če bi pristopila v unijo in tega ne maram izgubiti za vse na svetu. Mož ne dela, otroke imam ... I In ko se je začelo šepetati, da nam nameravajo znižati mezde: 'Ah, nekaj nam bodo pustili ln nekaj je boljše kot nič!' A kaj hočemo? Igno-rsnes ima silne korenine in vzelo bo silnega truda In dela, predno bo izruvana ln sežgana. Obupati ne smemo.**______. . "In potem tale naša cincarska masa," je zopet povzel Jakob "Mar misliš, ds bi se razni Basaji šopirili med nami, če bi ta naša masa ne bila tako cincarska? Nikdar. V veliki manjšini so Basaji, Pezdirji, Jazbeci in drugi in do- bro protiutež imajo v poštenih in značajnih ljudeh, toda večina je preveč cincarska in nikdar ne veš, ali bo nasedla prvim ali podprla druge ... najrajši stori prvo! Tako me na primer naši nagovarjajo, da bi prihodnji mesec na konvenciji Slovenske delavske podporne zveze kandidiral proti Jazbecu za urednika "Našega časa". 'Prestiž imM velik, zmaga ti je zagotovljena vnaprej!' pravijo. Pa ne verjamem. Ker je med nami preveč cincarjev, ki cincajo semintja, dokler nazadnje v konfuznosti ne nasedejo reakciji, ki se jim potem smeje!" ''Pa bi vseeno kandidiral — boš vsaj videl, kje si in koliko jih bo za teboj!" je menila Zofija. "Škodovati ti ne more v nobenem slu-¿•Ju." "In potem, ko bi bil po zaslugi cincarjev po^ ražen, bi se mi posmehovali, češ, pa smo ga odgnali od koritca . . ." "Naj se posmehujejo, pritlikavci . . . posmeh pritlikavcev in pritlikavih hudobnežev te ne sme boleti.že zato, ker pride od — pritlikavcev .. .H "Naposled pa bi mi bilo ljubše delo v tovarni .. .** "V tovarni?" *'Dg. Tam bi mi ne bilo treba gledati Jazbe-cev in Piškurjev in se boriti z Basaji in Pezdirji ... in to je veliko vredno ... In nihče bi mi* ne očital, da me živi s svojimi žulji, kakor naši ljudje le preradi očitajo ljudem naše vrste, če delamo zanje .. . Sicer pa: bomo videli . «." •Tudi stare domovine se je včasih spomnil z nejevoljo. Jezilo ga je, ker se tam v splošnem niso brigali za literarno prizadevanje ameriških Slovencev. - .. "Saj človeku ni do bedastega hvalisanja," je d»jal, "toda na vsako toliko bi se pa +e lahko oglasili ter pošteno povedali, kaj si mislijo o našem delu. Toda ne, niti tega! S par vrsticami se nas odkrižajat izjemo so napravili pri Pu-cu, kateremu so privoščili nekaj vrstic več — toda čakati je moral na to trideset let! Seveda, tam imajo tako viaoka merila za take reči," je sarkastično zategnil, "da bi najbrž smatrali za predrznost, če bi mi zahtevali, da merijo z njimi naša dela ... In tako smo danes kot smo bili vedno osamljeni in prepuščeni samim sebi, navezani samo nase, se moremo zanesti le nase!** . Zofija se je strinjala. v "Ne delajo prav. Saf niste tako slabi, da ne bi. bili vredni malo pozornosti njihove. Lucija BevČeva, Jošt Oražem, Ana Skrlj in ti, da Štefana Puca niti na omenjam, ste ustvarili literarna dela, pod katara bi se lahko brez strahu in sramu podpisal ptarsikaterj pisatelj ali pesnik tamkaj! In koliko papirja porabijo Um celo i llterati, ki vas niti ne dosežejo! Za vas pa nimajo ne čaaa niti volje ali prostora! To ni prav. In Lucija BevČeva je medtem že našla svoj prostor v ameriškem literarnem svetu, ki je znal vse drugače ceniti njeno delo ter jo sprejel medse! čudno bi ne bilo, če bi polagoma val sledili Luciji . . . česar jaz sicer ne odobravam, a utegne poatati neizbežno — po krivdi onih v stari domovini!" "Da, pogodila al Zofija: oni nimajo za nas ne časa niti volje!" Je mračno prikimal Jakob. "Vzemi na primer Lovra Kavčiča: trikrat oem ga v pismu vprašal, ali je prečltal mojo povest "črne rože," ki jo bila objavljena pred tremi leti v Delavskem koledarju, našemu edinemu literarnemu izhodišču Rad bi, da bi mi bil povedal svoje mnenja o stvari. Pa nič! Vsako pot Je imel kak izgovor: ne utegne, prezaposlen itd. In vrag si ga vedi. koliko časa zapravi