515. štev.
V Ljubljani, ponedeljek dne 2. junija 1913.
Leto 1L
Posamezna številka 6 vinarjev,
.DAN" izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah fn praznikih — ob 1. uri zjutraj; v pondeljkih pa oh 8. uri zjutraj. — Naročnina znaSa: v Ljubljani v upravništvu mesečno K 1*20, z dostavljanjem na dom K 1*50; s pošto celoletno K 20**—, polletno K 10*—f četrtletno K 5*—, mesečno K 1*70. — Za inozemstvo celoletno K 80*—. — Naročnina si ic	pošilja	upravništvu.	s
»•*	Telefon številka 118.
Si P
- *•>.-. s, . >’** ’■ *» V''	1	•	i-‘	V	•	'r	'■
________F
NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK.
Posamezna številka 6 vinarjev.
»	Uredništvo In upi\,vni5ivot	w
Učiteljska Tiskarna, Frančiškanska ulica št. 0.
Dopiai se pošiljajo uredništvu. Nef-ankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vranjo Za oglase se plača: petit vrsta 15 vv tsmn-ti,;.^, poslana 'o zahvale vrsta 80 v. Pri večkratnem oglašanju jo :::	pust. — Za odgovor je priložiti mamko. :
«*.	Telefon številka '18.
Nesrečna ljubezen.
Senzacijonalen roman slovite Kamile Theimer v družbi slovenskih klerikalcev. — Slovenski film prve vrste.
—	Kinematografičen posnetek po re-Iničnih dogodkih. — Svetovna senzacija zadnje dobe. — V osmih delih.
—	Brez dovoljenja dež. odbora.
Klerikalni poslanci pridejo prvič V salon Kamile Theimer na Dunaju.
Poslanci :
»Mi slovenski smo poslanci.«
K a m i I a :
»»To zelo me veseli. —
Kaj počno pa vaši Kranjci, kaj v Ljubljani se godi.««
Prvi poslanec:
»Vse je v redu, po navadi, vsi se dobro imamo, kakor je po volji vladi ji lepo prikimamo.«
Drugi poslanec :
»Hude bile so volitve vendar mi smo zmagali pomagale so molitve — drugi vsi so zgagali.«
Tretji poslanec :
»In pri vas je prav prijetno, mnogo lepše ko pri nas, tukaj se zabava fletno in si dela kratek čas.«
K a m i 1 a :
»»Če gospodi tu ugaja, prosim ostanite tu — gostov mnogo sem zahaja, govorimo brez strahu.
Z vlado imam dobre stike lahko kaj za vas storim, ker imam dovojj olike
lahko vas priporočim.««
*
Dr. Krek pregovarja Kamilo Theimer nai se poroči s posl. Povšetom.
Dr. Krek:
»Tako, draga mi Kamila, sta minili leti dve — kmalu bo mladost minila kaj pa reklo bo srce?
Jaz imel sem vedno v čisli naš preljubi samski stan: a na starost vsak si misli, da je živel le zaman!
Tudi vam, Kamila draga, samovati treba ni — naša stranka vam pomaga, ženin lahko se dobi.
Kakor vam je dobro znano, Sukije ni več naš glavar, komu mesto bo oddano, to sedaj je glavna stvar.
Šušteršič na to že čaka — to pa nam po volji ni — mi smo rekli: ne boš, Jaka, — drug to mesto naj dobi:
Vam bodočnost se obeta, vi dosežete to čast — če si vzamete Povšeta — • to bo zanj najboljša past.«
Kamila Theimer sanja o svojem neznanem ženinu in o negotovi bodočnosti.
L’"/.
'J noči sanjala Kamila je o ženinu lepo —
v	srcu se je oglasila ji ljubezen presladko.
Sanjala Je o Ljubljani,
in o sreči lepih dni — lepo tam na južni strani med Slovenci se živi.
Po deželi govorica šla vesela bo okrog »Živio naša glavarica mnogb det jo živi Bog.«
Narod dober in pobožen vsakemu se pokori, ker je vedno bil podložen, in svobode poznal ni.
Lahko se reprezentira, ' ako Človek kaj velja — to največja je ovira — če Je žena brez moža.
Kakor so pripovedovali, on je mož in kavalir — lahko bomo jih ugnali, če bo kdo kalil nam mir.
LISTEK.
M.ZEVAKO:
V senci jezuita.
(Dalje.)
Molčali so vsi; ta povest, pripovedovana z mrklim glasom, jih ie silno prevzela, dasi ni bilo v njej nobenih izbruhov, nego samo neozdravljivo sovraštvo do povzročitelja tolikega zla.
Povzela je:
»Ne bom vam pravila, gospoda, vo kaj sem prišla v Fontenblo. Mislim pa, gospod De Ragastan, da ste po najinih raznih srečanjih že ugenili mojo skrivnost.«	g
»Ne, madam,« je zatrdil Ragastan kratko.
»Verjamem vam... Naj vam torej zadošča vedeti, da so najini interesi skupni, ker sovražim Franca Valoaškega. Tega, da čutim v sebi živo simpatijo do angela, ki mu je ime Žileta, si niti ne upam omeniti posebej...«
Magdalena se je prekinila.
»Naj bo kakorkoli,« je nadaljevala čez nekaj časa, kakor da se hoče otresti ganjenosti, »posrečilo se mi je Priti v park. Osredotočila sem svoje ivojne operacije v stražnjem paviljonu ; tam sem videla tudi Zileto in njeno mater...«
Vsi so zrli z osuplim občudovanjem na to žensko, ki se ii je bilo sa-
mi posrečilo, kar so poizkušali oni zaman z združenimi očmi.
Stala je pokoncu z roko naslonjeno na hrbet stola; v svoji kavalirski obleki, ogrnjena v plašč s tisto instinktivno eleganco, ki je ni zapustila nikoli, je nudila presenetljivo sliko smelosti.
Nadaljevala je:
Ali pozna kdo izmed vas park, gospodje?«
»Jaz,« je rekel Tribulet. »Meni sta znana obadva, grad in park.«
v. ' veste torej, v kakšni smeri lezi stražnji paviljon od strani malih vrat?«
»Našel bi ga z zavezanimi očmi.«
»Ce je tako, potem vam predlagam sledeče. Bodite jutri zvečer vsi pred malimi vratci. Ključ imam in vam odprem pravočasno.«
»Zakaj bi ne šli takoj?« je prašal Manfred naglo.
»Zoper to sta dva mogočna vzroka: prvi je ta, da straži ta vrata straža, ki bi alarmirala ostale, ko se nam je ne bi posrečilo ubiti s prvim
sunkombodala.«
*Ali te straže jutri ne bo tam?«
»Ne!« je odgovorila Magdalena mrzlo.
r^ref>iet i« izpreletel te može, čeprav so bili vajeni krvoprelitja — v svoji dobi, ko je bilo Človeško življenje kaj malo dragocena stvar.
»Se eden vzrok je,« je povzela Magdalena. Ko sem šla pravkar skozi park, sem srečala nekoga — kdo je bil. ne vem — nekoga pač. ki se le
Kamila Theimer pride v Ljubljano vodit gospodinjske šole. Sprejem na kolodvoru.
Poslanci:
»Klanjamo se, milostiva, — vendar enkrat ste pri nas.
O kako ste ljubezniva — saj je bil že skrajni Čas.
Naše šole gospodinjske so vse zanemarjene — in razmere vse družinske imamo pokvarjene.
Mi smo dela se lotili pa nam ni šlo prav od rok
vi	nam boste vse vredili, zdaj bo konec vseh nadlog.
Kuhati, šivati, prati, pri nas vsaka ženska zna — v tem se mora izkazati, kadar išče si moža.
Torej draga gospodična, resno delo kliče vas, vaša šola bo odlična, in koristna bo za nas!«
Kamila:
»»Hvala lepa, yam, gospoda, moja prva bo dolžnost — da se rabi prav posoda, kadar se povabi gost 7..««
Kamila Theimer uči deklice v gospodinjski šoli kuhinjske in življenske modrosti.
Kamila:
»»Torej drage mi deklice, dobro se pripravite — kadar bodete ženice, lahko se postavite.
Stvar najdražja je nevednost, pridno se učite^ mi — stvar najlažja ženska čednost, lepo urite se v nji.
Prva naj vam bo olika na njo ne pozabite, da ne bo skrb prevelika, kadar gosta vabite.
Dobra kuhinja podlaga je domačega miru — nič beseda ne pomaga če skazi se vam ragu.
Torej dobro si množite svojo kuhinjsko modrost, zraven pa ne pozabite — kaj vam prva je dolžnost:
Ako gost je v vaši hiši. da ga ne opravljate — vse Izve se, če kdo sliši, da za njim — zabavljate.
Kamila na večerji pri dež. glavarju dr. Šušteršiču. Pogovor v salonu in njegove posledice. Obrekovanje domačih gostov.
Kranjska klobasa. Kamila si izpridi želodec. Usodepolna želodčna bolezen.
Lepa je gostija bila. dobro jedli — pili so — prišla tudi je Kamila na gostijo lepo to.
Najprej juha. pivo, vino, potem raznih več jedi —
(Bog jo živi domovino, ki darove nam deli.)
