dnevnik
PETEK, 4. DECEMBRA 2015
št. 283 (21.520) leto LXXI.
1,20 €
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329
ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_
http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu
POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI
Poste Italiane sp.a. - Spedizone in Abbonamento Postale - DL 353/2003 (convertito in Legge 27/02/2004 n° 46) art 1,
comma 1, NE/TS	9 , , , , ^ ooouu ,
»Znamo biti ljudje«
šepet
ulice
Montecchi
trst - Na 6. strani
Več izseljencev kakor priseljencev
Predstavili statistične podatke
trst - Na 7. strani
Sekularna stagnacija
Novinar Federico Rampini v Trstu
GORIŠKA - Na 15. strani
Starostnike goljufal s cenenim blagom
S kitajskimi oblačili služil tudi po 1500 evrov
videm - Medobčinske zveze v Furlaniji-Julijski krajini
V reformi več dvojezičnosti
pariz - Po novembrskih napadih
Travmatizirano mesto v iskanju normalnosti

VIDEM - Reformi lokalnih uprav v FJK se napovedujejo nove spremembe. Potem ko je deželni svet za šest mesecev podaljšal ustanovitev medobčinskih zvez, naj bi po novem občine vanje pristopale na osnovi prostovoljne izbire.
Novosti se napovedujejo tudi v zvezi s slovenščino, točneje pri uradnih nazivih novih medobčinskih zvez. Za dvojezične imena so se odločili na Tržaškem in Tržiškem, v Gorici pa je zaradi nasprotovanja goriške občinske uprave prevladala enojezičnost. Na včerajšnjem srečanju Demokratske stranke je izstopal predlog o dvojezičnih nazivih statutov medobčinskih zvez, v katerih sodelujejo dvojezične občine (skupaj jih je sedem: Devin-Nabrežina, Zgonik, Repentabor, Dolina, Doberdob, Sovodnje in Števerjan). Za to dvojezičnost (lahko bi jo razširili na videmsko pokrajino) bi morala jamčiti Dežela, ki se je doslej tega otepala.
Na 3. strani
RIM - Intervju z veleposlanikom Benkom
»Slovenija naj v Italijo izvaža dobre zgodbe«
RIM - Novi slovenski veleposlanik v Italiji Bogdan Benko (na sliki) v današnjem intervjuju razmišlja o odnosih med Italijo in Slovenijo, ki jih ocenjuje kot zelo dobre. Več bi bilo treba narediti na področju gospodarstva (slovenska podjetja so premalo poznana v srednji in južni Italiji), posebno pa na kulturnem področju, kjer so odnosi med državama še kar šibki in pomanjkljivi. Benko govori tudi o slovenski manjšini, po njegovem bi morala Slovenija v Italijo izvažati več dobrih zgodb. Prav je, da se razčiščujejo zgodovinska vprašanja, začenši s fašizmom, zgodovina pa ne sme obremenjevati odnosov med državama in narodoma.
Na 4. strani
/
13
predstavitev
V italijanščini o slovenskem gledališču
LMhA l HU PUR
LA ClTTA
HIVIJTttMHUlAlW
TRST - V Kulturnem domu bodo danes ob 18.30 predstavili knjigo Bogomile Kravos Un teatro per la citta - Breve storia del teatro slo-veno di Trieste dal 1850 al 2000. Avtorica je v pogovoru za Primorski dnevnik razkrila, da svoja dela vedno načrtuje »za pet let naprej«. Tako je pred petimi leti predlagala objavo Zgodovine tržaškega SG, ki naj bi izšla v slovenščini in italijanščini. Pa se je zataknilo. Časa je bilo nato malo, zato se je lani odločila, da »to knjigo napišem v italijanščini.«
Na 12. strani
Notranji ministri danes o nadzoru na mejah
Na 2. strani
Na novi spletni strani slovenski le Gabrovec
Na 4. strani
Naši v drugih okoljih: Lara Devetak v Bruslju
Na 10. strani
V	Tržiču je nerodnemu roparju spodletelo
Na 15. strani
V	Ronkah z globami nad »divje odlagalce«
Na 16. strani
gorica-sovodnje - Ustanova Enac prižgala zeleno luč
Konzorcij ima koncesijo
Postopek za izbiro upravitelja letališkega območja končno zaključen - Koncesija bo trajala 20 let
GORICA-SOVODNJE - Konzorcij za razvoj goriškega letališča je v sredo dočakal sporočilo italijanske ustanove za civilno letalstvo Enac, v katerem piše, da se je postopek za izbiro upravitelja letališkega območja končno zaključil. Konzorcij bo letališče na Ro-jah upravljal dvajset let. »To je izredno pomemben dosežek. Po številnih neuspelih poskusih bo upravljanje letališča prišlo v goriške roke,« je bil zadovoljen goriški župan Ettore Romoli, po katerem so za uspeh zaslužni predvsem člani upravnega sveta konzorcija, pa tudi inštitut Isig, ki jim je pomagal sestaviti načrt, in delničarji.
Na 15. strani
trst - Dražbena hiša Stadion
Danes slovenske umetnine na dražbi
9771124666007
2
Petek, 4. decembra 2015
AKTUALNO
/
bruselj - Srečanje notranjih ministrov
Danes o možnosti vzpostavitve nadzora na notranjih mejah EU
begunci - Predsednik Evropskega sveta
Migrante bi Tusk preverjal 18 mesecev
BRUSELJ - Prost pretok čez državne meje brez preverjanja potnih listov je za ljudi poleg evra najbolj otipljiva korist članstva v Evropski uniji, toda strah pred terorizmom in nesodelovanje držav glede migrantov, to veliko pridobitev postavljajo pod vprašajem. Notranji ministri EU bodo tako danes v Bruslju razpravljali o možnosti vzpostavitve do dveletnega nadzora na notranjih mejah v schengnu. Nadzor na notranjih mejah lahko države že zdaj začasno uvedejo v treh primerih.
Prva možnost dopušča enostransko uvedbo začasnega nadzora ob nenadni in nepričakovani grožnji, na primer v primeru terorističnega napada, za največ deset dni z možnostjo podaljšanja do dveh mesecev.
V primeru resne grožnje javnemu redu ali varnosti lahko članice izjemoma uvedejo nadzor na notranjih mejah za 30 dni z možnostjo podaljšanja do šest mesecev. To možnost zdaj uporablja Nemčija zaradi migracijskega toka.
Pred begunsko krizo pa so članice ta ukrep uporabljale ob velikih napovedanih športnih ali političnih dogodkih, na primer nogometnih prvenstvih ali srečanjih skupine gospodarsko najrazvitejših držav G8.
Tretja možnost, ki ni bila uporabljena še nikoli, je uvedba nadzora v primeru izrednih okoliščin, ki ogrožajo
splošno delovanje schengna. Predvidena je zlasti za primer migracijskih pritiskov, ob resnih problemih pri nadzoru zunanjih mej unije.
Uvedba takšnega nadzora je sicer lahko le skrajna možnost. Uvesti ga je mogoče za šest mesecev z možnostjo podaljšanja do dveh let. Ukrep, ki ga opredeljuje 26. člen schengenskega zakonika, je mogoče uporabiti le kot "zadnje sredstvo".
O tem skrajnem ukrepu bodo danes razpravljali ministri. Luksemburško predsedstvo predlaga poziv Evropski komisiji, naj preuči predstavitev predloga za uvedbo te možnosti v eni ali več državah na celotni notranji meji ali določenih delih notranje meje.
Poziv k preučitvi možnosti za predstavitev predloga za uvedbo tega ukrepa bi bil zlasti politični pritisk na Grčijo, naj do sredine decembra opravi vse potrebno za boljše obvladovanje migracijskega toka, sicer bi Grčiji lahko grozila izključitev iz schengenskega območja.
Omenja pa se tudi možnost uvedbe tega ukrepa v več drugih državah, na pri-
mer v Nemčiji, Avstriji in na Švedskem, ki so že uvedle začasen nadzor na notranjih mejah. Če bi ta ukrep uvedla skupina držav v jedru unije na določenem delu notranjih meja, bi po nekaterih tolmačenjih to dejansko pomenilo vzpostavitev mini schen-genskega območja.
Pot do uvedbe tega skrajnega ukrepa je sicer dolga. Če bodo ministri danes komisijo pozvali, naj premisli o predstavitvi predloga za uvedbo do dveletnega nadzora v eni ali več članic, bo to šele prvi korak v kompleksnem procesu.
26
je držav v schengen-skem prostoru. To je dvaindvajset članic unije - razen Velike Britanije, Irske, Hrvaške, Cipra, Bolgarije in Romunije - ter štiri nečlanice -Islandija, Norveška, Švica in Liechtenstein.
BRUSELJ - Migrante, ki prihajajo v Evropo, bi morali preverjati tako dolgo, kot je to potrebno za pridobitev njihove identitete, in sicer do 18 mesecev, kot je dovoljeno po mednarodnem pravu, je v pogovoru za več evropskih časnikov dejal predsednik Evropskega sveta Donald Tusk. Izpostavil je, da takšno preverjanje ni samo obveza za države na zunanjih mejah EU. »To se lahko izvaja na več mestih v Evropi, a moramo odkrito povedati, da bomo to izvajali,« je dejal Tusk. Prepričan je tudi, da je trenutno za migrante vstop v Evropo «prelahek», politika odprtih vrata Angele Merkel pa nevarna.
Donald Tusk
ansa
ekonomija - Evropska centralna banka
Odkupovanje obveznic so podaljšali za pol leta, obrestna mera zdaj -0,30%
Evropska centralna banka (ECB) bo v območju evra zaradi vztrajno nizke inflacije program odkupovanja obveznic v mesečni višini 60 milijard evrov podaljšala do konca marca 2017. Svet ECB, ki mu predseduje Mario Draghi, je po pričakovanjih sprejel več ukrepov. Program odkupovanja obveznic je podaljšal za pol leta, kar pomeni, da je skupaj težak 1500 milijard evrov. Draghi je sicer opozoril, da ga bodo po potrebi izvajali tudi dlje, v vsakem primeru do takrat, dokler ne bodo videli vzdržne prilagoditve inflacije v skladu s ciljem ECB. Ta inflacijo postavlja pod, a blizu dveh odstotkov, je spomnil Draghi.
ECB naj bi v okviru programa kvantitativnega sproščanja, ki ga je začela izvajati marca, po prvotnih načrtih do konca septembra 2016 mesečno odkupila za 60 milijard evrov obveznic v evrih, kar bi skupaj zneslo 1140 milijard evrov.
Obrestno mero za deponiranje presežne likvidnosti bank, ki je od lani pri minus 0,20 odstotka, so znižali na minus 0,30 odstotka. Če je obrestna mera za deponiranje presežne likvidnosti v negativnem območju, to pomeni, da morajo banke ECB dejansko plačati, da lahko pri njej naložijo denar. S tem jih želijo v Frankfurtu spodbuditi k večjemu posojanju denarja realnemu sektorju. Je pa to hkrati tudi znak, da gospodarstvo v Evropi okreva zelo počasi, kreditiranje pa je za banke še vedno očitno zelo rizično.
Težke razmere na grško-makedonski meji
SKOPJE - Makedonija je včeraj zjutraj zaprla mejni prehod Gevgelija na meji z Grčijo. Na drugi strani meje je ostalo okoli 5000 migrantov, več kot 3500 ljudi pa poleg tega že več dni čaka v grškem obmejnem kraju Idomeni. Visoki komisariat ZN za begunce (UNHCR) je izrazil zaskrbljenost nad napetostmi in nasiljem na grško-makedonski meji ter pozval oblasti obeh držav, naj mejo upravljata skladno z načeli človekovih pravic in zaščite beguncev. V kraju Idomeni je včeraj pri enem od tovrstnih izgredov migrantov prišlo do nesreče, v kateri je umrl državljan Maroka. Splezal je na vagon vlaka, ki je stal v bližini meje, kjer so protestirali, pri tem pa se je oprijel električnega kabla nad glavo. To ga je ubilo.
Sožalje je za Ruse premalo
BEOGRAD - Turški zunanji minister Mevlut Cavusoglu je na srečanju z ruskim kolegom Sergejem Lavrovom v imenu Turčije izrazil sožalje Rusiji ob smrti ruskega pilota letala, ki ga je Turčija prejšnji torek sestrelila na meji s Sirijo, ker naj bi kršil turški zračni prostor. A Lavrov je na drugi strani izjavil, da na srečanju s Cavu-soglujem, »ni slišal ničesar novega«, saj Rusi pričakujejo opravičilo. Vladimir Putin grozi Turkom, da njihova dejanja ne bodo ostala nekaznovana. V sredo je Rusija obtožila Turčijo, da pomaga teroristom Islamske države, včeraj pa so iz Ankare sporočili, da to pravzaprav počenjajo Rusi.
Vojakinje ZDA v prvi bojni črti
WASHINGTON - Obrambni minister ZDA Ash Carter je sporočil, da bodo lahko ženske odslej sodelovale v vseh bojnih vlogah ameriških oboroženih sil brez izjeme, če jim uspe prestati vse fizične teste in standarde, ki veljajo za moške. To teoretično pomeni, da bi lahko ženske postale tudi del elitnih posebnih enot SEALs. Najbolj so se temu doslej upirali marinci, ki so vztrajali, da določeni položaji, kot je iz-vidništvo ali upravljanje mitraljeza, pustijo moškim. Fantje so menili tudi, da bo prisotnost ženske v bojni enoti predstavljala problem, ker bi se potem bolj posvečali njeni obrambi, kot pa bojni nalogi.
zda - Pokol na zabavi v San Bernardinu terjal 14 žrtev
Terorista ali norca
Morilski par padel pod streli policistov, na njunem domu našli veliko orožja in streliva
LOS ANGELES - Strelski napad v kalifornijskem San Bernardinu, katerega tarča so bili uslužbenci okrožnega oddelka za zdravje, uradno še ni razglašen za teroristično dejanje, a vse več informacij o preiskavi napada nakazuje na to. Tudi predsednik ZDA Barack Obama po sestanku sveta za nacionalno varnost terorizma ni izključil.
Okrožni zdravstveni inšpektor za restavracije, 28-letni Syed Rizwan Farook je bil na zabavi s sodelavci, ki pa jo je malce pred poldnevom po lokalnem času v sredo nenadoma zapustil. Malce kasneje se je vrnil s soprogo, 27-letno Tashfeen Malik in skupaj, oblečena v črno, sta začela streljati. Pobila sta 14 ljudi ter jih po zadnjih podatkih ranila 21. Kmalu po begu s kraja zločina so ju v črnem športnem terencu obkolili policisti in ju po silovitem obstreljevanju ubili.
Policija je v zgradbi po napadu odkrila tudi tri eksplozivne naprave. Na domu napadalcev so poleg tega našli večjo količino orožja, streliva in opreme za izdelavo bomb, kar kaže, da je bil napad v sredo načrtovan in da je par morda pripravljal še druge napade. Vso orožje, ki sta ga napadalca uporabila, je bilo sicer kupljeno na povsem zakonit način.
Motiv za napad še ni znan, znanih pa je nekaj informacij o napadalcih. Fa-rook se je rodil v ZDA staršema pakistanskega rodu. Sodelavci pravijo, da je bil veren musliman, a vere ni obešal na velik
zvon. V začetku letošnjega leta je za mesec dni obiskal Savdsko Arabijo in se vrnil s soprogo, nakar naj bi si začel puščati brado. Imela sta šestmesečno hčerko, ki sta jo pred napadom predala sorodnikom.
Predsednik Barack Obama je opozoril, da so takšni napadi v ZDA prepogosti in ljudje imajo občutek, kot da ni mogoče ničesar storiti, kar pa ni res, saj bi lahko kongres sprejel zakone, ki bi napadalcem vsaj malce otežili dostop do orožja.
Napad v San Bernardinu je bil sicer najbolj smrtonosen po napadu na osnovno šolo Sandy Hook v Connecticutu konec leta 2012, ko je umrlo 20 predšolskih otrok in šest odraslih.
Varnostne sile in zbegane priče smrti kolegov. Morilski par je pobil 14 uslužbencev zdravstvene ustanove
ansa
/
AKTUALNO
Petek, 4. decembra 2015
3
videm - Deželna skupina Demokratske stranke
Najbrž novosti s slovenščino v statutih medobčinskih zvez
Priključitev v nove upravne enote po novem stvar prostovoljne izbire občin?
VIDEM - Reformi lokalnih uprav se napovedujejo nove spremembe. Potem ko je deželni svet za šest mesecev podaljšal ustanovitev medobčinskih zvez, naj bi po novem občine vanje pristopale na osnovi prostovoljne izbire. Občino, ki bi se odrekla sodelovanju, bi Dežela »kaznovala« s tem, da jo bi prikrajšala za izdatna finančna sredstva.
O tem bo odločal deželni svet v sklopu proračunskega zakona 2016 na osnovi predloga, ki ga bo izdelal pristojni odbornik Paolo Panontin. O tem je tekla beseda na včerajšnji skupščini deželnih poslancev Demokratske stranke, ki je pozitivno ocenila pripravljenost k političnemu soočenju s strani desnosredinske opozicije. Slednja je pripravljena na nekatere važne koncesije v sklopu reforme, če bo vladajoča koalicija v zameno sprejela nekaj pomembnih predlogov Forza Italia in sredinskega gibanja, ki ga vodi nekdanji predsednik Dežele Renzo Ton-do. Morebitne spremembe reforme bi utegnile celo prepričati večji del občin k umiku priziva na upravno sodišče.
Novosti se napovedujejo tudi v zvezi s slovenščino, točneje pri uradnih nazivih novih medobčinskih zvez. Za dvojezične imena so se odločili na Tržaškem in Tržiškem, v Gorici pa je zaradi nasprotovanja goriške občinske uprave prevladala enojezičnost. Stefa-
Zgoraj Paolo Panontin, spodaj Stefano Ukmar in desno županstvo Občine Števerjan, ki je vložila priziv proti deželni reformi lokalnih uprav
no Ukmar je na srečanju v Vidmu predlagal obvezna dvojezičnih imen statutov medobčinskih zvez, v katerih sodelujejo dvojezične občine (skupaj jih je sedem: Devin-Nabrežina, Zgonik, Repentabor, Dolina, Doberdob, So-vodnje in Števerjan). Za to dvojezi-čnost (lahko bi jo razširili na videmsko
pokrajino) bi morala jamčiti Dežela, ki se je doslej tega vedno otepala, čeprav jo je k temu med obravnavo reforme v deželnem svetu zaman pozval Igor Ga-brovec (SSk). Takrat je prevladala dokaj ohlapna obveza, da reformna zakonodaja ne sme prizadeti raven zaščite slovenske manjšine.
Svetniki DS so podprli Panonti-nove predloge, za zeleno luč pa čakajo na mnenje predsednice Debore Ser-racchiani, ki ni ravno naklonjena spremembam reforme. Deželni svet se bo s finančnim zakonom ukvarjal od torka, 15. decembra dalje.
S.T.
istra
Ne dodatnim kapacitetam Luke Koper
KOPER - Občinski svetniki so včeraj na predlog Mojce Hilj Trivič (SDS) sprejeli sklep, s katerim nasprotujejo načrtovanim posegom povečanja kapacitet Luke Koper, v prvi vrsti podaljšanju prvega pomola, hkrati pa zahtevajo enakomerno obremenitev pristanišča na lokalno okolje, torej izgradnjo tretjega pomola na območju ankaranske občine.Občinski svet nasprotuje dodatnim posegom na prvem pomolu in zahteva, da se razvoj pristanišča nadaljuje z izgradnjo tretjega pomola. Hkrati občinski svet poziva vlado in pristojno ministrstvo, da interventno spremenita obstoječe predpise, ki urejajo pridobivanje sredstev iz naslova delovanja pristanišča in uporabe zemljišč, tako da se sredstva sorazmerno razdelijo med Koprom in Ankaranom, upoštevaje okoljsko obremenjenost posamezne občine in število prebivalcev.
Sklepi občinskega sveta prihajajo po nedavni odločitvi ustavnega sodišča, ki je zavrglo zahtevo občine po presoji ustavnosti dela uredbe o upravljanju koprskega pristanišča, ki določa delitev koncesijske dajatve. V razpravi je bilo slišati precej pomislekov. Tako je Tomaž Slavec (ZL) opozoril, da Luka Koper postaja predmet maščevanja Ankaranu. Olga Franca (SLS) pa je od direktorice občinske uprave Sabine Mozetič, ki je tudi nadzornica Luke, zahtevala informacije o tem, kakšno je bilo njeno stališče pri sprejemanju strategije Luke Koper in kako bo občina to izpodbijala.
Mozetičeva je pojasnila, da so člani nadzornega sveta omejeni pri podajanju informacij, hkrati pa zatrdila, da naj bi čez nekaj mesecev razgrnili celovito presojo vplivov Luke na okolje. Tu bo občina stranka v postopku in bo lahko predstavila svoje pripombe. Kot je dodala, pa strategija razvoja podjetja ni akt, zoper katerega se lahko vodi upravne ali sodne postopke. (STA)
Primorski dnevnik je edini časopis, ki brezplačno že zgodaj zjutraj prihaja na vaš dom. Tudi za leto 2016 ostaja naročnina nanj tako kot letos 230€. Plačati jo je treba do 31.1.2016 in vsak izvod vas bo tako stal le 0,76 evra.
Ob 70-letnici dnevnika vsem naročnikom poklanjamo dragoceno darilo: zbornik "Primorski dnevnik -Okno v svet Slovencev v Italiji", ki prinaša bogat pregled dolgoletne dejavnosti dnevnika, ljudi, ki so ga ustvarjali in skupnosti, kateri je namenjen.
Naročnikom na tiskano izdajo Primorskega dnevnika nudimo brezplačen dostop do spletne verzije časopisa. Ob tem lahko brezplačno objavljajo male oglase in čestitke brez okvirja. Če se naročite takoj, boste Primorski dnevnik do konca letošnjega leta na dom
prejemali brezplačno.
informacije: Trst: 040 7786300 Gorica: 0481 356320 www.primorski.eu
r-Primorski
r	dnevnik
4
Petek, 4. decembra 2015
AKTUALNO
muslimani
¡gor.devetak@primorski.eu ■ i	• v v«
Zla ne iscimo, kjer ga ni
Skupine radovednih ljudi se zadržujejo pred hišo na vogalu med ulicama République in Corbillon v severnem pariškem predmestju Saint-Denis. Tam je protiterori-stična policija izsledila odgovorne za novembrske napade. Ulica je v samem središču mesta, tako da pogled na hišo teroristov objame tudi baziliko Saint-Denis. V Franciji ni cerkve, ki bi uživala večji sloves, saj je njena arhitektura utemeljila gotski slog in je v njej pokopana večina francoskih kronanih glav. Z izjemo njihovih posmrtnih ostankov pa v Saint-Denisu ni kaj veliko francoskega.
Ko smo se tja odpravili, da bi se pridružili radovednežem pred hišo teroristov, so pred občinsko palačo pozornost pritegnili hrupni glasovi in glasba. Skozi glavni vhod seje na trg pred županstvom in baziliko razlila množica ljudi okrog sveže poročenega arabskega para. Dobra volja druščine je bila velika in nanjo ni legla senca napisa nad vhodom mestne hiše: »La meilleure réponse à la barbarie, c'est de faire face ensemble.« Najboljši odgovorna barbarstvo je se z njim spopasti složno. Zaradi napadov ranjena Francija je danes v iskanju složnosti, ta pa je povezana tudi z odgovorom na vprašanje, kdo je oborožil in s krvoločno ideologijo nabil novembrske napadalce. Pri mnogih je skušnjava, da bi na zatožno klop brez razlikovanj posadili vse francoske muslimane. Ni naključje, da je Saint-Denis posejan s plakati skrajno desničarske stranke Front National, ki ji javne ankete v vidiku skorajšnjih regionalnih volitev napovedujejo uspeh, kakršnega so pred terorističnimi napadi v stranki le sanjali. Njena volilna uveljavitev utegne le še dodatno razvne-ti protimuslimanske strasti.
Da bi takšno nevarnost zajezili, so se angažirali tudi francoski muslimani. Preko dvajset predstavnikov njihovih združenj - bolj zgovoren pa je podatek, da je v državi2500 mo-šej in molilnic - seje v nedeljo zbralo v pariškem Inštitutu arabskega sveta. Že samo zasedanje je bila senzacija, saj francoski muslimani niso bogvekaj povezani. Prej nasprotno. Večji del razprave ni prišel zadevi do dna, dokler ni besede imel Assani Fassassi iz francoske zveze afriških islamskih združenj: »Doživeli smo elek-trošok. Danes ne moremo večravnati kot v preteklosti, saj so se mladi teroristi rodili pred našimi očmi. Kakor Frankenstein smo. S svojimi besedami smo prispevali k formiranju teh pošasti, česar pa nismo pravočasno spoznali.« Pozval je torej k takšni složnosti francoskih muslimanov, ki bo obvladala strasti skrajnežev. »Napadalci se niso naužili sovraštva med nami. Njihovo sovraštvo prihaja od drugod in se prenaša preko mobilnih telefonov in svetovnega spleta. Zla ne gre zato iskati, kjer ga ni,« je za njim zatrdil Anouar Kbibech, predsednik francoske zveze islamskih organizacij.
pariz - Po novembrskem terorju je mesto s travmo v iskanju normalnosti
»Merde a la mort!«
»Fluctuat nec mergitur.« »Udarjajo ga valovi, toda ne potopi se.« V luči tragedij, ki so v zadnjem letu prizadele Pariz, ni moto iz pariškega grba pisan mestu na kožo? Hodec po Parizu ga srečuje domala na vsakem koraku, zlasti seveda med vsak dan številnejšim cvetjem, svečami in vseh vrst žalnimi sporočili pred lokali v ulicah Bichat, Alibert, Fontaine au Roi in Charonne ter na Bulvarju Voltaire, kjer je trinajstega novembra zvečer pod streli džihadisti-čnih kalašnikovk umrlo 130 oseb. Francoski mediji so novembrske napade preimenovali v »attentats des terrasses«. Saj jim je edini skupni imenovalec okoliščina, da so streljali na osebe, ki so med petkovim najbolj sproščenim večerom v tednu posedali pred lokali.
»Naši sovražniki so tisti, ki ljubijo smrt,« se je na streljanje odzval 44-letni Joann Sfar, eden izmed ilustratorjev revije Charlie Hebdo. »Že stoletja nam ljubitelji smrti poskušajo odvzeti veselje do življenja ... Nikoli jim to ni uspelo... Prijatelji po vsem svetu, hvala za vaše molitve, toda ne potrebujemo več religije!Naše upanje gre glasbi! Poljubljanju! Življenju! Šampanjcu in veselju! Pariz je za življenje,«je Sfar še pripisal k risbam, ki jih je na Instagramu posvetil pariškemu dogajanju. In zaključil: »Fluctuat nec mergitur... £a signifie merde a la mort!« Z enakim sporočilom so takoj po atentatih opremili naslovnico Charlie Hebdoja: »Oni imajo orožje. Lahko se je-bejo, mi imamo šampanjec!«
Današnji utrip Pariza je na videz vse bolj podoben tistemu pred trinajstim novembrom. »Življenje zmaguje,« bi poko-mentiral Sfar. Krajani spet posedajo pred lokali, vračajo se v koncertne dvorane in kino, v trgovine jih zlasti ob vikendih privabljajo s krepkimi popusti ... Ne morejo pa se znebiti občutka, da jim nad glavami visi Damoklejev meč. Da si ne smejo delati utvar, da je napadov konec, sta v prejšnjem tednu javno povedala tako predsednik vlade Manuel Valls kot pariška županja Anne Hidalgo. Toliko sta si upala, zato da bi opravičila visoko stopnjo alarma, policiste v bojni opravi in izredno stanje, ki policiji dovoli
Ponovno prižigajo sveče, dokler je v njih še kaj voska
foto ide
marsikaj, ko dobi na muho osumljenca. Ni seveda naključje, da je hodec tokrat videval veliko manj moških v značilnih arabskih oblačilih, da so z obrazov temnejše polti izginile dolge brade ... Glasovi na ulici desetega in enajstega mestnega okrožja so pridušeni, v prometnih konicah - zjutraj in pozno popoldan -, ko se Parižani vračajo domov, v metrojih ni običajne gneče, zvok policijskih siren, ki je prej bil sestavni del pariške zvočne kulise, danes vznemirja, pred lokale, ki so bili tarča krvavih napadov, pa neprestano romajo ljudje. Med njimi je zlasti veliko otrok, tja jih spremljajo šole in družine. Tudi tako jih vzgajajo. In opozarjajo. In prav vsak dan se pred vsakim lokalom najde oseba - najpogosteje mlada oseba, saj so pod streli padli predvsem mladi ljudje -, ki ponovno prižiga stotine tja položenih sveč, dokler je v njih še kaj voska.
Občutek je, da je žalovanje ljudi, ki na tiste kraje romajo, zasebna zadeva. Kakor da bi prihajali žalovat za svojcem, prijateljem. Sprva so tja množično in molčeče romali Parižani. S časom pa prihaja tudi vse več turistov, hrupnejših in nadležnejših, če ne drugega zaradi škljocev s fotoaparati. Najdejo se tudi ljubitelji selfijev, ki svoje ob-sesivno-kompulzivne motnje, zaradi katere se morajo povsod ovekovečiti, ne znajo obvladati. Pojavljajo pa se tudi skupine ljudi, ki se še zlasti na Trgu Republike, kjer je spomenik Marianne - simbolu republike -postal spomenik žrtvam atentatov, nastavljajo fotografu z razgrnjeno zastavo svoje domovine. Žalovanje v Parizu je postalo planetaren pojav ...
»Želimo si seveda normalno življenje, a se ne moremo znebiti travme. Presveža je. Prvič v povojnem času so se uresničili tudi najbolj podzavestni strahovi. Zgodil se je "carnage", mesarsko klanje, med mladimi, ki so bili na zabavi,« nam je razlagal Parižan srednjih let, ki ne želi biti imenovan: »Po zidovih se pojavljajo risbe para, ki se poljublja, povzete po znani fotografiji Roberta Doisneauja: na srcih imata madeža krvi. Napis na njiju pravi "même pas mal" - ne boli nas zares, niso nas zares prizadeli. Morda bo čez nekaj časa res tako, danes pa se zavedamo, da so nas še kako prizadeli, četudi nismo v napadih izgubili svojca ali znanca. Zavedamo se, da bi lahko bili mi na mestu ustreljenih, da se to lahko še zgodi... Življenje bo naprej pognal le nagon po preživetju, vsi ga imamo v sebi, vendar nič ne bo več, kot je bilo, s tesnobo bomo še dolgo sobivali. Hkrati pa se tudi zavedam, da je tragedija zbližala Pa-rižane, naredila iz njih bolj solidarno skupnost. Žalujem za umorjenimi, kakor da bi pripadali moji družini.«
Petnajst lokalov in trgovin je bilo neposredno ali posredno prizadetih, v nekatere izmed njih se življenje začenja vračati. Včeraj so ponovno odprli kavarno La Bonne Bière, kjer bilo ubitih pet ljudi. V njem so opravili nekaj del, zato da ne bi bil več isti. »To je bila predvsem psihološka potreba,« je povedal lastnik. Januarja naj bi odprli tudi Le Petit Cambodge, kjer je bilo
Yannisu (desno) so trinajstega novembra pred restavracijo La belle équipe umorili brata, odtlej vsak dan vabi mimoidoče, naj zanj in za ostale žrtve prižgejo svečo; arabska poroka v severnem pariškem predmestju Saint-Denis (spodaj), kjer je policija izsledila odgovorne za napade
foto ide
ustreljenih štirinajst oseb. »Življenje se mora nadaljevati. To smo dolžni preživelim,« pravi tamkajšnji lastnik. V dvorani Bataclan, kjer je bilo umorjenih 90 ljudi, pa ne bo koncertov vse do konca prihodnjega leta. Parižani so prepričani, da edino izbira Ba-taclana ni bila naključna, da je bil napad vnaprej napovedan, saj je že bil tarča groženj muslimanskih skrajnežev, ker so v njem -na pobudo judovskih lastnikov - prirejali dogodke v podporo Izraelu. V YouTubeu se najde posnetek iz leta 2008, na katerem skupina oseb iz pariških predmestij s palestinskimi pokrivali, ki jim prikrivajo obraz, pred Bataclanom napoveduje, da prihodnjič ne bodo zadržali njihove jeze.
»Nisem junak, ker naj bi rešil življenje dekletu, ki sem ga potisnil na tla, ko sem zaslišal rafal iz kalašnikovke. Preživela žrtev sem, ker sem na tem mestu izgubil brata,«
nam je povedal 32-letni Yannis. Trinajstega novembra je bil namenjen v restavracijo La belle équipe, kjer se križata ulici Cha-ronne in Faidherbe. Pred lokalom je tedaj posedal njegov 40-letni brat Ludovic. Padel je pod streli. Kot on še osemnajst oseb. »Ludo je bil veseljak, rad je imel glasbo, njegova ljubezen je bila ukulela. Tu sva si izrekla zadnje besede,« pripoveduje Yannis, ki od umora dalje vsak dan prihaja pred La belle équipe ter med 9. in 21. uro - če so ljudje pa tudi do polnoči - deli mimoidočim sveče in jih vabi, naj jih prižgejo za devetnajst umrlih. Največ jih gori okrog velike črno-bele bratove fotografije.
»Ko bomo pokopali mrtve, bomo morali poskrbeti za žive,« je po napadih izjavil francoski predsednik François Hollande. Tudi Yannis to krvavo potrebuje.
Igor Devetak
/
ALPE-JADRAN, DEŽELA
Petek, 4. decembra 2015
5
rim - Intervju z novim slovenskim veleposlanikom Bogdanom Benkom
»Trudim se, da bi Italija spoznala Slovenijo po dobrih zgodbah«
RIM - Bogdan Benko je sedmega oktobra prevzel vodenje veleposlaništva Republike Slovenije v Italiji, 19 oktobra je predal poverilno pismo italijanskemu predsedniku Sergiu Mattarelli. To je njegov prvi intervju po prevzemu ve-leposlaniške funkcije.
Gospod ambasador, kako se počutite v Rimu?
Ob mojem prihodu v Italijo sem naletel na izjemno dobro uigrano in kompetentno ekipo sodelavcev in sodelavk na Veleposlaništvu, ki so mi v veliko oporo. To me navdaja z zaupanjem, da bomo skupaj tudi v prihodnje kos vsem nalogam, ki se nam zastavljajo. Seveda pri svojem delu računam še na odlično sodelovanje, ki je vzpostavljeno z Generalnim konzulatom RS v Trstu, gospodarskim uradom v Milanu ter z mrežo častnih konzulov Slovenije v Italiji. Rim nedvomno sodi med eminent-ne in obenem zahtevnejše destinacije za vsakega slovenskega diplomata.
Zakaj je je tako zahtevna desti-nacija?
Veleposlaništvo je pristojno za Italijo, ki ni samo največja slovenska sosednja država, temveč tudi izredno pomembna partnerica Slovenije v okviru EU, NATO in drugih mednarodnih organizacijah ter regionalnih pobudah. Italija sodi med najrazvitejša gospodarstva v Evropi in na svetu, kar dokazuje njeno članstvo v G 7 in G 20.