pc ljubljanskih kavarnah! (Dalja prihodnjič.) Obsojenci Vladimir Levstik MLADA BREDA IN SLEPEC (Nadaljevanja.) Kako jc Je bilo? Da. hišna )e prinesla mehka jajca- sSUJo, za tovarnarja tn /a inženirja, ki je prišel danes z njim, mlad fant, neumen in »podoben Samo za njih troje, zakaj Roman ne je ja-jee. nikdar mu jih ne dado Kako da ne? Breda se je še čudila. Jajca so bila na mili. in še druge stvari, med njimi tudi sadje. Gospod Cvetko, poakusite nazadnje tehle hrušek!" je priporo čil tovarnar, ki je bil še vselej poslednji pri mizi: on teka venomer okrAg. od opravka do opravka. in čudež bo, če si nekoč ne »•dteče nog 'Tinejših ne dobite v naših krajih, detlkateaa, vrag me deri. če ni rea!" "Lastna hvala'" je mehil H«» man, ki sicer ni imel navade, da hi dralil "Nikakor ne preljubi moj?" se je uprl brat in je ohatal na koncu mise kakor razžaljen kokot na pragu ¿vortšča "Zagotavljam da hruške ntoh moje. temveč lup nikove , . Inženir in H reda sta se na ontchftlle. kar >e navdalo tovar ganrr^aj veate narja S velikim aadovoljstvom, lil*" I nsto se je inženir zakrohotal, tovarnar se mu je pridružil in ko sta se smejala obadva, se je pričela še Breda ter oe Je smejala tako od duše, da Jo naposled s solzami v-očeh priznala: "Sram me ja!" Tačas pa se je zfodilo nekaj čudnega Slepec je vzel nož za sadje in je »egel—nd po hruškah, temveč po jajcih. Videl ga nI nihče, rezen Brede same; in ta Je zastrmels. tako da je posabtla vzklikniti. Roman «pa je naata-vil nož. držeč jajce med prsti in Je pritisnil, kakor da hoče prerezati sad Naenkrat Je hrstnfla lupina, rumenjak Ja brizgnil v curkih po Romanovem licu in bradi, po njegovi obleki in po namiznem prtu Breda je pre» bledela, od slutnje, da sa godi nekaj čudnega; brat ln Inženir sta skočila izza mlae. Roman pa ae je mirno brtaal s prtičem tet je govoril majaje s glavo. "Preveč mehka, preveč mehka . ej ztodejr "Saj mora vendar vedeti, da ni hruška, temveč jajce'*4 je de. jaia sama prt sebi. Inženir je menda uganil njen#mialt. dvor-Ijivo se je sklonil k nji ter pojasnil s šepetom "Gospod Roman ne sna več ja-stl jajer pozabi je .. , To mu je ostalo od tistega strela v mol-da se je uatre* Bredo jo zoprno dirnti ta mrzli ton, s telesnim studom je stre- PROSVITA sla rame, da se je inženir užaljeno obrnil in šel na svoje mesto. Pristopila Je k Romanu, v svesti si. da je treba nekaj storiti; ali, že je bil tovarnar ob njegovi strani. "Pustite, gospodična!" je poprosil, ves rdeč od čudnega sramu. "Roman, pojdi z menoj; takšen vendar ne moreš ostati za mizo. Ves si obrizgan od svoje mehke hruške!" In odvedel ga je s seboj kakor otroka. Roman se ni branil; sledil mu je z nenavadno ubogljivostjo, sključen in neroden, kakor da se je ves postaral v kratkem teku tiste same minute. Le njegova glava se je zibala na desno in na levo in ustnice so venomer mrmrale v grajo! « Malheur, malheur! . . Čudna reč, nesramna hruška to!" Breda je slišala, da ji inženir nekaj prigovarja, ali bilo je ka-kgr votle beoode, kakor odmev iz daljne, zoilrne daljave, brez zmi-sla, v jeziku, ki ga ne pozna nje uho; zdelo*se ji je, da je priklenjena na svoj stol in potlačena s svinčenim bremenom, ki lega težko in težje na njene rame ter duši, mori . . . Zavedala se je brezmejnega sočutja s ,slepim človekom, ki se je osmešil v tre-notni blaznosti ter je podlegel in se je dal odvesti kakor dete. O-benem pa, takrat že in ves dan, do tega hipa in v tem hipu, bolj nego kadarkoli, je čutila do njega neznosen stud; vsa jfrejšnja prijaznost, ki^ mu jo je žrtvovala, se ji je zazdela puhla ničevost, vse njene dobre misli kakor brezumna sanja ali kot nekaj, kar se rodi v človeku iz lastne plemenitosti — pest cekinov, ki jih zagrabi bogatin iz pol-nega žepa in jih zaluča po prašni cesti: — Pobiraj vas kdorkoli, kakorkoli, kadarkoli! Da se napravi prostor za druge! Zdaj ga