Po večerji sp se vseli — fn gospodje, tam gospe.
(Ko smo dobro se najeli, rada usta govore.)
Obravnavali dogodke so gospodje med seboj, zraven so kadili smodke, delali načrt za boj,
V	drugi sobi Bogomila tiho šepetala je:
»Kar si mislite, Kamila to vse prazna šala je ...
Vi ste si preidealno slikala svoj ideal — njemu je vse to egalno - -on se vam bo le smejal..
On je znan — je mož brez sile. brez veljave, vsak to ve« v prsih vžaljene Kamile pa je pokalo srce...
Kdor je zdravega želodca ta zahvali naj boga — lahko spije ga pol sodca in se nič mu ne pozna.
Lahko je, kakorkoli hoče, vse mu tekne — vse gre v slast, drugim pa to ni mogoče — njim škoduje vsaka mast.
Slavna kranjska je klobasa če le preveč mastna ni —
(vsaj od davnega že časa po vsem svetu se slavi.)
Kar so jedli na gostiji, to ni zrastlo vse doma,
(za poslance pri kupčiji »Svoji k svojim« ne velja!)
Nekaj bilo iz Oorice, nekaj z Gradca, Dunaja, od drugod so bile ptice, ki jih Kranjska ne pozna.
Ko večerja je minila, je klobasa še prišla — je Kamila — jo zavžila — in želodec — spridila.
Kamila piše... Vse pride na dan... Nauk.
2
S tem je ta povest končina, kdo kdaj zvedel bi za njo, mirna bila bi Ljubljana in slovenska zemlja z njo.
Toda prišlo je drugače — ženska je sovrag zaklet — ta skrivnosti vse domače — spravila v božji svet.
zdelo, da nadzoruje paviljon. Zdi se mi torej precej težko, da bi se splazilo skozi park četvero ljudi, ne da nastane alarm. Predlagam vam torej to-le: jutri, ob dogovorjeni uri... ob enajstih zvečer na primer? ...«
»Ob enajstih zvečer ... velja.«
»Ob tej uri bodite pred analimi vratci. In potem bo eno ali drugo: ali se mi posreči privesti Zileto in Mar-gentino že s seboj — potem odprem in vaš beg je omogočen brez težave
—	ali pa sem spoznala, da bi bilo za njiju zelo nevarno, ako bi Šli samo z mojim spremstvom skozi park, in potem pojdete po njiju v paviljon. Od vrat do paviljona je skoro četrt ure nagle hoje. Zileta in Margeniina bosta pripravljeni. Četrt ure potrebujete nazaj — t0 je skupaj pol ure. Ni mi treba omeniti posebej, da morate biti dobro oboroženi in Pripravljen na vse!«
To je pottjenilo: pripravljeni, ubiti vsakogar, kdor jim pride naproti.
»Drugačen načrt je res nemogoč,« je dejal Ragastan, izražaje s tem svojih tovarišev mnenje. .. »Samo nekaj bi vas še vprašal, madam, če dovolite.«
»Vprašajte, gospod vitez.«
»Ali pobegnete potem z nami?«
»Ne,« je dejala ona s tistim glasom trdne hladnosti kakor prej. »Jaz ostanem... potrebno je, da ostanem ...«
»Zakaj ne bi bežali, madam?« je vztraial Ragastan. presunjen po tej
odločnosti. »Verjemite mi, kazen, ki jo hočete nedvomno naložiti ... nekomu ...«	.
»Ah. vidite, da poznate mojo tajnost!«
»Ne. madam; vidim samo, da pripravljate maščevanje. Dajte si dopovedati, da tvegate pri tem svoje življenje... Pojdite z nami...«
»Moje življenje je več ko tvegano: ono je že žrtvovano. Naj ostanem ali odidem, mrtva bom itak kmalu; in rajša umrem maščevana...«
Se enkrat je izpreletel Ragasta-na in njegove tovariše drhtljaj sočutja, občudovanja in skoraj tudi groze.
»Nekaj naj vam še povem, preden odidem,« je zaključila Magdalena. »Previdno bi bilo, da ne počakate jutrišnjega dneva v tej krčmi. Umeknite se od tod še nocoj.«
»čemu?« je vprašal Tribulet... »Prišli so nas aretirati, toda zgodilo se je tako, da si edini, ki bi mu mogli katerikrat poveriti to nalogo, ne bo nikoli več upal ponoviti aventuro, za to vam jamčim jaz...«
»Tega ne razumem,« je rekla Magdalena. »Poslušajte pa, kaj se mi je zgodilo: moj načrt ni bil, sestati se z vami nocoj. Pripravila sem bila pismo, ki sem vam ga hotela poslati. To pismo ima naslov: Gospodu vitezu De Ragastanu v krčmi pri Velikem cesarju Karlu. Vsebina pa se glasi dobesedno: Bodite jutri ob enajstih zvečer pri malih parkovih vratih... — Podpisala sem se bila: Prijateljica Zilete. Ako pride to pisma
kralju v roke, je prava pravcata ovadba... In jaz sem ga izgubila v parku.«
»Če je tako, se mi zdi naš jutrišnji poizkus onemogočen.«
»Čemu? Park je vendar ogromen. Treba je Ie, da gremo že jutri na delo. Prav nenavaden slučaj bi moral biti, da bi našli tisti papir, ki je padel gotovo v gosto travo pred os mirni dnevi — ako ga sploh kdaj naj dejo... Toda za vsak slučaj je boljše. ako ne osanete tukaj... Kar se pa' tiče naših ostalih dogovorov, velja to, kar smo rekli, kaj ne?«
»Prav imate, madam,« je rekel Ragastan. ki je poslušal njena izvajanja z veliko pozornostjo. »Krčmo zapustimo takoj, in jutri zvečer, točno ob enajsti uri, bomo pri malih vratih.«
»Z Bgom tedaj!« je dejala Magdalena in se zavila v svoj plašč.
Nato je zmajala z glavo, in še preden se ji je mogel vitez zahvaliti, je planila k vratom in izginila.
Magdalena Feronova je krenila naglo nazaj proti parku in dospela brez zapreke do malih vrat.
Tam je obnovila manever. Iti s e ji je bil enkrat že posrečil.
Ko pa je zaklenila vrata za seboj in stopila ravno proti grmovja, za katerim je hotela izginiti, se Je straža ozrla in jo zapazila.
»Stoj!« je kriknil vojak.
(Dalle.)
Bolna bila je Kamila. ko na Dunaj je prišla —» ko si vzela je zdravlia, kmalu h ozdravila.
Potem vzela pero v roko in pripravila papir — popisala na široko .klerikalni je prepir.
To je bilo maščevanje za vse grehe prejšnjih dni, za veliko tekmovanje, ki še zdaj mu konca ni.
Klerikalci pa v trepetu se volitev zdaj boje — ker je znano vsemu svetu kakšni naši so možje.
To povejmo še pred koncem (vsakemu ta rek je znan) nič tak skrito ni pod solncem, da bi ne prišlo na dan!
Ekonomske
razmere.
PISMO IZ BELGRADA.
Belgrad, 11. (24.) maja 1913.
Gospodarske razmere.
Kakor sem že zadnjič omenil, je vojna strahovito vplivala na ves trgovski in denarni promet v Srbiji.
Najhujše so bili prizadeti oni. ki žive od dela svojih rok. tedaj najširše narodne plasti, medtem ko je kapitalizem tudi v tem žalostnem času našel dovolj prilike izkoriščati položaj v svoje namene. Njegovo »delovanje« je bilo sicer omejeno, a nikakor ne suspendirano, ker so ogromne državne potrebe nudile precejšen vir zaslužka tudi izven države.
Vsled moratorija je bilo — seveda — poslovanje restringirano na minimum.
Posojila se načelno niso dovoljevala, odnosno so se omejevala le na hipoteko in zastavo na daljši rok, ker je delno dviganje vlog izčrpavalo denarna sredstva.
Ha bi pa kaka banka ali posojilnica vsled teh razmer prišla v denarne stiske, dosedaj mi ni znan noben slučaj.
V	času moratorija, ko ne more noben upnik svojih terjatev sodno uveljaviti, je fak slučaj skoraj izključen. a kljub temu pravnemu stanju so bile vloge pravočasno in pravilno izplačane vsem vložnikom, ako so to zahtevali.
Ko je grozila nevarnost avstrij-sko-srbske vojne, vporabili so to priliko razni elementi, ki so hoteli loviti v kalnem in so po Slovenskem trosili različne nesmiselne govorice proti slovenskim denarnim zavodom, češ, da bo vlada zaplenila denar, naložen v hranilnicah itd.
S tem so hoteli zbegati ljudi, da dvignejo svoje vloge in pripravijo denarne zavode v stisko. Naše hranilnice imajo večino svojega imetja v hipotekah. Vsled tega bi morale odpovedati kredit raznim posestnikom, trgovcem in obrtnikom, ki bi gotovo prišli na ta način na beraško palico. Javno mnenje bi se dvignilo proti slovenskim denarnim zavodom in posledica tega bi bila. da bi razni na-rodno-nasprotni nemški zavodi imeli od tega velik dobiček, slovenska podjetnost pa bi zgubila vsako narodno koncentracijo in kredit.