Veleposlaništvo pa je pristojno tudi za druge države in mednarodne institucije...
Tako je. Pristojni smo za mednarodni organizaciji, ki imata sedež v Rimu (FAO in WFP), za Malto, San Marino, Tunizijo in za Libijo. V tem kontekstu so tudi moji prvi občutki: spoštovanje do vseh zaupanih mi nalog in obenem skrb, kako bom te naloge ter obveznosti čim bolje opravljal in izvrševal.
Kako ocenjujete trenutne odnose med Slovenijo in Italijo?
Odnosi med Slovenijo in Italijo so zelo dobri in prijateljski. Med državama ni večjih odprtih vprašanj in najbolj pomembno je, da je trend sodelovanja med državama pozitiven in da se krepi na vseh področjih. Posebej pomenljivo je, da imamo zlasti na najvišji politični ravni reden in konstruktiven dialog. Slovenija je bila letos ena prvih držav, ki jih je po izvolitvi obiskal italijanski predsednik Mattarella.
Kaj pa gospodarski odnosi?
Italija je, kot veste, druga najpomembnejša gospodarska partnerica Slovenije. Italijani so med tujimi turisti po prihodih v Sloveniji na prvem mestu, italijanska podjetja pa so na četrtem mestu med tujimi investitorji. Že samo ti podatki so zelo dober pokazatelj intenzivnih in razvejanih odnosov med državama.
Kakšna je po vašem šibka točka v teh odnosih in kaj bi se dalo narediti, da se še dodatno nadgradijo oziroma izboljšajo?
Težko bi opredelil šibko točko v odnosih, prej bi govoril o neizkoriščenih potencialih, ki pa nastajajo predvsem zaradi nesorazmerij v velikosti ozemlja obeh držav, njunega prebivalstva in realnih ekonomskih potencialov Slovenije ter Italije.
Kaj imate v mislih, ko navajate neizkoriščene potenciale?
Na področju gospodarskega sodelovanja obstaja še velik potencial. To še posebej velja za srednjo in južno Italijo,
zaradi kooperativnosti slovenske manjšine in naklonjenosti italijanske vlade, da nam glede odprtih vprašanj prisluhne. Čedalje boljša klima med državama to seveda v veliki meri olajšuje.
Večkrat ugotavljamo, da je Slovenija v Italiji premalo razpoznavna, čeprav gre za sosednji državi. Kaj bi morala Slovenija narediti, da se stvari izboljšajo?
Stvari so se v zadnjih letih spremenile že občutno na bolje. Takšen trend je bilo moč zaznati še zlasti od vstopa Slovenije v EU.
V srednji in južni Italiji je Slovenija žal še vedno zelo malo poznana. To velja posebno za njena podjetja
kjer slovenska podjetja še niso toliko poznana niti prisotna kot na severu države. V tem kontekstu bi omenil, da Slovenija in Italija nimata razvitih, modernih prometnih ter transportnih povezav, ki bi prispevale k večjemu pretoku blaga in ljudi.
Kaj pa kultura?
Zagotovo bi lahko več dosegli tudi na področju kulturnega sodelovanja. Italija, s svojo bogato kulturno dediščino in afiniteto do lepega, je na tem področju zagotovo partner, ki si ga lahko le želimo. Prizadevati bi si morali zlasti za krepitev kulturne promocije Slovenije v Italiji. To je namreč področje, ki ima največji potencial na področju razpoznavnosti naše dežele v Italiji.
Slovenska manjšina igra zelo pomembno vlogo v meddržavnih odnosih. Mislite, da je manjšina na tem področju dovolj aktivna ali pa bi morala tudi sama kaj več postoriti?
Slovenska manjšina, kot pravite, res igra v dvostranskih odnosih zelo pomembno vlogo. Naše odnose bogati in v dialog med državama vnaša veliko dodano vrednost. Manjšina je zaradi svojih specifik seveda senzibilna in na odnose med državama glede skozi svojo prizmo, ki tudi nam v Sloveniji pomaga, da imamo širšo in celovitejšo sliko o življenju in potrebah slovenske manjšine v Italiji. Moj občutek je, da ima slovenska manjšina glede vseh bistvenih vprašanj, ki se tičejo njenega statusa, zelo jasna in decidirana stališča. V zvezi s tem imam eno željo.
Prosim!
Česar bi si v večji meri želel in na kar sem v nekaterih pogovorih že omenil je, da je potrebno voditi stalen dialog tako znotraj manjšine, v odnosu do Italije ter do Slovenije. Za vodenje dialoga pa je potrebno v še večji meri koristiti vse institucionalne in druge oblike, ki so se z leti oblikovale ali skladno z zakonodajo ali na podlagi prakse in jih ima manjšina na razpolago.
Kako ocenjujete položaj Slovencev v Italiji?
S položajem slovenske manjšine v Italiji smo lahko, še zlasti če se ozremo nazaj, zadovoljni. To seveda ne pomeni, da lahko zaspimo na lovorikah.
Kaj mislite s tem?
Prav je, da tako v Sloveniji kot v Ita-
Bogdan Benko je oktobra prevzel dolžnosti slovenskega veleposlanika v Italiji
liji vedno razmišljamo, kako bi položaj manjšine še izboljšali, predvsem pa, da ne bi prišlo do krčenja že dosežene in vzpostavljene ravni zaščite ter pravic. Jasno je, da se v vsakdanjem življenju manjšine tu in tam pojavijo težave, ampak naša naloga je, da te težave vsi skupaj skušamo kar najhitreje identificirati in jih tudi odpraviti.
Je to doslej uspevalo?
Mislim, da nam je to v preteklih letih relativno dobro uspevalo, predvsem
Trudimo se in tudi v prihodnje se bomo, da se o Sloveniji čim več piše, da nase opozarjamo s pozitivnimi zgodbami, z uspešnimi podjetji, z dobrimi perspektivami gospodarskega sodelovanja med državama in tako naprej.
Stvari se izboljšujejo, a najbrž še prepočasi. Kaj pravite k temu?
Jasno je, da bi lahko z več finančnimi sredstvi naredili več, še zlasti prevelik manko je na področju kulturne promocije Slovenije v Italiji. Prepričan pa sem, da v danih razmerah lahko Slovenija za svojo promocijo naredi največ tako, da je gospodarsko uspešna, moderna in okolju ter ljudem prijazna država.
Vaš predhodnik Iztok Mirošič se je trudil in veliko naredil, da bi Italijani boljše spoznali odnos fašizma do Slo-
vencev. Boste na tem področju nadaljevali njegovo delo?
Kolego Iztoka Mirošiča poznam in ga cenim kot izjemno aktivnega ter svojemu delu predanega diplomata. Preučevanje zgodovine in zgodovinskih dejstev je treba prepustiti zgodovinarjem in njihovi vzročno-posledični raziskovalni metodi. Ravno zato smo se na ravni zunanjih ministrov obeh držav že leta 1993 dogovorili, da raziskovanje zgodovine prepustimo mešani slovensko-italijanski zgodovinsko-kulturni komisiji, da razišče in
Položaj slovenske manjšine v Italiji je zadovoljiv. To ne pomeni, da lahko zaspimo na lovorikah
Diplomat po rodu iz Solkana
RIM - Bogdan Benko (63 let), po izobrazbi politolog, je doma iz Solkana pri Novi Gorici in je poklicni diplomat. Pred imenovanjem za veleposlanika v Italiji je bil državni sekretar na slovenskem zunanjem ministrstvu, svoj čas je bil vice-konzul v Trstu, med leti 2002 in 2006 veleposlanik na Portugalskem, nato v obdobju 2009-2013 vodja slovenskega diplomatskega predstavništva na Danskem z akreditacijo na Norveškem, v Litvi, Islandiji, na Švedskem, Finskem in v Estoniji.
Služboval je tudi v Braziliji in na Hrvaškem. Po vrnitvi s Portugalske v Slovenijo je nato zasedal položaj generalnega direktorja za evropske zadeve in politično bilateralo na zunanjem ministrstvu v Ljubljani.
Benko je v Rimu prevzel mesto Iztoka Mirošič (47 let). O njem se je javnih občilih, a tudi v diplomatskih krogih, govorilo kot o možnem veleposlaniku v Beogradu, nato pa v v Zagrebu (za to se je mimo stališč vlade predsednika Mira Cerarja izrecno zavzel predsednik republike Borut Pahor), iz tega pa ni bilo nič. Mirošič je trenutno v službi na zunanjem ministrstvu.
kritično oceni zgodovino odnosov med narodoma v letih 1880 -1956. Rezultat teh raziskav je skupno poročilo strokovnjakov iz obeh držav, ki je osnova ter referenčna točka iz katere lahko izhajamo oboji. Vesel bi bil, če bi bilo to poročilo deležno večje pozornosti med mladimi in v širši javnosti.
Poznavanje zgodovine ne more mimo prihodnosti. Kako torej uskladiti zgodovino s prihodnostjo?
Prepričan sem, da moramo več energije in časa nameniti skupnim projektom, ki kažejo v prihodnost in nam odpirajo nove poti sodelovanja. Seveda je nujno, da poznamo skupno zgodovino, ne smemo pa zavoljo nje biti zagrenjeni ali kakorkoli obremenjeni, ker to ne pripomore k temu, da presežemo zgodovinske zamere in gremo naprej po poti sodelovanja in prijateljstva.
Tudi na tem področju se je torej nekaj premaknilo v pravo smer?
Kar se tiče splošnega poznavanja in percepcije zgodovinskih dogodkov, je dejstvo, da se tako v Italiji kot tudi v Sloveniji o naši skupni polpretekli in pogosto tragični zgodovini veliko bolj odprto in kritično govori in piše danes, kot pred desetimi leti.
Kaj imate v mislih?
Ne nazadnje je samo na italijanskem knjižnem trgu v zadnjih letih izšlo kar nekaj odmevnih knjig, ki kritično osvetljujejo zgodovinske teme. Poleg našega Borisa Pahorja so tu še mnogi drugi. Med najbolj zanimivimi so verjetno pisateljica Daša Drndic, Tržačan Claudio Magris in drugi.
Sandor Tence
deželni svet - Nova spletna stran
V slovenščini le Gabrovec
Zastopnik Slovenske skupnosti se bo potrudil za uveljavitev spletne večjezičnosti
TRST - Deželni svet Furlanije-Julijske krajine ima novo spletno stran, ki pa ne zrcali večjezičnosti deželne stvarnosti. Slovenščina je prisotna le v osebni predstavitvi podpredsednika in zastopnika Slovenske skupnosti Igorja Ga-brovca, ki se bo - kot napoveduje v tiskovnem sporočilu -potrudil za spletne vsebine v uradno priznanih manjšinskih jezikih, ki so slovenščina, furlanščina in nemščina. Gabro-vec se pri tem sklicuje na večjezični napis na pročelju deželnega parlamenta ter na simultano tolmačenje (slovenščina in furlanščina) na sejah deželnega sveta. Slovenščina je s furlanščino že zdavnaj prisotna na spletnih straneh deželnega odbora, kjer pa žal ni več novic v nemškem jeziku.
Internet se vse bolj uveljavlja kot komunikacijsko in istočasno kot informacijsko sredstvo, ugotavlja slovenski deželni svetnik, Furlanija-Julijska krajina kot avtonomna in večjezična dežela ne sme pozabiti na svojo narodnostno in jezikovno raznolikost. Gabrovec si bo - kot rečeno - prizadeval, da bo tudi nova spletna stran o dejavnosti deželnega parlamenta upoštevala deželno večjezičnost.
---\
DWTH»IE
consul»« wo ^l/ON. cw^ino
■Lim H L'MTnVQJ^lfCY.i
_ o .idli lVs^ LULiy'M'i
IP
^ j
ouuniFfij-i.-jr K
. UMT1UL11J.PI>U0^
Deželni svet FJK ima novo spletno stran
6 4 Četrtek, 3. decembra	2015
APrimorski
r	dnevnik
Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu
raziskovalni center idos - V Trstu predstavili statistične podatke o priseljevanju v Italiji
V naši deželi precej več izseljencev kakor priseljencev
V medijih je stalno govor o beguncih in prosilcih za azil, teh je v Italiji skupno nekaj čez sto tisoč, mnogo manjše pozornosti pa je deležnih pet milijonov tujih državljanov, ki v tej državi živijo, delajo, ustanavljajo podjetja in obiskujejo vrtce, šole ter univerze. Njim je posvečen Statistični dosje o priseljevanju 2015, ki so ga včeraj na pobudo tržaške občinske konzulte priseljencev predstavili v dvorani Tessitori. »Ocenili smo, da potrebujejo občani podatke, če hočejo bolje razumeti pojav priseljevanja. Televizija širi alarmantne informacije in mi smo zaskrbljeni nad njenim vplivom na gledalce. Po podatkih zavoda Ipsos dobra polovica Italijanov misli, da je v Italiji več kot 10 milijonov tujih priseljencev, medtem ko jih je 5 milijonov; večina je tudi prepričana, da so skoraj vsi priseljenci muslimani, medtem ko predstavljajo le slabo tretjino vseh priseljencev,« je povedala podpredsednica konzulte Lidija Radovanovič, ki je opisala tržaško stvarnost.
Srečanje je povezovala novinarka deželnega sedeža RAI Eva Ciuk, deželni svetnik Demokratske stranke Franco Codega je obravnaval novi deželni zakon o priseljevanju, glavno besedo pa je imel Paolo Attana-sio, avtor dosjeja in deželni referent raziskovalnega centra IDOS (publikacijo je podprl državni urad proti diskriminaciji UNAR v okviru predsedstva vlade).
Attanasio je izpostavil, da je v medijih daleč največ govora o beguncih in begunski krizi, mnogo manj o priseljencih, ki stalno živijo in delajo na Apeninskem polotoku, še manj pa se poudarja, da se veliko število Italijanov izseljuje v tujino. Razširjeno prepričanje, da je Italija izrazito priseljenska država, dejansko ne drži: trenutno je v njej pet milijonov tujih državljanov, obenem pa ima stalno bivališče v tujini 4,6 milijona registriranih italijanskih državljanov (po ocenah konzulatov jih je pa pet milijonov): prihodi in odhodi so v nekakšnem ravnovesju. »V Furla-niji-Julijski krajini je priseljencev celo precej manj kot izseljencev, število izseljencev pa se hitreje veča,«je dejal. Število tu bivajočih tujih državljanov se je od 1. januarja 2014 do 1. januarja 2015 celo rahlo znižalo, tudi po zaslugi novopečenih italijanskih državljanov. V FJK je tujih državljanov za 8,8 odstotka (re-
Tuji državljani s stalnim bivališčem v Furlaniji-Julijski krajini 1. 1. 2014...................107.917 1. 1. 2015...................107.559 Razlika................................-358	Italijanski državljani, rojeni v FJK, s stalnim bivališčem v tujini 1. 1. 2014...................160.301 1. 1. 2015....................167.170 Razlika...........................+6.869
Opomba Na upad vplivajo tudi osebe, ki so pridobile italijansko državljanstvo	Opomba Podatek seveda ne upošteva notranje migracije v druge italijanske dežele
Število tujih državljanov s stalnim bivališčem v tržaški pokrajini
1. 1. 2015........20.063 (8,5% prebivalstva)
Razlika v primerjavi s 1. 1. 2014 ......+4,7%
Mladoletni tuji državljani............3.604
Podjetja tujih državljanov ...........2.418
(+5,6% v enem letu)
S čim se ukvarjajo tuji podjetniki
41% gradbeništvo 24% trgovina 12% gostinstvo
korder je Tržič z 19 odst.), največ je državljanov Romunije (23.416), sledita Albanija (11.762) in Srbija (8050; predvsem v Trstu, kjer so Srbi daleč na prvem mestu), Kitajska je enajsta (3483), Slovenija šestnajsta (1198) - prebivalci z dvojnim državljanstvom niso všteti, ker jih statistika uvršča med italijanske državljane. 9,2 odstotka šolarjev je tujcev,
a polovica le-teh je rojena v Italiji: s predlogom zakona, ki uvaja načelo pridobivanja državljanstva na podlagi kraja rojstva, bi se omenjeni delež torej prepolovil.
Attanasio je poudaril, da tuji priseljenci - v brk političnim geslom in zmotnim prepričanjem - prinašajo državi več koristi kakor škode. V smislu, da s plačevanjem dav-
kov in pokojninskih prispevkov, ki jih v določeni meri niti ne bodo izkoristili (če se bodo vrnili v domovino), pošiljajo v državne blagajne 16,6 milijarde evrov, medtem ko znašajo socialni in drugi stroški za priseljence 13,5 milijarde. Saldo je pozitiven za 3,1 milijarde evrov.
Aljoša Fonda
fernetiči - Prometna policija aretirala 64-letnika
V zapor za več kot deset let
Moški z območja bivše Jugoslavije je bil v Italiji večkrat obsojen zaradi kraje in ponarejanja
Maša za Luigija Vitullija
V cerkvi Blažene Device rožnega venca bo danes ob 9.
uri kurat državne policije Paolo Rakic daroval mašo v spomin na inšpektorja mobilnega oddelka tržaške kvesture Luigija Vitullija, ki je 4. decembra 1999 umrl v strelnem spopadu z večkratnim obsojencem. Po maši bodo položili venec na Vitullijev grob na barkovljanskem pokopališču.
Pri Fernetičih so zopet aretirali večkratnega obsojenca
lokalna policija - Končala se je operacija Green Boys
Prijeli Tržačana s heroinom
Z aretacijo Giannija Cucumazza se je zaključila enoletna preiskava - Med razpecevalci in uživalci veliko mladoletnikov
Redarji pregledali 106 vozil
Leto dni trajajoča operacija tržaške lokalne policije Green Boys v okviru boja proti razpečevalcem mamil se je končala pretekli petek z aretacijo 37-letnega Tržačana Giannija Cucumazza. Moškega, ki je bil v preteklosti že večkrat obsojen zaradi razpečevanja mamil, so aretirali na parkirišču za taksije pri katinarski bolnišnici. Nahajal se je namreč v taksiju, s katerim se je pripeljal iz Slovenije, kjer si je priskrbel drogo. Cucumazzo je večkrat zahajal v sosednjo državo, zaradi aretacije nekaterih drugih pripadnikov združbe - Federica Buttoja, Antonia Coriglie in Kevina Rinaldisa (slednjega so prav tako aretirali po povratku iz Slovenije s 30 grami heroina) - je vedel, da so mu preiskovalci na sledi, zato se je za svoja »poslovna potovanja« posluževal najrazličnejših metod. Ena od teh je bila ravno vožnja s taksijem (taksisti seveda niso vedeli za to), ki pa se je pretekli petek popoldne končala z njegovo aretacijo. Ob
prihodu policistov je Cucumazzo najprej skušal zbežati, nato se je upiral, a zaman. Pri njem so redarji našli 37 gramov pravkar kupljenega heroina, kar bi bilo dovolj za skoraj 160 doz na tržišču. Sodnik za predhodne preiskave je včeraj potrdil pripor, Cucumazzo pa se bo moral zagovarjati zaradi kaznivih dejanj razpečevanja mamil in upiranja javni osebi.
Kot že rečeno, se je s Cucumazzovo aretacijo končala operacija Green Boys, ki se je bila začela novembra lani, ko so redarji ovadili na prostosti 17-letnika, ki je hotel prodati dozo hašiša nekemu dekletu. Stekla je širša preiskava, v okviru katere so v naslednjih mesecih redarji izvedli vrsto aretacij tako domačih kot tujih razpeče-valcev ter ovadili precejšnje število oseb, med katerimi je bilo tudi več mladoletnikov. Veliko mladoletnikov je bilo tudi med uživalci: po podatkih redarjev jih je bilo na desetine, nekateri pa so stari komaj 14 let.
V sredo zjutraj so tri specializirane izvidnice tržaške lokalne policije, opremljene z napravami za meritev hitrosti, alkohola in teže vozil, na križišču za Miramar in v Ul. Carnaro pregledale 106 vozil, od katerih je bilo kar 25, se pravi skoraj četrtina, tovornjakov. Pri tem so ugotovili 32 kršitev: tako je po Obalni cesti vozilo deset tovornjakov, težjih od 3,5 tone, kar je zgornja dovoljena meja na tisti cesti. Dalje so pri osmih vozilih ugotovili prekomerno hitrost (novopečeni voznik je vozil s hitrostjo 100 km/h, kjer je bila omejitev 50 km/h in s tem izgubil vse točke na vozniškem dovoljenju). Tri vozila niso opravila tehničnega pregleda, pri enem je zapadlo zavarovanje, štiri so prekoračila nepretrgano podol-žno črto, en tovornjak pa je bil preobremenjen.
Območje bivšega mejnega prehoda pri Fernetičih je bilo v prejšnjih dneh ponovno prizorišče aretacije osebe, ki jo je zaradi neporavnanih računov s pravico iskala italijanska policija. Pripadniki izvidnice prometne policije so namreč v sredo zvečer aretirali 64-letnega M.J. z območja nekdanje Jugoslavije. Moški, ki se je še z drugo osebo nahajal v avtomobilu z nemško registracijo, ki je vozil proti meji s Slovenijo, je policistom pokazal hrvaški potni list, pri preverjanju podatkov pa so ugotovili, da gre za osebo, ki jo v Italiji iščejo.
Na podlagi poglobljenih in zapletenih preverjanj ter primerjav z informacijami, ki so na voljo v podatkovnih bazah, ter v sodelovanju z osebjem obmejne policije je prišlo na dan, da je moškega bremenil zaporni nalog, ki ga je bilo na njegov račun izdalo tožilstvo iz Bocna. Iz le-tega je izhajalo, da mora M.J. v zapor za več kot deset let, kar je rezultat petih obsodb zaradi raznih kaznivih dejanj, med katerimi sta kraja in ponarejanje, ki jih je bil zagrešil v raznih krajih v Italiji. Na podlagi vsega tega so policisti moškega naposled aretirali in odpeljali v ko-ronejski zapor.
Za enotno besedilo o azbestu
Evropsko združenje o tveganju zaradi izpostavljenosti azbestu EARA Onlus iz Trsta soglaša z ugotovitvami vse-državne skupščine o azbestu z dne preteklega 30. novembra in poudarja potrebo po odobritvi enotnega besedila o vprašanjih s področja izpostavljenosti azbestu. Poleg tega združenje poziva župane Trsta, Tržiča in Milj, naj v teku decembra pri deželnem odborni-štvu za okolje posežejo za vključitev njihovih ozemelj na seznam območij vse-državnega pomena.
O azbestu tudi film
Od včeraj je v kinu Ariston na ogled filmski prvenec Francesca Ghiaccia Un posto sicuro, katere avtor je Marco D'Amore, ki v filmu tudi nastopa skupaj z Matilde Gioli in Giorgiom Co-langelijem. Film govori o tragediji obolelih za azbestom v tovarni Eternit v kraju Casale Monferrato. Informacije so na voljo na spletni strani www.aristoncinematrieste.it in na družabnem omrežju Facebook (cine-ma.ariston.trieste).
Dogovor o prezadolženosti
Na sedežu Trgovinske zbornice bodo danes ob 10. uri podpisali dogovor o ustanovitvi organa za poravnavo kriz zaradi prezadolženosti.
Gasilci praznujejo sv. Barbaro
Tudi tržaški gasilci obhajajo danes god svoje zavetnice sv. Barbare. Na sedežu v Ul. D'Alviano 15/1 bodo danes ob 9.15 položili venec k spominski plošči padlim gasilcem, ob 11. uri bo maša, ki ji bo sledil govor poveljnika Erosa Mannina in podelitev priznanj. Ob tej priložnosti bo med 9.30 in 17. uro sedež tudi odprt za javnost.
Pogledi o športu
V hotelu Savoia na Nabrežju Man-dracchio 4 bo danes ob 17. uri okrogla miza na temo Križanje pogledov na šport v Trstu, ki ga prirejata združenje Libertas volley in združenje tržaških socialistov in liberalcev.
Kosilo za Sv. tri kralje
Ob priliki praznika sv. Treh kraljev dne 6. januarja 2016 prirejajo odborništva za socialo občin Okraja 1.1 (Devin Na-brežina, Zgonik in Repentabor) kosilo z glasbo. Kosila se lahko udeležijo osebe nad petinšestdesetim letom starosti s stalnim prebivališčem v omenjenih občinah. Vpisovanje se bo začelo 14. decembra in bo trajalo ne-preklično do 12. ure 18. decembra. Vpis je mogoč v tajništvu občin Re-pentabor oz. Zgonik od ponedeljka do petka od 9. do 12. ure ali na sedežu socialne službe Okraja 1.1 v Naselju sv. Mavra 124 v Sesljanu od ponedeljka do petka od 9. do 12. ure.
Miljčana ovadili zaradi kraje
Policija je v sredo zvečer 36-letnega Miljčana J.G. ovadila zaradi kraje. Moški se je nahajal v avtu, ki ga je vozil 41-letni Tržačan C.C., ko ju je policijska izvidnica ustavila blizu pokopališča pri Sv. Ani. Glede na to, da sta oba stara znanca sil javnega reda, so policisti opravili preiskavo, v okviru katere so v predalu avta našli celofanski zavoj s heroinom, last C.C., medtem ko je imel J.G. v žepu jopiča prav tako celofanski zavoj z več zlatimi dragulji. Policija je ugotovila, da so dragocenosti last oseb, v stanovanju katerih je J.G. v teh dneh opravil nekatera dela. Moškega so ovadili zaradi kraje, voznika pa so označili prefekturi kot uživalca mamil in mu odvzeli vozniško dovoljenje.
/
TRST
Petek, 4. decembra 2015
7
pomorska postaja - Predstavitev raziskave in konferenca novinarja Federica Rampinija
Rampini: Svet je brez novega modela
V svetu se zaključuje zgodovinsko obdobje, ki je trajalo 500 let. To obdobje so zaznamovale osvajanje novih celin, obogatitev evropskih držav na račun drugih in silovit razvoj vse do konca 20. stoletja, ko so izumi in tehnološki napredek poskrbeli za neverjetno rast. To je bilo obdobje, ki ga je zaznamovala premoč zahoda, vselej pa je na svetovni ravni veljalo neko ravnovesje. Po koncu hladne vojne se je začelo nekaj krhati. Nekateri so bili prepričani, da bo prevladal en sam model (med temi ameriški politolog in politični ekonomist Francis Fukuyama, ki pa je kasneje priznal, da se je motil), a ni bilo tako. Danes prevladuje kaos, kdor pa misli, da je mogoče ponovno izpostaviti nek red po zahodnem modelu prejšnjega stoletja, se krepko moti.
To je mnenje italijanskega novinarja in pisatelja Federica Rampinija, ki je že več let dopisnik dnevnika la Repubblica iz ZDA, še prej pa je bil dalj časa zaposlen na Kitajskem. Rampini poudarja, da prevladuje v svetu sekularna stagnacija, ki je že univerzalen pojav. Nazaj ne moremo, a novega modela ni, zato doživljamo tranzitno fazo in ugibamo o naši prihodnosti. Pomenljiva prispodoba je bil njegov obisk pokopališča v Havani. V njem so pokopani v glavnem nekoč bogati ljudje, pokopališče pa obiskujejo revni. Podobno je v Evropi in ne samo. To je prvič v zgodovini, da bodo naši sinovi oz. vnuki revnejši od staršev, medtem ko se je v preteklosti vselej doga-
Federico Rampini
jalo obratno. Dokler bo vladal kaos, bo težko prišlo do sprememb.
Rampini je o političnem, gospodarskem, tehnološkem in še drugih kaosih predaval na srečanju, ki ga je priredil dnevnik Il Piccolo včeraj popoldne na Pomorski postaji. Rampini je na konferenci predstavil svojo knjigo L'Eta del caos. Še pred tem so predstavili izsledke raziskave Fundacije Nord Est o 500 večjih podjetjih v deželi Furlaniji-Julijski krajini, ki so imela v letu 2014 vsaj 10 milijonov evrov prometa. Iz raziskave je izšlo, da je gospodarstvo v deželi FJK končno počasi ponovno zaživelo, v zadnjih letih pa je največji porast imel izvoz. Sicer so še najbolj pomembni inovativnost, inovacija in investicije v inovacijo, so poudarili na predstavitvi. Temu je bilo med drugim namenjeno poročilo Nicola Anzivina, ki je predaval o razvojnih poteh in možnosti za podjetja severno-vzhodne Italije.
Po predstavitvi študije se je z Ram-pinijem pogovarjal odgovorni urednik dnevnika Il Piccolo Paolo Possamai. Gost in gostitelj sta se pogovarjala pokonci, saj je Rampini vstal in prepustil svoj stol ljudem, ki so ga poslušali pokonci. Temu se je seveda Possamai kmalu prilagodil. Rampini se je dotaknil tudi tehnologije oziroma tehnološkega kaosa (pač). V preteklosti je vsaka pomembna novost pozitivno vplivala na gospodarstvo in je družba doživela zasuk, je razložil. Dovolj je pomisliti na železnico, na telefon, na televizor in ne nazadnje na računalnik. Sodobni svet pa je preplavljen z aplikacijami in vsakovrstnimi gadgeti oziroma pripomočki. Ti polnijo naš vsakdan (in nekatere žepe), je ugotovil Rampini, a ne vplivajo na našo ekonomijo.
Aljoša Gašperlin
S Federicom Rampinijem se je pogovarjal odgovorni urednik dnevnika Il Piccolo Paolo Possamai
fotodamj@n
tessitori - Danes
Papež Frančišek in njegov novi humanizem
V dvorani Tessitori bo danes ob 18. uri govor o novem humanizmu papeža Frančiška v luči zadnje okrožnice Hvaljen, moj Gospod (Laudato sii). Srečanje pod pokroviteljstvom predsedstva Dežele FJK prireja združenje Dialog-hi Europei, ki je za to priložnost povabilo kot govornika cerkvenega zgodovinarja in univerzitetnega docenta Giovannija Miccolija ter duhovnika in ustanovitelja centra za sprejemanje in kulturno promocijo Ernesto Balducci v Zuglia-nu, ki nudi zatočišče priseljencem, beguncem in političnim azilantom, Pierluigija Di Piazzo. Moderator bo predsednik združenja Dialoghi Eu-ropei Giorgio Rossetti.
knjiga - Danes
Slabosti
gospodarstva
severovzhoda
V dvorani Costantinides muzeja Sartorio na Trgu Papa Giovanni XXIII bodo danes ob
18. uri predstavili knjigo novinarja Renza Mazzara Veneto anno zero (Veneto leto nič), ki je izšla pri založbi Laterza ter predstavlja poglobljeno sliko gospodarskega sistema Veneta in celotnega italijanskega severovzhoda ter slabosti le-tega, kjer korupcija ovira in duši gospodarstvo. Knjiga želi obenem nuditi razmislek o vprašanjih zakonitosti in razvoja.
Ob avtorju, ki piše za dnevnike skupine Repubblica Espresso Il Mattino iz Padove, La Nuo-va Venezia iz Benetk in La Tribuna di Treviso iz Trevisa, bodo govorili še tržaški župan Roberto Cosolini, politolog in docent na tržaški univerzi Paolo Feltrin ter javni tožilec Stefano Ancilotto, ki je v Benetkah pripravil proces proti posrednikom in krmarjem motornih čolnov, ki so delali za krajevni organizirani kriminal.
toplogredni plini - Sodelovanje z infrastrukturo ICOS ERIC
Tržaški »morski« doprinos
Inštitut za oceanografijo in eksperimentalno geofiziko in Inštitut za morske vede
Raziskava bo potekala tudi v Miramarskem morskem rezervatu
fotodamj@n
kovinarji - Nasledil je kolego Stefana Borinija
Sasha Colautti novi tajnik tržaškega sindikata Fiom-Cgil
Tržaški sindikat kovinarjev Fiom-Cgil ima od včeraj novega pokrajinskega tajnika. To je Sasha Colautti, ki je nasledil dolgoletnega tajnika Stefana Borinija.
Colautti je bil že član pokrajinskega tajništva FIOM, v zadnjem času pa je neposredno sledil še zlasti dogajanju v družbah Alcatel, Revas in Insiel. Novega tajnika je izvolila skupščina sindikata FIOM, ki je zasedala 2. decembra. Namen srečanja je bila izvolitev novega tajnika, potem ko je Borini ob zaključku mandata zavrnil možnost nove kandidature. Skupščina je nazadnje izglasovala Co-lauttija z veliko večino glasov, nihče pa ni glasoval proti.
Tržaški sindikat kovinarjev FIOM se je v teh mesecih odločil za predajo krmila, da bi s tem utrdili in še nadgradili sindikalno predstavništvo na delovnih mestih, so zapisali v tiskovnem sporočilu.V ta namen so bili kot vselej angažirani vsi delegati in aktivisti, tako da šteje FIOM danes med kovinarji daleč največje število včlanjenih. V družbah Fincantieri, Dec, Revas, Insiel, Galli in v škedenjski žele-
Sasha Colautti
zarni ter v zadnjem času tudi v podjetjih Servigen, Pittway in Siram je enotni sindikalni predstavnik zaposlenih član FIOM v 18 primerih na 37 (ostale si delijo sindikati Fim, Uilm, Ugl, Failms in Confsal). FIOM je na zadnjih notranjih volitvah prejel skupaj 635 glasov (45%), 303 je prejel Fim-Cisl (21,4%), 270 Uilm-Uil (19,3%), medtem ko so ostale sindikalne organizacije prejele skupaj 14,3% glasov. Glas je oddalo 1.411 ljudi (68,9%) na 2.046 upravičencev. Dodati velja, da se je število včlanjenih v FIOM letos povečalo za 3 odstotke.
Storitve patronatov in CAF pod vprašajem
Predstavniki sindikalnih konfederacij Cgil, Cisl in Uil bodo danes med 9. in 11. uro pred sedeži zavodov Inps in Inail opozarjali na reze, ki naj bi na podlagi državnega finančnega zakona hudo oškodovali delovanje centrov CAF in patronatov. Tako kot po drugih italijanskih mestih bodo tudi v Trstu delili letake, ki opozarjajo na vladna krčenja v višini 48 milijonov evrov, ki bi lahko ohromila njuno delovanje: patronati ne bodo več zagotavljali brezplačnih storitev in ne bodo več posredniki med ustanovami socialnega zavarovanja in občani. Morebitno zaprtje centrov CAF pa bi davčne zavezance prisililo, da bi se za izpolnjevanje davčnih izjav obrnili na strokovnjake, za kar bi morali odšteti veliko več denarja.
Ugledni tržaški raziskovalni ustanovi - Inštitut za oceanografijo in eksperimentalno geofiziko (OGS) in Inštitut za morske vede (ISMAR) - bosta po novem sodelovali z raziskovalno infrastrukturo Integriranega sistema za opazovanje ogljika ICOS ERIC, ki se posveča dolgoročnemu opazovanju toplogrednih plinov na evropskih tleh.
Glavna naloga Evropskega raziskovalnega infrastrukturnega konzorcija (European Research Infrastructure Consortium \\\u2212 ERIC) je ustanovitev in upravljanje raziskovalnih infrastruktur kot je ravno ICOS, kar opravlja večinoma na neprofitni podlagi. Raziskovalna infrastruktura ICOS se v zadnjih 20 letih posveča zlasti to-plogrednim plinom in klimatskim spremembam. Spopadanje s podnebnimi spremembami, ki so posledica človeških emisij toplogrednih plinov, je namreč globalni izziv; z raziskavami in dolgoročnimi opazovanji bi lahko izboljšali spoznavanje emisij in njihovih vplivov na zemeljske sisteme ter možnosti njihovega upravljanja.