To sem hotel pripomniti le mimogrede. da pokažem v pravi luči one kratkovidneže, 1« so se tresli za svoj denar, vložen v trdnih slovenskih zavodih.
Na Balkanu pa, kjer je divjala bojna vihra, kjer so vojne operacije zahtevale ogromnih denarnih žrtev od posameznih držav, ko je milijone ljudi živelo takorekoč edinole od državnih sredstev, ostalo je imetje privatnih denarnih zavodov nedotaknjeno.
V tem vidimo v pravi luči zlobo brezvestnih individijev in lahkovernost nekaterih naših ljudi, ki so dvigali svoje vloge v strahu pred vojno ter tako svoje težko prislužene groše — izpostavljali na razpolago — tatovom.
Dviganje vlog v Srbiji iz denarnih zavodov ni bila posledica strahu pred vojno, pač pa neizogibna posledica pomanjkanja rednih dohodkov. Vsled tega se je dviganje vlog vršilo postopno in po potrebi.
V tem oziru so nam najlepši dokaz poročila in letna izvestja posameznih denarnih zavodov za 1. 1912.
Iz teh poročil odseva povsod napredek srbskih denarnih zavodov, dasi so iz lastne inicijative polagali visoke svote v patriotične namene v blažitev vojnih posledic.
Tako je jadrala srbska državna ladija v najhujšem viharju ob nevarnih rečeh — izogibajoč se spretno pogubonosnim vrtincem — po razburkani morski gladini — domovini
v	slavo in blagor in krmarjem v čast in spoštovanje.
Po srečnem vspehu na bojnem polju vstopila je srbska država brez velikih zaprek na gospodarskem polju iz šestmesečne stagnacije v novo ero nadebudnega državnega življenja.
Izgledi za bodočnost.
Srbija je v prvi vrsti zemljedeU ska in živinorejska država in kot taka ostaja tudi v bodoče.
Vsled tega je tudi smer državnega in težišče vsega prometa v Srbiji v zemljedelstvu in živinoreji.
Novo pridobljeni kraji ne spremene v bistvu ničesar in bo v tem oziru tudi v bodoče ohranjen Srbiji dosedžflfji značaj.
Prva naloga vlade mora biti. 'da uvede v novih krajih red v lastninsko pravico.
Pod turškim gosnodstvom obstojal je nekak fevdalizem, kakor ga vidimo tudi v Rusiji in povsod tam, kjer vlada še tema. Posestva, na katerem je delala uboga kristjanska raja, bila so večinoma v rokah turških begov, ki so pobirali — kot davek — desetino od pridelkov.
Tu bo dolžnost vlade, da pravično in sorazmerno razdeli zemljo med domorodce in uniči fevdalni privilegij.
Kot prvi korak v tej smeri je prepoved vlade, da se zemlja ne sme prodajati, niti spremeniti lastništvo, vse dotlej, dokler se ne uvede red.
To posebno poudarjam, ker se je nekaj slovenskih kmetovalcev obrnilo na me radi nakupa zemljišča v Stari Srbiji.
Čim bo aneksija ozemlja pravno in formalno izvršena in bodo utrjene južne srbske državne meje, spadajo ti kraji pod zaščito srbskih zakonov.
Srbski državni zakon (§ 471.) pa določa — v varstvo malokmetij — da se gotova količina ozemlja ne sme v nobenem slučaju nasilno razlastiti. V ta namen je vlada izdala razglas, v katerem poživlja vse one turške podanike, ki so pobf^ili iz svojih posestev, da se tekom dveh mesecev priglase in izjavijo, ali ho-
čejo svoje nepremično imetje še nadalje obdržati, v nasprotnem slučaju, ako se v določenem roku ne zglase, pripade njihovo imetje državi.
Na ta način bo prišla država v poset mnogih zemljišč, katera bo razdelila pod gotčvimi pogoji med svoje državljane.
Kakor sem že zadnjič omenil, trpi zemljedelstvo in živinoreja tudi notranjosti jako mnogo vsled pomanjkanja moških rok in posledica temu bo. da bo država morala računati tudi s priseljenci in tem poslednjim prodajati zemljišča.
Glavno vlogo pa bo pri tem igral kredit.
»Uprava Fondova« (državni hipotekarni zavod) ne bo mogla sama izvršiti velike naloge, ker bo predvsem potreben cenen, hiter in likviden kredit, kar Je pa pri »Upravi Fondovi« združeno s formalnostmi in dolgim čakanjem, drugi denarni zavodi pa — vsaj kolikor sem se mogel informirati — se s takim poslom ne pečajo.
Kot desna roka »Uprave fondo-ve« bodo tedaj v prvi vrsti služite zemljedelske zadruge, katerih je v Srbiji preko tisoč s 50.000 člani. Vendar pa je tudi to samopomočno sredstvo zelo nezadostno, ako ne bo priskočila država sama z močnimi sredstvi na pomoč.
Svojo dobro voljo je vlada že pokazala s tem, da je poslala v nove kraje več vagonov raznega semena, katero se je razdelilo med kmetovalce. Nadalje je posebna komisija nakupila več plemenskih bikov, uredila tobačne nasade in pokupila že sedaj pridelek tobaka za tobačni državni monopol.
Vlada ima v načrtu, da nastavi za nove kraje posebne potovalne učitelje za kmetijstvo In bo brez-dvomno storila vse, da dvigne zanemarjene in rodotivne kraje na višjo stopinjo.
Na ta način upa vlada potrojiti izvoz poljskih pridelkov, posebno tobaka in živine.
Z novimi prometnimi sredstvi bo omogočeno prebivalsh" premagati vse zle posledice vojne, tembolj, ko bo tudi vladi dana možnost z novim 200milijonskim posojilom vspeš-no podpirati stremljenja svojih podanikov.
Železnice.
Ponudnik posojila — Francija — stavil je pogoj, da se mora zgraditi nove železniške proge v dolžini več tisoč kilometrov.
V	zvezi s tem v&preid se je pred kratkim tozadeven zakon v skupStiril in nove proge začele se bodo staviti postopno. Delo je vsprejela francoska družba in francoski kapital bo preplavil balkanski trg.
Vsaka evropska velesila je debila plačilo za svoj trud na Balkariu v zadnjih dogodkih, celo Avstrija ima »avtonomno Albanijo«, katere vrednost je podobna golobu na strehi.
Z novo- železniško mrežo bo ustreženo gospodarskim in strategič-nim zahtevam države.
Najvažnejši progi bodo bre>.-dvomno Belgrad - Skoplje - Solun «n takozvana Jadranska železnica, ki bo vezala Srbijo z Jadranskim morjem.
S tem pa bo dana podlaga tudi bodočemu razvoju
industrije.
Že danes je nad 60 prosilcev za razna industrijska podjetja, med nji-mi je tudi zagrebška »Srbs*ka banka«* katera ustanovi v Stari Srbiji cukra-var za ondotne kraje.
Poleg tega bo vlada izkoristila tudi one kraje, kjer se nahaja baker in premog ter so že tozadevne štu-
  .....
dije predvzete v predložene ministrstvu.
Balkanska vojna, kakor je razvidno iz teh kratkih potez, prinesla je balkanskim narodom neizmeren blagor. katerega niti največji sovražnik Srbije ne more omalovaževati.
Mogoče je ravno zavist radi gigantskih korakov, s katerimi hiti Srbija od vspeha do vspeha vedno naprej in naprej, ki potiska najpodlejša orožja v roke letim sovragom Jugoslovanstva.
Naj se le pene zavisti, Srbija pojde preko njihovih glav na dnevni red, dokler ne izvrši popolnoma svoje naloge v zjedinjenem Srbstvu.
Bodočnost je njena in srbski narod lahko s ponosom vzklikne:
Mi vstajamo in vas je strah!
Mars.
Danes ustanovni
občni zbor
»Slovanskega kluba“
ob 8, uri zvečer v mestni posvetovalnici.
Dnevni pregled.
Avstrijski oficielni glas o Paši-čevem dovoru, kakor je diplomati-čen, vendar ni mogel skriti za čem teži Avstrija. »Fremdenblatt« izraža namreč nado, »da vrede in izvedejo Srbi in Bolgari svoje pogajanje tako. da ne utrpe interesi sosednih velesil, imenoma monarhije, nobene škode.« Ozemlje, v katerem se Bolgarija in Srbi pogajata ni avstrijsko, temveč srbsko-bolgarsko (po prvotni pogodbi); in vendar zahteva Avstrija, da se tozadevna pogajanja urede. da ne bo monarhija trpela škode. Naj-brže niso daleč trenotki, ko bo društvo Kania & Co. začelo dokazovati, da vsled pogajanja med Srbi in Bolgari trpi monarhija škodo, ki jo ie treba preprečiti z — vojno. Dokaze
o	tozadevni sposobnosti nam je Kana dajal celega pol leta.
Kako sodi klerikalni »Slovenec«
o	srbsko-grško-bolgarsketn sporu. Sobotni »Slovenec« imenuje v svojem »pismu iz Londona« srbske zahteve: kršitev pogodbe, na kateri se takorekoč še črnilo ni posušilo. Nadaljuje:	»Ni	čudo, da se javnost,
ki 52 bila dosedai Grkom in Srbom tako naklojena. obrača od tega verolomnega nastopa.« Srbske zahteve po »Slovencu« — verolomni nastop! Saj smo samo to želeli: poznati »Slovenca« in njegov nazor v tem sporu.