Tržaški ustanovi bosta pri raziskovalnem delu nudili podatke o prisotnosti ogljika tako v zraku kot v morju, in sicer v morskih pasovih, ki jih upravljata - se pravi v tistem sredi Tržaškega zaliva in tistem v Mira-marskem morskem rezervatu oziroma v morskem pasu v spodnjem Jadranu.
Raziskovalna infrastruktura ICOS šteje med svojimi ustanovnimi članicami Belgijo, Francijo, Nemčijo, Italijo, Nizozemsko, Norveško, Švedsko in Finsko (kjer je uradni sedež), medtem ko je Švica država opazovalka. Cilj infrastrukture je zagotoviti dostop do podatkov najrazličnejšim skupnostim uporabnikov, da bi se s spodbujanjem tehnološkega razvoja povezali raziskave, izobraževanje in inovacije ter zagotovili neodvisni podatki, s čimer bi pripomogli k analizi evidenc emisij.
20
Četrtek, 8. decembra 2015
ŠPORT
/
današnja dražba v dražbeni hiši stadion - Svetovni slovenski kongres
Povabilo k odkupu slovenskih umetnin
Svetovni slovenski kongres se je obregnil ob današnjo dražbo v draž-beni hiši Stadion, na kateri bo »na dražbi zasebna zbirka različnih umetnin med katerimi prevladujejo umetniške slike izjemnih slovenskih slikarjev (Richard Jakopič, Ivan Grohar, Matija Jama, Matej Sternen, Lojze Spacal, Stane Kregar, Anton Zoran Mušič, Božidar Jakac...).«
Predsednik svetovnega slovenskega kongresa Boris Pleskovič je v izjavi za javnost zapisal, da »Svetovni slovenski kongres pričakuje jutrišnji dan (današnji, op. ur.)z upanjem, da slovenske umetnine na dražbi odkupi Republika Slovenija in njene državne kulturne ustanove ter podjetja privatnega sektorja. Menimo, da bi bilo pravilno, da se Slovenci zavzamemo za odkup umetnin, ki imajo slovensko poreklo.«
Nadalje je zapisal še, da»Sveto-vni slovenski kongres spodbuja tudi vse Slovence doma, v zamejstvu in po svetu, da se, v kolikor je to v njihovi moči, aktivno udeležijo dražbe ali pošljejo svoje predstavnike v dražbeno hišo Stadion v Trstu.«
Kajti po mnenju predsednika Borisa Pliskoviča, »zagotovo je namreč najbolj primerno, da te umetnine najdejo svoje mesto v javnih in zasebnih slovenskih zbirkah. Tako bomo pripomogli k ohranitvi naše kulturne dediščine. Izbira slik je več kot pestra, nabor je resnično bogat, najnižje izhodiščne cene pa se začnejo že pri 200 evrih.«
Ob koncu se je predsednik Svetovnega slovenskega kongresa Pli-skovič zahvalil vse, »ki boste ohranili del narodovega bogastva tudi za naše potomce!«
Desno: Elda Piščanc: Dekle v profilu (levo) in Avgust Černigoj: Tulipani. Spodaj: Lojze Spacal: Hiše v Repnu
fotodamj@n
teater verdi
Znanstveno delo o Italiji v prvi svetovni vojni
Inštitut Italijanske enciklopedije prireja danes v mali dvorani gledališča Verdi ob 17.30 predstavitev dela Italija in prva svetovna vojna (Lltalia e la Grande Guerra). Srečanje bo vodila Tatjana Rojc, po pozdravu Massima Braya bodo govorili znanstveni direktorji Gabriele DAutilia, Giovanni Sabbatucci, Vit-torio Vidotto in Giorgio Pressburger.
praznik otrok - Od danes do ponedeljka
Sv. Miklavž je že na poti k otrokom
Kdor izmed naših malih bralcev še ni napisal pisemca sv. Miklavžu, mora krepko pohiteti: radodarni svetnik in njegovi pomočniki so se namreč že lotili polnjenja vreč s paketi za otroke, ki so bili skozi leto pridni in ubogljivi. V noči na nedeljo, 6. decembra, bo sv. Miklavž obiskal naše domove in ugodil najbolj skritim željam naših malčkov, že v prihodnjih dneh pa bo začel z razdeljevanjem daril po nekaterih društvih na Tržaškem.
DANES bo svetnik s pomagači ob 17. uri pri Banih (SKD Grad), kjer mu bodo dobrodošlico izrekli zborček Glasbena kambrca iz Barkovelj in vaški otroci s kratko igrico; ob 17.30 pa bo obiskal otroke v nekdanji osnovni šoli v Mavhi-njah (SKD Cerovlje-Mavhinje).
JUTRI pa ga čaka pravi maraton, zagotovo pa bo obiskal čisto vse. Ob 16. uri se bo mudil v gostilni Gruden v Šem-polaju (SKD Vigred), kjer ga bo pričakal nastop OPS Vigred in uprizoritev pravljice Godci iz Veselega. Ob isti uri (ob 16. uri) bo hitel v Finžgarjev dom na Opčinah (Društvo Finžgarjev dom in SOMPD Vesela pomlad), kjer ga bodo pozdravili otroška pevska skupina Vesela pomlad, otroška dramska skupina Tamara Petaros in letošnji prvoobhajanci z igro Pobeg igračk. Prav tako ob 16. uri ga bodo pričakali otroci tudi v dvorani Mladinskega doma v Boljuncu, kjer bodo nastopili domači skavti, ob 17. uri pa bo obiskal tudi boljunski sejem (SKD
Sv. Miklavž prihaja
arhiv
Opla); ob 16.30 bo hitel v Srenjsko hišo v Mačkolje, kjer mu bodo zaigrali in zapeli otroci otroške pevske skupine »z Ul'ce«. Ob 18.30 bo v Srenjski hiši v Gro-čani (SKD Krasno polje), kjer bodo zanj osnovnošolci dramskega društva Jaka Štoka odigrali igro Poredni hudički.
V PONEDELJEK pa bo ob 18. uri svetnik obiskal še malčke iz Prebenega.
narodni dom - Danes prvo srečanje projekta
Spoznajmo se Conosciamoci
la contrada
Od danes drama Gadi Carla Tolazzija
Gledališče La Contrada predstavlja danes tretjo lastno produkcijo letošnje sezone: tokrat gre za dramo Vipere (Gadi), še neobjavljeno besedilo furlanskega avtorja Carla Tolazzija, ki ga je na oder postavil Matteo Oleotto, Contradin novi umetniški vodja.
Z dramo se Tolazzi vrača k temi prve svetovne vojne, ki se je je lotil že v svojem delu besedila za lansko tržaško gledališko uspešnico Trst, mesto v vojni. Zaplet sloni tudi na pismih, ki so jih vojaki pošiljali s fronte, in je osredotočen na vprašanje, ali bo vojak prej umrl zaradi gadjega pika ali zaradi obsodbe vojaškega sodišča. V predstavi, v kateri igrajo Gual-tiero Giorgini, Roberta Colacino in Massimiliano Borghesi, se dramatičnost in tragičnost prepletata z groteskno komičnostjo.
V Bobbiovem gledališču v Ghirlandaiovi ulici bo na sporedu do nedelje, 13. decembra. Predstavo je La Contrada postavila s prispevkom Občine Trst. (bov)
V veliki dvorani Narodnega doma v Ul. Filzi bo danes prvo srečanje projekta Spoznajmo se / Conosciamoci. Projekt je izraz sodelovanja med Slovenskim raziskovalnim inštitutom SLORI in mrežo šol, ki jo oblikujejo srednje šole druge stopnje s slovenskim in italijanskim učnim jezikom iz Trsta, in sicer liceja F. Prešeren in A. M. Slomšek ter tehnični zavod G. Deledda-M. Fabiani. Projekt je namenjen izboljšanju medsebojnega sporazumevanja med dijaki, krepitvi sodelovanja med italijansko in slovensko jezikovno skupnostjo v Trstu in medsebojnemu spoznavanju, da bi odpravili zgodovinske in kulturne stereotipe. Dijaki bodo imeli v tekočem šolskem letu mesečne dogodke, kot so srečanja z raziskovalci in strokovnjaki o krajevni zgodovini in družbeno-političnem dogajanju, ekskurzija v kraje spomina na Tržaškem, obisk slovenskih in italijanskih kulturnih ustanov v Trstu ter delavnice. Zaključno srečanje s predstavitvijo rezultatov dejavnosti je predvideno aprila 2016.
Srečanje, ki se bo začelo ob 9. uri, je namenjeno dijakom sodelujočih šol in ni odprto širši javnosti. 3Projekt sofinancirata Avtonomna dežela Furlanija Julijska krajina iz razpisa za sofinanciranje posebnih projektov in Slovenski raziskovalni inštitut SLORI. V projektu sodelujeta Narodna in študijska knjižnica in Furlansko filo-loško društvo.
Obvestilo Kmečke zveze: 16. decembra zapade rok za saldo davkov Imu in Tasi
Kmečka zveza obvešča svoje člane, da 16. decembra zapade rok za plačilo drugega obroka (saldo) občinskih davkov na nepremičnine (Imu in Tasi). Vsi interesenti bi morali prejeti na dom izračun davkov s strani pristojnih občinskih uradov in davek plačati na banki ali na pošti na obrazcih F24. Kdor ni prejel izračuna so mu na razpolago uradi Kmečke zveze, ulica Ghega št. 2, za izračun, po dogovoru, od ponedeljka do petka od 08.30 do 12.30 ter v torek in četrtek tudi od 14.30 do 15.30, tel. 040/362941.
Ada Buffulini, milanski zapor in bocensko taborišče
Ada Buffulini, rojena v Trstu leta 1912, se je po gimnaziji preselila v Milan, kjer je študirala medicino. Tam je spoznala Lelia Bassa in se približala protifašističnemu gibanju. Leta 1944 so jo zaprli v zapor San Vittore, nato so jo odvedli v taborišče v Bocen, kjer je vzdrževala stike z zaporniki in njihovimi družinami. Po osvoboditvi je leta 1947 vstopila v KPI, umrla je leta 1991. Njej je posvečena knjiga Quel tempo terribile e magnifico, ki jo je uredil sin Dario Venegoni: predstavili jo bodo danes ob 17. uri v Novinarskem krožku (Kor-zo Italia 13), z avtorjem se bosta pogovarjala Dunja Nanut (predsednica ANED) in Luciano Santin.
Knjiga o zavetišču za brezdomce v Ulici Udine
Don Mario Vatta bo drevi ob 18. uri v knjigarni Minerva (Ul. San Nicolo 20), kjer bo predstavil knjigo Fabia Denitta Dormitorio Deluxe; Racconti di un centro di ac-coglienza (Lint 2015). Delo opisuje življenje v zavetišču za brezdomce v Ulici Udine v Trstu. Za glasbeno spremljavo bo poskrbel violinist Andrea Monterosso.
Kako zaščititi »genialno zamisel«
Tema intelektualne lastnine je občutljiva. »Genialno« oziroma ino-vativno zamisel je treba zaščititi z obstoječimi pravnimi sredstvi, zadeva pa je bolj zapletena, ko zamisel nastane v okviru načrta, ki ga soustvarja več partnerjev. Čigava je intelektualna lastnina? Evropska komisija ponuja nekaj odgovorov v okviru programa za raziskovanje in inovativnost Horizon 2020. O tem bo govor na današnjem srečanju, ki bo potekalo od 9. ure do 13.30 v kongresnem centru znanstvenega parka AREA na Padričah.
www.primorski.eu1
/
TRST
Petek, 4. decembra 2015
9
tks - Predstavitev knjige Barbare Žetko Sedem mostov po prstih
S tapkanjem se je znebila strahov
Le malo je ljudi, ki ne stremijo k čustvenemu ravnovesju in bogatejšemu življenju. Eno od orodij za izboljšanje življenja na več ravneh je tudi tapkanje, ki je osnovano na načelih starodavne akupresur-ne in moderne psihologije. O tej metodi, ki je znana tudi kot EFT, je bilo že veliko povedanega in napisanega, novost pa je knjiga Barbare Žetko, ki se je s tapkanjem začela ukvarjati pred petimi leti in v tem obdobju prehodila dolgo pot. V Tržaškem knjižnem središču bodo drevi ob 18. uri predstavili Barbarin knjižni prvenec z naslovom Sedem mostov po prstih (ZTT). Pred tržaško predstavitvijo knjige smo spregovorili z avtorico, ki se je s tapkanjem znebila svojih strahov in omejujočih prepričanj, zdaj pa svoje izkušnje želi deliti z drugimi.
Knjiga nosi naslov Sedem mostov po prstih - S tapkanjem do sreče. Kaj ste pravzaprav želeli povedati s tem naslovom?
Eden prvih ciljev, ki sem si ga zadala pri pisanju knjige, je bil opisati čustva oz. pomagati razumeti, kaj ljudje dejansko občutijo. S pomočjo knjige se bodo naučili ra-
Barbara Žetko
zlikovati sedem izmed najbolj uničujočih in za naše ravnovesje pogubnih čustev in čustvenih stanj. Prepričana sem, da obstaja sedem nivojev, po katerih se postopama približujemo notranji harmoniji. Mostovi pa predstavljajo elemente, ki povezujejo bregove naših različnih čustvenih stanj.
Katera so ta čustva ali čustvena stanja?
V TKS knjige in koledar Goriške Mohorjeve družbe
V Tržaškem knjižnem središču je urednik Marko Tavčar ob prisotnosti številnih avtorjev knjig predstavil knjige in koledar 2016 Goriške Mohorjeve družbe.
To so sram, krivda, apatija, žalost, strah, želja in jeza. Knjigo sem začela graditi na dejstvu, da se je marsikomu že kdaj zgodilo, da se zjutraj zbudi slabe volje, a ne ve, kaj ga dejansko teži. Menim, da smo z odpravljanjem škodljivih čustev sposobni sprejemati razna čustvena stanja kot nekaj nujnega in koristnega.
V knjigi ste izpovedali tudi svojo osebno zgodbo. Čemu tako pogumna odločitev?
Kar nekaj časa sem premišljevala, če je ta odločitev prava ali ne. Na koncu pa sem prišla do zaključka, da lahko ljudje učinke tapkanja spoznajo tudi iz moje osebne zgodbe. Pred tapkanjem sem bila v hudi eksistencialni krizi, ki sem jo prebrodila prav s tapkanjem.
Je pa res, da mora človek verjeti v to metodo, če želi doseči učinke, ali pač?
Ne, sploh ne. Le redna vadba je potrebna. Pri tapkanju je izredno pomembno definirati problem oz. čustvo, ki tapkalca navdaja.
Koliko ljudi, s katerimi ste imeli opravka v zadnjih letih, je metoda EFT dejansko prevzela?
Težko bi ocenila. Ponavadi je tako, da se stranke udeležijo delavnic, začnejo marljivo tapkati, nato pa vse skupaj opustijo. Ko preteče nekaj časa, se vrnejo in začnejo ponovno tapkati. Redkokdaj se nekdo za metodo navduši takoj.
Knjig o tapkanju je kar nekaj. V čem se vaša razlikuje od drugih?
Moja knjiga je namenjena predvsem tistim tapkalcem, ki že nekaj časa uporabljajo metodo EFT in so pripravljeni narediti korak naprej. Ostale knjige imajo drugačno ciljno občinstvo; EFT za telebane predstavlja osnovno gradivo za tapkalce, Kako je EFT spremenil moje življenje ... in lahko tudi vaše pa je motivacijska knjiga trinajstih slovenskih tapkalcev. Če nekdo tap-kanja še ne pozna, je verjetno najboljše, če začne s tem čtivom.
Načrti za prihodnost?
Moj prvi cilj je izpolnjen. Med željami pa je prevod te knjige v italijanski jezik.
Soneta Čoralič
katinara - Pri Nadliškovih
Žgalnica v spomin na Giusta Kariša
Včeraj popoldne so pri Nadliškovih na Katinari v ožjem krogu prijateljev predali namenu nov prostor, namenjen žga-njekuhi, in ga posvetili spominu na zaslužnega vrtnarja Justa Kariša s Kolon-
kovca.
Čeprav je bil pokojni Just znan širši srenji kot dolgoleten in zvest član Kmečke zveze in Kmetijske zadruge v Trstu, njun odbornik in podpornik, spomin nanj počasi bledi. Zapustil nas je pred petimi leti, prijatelji in sodelavci, ki smo ga cenili in dobro poznali, pa se ga še živo spominjamo.
Dolga leta je bil v širši okolici znan tudi zaradi svoje žganjekuhe. Mimo njegovega destilatorja je šlo mnogo naših in tudi neslovensko govorečih ljudi.
Giusto Kariš
V sedemdesetih letih prejšnjega stoletja, ko so razlaščali slovensko zemljo na Kolonkovcu, je bil med prvimi, ki so se temu upirali. Prevzel je koordinacijo posebnega odbora, ki je nastopal proti temu. Ko pa je ugotovil, da se proti razlaščanju ne bo dalo nič narediti, se je odločno postavil za to, da bi vsaj pošteno plačali odvzeto zemljo, ki je stoletja hranila družine na tem tržaškem območju. V tej borbi je celo dal pobudo za enkratno sv. mašo na prostem - na razlaščenem zemljišču. Pripravil je oltar, ga
ZGA I.NTC A
GIUSTO
KARIŠ
Napis v novi žgalnici
okrasil s starimi trtami in poljskimi cvetlicami. Mašo je daroval pokojni škedenj-ski duhovnik Dušan Jakomin.
Bil je med pobudniki Praznika solate in ga na začetku prirejal na svojem zemljišču. Tam je potekala tekma vrtnarjev v sajenju solate, ki se je zaključila s pompoznim kosilom na njegovi domačiji. Praznik so v naslednjih letih nadaljevali na kmetiji Debelis. Škoda, da se ta enkratni dogodek ne prireja več.
Povsod, kjer je bilo potrebno braniti našo zemljo in naše ljudi, je bil Just pripravljen pomagati.
Zaradi tega se je mladi Matjaž M., kateremu je Just po simbolični ceni prodal svoj aparat za žganjekuho, hotel spomniti nanj s poimenovanjem novega prostora, namenjenega žganjekuhi, oz. žgalnice po njem. Od danes visi v njej Ju-stova fotografija in tako bdi nad delom, ki se v tem prostoru opravlja.
Še bi lahko naštevali Justove vrline in poznanstva, saj je v zadnjih tridesetih letih obiskoval kraje, ki smo jim prijatelji pravili Justova Alpe-Adria. Njegova prijateljstva so segala od Koroške in Furla-nije Julijske krajine do otoka Krk. Tega območja ni prestopal, zahajal je le tja, od koder se je lahko z enodnevno vožnjo vrnil domov. Doma je imel staro teto, katero je zelo spoštoval, umrla je šele po njegovi smrti pri častitljivi starosti 102 let.
Ker je bil Just večni optimist in velik veseljak, so se ob poimenovanju žgal-nice prijatelji spomnili nanj s kozarčkom vina. Hvala, Just, za vse, kar si po svojih močeh naredil za naše kmetijstvo na Tržaškem! (Brest)
predstavitev - Začetek 18. januarja z odlično harfistko Jasno Corrado Merlak
Chamber Music, bogata sezona 2016
V tržaškem gledališkem muzeju Schmidl je društvo Chamber Music predstavilo sezono 2016, ki bo v treh različnih sklopih vsebovala petnajst koncertov. Občinski odbornik za kulturo Paolo Tassinari je v imenu Občine Trst čestital društvu, ki je pred kratkim slavilo 20-letnico delovanja, ter mu voščil še obilo uspehov. Podpredsednica Anna Rossi Illy pa se je zahvalila vsem javnim in zasebnim pokroviteljem, ki omogočajo društveno delovanje.
Umetniška vodja Fedra Florit je začela s predstavitvijo sklopa 18. ob 18. uri, ki ne bo več na Prefekturi, temveč v Mali dvorani gledališča Verdi, kot vsi ostali koncerti. Veselimo se, da bo 18. januarja prvi koncert oblikovala naša odlična harfistka Jasna Corrado Merlak, ki bo igrala v triu s flavtistom Mariom Ancillottijem in izraelskim violistom Yuvalom Gotlibovichem, na programu bosta Debussy in Ravel. 18. februarja bo na vrsti mladi švicarski godalni kvartet Belenus, ki nam bo postregel s klasičnim programom-Haydn in Beethoven. 18. marca bo nastopil poljski Duo Herbert, ki ga sestavljata violinistka Joanna Kreft in pianist Bartlomiej Wezner, na sporedu Mozart, Beethoven in Stravinskij. Zadnji koncert tega niza bo 31. oktobra, ko bo igral ukrajinski duo Gu-liei-Lavrinenko, ki je letos septembra osvojil prvo nagrado na mednarodnem tekmovanju Trio di Trieste. Igrala bosta skladbo, s katero je Wal-
Jasna Corrado Merlak
ter Mobilio leta 2014 osvojil nagrado Coral Award - Nad glavo svinčeno nebo, Solo za klavir in čelo Giampaola Corala, pa Prokofjeva in Schnittkeja.
Komorni salon se bo odprl 18. aprila z vrhunskim čelistom Enricom Dindom, ki ga bo spremljal orkester I Solisti di Pavia: na programu Sibelius, Richard Strauss, Rossini, Vivaldi in
Haydn. 2. maja bo igral romunski duo Banciu-Goicea, drugouvrščen na tekmovanju Tržaškega tria, na programu Beethoven, Prokofjev in Richard Strauss. 9. maja bo češki Josef Suk Piano quartet, ki je tržaško tekmovanje osvojil leta 2013, igral ob spremljavi komornega orkestra I Virtuosi italiani, na sporedu Haydn in Mozart. 16. maja bomo ponovno poslušali duo Lavrinenko-Guliei, ki bo igral Beethovna, Schuberta in Francka, niz pa bo sklenil Filhar-monični orkester klavirskega festivala iz Brescie in Bergama, ki ga vodi Pier Carlo Orizio: solistki bosta harfistka Tatiana Alquati in flavtistka Sonia Formenti, poslušali pa bomo Mozarta in Čajkovskega.
Jeseni bo na vrsti 15. klavirski festival Mladi interpreti in veliki mojstri, ki ga bo 19. septembra odprl ruski vir-tuoz Jevgenij Koroljov z Bachom in Beethovnom, 26. septembra bo nastopil ukrajinski pianist Antonij Bariševskij s heterogenim programom: najprej Chopin in Debussy, nato sodobnejša Li-geti in Messiaen. Francosko-švicarski duo Philippe Cassard-Cedric Pescia bo 3. oktobra igral Mozarta, Brahmsa in Schuberta, 10. oktobra pa
fotodamj@n
bo za Chamber Music ponovno nastopil Alexander Gadijev, zelo nadarjeni goriški pianist, ki se je pod mentorstvom očeta Sijavuša šolal na SCGV Emil Komel, zdaj pa se izpopolnjuje v Salz-burgu. Na programu bodo čudoviti koncert Dmi-trija Šostakoviča št. 1. op. 35 za klavir in trobento, pri katerem bo Gadijeva spremljal orkester I Virtuosi italiani, nato Bach in spet Šostakovič za komorni orkester. Klavirski niz bo 17. oktobra sklenil francosko-kanadski mojster Francois-Joel Thiollier, ki bo igral Bacha, Chopina, Rahmani-nova in Gershwina.
Društvo Chamber Music bo leto 2016 zaokrožilo s koncertom, ki bo 19. decembra v dvorani Srednjeevropske pobude (SEP) v Ul. Genova, kjer bo nastopila mlada in nadarjena violinistka Alexandra Conunova z Bachom, Ysayijem in Pa-ganinijem.
Fedra Florit je predstavitev zaključila z voščili in zahvalami članom ter vsem pokroviteljem, od ministrstva za kulturo do Dežele FJK, tržaške pokrajinske in občinske uprave, banke Mediola-num, firme SuonoVivo, Sklada Casali, pomorske agencije Samar do Deželnega sedeža RAI, ki zvesto spremlja in snema koncerte, zahvalila se je tudi društvu Chromas, ki sta ga zastopala Corrado Rojac in Monica Verzar, s katerima ACM že pripravlja naslednji razpis za mlade skladatelje.
Katja Kralj
Petek, 4. decembra 2015
TRST
NASI V DRUGIH OKOLJIH
Mesto z več dušami ji je všeč
Kljub trenutni napetosti upa v normalizacijo
Lara Devetak, Bruselj, Belgija
Miljčanka Lara Devetak, ki je ma-gistrirala iz poslovodenja in organizacije na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani, zahvaljujoč se štipendij Zveze zadružnih bankFurlanije Julijske krajine že pet mesecev opravlja delovno prakso na predstavništvu Dežele FJK v Bruslju. Tam se Lara trenutno še mudi, potem ko je prejšnji teden na Opčinah prejela štipendijo Zadružne kraške banke (ob tisti priložnosti je nastal tudi pričujoči intervju), vendar se ji pogodba izteka, tako se ob koncu leta vrača domov. Vsekakor se v belgijsko in evropsko prestolnico, ki je mesto z več dušami, želi vrniti, saj ji je tamkajšnje okolje všeč kljub napetosti, ki je zavladala po krvavih atentatih v Parizu.
Kaj te je privedlo v Bruselj?
Od vedno mi je bilo všeč potovati in med dodiplomskim študijem sem imela priložnost za to. V času študija za prvostopenjsko diplomo, ko sem še študirala v Trstu, sem eno leto preživela na Danskem v sklopu izmenjave programa Erasmus, zato sem se potem tudi odločila za magistrski študij v tujini in sem izbrala Ljubljano, kjer sem študirala po mednarodnem programu v angleščini. Potem sem obiskovala tudi tečaj upravljanja in priprave evropskih projektov, ki ga je priredil znanstveni park Area na Pa-dričah in tako se mi je odprla evropska perspektiva, za katero večkrat niti ne vemo, za kaj gre. V svoji magistrski nalogi sem raziskovala inovacijsko politiko Evropske unije, pri čemer sem se osredotočila na netehnološko informacijo ter na mala in srednja podjetja in sem obrav-
navala programe čezmejnega sodelovanja med Italijo in Slovenijo, zato je Bruselj potem predstavljal naravno nadaljevanje. Želela sem videti, kaj se dejansko dogaja glede tistega, kar sem raziskovala v teoriji. Zveza zadružnih bank FJK ponuja mladim diplomantom možnost štipendije in praktično so me izbrali in zdaj sem že pet mesecev tam in se imam zelo lepo.
S čim se točno ukvarjaš?
Delam na predstavništvu Dežele FJK. Večina evropskih dežel ima neke vrste majhne ambasade v Bruslju oz. povezovalne urade, ki so stik med interesi deželnih stakeholderjev (nosilcev interesov) in tem, kar se dogaja v Bruslju. Vsaka dežela namreč ne more vedno zagotoviti prisotnost svojih predstavnikov, če je npr. kaka zanimiva konferenca ali tematika. Tako mi to poglobimo, gremo na razna predavanja in seminarje, potem pripravimo poročila, dalje pomagamo pri iskanju partnerjev, če bi kak deželni urad, tehnološki park ali univerza hoteli sodelovati pri kakem evropskem projektu. Sama pripravljam prispevke za splet-
Lara Devetak
fotodamj@n
no stran, kjer so objavljene vse novosti, možnosti partnerstva in novi razpisi za financiranje.
Kakšen je Bruselj, kakšno je življenje tam?
Moram priznati, da ko sem šla v Bruselj, sem imela veliko pričakovanj glede dela in ostalo me ni dosti zanimalo. Moram pa povedati, da mi je bilo mesto všeč, vanj sem se takoj zaljubila. Moram tudi reči, da sem prišla julija, ko so dnevi dolgi in sončni, Bruselj ima veliko parkov, gostiln, pivovarn, lepo se živi, vlada večkulturno vzdušje, ko se pelješ s podzemno železnico oz. hodiš okoli, slišiš različne jezike in to mi je bilo zelo všeč.
Kakšni pa so prebivalci?
Bruselj ima več duš. Poleg tega, da
je dvojezično mesto (večinoma je fran-kofonsko, vendar je tudi veliko Flamcev), je tam tudi veliko število tujcev, s katerimi se zaradi dela tudi največ družim: tako sem spoznala več stažistov iz drugih evropskih dežel. Potem pa je tudi tretja »duša«, ki jo predstavljajo priseljenci iz arabskega sveta in Afrike. Po eni strani so nekateri zelo vključeni, vidiš jih okoli, delajo. Zanimivo se mi je zdelo, da ko greš v velike trgovine, vidiš dekleta, ki nosijo ruto. Drug problem pa so nekatere mestne četrti, kamor je bolj nevarno zahajati, če si sam, predvsem če si dekle in če je večer, treba se jim je malo izogibati. Mesto moraš nekoliko poznati, ker z ene ulice z lahkoto zaideš na neko povsem drugo območje in se v par sto metrih okolje popolnoma spremeni.
Kako pa se je spremenilo življenje po atentatih v Parizu? Kako ste to doživljali?
Prvi dan po atentatu, bila je sobota, se nismo prav dobro zavedali, kaj se je zgodilo. Šla sem okoli, na obisku so bili prijatelji iz Trsta, hodili smo po trgovinah in je bilo vse precej brezskrbno. Potem pa smo se zares zavedali nevarnosti: od ponedeljka dalje so oblasti zvišale stopnjo nevarnosti in je bilo ves teden več vojakov okoli, prvi dan si v podzemni železnici gledal okoli, če se bo kaj zgodilo. Od prejšnje sobote so dodatno zvišali stopnjo nevarnosti in zato so iz varnostnih razlogov ustavili podzemno železnico in zaprli trgovine. Moram priznati, da sem prejela veliko sporočil prijateljev in sorodnikov iz Italije, ki so bili vsi zelo v skrbeh, ker tudi po italijanskih medijih je kazalo,
da smo v vojni in ne smemo ven. Seveda, nevarnost je bila in niso bili zares prijetni dnevi. Resnici na ljubo sem bila za vikend v Amsterdamu, ki je oddaljen dve uri in tam je bilo vzdušje popolnoma drugačno: vsi so brez težav hodili okoli, ni bilo nobene kontrole ali detektorjev kovin. Ko pa sem se v nedeljo zvečer vrnila v Bruselj, sem bila precej v skrbeh ter sem raje najela taksi in nisem uporabila krajevnih prevozov. V ponedeljek in torek so bile zaprte tudi šole in univerze. V ponedeljek nismo šli v službo, rekli so nam, da lahko ostanemo doma, vsekakor so uradi normalno delovali. Zdaj so stopnjo nevarnosti ponovno znižali na tri in počasi se vračamo k normalnemu življenju. Seveda je situacija napeta, po drugi strani pa ni, da ne moremo več živeti: konec koncev ima Bruselj več kot milijon prebivalcev, so družine, vsi imajo tam neko delo in ne morejo vsi izginiti in ne živeti več. Ljudje so se tudi dobro odzvali, s tem da so zaupali policiji in skušajo biti seveda pazljivejši, ampak tudi živeti naprej.
Se tvoje obdobje v Bruslju zaključuje?
Z 31. decembrom se mi izteče pogodba delovne prakse na predstavništvu Dežele FJK. Za božič se vračam domov, sem pa motivirana, da se vrnem v Bruselj od januarja dalje. Sem že začela pošiljati sporočila naokoli in upam, da bo čim prej kaj skočilo ven. Mesto mi je všeč, je veliko zanimivih možnosti, seveda je zdaj občutek »malo tako«, vsekakor sem precejšnja optimistka, da bo situacija bolj normalna in bi želela še naprej ostati tam.
Ivan Žerjal
Včeraj danes
Danes, PETEK, 4. decembra 2015
BARBARA
Sonce vzide ob 7.28 in zatone ob 16.22 - Dolžina dneva 8.54 - Luna vzide ob 0.16 in zatone ob 13.01.
Jutri, SOBOTA, 5. decembra 2015
SAVO
VREME VČERAJ: temperatura zraka 9,2 stopinje C, zračni tlak 1027,5 mb usta-
ttSKfe slovensko ^Hwfy stalno
stalno gledališče
Lot Vekemans
ISMENA, NJENA SESTRA
režiser Igor Pison
DANES, 4. decembra, ob 20.30 v soboto, 5, decembra ob 19,00 v nedeljo, 6. decembra ob 16.00 ponovitve se nadaljujejo do 12. decembra
v Klubskem prostoru z italijanskimi nadnapisi
zaradi omejenega števila sedežev je rezervacija obvezna!
BLAGAJNA SSG:
od ponedeljka do petka 10.00-15.00 040 2452616 www.teaterssg.com
ljen, vlaga 90-odstotna, veter 1 km na uro severovzhodnik, nebo rahlo po-oblačeno, morje mirno, temperatura morja 13 stopinj C.
S Izleti
KRU.T obvešča udeležence izleta v Prago, da avtobus odpelje v soboto, 5. decembra, ob 6.00 s trga Oberdan (Deželna palača), s postankom v Se-sljanu ob 6.15. Prosimo za točnost!
SKD VESNA prireja v soboto, 5. decembra, avtobusni izlet v Celovec na tamkajšnji božični sejem. Vključena sta prevoz in kosilo. Informacije in prijave: Tatjana (340-6709578), Ivana (340-8177156) in Mitja (333-4463154).
ZSKD organizira v soboto, 5. decembra, v sklopu projekta Mladi na odkrivanju kulturne dediščine, ekskurzijo v Gorico in Benečijo na spoznavanje slovenskih ustanov in na ogled slo-
slovensko
stalno
gledališče
vabijo na predstavitev knjige
BOGOMILE KRAVOS
gledališče v svojem prostoru
Kratka zgodovina slovenskega gledališča v Trstu
Dvojezični pogovor z avtorico vodita Marij Čuk in Neva Zaje
danes, 4. decembra, ob 18.30 v foyeru balkona Slovenskega stalnega gledališča
www.teaterssg.com
venskega multimedialnega centra SMO v Špetru. Brezplačen izlet je namenjen mladim do 30 let. Info po tel. št. 040-635626 ali info@zskd.eu.
U Kino
Jelko
iz Praprota
slavi danes 90 let!
Iz srca mu čestitajo
žena Vanda, hči Marina z Robertom in sin Severino z Ornello
Turistične kmetije
KMETIJA ŽAGAR JE ODPRTA
v Bazovici do 6.12.2015.
Vabljeni! 338-6048054 Zaprto ob sredah.
IGOR IN MARIZA sta odprla osmico v Ricmanjih 120. Tel. št. 366-5304154. IVAN PERNARČIČ ima v Vižovljah odprto osmico. Tel. 040-291498. JADRAN je odprl osmico, Ricmanje št.
175. Tel.: 040-820223. OSMICO je odprl Zidarič, Praprot št. 23. PRI DAVIDU v Samatorci št. 5 je odprta
osmica. Vabljeni! Tel.: 040-229270. SERGIO GIOVANNINI je odprl osmico v Ul. Modiano 2 (Strada di Fiume). Toplo vabljeni. V LONJERJU ima Gabrijel osmico. Vabljeni na domačo kapljico in prigrizek. Tel.: 338-3976187. VASILIJ PIPAN je odprl osmico v Mav-hinjah. Vabljeni! Tel. št. 040-299453.
AMBASCIATORI - 15.45, 17.50, 20.00, 22.10 »Heart of the Sea - Le origini di Moby Dick«.
ARISTON - 15.30 »Uno per tutti«; 17.00,19.00,21.00 »Un pošto sicuro«.
CINEMA DEI FABBRI - 16.30, 20.00 »Storie di cavalli e di uomini«; 18.00, 21.30 »La Isla Minima«.
FELLINI - 16.30, 20.30 »Mr. Holmes il mistero del caso irrisolto«; 18.20, 22.15 »Dio esiste e vive a Bruxelles«.
GIOTTO MULTISALA 1 - 16.10,18.10, 20.10, 22.15 »La felicità è un sistema complesso«.
GIOTTO MULTISALA 2 - 16.30,18.45, 21.15 »Mon Roi - Il mio re«.
GIOTTO MULTISALA 3- 16.20,18.15, 20.00, 22.00 »Chiamatemi Francesco«.
KOPER - PLANET TUŠ - 16.40 »Dobri dinozaver«; 15.30 »Dobri dinozaver 3D«; 16.20 »Hotel Transilvanija 2 (sin-hr.) 3D«; 18.20, 21.00 »Igre lakote: Upor, 2. del«; 17.30, 20.10 »Igre lakote: Upor, 2. del 3D«; 17.40, 19.45 »Kurja polt«; 15.40 »Mali princ (sinhr.) 3D«; 17.45, 20.30 »Most vohunov«; 18.40, 20.40, 22.40 »Parkelj«; 18.00, 20.50, 22.00 »Spectre«; 15.45 »Srednješolci«; 15.20 »Steve Jobs«.
NAZIONALE - 18.45, 21.15 »007 Spectre«; 16.40, 18.20, 20.30, 22.10 »Il sa-pore del successo«; 16.40, 18.20 »Il viaggio di Arlo«; 16.30, 20.00, 22.15 »Hunger Games - il canto della rivolta parte 2«; 16.30, 18.20, 20.30, 22.10 »Regression«; 16.30, 18.30, 20.10, 22.10 »11 donne a Parigi«.
SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti.
THE SPACE CINEMA - 16.00, 18.00, 20.00, 21.00, 22.00 »Chiamatemi Francesco«; 16.15, 17.00, 19.10 »Il viaggio di Arlo«; 18.05, 22.10 »The Visit«; 16.00, 20.05 »Il sapore del suc-cesso«; 16.05, 18.50, 21.35 »Hunger games - Il canto della rivolta 2«; 16.40, 19.00, 21.20 »Regression«;
16.30, 18.25, 19.10, 21.20, 21.50 »Heart of the Sea - Le origini di Moby Dick«.
TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.15, 20.00, 22.15 »Heart of the Sea - Le origini di Moby Dick«; Dvorana 2: 17.30 »Il viaggio di Arlo«; 20.10, 22.10 »Il sapore del successo«; Dvorana 3: 17.45 »Hunger games - Il canto della rivolta 2«; 20.10 »Il viaggio di Arlo«; 22.00 »The Visit«; Dvorana 4: 17.30 »La felicita e un sistema complesso«; 20.00, 22.10 »Regression«; Dvorana 5: 17.45, 19.50, 22.00 »Chiamatemi Francesco«.
Loterija
3. decembra 2015
Bari	61	30	42	16	28
Cagliari	64	59	47	38	57
Firence	45	52	36	26	79
Genova	86	45	72	55	31
Milan	86	60	74	66	81
Neapelj	28	89	69	8	39
Palermo	70	8	21	15	10
Rim	58	80	7	90	53
Turin	24	35	60	37	45
Benetke	19	20	17	38	14
Nazionale	76	14	45	27	42
Super Enalotto St. 145
38 46 53 65 77	84 jolly 80
Nagradni sklad	30.641.669,60 C
Brez dobitnika s 6 točkami	--€
Brez dobitnika s 5+1 točkami	--€
Brez dobitnika s 5 točkami	--€
411 dobitnikov s 4 točkami	706,98 €
16.876 dobitnikov s 3 točkami	28,64 €
Superstar	63
Brez dobitnika s 5 točkami	--€
5 dobitnik s 4 točkami	70.698,00 €
75 dobitnikov s 3 točkami	2.864,00 €
1.430 dobitnikov z 2 točkama	100,00 €
9.749 dobitnikov z 1 točko	10,00 €
23.335 dobitnikov z 0 točkami	5,00 €
/
TRST
Petek, 4. decembra 2015
1 1
Zveza slovenskih kulturnih društev.
Deželno združenje pevskih zborov USCIFJK,
Zbor Jacobus Gallus in KD Skedenj
vabijo na koncert v sklopu deželne revije Nativitas
V ADVENTU
Danes, 4. decembra 2015, _	ob 20.30
Skedenj, Cerkev sv. Lovrenca
Nastopata
ŽeVS Vikra (Ts-Vipava), dir. Petra Grassi
Zbor Jacobus Gallus (Ts), dir. Marko Sancin
www.primorski.eu 1

POSTANI NAS SLEDILEC
@primorskiD
NAJDI NAS NA FACEBOOKU
PrimorskiD
s j Založništvo triaikega tiska
vabi na
predstavitev knjige Barbare Žetko
Sedem mostov po prstih
(s tapkanjem do sreče)
danes, 4. decembra, ob 18. uri
^m v VI	■ •• v	| a v v
Tržaško knjižno sredisce Trg Oberdan 7
13 Obvestila
0 Mali oglasi
PRODAJAM suho listje za kompostiranje. Cena po dogovoru. Tel. št. 3483030022.
PRODAM železni voz za prevoz težkih tovorov (do 60 kvintalov) z ojačenimi gumami. Cena po dogovoru. Tel. št. 339-1314308.
H
Šolske vesti
NA DTZ ŽIGE ZOISA bodo v ponedeljek, 7. decembra, uradi zaprti.
[13 Lekarne
Od ponedeljka, 30. novembra, do nedelje, 6. decembra 2015: Običajni urnik lekarn:
od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30
Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00
Ul. Dante 7 - 040 630213, Ul. Costa-lunga 318/A - 040 813268, Milje - Ul. Mazzini 1/A - 040 271124, Prosek - 040 225141 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom.
Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30
Ul. Dante 7, Ul. Costalunga 318/A, Ul. Giulia 14, Milje - Ul. Mazzini 1/A, Prosek - 040 225141 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom.
NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30
Ul. Giulia 14 - 040 572015.
www.farmacistitrieste.it
118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo.
prej do novice
FOTOVIDEO TRST 80 vabi prijatelje, člane in fotografe na zaključno družabnost, ob koncu letošnjega leta, ki bo danes, 4. decembra, od 19. ure dalje na sedežu fotokrožka v Ul. san Giorgio 1 (II. nadstropje). Lepo vas pričakujemo!
ZSKD obvešča včlanjene zbore, da je na www.zpzp.si objavljena elektronska prijavnica na 47. revijo Primorska poje 2016. Prijava možna do vključno danes, 4. decembra.
JUS TREBČE vabi člane in vaščane, da se vsako prvo nedeljo v mesecu, od nedelje, 6. decembra, do nedelje, 24. aprila, udeležijo čiščenja na poljski poti od Zavado do Župance. V slučaju grdega vremena se rabuta premakne na drugo nedeljo v mesecu. Zbirališče pri Zavadih ob 8.30.
KRU.T sporoča, da v ponedeljek, 7. decembra, bodo društveni prostori zaprti.
ZSKD obvešča, da bodo uradi ZSKD v Trstu in Solbici v ponedeljek, 7. in torek, 8. decembra, zaprti.
ZSŠDI obvešča, da bosta v ponedeljek, 7. decembra, urada v Trstu in Gorici zaprta.
STRANKA KOMUNISTIČNE PRENOVE - KROŽEK »GOAT - KRAS« vabi na tradicionalno tovariško srečanje ob zaključku leta, ki bo v torek, 8. decembra, ob 13.30 v Kulturnem domu na Proseku.
TPPZ P. TOMAŽIČ sporoča, da bo redna pevska vaja v sredo, 9. decembra, ob 20.45 na sedežu na Padričah.
KNJIŽNICA BORISA PAHORJA v Kulturnem domu Prosek - Kontovel izposoja čtiva ob ponedeljkih, od 18.30 do 19.30. Vabljeni!
SLOV.I.K. - Začenja se nov ciklus predavanj »Islamska civilizacija, arabska kultura in evropski razum«. Prvo predavanje bo v ponedeljek, 14. decembra, ob 18. uri v dvorani ZKB na Op-činah. Raid al-Daghistani, diplomirani filozof in magister islamskih ved, bo predstavil temeljne pojme islama in jih primerno umestil v zgodovinski, kulturni in teološki kontekst.
PODROČNI SVET SLOVENSKIH VERNIKOV s Trsta - Milj in Vincencijeva Konferenca vabita, ob prihajajočem prazniku Božiča, na obisk gostov v domu za starejše ITIS, Ul. Pascoli 31, ki bo v sredo, 16. decembra, v novi kapeli v I. nadstropju. Ob 16.10 molitev rožnega venca, ob 16.30 sv. maša, ki jo bosta darovala msg. Franc Vonči-na in p. Rafko Ropret, ob sodelovanju slovenskega verskega občestva župnije Sv. Vincencija in slovenskih skavtov in skavtinj, sledi prijateljsko druženje.
DELAVNICA SOMATSKIH GIBOV bo znova potekala v soboto, 19. decembra, od 15. ure dalje v prostorih KD I. Gruden v Nabrežini. Vodil jo bo Aleš Ernst. Info in vpis na tel. št. 3496483822 (Mileva).
AŠD SK BRDINA obvešča, da se bodo v zimski sezoni odvijali tečaji smučanja. Info in vpis na tel. št. 3405814566 (Valentina).
NA POBUDO LIONS CLUBA iz Devi-na-Nabrežine ter v sodelovanju in s pokroviteljstvom občine Devin Na-brežina poteka brezplačno merjenje krvnega tlaka vsako 1. in 3. sredo v mesecu od 9.30 do 11.30 v Grudnovi hiši v Nabrežini.
ŠD MLADINA organizira 5 celodnevnih tečajev smučanja za otroke v mesecu januarju in februarju 2016, s pričet-kom v soboto, 9. januarja. Za informacije in vpisovanje info@mladina.it ali tel. št. 347-0473606.
0 Prireditve
MIKLAVŽEVANJE (SKD Vigred) bo v soboto, 5. decembra, ob 16.00 v gostilni v Šempolaju z nastopom OPS Vi-gred in uprizoritvijo pravljice »Godci iz Veselega«. Miklavževi pomočniki sprejemajo darila v Štalci danes, 4. decembra, med 15.30 in 18.00 ter v soboto, 5. decembra, od 14.00 do 15.00.
SKD CEROVLJE - MAVHINJE prireja danes, 4. decembra, ob 17.30 Mi-klavževanje v bivši osnovni šoli v Mavhinjah. Toplo vabljeni vsi otroci, ki bi radi srečali sv. Miklavža!
SKD GRAD - BANI sporoča, da bo danes, 4. decembra, ob 17. uri prišel na obisk sv. Miklavž, vaški otroci ga bodo sprejeli s kratko igrico. Dobrodošlico mu bo dal tudi zborček iz Bar-kovelj »Glasbena kambrca«, ki ga vodi Tina Renar. Na ta dan bo izšel tudi koledar za l. 2016 »Prečni kamen v suhem zidu«, slike prikazujejo delo Vojka Ražma.
SKD KRASNO POLJE Gročana, Pesek in Draga vabi v soboto, 5. decembra, ob 18.30 v Srenjsko hišo v Gročani na Mi-klavževanje in nastop osnovnošolske skupine dramskega društva Jaka Što-ka z igro »Poredni hudički«. Angelčki bodo zbirali darila danes, 4. decembra, od 20.00 do 20.30 v Srenjski hiši. Prireditev v sklopu pobude Božič v Bregu, v sodelovanju z občino Dolina.
SKLAD MITJA ČUK vabi na ogled razstave »Černigoju v spomin« ob 30. obletnici umetnikove smrti. Urnik razstave: od ponedeljka do petka 10.00-12.00 in 17.00-18.00 do danes, 4. decembra, na Opčinah, Proseška ul. 131/133. Tel. št. 040-212289 (po dogovoru).
SLORI, SSG IN SLOGI (Slovenski gledališki inštitut) vabijo na predstavitev publikacije »Un teatro per la citta. Breve storia del teatro sloveno di Trieste dal 1850 al 2000« (Gledališče v svojem prostoru. Kratka zgodovina slovenskega gledališča v Trstu), ki bo danes, 4. decembra, ob 18.30 v foye-ru balkona SSG. Z avtorico Bogomilo Kravos se bosta pogovarjala Marij Čuk in Neva Zajc.
V ADVENTU, koncert v sklopu deželne zborovske revije Nativitas v organizaciji zbora Jacobus Gallus, KD Ške-denj, ZSKD in USCI FVG bo danes, 4. decembra, ob 20.30 v cerkvi sv. Lovrenca v Škednju. Nastopata MePZ Jacobus Gallus (dir. Marko Sancin) in ŽeVS Vikra (dir. Petra Grassi).
VZPI - ANPI NASELJE SV. SERGIJA vabi danes, 4. decembra, ob 18.30 v Ljudski dom P. Togliatti, Ul. Di Peco 14, na srečanje s prof. Jožetom Pir-jevcem na temo »Trst v primežu nacionalizmov«. Večer bo uvedel zgodovinar Piero Purini.
ZTT vabi na predstavitev knjige Barbare Žetko Sedem mostov po prstih (s tap-kanjem do sreče), ki bo danes, 4. decembra, ob 18. uri v Tržaškem knjižnem središču TS 360, trg Oberdan 7.
ŽUPNIJSKA SKUPNOST SV. ANDREJA v Trebčah prireja »Andrejev glasbeni večer«, ob praznovanju vaškega zavetnika, v soboto, 5. decembra, ob 20.00 v vaški cerkvi. Gosta večera: GD Viktor Parma - Trebče, pod taktirko dirigenta Tomaža Nedoha in OPZ Krasje, pod taktirko dirigentke Petre Grassi. Toplo vabljeni!
BOŽIČNI SEJEM IN BOŽIČNA RAZSTAVA (za ovrednotenje ljubiteljskega umetniškega izražanja članic in članov Krut) sta odprta v Štalci v Šem-polaju do 20. decembra od 15.30 do 18.00. V soboto, 5. decembra, od 14.00 do 15.00. Ob nedeljah tudi od 9.30 do 11.00.
MIKLAVŽEVANJE v Boljuncu v soboto, 5. decembra, ob 16. uri v dvorani Mladinskega doma. Nastopali bodo domači skavtje, sledil bo prihod sv. Miklavža. Angelčki bodo sprejemali darila od 15. ure dalje.
RINGA RINGA RAJA, svet' Miklavž pri-haja...v soboto, 5. decembra, ob 16.30 v Srenjsko hišo v Mačkoljah. Otroci OPS »z Ul'ce« ga bodo pričakali z igro in petjem. Pomočniki bodo na razpolago od 15.30 dalje.
SKD OPLA, v sklopu projekta Božič v Bregu, vabi na tradicionalni božični sejem, ki bo v Boljuncu od 4. do 6. decembra. Urnik: 9.30 - 20.00. V soboto, 5. decembra, ob 17.00 nas bo obiskal sv. Miklavž.
SKD TABOR - prireja Miklavžev sejem do 5. decembra od 16. do 19. ure v Prosvetnem domu na Opčinah.
SKUPINA 35-55 SKD F. Prešeren iz Boljunca vabi v soboto, 5. decembra, ob 20.30 v društveni bar n' G'rici na otvoritev fotografske razstave Tržaška noša in na predstavitev koledarja TFS Stu ledi. Večer bo popestril folklorni utrinek.
SVETI MIKLAVŽ bo prišel v Finžgar-jev dom na Opčine v soboto, 5. decembra, ob 16. uri na povabilo Društva Finžgarjev dom in SOMPD Vesela pomlad. S pesmijo ga bo pozdravila otroška pevska skupina Vesela pomlad - dirigentka Andreja Štucin Cergol, otroška dramska skupina Tamara Petaros in letošnji prvoobhajanci pa bodo nastopili z igrico Pobeg igračk - besedilo Lučka Susič, režija Manica Maver. Angelčki bodo pripravljali darila od 14.30 dalje.
GLEDALIŠKI VRTILJAK vabi v nedeljo, 6. decembra, na predstavo »Čudežno darilo« v izvedbi Slovenskega odra iz Trsta. Prva predstava bo na sporedu ob 16.00 druga ob 17.30 v dvorani Marijinega doma pri Sv. Ivanu, Ul. Brandesia 27.
SKD TABOR - Opensko glasbeno srečanje bo v nedeljo, 6. decembra, ob 18. uri s koncertom Ansambla za sodobno glasbo MD7 v Prosvetnem domu na Opčinah.
TS360, Oberdankov trg, vabi na ogled razstave stolov »Sunrise design« od ponedeljka do sobote, od 8.30 do 13.00 in od 15.30 do 19.00.
DSI IN MLADIKA vabita na predstavitev knjige spominov Moje življenje, katere avtor je Virgil Gomizel. Knjigo bosta predstavila zgodovinar mag. Renato Podberšič ml. in Andrej Aplenc v Peterlinovi dvorani v ponedeljek, 7. decembra, ob 20.30.
MIKLAVŽ PRIHAJA V PREBENEG v ponedeljek, 7. decembra, ob 18. uri. Nastopali bodo domači otroci. Angelčki bodo na razpolago istega dne od 10.30 do 11.30.
VESELI DECEMBER V ŠEMPOLAJU -V ponedeljek, 7. decembra, ob 17. uri v Štalci nastop otroške pevske in glasbene skupine Vigred.
SKD LIPA, AŠD ZARJA in Zadružni pašnik iz Bazovice vabijo v torek, 8. decembra, ob 18. uri v Bazovski dom na predstavitev koledarja »Bazovica 2016 - Dogodki in doživljaji tekom strašne Svetovne vojske«. Sodeluje MoPZ Kraški dom pod vodstvom Vesne Guštin.
MLADIKA, ZTT IN TKS360 vabijo na kavo s knjigo v sredo, 9. decembra, ob 10.00. V Tržaškem knjižnem središču, na Oberdankovem trgu se bo Manca Košir z Jankom Petrovcem pogovarjala o svoji knjigi Darovi minevanja.
NA POSTAJI ROGERS, Nabrežje Gru-mula 14, bo v sredo, 9. decembra, ob 18.00 predstavitev razstave o slovenski ženski toponomastiki. Sooblikujejo kulturni in glasbeni program profesorica Marija Pirjevec, učenci Glasbene matice in Jasmina Gruden. Prisrčno vabljeni!
SKD IGO GRUDEN vabi v društvene prostore na božični sejem od 9. do 12. decembra po urniku 16.00 - 20.00; v sredo, 9., ob 17.00 nastop šolskega pevskega zbora Virgil Šček pod vodstvom Barbare Corbatto, nato mladi godbeniki Mladinskega pihalnega orkestra Nabrežina, ob 18.00 baletke skupine Releve; v četrtek, 10., ob 18.00 nastop mladih kitaristov Glasbene matice iz razreda prof. Janoša Jurin-čiča; v petek, 11., ob 17.30 nastop OPZ Petpedi in MlPZ I. Gruden, pod
vodstvom Mirka Ferlana; v soboto, 12., ob 19.00 nastop violinistov iz razreda prof. Cristine Verita.
DRUŠTVO TINA MODOTTI vabi v četrtek, 10. decembra, ob 20. uri v Ljudski dom na Pončani na večer z Gior-giom Sternom na temo »Zgodovina Severne Amerike: umor Sedečega bika in poboj plemena Sioux«.
KINEMATOGRAFSKI KROŽEK CHAPLIN vabi v četrtek, 10. decembra, ob 20.30 v Ljudski dom v Podlonjerju na ogled filma »A qualcuno piace caldo«.
ODDELEK ZA MLADE BRALCE NŠK vabi na srečanje s pravljičnim gostom, ki bo v četrtek, 10. decembra, ob 16.30 v prostorih Narodnega doma v Ul. Fil-zi 14. V pričakovanju Miklavževega obiska bo pravljico za male obiskovalce knjižnice podal očka in igralec Franko Korošec.
SKD DRAGO BOJAN in OV Gabrovec, prirejata v petek, 11. decembra, ob 18. uri v zunanjih prostorih otroškega vrtca Božičnico in prižig božičnih lučk. V praznično vzdušje bodo pospremile note Mladinskega orkestra godbe Nabrežina. Toplo vabljeni.
SPDT IN NŠK prirejata ob svetovnem dnevu gora v petek, 11. decembra, ob 17.00 uri v čitalnici Narodne in študijske knjižnice, Ul. sv. Frančiška 20, dogodek z naslovom »Brati gore«. Avtorji in recitatorji bodo prebirali odlomke iz planinske literature dr. Rafka Dolharja, Dušana Jelinčiča, Matjaža Klemšeta, Bojana Pavletiča in Igorja Škamperleta, povezoval bo Ev-gen Ban. V knjižnici bo na ogled tudi priložnostna razstava domače planinske literature.
TPPZ P. TOMAŽIČ, COŠ P. Tomažič in Knjižnica P. Tomažič in tovariši vabijo, ob 100-letnici rojstva P. Tomažiča, v petek, 11. decembra, ob 20.30 v Prosvetni dom na Opčine na večer »Jutri bo sonce in Kras bo čudovit«.
RAZSTAVA »KRAS IN MORJE« Majde Pertotti je na ogled v restavraciji v Se-sljanu št. 59.
Prispevki
50-letniki iz Brega darujejo 90,00 evrov za AŠD Breg.
V	spomin na Cvetko Glavina vd. Vato-vac, ob 1. obletnici smrti, daruje brat Stojan 50,00 evrov za otroški vrtec Miškolin - Boršt.
Ob smrti drage sestre Marije Terčič darujejo sestre in bratje z družinami 100,00 evrov za Sklad Mitja Čuk.
V	spomin na dragega moža Ivana daruje Lea 50,00 evrov za MePZ Lipa.
4.12.2008
4.12.2015
Milko Cebulec
Vedno v naših srcih!
Družina
4.12.2014
4.12.2015
Cvetka Glavina Vatovac
Vedno v naših srcih.
Vsi tvoji
Ricmanje, 4. decembra 2015
12
Petek, 4. decembra 2015
KULTURA
/
intervju - Bogomila Kravos o svoji knjigi Un teatro per la citta
»Še hrani tradicijo, ki zre v prihodnost!«
TRST - V Kulturnem domu bodo danes ob 18.30 predstavili najnovejšo knjigo Bogomile Kravos Un teatro per la citta, - Breve storia del teatro sloveno di Trieste dal 1850 al2000 (Gledališče v svojem prostoru - Kratka zgodovina slovenskega gledališča v Trstu). Vztrajni raziskovalki in odlični poznavalki slovenskega gledališkega ustvarjanja pri nas smo postavili nekaj vprašanj.
Knjige, ki italijanskim bralcem ponujajo v pogled v delovanje naše skupnosti, so skoraj redkost. Kako se je porodila zamisel o zgodovini slovenskega gledališča v italijanskem jeziku?
Vedno iščem letnice in obletnice, tako sem pred petimi leti predlagala objavo Zgodovine tržaškega SG, ki naj bi izšla ob 110. obletnici njegovega rednega delovanja (to se je začelo v tržaškem Narodnem domu 8. januarja 1905) v slovenščini in italijanščini, torej dva različna prijema in dve različni obravnavi, ker gre za različne ciljne bralce. Petindvajsetletno raziskovalno delo me je namreč privedlo do spoznanja, da sem na to pripravljena in naj mimogrede povem, da svoje delo vedno načrtujem za pet let vnaprej. Pa se je zataknilo. Nelogično bi bilo, ko bi to izšlo pri Slovenskem gledališkem inštitutu (SLOGI), pri katerem je doslej izšla večina mojih del, dogovarjanje med več partnerji pa je težavno, tako da smo se šele lani poleti dogovorili s soizdajatelji SLORI, SSG in SLOGI. Časa je bilo malo, saj je kljub poznavanju snovi, virov in zbranemu gradivu v enem letu težko napisati zajetno monografsko delo, kaj šele dve različici. Takrat sem se odločila, da to knjigo napišem v italijanščini, torej za moje someščane in sodržavljane, ki po mojem bolj malo vedo o nas. To pa pomeni, da je delo pisano za njih, opremljeno s potrebnimi opombami in da sem glede na dogovorjeni obseg preskočila marsikaj, kar je pomenljivo za nas in osrednje Slovence.
V njej ste obdelali 150 let našega teatra: kateri so tisti mejniki, ki so jih zaznamovali?
Začetek je uzaveščenje pripadnosti, tista prebuja, ki v devetnajstem stoletju sproži vseslovansko in čitalniško gibanje. Zavedanje, da smo na zahodnem obrobju slovanstva in v stalnem stiku z drugim, je v večkulturnem Trstu združilo, povezalo in poenotilo Slovane (Čehe, Srbe, Hrvate, Slovake, Črnogorce idr.), da so podprli Slovence, ki so imeli pač svoje zaledje. Po čitalniških besedah so nastale prve predstave, v katere so se vnašale tržaške posebnosti in je zelo zgodaj prišlo do dramaturških priredb oz. prestavitev tekstov v tržaško okolje. Vsak okraj je imel svoje gledališke ljubitelje, vodilna primestna skupina je delovala neprekinjeno nekaj desetletij, kar je bilo poroštvo za na-
Bogomila Kravos
stavek Dramatičnega društva, ki se ustanovi ob načrtih za gradnjo Narodnega doma, 8. marca 1902 in začne redno delovati na odru tega doma. V letih od 1905 do 1920 doseže vse zastavljene cilje: od odrske pojavnosti (meščanska omika) in jezikovno-besedne ustvarjalnosti (razvoj govora, dramatike in kritike), do glasbenih in likovnih dosežkov. Skladen razvoj vseh teh elementov privede do trdne vzpostavitve tržaškega odrskega jezika: v vsaki predstavi se odraža tržaška stvarnost (spoj različnih jezikovnih in kulturnih prvin) in v slovensko gledališče zahajajo tudi italijanski obiskovalci, kljub izgredom in nasilju, ki se pojavlja že pred 13. julijem 1920. Ta dan je seveda mejnik. Vemo, kako je ta dogodek zapisan v našem spominu, kako je bilo našim prednikom, lahko samo ugibamo. Vendar je bila vzpostavitev tržaške odrske tradicije tako močna, da noben pretres ni mogel za-treti potrebe po gledališkem prikazu. Tudi ko so že vse dvorane v mestu in današnjih predmestjih (okoli 40 jih je bilo) razdejane in odtujene, se v edini še »naši« dvorani pri Sv. Jakobu uprizarjajo dramska dela, tudi kritika je še zelo pozorna na spodrsljaje, edino prave gledališke šole ni več in petje, ki je v prejšnjem obdobju doživljalo svoje vrhunce v operetah in operah, se lahko obnavlja le še v priložnostnih samospevih. Ko je vse prepovedano, se v tridesetih letih razvijejo t.i. minorni gledališki žanri, po letu 1945 pa se začne vse na novo, z željo po obnovi nekdanjega tržaškega diskurza.
Obuditev gledališke dejavnosti po 2. svetovni vojni ima v pripovedih takratnih protagonistov skoraj mitske razsežnosti: kakšen vtis ste si sami naredili o tem obdobju?
fotodamj@n
ljubljana - 31. grafični bienale
Velika nagrada Huzjanu, Gidalu za življenjsko delo
LJUBLJANA - Veliki nagrajenec 31. grafičnega bienala je Ištvan Išt Huzjan. Žirija bienala, naslovljenega Nad tabo/ti, je nagrado za življenjsko delo namenila Petru Gidalu, nagrado žirije za raziskovalno rezidenco pa Declanu Clarku.
Huzjan se je predstavil z instalacijo, ki jo je ustvaril posebej za bienale in vključuje deli Odsevi zemlje ter Plakat zamenjav - OHO in Walter de Maria. Žirija je v utemeljitvi zapisala, da Huzjanova inštalacija odseva - tako dobesedno kakor tudi metaforično - kompleksno mrežo zgodovinskih referenc in formalnih sredstev v vsej njihovi razslojenosti.
Žirija je z nagrado za življenjsko delo Petru Gidalu želela izkazati občudovanje ob globoki predanosti neumornemu eksperimentiranju: »Sodelovanje Petra Gidala na letošnjem bienalu je simbol kuratorske vključitve večplastnih praks, ki so zmožne raziskovati in preseči ločnice med literaturo in likovno umetnostjo, eksperimentalnim filmom in fotografijo, reprezentacijo, tehnologijo, ohranjanjem in širjenjem.«k
Vsaka obnova je polna zanosa! V tej obravnavi je poudarek na dvoličnosti Zavezniške vojaške uprave in kako zareže železna zavesa, ki se vzpostavi takoj po koncu vojne. Oblast je namreč proti »našemu« gledališču, saj zavezniki ne dopustijo uporabe ene od dvoran v središču mesta in leta 1946 celo izženejo vse slovenske ustanove iz palače v Ul. Carducci 6. Toda ansambel s svojim vodstvom, publiko in kritiki gradi in dogradi, kar so v poletnih mesecih leta 1945 začrtali v Ljubljani: režiserski tečaji in igralska šola vzgajajo nove kadre, igralci gojijo solopetje za obnovo operne dejavnosti, vse brsti! V prvih povojnih letih je vsaka ovira, ki jo nastavi vojaška uprava, spodbuda za vztrajanje. Kako je tisti prvi ansambel (od leta 1945 do 1959) delal, koliko vandranja je bilo s kamioni in potem z malim avtobusom, kako so skušali delovati kot SNG za Trst in slovensko Primorje, to je bilo junaštvo, s katerim se je obnavljal svojstven odrski jezik! Tega recimo niso dobro razumeli tisti, ki so prišli v gledališče po odprtju Kulturnega doma, pričakovanem in nedvomno prelomnem dogodku, ki je vnesel veliko olajšanje in obenem pa bil uvod v novo obdobje, z novimi smernicami.
Na podlagi katerih virov je nastala monografija?
Knjiga ima imensko kazalo in bibliografijo, ki je v glavnem slovenska. Zbiranje gradiva traja dolgo, no v letih mojih raziskav se ga je nabralo kar precej in naj pripomnim, da se v teku vsake raziskave dopolnjuje. Nekoč je največ gradiva hranilo naše SSG, danes ima bolj urejene arhive SLOGI in OZE NŠK, priznam pa, da sem sama zbrala že obsežno dokumentacijo, ki jo bom verjetno zelo kmalu prepustila eni od obeh inštitucij, saj je prav, da je gradivo dostopno vsem.
Knjiga nosi naslov Un teatro per la citta: kaj je po vaši oceni slovensko gledališče dalo in še daje Trstu?
Gre predvsem za tradicijo in zgodovino, zato se mi je zdelo prav, da se to opiše. Gledališče, ki zaznava stvarnost, ponazarja v svojih predstavah tudi vse turbulence prostora. Čeprav je knjiga pisana v italijanščini ali pa morda prav zato, bo s tega gledišča zanimiva tudi za slovensko občinstvo! Dobro je, da vemo, kako si je to gledališče ustvarilo odrski jezik in se zavedamo, da je gledališče živo, če pri svojih postavitvah upošteva ali celo prehiteva misli in potrebe ciljnega občinstva. Tako se namreč krepi samozavest ansambla in publike, saj se obstoj ustanove utemeljuje na sprejemanju domače publike.
Posebnost tega gledališča je, da je nastalo sočasno z zavedanjem o samih sebi in o kompleksnosti prostora, v katerem ustvarja. Zato je zanimivo vzeti v pretres dramsko produkcijo tržaških avtorjev prejšnjega stoletja, pri čemer se izkaže, kako je slovenski del vpet v sočasne svetovne smernice.
Slovensko gledališče je vedno govorilo vsaj dva jezika, bilo odprto za vse gledalce in je spodbujalo k presojanju sočasnega dogajanja. Še hrani tradicijo, ki zre v prihodnost!
Poljanka Dolhar
festival trieste prima - Peti koncert
Glasba in umetnine v spomin na Corala
TRST - Mednarodna srečanja s sodobno glasbo Trieste Prima so peti koncert letošnjega festivala posvetila Giampaolu Coralu, ustanovitelju združenja Chromas, katerega vodstvo je po skladateljevi prerani smrti prevzel Corrado Rojac. Naš harmonikar in skladatelj je pripravil poklon, pri katerem je bil soudeležen kot soustvarjalec, pa tudi kot docent, saj sta nastopila dva nadarjena harmonikarja, ki dokončujeta študijsko pot na konservatoriju Tartini pod njegovim mentorstvom.
Rojac je že pred časom priredil za harmoniko vrsto skladb, ki jih je bil Coral uvrstil v svojo zbirko Klavieralbum. Naslov koncerta je bil Zvoki in slike mimo Prage, mul-timedialna prireditev, ki je s projekcijami slik pokazala, kje je Coral dobil navdih za svoje skladbe. Posamezne slike je zelo nazorno opisal in raztolmačil likovni kritičar Maurizio Lorber, kustos muzeja Revoltella, tokrat idealne lokacije koncerta. Med prvimi tremi skladbami, ki jih je z velikim občutkom in ekspresivno močjo zaigral mol-davski harmonikar Ghenadie Rotari, smo gledali sliko Alfreda Kubina z naslovom Človek: tesnobo in eksistencialni obup, ki sevajo iz Kubinovih slik, je Coral najobširneje prikazal v svoji komorni operi Demoni in prikazni mesta Perle, vpletel pa ju je tudi v krajše skladbe kot Requiem za M. in Komentar k Brentanovi pravljici.
Drugi sklop klavirskega albuma, ki je v priredbi za harmoniko pridobil bogastvo daljših, z vibratom in legatom ekspresivnejših zvokov, je zaigral hrvaški harmonikar Ozren Grozdanič, tudi on z veliko mero ekspresivnosti in smiselnega fra-ziranja. Dve Kubinovi sliki, Pust za Gerharda Hauptmanna in Morsko kačo, je Coral uglasbil z globokimi zvoki, ki so odražali temne sence Kubinove psihe, sledil je Komentar k Tieckovi pravljici. Zadnji sklop je bil iz četrte zbirke Klavirskega albuma, v kateri vsaka skladba nosi naslov slike: portret Marija Kogoja, ki ga je naslikal Veno Pilon, Beethoven Lionella Balestrierija, ki ga hrani Muzej Revoltella, Svetilnik Artura Nathana, futuristični kolaž Balet Giorgia Carmelicha, pretresljiva Mrtva mati Maxa Klingerja in Nathanova Ladja v viharju so v Coralu izzvali neke vrste opisno glasbo, pravzaprav je skladatelj v vsaki sliki poiskal identifikacijsko celico, ki jo je razvil z različnimi stilnimi postopki ter dokazal svojo globoko sozvočje z likovno umetnostjo. Klavieralbum IV je zrelo in prepričljivo interpretiral mladi pianist Mose Andrich, ki je z odliko diplomiral na tržaškem konservatorju pod mentorstvom Massima Gona.