»Slovenec« je zelo hud radi našega predvčerajšnjega uvodnika, ki prinaša cirkular, katerega so zaupno izdali ljubljanski kazinoti svojim listom. da ne bi pisali o smradu, ki okužuje zrak, odkar je Kamila Theimer odpria klerikalni hlev. Lahko vpijete, »da je vse skupaj falzifi-kacija naivnih »Donavcev«« — toda dokazov za našo trditev vam manjka. Seveda: zelo neliubo vam mora biti. da je od dne do dne očitnejša valja zveza z Nemci, ki le z vašo pomočjo izodrivajo Slovence z mest ki jim gredo. Eh zastonj ne daje grof Kunigel, policijski načelnik večerij.
Vsak članek izpod peresa Kapnile Theimer kaže. da se bodo klerikalci še prokleto bridko kesali, da so jo označili po prvih člankih za umo-bolno. Sedaj priobčuje gdčna. Kamila Theimer zopet dva članka: enega je posvetila kristalnemu značaju dr.
Kreku, drugega dr. Ivanu Šušteršiča, »čigar ogromne zasluge naštevati M bilo odveč.«
Vloge se zamenjajo. Kakor pra-
vi	gdčna. Kamila Theimer, ima ona v rokah takšna pisma dr. Krekova, ki bodo imela prav zelo neljube posledice. ko bodo objavljena. Njib vsebino bi mogel dr. Krek utajiti le, če bi dokazal, da je bil umobolen. ko jih je pisal.
Res lepo druščino so imeli slovenski klerikalni voditelji na Dunaju, Čudno je njihovo življenje: Dr. Krek je pol drugo leto bil stalni gost v, salonu ženske, ki jo je »Slovenec« označil za umobolno in histerično, Kaj pa je iskal Krek pri umobolnih' ženskah?
Dr. Krek in vera. Lansko leto se dr. Krek ni hotel udeležiti evharističnega kongresa na Dunaju. Ev^ haristični kongres je imenoval s takšnim izrazom, ki jih avstrijski kazenski zakonik prepoveduje.
»Poštenjak« Šušteršič ali kako postane človek hitro bogat. Kamila Theimer piše pod tem zaglavjem članek, v katerem povprašuje dr. Šušteršiča, deželnega glavarja vojvo-' dinje Kranjske, da naj pove, kje je vzel denarje s katerih srečnim upo^ rabljenem ie v malo letih pridobili znatno premoženje. In nadaljuje: Pričakujem in poživljam vas. g. dr. Iv. Šušteršič, minister in ekscelenca in spe itd itd., da me za te žaljive trditve pokličete pred sodišče, da dobim \roče zasluženo priliko strmečemu svetu dokazati, da deželni glavar na Kranjskem, junak lanskega evharističnega kongresa, miljenec in prijatelj cerkvenih knezov, ki so ga člani cesarske hiše in druge visoke in najvišje osebe, ne poznavajoč razmer, opetovano odlikovale z ogovori, ni samo v vsakem oziru nevreden, da stoji na čelu deželne uprave, marveč še te pravice nima, da bi stisnil roko najpriprosteišemu kmetu te dežele, samo če ie ta žuljava roka Cista —. In ta dokaz, moj gospod deželni glavar, botn jaz doprinesla in nič, pa še prav nič vam ne bo pomagalo, če boste po svoji navadi tudi tokrat poskusili na te, iako precizne stvarne obdolžltve odgovoriti namesto S stvarnimi navedbami z osebnimi In-vektivami. To pot so vsi izhodi zaprti in ura dobro zasluženega obračuna je udarila. Prisilila vas bom v sodno dvorano in naprej Vam povem, da jo zapustite samo kot politični mrlič, kvečjemu če se prej prostovoljno umaknete.
Klerikalci sezidaio doni za valenco, ki pridejo s kmetov v Ljubljano. V domu jih bodo pripravljali za edino zveličavno klerikalno stranko, v kateri namen že poživljajo županstva, da- prispevajo z — denarjem. Zopet en dokaz, kako zna stranka pripravljati naraščaj, ki bo trdna opora.
Veselica na Škofljici. Škofeljsko gasilno društvo je dobilo novo brizgalno. Ob tej priliki je priredilo gasilno društvo veselico, ki je bila naravnost izborno obiskana. Tako lepe veselice že dolgo ni bilo. Dopoldne ,i,e bilo na Škofljici sedem gasilnih društev, popoldne so dospela še druga. Prišli so člani oz. deputacije iz: Smarije, Grosuplja, Iga. Brezovice. Šiške, Vič, Škofje Loke, Velikih Lašč. Dolenje vasi, Zelimlja in od drugod. Iz bližnje okolice je prišlo toliko ljudstva, da je bil vrt pri g. Ogorelcu popolnoma poln. Igrala ie izborno godba iz Loga pri Brezovici, ki je spremila goste tudi na kolodvor. Zabava je trajala od 4. pop. do odhoda vlakov. Izkazalo se je, da se naša gasil, društva niso dala vstra-šiti, ampak da bodo s pomočjo ljud-
FRANCE ŠT A J ER:
Moralna budniGa.
I.
Toplega večera sem se izprehajal v tivolskem parku. Kostanji so zeleneli. zvezde so migljale in cvetke so duhtele.
Potujoči kinematograf je godel v dolini svojo pesem. Vrtiljak svojo. Cirkus svojo, Tivolsko 'strelišče nima svoje godbe, zato pa je vpil gospodar da jači spretno streljanje osebno samozavest.
Na klopico sem sedel, poslušal noč ter čakal prijatelja, ki je šel k kinematografski predstavi v gledališče. Premišljeval sem, kako se je svet izpremenil, da so gledališča povsod prazna, a v kinematografih se ljudje gnetejo in pote. Kaj naj ukrene gledališče, ki se mora boriti po vsem svetu s spretnejšim tekmecem, kinematografom? če namreč nihče ne podpira gledališča? Ali naj napove •konkuTz ter zapre vrata? Ali se naj zveže s kinematografom, kakor smo se mi v to plemenito svrho, da uporabimo dobiček kinematografov pri umetniških gledaliških predstavah.
Izvanredno naglo je prišel dobri Lukec in ni vedel, ali bi se smejal ali jezil, ko mi Je dejal: »Ravnokar so zaprli deželno gledališče kinematografu. Vsled nemoralnih točk!«
»Ali je zaprl državni pravdnik? Ali policaj?«
»Gledališče je deželna last. Zaprl je deželni glavar vsled nemoralnih točk.«
»Ali je poscHl glavar kdaj kinematograf v gledališču?«
»Ne! Nekaterniki pravijo, da so gospod glavar odpovedali najemnino »Dramatičnemu društvu«, ker bo ustanovila v gledališču dežela električen kinematograf, dalje kamilično čajarno in še marsikaj... Ampak naš kinematograf bi ne bil slabši kakor so drugi. Vsakdo ve, da je začetek težak. Predno dobiš umetniške filme, te morajo poznati, da si soMdna firma!«
»In kaj bo zdaj?«
»Zdajci so igralci pod kapjo. Naj-brže bomo najeli drug lokal za kinematograf in gledališče, da ne bo umetnost predolgo pod kapjo.«
»Jaz mislim, da to niso bile nemoralne točke, ker bi jih sicer merodajni krogi zaplenili ter pokrili naglo In sramežljivo s strogo pikelhavbo.«
»Jaz sam sem si zarisal nekoč cilj, da pospešujem moralo. In kakorkoli sem pričel, so zabavljali, češ, nemoralni tepec. Prav pravi narodni rek: »Kdo bi umesil vsemu svetu štruklje ter moralo!«
Prijatelj se je zamislil. Luči v drevoredu so ugasnile iti utihnila je
godba. Mil vetrič je sapljal in padalo je kostanjevo cvetje na naju.
Dolgo sva molčala. Naenkrat je razptostrl Lukec roko kakor da je ugedal prikazen. A govoril ni plašno, temveč nežno zaljubljeno:
II.
Jelka, se li spominjaš mojega hrepenenja po nečem neznanim.
Tako-le pomladi, ko je zavel topel vetrič in je vzbrstelo drevje, sva sedela pred gradom tvojega očeta.
V	meni je valovalo nekaj nepopisnega, nestrpnega. Razpravljala sva o umetnosti: in v moji duši je sladko vrelo in kipelo, kajti ljubil sem tebe, lepotico, ne da bi koprnel po tebi.
Ko se je zvečerilo, sem te prosil, ah, zaigraj labudnioo ljubezni.
Danes se mi zdi, da si se vedno malce čudno nasmejala, kadar sem te prosil, da mi zaigraš labudmco ljubezni ... in prosil sem te pogosto. Vedno si odšla v salon, a jaz sem ostal pred gradom.
Jelka! Ko umira ljubezen, umetnost, država... Naslonil sem se na viniko in se zaril med medlo lilasto grozdnato cvetje.