Na festivalskem sporedu sta še dva koncerta: drevi bo nastopil imenitni Ensemble Interface iz Frankfurta, 11. decembra pa ljubljanski Duo Rojko, ki ga sestavljata skladatelj in klarinetist Uroš Rojko ter harmonikar Luka Juhart. (kk)
Tesnobni Kubinov Človek je vplival na Coralovo glasbeno ustvarjanje
glasba@primorski.eu piše Rajko Dolhar
NA VES GLAS
II teatro degli orrori
II teatro degli orrori
Alternativni rok La Tempesta Dischi, 2015 Ocena: ***★***☆☆☆
Po dolgih treh letih se na italijansko glasbeno sceno vrača skupina Il teatro degli orrori. Bend je prve dni oktobra izdal svojo četrto, istoimensko ploščo. Zasedba Il teatro degli orrori spada med najboljše italijanske rok bende. Skupina je nastala pred desetimi leti, sestavljajo pa jo tržaški bobnar Francesco Franz Valente, kariz-matični pevec Pierpaolo Capovilla, kitarist Gionata Mirai in basist Giulio Favero. Z novo ploščo sta postala stalna člana benda še pianist Kole Laca in drugi kitarist Marcello Batelli. Fantje so leta 2005 iz skupnih glasbenih projektov One Dimensional Man in Super Elastic Bubble Plastic ustvarili novo skupino in jo imenovali Il teatro degli orrori. Člani benda so se že takoj na začetku odločili za poseben alternative oziroma noise rock, v katerem pa igrajo glavno vlogo Capovillovi teksti. Ti se večkrat nanašajo na italijansko politično sceno in na socialno stanje revnejšega dela sveta ter na teptanje njegovih pravic. »Glasba je politika, ker v bistvu vpliva na kolektivno mišljenje mase,« je nekoč dejal Capovilla. S to izjavo se očitno strinja še danes, saj je tudi nova istoimenska plošča izrazito politična. Iz glasbenega zornega kota je album »zahteven«, ritmi se stalno spreminjajo, veliko več je sintetizatorjev zvoka. Disinteressati e indifferenti je prva pesem novega albuma, v kateri Capovilla pravi, da je danes eden naših glavnih problemov ravno brezbrižnost mladih. Lavora-re stanca je prvi single nove plošče, ostra kritika italijanskemu svetu dela. Bellis-sima je ljubezenski komad in ena izmed najbolj melodičnih pesmi albuma. Ravno tako melodična je tudi naslednja Il lungo sonno (lettera aperta al Partito Democratico), v kateri se Capovilla sprašuje, kod tava italijanska Demokratska stranka. Omembe vredna je gotovo še pesem Genova, v kateri razberemo mnenje, ki ga bend ima o tragičnih dogodkih med potekom vrha G8 v Genovi. Ritem se rahlo umiri le v zadnjem komadu Una giornata al sole.
Bend bo drevi ob 21.30 nastopil v tržaškem gledališču Miela, vstopnina znaša 15 evrov.
... i	•.■■-.■■■■r,- - .■■	■■■ ■	.
K	. . Í. ■	r ■ t ■■■■.i '.L'
---.■ y. - y- . . V ■ i	-7l-: .«Pi -v. }
SSgF WM

ce
ontecchi
y
Št. 40 (4)
Šepetajo: Barbara, Daniel, Denis, Katerina, Martina, Mateja, Mateja, Nika, Tjaša in Vesna.
sum@primorski.eu
Prejšnji teden v četrtek smo obiskali nastanitveni center za begunce v Šentilju. Pri nas sicer še ni hude zime, v Šentilju pa je v četrtek snežilo. Beguncev čez dan še ni bilo, prišli so v poznih večernih urah. Nastanitveni center v Šentilju, na meji z Avstrijo, je zelo dobro organiziran. Begunce iz centra v Dobovi in drugih sprejemnih centrov, z avtobusi in vlaki pripeljejo v nastanitvene centre po Sloveniji, od katerih je največji na Šentilju. Tam dobijo hrano in na toplem prespijo.
Kako deluje center?
Center je sestavljen iz ogromnih ogrevanih šotorov, v katerih ljudje spijo na vojaških ležiščih in dobijo hrano. Ko prispejo v center, najprej dobijo topel obrok, zdravniško oskrbo ter suho in čisto obleko. Za koordinacijo in delovanje skrbijo predvsem prostovoljci in zaposleni delavci Rdečega križa, Karitasa, Slovenske filan-tropije, civilne zaščite, policije in vojske, Slovenija pa je v ta namen preko javnih del angažirala tudi več sto brezposelnih. Nekateri prostovoljci so že dva meseca skoraj vsak dan v centru.
Prihaja zima
Že res, da so šotori ogrevani, toda dnevi in noči so vedno hladnejši, kopalnice pa so bile še pred tednom dni zunaj. »Nekateri so zelo čisti, umivali so se, čeprav je zeblo, predvsem Sirci.« Prav v teh dneh pa bo kmalu nared tudi napeljava s toplo vodo in neke vrste zaprte kopalnice, da se bodo lahko res vsi oprhali na toplem.
Dan v Šentilju
»Od oktobra, ko smo začeli z akcijo, se je veliko spremenilo. Na začetku nismo vedeli, koliko jih prihaja, kaj jim bomo ponudili za zajtrk, kaj za kosilo ... Zdaj je že vse ustaljeno. Vsako jutro ob sedmih delimo zajtrk. Ljudem skušamo čim bolj postreči in omogočiti, da se nahranijo, poskrbimo, da dobijo topel čaj, predvsem pa, da so otroci preskrbljeni in nahranjeni. Ob 13. uri pripelje vojska toplo kosilo. Vsak dan imamo svež kruh in zelo pazimo, da ničesar ne mečemo stran. Tudi inšpekcija je redna,« nam pove prostovoljka Karitasa, ki je v četrtek vodila šotor s hrano in je v Šentilju že od oktobra. Vsak šotor ima dve
vodji, eno zjutraj in eno popoldan. Za varnost in nadzor nad koordinacijo skrbi civilna zaščita, ki ima vse pod kontrolo; ko pridejo begunci, pa za varnost in red poskrbi vojska. »Če je zunaj množica 2500 ljudi, se take množice ne da kontrolirati. To prevzamejo vojaki in v prvi šotor s hrano spuščajo noter po petnajst ljudi naenkrat. Prostovoljci, ki delimo hrano, moramo paziti, da gre čim hitreje, da so ljudje lahko čim prej na toplem. Najlepša stvar pri delitvi hrane je to, da imamo tudi čokoladice, piškotke in napolitanke, da lahko razveselimo otroke, ki so že dolgo na poti in so velikokrat žalostni. Včasih se otrok pred zajtrkom joče, ko dobi čokolado, pa se mu zasvetijo oči.«
Zlata vredni prostovoljci
»Če ne bi bilo humanitarnih organizacij, bi v tem trenutku v državi vladal kaos. Humanitarne organizacije so predvidevale, da Hrvati na mejah ne bodo poskrbeli za red. Če naše humanitarne organizacije ne bi počele tega, kar počnejo, in bi te horde ljudi prosto šle čez mejo, bi bila Do-bova in Šentilj v razsulu. Ti ljudje se borijo za življenje, za svoj obstanek. Slovenec, ki je na toplem in ima vse pri roki, si ne zna predstavljati, kako je, ko se res boriš za življenje. To so ekstremni pogoji, ljudje so utrujeni, nekatere mame so noseče še z dvema otrokoma zraven, občutki so realni.« Prostovoljci in bolničarji, ki imajo to resničnost pred očmi, pa nimajo časa za čustva, saj si ga ne morejo privoščiti. »Tu ni prostora za smiljenje, tu smo zato, da pomagamo po svojih močeh in da jim damo najosnovnejše, kar potrebujejo. Moraš se zavedati, da ne moreš vsakemu posebej osebno pomagati.« Prostovoljci s timskim delom tako iz dneva v dan res ustvarjajo boljši svet. »Moji občutki so čudoviti, ker smo res pokazali človeško plat. Vidi se, da smo ljudje in da znamo biti ljudje«, je zaključila prostovoljka.
Preblisk tedna - Preblisk tedna - Preblisk tedna
»Vložili smo zakon, ki prepoveduje nošenje
muslimanskih pokrival. Želimo si,
da se v Sloveniji spoštujejo slovenske navade in tradicija.«
Predsednik SDS Janez Janša Preblisk tedna - Preblisk tedna - Preblisk tedna
SUMOV FEJS
Šumov fejs si je tokrat prislužil VIP Primož Forte. Če ne poznate priljubljene slovenske nadaljevanke Ena žlahtna štorija, morda ne veste, da Primož ni samo igralec v SSG-ju, a tudi priljubljen Gušto. Prejšnji teden na knjižnem sejmu sploh ni mogel dihati, saj se je okrog njega trla množica oboževalk in oboževalcev. Poleg tega pa je na svoji osebni facebook strani dosegel kar 5414 všečkov! Šum ocenjuje, da mu zamejski mediji niso namenili še dovolj pozornosti ... Za to bomo še poskrbeli! Najprej pa vam svetujemo: spoznajte tudi vi Gu-šta in Eno žlahtno štorijo!
Ni dovolj brati
»Včeraj je ena od mladih mam tukaj rodila!«, nasmejano pove prostovoljec. »Danes je ena od sirskih družin, ki šteje šest članov, ostala tukaj, ker jim je včeraj v mariborski bolnici umrla babica...«, pove nekdo drug. Tu so občutki so res realni, gre za življenje, ki je včasih neizprosno. Ko obiščeš begunski center in se poglobiš v dogajanje, pa tudi vidiš, kako zavzeti so prostovoljci in koliko človeškosti je v njihovem početju. Pomisliš, da morda ni dovolj, da samo prebiraš članke in iz udobnega kavča spremljaš dogajanje preko ekrana. Prostovoljcev je precej, a nekateri so tam že po več tednov. Vsak od nas lahko priskoči na pomoč, če le žrtvujemo en dan ali več. Kakor je rekel pisatelj Dušan Šarotar: »Vsak bi moral odstopiti svoj plašč in pozdraviti begunce, če že ne iz prepričanja, da je tako edino prav, pa vsaj zaradi tega, da nas nekoč, ko bomo prebirali njihove romane, gledali predstave in poslušali glasbo, ne bo do obisti sram.«
Pozor, pozor!
Niste še nič napisali za šumov literarni natečaj? Nič hudega, imate še možnost to storiti. Podaljšali smo rok oddaje do 15. decembra. Pošljite nam vaše prispevke v obliki krajšega sestavka ali v obliki poezije na tržaško uredništvo Primorskega dnevnika (s pripisom za Šum). Podrobnejše informacije dobite na naši facebook strani.
Predstavitev fakultet
Klub zamejskih študentov v sodelovanju s SLOVIK-om, društvom Tabor, Openskim mladinskim krožkom in Zadružno kraško banko, 11. decembra prireja DAN ODPRTIH VRAT slovenskih fakultet, na katerega vabi vse goriške in tržaške višješol-ce. Začetek ob 9.uri s predavanjem dr. Andreje Duhovnik iz Zavoda RS za šolstvo, sledile bodo predstavitve. Toplo vabljeni na Opčine, v prostore Prosvetnega doma in v prostore Zadružne kraške banke.
Šepeta se - Šepeta se - Šepeta se - Šepeta se - Šepeta se - Šepeta se
Izberi vrsto kave in ti povem, kdo si
Kava espresso
Kava espresso predstavlja prototip italijanskega načina pitja priljubljenega napitka. Pripraviti jo je mogoče zelo hitro, čemur sledi, da lahko kmalu zatem takoj stečemo po nadaljnjih opravkih. „Čim več narediti v enem dnevu in to čim hitreje" je vodilo, ki nekako označuje vse, ki ste v šumovem testu izbrali to vrsto kave. Vedno se vam kam mudi, vaš vsakdan zaznamujejo številne aktivnosti, vsa-kotoliko je vaš dnevnik tako poln beležk, da ne veste več, kam bi lahko zapisali dodatne obveznosti in zmenke, ki se karseda kopičijo.
Po naravi ste dinamični, radi bi se preizkusili v najrazličnejših dejavnostih in tako potešili svojo radovednost in željo po stalnem premikanju. Zelo težko namreč prenesete brezdelje: seveda, dan ali dva počitka sta dobrodošla, potem pa vas dokaj kmalu začenja spet preganjati nemir. Marsikdo vam očita, da ste površni. To pa ne drži popolnoma. Stvari namreč doživljate zelo intenzivno in kar bi si želeli, je le to, da bi se vse pozitivno izteklo. Žal pa to ni vedno mogoče in se je treba znati tudi prilagoditi danim okoliščinam. Ne belite si preveč glave: nihče ni
popoln. Če ne boste dosegli popolnosti, to pravzaprav ni tako zelo hudo in po vrhu zna s časom biti
še dolgočasno.
Bela kava
Skrivnost priprave bele kave je v razmerju med kavo in mlekom, ki ga je pravzaprav v skodelici po navadi nekoliko več kot kave. Poznana je po celem svetu: v Italiji kot caffellatte, v Španiji kot caffe con leche, v Franciji kot caffe au lait, v Ljubljani pa kot kava z mlekom.
Po značaju ste prijazni in občutljivi. Drugi o vas pravijo, da ste zanesljivi in da je v vaši družbi prijetno. Zelo vam je pri srcu, kaj drugi mislijo o vas in kljub natrpanemu vsakdanu skušate vedno dobiti vsaj trenutek časa za prijatelje ali vaše najdražje. Občasno pa potrebujete tudi samoto oziroma prepustiti se lastnim mislim daleč od zunanjega hrupa. To je tudi razlog zaradi katerega uživate v branju, pa naj bodo to romani, ljubezenske zgodbe, črtice ali zbirke poezij. K stvarem pristopate umirjeno in sproščeno. Ko pa vas kdo pošteno razjezi, nihče ni več na varnem in vsa umirjenost postane le daljni spomin.
Do takih prizorov ne prihaja pogosto, ker po navadi težave rešujete sproti in nimate
večjih težav, da se osebno soočate z drugimi, tudi ko gre za manj prijetne zadeve. Včasih znajo biti vaši komentarji pikri in tudi nekoliko ostri. Ko se počutite še posebno sitni, kavi in mleku primešajte še dodatno žlico sladkorja.
Turška kava
Tradicionalna turška kava se kuha v bakreni džezvi, postreže se jo na majhnem okroglem ravno tako bakrenem pladnju. V sarajevskih kafičih ti po navadi postrežejo tudi s sladkorjem v kockah in okusno sladico lokum. Sarajevčani ji sicer rajši pravijo bosanska kava. Nekako podobno kot je ta v Grčiji grška kava, ne pa turška.
Po duši ste pravi svetovljani. Rek „Povsod je lepo, a doma je najlepše," za vas ne drži. Prežeti ste z željo po odkrivanju drugih krajev in kultur. Marsikdo izmed vas se je že podal na sloviti „balkantur" ali pa si ga srčno želi. Države balkanskega polotoka na vas učinkujejo kot strašno očarljive iz najrazli-
čnejših razlogov: všeč vam je odprtost in neposrednost tamkajšnjih prebivalcev, uživate v sproščenem ritmu življenja, radi se prepuščate močnim doživetjem ... Odlikuje vas zavidljiva odprtost do sočloveka, zato vas nestrpno ravnanje s strani drugih ljudi skrajno razjezi. Preprosto jih ne uspete razumeti in tega tudi nočete storiti. Večkrat skušate druge prepričati, da je vaš pogled na dano stvarnost v bistvu „bolj pravilen" od ostalih. Občasno vas vaš ognjeviti značaj malo zanese in se pogovor z vami zna spremeniti v pravcato politično tribuno. Nič za to, saj se tu pa tam le zavedate, da ste bili do drugih premalo prizanesljivi. Na tem področju pa lahko še marsikaj naredite, trud se bo obrestoval.
Primorski dnevnik je edini časopis, ki brezplačno že zgodaj zjutraj prihaja na vaš dom. Tudi za leto 2016 ostaja naročnina nanj tako kot letos 230€. Plačati jo je treba do 31.1.2016 in vsak izvod vas bo tako stal le 0,76 evra.
Ob 70-letnici dnevnika vsem naročnikom poklanjamo dragoceno darilo: zbornik "Primorski dnevnik Okno v svet Slovencev v Italiji", ki prinaša bogat pregled dolgoletne dejavnosti dnevnika, ljudi, ki so ga ustvarjali in skupnosti, kateri je namenjen.
Naročnikom na tiskano izdajo Primorskega dnevnika nudimo brezplačen dostop do spletne verzije časopisa. Ob tem lahko brezplačno objavljajo male oglase in čestitke brez okvirja. Če se naročite takoj, boste Primorski dnevnik do konca letošnjega leta na dom prejemali brezplačno.
/-Primorski
r	dnevnik
informacije: Trst: 040 7786300 Gorica: 0481 356320 www.primorski.eu
Petek, 4. decembra 2015 1 5
OW
O
Ulica Garibaldi 9 tel. 0481356320 faks 0481356329 gorica@primorski.eu
gorica-sovodnje - Ustanova Enac dokončno imenovala koncesionarja
Konzorciju 20-letno upravljanje letališča
Do preporoda
goriškega
letališča
naj bi prišlo
tudi preko
obnove
zapuščenih
objektov,
ki so postali
simbol
njegovega
propadanja
bumbaca
Tokrat gre zares. Konzorcij za razvoj goriškega letališča je v sredo dočakal sporočilo italijanske ustanove za civilno letalstvo Enac, v katerem piše, da se je postopek za izbiro dvajsetletnega upravitelja letališkega območja končno zaključil. Projekt, ki je bil vložen spomladi, je sicer ustanova Enac že sprejela julija, zdaj pa je imenovanje goriškega konzorcija dokončno.
»To je izredno pomemben dosežek. Po številnih neuspelih poskusih bo upravljanje letališča prišlo v goriške roke,« je bil zadovoljen goriški župan Ettore Romoli, po katerem so za uspeh zaslužni predvsem člani upravnega sveta konzorcija, pa tudi inštitut Isig, ki jim je pomagal sestaviti načrt, in delničarji. Ob goriški in sovodenjski občini so to goriška in tržaška trgovinska zbornica, pokrajina Gorica in družba za upravljanje ron-škega letališča. Njen delež namerava sicer prevzeti Fundacija Goriške hranilnice, kar je včeraj potrdil Roberto Collini. Predsednik konzorcija Ariano Medeot se je poimensko zahvalil poslancu Giorgiu Brandolinu, ki je odigral vlogo povezovalca z Rimom, ter goriški občinski odbornici Arianni Bellan in so-vodenjskemu podžupanu Eriku Petejanu, ki je bil v pravkar zaključenem mandatu član upravnega sveta konzorcija in bo kot upravitelj njegovo delo še naprej spremljal.
»Zdaj se začenja nova faza. Potrebovali bomo finančna sredstva, pa tudi človeške resurse,« je poudaril Medeot, po katerem bodo ustanovo Enac najprej povabili, naj si pride ogledat letališče na Rojah in opravi cenitev obstoječega, nakar bodo določili vodilne upravitelje in začeli objavljati razpise za oddajo v najem hangarjev in drugih objektov. Projekt, kot smo že večkrat poročali, predvideva tudi obnovitvena dela (najprej naj bi obnovili vhod in nekdanji nadzorni stolp, kjer bi uredili tudi okrepčevalnico), odprtje letalskih šol, ureditev športnega poligona, izvajanje projektov za promocijo zdravega stila življenja in odprtje muzeja letalstva. »Cilj projekta pa je predvsem gospodarski razvoj letališkega območja. Želimo si, da bi se tja vselilo čim več podjetij,« je poudaril Gianluca Madriz, predsednik goriške Trgovinske zbornice, ki je za projekt aeronavtičnega središča že zagotovila prispevek v višini poldrugega milijona evrov. Društvom in podjetjem bodo objekte oddajali na podlagi razpisov, kar pa ne velja za podjetje Pipistrel, ki mu je koncesijo že izdala ustanova Enac. »Z nami je v prejšnjih mesecih stopilo v stik okrog petnajst podjetnikov. Zdaj, ko smo končno koncesionarji, se bomo z njimi lahko začeli bolj konkretno pogovarjati,« je povedal Medeot, po katerem je za razvoj letališča nujno potrebna »evropska vizija«. (Ale)
goriška - Karabinjerji aretirali 42-letnega goljufa
Kitajsko ceneno blago je prodajal starostnikom kot luksuzna oblačila
Stara navada je železna srajca. Pregovor velja tudi za 42-letnega Neapeljčana E.F., ki so ga pred nekaj tedni zaradi goljufije aretirali karabinjerji s Trbiža in iz Tržiča: še preden je ugotovil, kakšno kazen bo zanj odredil sodnik, je bil ponovno na »delu«.
Moškega so konec oktobra aretirali na Trbižu zaradi goljufije v oteževalnih okoliščinah. Moški je namreč zavedel 86-letno žensko in ji z zvijačo ukradel kar 300 evrov. Po aretaciji so ga odpeljali v videmski zapor, kjer je za rešetkami ostal nekaj dni. V prvih dneh novembra je bil ponovno na prostosti; sklenil je, da se bo odpravil v Apulijo.
Medtem pa so tržiški karabi-njerji nadaljevali svoje preiskovalno delo. Ugotovili so, da je 42-letnik v mesecu oktobru ogoljufal kar pet starejših ljudi v občinah Tržič, Gorica, Gradišče in Trst. V vseh primerih se je izkazal za izredno spretnega in
prebrisanega goljufa. Starostnike je s prigovarjanjem in prijaznostjo tako zmedel, da so mu za ceneno blago, ki ga je v kitajskih trgovinah kupil za pet ali deset evrov, bili pripravljeni plačati tudi 1000 ali celo 1500 evrov.
Goriško sodišče je v prejšnjih dneh zanj odredilo pripor. V kraju Molfetta pri Bariju so goljufa v torek zgodaj zjutraj aretirali karabinjerji, ki so ugotovili, da je bil E.F. gost enega izmed tamkajšnjih hotelov. Ko so vstopili v njegovo sobo, so možje postave našli in zasegli tudi tri velike vreče z najrazličnejšimi oblačili zelo nizke kakovosti in plastičnimi ženskimi torbicami. To kaže, da je 42-letni goljuf tudi po aretaciji na Trbižu nadaljeval s svojo protizakonito dejavnostjo zavajanja starostnikov. Karabi-njerji iz Molfette skupaj s tržiškimi kolegi že preverjajo odgovornost E.F. za tri goljufije, do katerih je v zadnjih tednih prišlo v pokrajini Bari, kjer moški v zaporu čaka na sodnikovo odločitev.
Žrtve goljufa so bile starejše osebe
tržič - Nerodnemu roparju je spodletelo
APrimorski
~	dnevnik
tržič - Azbest
Izmenjava
• ■ v	•
izkušenj z »belim mestom«
Združuje ju tragedija, a tudi bojevitost in upanje v boljšo prihodnost. Tržiška županja Silvia Altran se je v Rimu srečala s Titti Palazzetti, županjo občine Casale Monferrato. Temu kraju v Piemontu nekateri pravijo tudi »belo mesto«: v njem je namreč obratovala tovarna Eternit, v kateri je s smrtonosnim azbestnim prahom prišlo v stik ogromno delavcev. Altranova se je s Palazzet-tijevo pogovorila ob robu državne skupščine na temo azbesta z naslovom Izzivi reform, sodstva in razvoja: v smeri enotnega zakonskega besedila, ki jo je organizirala parlamentarna preiskovalna komisija za nesreče pri delu in poklicne bolezni.
»Z županjo Palazzettijevo sva se pogovorili o vprašanjih sanacije azbesta in o pomenu raziskovanja. Tudi občina iz Piemonta namreč veliko vlaga v raziskovanje možnih oblik zdravljenja azbestnih bolezni, zato sva soglašali, da bi si lahko občini izmenjali izkušnje. Čeprav imajo v kraju Casale Monferrato težave zaradi razveljavitve procesa, tudi tam ocenjujejo, da prihaja na tem področju do preobrata,« je povedala Silvia Altran.
Na rimskem srečanju je tekla beseda o pomenu državnih finančnih sredstev za sanacijo azbestnih kritin in drugih azbestnih materialov; ta denar bi morale krajevne uprave uporabljati, ne da bi jih pri tem omejeval pakt stabilnosti. Če bo sanacija potekala počasi kot doslej, se bo namreč Italija znebila nevarnega materiala šele čez 85 let. Pri tem ne pomaga niti zakonska zmešnjava: zato, pravi županja Silvia Altran, bi bilo treba čim prej sestaviti in sprejeti enotno zakonsko besedilo, s katerim bi premostili sedanjo zakonsko razdrobljenost na tem področju.
»Sredi decembra bo v Rimu potekalo še eno srečanje. Posvečeno bo modelu zdravstvene oskrbe, ki jo žrtvam azbesta ponujajo v občini Casale Monfer-rato. Preučili bomo, ali bi bilo mogoče ta model uporabiti tudi pri nas, na primer preko deželnega centra za zdravljenje azbestnih bolezni Crua, ki ima sedež v Tržiču,« je pojasnila tržiška županja Silvia Altran.
O azbestu in delovanju deželnega centra Crua je tekla beseda tudi na zadnji seji tržiškega občinskega sveta.
Pobegnil je praznih rok
V trgovino Sirene Blu je
vdrl z nožem v roki, ampak ni znal odpreti blagajne - Tržiški karabinjerji ga še niso izsledili
Trgovina Sirene blu v Tržiču
bonaventura
Rop mu je spodletel, saj k sreči ni bil pretirano spreten, uspelo pa mu je pobegniti. Tržiški karabinjerji iščejo moškega, ki je v sredo zvečer z nožem v roki vstopil v trgovino Sirene Blu v Ulici Garibaldi v Tržiču. Okrog 19.30, tik pred zaprtjem trgovine, kjer prodajajo detergente in kozmetiko, si je ropal za-kril obraz in vdrl v prodajne prostore. Uslužbenki pri blagajni je zagrozil z nožem in ji zakričal, da hoče iz blagajne vzeti denar.
Škoda le, da sam ni znal odpreti predala z bankovci in kovanci. Po neuspelem poskusu odprtja blagajne se je moški še bolj vznemiril, morda tudi zato, ker je opazil, da so bili v trgovini še
drugi uslužbenci. Tedaj je praznih rok pobegnil iz trgovine: uslužbenka, ki je tekla za njim, je videla, da je bežal v smeri Ulice Manzoni in Ulice Duca DAosta.
Po nepotrjenih informacijah je k roparjevemu neuspehu prispevala tudi sama blagajničarka, ki naj bi se mu uprla s plinskim razpršilcem, kar pa karabi-njerji še preverjajo. Po pričevanju uslužbenke naj bi se ropar izražal v polomljeni italijanščini. To je potrdil tudi poveljnik tržiških karabinjerjev Daniele Panig-hiello, po katerem pa ni rečeno, da je šlo za tujega državljana. Težave pri izražanju bi mu lahko povzročila tudi živčnost. Karabinjerji so uvedli preiskavo, včeraj pa moškega še niso izsledili.
16
Petek, 4. decembra 2015
GORIŠKI PROSTOR
/
nova gorica - Nevenka Volk Rožič na čelu območne Gospodarske zbornice
Na prvem mestu interesi lokalnega gospodarstva
Pred nekaj dnevi je vajeti Gospodarske zbornice Slovenije - Območne zbornice za severno Primorsko prevzela Nevenka Volk Rožič. Dosedanja direktorica Mirjam Božič se je po petnajstih letih direktorovanja in po tridesetih letih dela na gospodarski zbornici namreč upokojila. Tudi pod novim vodstvom ostajajo v ospredju interesi lokalnega gospodarstva.
Volk Rožičeva je na zbornici zaposlena slaba tri leta, kjer je doslej opravljala dela in naloge samostojne svetovalke, pred tem je nabirala izkušnje v javni in državni upravi, še pred tem pa v gospodarstvu. Je predsednica Društva za kadrovsko dejavnost na področju severne Primorske in višješolska predavateljica vsebin kot so organizacije in menedžment. »Tudi po svojem dojemanju sem bila vedno na strani gospodarstva,« pravi magistrica poslovnih ved, ki je prepričana, da je ključna naloga zbornice v razumevanju interesov lokalnega gospodarstva. »Na tem področju se trenutno ukvarjamo z dvema aktualnima zadevama na regionalni ravni: z reševanjem problematike, ki se nanaša na oskrbo z električno energijo v Posoč-
goriška - Obisk
Spodbujajo sodelovanja s Koroško
Delegacija županov iz Goriške regije se je pred kratkim mudila na avstrijskem Koroškem. Tam se je srečala z deželnim svetnikom za gospodarstvo, turizem, kulturo in kmetijstvo Christianom Ben-gerjem (ljudska stranka - OVP), z županjo Celovca Marie Luise Mat-hiaschitz (SPO) ter z županom Beljaka Guntherjem Alblom (SPO). Delegacija je na obisk prišla na povabilo Alpsko-jadranskega centra za čezmejno sodelovanje (AACC).
Namen srečevanja s koroškimi upravitelji je bilo dogovarjanje o programih in projektih v okviru novega programskega obdobja EU, je povedal predsednik AACC Bernard Sadovnik. Na čelu delegacije iz Goriške sta bila župana Nove Gorice Matej Arčon in občine Brda Franc Mužič, z njima je tudi bil direktor Regionalne razvojne agencije (RRA) Severne Primorske Črtomir Špacapan. (il)
ju, ter s cestno infrastrukturo, ki v takem stanju kot je, vpliva na okrnjen dostop do naše regije in posledično na zmanjšanje konkurenčnosti lokalnega gospodarstva,« poudarja nova direktorica in dodaja, da so njihova prizadevanja pravzaprav v dobrobit vsem, ne le članom zbornice. Teh je približno 350. »Število članov zbornice je stabilno že nekaj let. V strukturi imamo velika, srednja, mala in mikro podjetja. Slednja so po številu najštevilčnejša. Če pa gledamo po drugačnih kazalnikih, so velika tista, ki največ prispevajo k številu zaposlenih,« našteva.
Na gospodarski zbornici bodo nadaljevali z do sedaj uveljavljenimi praksami. »Vedno pa je moč svoje delovanje še izboljšati. V naslednjem obdobju se bomo trudili, da bomo našo prepoznavnost v regiji izboljšali, predvsem pa da bomo ponujali kakovostne storitve za naše člane,« pojasnjuje Nevenka Volk Rožič
S člani nadaljujejo prakso redne komunikacije. »Še posebej smo želeli nuditi podporo za mikro podjetja oziroma postati njihovo mesto srečevanja. V tej povezavi smo že v preteklosti zastavili, sedaj pa še posebej intenzivno delamo na dogodkih Točno opoldan vsako tretjo sredo v mesecu. Izbiramo teme, ki so zanimive za mikro podjetja. Naslednji dogodek bo v januarju, govorili pa bomo o tem, kako lahko gospodarska zbornica pomaga mikro podjetjem pri nastopu na tujih trgih. Področje internacionalizacije je namreč gotovo področje, kjer smo na gospodarski zbornici odlični,« je prepričana sogovornica.
Zbornica se povezuje tudi s sorodnimi organizacijami na drugi strani meje. »S Trgovinsko zbornico v Gorici smo v preteklosti podpisali dogovor. Vse aktivnosti so bile, kolikor sem seznanjena, izvedene na našo pobudo, je pa sedaj že čas, da se te zadeve ponovno obudijo,« pravi direktorica. Na gospodarski zbornici v luči čezmejne-ga povezovanja nudijo brezplačna svetovanja tako za člane kot za nečlane. Direktorica omenja projekt Adriatinn, v okviru katerega ponujajo brezplačno svetovanje na področju gospodarskega prava in finančno-administrativnih zadev. Po novem letu pripravljajo tudi novost - brezplačna svetovanja na področju carinskih postopkov. V letošnjem letu so izpeljali projekt Transar-mon, kjer so med drugim opredelili ključna področja za vse tiste, ki si želijo opravljati storitve v Italiji - tako na področju varstva pri delu, higiene živil, mobilnosti ... »V tej povezavi na območni zbornici ponujamo brezplačno svetovanje za tiste, ki jih zanima izvajanje storitev v Italiji,« zaključuje Nevenka Volk Rožič.
Katja Munih
gorica - Priznanje pokrajine
Svetovno priznani mojster tetovaž je doma v Gradežu
V	začetku prihodnjega leta razstava del Alexa De Paseja
Tetoviranje je tudi umetnost, Goriška pa na tem področju premore umetnika. Gre za 40-letnega Alexa De Paseja iz Gradeža, ki se s tetoviranjem ukvarja že četrtstoletja, velja pa za enega izmed najboljših realističnih tetovatorjev na svetu. Zaradi njegovih dosežkov in slovesa ga je predsednik pokrajine Enrico Gherghetta nagradil kot ambasadorja umetnosti v svetu in ponos Goriške. Potem ko so z njegovimi »tetova-žami« okrasili številne naslovnice specializiranih revij, bodo v začetku prihodnjega leta na Goriškem odprli razstavo njegovih del.
V	sklopu pobude Tatuaggi nell'arte (Teto-važe v umetnosti) bo pokrajina tudi seznanjala višješolske dijake s tveganji, povezanimi
s tetoviranjem, (av)	A,ex De Pase ¡n Enrico Gherghetta
Nevenka Volk Rožič je nadomestila dosedanjo direktorico Mirjam Božič foto k.m.
Pod občino našli granato
Med izkopavanjem temeljev v okviru obnavljanja občinske palače na Trgu Republike v Tržiču so našli tudi neeksplodirano granato kalibra 75 mm iz časa prve svetovne vojne. Včeraj so jo pristojne službe varno odstranile.
V Fari iščejo delavca
Občina Fara je pripravila projekt družbeno koristnih del, v okviru katerega bo začasno zaposlila enega uslužbenca. Pomagal bo pri reorganizaciji občinskih uradov in arhiviranju dokumentov. Kandidature zbirajo na uradu za zaposlovanje v Gorici do 16. decembra.
Prestolnica svilogojstva
V Pokrajinskih muzejih v goriškem grajskem naselju bodo danes ob 12. uri odprli razstavo na temo Gorice, prestolnice svilogojstva. Odprtje bodo ob 18. uri pospremili z nastopom japonske flavtistke Tomoko Sato in pianista Andrea Ruclija; vstop bo prost. (av)
Miklavževanje v Rupi
Miklavž bo jutri obiskal tudi Rupo. Dobrega svetnika bodo otroci na sedežu društva Rupa-Peč pričakali ob 19. uri.
Danes lučke in drsališče
Prižig novoletnih lučk in odprtje drsališča bo danes ob 17. uri na Bevkovem trgu v Novi Gorici. Začetek novoletnih prireditev bo pospremil nastop Plesnega studia Element in otrok iz solkanskega vrtca.
ronke - Občina sprejela nov pravilnik
Kazni za divje odlagalce
Bolj slane globe za ljudi, ki ne bodo vestno ločevali in odlagali odpadkov, ter za vandale
Divje odlaganje odpadkov ob cestah in v drugih krajih, ki temu niso namenjeni, je tudi v ronški občini zelo razširjen pojav. Temu problemu je treba prišteti škodo, ki jo povzročajo vandali v parkih in na drugih javnih površinah, kjer zelo pogosto uničujejo zabojnike in koše za odpadke. Da bi preprečila ta nesramna ravnanja, je občinska uprava iz Ronk v prejšnjih dneh sprejela nov in ostrejši pravilnik, ki določa nova pravila in za kršitelje predvideva bolj ostre kazni kot doslej.
Kdor poškoduje opremo, kot so koši za odpadke v parkih, poulični zabojniki na ulicah ali v občinskem središču za zbiranje odpadkov v Ulici La-voro artigiano, bo kaznovan z globo. Predvidena denarna kazen je med 200 in tisoč evrov. Med 100 in 600 evrov pa bodo morali plačati tisti, ki jih bodo ronški mestni redarji zasačili pri mazanju, risanju ali lepljenju po koših, tablah, prometnih znakih ali zabojnikih. Enako bo kaznovano tudi pušča-
nje informativnega in promocijskega gradiva v krajih, kjer to ni dovoljeno.
Občani bodo morali biti pri ločevanju odpadkov še bolj pazljivi kot doslej. Če bodo poulične zabojnike in koše uporabljali za odlaganje drugih gospodinjskih odpadkov, ki jih praviloma družba Isontina ambiente odvaža po sistemu »od vrat do vrat«, bodo morali odšteti med 50 in 300 evrov.
A to še ni vse. Do tristo evrov denarne kazni lahko doleti tudi občane, ki ne bodo spoštovali koledarja odva-žanja odpadkov in bodo vreče s smetmi predolgo puščali na pločnikih pred svojimi domovi. Dvakrat toliko bo plačal tisti, ki bodo na napačnih mestih ali ob napačnem času puščali kosovne odpadke. Kdor bo oviral delo uslužbencev podjetja, ki skrbi za od-važanje in upravljanje z odpadki, bo plačal med 100 in 600 evrov, do tristo evrov pa bodo morali odšteti »tatovi« odpadkov ter občani, ki ne bodo dobro zapirali vreč z odpadki.
Odpadki v Ronkah
bonaventura
nova gorica - V podjetju Gostol-Gopan
Presegli so poslovne načrte in načrtujejo širitev na nove trge
V novogoriškem Gostol-Gopanu uspešno zaključujejo letošnje poslovno leto. »Poslovanje je skladno z načrti, v nekaterih kazalnikih smo celo izboljšali planske številke - v načrtu smo namreč imeli 16 milijonov evrov realizacije, kar smo presegli. V primerjavi z letom 2014 smo dosegli 30-odstotno rast prihodkov,« pravi direktor Gostol-Gopana Matjaž Kompara. Dobiček bo po direktorjevih besedah skladen s pričakovanji, morda bo celo presežen, a dokler se leto ne zaključi, končnih številk v podjetju še nimajo.
»Poleg intenzivnega trženja in številnih sklenjenih prodajnih pogodb za opremo industrijskih pekarn, so bili v letošnjem letu potrebni izjemna vztrajnost, dosledno
izpolnjevanje planiranih nalog in večkrat tudi nadpovprečni napori, da smo leto 2015 zelo uspešno izpeljali,« pravijo v Gostol-Gopanu, kjer se zavedajo velike konkurence v svoji branži. Zato se vse intenzivneje usmerjajo v ponujanje celovitih rešitev, ki so prilagojene željam kupcev. »Imamo močno inženirsko ekipo, kar nam omogoča lasten razvoj produktov katerih ključni deli in montaža potekajo v Gostol-Gopanu,« pojasnjuje direktor.
V podjetju beležijo kar 98-odstotni izvoz. Do nedavnega so največ izvozili na vzhodne trge. »Ne želimo pa biti odvisni samo od teh trgov. V zadnjih letih se utrjujemo tudi na zahodnoevropskih trgih Belgije, Italije, Finske in Norveške,« našteva Vasja Mi-
helj, direktor trženja. »Italijanski trg je za nas zelo pomemben. Vsako leto tja prodamo kakšno zahtevno linijo,« dodaja Kompara. V 4-letno strategijo podjetja pa so zapisali še načrte za širitev na trge Severne Amerike, južne Afrike in Bližnjega vzhoda. Del strategije pa je tudi sprememba organiziranosti v skupini Gostol, ki ima hčerinska podjetja še v Rusiji in BiH. V Novi Gorici ohranjajo razvoj in raziskave, v ta namen nameravajo tam postaviti razvojno-testni center, v Novi Gorici ostanejo tudi vse visoko tehnološke in zahtevne strojne obdelave in montaža. Načrtovane spremembe lastništva podjetja pa direktor ne komentira, zagotavlja le, da je optimist in da sprememba ne bo vplivala na strategijo za nadaljnja štiri leta. (km)
/
GORIŠKI PROSTOR
Petek, 4. decembra 2015
17
gorica - Alpinistka Nives Meroi o podvigih z možem in knjigi
Gora, ki je ni na zemljevidu
V dvorano Fundacije Goriške hranilnice se je v sredo natrlo kar sto petdeset ljudi. Nekatere so prireditelji preusmerili v sejno sobo, kjer je bilo mogoče slediti dogajanju na zidnem ekranu. Slovensko govorečih gledalcev ni bilo več kot deset kljub prepričanju, da smo planinski, gorniški narod. Odmevna alpinistka Nives Meroi, doma na Trbiškem, je v pogovoru s publicistko Margherito Reguitti namreč predstavila svojo zadnjo knjigo z naslovom Non tifaro aspettare (Ne bom te pustila čakati). Z možem Romanom Benetom, doma iz Rateč, sta preplezala dvanajst od štirinajstih osemtisočakov. V knjigi opisuje virtualni vzpon na petnajsto več kot osem tisoč metrov visoko goro, ki je ni nikjer na zemljevidu, a sta se z njo spopadla v borbi za življenje ali smrt.
Povejmo vse po vrsti. Zakonca v vsakdanjem življenju ali alpinista v navezi nad pet tisoč metrov sodita v tisto zvrst gornikov, ki jih v slovenskem svetu poznamo preko zapisov Aleša Kunaverja, Nejca Za-plotnika, Vikija Grošlja, Toneta Škarje, Staneta Belaka, Dava Karničarja, Igorja Škamperla, Dušana Jelinčiča in drugih. Zvrst, ki se je oblikovala pred nekaj desetletji v gorskem prostoru Julijskih Alp ne glede na državno pripadnost. Med značilnosti takšnega gorništva sodi spoštovanje gora, zaradi česar jih ne osvajamo, temveč se nanje le povzpnemo, sodi dosledno odnašanje odpadkov, spoštovanje krajevnega prebivalstva, samostojno noš-njo osebne opreme, odpoved zadnjim metrom vzpona, ker so za domačine vrhovi gora sveti. Sodi tudi odpoved jeklenkam kisika, ki je na območju smrti, se pravi nad 8000 metri, še kako dobrodošel, a ne nujno potreben, če je telo aklimatizirano in je vadba potekala v skladu s fiziologijo človeškega organizma.
Merojeva je kritično razkrila povsem drugačen himalajski svet: svet opuščenih odpadkov, agencijskih helikopterskih prevozov do baznih taborov, od koder neutrudni šerpe opremljajo smeri, po katerih se fičfiriči vzpenjajo vrh Himalaje iz dveh dni prej zapuščenih foteljev. In slabše: te dni se zopet govori o poživilskih sleparijah med atleti različnih narodov. V Himalaji in Andih ni kaj dosti drugače. Vse več je »klien-tov«, ki od potovalnih agencij pričakujejo uresničitev reka »veni, vidi, vici«, če ne drugače pa s halucinogeni.
Ko sta se Nives in Romano vzpenjala na dvanajsti osemtisočak, je njega zajela močna kriza. Dejal ji je, naj sama nadaljuje do vrha, medtem ko se on umakne v dolino. Ni sprejela takšnega premišljanja in vrnila sta se skupaj. Tedaj je imel trideset let. Sledilo je nekaj let hude in nenavadne kostne bolezni, ki ni omogočala rednega življenja, kaj šele izrednih naporov. Enainsedemdeset dni je preživel v izolaciji. Znašel se je v okoliščinah samote, kot če bi bil v nevihti v visokogorskem šotoru. Čakal je brez obupavanja ali hlastanja za rešitvijo. Takšne drže se je naučil v visokogorjih. Prvemu na svetu je zdravniška ekipa poskusno odredila nov način zdravljenja in uspelo je! Spet sta dvigovala višinsko lestvico vzponov: do 4000, 5000 metrov in više. Pred poldrugim letom sta se znašla spet na pobočjih, ki sta jih okusila štiri leta prej. Brez kisika in brez šerp, ki bi nameščale vrvi. Dosegla sta vrh Kančen-zenge. Sicer ne glavnega, ker sta zašla, a kaj bi tisto, saj je šlo le za nekaj metrov razlike. Z njima dvema je vrh grebena bil v mislih tudi neznani darovalec odrešilnega kostnega mozga.
Njuno navajenost na osamljenost in samostojnost avtorica knjige pripisuje križarjenju po obmejnih Julijcih, ki so toliko let samevali, ker so se jim alpinisti izogibali. Med tem delom razlage je zapadla v negativno mitiziranje graničarjev, ki naj bi za vsako večjo skalo prežali z AK-47 v rokah. Mnogi med nami poznajo drugačen film.
Iz publike je bilo postavljeno vprašanje o pripravah na vzpone in o gorniškem zanosu, ki preveva himalajska potovanja.
Brez zadrege je izpovedala, da mora prvi del pojava prevzemati sama, drugemu pa se prepušča partner. Iz dvorane je bilo še slišati posmehljive komentarje, povezane s salonsko TV serijo Monte Bianco. Pričakovati je, da bo v naslednjih poletjih kar nekaj mrtvih več v gorah, ker prejema prebivalstvo takšne kičaste informacije. (ar)
Nives Meroi v Gorici (levo) in z možem Romanom Benetom (zgoraj)
nova gorica
Na parkirišču z nožem nad žensko
Na parkirišču v središču Nove Gorice je v sredo zvečer prišlo do roparske tatvine. Roparja še iščejo.
Po dosedanjih ugotovitvah je ob 21.47 na parkirišču v Kidričevi ulici neznanec z nožem v roki pristopil do 43-letne ženske, ji zagrozil in jo odrinil tako, da je padla po tleh, tedaj pa ji je iz rok iztrgal torbico z denarnico, osebnimi dokumenti in mobilnim telefonom. Zatem je pobegnil s kraja in stekel v smeri Ulice Gradnikove brigade. Za njim je stekla tudi ženska, ki sta ji v Ulici Gradnikove brigade v pomoč priskočila dva naključna občana, vendar storilca niso uspeli ujeti. Slednji je med begom odvrgel oško-dovankino torbico z vsebino in izginil neznano kam. Novogoriški policisti neznanca še niso uspeli izslediti, z ropom so seznanili tudi tamkajšnje državno tožilstvo. Po sedanjih ugotovitvah je ropar višje in suhe postave ter temnejše polti, nosil pa je sivo jakno s kapuco na glavi.
Policisti naprošajo morebitne očividce oz. vse, ki bi lahko nudili koristne informacije, da se zglasijo na policiji.
gorica - Junija
Shod alpincev tudi priložnost za promocijo
»Shod alpincev je velika priložnost tudi iz ekonomskega vidika; pomembno je, da bodo trgovci in gostinci sodelovali,« pravi Marzio Bodria, ki že več let skrbi za marketing in promocijo državnih in drugih shodov al-pincev po Italiji. Včeraj je skupaj s predsednikom združenja ANA iz Gorice Verdolivo in županom Romolijem predstavil program shoda alpincev Trive-neta, ki bo v Gorici junija prihodnjega leta. Med 17. in 19. junijem bo potekala vrsta slovesnosti pri spomenikih, vojaških pokopališčih in kostnicah, prirejajo pa tudi baldado, razstave, »alpinsko noč« za mlade in »aplinsko vas« na Travniku, kjer naj bi značilne dobrote ponujali krajevni proizvajalci. »Shod Triveneta je po številu udeležencev drugi največji shod v Italiji,« je poudaril Bo-dria, po katerem bo dogodek dobra priložnost za promocijo mesta.
gorica - Dolge čakalne dobe na urgenci
Naveličan čakanja na urgenci je nazadnje odšel v Šempeter
Dolge čakalne dobe so na številnih urgentnih oddelkih italijanskih bolnišnic prej pravilo kot izjema. Protestna pisma in pričevanja bolnikov, ki so obsojeni na mučno posedanje v čakalnicah, so dokaj pogosti tudi v Gorici in Tržiču: zlasti v dneh največjega »navala« mora imeti pacient, ki je po postopku triaže vključen med nenujne primere, kar nekaj potrpljenja. To se je minuli konec tedna zgodilo tudi našemu bralcu, ki je sprva poiskal pomoč na goriški urgenci, naveličan čakanja pa se je naposled obrnil na šempetrsko bolnišnico.
»Na goriško urgenco me je hčerka pripeljala v soboto zvečer, ker sem se ure-zal v prst. Na domu smo čistili zaklanega prašiča: čeprav sem lovec in imam pri teh zadevah izkušnjo, mi je nož pri čiščenju spodrsnil. Precej globoko sem se urezal v prst leve roke. Rana je krvavela, zato sem si roko zavil v prtiček in od-
hitelna urgenco,« pravi Vito Primožič in nadaljuje: »Ob prihodu sem rano pokazal bolničarki, ki je ob vhodu sprejemala paciente. Rekla mi je, da bo potrebno šivanje. Dobil sem vrečko z ledom, nato pa sem tri ure sedel v čakalnici. Nekdo drug mi je zaupal, da je tam čepel že kakšnih šest ur. Naveličan in utrujen sem se odločil, da odidem domov in se vrnem naslednjega dne,« pravi Primožič, ki se je v nedeljo res vrnil v Ulico Fatebene-fratelli, po enournem čakanju pa se je odločil, da poišče pomoč v šempetrski bolnišnici. »Kako je mogoče, da morajo ljudje v Gorici toliko čakati? V Šempetru so mi rano razkužili, dobil sem injekcijo, opravil sem tudi rentgensko slikanje. Zdravnik je ocenil, da je šlo za resno poškodbo, šivati pa ni več mogel,« razlaga Primožič.
Za pojasnila smo zaprosili zdravstveno podjetje, kjer so nam potrdili, da
je Primožič v soboto prišel na urgenco ob 18.17, poklicali pa so ga šele ob 21.31, ko ga v čakalnici ni bilo več. »Čakalna doba se žal lahko podaljša, ko pride naenkrat na urgenco veliko pacientov. Tako je bilo tudi prejšnjo soboto, ko je osebje moralo poskrbeti za številne bolnike in več nujnih primerov. Primožič je v postopku triaže dobil belo oznako, pred njim so imeli prednost pacienti z rumeno in rdečo, ki so potrebovali takojšnjo oskrbo. To je vzrok čakanja,« pojasnjuje zdravstveno podjetje. Problem dolgih čakalnih vrst na urgencah naj bi v prihodnje omilili centri za primarno oskrbo, ki jih predvideva deželna reforma zdravstva. V teh centrih bosta navzoča zdravnik in bolničar, zagotavljali pa bodo tudi urgentno pomoč. Na Goriškem jih bo predvidoma šest, prva dva pa naj bi v kratkem odprli v Krminu in Gra-dežu. (Ale)
stara gora - Bolnišnični oddelek za invalidno mladino
Sedanje montažne paviljone bo nadomestila novogradnja
Vodstvo oddelka za invalidno mladino v Stari Gori že desetletja opozarja na dotrajane tri montažne paviljone v katerih je nameščenih več kot 50 otrok in odraslih oseb s poškodbami možganov. Potem ko je lanski inšpekcijski nadzor ugotovil neustreznost prostorov, je v začetku letošnjega leta ministrstvo za zdravje odobrilo denar za novogradnjo. Namesto treh montažnih objektov naj bi dobili enega večjega. Ministrstvo je na zadnji proračunski seji odobrilo 2,6 milijona evrov za štirimilijonsko investicijo v gradnjo objekta, preostali denar bo prispevala šempetrska bolnišnica, ki je za del investicije najela kredit. Zataknilo pa se je pri izboru projektantov, kar bo začetek gradnje lahko zamaknilo celo za šest mesecev.
Med devetimi prijavljenimi ponudniki je bil že izbran izvajalec projektne dokumentacije, a je eno od neizbranih podjetij vložilo zahtevek po reviziji. »To pravico pač imajo. Vse kar lahko mi naredimo je, da apeliramo na državno revizijsko komisijo, naj postopek pospeši,« zadevo komentira direktorica šempetrske bolnišnice Nataša Fikfak. Po najslabšem scena-
riju bi zahteva za revizijo pomenila polletni zamik začetka del, ki predvidevajo ru-šitev treh starih montažnih paviljonov in izgradnjo enega večjega objekta. »Grenak priokus je, ker stojimo s stvarmi, ki smo jih že predvideli, oziroma bi lahko nadaljevali s temi gradbenimi izkušnjami, ki smo jih pridobili pri projektu izgradnje urgentne-ga centra,« obžaluje direktorica. Ko se bodo dela enkrat vendarle začela, bodo morali okrog 50 otrok in odraslih s poškodbo možganov iz omenjenih treh paviljonov začasno namestiti drugam.
Denar, ki ga je odobrilo ministrstvo in preostali del, ki ga bo do zneska štirih milijonov zagotovila bolnišnica, je namenjen izključno za gradnjo, opozarja Jurij Kara-pandža, vodja oddelka v Stari Gori, nikakor pa ne za opremo. »Zato se zavedamo, da bo vsak doniran ali kako drugače zbran denar v ta namen dobrodošel,« dodaja. Eden od virov sredstev za opremo je prispevek novogoriške fundacije Vrabček upanja. Predsednica upravnega odbora fundacije, Darja Povšič Peršolja, in direktorica bolnišnice Nataša Fikfak sta v sredo
Jurij Karapandža (zgoraj) ter Darja Povšič Peršolja in Igor Simčič (desno) fotok.m.
v Novi Gorici podpisali dogovor o namenski porabi 130.000 evrov za nakup opreme za nov rehabilitacijski center, ki so se v okviru raznih prireditev in akcij nabrali od začetka delovanja fundacije v letu 2010. Ena najodmevnejših letošnjih prireditev s humanitarno noto je bila poletna nogometna tekma v Biljah. V eni od ekip je igral tudi monaški knez Albert II. Zbrana sredstva - med največjimi donatorji je bil Igor Simčič, direktor podjetja Esimit Europe, -
so bila namenjena šempetrski porodnišnici in omenjeni fundaciji.
Več kot 56.000 evrov, že pridobljenih iz fundacije, so na oddelku za invalidno mladino vložili v nakup nujno potrebne opreme: kupili so nekaj najsodobneje opremljenih bolniških postelj za nego najtežje prizadetih pacientov, elektro stimulatorje, počivalnike, stolčke za motorično prizadete otroke, ortopedsko opremo in opremo za nevrofizioterapijo. (km)
16	Četrtek, 94. decembra 2015_GORIŠKI PROSTOR	/
štandrež
Za otroke ekološka predstava
Otrokom osnovne šole Fran Erjavec in malčkom iz štandreške-ga vrtca bodo danes postregli z gledališko predstavo Do tiste stezice, ki jim jo poklanjata Zveza kulturnih društev Nova Gorica in Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti - Območna izpostava Nova Gorica v sodelovanju s Prosvetnim društvom Štandrež in domačo župnijo. V župnijskem domu Anton Gregorčič bo z začetkom ob 11. uri nastopila skupina Face, ki deluje v okviru kulturnega društva Slavec Solkan. Predstava je igra z ekološko vsebino. V gozd, kjer je bilo vse v redu in prav, prideta razbojnika, Frko in Lin. Njuni nameni gozdnim prebivalcem niso po volji, zato ju želijo izgnati. Oba sta velika in močna, gozdni škratje pa majhni, zato pokličejo na pomoč kraljico Gajo. Jim bo uspelo pregnati razbojnike in obvarovati neokrnjen gozd?
[13 Lekarne
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
ALESANI, Ul. Carducci 40, tel. 0481530268.
DEŽURNA LEKARNA V FARI
BACCHETTI, Ul. Dante 58, tel. 0481888069.
DEŽURNA LEKARNA V FOLJANU
DI MARINO, Ul. Bersaglieri 2, tel.
0481-489174.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
OBČINSKA 1, Ul. Aquileia 53, tel.
0481-482787.
DEŽURNA LEKARNA V KRMINU
STACUL, Ul. F. di Manzano 6, tel.
0481-60140.
~M Gledališče
GLEDALIŠKA REVIJA »A TEATRO CON L'ARMONIA« ob 16. uri: v gledališču San Nicolo, Ul. 1. Maggio 84, v Tržiču 6. decembra »Ieri una volta«, nastopa gledališka skupina Bandablanda; v župnijskem gledališču Pija 10. V Šta-rancanu, Ul. De Amicis 10, 13. decembra »Buffalo Bill Trieste 1906«, nastopa gledališka skupina Amici di San Giovanni. Predprodaja vstopnic v krožku ACLI v Ul. 1. Maggio v Tržiču ob petkih in sobotah 16.00-17.00 ali pri Pro Loco v Ul. Dante 10 v Štarancanu ob petkih in sobotah 10.00-12.00 ter eno uro pred predstavami. Več na www.teatroarmonia.it.
GLEDALIŠKI FESTIVAL »CASTELLO DI GORIZIA«. NAGRADA MACE-DONIO: v Kulturnem domu v Gorici danes, 4. decembra, ob 20.30 »Il barbiere di Siviglia«, nastopa gledališka skupina Teatro Immagine iz Benetk; predprodaja vstopnic v knjigarni Antonini na Korzu Italia 51 v Gorici (tel. 0481-30212).
V	GLEDALIŠČU VERDI V GORICI 5. decembra ob 20.45 »Il visitatore«, igrajo Alessandro Haber, Alessio Boni. 10. decembra ob 21. uri poklon pokojnemu italijanskemu kantavtorju Luciu Dalli, nastopil bo pevec Ron. Več na www3.comune.gorizia.it/teatro.
V	KULTURNEM DOMU V NOVI GORICI: danes, 4. decembra, ob 20. uri »Staro za novo«, Boris Kobal in Tin Vodopivec; informacije pri blagajni vsak delavnik 10.00-12.00, 15.0017.00 in uro pred pričetkom prireditev, tel. 003865-3354016; blagaj-na@kulturnidom-ng.si.
V	OBČINSKEM GLEDALIŠČU V GRADIŠČU ob 21. uri: 11. decembra »Der-vish, nastopa turški plesalec Ziya Azazi; informacije po tel. 0481969753 in na www.artistiassociatigo-rizia.it.
V	SLOVENSKEM NARODNEM GLEDALIŠČU v Novi Gorici: 5. decembra, ob 20. uri »Pašjon« (Iztok Mlakar); informacije po tel. 003865-3352247 ali na blagajna@sng-ng.si.
M* Kino
DANES V GORICI
KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 19.50 -22.10 »Heart of the sea - Le origini di Moby Dick«.
Dvorana 2: 18.10 - 20.00 - 22.00 »Chiamatemi Francesco - Il papa della gente«.
Dvorana 3: 17.10 - 19.40 - 22.00 »Mon roi - Il mio re«.
DANES V TRŽIČU
KINEMAX Dvorana 1: 17.15 - 20.00 -22.15 »Heart of the sea - Le origini di Moby Dick«.
Dvorana 2: 17.30 »Il viaggio di Arlo«; 20.10 - 22.10 »Il sapore del successo«. Dvorana 3: 17.45 »Hunger Games - Il canto della rivolta« 2. del; 20.10 »Il viaggio di Arlo«; 22.00 »The visit« (prepovedan mladim pod 14. letom). Dvorana 4: 17.30 »La felicita e un sistema complesso«; 20.00 - 22.10 »Regression«.
Dvorana 5: 17.45 - 19.50 - 22.00 »Chiamatemi Francesco - Il papa della gente«.
DANES V NOVI GORICI
V	KULTURNEM DOMU 18.00 »Vrvež v moji glavi« (Filmski vrtiljak).
Razstave
V	GORICI: v Fundaciji Goriške hranilnice v Gosposki ul. (Ul. Carducci) 2 je na ogled razstava z naslovom »Soldati. Quando la storia si racconta con le caserme«; do 28. februarja 2016 ob sobotah 15.30-19.00, ob nedeljah 10.00-13.00, 15.30-19.00; vstop prost. Vsako soboto in nedeljo bodo potekali vodeni ogledi razstave ob 17. uri.
V	MUZEJU SV. KLARE, na Verdijevem korzu v Gorici je na ogled razstava »Habsburžani - Štiri stoletja vladavine v obmejni grofiji 1500-1918«. Uredila sta jo Marina Bressan in Marino De Grassi in vsako nedeljo ob 16.30 nudita brezplačen vodeni ogled razstave; do 31. januarja 2016 ob petkih in sobotah 10.30-13.00, 15.30-19.00, ob nedeljah 10.30-19.00; vstop prost.
V	GALERIJI LEG ANTIQUA je na ogled razstava z naslovom »Una Gorizia lontana. Sergio Altieri. Tempere su tela 2010-2015«; do 10. januarja 2016 vsak dan 9.00-12.30, 15.30-19.30.
V	GALERIJI ARS na Travniku v Gorici je na ogled dobrodelna prodajna razstava umetniških del »Umetniki za karitas 2015«. Izkupiček prodanih del bo šel v Sklad Bogdana Zorža za pomoč otrokom.
V	GALERIJI LA BOTTEGA v Ul. Nizza 4 v Gorici bo danes, 4. decembra, odprtje skupinske razstave umetnikov Saetti, Cesetti, Consagra, Celiberti, Spacal, Licata, Bardusco, Finzi, San-tomaso, Guidi, Paolucci, Tramontin, Marinotto, Bacci, Morandis; na ogled bo do 7. januarja 2016 od torka do sobote 10.30-12.00 in 16.30-19.00.
»MIŠKA S PARIZA PO KRMINU« je naslov razstave, ki je na ogled v kavarni Massimiliano v Krminu. Marko Vogrič, član Fotokluba 75, razstavlja svoje fotografije posnete s camero obscuro s Pariza in Krmina z mišje perspektive; do 8. januarja 2016, vsak dan 7.30-22.00.
»FRANCO DUGO - I COLORI DELL'ARIA« je naslov razstave, ki jo bodo odprli v galeriji studiofaganel na Drev. XXIV maggio 15/c v Gorici v petek, 11. decembra, ob 18. uri; predstavil jo bo Saša Quinzi. Na ogled bo do 9. januarja od torka do sobote 9.3013.00, 16.00-19.00. Več na www.stu-diofaganel.com.
V	KULTURNEM CENTRU LOJZE BRA-TUŽ v Gorici je na ogled likovna razstava, ki je nastala v sodelovanju z galerijo Rika Debenjaka »Med tukaj in onkraj. Andrej Jemec«; do 23. januarja 2016 ob prireditvah ali po domeni po tel. 0481-531445, info@centerbratuz.org.
~M Koncerti
V	MARTINŠČINI: v gostilni Al Poeta bo v soboto, 5. decembra, ob 21. uri koncert etno-balkan-jazz skupine Etno-ploč (Aleksander Ipavec -harmonika, Piero Purini - saks in Matej Spacapan - trobenta); vstop prost, informacije in prijave po tel. 0481-99903.
V	KULTURNEM DOMU V NOVI GORICI: 7. decembra ob 20.15 koncert slovaškega komornega orkestra Cappella Istropolitana (Dušan Sodja, klarinet); informacije pri blagajni vsak delavnik 10.00-12.00, 15.00-17.00 in uro pred pričetkom prireditev, tel. 003865-3354016; blagajna@kulturni-dom-ng.si.
V	TRŽIČU: v lokalu Il Carso in Corso na Korzu del Popolo 11 prireja združenje Nuovo Corso iz Tržiča koncert v sklopu niza »Jazz in Progress«: 10. decembra, ob 21. uri bo koncert dua Daniele D'Agaro, Blaz Jurjevcic; informacije in rezervacije po tel. 048146861; več na www.ilcarsoincorso.it.
M Izleti
NOČNI POHOD: štiriurni pohod čez tri grebene v neposredni okolici Gorice bo potekal v noči med soboto in nedeljo 5. in 6. decembra; informacije po tel. 348-5298655.
SPDG se bo udeležil v nedeljo, 6. decembra, Miklavževega pohoda na Krasji vrh nad Drežnico. Do vrha približno 3 ure in pol hoje v zimskih razmerah, ni zahtevno. Organizator bo poskrbel za topel obrok. Odhod z lastnimi prevoznimi sredstvi ob 6.30 s parkirišča pri Rdeči hiši. Vozil bo tudi društveni kombi; informacije po tel. 339-7047196 (Boris).
ZSKD organizira v soboto, 5. decembra, v sklopu projekta »Mladi na odkrivanju kulturne dediščine« ekskurzijo v Gorico in Benečijo na spoznavanje slovenskih ustanov in na ogled slovenskega multimedialnega centra SMO v Špetru. Izlet je namenjen mladim do tridesetega leta in je brezplačen; informacije na info@zskd.eu, Facebook stran ja ali pa tel. 040-635626.
ZDRUŽENJE PROSTOVOLJNIH KRVODAJALCEV IZ DOBERDOBA prireja 12. decembra dvodnevni izlet z avtobusom v Zagreb in Samobor z ogledom božičnih tržnic. Vpisovanje in informacije v trgovini jestvin v Doberdobu, Rimska ul. 36. Tel. št. 0481-78036.
□ Obvestila
12. PRIZNANJE KAZIMIR HUMAR:
Zveza slovenske katoliške posvete, Kulturni center Lojze Bratuž in Združenje cerkvenih pevskih zborov podeljujejo priznanja na podlagi javnega razpisa za ustvarjalne dosežke, za pomemben prispevek k razvoju ljubiteljskih kulturnih dejavnosti, za publicistično delo in za izjemne dosežke pri organizacijskem delu na kulturnem področju. Priznanje lahko prejmejo tisti, ki delujejo v goriškem prostoru. Predloge za priznanje je treba oddati do 31. decembra 2015 na naslov: Zveza slovenske katoliške prosvete - 34170 Gorica, Drevored 20. septembra 85 s pripisom na ovojnico »Predlog za priznanje«.
DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško prireja tradicionalno silvestrovanje v torek, 29. decembra, v kraju Corno di Rosazzo; srečanje bo v zgodovinski beneški vili Nachini. Vpisujejo po tel. 0481884156 (Andrej F.), 0481-20801 (Sonja K.), 0481-882183 (Dragica V.), 0481-78138 (Sonja Š.).
KNJIŽNICA FRANCETA BEVKA Nova Gorica vabi k sodelovanju na natečaju »Knjižnica išče slogan«! Predloge zbirajo do 20. decembra, izbrani slogan bo tudi nagrajen in bo v prihodnje predstavljal Goriško knjižnico. Predloge je treba oddati po elektronski pošti (goriska.knjiznica@ng.sik.si, s pripisom »Knjižnica išče slogan«) ali pa v knjižnici na Trgu Edvarda Kardelja 4 v Novi Gorici.
OBČINA DOBERDOB obvešča, da bodo v ponedeljek, 7. decembra, vsi uradi občine zaprti za javnost. Za prijave smrti v občini klicati na tel. 3487795064.
SPREJEMNI CENTER GRADINA v Doberdobu obvešča obrtnike in prodajalce, da je še nekaj prostih mest za udeležbo na božični tržnici, ki bo potekala 8. decembra; informacije po tel. 333-4056800.
TEČAJE NORDIC WALKING organizira goriška pokrajina, informacije in vpisovanje do 15. decembra ASD Laguna Champ iz Gradeža (tel. 043181003, 331-9539414) in ASD San Lorenzo Sport iz Šlovrenca (tel. 3204014091, alfredopiacentini@libero.it).
V GABRJAH bodo v nedeljo, 6. decembra, praznovali Miklavževo nedeljo, saj je župnija posvečena sv. Nikolaju, škofu. Ob 10.30 bo vodil praznično bogoslužje goriški nadškof, ob 11.30 bo odprtje in blagoslov novega župnijskega doma pod zvonikom ob gabrski cerkvi.
ZSKD obvešča včlanjene zbore, da je na spletni strani www.zpzp.si objavljena elektronska prijavnica na 47. revijo Primorska poje 2016. Prijava bo možna do vključno 4. decembra.
POKRAJINSKA UPRAVA je odprla urad, v katerem nudijo pomoč odjemalcem družbe ENI, ki potrebujejo informacije in pojasnila o oskrbi s plinom. Urad bo deloval do konca leta v vili Olivo zraven pokrajinske palače na Korzu Italia 61 v Gorici. Vhod v urad bo v pritličju in bo brez arhitektonskih pregrad; odprt bo ob ponedeljkih in petkih med 9. uro in 12.30 ter ob ponedeljkih in sredah med 15. in 17. uro; informacije po tel. 0481-385277.
SINDIKAT UPOKOJENCEV SPI CGIL Doberdob priredi v turistični kmetiji pri Kovaču v Doberdobu danes, 4. decembra, ob 15.30 zborovanje o aktualnih problemih in zahtevah ter voščila za božične in novoletne praznike.
31. MEDNARODNI SHOD 4X4 mesta Gradišče bo v nedeljo, 6. decembra, od 8.30 dalje (vpisovanje v soboto, 5. decembra v dvorani Bergamas v Gradišču). 7. in 8. decembra ob 9.30 z zbirališče na Trgu Unita bodo potekali zgodovinski ogledi krajev prve svetovne vojne (rezervacije na in-fo@gfi4x4.it).
OBČINA SOVODNJE obvešča, da ob zapadlosti izplačila salda davkov IMU in TASI 2015, ki bo 16. decembra, bo skupni urad Collio Isonzo nudil pomoč plačevalcem v prostorih občine Sovodnje v ponedeljek, 7. decembra, od 11.30 do 13. ure.
SINDIKAT UPOKOJENCEV za Gorico, Moš, Števerjan in Sovodnje prireja 12. decembra, vsakoletno druženje z včla-njevanjem, ki se bo začelo ob 11. uri v cerkvi Srca Jezusovega z mašo, sledilo bo srečanje v restavraciji Tre Soldi Goriziani; vpisovanje do 9. decembra oz. do zasedbe mest na sedežu CISL v Ul. Manzoni 5 ali po tel. 0481-533321.
POKRAJINSKI MUZEJI V GORICI prirejajo v soboto, 12. decembra, med 10. uro in 12.30 božični laboratorij za otroke med 6. in 12. letom starosti v sodelovanju s kulturnim združenje Noi... del'arte. Potekal bo v didaktični dvorani Pokrajinskih muzejev v grajskem naselju 13 v Gorici, obvezna ja najava po tel. 348-1304726,
didattica@provincia.gorizia.it.
SKRD A. PAGLAVEC sklicuje redni občni zbor v sredo, 16. decembra 2015, ob 19. uri v prvem in ob 19.30 v drugem sklicu na društvenem sedežu v Podgori. Dnevni red: imenovanje predsednika rednega občnega zbora, poročilo o društvenem delovanju v letih 2014-2015, stanje društvenega sedeža, volitve novega odbora, razno.
H Prireditve
KD DANICA vabi na miklavževanje danes, 4. decembra, v prostorih društva s pričetkom ob 19. uri. Nastopili bodo otroci društva in otroški pevski zbor Vrh Sv. Mihaela.