Pa je zazvonilo k večerji. Igrala si labudnioo in v sredi si umolknila, kakor srna si prihitela: »Lukec, večerjat!«
III.
Molili smo pred jedjo in po jedi. Jaz sem se takrat šele po jedi zmeraj zamislil, češ. dobro mi je teknila pojedina, Bog daj, da mi bi še večkrat. In to sem si mislil tako naivno, toplo pobožno, da se mi je zdelo boljše, kakor bi molil dolgovezno.
Po večerji so odšle hčerke graščakove po ročna dela.
Graščak pa si je prižgal viržin-ko in me vprašal: »Hm, poglejte, jaz sem danes mislil, veste, mislil takole
o	mladeniškem vprašanju. V šolan smo se učili: inekshausta pubertas. Kaj je to? Kje? Glejte, dvanajsto leto mu teče, pa se spozna. Sam ne ve kaj hoče. In se stara. Ko je dopolnil gospod Samo Skrunski sedemnajsto leto. se zateče v mestu v ci-parno, a na deželi na okno, kjer duh-te nageljni in rožmarin... In tam gostuje odslej. Voljo si je ubil sam... in zdaj mu izgineva življenski sok in sila ter moč... AK bi ne mogli tega reformirati?«
Odgovoril nisem naravnost: »Ce bi verovali v bodočnost naroda in mu hoteli podarjevati samo krepko, svobodno deco. In če bi vedeli, da se maščujejo grehi staršev nad otroci. Da morajo z ozirom na otroke živeti starši moralno od mladosti m vzgajati mladino moralno ...«
»In kako bi pospeševali moralo?*
V,
»Če bi se kruto norčevali iz grehov ter izganjali hudiča z vragom!«
Povprašal me je graščak:	»Ali
poznate Molnarjevega »Vraga«?«
»Postelja zaškriplje zakonolom-sko in ljudje ploskajo, da se pote!«
»Hm, zdi se mi. da se pravzaprav hudiča ne izžene z vragom!«
Odrezal sem se: »Človek mora preizkušati. Kvantam in opazujem učinek. Prvi se bodo zgražali glasno, drugi v srcu in me pomilovali ter molili, da se izpreobrnem. Tretji se bodo zabavali glasno, prvi v srcu...«
Graščak je prikimal: »Da, moliti mftra človek in to ga obvaruje grehs ter skušnjavami!«
»To je pa vsled tega: Postil se je sveti Anton v piramidah, kjer so grobovi egipčanskih faraonov, in molil ter se bičal. A vso njegovo veliko pobožnost le hotel streti satan ter mu je slikal najbujnejše krasotice kakor Parisovo sodbo. In to je rešilo svetnika, ker je plaval nad življenjem v višjih nebeških sferah!«
»Razumem: naša gospoda pi plava v življenju... in se nc posti... Kajti jed da moč in obudi s***, ki }o nafava rabi, da ne izunrrjemo.
»Ljudje greše vsled užitka. Krat-komakr. ker se ftm zdi fletnoU
i	(Konec Jutri)
stva, ki stoji z njimi, delovala v svojem geslu: na pomoč. Videli smo več narodnih noš in se je sploh izkazalo, da naše gasilstvo trdno stoji.
V Obrežu pri Brežicah se je te dni sesula streha neke prazne hiše. Zgodilo se je že proti jutru, ko so še vsi prebivalci spali. Pok in tresk sta bila tako močna, da so se vsi prebivalci na mah zbudili, misleč, da je nastal potres. Hiša je bila že v razsulu in zato prazna, vendar se je večkrat zgodilo, da so v njej prenočevali siromaki in brezposelni delavci. Tokrat ni bilo k sreči nikoga.
V Mariboru prirede Nemci 8. t. ni. cvetlični dan v škodo Slovencem, kajti ves čisti dobiček gre za »Mar-burgerhutte«, ki naj konkurira slovenskim kočam na Pohorju. Slovenci v Mariboru in mariborski okolici! Varujte se ta dan in ne izpustite niti vinarja v korist nemškemu cvetličnemu dnevu. Kdor hoče ta dan kaj žrtvovati, ozir/ma imeti zabavo kot še malokdaj, naj se pelje v Ruše pri Mariboru, koder priredi podravska podružnica S. P. D. veselico. Čisti dobiček te pojde za slov. Pohor!
V Mariboru se je zastrupil lekarnar Taborsky. Pred dnevi se je po Mariboru raznesla vest, da je tamo-šnji lekarnar Taborsky nagloma umrl. Govorilo se je, da ga je zadela kap, hkratu pa tudi. da se je zastrupil radi slabega gmotnega stanja. Zadnja vest se sedaj potrjuje in splošno se trdi, da je bil imenovani že delj časa financijelno malone ruini-ran. Truplo so prepeljali y Gradec.
Pred tedni iz Maribora pobeglega špediterja Unterkofflerja so baje prijeli na Dunaju, koder se je hotel skriti. — Mariborska justična uprava je res posnemanja vredna: sedaj morajo kaznjenci okrož. sodnije celo po nedeljah delati. Zadnjo nedeljo napn-“’ mer so morali čistiti prostore pred sodiščem in nasade. Zdi se nam — iz zgolj humanitarnega stališča — da je tako ravnanje skrajno neprilič-no. Kje ste, višje instance?!
Selnica ob Dravi. Besede mičejo vzgledi vlečejo. — Nedavno je poročal »Dan« o tatvini kolesa, ki io je izvršil sin posestnika A. Hdlzla. Minuli teden je bila obravnava končana ter tat obsojen na cela 2 reci dva dni zapora in to baje z ozirom na to. ker je oče poštenjak, občinski svetovalec itd. Glavno pa je menda bilo to, da je nemški nacionalec. kaj ne slavna avstrijska justica? ... Lastnik kolesa, g. Josip ligo se je bojda pritožil proti prenizki kazni in prav je storil. Selniški fantje pa se šalijo, češ, sedaj pa le na delo, za ukradeno kolo sediš 2 dni za motor menda 3, za auto pa 4 ali 5 dni. Tako je menda mislil tudi neki mladi dečko, ki je v nedeljo zvečer ztnaknil kolo izpred hiše ge. Sagojeve v Selnici. Toda tat je imel smolo. Srečal ga je ■namreč na potu g. Mesarič, posestnik in gostilničar v Selnici. Ker je fant, opazivši g. Mesariča takoj za-iVil po pešpoti navkreber, se ie to opazovalcu zdelo sumljivo in poskočil je za bežečim, ali radi svoje visoke starosti ni mogel dohiteti brzo-petega dolgoprstneža. »Kolesarja« je menda kolo pri begu oviralo, za to je vrže v jarek ter odbeži dalje. G. Mesarič pa pobere kolo. ki ga kmalu nato odda iskajočemu lastniku. Takoj obveščeno orožništvo je že drugi dan .izsledilo uzmoviča v osebi rejenca ig. Serschena (Seršen) župana na :Boču. Zdi se, da dobi nemškutarska dečad v Selnici privilegij za »odvajanje koles«. Gotovo sta temu pri-[vilegiju pripomogla le tekta »Mar-iburgerca« in striček »Stajerc« ...
Iz Koprščine v Istri. Nekje v naših krajih živi gospod. Godi se mu jprecei dobro, zakaj prekanjena gla-jvica, si ve imenitno pomagati. Loti ;se namreč vsega: mešetari, kupuje, izida, prodaja in konečno ničesar ne 'dela, čeravno uživa svojo nedotaknjeno letno plačo. Sicer je res, da jmu je zdravniško odmerjen daljši. dQ-ipust. a mislimo, da mora človeka 'bolj mikati delo, na katero je navaljen, in da je posameznik celo dolžan »posvetiti se raje svojemu stanu kot jpa agitatoričnemu početju, ki ga če-!ŠČe bolanega vleče od lastnega doma. Kot agitator se izdaja za verne-
Zto^?Vi°^nika kl«etskega ljudstva
I	. ’ ki.er se kmetje najmanj razumejo na stvar v tem ko bi lahko jveliko vec koristil kmetu na svojem službenem mestu. Nasvetujemo mu zato. naj poskusi oglasiti se zopet v isvojem službenem kraju, zakaj, če jmu dopuščajo njegove telesne moči do razmeroma daljših krajev brez vsacega resnega opravka, bi mu lah-
jko bi dopuščale do ptolicei odda-
jljene le par metrov od njegovega stanovanja!
Ljubljana.