-/
KD SOVODNJE vabi otroke sovodenj-skega vrtca, šole ter njihove vaške prijatelje, da se udeležijo obiska Sv. Miklavža v Kulturnem domu Jožef Češ-čut v Sovodnjah, v soboto 5. decembra, ob 18.30. Ob tej priložnosti si bo mogoče ogledati v spodnjih prostorih Kulturnega doma tudi razstavo likovnih del osnovnošolcev šole P.B. Domen iz Sovodenj. Razstavo, ki bo na ogled od 15. ure do 18.15, prirejajo starši otrok osnovne šole.
MIKLAVŽ bo razveselil štandreške otroke v soboto, 5. decembra, ob 19.30 v župnijskem domu v Štandre-žu. Za najavo otrok klicati po tel. 0481-21849 (Martina).
TRADICIONALNO MIKLAVŽEVANJE v Doberdobu, ki ga prireja SKD Hrast, bo v soboto, 5. decembra, ob 18.30 v župnijski dvorani v Doberdobu. Miklavžev urad bo odprt od 17.30 dalje.
KD BRIŠKI GRIČ vabi na 70. obletnico delovanja v soboto, 12. decembra, ob 20. uri v dvorani na Bukovju v Šte-verjanu. Večer oblikujejo mali Briški slavčki, recitatorji Oder mladih, Aldo Rupel in Vokalna skupina Sraka.
KD STANKO VUK MIREN - OREHO-VLJE prireja ob 10-letnici delovanja slavnostno prireditev danes, 4. decembra, ob 19.30 v dvorani Gnidov-čevega doma na Mirenskem gradu.
V	ŽUPNIJSKI DVORANI V PODTUR-NU v Gorici bo v soboto, 5. decembra, ob 18. uri predstavitev pesniške zbirke Marie Chiare Coco z naslovom »La chiave nascosta«, ki jo je uredila Annamaria Brondani Menghini. Paolo Bortolussi bo prebiral poezije in Laura Pandolfo bo igrala na harfo. Prireja združenje Dante Alighieri v sodelovanju z državno knjižnico; vstop prost.
V	HOTELU FRANZ V GRADIŠČU bosta danes, 4. decembra, ob 20.30 Manuela Bollea in Gian Carlo Zazzeri predstavila tehniko za dobro počutje »I 12 Arcangeli cristallini«; vstop prost. Sledila bo delavnica 6. decembra, informacije po tel. 329-2164329.
OBČINA RONKE v sodelovanju z občinsko knjižnico prireja v avditoriju v Ronkah niz prireditev z naslovom »Autunno da sfogliare e da ascoltare«: 4. decembra ob 18.30 bo Pietro Spi-rito predstavil svojo knjigo »Nel fiu-me della notte«; do 11. decembra razstavlja svoja dela slikarka Laura Bo-letig.
V	NOVI GORICI: V knjižnici Franceta Bevka na Trgu Edvarda Kardelja 4 bo v ponedeljek, 7. decembra, ob 18. uri predavanje Leona Sakside z naslovom »Sredozemska kulinarika ter mediteranska dieta«; več na www.ng.sik.si.
»CORMONSLIBRI 2015« poteka s prostim vstopom po raznih lokacijah Krmina do 8. decembra; več na www.cormonslibri.it.
V	GRADU KROMBERK bo v torek, 8. decembra, ob 20. uri predavanje Marka Štepca z naslovom »Izkušnja vojne v dnevnikih in spominih slovenskih vojakov avstro-ogrske armade«. V drugem delu večera bo Društvo Soška fronta 1915-1917 predstavilo 10. jubilejno številko revije »Na fronti«, ki prinaša pestre vsebine iz obdobja prve svetovne vojne. Revijo bo predstavil glavni urednik Simon Kovačič. Občinstvu bo podana tudi informacija o poteku priprav za postavitev spomenika feldmaršalu Svetozarju Bo-roevicu von Bojna v letu 2016.
KATOLIŠKA KNJIGARNA v Gorici vabi v četrtek, 10. decembra, ob 10. uri na kavo s knjigo. Gost srečanja bo prof. Marijan Brecelj, ki bo predstavil svoje delo »Brazilsko-slovenski slovar - Dicionario Brasileiro-Eslove-no«.
Pogrebi
DANES V TRŽIČU: 9.20, Umberto Gia-copelli s pokopališča v cerkev Sv. Nikolaja ob 9.30 in na pokopališču; 10.50, Vittoria Morsolin vd. Tamburin s pokopališča v cerkev Device Marcelliane ob 11. uri, sledila bo upe-pelitev; 11.50, Elvino Maran, blagoslov v bolnišnici, sledila bo upepelitev.
/
MNENJA, RUBRIKE
Petek, 4. decembra 2015
19
ZARIŠČE
Vzgajati k poeziji
DAVID BANDELJ
Navadno ponedeljkovo jutro. Dovolj zgodnja ura. Po zajtrku pripravim torbo: učbeniki, dve literarni zgodovini, slovnica, računalnik. Preden jo zaprem, skočim do domačih knjižnih polic. Poezija. Skrbno preletavam pesnike in naslove knjig. Opažam, da sem vedno bolj izbirčen. Ok. Ta. Naslednjič bo treba v knjižnico, nimam več dovolj municije. Izbrano postavim v torbo, si jo nadenem na ramo, pozdravim domače in dan je tu.
Grem od doma v objemu vrveža šolarjev iz sosednje osnov ne šole, ki se trumoma zgrinjajo k pouku. Radio mi dela družbo, bolj proti tišini kot za karkoli. Razmišljam, kaj jim bom danes povedal. Ne le o programu. O tem, kar bi naredilo program zanimiv. Kako povezati Trubarja in reformacijo z današnjimi dnevi, ju aktualizirati. Kakšno poezijo najti v baladah in romancah srednjega veka. O tem, ali sem v torbo dal pravo knjigo.
Peljem se skozi obrobje mesta in s težavo parkiram ob drugih dijakih, ki se malce bolj leno vijejo proti šolskemu poslopju. Ironično. Od šole do šole, kot da bi bila vsakdanjost zaobjeta med tema dvema mejama.
V zbornici je navadno le malo ljudi. Kolegica Martina, ki prihaja prvo uro, začne s poukom pa drugo, je ponedeljkova konstanta. Všeč mi je, da je nekaj stalnega ob belini zidov, ki zgledajo sterilni. Ponedeljek se v šoli pozna po dveh stvareh: bitja, ki se sprehajajo po njej kažejo nenavadno željo po petih minutah več v postelji in v razredih je neobičajno mraz.
Še nekaj minut je do začetka pouka, kolegi kapljajo, se pozdravljamo. Eni z navdušenjem, drugi malo manj. Še enkrat preletim današnje delo, nikoli se ne počutim preveč gotovega. Nobena snov ni obvladljiva. Kaj če bodo vprašali nekaj, kar ne poznam dovolj dobro, da bi jim znal utemeljiti? Kaj če jih ne bom znal dovolj motivirati? Kaj če ...
Zvonec. Pot pod noge. Do razreda imam približno 100 korakov. Večkrat sem že začel s štetjem, nikdar mi ni uspelo priti do konca. Zbiram misli, zdaj
srečujem dijake, kolegi se povečini z gotovim korakom odpravljajo v razrede. Ne vem, zakaj mi je ob hoji mimo odprtih vrat zanimivo pogledati, kako se posamezen razred pripravlja na začetek dneva. Eni so zunaj, ob radiatorjih, bojda si izmenjujejo misli o pravkar preživelem vikendu, drugi v razredih sedijo na klopeh, nekaj najstniško pajdaškega je v njih. Njihovi nasmehi so pristni, energija, ki jo izžarevajo, topla. Kontrast ponedeljkovemu hladu.
Pridem do »svojega« razreda, ponavadi me pričakajo zunaj, na mostov-žu, ki povezuje dva kraka šole in je, by the way, ob sončnih dnevih zbirališče svetlobe in soncaželjnih dijakov in dijakinj. Pozdravi, ponedeljkovo vlečenje v razred. Včasih je tišina, komu se pa v ponedeljek prvo uro da biti aktivni ...
Običajno me pri vratih sprejme Enrico, vedoželjen in nemiren duh, tu je Ivan, racionalen in simpatičen fant, nato Erik, delaven in bister, Luka, sam sarkazem ga je, dober spremljevalec njegove inteligence, Dejan, ki išče rešitve za probleme, mislim, da veliko razmišlja, Simon, pameten dijak, ki se zna igrati z besedami, kar me spominja na svoja dijaška leta. In punce. Giulia, odgovorna in z globokim pogledom, Chiara, pristna in svetla oseba, Vida, resna in aktivna ter Karen, umetnica, slutim. Taka deseterica me čaka. Večkrat pa mislim, da sem bolj jaz tisti, ki njih pričakujem ...
Postavim torbo na mizo, avtomatska gesta vzame iz nje učbenike, elektronski register nastavim na svoj profil. Dnevni časopis je na Simonovi mizi. Vse je na svojem mestu. Lahko začnem.
Že imam v mislih, kaj bom povedal, ko me glas postavi na tla: »Profesor, poezija.«
Res je. Vzamem knjigo, ki sem jo bil zjutraj izbiral. Naslonim se na kateder, odprem po občutku in začnem brati. In je tišina. In prisluhnejo. In nekaj zasije v razred, da se stopi hlad. In dan lahko steče.
Oni me na to spomnijo, sam se ne.
Poezija je zato, ker človek ni Bog, je rekel Tomaž.
Pesem in fotografije
Italijanski spored TV Koper-Capodistria bo nocoj predvajal oddajo »Le piu belle parole«, ki jo vodi Luisa Antoni in je posvečena pesništvu. Tokrat bo oddaja osredotočena na temo prevajanja, gostja pa bo Darja Betocchi, ki bo prebrala in komentirala nekaj svojih pesniških prevodov. Verze slovenskih pesnikov v italijanščini bodo oplemenitile fotografije Jasne Gornik (zgoraj) in Marte Savignano (desno), dijakinj 5. razreda jezikovnega liceja Franceta Prešerna iz Trsta, ki ob ljubezni do tujih jezikov uspešno gojita pod mentorstvom profesorjev Jasne Merku in Borisa Grgiča tudi ho-bi fotografije. Oddaja se bo pričela ob 20.30.
ljubljana - Slovenska prestolnica ponuja veliko
Praznični december
Praznično decembrsko vzdušje se je v Ljubljani začelo že minuli petek s prižigom praznične osvetlitve mesta in odprtjem Prazničnega sejma. Tradicionalni del decembrskega programa tudi letos sestavljajo Miklavžev sejem, Miklavžev sprevod, Dobra vila, nastopi lajnarjev na ulicah in trgih, Božični koncert, sprevodi Dedka Mraza s spremstvom, predstave uličnih gledališč, glasbeni program na ljubljanskih trgih in silvestrovanje na prostem z ognjemetom. V programu ostajata lanskoletni novosti Čarobni gozd (ustvarjalne delavnice za otroke), ravno tako Silvestrovanje za otroke, ki bo 31. decembra od 16. ure naprej na Kongresnem trgu.
Najnovejši dodatek k praznični okrasitvi Ljubljane, kot smo že poročali, je Moo-nolith, svojevrsten spomenik luni in zvezdam. Moonolith je ogromna temna krogla oziroma nebesna sfera, ki se odziva na človeško prisotnost. Na svoji površini odsli-kava nočno zvezdnato nebo, luno in zvezde. Ko se približate Moonolithu, lahko s svojimi gibi premikate ozvezdja. Letošnja osrednja tema okrasitve (avtor Zmago Mo-dic), ki že leta v mesto privablja številne obiskovalce iz Slovenije in tujine, nosi naslov »Vmesni čas človeštva?«. Po Ljubljani bo nameščenih približno 64 kilometrov svetlobnih skulptur ter lučnih girland na drevesih in na šestih smrekah. Osnovno praznično okrasitev so izvedli v enakem obsegu kot lani (približno 40 kilometrov svetlobnih verig, 106 reflektorjev za osvetlitev objektov in mostov ter 350 reflektorjev na grajskem hribu).
GLASBENI PROGRAM
Kongresni trg: v soboto 26. decembra ob 20.00 bosta za ljubitelje pop glasbe poskrbeli slovenska pevka Neisha in Hrvatinja Nina Badrič. Pevki zagotavljata vrhunski nastop in najboljši uvod v pester božično-novoletni ljubljanski glasbeni program. Nedeljski program se bo začel ob 20. uri z Janezom Bončino Benčem, enim izmed vplivnejših avtorjev in izvajalcev slovenske in nekdanje jugoslovanske rock glasbe. Sledil bo Željko Bebek, bosanski izvajalec rock glasbe., ki je najbolj poznan kot pevec skupine Bjelo dugme. Nekoliko različen bo glasbeni program v ponedeljek, 28. decembra, saj so Veseli svatje in Modrijani med najbolj prepoznavnimi mladimi izvajalci narodno zabavne glasbe. Torek bo posvečen mladim. Nastopili bodo namreč Begini in Ivan Zak, ki so popularni izvajalci balkanske pop in turbofolk glasbe. V sredo, 30. decembra (vedno ob 20. uri) bo v ospredju slovernska glasba. Vlado Kreslin je eden najbolj vplivnih slovenskih glasbenikov. Nina Pušlar, popularna izvajalka pop in rock glasbe, je širši javnosti postala znana po zmagi v Bitki talentov leta 2005. Počitek po novoletnih pretiravanjih? Kje pa. V petek, 1. januarja bosta na Kongresnem trgu nastopili skupina Sam's Fever (za ljubitelje rock 'n' rolla s poklonom 80. rojstni obletnici Elvisa Presleya) in San Di Ego band (za ljubitelje rock glasbe). Koncerti na Kongresnem trgu se bodo zaključili 2. januarja z Želj-kom Joksimovičem, popularnim srbskim
Ljubljana med letošnjim uradnim prižigom svetlobnih okraskov
pevcem, ki je zaslovel predvsem s svojimi baladami, kot so »Lane moje«, »Lejla«, »Oro« in »Nije ljubav stvar«.
Novi trg: 14. decembra Extra Band Glasbene šole Celje, ki izvaja predvsem jazz glasbo. 15. decembra Josip Brass, osemčlanska zasedba, ki preigrava svetovne in domače izvajalce; 16. decembra Društvo mrtvih pesnikov (tudi DMP), slovenska pop-rock skupina iz Novega mesta. Naslednji dan bo nastopila slovenska pevka Maja Založnik. 18. decembra prostor mladim z DJ JaMirkom. Z južno-ame-riškimi ritmi vas bo 19. decembra ogrel Vivarache salsa band., medtem ko bo 20. decembra slovenska glasbena skupina Joške v'n, poleg svojih avtorskih pesmi preigra-vala večinoma slovenske izvajalce. 21. decembra bo nastopila instrumentalno-vo-kalna zasedba Špicikuc Orchestra. Sledila bo 22. decembra italijanska rock skupina The Farm, nato 23. decembra Prismojeni profesorji bluesa medtem ko vas bo 25. decembra The Swing tones ogrel z živahnimi ritmi swinga.
Pogačarjev trg: Program se bo začel 22. decembra (koncerti vsak dan od 17. ure dalje) z nastopom narodno zabavnega ansambla Savinjski kvintet. Ob 17.50 bo na vrsti slovenska izvajalka pop glasbe Andreja Zaljetelj, ob 18.10 narodno zabavni ansambel Tik Tak. V sredo, 23. decembra bo program sledeč: narodno zabavni ansambel Harmonikarski orkester Nejca Kaste-lica, nato Porini pa počini, glasbeniki, ki ohranjajo slovensko ljudsko glasbeno izročilo ter narodno zabavni ansambel Nalet. Dan kasneje bodo na vrsti France, skupina Sinji Galeb za ljubitelje dalmatinskega melosa in narodno zabavni ansambel Galop. 25. decembra bodo večer popestrili skupina Harmonk'N'Roll (narodno zabavna glasba z elementi rock'n rolla) in skupina Obvezna smer. 26. december: Prelo-ški muzikanti in narodno zabavni ansambel Vasovalci. 27. decembra bodo stopili na oder koroški kantavtor Milan Kamnik in narodno zabavni ansambel Jurčki. 28. decembra narodno zabavni ansambel Gama, Tomaž Vrhovnik (pop glasbo z elementi dalmatinskega melosa) in narodno zabavni ansambel Tomaža Rota. V torek, 29. decembra so na vrsti narodno zabavni an-
PISMO UREDNIŠTVU
Letošnjega 2. avgusta je neopazno šla mimo 120 letnica rojstva kriškega rojaka, arhitekta in slikarja Viktorja Sul-čiča, kateri v Argentini še danes ohranja sloves enega najbolj prepoznavnih argentinskih arhitektov. Med drugim je izdelal načrt za »La Bombonera« - sloviti nogometni stadion v Buenos Aire-su.
Pred dvemi ali tremi leti se je v Križu porodila zamisel in želja da bi po Sulčiču poimenovali vaško nogometno igrišče. Takratni Rajonski svet za Zahodni Kras je menda željo domačinov posredoval tržaški občinski upravi.

Ker odločbe o poimenovanju še ni prišlo, drugo leto pa bodo v Trstu občinske volitve, bi bilo primerno, da naši izvoljeni predstavniki poskrbijo, da se zadeva čimprej ugodno reši.
Arhitekt Viktor Sulčič je bil zelo navezan na svojo rojstno vas in ponosen na svojo slovensko poreklo.
Drago Sedmak
tdd predstavlja
Gost v studiu duhovnik in teolog Božo Rustja
Drevišnja poglobitvena oddaja slovenskega deželnega časnikarskega oddelka RAI, s pričetkom okrog 20.50 - takoj po dnevniku -po mreži RAI 3 bis bo imela v ospredju Cerkev ter nekatere vsebine, ki so povezane z duhovno dimenzijo človeka. Gost v studiu bo primorski duhovnik in teolog Božo Rustja, odgovorni urednik revije in založbe Ognjišče, avtor številnih knjig ter tiskovni predstavnik koprske škofije. Erika Jazbar se bo z njim pogovorila o skorajšnjem svetem letu, sinodi, novem cerkvenem letu, pa seveda žarišču, ki ga predstavljajo revija, radio in založba Ognjišče, slovenski Cerkvi ter stanju duha na Slovenskem. Ponovitev oddaje bo v sredo, 9. decembra, pred poročili okrog 20.05. Režiserka oddaje je Katerina Citter.
sambel Bitenc, slovenska glasbena skupina Eks'tra Band in ansambel Mladi gamsi. 30. decembra bo uvedel večer ansambel Mladi godci, sledil bo ansambel Frančič nato še ansambel Poljanšek.
Trg Francoske revolucije: 30. decembra bodo prišli na svoj račun ljubitelji rock glasbe s skupinami Extreme Smoke 57, Sweet Sorrow, Nina Bulato-vix, New York Ska Jazz Ensemble in Zmelkoow, znana slovenska pop rock skupina iz Primorske.
SILVESTROVANJE
Na Mestnem trgu je prizorišče tradicionalno namenjeno ljubiteljem popevk, ki jih izbrani izvajalci navdušujejo vsako leto. Tu bodo nastopili Manca Iz-majlova, Samuel Lucas in skupina HELP! - A Beatles Tribute. Na Trgu Francoske revolucije bodo na svoj račun prišli ljubitelji alternativne in rock glasbe z nastopi skupin Koala Voice, N'toko, Klemen Klemen, 8 Bomb. Pogačarjev trg je namenjen ljubiteljem slovenskih izvajalcev popularne in narodno zabavne glasbe. Nastopajo Ansambel Petan in Face. Kongresni trg je namenjen najširšemu krogu obiskovalcev. Izbor izvajalcev zagotavlja zabavo vsem generacijam, s trga pa je tudi eden od najlepših pogledov na ognjemet. Nastopajo: Muff, Tabu in Učiteljice. (I.F.)
2 0 Petek, 4. decembra 2015
APrimorski
r	dnevnik
Kump »tam spodaj«
LJUBLJANA - Vodstvo italijanske kolesarske ekipe Lampre-Merida se je že odločilo, katerih šest tekmovalcev bo nastopilo na prvi dirki svetovne serije sezone 2016, dirke po Avstraliji. Na startu bo od štirih Slovencev v Lampreju Marko Kump (leta 2010 je kot edini Slovenec zmagal na lonjerski dirki ZSŠDI), ki bo debitiral. Kump je v sezoni 2015 v dresu novomeške Adrie Mobil zabeležil 18 prvih mest. S tem se je pridružil Janu Polancu, Luki Piberniku in Mateju Mahoriču.
Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786350 faks 040 7786339 sport@primorski.eu E
»Čisti in pošteni«
RIM - Predsednik italijanska atletske zveze Fidal Alfio Giomi je dan potem, ko je javni tožilec zahteval dveletno prepoved za 26 atletov zaradi izogibanja dopinškim testom, skušal pomiriti duhove: »Italijanska atletika je živa kot še nikoli ni bila in želimo jo obdržati čisto, pošteno in zdravo,« ter dodal: »Nihče ni bil pozitiven na dopinški test!« Oglasil se je tudi Fabrizio Donato (tro-skok) (na fotografiji ANSA): »Deset let hodim zgolj iz hiše na atletsko stezo in domov. Nikoli se nisem izogibal kontrolam.«
odbojka - V ligi prvakov v ljubljanskih Stožicah
ACH Volley nemočen
Poljaki, ki jih vodi Andrea Anastasi, so bili premočni - Jernej Terpin igral, a ni dosegel točk
ACH Volley - Lotos Trefl Gdansku z 0:3 (18:25, 17:25, 14:25)
ACH Volley: Flajs 4, Jereb, Kozlowski, Ko-zamernik 2, Walker 4, Purič 4, Ledinek, Satler, Pleško, Juric, Donik, Kumer, Mochal-ski 18, Terpin.
LJUBLJANA - Predvidevanja, da je Gdansk trenerja Andree Anastasia trenutno premočan nasprotnik za slovenske prvake, so se uresničila. Čeprav so Ljubljančani pokazali precej boljši pristop kot pred 14 dnevi na gostovanju v Novem Sadu, pa pravih priložnosti za presenečenje niso imeli. Poljski pokalni zmagovalci so z zanesljivo igro ves čas nadzorovali rezultat, niti enkrat na tek-
mi se niso znašli v resnejšem zaostanku, boljši tekmec so bili tako v obrambi kot v napadu.
Za razliko od tekme v Srbiji se je domači trener Bogdan Kotnik odločil le za eno zamenjavo. Na liberu je Matijo Pleška zamenjal Matevž Ledinek. Mladi odbojkar ga ni razočaral, a zagotovo bistvene razlike ni mogel ustvariti. Sprejem v tekmi proti debitantom v ligi niti ni bila velika težava, večji problem je predstavljal napad. Korektor Mochalski je potreboval nekaj časa, da je prebil gostujočo obrambo. Posledica tega je bila, da so gostje po izenačenju na deveti točki z delnim izidom 5:1 prišli do vodstva 14:10,
ki ga niso več izpustili iz rok. Pomagali niso niti serija točk Mochalskega niti dobri servisi Dika Puriča, s katerimi so se gostitelji približali na 17:20. A as poljskega reprezentanta Mateusza Mike za 17:22 je dokončno razblinil vse upanje domače ekipe, da bi povedla z 1:0. Drugi niz je bil podoben prvemu. Ljubljančani so držali korak le do rezultat 7:7. Težave ACH Volleyja v napadu so se nadaljevale tudi v tretjem setu.
Lanski odbojkar goriške Olympie Jernej Terpin je vstopil na igrišče, ampak ni dosegel točke. (STA, jng)
Ostala izida: Modena - Novi Sad 3:0, Liberec - Civitanova 0:3.
Trener Bogdan Kotnik
Belgija reprezentanca leta
ZÜRICH - Belgija si je prislužila naziv nogometne reprezentance leta. Prejšnji mesec je prvič v zgodovini prišla na prvo mesto lestvice Fifa, zahvaljujoč zmagi nad Italijo pa ga je tudi ohranila. Italija je izgubila dve mesti, Slovenija je pridobila tri mesta. Lestvica Fife (3. december 2015): 1. (1) Belgija, 2. (3) Argentina, 3. (6) Španija, 4.(2) Nemčija, 5. (5) Čile, 6. (8) Brazilija, 7. (4) Portugalska, 8. (7) Kolumbija, 9. (9) Anglija, 10. (10) Avstrija, 15. (13) Italija, 61. (64) Slovenija.
Wiererjeva zmagala na prvi pokalni preizkušnji
ÖSTERSUND - Južnotirolska »az-zurra« Dorothea Wierer je zmagovalka prve posamične tekme biatlonk v svetovnem pokalu 2015/2016. Wiererjeva je v Östersundu na 15 kilometrski progi zadela bila najbolj na-tačna in zadela vseh 20 tarč. Najboljša Slovenka je bila Teja Gregorin na 39. mestu, ki je zgrešila tri tarče in zaostala 4:32,7 minute za Wierer-jevo. Drugo mesto je osvojila Francozinja Marie Dorin Habert, tretja je bila Ukrajinka Olena Pidhrušna.
NAJDI NAS NA FACEBOOKU
primorski_sport
sodstvo - Mednarodna nogometna zveza
Val aretacij
Obtožili so jih izsiljevanja, športnih goljufij in pranja denarja
ol 2024 rim
Jadranje: Trst so odpisali
RIM - Predsednik italijanskega olimpijskega komiteja Coni Giovanni Malago je predstavil nekatere podrobnosti ob kandidaturi Rima za organizacijo olimpijskih iger 2024. Pred kratkim smo pisali, da bi lahko bil Trst med kandidati za organizacijo olimpijskih jadralnih regat. Ma-lago pa je včeraj napovedal, da bi se za jadralni del potegovali Sardinija in Apulija.
EP: Klinarjeva šesta
TEL AVIV - Slovenska plavalka Anja Klinar je na evropskem prvenstvu v kratkih bazenih v izraelski Netanyi osvojila šesto mesto na 800 metrov prosto (8:19,08). Druga Slovenka v finalu Tjaša Oder je bila sedma (8:20,22). Zmagala je Britanka Jazmin Carlin (8:11,01).
Moški in ženski smuk
BEAVER CREEK - Moška smukaška tekma v Beaver Cree-ku bo na sporedu danes ob 18.45. Ženske bodo danes ob 20.45 tekmovale v Lake Louise-ju (smuk).
Poraza EA7 in Sassarija
KOŠARKA - Evroliga, skupina B: Olympiacos - EA Milano 73:63; skupina D: Sassari - Mac-cabi 74:76.
ZÜRICH - Švicarske pravosodne oblasti so davi v Zürichu izpeljale novo racijo v okviru obsežne mednarodne preiskave korupcije v Mednarodni nogometni zvezi (Fifa). Aretirali so več kot 12 oseb, med njimi tudi več nogometnih funkcionarjev iz Latinske Amerike. Aretiranim grozi vložitev obtožnic zaradi izsiljevanja, športnih goljufij in pranja denarja. Nova racija v mednarodni preiskavi korupcije v vrstah krovne svetovne nogometne organizacije je bila v istem luksuznem hotelu v Zürichu, Baur au Lac, v katerem so maja švicarski organi pregona v koordinaciji z ameriškimi pravosodnimi oblastmi izpeljali prvo odmevno veliko racijo v preiskavi finančnih nepravilnosti v vrstah svetovne nogometne zveze. Švicarske oblasti so novo obširno kriminalistično preiskavo z aretacijami izpeljali tik pred zasedanjem vodilnih mož Fife, članov izvršilnega odbora, na katerem naj bi se pogovarjali o načrtovani reformi zveze, ki se sooča z največjo krizo in korupcijskim škandalom v svoji zgodovini. Pod preiskavo zaradi obtožb, sicer ne v isti zadevi, sta se znašla tudi prva moža svetovnega in evropskega nogometa, predsednik Fife Sepp Blatter in predsednik Evropske nogometne zveze (Uefa) Michel Platini zaradi spornega milijonskega izplačila Platiniju. Če se bodo obtožbe izkazale za resnične, Blatterju in Platiniju grozi dosmrtna izključitev iz nogometa, kar pomeni, da se Platini kot najresnejši kandidat ne bo mogel potegovati za Blatterjevega naslednika na položaju predsednika Fife na februarskem kongresu.
športnik leta 2015
Lanska slovenska športnika leta Tina Maze in Peter Prevc
Kdo bo športnik leta?
Društvo športnih novinarjev Slovenije bo v torek v Cankarjevem domu v Ljubljani razglasilo najboljše
LJUBLJANA - Društvo športnih novinarjev Slovenije bo 8. decembra slovesno razglasilo najboljše športnike v državi. Krone iz leta 2014 trenutno nosijo alpska smučarka Tina Maze in smučarski skakalec Peter Prevc, ekipa leta pa je lani bila hokejska reprezentanca. Podelili bodo tudi nagrado za izstopajočo mlado športno osebnost leta, ta nagrada je bila lani podeljena prvič, dobila pa jo je atletinja Maruša Mišmaš.
Priznanja najboljšim bodo izročili letos upokojeni nekdanji vrhunski športniki Primož Kozmus, Mitja Petkovšek, Tomaž Razingar, Dejan Zavec in Mateja Pintar; letošnje leto je bilo, kar se tiče športnih upokojitev, na žalost ljubiteljev športa eno najbolj bogatih v slovenski zgodovini.
DŠNS bo najboljše športnike sezone razglasilo na tradicionalni prireditvi Športnik leta, 8. decembra, v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani, z neposrednim prenosom na TV Sloveniji. DŠNS bo prireditev Športnik leta v samostojni Sloveniji pripravilo petindvajsetič, skupaj pa bo to že 48. prireditev. Voditelja bosta legendarni igralec in pedagog Janez Hočevar Rifle in Gašper Bolhar.
Glasbeni gostje bodo Big Foot Mama. V Stožicah so nedavno proslavili 25-letnico in novo slovensko športno dvorano napolnili kot prva slovenska glasbena skupina. S svojo skupino in plesalkami se jim bo pridružila Tanja Žagar, ki je nekaj pred prireditvijo ob svoji deseti obletnici samostojnega delovanja prav tako napolnila dvorano Tivoli. Slovensko himno bo zapel
ZSŠDI, Terpin, Pivk in Ugrinova v Ljubljani
Na današnji tradicionalni novinarski konferenci v Ljubljani se bodo štiri športne zveze zamejskih Slovencev (Združenje slovenskih športnih društev v Italiji, Slovenska športna zveza s Koroške, Zveza Slovencev na Madžarskem iz Porabja in Zveza Slovencev na Hrvaškem) predstavile slovenskim medijem. Poleg predsednika ZSŠDI (in člana komisije za zamejski šport pri OKS-ZŠZ) Ivana Peterlina in sodelavca Evgena Bana bodo sodelovali še Jernej Terpin, ki igra pri ACH Volley iz Ljubljane, Tadej Pivk, svetovni prvak v gorskem teku, doma iz Žabnic, ter telovadka Tea Ugrin.
operni pevec in nogometni poznavalec Juan Vasle, scenograf bo Ivo Koritnik.
Društvo športnih novinarjev bo prireditev tudi letos organiziralo z Radiotele-vizijo Slovenija, z nekaterimi svojimi sponzorji, Uniturjem, Športno loterijo, Pivovarno, Laško, Telekomom, pa je pomagal tudi Olimpijski komiteje Slovenije, ki bo ob tej priložnosti podelil tudi svoja najvišja priznanja v neolimpijskem letu. Priznanja DŠNS za najboljše športnike je izdelal priznani akademski slikar Janez Mišo Knez. Največji finančni prispevek je dala Fundacija za financiranje športnih organizacij, sredstva pa je prispevalo tudi ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport. (STA)
Od leta 2010 ...
Športnik leta: 2010: Dejan Zavec (boks) 2011: Peter Kauzer (kajak/kanu na divjih vodah) 2012: Anže Kopitar (hokej na ledu) 2013: Peter Prevc (smučarski skoki) 2014: Peter Prevc (Smučarsko skoki)
Športnica leta: 2010: Tina Maze (alpsko smučanje) 2011: Tina Maze (alpsko smučanje) 2012: Urška Žolnir (judo) 2013: Tina Maze (alpsko smučanje) 2014: Tina Maze (alpsko smučanje)
Ekipa leta: 2010: nogometna reprezentanca Slovenije 2011: slovenska reprezentanca v smučarskih skokih 2012: dvojni dvojec (Iztok Čop in Luka Špik) 2013: hokejska reprezentanca Slovenije 2014: hokejska reprezentanca Slovenije
ŠPORT
Petek, 4. decembra 2015
21
Rasizem: 10 kol!
Nekaj se premika. Deželna nogometna zveza je nogometaša Ciconicca Lorenza Tiepola kaznovala s kar desetimi koli prepovedi igranja. Slednji je namreč med prvenstveno tekmo žalil nasprotnikovega nogometaša z rasističnimi frazami. Sodnik disciplinske komisije je namreč v celoti upošteval člen 11 pravilnika, ki strogo kaznuje rasistične izpade. Kdaj bodo podobne primere kaznovali tudi na račun izpadov proti Slovencem?
21 Udarec ga je drago stal
Disciplinska komisija nogometne deželne zveze je z enim kolom prepovedi igranja kaznovala nogometaša Krasa Pa-trika Racmana (na fotografiji FOTODAMJ@N), ki je proti Tolmezzu zbral peti rumeni karton. Na tribuni bo jutri sedel tudi nogometaš Sovodenj Mauro Galiussi. V elitni ligi si je po udarcu s pestjo v hrbet nogometaša Vesne Saše Bo-žičiča, napadalec Lumignacca Filippo Nardella nakopal tri kola prepovedi igranja.
odbojka - Slovenski derbi moške D-lige
»Killer« Olympia
Varovanci trenerja Battistija še neporaženi - Val iztrgal le set
V telovadnici v Štandrežu je bilo sinoči izenačeno in napeto
bumbaca
Val - Olympia 1:3 (25:20, 17:25, 19:25, 25:27)
Val: Juren 19, Markič 11. Magajne 17, Persoglia 7, Bran-dolin 2, J. Černic 6, I. Devetak, R. Debetal nv, Zorgniotti, Frandolič, Fedrigo, Faganel (L). Trener: Corva. Olympia: Russian 1, Komjanc 14, Pahor 21, Pellis 14, Fran-zot 4, Waschl 8, Cotič, Princi, Hlede, Čavdek (L1 ), Marga-rito (L2), Bensa nv. Trener: Battisti.
Pet tekem, eno uro in 45 minut je bilo treba počakati, da je Val doživel prvi poraz v letošnji sezoni. Zadala mu ga je mlada Olympia, ki je tako dosegla šesto zmago na prav tolikih nastopih in sameva zdaj na vrhu lestvice D-lige. Ozračje je bilo naelektreno že pred samim začetkom srečanja, saj je derbi med še neporaže-nima ekipama privabil veliko ljudi, ki so napolnili tribune telovadnice v Štandrežu, kljub neobičajnemu terminu. Treba je bilo nato počakati 23 minut, da je Olympia izgubila prvi set v letošnji sezoni, potem ko so fantje tre-
nerja Battistija v treh prvenstvih osvojili 15 zaporednih tekem s 3:0. Prvi niz je bil izenačen vse do izida 9:9, nato pa si je Val priigral tri točke prednosti, ki jih je brez težav ohranil do konca. V drugem setu so bili gledalci priča obratni sliki, saj je Olympia povedla pri izidu 8:11 in nato izenačila stanje osvojenih nizov. Navdušeni gostje so nato sijajno začeli tudi tretji set. Po zaslugi nevarnih servisov Pahorja so takoj povedli s 4:0, kar se je izkazalo za odločilno, saj Valu ni nikoli uspelo nadoknaditi zamujenega. Sicer je Jan Černic poskrbel za zelo atraktivno potezo, saj je žogo rešil na neverjeten način z nogo, tehniko pa bi mu zavidal marsikateri nogometaš. Četrti niz je bil nato najbolj napet in izenačen. Val je sicer bil vedno v vodstvu, grešil pa je preveč na servisu, tako da je Olympia tudi izenačila, v poslednjih akcijah pa so bili mladi igralci trenerja Battistija prisebnejši in so zasluženo osvojili srečanje. (av)
odbojka - B2-liga
Sloga Tabor Televita danes v Bassanu
Sloga Tabor Televita bo v sklopu 6. kroga državnega odbojkarskega prvenstva B2-lige nastopila že danes ob 20.30 v Bassanu. Jerončičevi od-bojkarji so doslej dosegli štiri zmage in en poraz, slednjega le po tie-brea-ku v 3. krogu proti Massanzagu.
Zmagovalec današnjega srečanja v Bassanu bo tudi prevzel vodstvo v skupini C, saj si trenutno Sloga Tabor Televita in Bassano Volley delita vrh lestvice z dvanajstimi točkami.
Slogaši so v nedeljo le slavili zmago proti trdoživemu Cordenonsu, vendar so za to porabili kar precej energiji, saj je srečanje trajalo pet setov, Sloga Tabor Televita pa je zaostajala tudi za dva niza. Bassano je imel lažjo nalogo v soboto v Gorici proti Olympii z 1:3. Varovanci starega znanca naše odbojke Diega Poletta so doslej prav tako doživeli le en poraz in to proti pepelki prvenstva Porto Viru.
V vrstah Sloge Tabor Televita je poškodbo saniral Antonio Iaccarino, ki bo na razpolago tudi v napadu, na torkovem treningu pa je bolečine v hrbtu spet občutil Nikola Ivanovic. Vsi ostali odbojkarji so nared.
Libero in Jerončičev pomočnik Ambrož Peterlin je tako dejal pred srečanjem:»Večjo težavo na gostovanju v Bassanu povzroča že velika dvorana, ki ne daje pravih referenčnih točk. Ob tem pa bi omenil, da Bassano razpolaga z dvema solidnima od-bojkarjema kot sta korektor Pietro Iop-pi in tolkač Filippo Roman, ki sta v lanski sezoni v B1-ligi z moštvom Mot-ta di Livenza zapravila v zadnjem krogu napredovanje v A2-ligo. Po petih krogih pa bi težko ocenil, da Bassano spada v sam vrh že tako neobičajnega prvenstva.« (mar)
nogomet - Amaterji kot poklicni nogometaši
Štirje dnevi, dve koli
Jutri bo na sporedu 13. krog deželnih amaterskih prvenstev, v torek pa še 14.
Deželna nogometna zveza se je letos odločila za nekoliko drzno potezo: konec tedna bodo vsa prvenstva od elitne do 3. amaterske lige na sporedu že jutri in nato v torek, na praznični dan 8. decembra. Glede na to, da so prvenstva amaterska, bi lahko sezono začrtali drugače. Morda bi jo podaljšali do 8. maja (zadnji krog bo prihodnje leto v nedeljo, 1. maja). Ali pa bi igrali do 20. decembra, čeprav so ta datum držali kot rezervo za preložene tekme.
Ne glede na to, jutri bodo stopile na igrišče vse ekipe naših društev. V elitni ligi bo kriška Vesna na domačem igrišču ob 14.30 gostila Cjarlins Muzane, ki je bil pred začetkom sezone eden izmed glavnih favoritov za napredovanje v višjo ligo. Doslej pa se furlanska ekipa iz Carlina ni izkazala, čeprav je konec tedna s 4:2 premagala zadnjeuvrščeni Man-zanese. Vesna, ki je v nedeljo zadala prvi poraz vodilnemu Lumignaccu, ne sme počivati na lovorikah. Jutri se bo namreč pisala druga zgodba. Kras bo igral v go-steh proti ekipi Virtus Corno. Trener Žlo-gar ne bo imel na razpolago diskvalifici-ranega mladega Racmana. Tekma v Korenu ne bo lahka, rdeče-beli pa ciljajo na vse tri točke. Podobno kot Juventina, ki bo v domačem Štandrežu gostila nevarno Sangiorgino. Štandreške navijače čaka nova poslastica. V nižjih deželnih ligah bo zanimivo v Bazovici in Sovodnjah. Zarja bo gostila Fogliano Turriaco. Težje delo pa bodo imeli Sambovi fantje (So-vodnje), ki bodo igrali proti Cormone-seju. Trener belo-plavih bo znova imel težave s postavo. V 2. AL bo vodilno Pri-morje igralo v Dolini proti Chiarboli.
Nogometaši repenskega Krasa so v nedeljo v Repnu zadeli tri gole, kar pa ni zadoščalo za zmago proti Tolmezzu
fotodamj@n
POKRAJINSKI MLADINCI
Okrnjene Sovodnje zmagale
San Canzian Begliano - Sovodnje 0:1 (0:0)
Strelec: De Fornasari v 57. iz 11-m
Sovodnje: Persoglia, Lutman, Clancis, Marchesini, G. Visintin, N. Pavletič, Falcone (Vidoni), De Fornasari, Trevisan (Varlez), Čavdek, Antonini. Trener: Cijan.
Sovodenjci pod taktirko trenerja Luke Cijana so na gostovanju tesno premagali združeno ekipo San Canzian Begliano, ki se je vsekakor močno upirala. Ritem je bil visok, tekma pa zelo dinamična. Zmagala pa je ekipa, ki je igrala bolj disciplinirano. Odločilni zadetek je v drugem polčasu dosegel De Fornasari, ki je uspešno izvedel najstrožjo kazen. Slednjo si je izboril Antonini. Sovodenjci so tekmo končali z možem manj, saj je moral zaradi rdečega kartona z igrišča Varlez.
košarka - V deželnih prvenstvih
Za Kontovel in Sokol že čas za obrat okrog boje
Oba D-ligaša že drevi v gosteh - Bor in Breg jutri pred domačimi navijači
Ta konec tedna bodo v deželni D-ligi odigrali zadnji krog prvega dela prvenstva, oba naša predstavnika pa bosta stopila na igrišče že danes. Zelo pomembno tekmo čaka igralce Kontovela, ki se ob 21. uri odpravljajo na gostovanje proti goriškemu Di-namu. Točki bosta danes za obe ekipi še kako pomembni, saj se nahajata tako novinec Dinamo kot Kontovel na dnu lestvice z eno samo osvojeno zmago. Varovanci trenerja Švaba so zadnjič zmagali 17. oktobra proti Santosu, Dinamo pa pred dvema tednoma proti Cusu, pred sedmimi dnevi pa je pošteno namučil Sokol. Goriško moštvo na domačih tleh večkrat razpolaga z vročo publiko, odkar se je trenerju Mantessu na klopi pridružil Luca Zucco pa je igra ekipe bolj kakovostna, tako da čaka Lisjaka in soigralce težka naloga. V gosteh bo nastopil tudi Sokol, ki bo ob 21.15 lovil zmago proti Santosu. Če bodo osvojili dve točki, bodo igralci trenerja Va-tovca ohranili prvo mesto na lestvici, ki ga bodo delili z zmagovalcem jutrišnjega dvoboja med Goriziano in moštvom Perteole.
V	deželni C-ligi silver pa je napočil čas za 10. krog prvenstva. Vodilni Breg bo lovil že sedmo zaporedno zmago na domačih tleh, kjer ga jutri ob 20.30v Dolini čaka tekma proti moštvu Blue Service iz Fagagne, ki je doslej zbralo tri zmage, prejšnji teden pa je nekoliko presenetljivo izgubilo v Gradežu. Doma bo jutri ob 18.30 igral tudi Bor, na Stadion 1. maja pa prihaja Don Bosco. Salezi-janci so v dobri formi, saj so na zadnjih štirih odigranih tekmah kar trikrat zmagali, medtem ko želi Bor prekiniti niz treh zaporednih porazov.
V	promocijski ligi na Goriškem bo Dom igral danes ob 21.15 v Kulturnem domu v Gorici, kjer ga čaka srečanje proti solidnemu moštvu Pallacanestro Bisiaca. (av)
Trener Kontovela Marko Švab
23 Obvestila
ZSŠDI obvešča, da bosta v ponedeljek, 7. decembra, urada v Trstu in Gorici zaprta. SK DEVIN organizira tečaje smučanja in deskanja ob sobotah in nedeljah v kraju Forni di Sopra od 9. oz.10. januarja 2016 dalje. Možen je avtobusni prevoz z odhodom iz Nabrežine in najem smučarske opreme. Za informacije in vpisovanja: info@skdevin.it, ali pa na tel. št. 3358180449, 0402032151 in 3358416657. ŠD MLADINA organizira 5 celodnevnih tečajev smučanja za otroke v mesecu januarju in februarju 2016, s pričetkom v soboto, 9. januarja. Za informacije in vpisovanje info@mladina.it ali tel. št. 3470473606.
AŠD SK BRDINA obvešča, da se bodo tudi v letošnji zimski sezoni odvijali tečaji smučanja. Informacije in vpis na tel. št. 3405814566 (Valentina).
2 2 Petek, 4. decembra
2015
fotoutrip '15
Pošljite svoj posnetek na naš dnevnik direktno iz spletne strani preko rubrike
Fotografije bralcev ali po elektronski pošti na tiskarna@primorski.eu (Fotografijo lahko dostavite tudi osebno v uredništvih
^	m

íiiíHlwfiíSSO.il
Primorski dnevnik berejo tudi na Novi Zelandiji
(Cvetko in Zmaga Colja)


"X
■i»
M L
op
rimorski dnevnik
Po končani pridelavi klobas za martinovo si lahko zaslužimo branje Primorskega dnevnika!
(K. Mesar)
4
„tl^lhuirlil.nJUwnTf "f? .
A
.Tt
Gipgvi-
ÉlÉlllIlfl^' """
■ - -r— .

\\\ 'l'rj
¡W O orihodnosli sonata
. 1 C¿í™^lípríSm^om«^ q M u 1 1 — .Lre,L111	'r~_T_". »■ ^^ <HH
Pred koncertom Gallusa na Proseku (Valerio Kozina)
V ■


-
■
Tri generacije Glavinovih s Primorskim na pohodu spomina Krn 2015
(Stojan Glavina)
/
RADIO IN TV SPORED
Petek, 4. decembra 2015
23
RAI3bis
SLOVENSKI PROGRAM - Na kanalu 103 18.40 Čezmejna Tv: Primorska kronika 20.30 Deželni Tv dnevnik 20.50 TDD predstavlja, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1
RAI1
RAI2
RAI3
6.30 Rassegna stampa 7.00 Buongiorno Italia 7.30 Buongiorno Regione 8.00 Agora 10.00 Mi manda RaiTre 11.00 Elisir 11.55 14.00, 19.00, 0.00 Dnevnik, vreme in rubrike 12.45 Pane quotidiano 13.10 Dok.: Il tempo e la storia 15.15 Nad.: La casa nella pra-teria 16.05 Aspettando Geo 16.40 Geo 20.00 Blob 20.15 Sconosciuti 20.35 Nad.: Un posto al sole 21.05 Film: Le idi di marzo (dram., '11, i. R. Gosling, G. Clooney) 22.55 Dok. film: Io & George
RAI4
RAI5
13.30 La Terra vista dal cielo 14.45 India selvaggia 15.40 Riccardo Muti - Prove d'orchestra 18.15 Novice 18.20 20.4S Passepartout 18.50 This is Opera 19.45 Memo - L'agenda culturale 20.30 Rai Player
6.00 Aktualno: Il caffe 6.30 7.00, 8.00, 9.00, 9.55, 13.30, 16.25, 20.00 Dnevnik in vreme 6.45 Aktualno: UnoMattina 10.00 Storie vere 11.10 A conti fatti 12.00 La prova del cuoco 14.05 16.40 La vita in diretta 15.00 Torto o ragione? Il verdetto finale 18.45 Kviz: L'Eredita 20.30 Igra: Affari tuoi 21.20 Callas 23.35 TV7
6.0014.00 Detto fatto 7.15 Nad.: Il tocco di un angelo 8.00 Serija: Le sorelle McLeod 9.2513.30 Rubrike 10.30 Cronache animali 11.00 I fatti vostri 13.00 17.45, 18.20, 20.30, 23.45 Dnevnik in vreme 16.15 23.05 Serija: Senza traccia 18.00 Šport 18.50 Serija: Hawaii Five-0 19.40 Serija: N.C.I.S. 21.00 LOL 21.15 Voyager - Ai confini del-la conoscenza 0.00 Troppo giusti
13.30 Sabrina, vita da strega 14.45 Stargate Atlantis 15.30 Andromeda 16.15 Star Trek: Enterprise 17.05 Novice 17.10 Xena 17.55 Star Crossed 18.35 Doctor Who 19.30 Rai Player 19.35 Supernatural 20.20 Ghost Whisperer 21.10 Film: Oscure pre-senze - Dark Skies (horor, '13, i. K. Russell) 22.55 Wonderland 2015 23.20 Anica - Ap-puntamento al cinema 23.25 Film: The Descent (horor)
me in prometne informacije 12.00 Serija: Detective in corsia 13.00 Serija: La signo-ra in giallo 14.00 Lo sportello di Forum 15.30 Ieri e oggi in Tv 16.00 Film: La storia di Ruth (dram.) 19.30 Nad.: Tempesta d'amore 20.30 Dalla vostra parte 21.15 Quarto Grado
_CANALE5_
6.00 Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vreme, borza in denar 8.45 Mattino Cinque 11.00 Forum 13.00 19.55 Dnevnik in vreme 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nad.: Una vita 14.45 Uomini e donne 16.00 Grande fratello - Day Time 16.10 21.10 Nad.: Il segreto 17.00 Pomeriggio Cinque 18.45 Igra: Avanti un altro 20.40 Striscia la notizia - La voce dell'invadenza 23.30 Supercinema
_ITALIA1_
6.40 Risanke in otoške oddaje 8.15 Serija: Hart of Dixie 10.10 Serija: Royal Pains 12.05 Cotto e mangiato - Il menu del giorno 12.25 18.30 Dnevnik in vreme 13.05 Športna rubrika 13.45 Grande Fratello 14.05 Nan.: Simpsonovi 14.30 Nan.: Futurama 14.55 Serija: The Big Bang Theory 15.25 Nan.: 2 Broke Girls 15.55 Nan.: E alla fine arriva mamma! 16.45 Nan.: La vita secondo Jim 17.40 Nan.: Mike & Molly 18.05 Nan.: Camera Café 19.25 Serija: C.S.I. - Scena del crimine 21.10 Serija: Person of Interest 23.55 Le Iene
_IRS_
13.15 Film: Pierino colpisce ancora (kom.) 15.10 Film: Amore Formula 2 (kom.) 17.15 Film: Marianna Ucria (dram., '97, r. R. Faen-za) 19.20 Serija: Renegade 20.05 Serija: Walker Texas Ranger
21.15 Dok. film: George Harrison - Living in the Material World 22.55 Scara-mouche Scaramouche 23.30 Terza pagina 0.00 Ghiaccio bollente
RAI MOVIE
13.3517.35 Rai Player 13.40 Film: Il lato positivo (dram., '12, i. J. Lawrence, R. De Ni-ro, B. Cooper) 15.50 Film: Le avventure di Davy Crockett (vestern, '55) 17.30 Novice 17.40 Film: Piedone d'Egitto (pust., It., '80) 19.35 Film: Fico d'India (kom., It., '80, i. R. Pozzetto) 21.20 Film: Dead Man Down -Il sapore della vendetta (triler, '13, i. C. Far-rell, N. Rapace) 23.25 Film: Promised Land (dram., '12, i. M. Damon)
RAI PREMIUM
11.30 Nad.: Un posto al sole 12.2019.20 Rai Player 12.25 Nad.: Linda e il brigadiere 13.15 Nad.: Paura di amare 14.00 Serija: Last Cop - L'ultimo sbirro 14.55 Anica - Appunta-mento al cinema 15.00 Serija: Impazienti 15.10 Serija: Un medico in famiglia 17.00 Nad.: Valeria 17.45 Novice 17.50 Nad.: Legami 18.40 Nad.: La signora in rosa 19.25 Nad.: Terra Nostra 20.20 Nad.: Il commis-sario Manara 21.20 Nad.: Fuoriclasse
_RETE4_
6.50 Serija: Rescue Special Ops 9.10 Nad.: Bandolera 9.40 Serija: Carabinieri 10.45 Ri-cette all'italiana 11.30 18.55 Dnevnik, vre-
21.00 Film: Man on Fire - Il fuoco della vendetta (triler, '04, i. D. Washington, D. Fanning) 23.50 Film: Bait - L'esca (triler)
_laz_
7.30 13.30, 20.00, 0.45 Dnevnik 7.50 Vreme 7.55 Omnibus 9.45 Coffee Break 11.00 L'aria che tira 14.00 Kronika 14.20 Tagada 16.20 Serija: Benjamin Lebel - Delitti D.O.C. 18.20 Serija: L'ispettore Barnaby 20.35 Otto e mezzo 21.10 Crozza nel Pae-se delle Meraviglie 22.40 Bersaglio mobile
_lazd_
6.201 menu di Benedetta - Ricetta Sprint 6.30 11.20, 19.00 Cuochi e fiamme 8.30 15.20 I menu di Benedetta 13.30 Nad.: Grey's Anatomy 16.15 The Dr. Oz Show 18.55 Dnevnik 21.10 Serija: Jane Doe 22.55 Serija: Crossing Jordan
TELEQUATTRO
7.00 Sveglia Trieste! 9.30 21.00 Ring 13.00 Aktualno: Musa Tv 13.15 17.55, 20.25 Oggi e 13.20 17.30, 19.30, 20.30, 23.00 Dnevnik 13.45 Qui studio a voi stadio 18.00 19.00, 23.30, 23.55 Trieste in diretta 20.00 Apriti cielo 20.05 Happy Hour
_LAEFFE_
11.30 13.25, 20.00 Il cuoco vagabondo 12.30 Bourdain: Cucine segrete 14.30 18.40 Il re dello street food 15.30 David Rocco: Dolce vita 16.35 Jamie: Menu in 15 minuti 19.50 Novice 21.05 Film: Il vento che accarezza l'erba (dram.) 23.35 Serija: Omicidi tra i fiordi
CIELO
12.15 13.15 MasterChef USA 13.00 Novice 14.15 15.15 MasterChef Nuova Zelanda 16.15 Fratelli in affari 17.15 Buying and Selling 18.15 Love It or List It - Prendere o la-sciare 19.15 Affari in grande 20.15 Affari di famiglia 21.10 Film: Codice 51 (akc.)
DMAX
17.45 Come e fatto 18.35 Affare fatto! 19.30 23.50 Incidenti di percorso 21.10 L'oro della Siberia 22.00 River Monsters 23.00 Prigionieri di viaggio
SLOVENIJA1
6.05 Odmevi 6.55 Dobro jutro 11.1518.20 Kviz: Vem! 11.55 Ugriznimo znanost 12.20 Nan.: Peta hiša na levi 13.00 15.00, 17.00, 18.55, 22.35 Poročila, športne vesti, vreme 13.30 Tarča 14.20 Prava ideja! 15.10 Mostovi - Hidak 15.4518.10 Otroški program: OP! 16.15 Osmi dan 17.30 Razred zase 17.55 Novice 18.00 Infodrom 19.30 Slovenska kronika 20.00 Slovenski pozdrav 21.25 Na lepše 22.00 Odmevi 23.05 Film: Ukradeni poljubi (rom., Fr., '68)
SLOVENIJA2
6.00 Otroški kanal 7.00 Risanke in otroške odd. 8.10 Zgodbe iz školjke 9.00 23.50 Točka 9.50 Aplavzi! 10.40 Čarokuhinja pri atu 11.00 Halo TV 12.05 Dobro jutro 14.15 O živalih in ljudeh 14.55 Nordijsko smučanje: SP, smučarki skoki (ž), prenos 16.40 Plavanje: EP v kratkih bazenih, vključitev v prenos 18.40 Alpsko smučanje: SP, smuk (m), prenos 20.00 Alpsko smučanje: magazin 20.40 Alpsko smučanje: SP, smuk (ž), prenos 21.50 Nad.: Popravljena krivica 22.40 Polnočni klub
_KOPER_
13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - Deželne vesti 14.20 Evronovice 14.25 City Folk 14.50 Vesolje je... 15.20 Odbojka: Liga prvakov, ACH Volley - Gdansk 16.50 TG dogodki 17.05 Glasba zdaj 17.25 Sredozemlje 18.00 To bo moj poklic 18.35 Vreme 18.40 Primorska kronika 19.00 22.00 Vsedanes - Tv dnevnik 19.25 Šport 19.30 Vsedanes - Aktualnost 20.00 Dok. odd.: K2 20.30 Najlepše besede 21.00 Jazz koncert: How Deep is the Ocean 21.45 Avtomobilizem 22.15 Iz arhiva po vaših željah 23.00 Poletni Festival 2015
_POP TV_
7.00 Risanke 7.50 9.40, 10.50, 12.05 Tv prodaja 8.10 17.20 Nad.: Odpuščanje ljubezni 9.55 Epilog 11.05 Nad.: Grehi preteklosti 12.20 21.00 Gostilna išče šefa 13.50 20.00 Nad.: Usodno vino 14.55 Nad.: Plamen v očeh 16.00 Serija: Kar bo, pa bo 17.00 18.55, 22.30 Novice 23.00 Eurojackpot 23.05 Film: Fant za božič (rom.)
_KANAL A_
7.0018.00 Svet 7.55 Risanke in otroške odd. 9.0012.45 Serija: Odbita rodbina 9.2516.35 Nan.: Mrhi za šankom 9.50 Serija: Opra-vljivka 10.3011.35, 13.15 Tv prodaja 10.45 Nan.: Naša mala klinika 11.50 17.05 Serija: Lepo je biti sosed 13.45 Nad.: Terra Nova 14.45 Film: Jesse Stone - Smrt v raju (krim.) 18.55 Serija: Kar bo, pa bo
20.00 Film: Skoraj heroji (kom.) 21.45 Serija: Vikingi 22.40 Dok. serija: Kletka morskih psov
PLANETTV
12.00 Tv prodaja 12.30 Nad.: Sulejman veličastni 13.35 Nan.: Talenti v belem 14.50 Zdravnik svetuje 15.50 21.25, 22.55 Kmetija: Nov začetek 16.50 20.00 Nad.: Ena
Petek, 4. decembra Rai 3, ob 21.05
VREDNO OGLEDA
Le idi di marzo
ZDA 2011
Režija: George Clooney Igrajo: George Clooney, Ryan Goosling in Philip Seymour Hoffman
George Clooney kot režiser in protagonist. Tokrat si je za zgodbo izbral politični triler, ki pa ne govori samo o spletkah in maščevanju, ampak tudi o poštenosti in zaupanju.
Mik je karizmatični guverner demokratske stranke: pri volilni kampaniji mu pomaga politični svetovalec Stephen, dokler ga vodja nasprotnega tabora ne povabi na razgovor.
Čeprav Stephen zavrne nasprotnikovo ponudbo, ga zaradi skrivnega sestanka odpustijo, ker mu ne verjamejo, da se ga je udeležil samo iz radovednosti. Stephen skoraj istočasno izve tudi za skrivnost na Mikov račun, kar ga privede do hudega maščevanja ...
žlahtna štorija 17.50 Nad.: Esperanza 19.00 21.05 Danes 19.40 Vreme in šport 23.30 Film: Taksi 3 (akc.)
RADIJSKI PROGRAM
RADIO TRST A
7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar; 7.25 Prva izmena: Dobro jutro, pravljica, na-povednik; 8.00, 10.00 Poročila; 8.10 Radioaktivni val z Borisom Devetakom in Markom Sancinom; 10.10 Prva izmena: Kulturne diagonale - Film, kamera, ekran; 11.00 Studio D; 11.15 Vzgajati k različnosti - Pogovori in razmišljanja ob robu čez-mejnega projekta EDUKA; 13.20 Zborovski utrip; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10, 17.10 Music box; 14.20 Otroški kotiček; 14.40 Jezikovna rubrika, sledi Music box; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.30 Odprta knjiga: Arto Paasilinna: Zajčje leto - 10. nad., sledi Music box; 18.00 Kulturni dogodki, sledi Music box; 19.20 Napovednik, sledi Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek oddaj.
RADIO KOPER (slovenski program)
5.00 Jutro na RK; 5.30, 5.50 Kronika; 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 14.30 Poročila; 7.00 Jutranjik; 7.20 Jutranja zagonetka; 7.45 Primorske novice; 8.00, 17.30 Vreme; 9.00, 11.00 Dopoldan in pol; 9.10, 16.20 Prireditve danes; 10.00 Evropa osebno; 10.40, 15.00, 18.55 Pesem tedna; 11.00 20 let KD Alojz Kocjančič; 11.45 Pesem in pol; 12.30 Opoldnevnik; 13.30 Botrstvo; 14.00 Aktualno; 15.30 DiO; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Radio Blabla; 19.00 Dnevnik in kronika; 19.30 Rončel na obali; 21.00 Ari Zona; 22.00 Zrcalo dneva; 0.00 Nočni program.
RADIO KOPER (italijanski program)
6.00 Dobro jutro; 6.15, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.00, 12.28, 13.30, 14.30, 15.28, 16.30, 17.30, 18.30, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 7.15 Jutranji dnevnik; 8.00 Calle degli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.15 Caleidoscopio Istria-no; 8.35, 17.33 Euroregione News; 8.40, 14.45 Pesem tedna; 9.35 Appuntamenti; 10.10 Vremenska napoved; 10.15, 19.15 Sigla single; 10.25 Televizijski in radijski programi; 10.35, 20.30 Il vaso di Pandora; 12.30 Dogodki dneva; 13.00, 20.00 Pairapappa; 13.35 Ora musica; 14.00, 14.35, 19.00, 23.00 Glasba; 15.00 Souvenir d'Italy; 15.30 Dogodki dneva; 16.00 Pomeriggio ore quattro; 18.00 Il suono nell'immagine; 19.30 Večerni dnevnik; 22.30 Sonoricamente Puglia; 0.00 Nottetempo.
13.20 Storage Wars Canada 14.10 Caccia-tori di tesori 15.05 Nudi e crudi 15.55 Turt-leman 16.50 20.20 Affari a quattro ruote
DROBCI IZ SPOREDA RADIA TRST A
V Studiu D od 11.00 se nadaljuje serija pogovorov ob robu čezmejnega projekta EDUKA - Vzgajati k različnosti, ki je stekel pred tremi leti in se zaključil letos aprila. V sklopu projekta je bilo izpeljanih veliko dejavnosti namenjenih šolski populaciji različnih stopenj. Med številnimi sodelavci, ki so dali svoj doprinos pri izvajanju projekta Eduka, je tudi sociologinja dr. Mirjam Milharčič Hlad-nik, ki je v sodelovanju z drugimi strokovnjaki pripravila dva zanimiva priročnika z naslovom »Raznolikost nas bogati» in pa »Razvijanje medkulturnih zmožnosti pri učiteljih in učencih«. Hladnikova je predavateljica tako na slovenskih univerzah kot v tujini, v Nemčiji in na Norveškem. Je sicer tudi odlična pozna-vateljica migrantske problematike, saj je znanstvena svetnica Inštituta za slovensko izseljenstvo in migracije v sklopu Znastveno-raziskovalnega centra SA-ZU. Prejšnjo soboto je bila v Boljuncu 50. jubilejna revija Pesem jeseni. Nekaj utrinkov boste lahko slišali v Zborovski glasbi ob 13.20.
APrimorski
~	dnevnik
Lastnik:
Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: ALEKSANDER KOREN Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329
email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339
Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329
Cena: 1,20 € Celoletna naročnina za leto 2015 230,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347
Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo za leto 2015 230,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643
Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990
OGLAŠEVANJE
Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6
KOMERCIALNI OGLASI
advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20%
NEKOMERCIALNI OGLASI
oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 22%
Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948
Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS
Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu.
Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom.
24 Petek, 4. decembra 2015_VREME, ZANIMIVOSTI
/
vremenska slika
Vremenska napoved
Hidrometeorološkega zavoda Republike Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7. in 13. uri.
UV indeks je ob jasnem vremenu sredi dneva 1.
500 m.....	......13	2000 m
1000 m.....	.....10	2500 m
1500 m . . . .	.......8	2864 m
»Naj« ime je Francesco
RIM - Priljubljenost papeža Frančiška v Italiji se izraža tudi v izboru otroških imen. Največ dečkov, rojenih leta 2014, so namreč starši poimenovali Francesco. Med najpogostejšimi deškimi imeni sta poleg imena Francesco, ki ni na prvem mestu samo na južnotirolskem in v treh drugih deželah, še Alessandro in Lorenzo. Med najbolj priljubljenimi dekliškimi imeni so Sofia, Giulia in Aurora.
Imeni Giuseppe in Maria, ki sta bili najpogostejši v preteklosti, se nista uvrstili na lestvico najbolj priljubljenih imen. V Italiji obstaja 60.000 različnih imen, vendar 50 odstotkov staršev za svojega otroka izbere eno izmed 30 najpogostejših.
Sveto mesto preplavili šiitski verniki
KARBALA - Iraško sveto mesto Karbala je preplavilo več milijonov šiitskih vernikov, da bi praznovali arbain. Arbain, kar v arabščini pomeni 40, šiiti praznujejo 40 dni po obletnici smrti imama Huseina, vnuka preroka Mohameda, ki ima v Karbali postavljen mavzolej (na sliki). Imam Husein je bil ubit leta 680 v bitki v Karbali, njegova smrt pa je povzročila razkol islama na šiitsko in sunitsko vejo. Guverner Karbale Akil al Tu-raihi je ocenil, da se bo v Karbalo skupno zgrnilo rekordnih 20 milijonov vernikov, med njimi pet milijonov iz tujine. Lani se je praznovanj udeležilo najmanj 17 milijonov šiitov.
pretoria - Ponovno sojenje paraolimpijskemu zvezdniku Oscarju Pistoriusu
Za sodišče zdaj spet kriv
Očitajo mu »umor z zločinsko namero« - Kazen mu morajo še izreči, a ta ne more biti manjša od 15 let - Sodba na prvi stopnji polna napak
JOHANNESBURG - Južnoafriško vrhovno prizivno sodišče je v pri-zivnem postopku paraolimpijca Os-carja Pistoriusa obsodilo zaradi umora dekleta Reeve Steenkamp. Sodišče na prvi stopnji mu mora sedaj izreči novo kazen, ki za umor znaša najmanj 15 let.
Obsojeni je kriv »za umor z zločinsko namero«, je dejal sodnik Eric Leach in dodal, da mu bo sodišče na prvi stopnji moralo sedaj izreči novo kazen.
Pistorius je na valentinovo leta 2013 s štirimi streli skozi zaprta vrata kopalnice ustrelil svoje takrat 29-letno dekle Reevo Steenkamp. Atlet ves čas trdi, da je bil prepričan, da je v kopalnici vlomilec.
Sodniki vrhovnega prizivnega sodišča njegove verzije dogodka niso postavili pod vprašaj, razsodili pa so, da ko je streljal, ni mogel mimo tega, da bi lahko koga vsaj ranil, če ne ubil. »Ni mogel vedeti, ali oseba predstavlja grožnjo in ko je streljal, je bila smrt tarče verjeten rezultat,« je poudaril sodnik.
Ocenili so, da je bila sodba na prvi stopnji polna temeljnih napak. Sodišče ni upoštevalo ključnih bali-stičnih dokazov, ni pa niti racionalne podlage za to, da bi Pistorius lahko mislil, da je ogroženo njegovo življenje in to ne glede na to, kdo je bil za vrati.
Pistorius je namreč dobro izurjen za uporabo orožja. V vrata je izstrelil štiri strele in za to ni dal sprejemljivega pojasnila, so poudarili sodniki in izpostavili, da sodišče na prvi stopnji teh dokazov ni upoštevalo.
Pistorius je bil lani obsojen na pet let zapora zaradi nenaklepnega
Oscar Pistorius (na arhivskem posnetku) med prvostopenjskim sojenjem; spodaj, celica, v kateri je preživel del kazni, preden mu je bil priznan hišni pripor
ansa
uboja. Tožilstvo, ki ga je bremenilo umora, se je na obsodbo pritožilo in vrhovno prizivno sodišče mu je danes pritrdilo.
Sedaj 29-letni Pistorius, ki po šestini prestane kazni od oktobra kazen prestaja v hišnem priporu, bo v njem ostal do izreka nove kazni, ki jo je pričakovati v začetku prihodnjega leta.
Oče umorjene Barry Steen-kamp je izrazil zadovoljstvo z razsodbo prizivnega sodišča. »Želel bi si, da bi vse to bilo mogoče preprečiti,« je dejal, a pristavil, da je sedaj čas, da nadaljujejo s svojimi življenji. Mati umorjene je bila navzoča v dvorani ob objavi odločitve in je sodišče zapustila brez izjav. Pistoriusa v dvorani ni bilo.
vojna zvezd
Na spletni dražbi tudi Skywalker
NEW YORK - Na spletni dražbi bodo teden dni pred pre-miero sedmega filma Vojna zvezd: Sila se prebuja ponudili več kot 600 redkih zbirateljskih predmetov, vezanih na kultno sago. Med njimi bodo lutka Lukea Skywal-kerja ter čelada Dartha Vaderja in ljubki Yoda. Dražbo 11. decembra pripravljata avkcijska hiša Sotheby's in eBay. Vesoljska saga Vojna zvezd je vse od prvega dela iz leta 1977 v filmske blagajne po vsem svetu prinesla na milijarde dolarjev in postala fenomen popularne kulture. Zato bo spletna dražba zagotovo pritegnila številne oboževalce. Vsi predmeti, ki bodo ponujeni na dražbi, izhajajo iz zasebne zbirke japonskega oblikovalca in kreativnega direktorja Niga. Ta je začel razne igrače in druge predmete, vezane na Vojno zvezd, zbirati kot šestletnik.
Pričakovana dražbena vrednost lutke Lukea Skywalkerja, ki so jo leta 1978 prodajali kot otroško igračo, je od 12.000 in 18.000 ameriških dolarjev. Posebnost lutke je dvodelna svetlobna sablja, iz katere svetleči del rad odpade, zato so jo kmalu umaknili iz prodaje. Na dražbi bo na voljo še zapakiran primerek, ki naj bi bil eden od 20 še obstoječih na svetu.
Med dražjimi primerki sta še dva popolna primerka zbirke kovancev Power of the Force, ki sta ocenjena med 25.000 in 35.000 dolarjev. Gallo je razkril, da je njemu najljubši predmet dober meter veliki kosmati Chewbacca, ki je ocenjen med 2000 in 5000 dolarjev.