—	Občni zbor »Dram. društva«.
|V soboto se je vršil izredni občni zbor »Dram. društva« v mestni posvetovalnici. Na vrsti je bilo važno vprašanje, ali bo Ljubljana še imela slov. gledališče ali ne. Udeležilo se je zbora okoli 30 članov, in precej gledališkega
osobja. Predsednik prof. Reisner je podal temeljito pisano poročilo o zadnjih dogodkih. Prišel je do zaključka, da je gledališče mogoče le: ako ljubljanski župan izposluje pri dež. odboru (da bo dež. gledališče »Dram. društvu« do 1. aprila 1914 neodpovedatio na razpolago — (ker so zadnji dogodki dokazali, da dež. odbor lahko gledališče tudi med sezono vsak dan zapre) — 2. da se goji samo drama in opereta. — Nato se oglasi gosp. Milčinski, ki je mnenja, da je treba temeljite sanacije. Zato naj se goji samo drama in naj se poravnajo dolgovi. Prof. Reisner pojasni, da se dramsko in operetno osobje med seboj spo-polnjuje, tako, da opereta ne zahteva posebnih žrtev. — G. Milčinski: ako je to za račune ugodno naj bo tudi opereta. — K besedi se oglasi g. Pirc. On je mnenja, da naj se gledališče opusti. Bil je v odboru nekdaj in ima skušnje. V prvih letih je bilo mnogo podpor — za gledališče veliko navdušenje — kljub temu je bil deficit. Danes je preglednik — pa nima pregleda o računih. Očita, da se Je v »Dram. društvo« vrinilo koritarstvo. — Predsednik Reisner pojasni, kako je z računi in se zavaruje v imenu odbora proti očitanju koritarstva. Enako stori prof. Kobal. Ceš. svet. Pirc pravi, da ni mislil sedanjega odbora. — Prof. Ilešič pozdravlja mnenje ,naj se opera pri nas goji s tem, da pride gostovat zagrebška opera. Treba pa je dejanj, ne le besedi. Po nekaterih opazkah da predsednik predloge na glasovanje. Za opustitev gledališča glasuje samo predlagatelj g. Pirc. ( Z ozirom na naše igralce je naša moralna dolžnost, da gledališče rešimo) sprejeta sta bila oba predloga prof. Reisnerja. Ako dež. odbor ne bo ugodil želji »Dram. društva« se gledališče opusti in mestna podpora se porabi za sustentačne gaže. Igralcem se za zdaj odjx>ve. S tem je bil občni zbor končan.	>
— Čegavo je dež. gledališče. Piše se nam: Par klerikalnih napuhnežev gospodari in zapoveduje čez slov. gledališče, kakor, da bi ga oni ali pa klerikalci sezidali. Ali ga ni zidala dežela — ali ga ni plačal narod zato, da služi procvitu njegovega gledališča? Ali ni potem škandal kar si dovoljujejo klerikalci? Ali ni čas. da 50.000 Ljubljančanov ne bo odvisnih od dobre ali slabe volje ljudij, ki so po raznih potih prišli do komande?
Nasvet. Položaj našega gledališča in naših igralcev vzbuja povsod največje zanimanje. Mislimo, da bi bilo umestno, ako bi si igralci za ta čas ustvarili med seboj nekako letno gledališče n. pr. v dvorani hotela »Tivoli«, tam bi bil lahko nekak kabaret (kupleti, nastopi, kratke burke etc.) Take kabarete imajo vsa mesta. Mo-čij je pri nas dovolj. Najmanj vsak teden enkrat bi imeli polno. Saj ne nudi sedaj Ljubljana zvečer nobene zabave. Ta misel se da lahko uresničiti in bo vsem poinagano. -
— Včeraj se je raznesla novica po Ljubljani o dogodkih v Belovaru. ki se tičejo nekega zastrupljanja čet.
O	stvari bomo poročali jutri, ko se natančnejše informiramo.
— Včeraj je bil železnični minister v Ljubljani. Deželni dvorec iejsil razsvetljen. Upamo, da je želja g. Šu-šteršičeve izpolnjena. Če so se le tudi vpoštevale kranjske železn. potrebe.
Družbi Sv. Cirila in Metoda je poslal g. E. Krulej v Sevnici 13 K 40 v, katere je nabral pri sestanku prostovoljne požarne brambe v Sevnici. Gospa Terezija Planinc na Brodu pri Boštanju je podarila 10 K v spomin na svojega pokojnega in ljubega moža; vsoto je poslal g. Aloj. Drnielj. V veseli družbi na tužnem Koroškem so nabrali 8 K 13 v v benediktinski kleti:	vsoto	je poslala
gdč. Tilčka Stuheceva v Celovcu. Otroška veselica v Krminu dne 18. maja je dala družbi čistih 52 K, vsoto j.e poslala gdč. učiteljica Ljud. Erjavec. Nabiralniki v Trbovljah delujejo plodonosno in vstrajno. Meseca maja se je nabralo 33 K 22 v. To pot so si pridobili prvenstvo nabiralniki v oskrbi Goropevšekovi, gdč. Ocepkove in Volkerjeve, Izlakarjev. Sušnikov in Kramerjev. Omizje v gostilni g. Domanjka pri Sv. Juriju ob Ščavnici je darovalo 5 K, vsoto je poslal g. Kocmut. G. Lojze Hofbauer, blagajnik C. M. podružnice, v Dolu pri Hrastniku je nakazal družbi med drugimi prispevki 3 K 09 v. nabranih od g. Okorna v veseli družbi pri Kolencu in 6 K 20 v voznine »Kmetskega avtomobila«. Hvala! — Podružnica C. M. na Zidanem mostu deluje zelo živahno, kar svedoči svo-ta 102 K 76 v, ki jo je poslala glavni družbi. Lepe zasluge so si pridobile gospodične Marinka Homanova, 2el-ka Jakšova in Mar. Sulčičeva in pa zidanmoštovska godba. Podružnica ima med svojimi ustanovnimi člani (20 K) K. fen. Rebova, uslužbenca j. ž. Živio!
Slava našim zavednim rojakom
v	Ameriki! G. Alojzij Andolšek, tajnik C. M. podružnice št. 1 v New Yorku, je poslal naši šolski družbi 80Q.K. .Vsoto 400 K mu je poslala CM-
i	podružnica iz umicage Kot cianarmo in čisti prebitek v ta namen prirejene veselice. Ostalih 400 K se je nabralo nekaj pri CM. podružnici v New Vorku, nekaj od raznih podružnic, večji del pa po tvrdki Fr. Sakser. G. Andolšek je tajnikoval pri-tej podružnici dve leti, sedaj pa odloži menda to delo. ker je drugje preveč zaposlen in biva več milj oddaljen od mesta, kjer si je ustanovil svoje domovje. Veseli nas, da ostane CM. družbi naklonjen tudi v bodoče in v poteho bo naši družbi, da prevzame tajništvo zopet mnogozaslužni prejšnji tajnik g. Zupan. Hvala g. Andol-šeku, hvala dobrim rojakom!
Oviran osebni promet. Solnčne plahte pred trgovinami morajo biti po cestno policijskem redu tako visoko obešene, da njih železni drogo-
vi	ne ovirajo mimoidočih ljudi. Pred škofijo pa ima neka trgovka svojo plahto tako nizko obešeno, da se mora vsak človek normalne velikosti s čelom in klobukom zadeti ob žele-zje. Opozarjamo na to malomarnost policijske organe, in zahtevamo, da trgovsko pouče o predpisih, ki veljajo za varnost občinstva.
O	občnem zboru N. S. Z. in o Družinskem večeru v Narodnem domu priobčimo poročilo jutri.
— Obrtno gibanje. Meseca maja so pri mestnem magistratu priglasili svojo obrt sledeči: Makso Konigsteiu, Šelenburgova ulica 7, trgovina s preprogami. Franc Posavc, Rimska cesta 1. pekovska obrt. Ferdinand Pa-lovec, Dalmatinova ulica 5, zoboteh-ništvo. Francesoo Rapuzzi, Kolodvorska ulica 25, prodaja palm. Fr. Goršič, Sv. Martina cesta 22, kleparsko obrt. Rozalija Ravnikar, Streliška ulica 5, žensko krojaštvo. Ana Westermayer, Kopitarjeva ulica 4, prodaja sadja, slaščic in kruha. Fr. Živec. Tržaška cesta 4, zidarsko obrt. Anton Dinter, Kongresni trg 16, sobno slikarstvo. Janko Škarjevec, Kongresni trg 16, sobno slikarstvo. Ivan Adamič sen.. Sv. Petra cesta 31, vr-varstvo, in Marija Boštjančič, Rimska cesta 10, žensko krojaštvo. — Obrt so odglasili: Frančiška Zaplotnik, Vodnikov trg, prodaja jajc in kuretnine. Karel Lipovšek. Kongresni trg 16, sobno slikarstvo. Ivan Adamič jun.. Sv. Petra cesta 31, vrvar-stvo. Meta Jezovšek, Pogačarjev trg, mala kramarija. Frančiška Blaž, Florjanska ulica 3, branjarija. Alojzija Legat, Slomškova ulica 16. prodaja mleka. Alojzij Kraczmer, Sv. Petra cesta 5, izdelovanje muzikalij in glasovirjev. Rudolf Zalar, Cerkvena ulica 11, trgovina s kislim zeljem. Ivan Zupančič, Tržaška cesta
št. 47, prevažanje bTa.fra. Albert Sešek, Poljanska cesta 19. trgovska agentura. Cecilija Haring, Turjaški trg 5, izdelovanje pletenin. Vincencija Urbas, Komenskega ulica 16, prodaja klobas, in Avgusta Zupančič. Sv. Petra cesta 54, krojaška obrt.
Včeraj je bil v Ljubljani izvan-redno vroč dan. ki je spominjal na najbolj vroče dneve meseca julija. Po vremenskih katastrofah drugod] upajmo, da pe čaka nas kaj enakega.
— Onim, ki imajo poskrbeti, da se to odstrani, če hodi človek po ljubljanskem trgu mimo prodajalcev rib, vidi, kako neusmiljeno se mlati in tolče ribe, katerim se hoče vzeti življenje. Trikrat, štirikrat v presledkih udari prodajalec z ribjo glavo na rob posode, v kateri ima ribe, mesto. da bi na hitri način storil konec mučitvi, s tem, da jo stisne za škrge in jo z enim udarcem lesenega kladiva razbije možgane, da je trpljenje hipno končano. Naj za to poskrbe organi, ki imajo tozadevne pravice.
Kolinska tovarna za kavine primesi v Ljubljani je poslala družbi sv. Cirila in Metoda 1000 K kot prispevek za prvo polletje leta 1913. To ie gotovo lepa vs'/a, _ ki bo našemu kulturnemu delovanju v znatno pomoč. Kavina primes te tovarne je sploh priznano izvrstna. Podjetje samo pa podpira naše slovenske namene. Torej je kolinska kavina primes vsestranskega priporočila vredna.
Zapestnica s srčkom (Duble zlato) se je zgubila na poti od hotela »Ilifija«, mimo kolodvora do Resljeve ceste. Pošten najditelj naj jo blagovoli oddati proti primerni nagradi v našem uredništvu.
— Kinematograf »Ideal«. Danes zadnji dan izbornega sporeda z najnovejšim Gaumontovim tednikom in krasno dramo »Njen dobri sloves« z Henny Porten. Velezanimiv in krasen je posnetek iz Skadra, ki kaže žalostne pbsledice vojne. Jutri dve senzaciji in sicer »Njjbeb« kolorirana drama v treh delih in »Mož s 3 ženami«, veseloigra s Princem. Predstava ob 7. do polu 9. na vrtu. Pripravlja se »Dantejev pekel«.
Trst.
Višek predrznosti je to, kar je začela uganjati v zadnjem času italijan-sko-liberalna stranka. Pri vršečem se volilnem boju se namreč poslužujejo kamoristi najpodlejših sredstev proti Slovencem, Ta teden so proglasili
italijansko nacijonalni delavci proti slovenskim delavcem štrajk, in sicer na povelje 'kamoristične str., katera štrajk materialno in moralno podpira. Štrajk proti ubogim slovenskim delavcem, katerih je v Trstu itak na stotine in stotine brezposelnih, kaj ni to nekaj nezaslišanega! Kamoristi so proklamirali štrajk zato, da imajo pri volitvah eno agitacijsko sredstvo več; zato, da italijanske delavce pritegnejo na svojo stran s tem, da jim neprestano vpijejo na uho: Poglejte, kako se zavzemamo za vas. Mi se poslužujemo celo štrajkov, samo da vam zasiguramo eksistenco in da zapodimo slovenske delavce iz Trsta. — Torej zaradi agitacije za gnilo kamo-ro je treba izvati generalne štrajke. — Nadalje pa si hoče pridobiti kamora simpatije tudi s tem, da pošilja svoje ljudi, da izvrše atentat na naše Ciril-Metodove šole. Požigalci naših šol. kf smo jih zgradili z našimi žulji hočejo prodirati v deželni zbor celo v naši okolici. Kaka predrznost! Lopovi, ki hočejo odjesti našim slovenskim delavcem še ta revni košček kruha, ki ga imajo, se upajo iti agitirat v našo slovensko okolico. Kdo naj jih ne požene tja, kamor spadajo? Ti ljudje so v boju proti Slovencem prave podivjane zverine. Divjaki, najgnusnejše barabe so. ki nimajo v sebi nobenega čuta Slovenski volilci, obračunajte z njimi! Dol z našimi smrtnimi sovražniki! Boj proti njim do skrajnosti!
8. junl se bliža. Ne loči nas več dolga doba od dneva, ko bomo izvedeli zarezultat volitev. Ker je ta dan že zelo blizu, naj vsak slovenski volilec svoje agitatorične moči potroji. Od volilca do volilca naj gre agitacija. Nobena naša duša ne sme biti izgubljena. Kajti, dragi slovenski volilci. pri letošnjih volitvah položaj ni tako ugoden, kakor pri zadnjih. V raznih okoličanskih vaseh se je naselilo od zadnjih volitev mnogo Italijanov. Poleg tega pa imamo opraviti letos z združeno silo vseh naših nasprotnikov. Strah pred Slovenci je porodi! italijasko-nemško zvezo, ki je stopila v boj z vso silo. Bojuje se tako, kakor s smrtjo se bojujoče bitje. V divji in smrtni jezi delajo proti nam. Zadušili bi nas radi. Toda to se jim ne bo posrečilo. dokler bodo stali slovenski volilci v boju proti njim trdni. Noben izgovor ne velja. Kdor hrepeni po srečnejši bodočnosti našega teptanega slov. ljudstva v Trstu, ta naj sU--i posebno v tem zadnjem tednu svojo dolžnost. Z vstrajno agitacijo nam bo mogoče doseči to, po čemur hrepenimo že stoletja in stoletja. Torej, vsi na delo!
Za slovenske šole v Trstu. Sramota je to, če vlada ne izpolnjuje niti tega, kar predpisujejo zakoni. Nam Slovencem gredo ravno tako šole kakor Nemcem initalijanom. Kaj pa naj porečemo Slovenci k temu. če v Trstu nimamo niti ene slovenske šole, čeprav nas je okoli 70.000, dočim ima majhna peščica Nemcev vse šole, ljudske, meščanske in srednje. Ali ni to zadosten dokaz, kako smo prezirani in kako se delijo pravice i>od avstrijsko vlado? Tarnanje nič ne pomaga, zato boj. Čc bomo dobri bojevniki, si bomo končno priborili vse to, kar nam gre. Italijani se v deželnem zboru ne bodo potegovali za naše šole, ker stoje na stališču, da je treba Slovence potom »Lege nazionale« poitalijančiti. Zato je nujno potrebno, da imamo v deželnem zboru zadostno število naših zastopnikov. Glejmo, da iih dobimo čim več. Bojujmo se! Šole zahtevamo!
Ogenj in ura. V sredo zvečer je izbruhnil požar v trgovini oblek, ki je last Natalija Kebra. Trgovina se nahaja v ulici Barriera vecchia 9. Požar se je naglo razširil. Prihitela ie požarna hramba z dvemi vozovi in kmalu se je posrečilo pogasiti požar. Vendar pa je bila vničena cela trgovina z vso vsebino. — Na ulici se je nabralo na stotine občinstva, ki je radovedno opazovalo požar in gasilce. Bila je taka gnječa, da so morali napeti stražarji vso silo, da so vzdržali red. V tej gnječi pa si je zaželel nekdo ure. Prilika tnu je bila dana. Neopaženo je segel v žep trgovca Ivana Festija in mu je izmuznil uro z verižico, ki je visela ob njej.
—	Festi jd opazil, da mu je zmanjkala ura. a prepozno. Tatvino je naznanil policiji. — čeprav se je zgodilo ob sličnih gnječah že nešteto tatvin, vendar nekateri čisto pozabijo na tatove, ki so včasih o takih prilikah tak predrzni, da režejo celo žepe in jih odnesejo za vedno.
Najnovejša telefonska in brzojavna
poročila.
2. junija 1913.
V	zadnjih par dneh se položaj na Balkanu, t. j. razmerje med zavezniki ni ooslabšaio.. Vesti. M so »Ui včeraj
dunajski listi razširili, da ne prid« namreč do sestanka Pašiča z Gešo-vom, se niso uresničile, ker do sestanka je prišlo. Kljub temu, da so vse tri države vojaško pripravljene, vendar še ni izginilo upanje, da se vse mirno uredi, posebno, ker se vsi trije ustanovitelji Balkanske zveze, Pašič, Gešov in Venizelos prizadevajo zvezo ohraniti.
Srbski poslanik Spalajkovič se je izrazil, da goji upanje, da se spor mirno reši in da se diference poravnajo in kakor hitro bo doseženo principiei-no sporazumljenje tedaj je Srbija pripravljena razrešitev špor tih vprašanj prepustiti velesilam, kajti vsem je ležeče na tem, da se vojna prepreči in da se dežela po lepih pridobitvah zmagoslavne vojske začenja na novi podlagi razvijati in cveteti.
POSVETOVANJE MIROVNIH DE-LEGATOV.
_ London, 2. junija. Delegati balkanskih držav bodo ImeU danes v St. Jamesovi palači posvetovanje, kakšne priprave se morajo storiti, da se uredi med Turčijo in Zvezo obstoječa nerešena vprašanja.
IVANOV V SOLUNU.
Pariš, 2. junija. Iz Soluna poročajo, da je bolgarski general Ivanov imel dolg pogovor z grškim min. predsednikom, nakar je bil včeraj sprejet od princa Nikolaja. V avdijen-cl sprejet bo v najkrajšem času.
DANEV IN TEODOROV.
Sofija, 2. junija. Vsled poostren« situacije je vlada telegrafično odpoklicala Daneva iz Londona in fin. min. Teodorova iz Pariza. Vsled tega so se razširile vesti, da se v slučaju odstopa Gešova kar bi se zgodilo, če pride do konflikta — poveri Dai-nev, da sestavi ministrstvo.
Sofija, 2. junija. V dobro informiranih krogih se govori, da v slučaju konflikta odstopijo stvaritelji Balkanske zveze: Pašič, Gešov in Venizelos.
SESTANEK
Sofija. L junija. Min. prdsednik Gešov se je podal danes zvečer ob 6. url v Caribrod v spremstvu srbskega in italijanskega poslanika, kjer se snide s Pašlčem.
Belgrad, 1. junija. Min. predsednik Pašič se je podal danes ob 2. url popoldne v Caribrod, kjer se ob 8. uri snide z Gešovom.
Odgovorni urednik Radivoj Korene. Last in tisk »Učiteljske Tiskarne«.
Mali oglasi.
Beseda 5 vinarjev. Na|tuan]šl znesek SO vinarjev. Pismenim vprašanjem ie priložiti znamko 20 vinarjev. — Pri malih oglasih ni nič popusta in se plačujejo vnaprej; zunanji inserenti v znamkah. Zaključek malih oglasov ob 6. uri zvečer.
Glasovirje, pianine, avtomate, gramofone, plošče prodaja, uglašuje, popravlja solidno Josip Oblak, Ljubljana- (ilince 92.	 ‘_________
Cenjenim obiskovalcem Trsta
se priporoča prenočišče v hotelu H. Kosič, ulica Carradori št. 15. Cene nizke. — Skupno več dijakov, naj-
nižja cena._
Kdor si želi nabaviti nagrobni
spomenik, si nai ogleda zalogo pri Sv. Križu (novo pokopališče v Ljubljani), kjer vam najceneje in s solidnim delom postreže domača tvrdk? Fr Kunavar, kamnosek.
10 vinskih sodov od 300—700 I
in 10 pletenih balonov se po primerni ceni proda. H. Meden, Begunje pri Cerknici.	457-5
Vabilo na naročbo.
Slavno p. n. občinstvo vljudno vabimo na novo naročbo, star« p. n. naročnike pa, katerim je potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem času obnove, da pošiljanje ne preneha in da dobe vse številke
„DA N“
velja v Ljubljani na dom dostavljen;
Vse leto	.	K 18*—	Četrt leta	.	K 4*50
Pol leta	.	K 9-—	En mesec	.	K 1-50
V	upravništvu prejeman na mesec K 1'20l
S pošiljanjem po pošti v Avstriji velja:
Vse leto	.	K 20-—	Četrt leta	.	K 5-—
Pol leta	.	K 10*—	En mesec	.	K 1’70
Za Nemčijo vse leto K 24. Za Ameriko in druge dežele vse leto 30 K.
Naroča se lahko z vsakim dnem, a hkratu se mora poslati tudi naročnino, drugače se ne oziramo na naročilo.
Pri reklamacijah naj se navede vedno dan zadnjega plačila naročnine.
List se ustavlja 10. dan po potekli naročnini brez ozira in vsakemu, kdor je ne v pošlje o pravem času.
Upravništvo „DNEVA“.
Pijte le ,Tolstovrško slatino4 polnil zelo mozira^in ostane Uidi
čista in dobra vsled tega lahko konkurira v vsako drugo kislo vodo. Tolstovrška slatina pospešuje tek In prebavo ter je zdravilo za želodčni krč, katar v grlu, pljučih, želodcu In črevesih, zaprtje, bolezen v ledvicah in mehurju. — Izvrstna namizna in zdravilna voda.
Poskusite! Kdor naroči sedaj je gotovo zelo zadovoljen. — Edino domače podjetje,
--------------- Dobi	se	pri podjetju „T.<>Istovrške slatine' po sledeči znižani ceni: —______________________
1	zaboj z 25 s/a litra steki.................5 K I 1 zaboj z 25 1 'h litra steki.........................9	j<
1	zaboj z 50 */» litra steki.................9 K J 1 zaboj z 50 'h litra steki. . . !	11	K
(2 zaboja s steklenicami vred iz Sp. Dravograda po povzetju).
Steklenice vseli vrst se sprejmejo po nizki ceni v polnitev.------------------------------
Geometra
Ljud. Jagra
prosi za naslov
ing. D. Gustinčič,
Trst, via della Zonta štev. 9.
Prva delavnica
v Ljubljani za popravila
vseh vrst čevljev
Hitra in trpežna izvršitev po nizki ceni. Prešernova ul. 9 na dvorišču.
V plačilne težkoče zašli trgovci in Industrije!
se ranžirajo
najhitreje in popolno diskretno in se v to svrho tudi denar preskrbi.
Vprašanja pod „Filijalka Ljub-ljana“ na upravo .Dneva*.
146
FR. P. ZAJEC
Ljubljana, Stari trg št. 9
priporoča kot prvi slovenski Izprašani in oblastveno koncesljonirani optik in strokovnjak svoj
optični zavod.'
Daljnoglede, toplomere, in zraktfmere vseh vrst. Očala, Sčipal-niki natančno po zdravniškem receptu.
Cenike pošiljam na zahtevo zastonj in poštnine prosto.
L. MIKUSCH
Ljubljana, Mestni trg 15
priporoča svojo veliko izber
dežnikov in solnčnikov
Popravila se izvršujejo točno in solidno.
Mednarodno spedicijsko podjetje
R. RANZINGER, Ljubljana.
TTstano vij ©n.o 1S7©-
Telefon. štev. ©O.
Podjetje za prevoznino ces. kr. priv. juž. železnice. — Carinska agentura c. kr. glavnega carinskega urada v Ljubljani. — Redni nabiralni promet na vse strani. — Reekspediciia in skladišča. — Ekspresni promet ovojev. — Transport in . • . • , shranitev mobilja. — Agentura avstrijskega Lloyda. . * . * . Pisarna v mestu: Šelenburgova ulica 3. — Centrala in skladišče: Cesta na južno železnico 7. — Podružnica: Glavni carinski urad, južni kolodvor.
posebnosf
»Zdravnik
želodca"
je edina posebnost želodčnega likerja iz zdravilnih rastlin, kateri izborno upliva proti slabosti v želodcu ter ga radi tega v nobeni družini ne bi smelo manjkati.
Slovenci! Spominjajte se naše prekoristne Ciril in Metodove šolske družbe!
Naznanilo in priporočilo.
Stenski
delavni red
PF* za stavbenike
v smislu zakona z dne 22. junija 1902, drž. zak. štev. 155, je založila
»Učiteljska tiskarna'- v Ljubljani
in ga prodaja po K 1*— komad.
Za K10
I
H
Slavnemu občinstvu vljudno nanznanjam, da bom še nadalje vodila po rajnem soprogu
dimnikarsko obrt
po poslovanju svojega sina Mirko Stricel, ter se p. n. občinstvu za dosedanje zaupanje prav iskreno zahvaljujem in še nadalje priporočam.
Z odličnim spoštovanjem
Antonija Stricel,
vdova dimnikarskega mojstra
Ljubljana, Sv. Petra cesta 33.
I
se dobi elegantni damski prašni mantelj ali
pralni kostum.
Bavnotako za K 10— listrasta ali pralna obleka za gospode.
Od K 6’— naprej pristni panama klobuki do najfinejše vrste.
Angleško skladišče oblek
O. Bernatovič, Ljubljana, Mestni trg Št. J
:a
Največja slovenska hranilnica!
v Ljubljani, Prešernova ulica štev. 3
je imefo koncem leta 1912 denarnega prometa 660 miljonov kron, 42 miljonov kron vlog in 1 miljon 330 tisoč kron rezervnega zaklada.
Sprejema vloge vsak delavnik. Sprejema tudi vložne knjižice drugih denarnih zavodov. — Vložen denar obrestuje po
brez odbitka. — Pripisuje nevzdignjene obresti vsakega pol leta h kapitalu, da se tudi obrestujejo. — Hranilnica je pupilarno varna. — V njo vlagajo c. kr. sodišča in jerobi denar mladoletnih otrok in varovancev, župnišča cerkven, občine pa občinski denar. — Hranilnica stoji pod javno kontrolo in nadzorstvom c. kr. deželne vlade. — Izključena je torej vsaka izguba vloženega denarja in to tudi za časa vojske, ker ima hranilnica denar razposojen na zemljišča.
Hranilnica posoja na zemljišča in poslopja proti 5V4#/o obrestim in najmanj a/<°/° amortizacije. Za varčevanje ima vpeljane lične
<3.ojcci.ače
Posoja tudi na menice in vrednostne papirje.
Del. glavnica: K 8,000.000.
Rez. fond nad ■ K 1,000.000.
Lgublf anska kreditna banka v Ljubljani
Stritarjeva ulica. štev. S, (lastna hiša)
Podružnice v Spljetu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici in Celju.
Sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje od dne vloge po čistili
Učiteljska tiskarna
Ljubljana, Frančiškanska ulica št. 6
se priporoča slavnemu občinstvu za izvršitev vsakovrstnih tiskovin. Vsled najmodernejše uredbe izvršuje naročila najokusnejše in v najkrajšem času. — V zalogi in razprodaji ima najnovejše izborne mladinske spise, kakor tudi vse šolske, županijske in druge tiskovine.
Litografija.
Cene najnižje!
Notni stavek.
F!