C. kr. pošti! Nedostavljene številke je poslati administraciji „Eisenbahner Dunaj V. Brauhausgasse 84. VODI POTK SVOBODI 1 GLASILO SLOVENSKIM ŽELEZNIŠKIH NASIAVUENCfltf < . UREDNIŠTVO se nalila v Ljubljani, Šelenbur- t gova ulica 6/1. UPRAVN1ŠTVO Dunaj V. — Brauhausgasse 84. | Naročnina: t za celo leto. ... 4"4C za pol leta............... za če:rt k-ta...............fal, Posamezna, številka Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. V Ljubljani, 1. junija 1916 Pisarna železničarskega deželnega tajništva se nahaja ©dsieis Šelenburgova cah vse drugačne kakor v Nemčiji. Če so totej^* odločujoči faktorji pri državnih železnicah mnenja, da se prihranijo lahko lepi miljoni pri osobju, potem izgine za državno železniške uslužbence je, da škoduje vsako čezmerno uživanje, torej tudi čezmerno uživanje masa, ali toliko niso zaslužili železničarji nikdar, j da bi si izpodkopali zdravje zaradi čezmernega uživanja mesa. Saj ulica 61 v Ljubljani. Zaslužek in draginja. Najtcžie vprašanje in za splošne gospodarske živ!jenske pfigtfje tudi najvažnejše, namreč draginja, bo zahtevalo po vojni z vso silo temeljite rešitve,--J skupini spadajo »izposojeni« in »eksponirani« uslužbenci. »Izposojenim« in »eksponiranim« je skupno to, da jih uporabljajo daljši čas izven štacijskega kraja. Obe vrsti uslužbencev imata enake izdatke vsled službe, a kljub temu mu povračujejo te izdatke povsem različno. »Izposojeni« dobivajo vojne vozne pristojbine in sicer vlakospremljevalno osobje po 30 in 40 vinarjev, strojno osobje 90, oziroma 60 vin na uro, torej še precej primerno odškodnino. »Eksponirani« pa dobivajo po 18, 20, 26 in 30 vin.,' a strojno osobje nezadostno kilome-ternino in urnino, kakor določuje regulativ. Izdatki pri vozni službi so pa tudi za domače vozno osobje prav taki kakor za eksponirane in izposojene. A tudi tukaj razločujejo pri odmeri odškodnine. Sedaj obstoji kar pet načinov povra-čitve različnih pristojbin za prehranitev in voznih pristojbin za vlakospremljevalno in strojno osobje. Tukaj je izprememba res nujna potreba. Najenostavnejša in najhitrejša rešitev bi bila v tem, da se dovoli vsemu voznemu osobju vojna vozna pristojbina, kakor je bilo obljubljeno osobju že desetletja pred vojno. Taka ureditev bi povzročila seveda precej visoke izdatke, a ti izdatki bi nosili bogate obresti, ker bi osobje ne oslabelo. Kajti tako kakor je sedaj ne more več ostati. Nad polovico voznega osobja opravlja sedaj pod najneugodnejšimi razmerami službo in čim dlje bolj peša. To dejstvo naj zdrami vse odgovorne faktorje. Provizijski sklad. Ob začetku vojne je obljubilo železniško ministrstvo pomožnim, v vojaško službo vpoklicanim uslužbencem, da jih nastavi zopet pri železniški službi, če so telesno sposobni zanjo. Sve,-tovalo jim je tudi, naj ne dvignejo prispevkov, vplačanih v provizijski zavod in je izjavilo, da se všteje takim pomožnim uslužbencem doba vojaške službe, če naknadno doplačajo prispevke v provizijski zavod. Cez tri drii je šel k brivcu, gizdalinu in ve-ternjaku. O tem fantu, ki je bil krepak kakor osel, so pravili, da prodaja za denar svojo ljubezen starim Amerikankam, ki prihajajo baje zato semkaj, da uživajo lepoto morja, a v resnici iščejo pustolovščin z ubogimi fanti. < »Bog — vsegamogočni,« je .zakričal ta pokvarjeni človek, ko je zagledal karto in njegova lica so se pordečila. »To sta Artur in Euriko, moja tovariša! O, čestitam vam iz vsega srca, oče Ettore, vam in sebi! Vendar imam dva slavna rojaka, ali naj ne bom ponosen na to!« »Ne blebeči budalosti,« je svaril starec. Ali brivec je kričal in krilil z rokami po zraku: »To je izvrstno!« »Kaj je tiskano na karti?« »Tega ne znam brati. Ali prepričan sem, da je resnica. Revni fantje morajo biti veliki junaki, preden povedo resnico o njih.« »Prosim te, molči!« je zaklical Cecco in odšel je. Besno je udarjal s svojimi cokljami po tlaku. Potem je šel k nekemu ruskemu gospodu, o katerem so pravili, da je dober, pošten človek. Vstopil je, sedel k njegovi postelji, na kateri je počasi ugašalo življenje Rusa, in vprašal: »Kaj je tukaj natiskano o teh ljudeh?« Vrnilo se je res precejšnje število pomožnih-uslužbencev, ki so bili sprejeti tudi iznova v službo. Sedaj bi bili morali doplačati zaostale prispevke. Ravnateljstva pa niso postopala enotno; nekatera so zahtevala naj vplačajo uslužbenci ves zaostali znesek naenkrat, druga zopet, naj vplačajo v prav kratkih obrokih. Eno kakor drugo je seveda za uslužbence, ki so bili dolgo časa na bojišču, izključeno. Zaupniki so se obrnili v tej zadevi tia organizacijo in sodrug Tomsehik je nato interveniral v železniškem ministrstvu. Zadeva je sedaj rešena. Rešitev železniškega ministrstva pravi, da morajo vplačati uslužbenci, vrnivši se iz vojne, zaostale prispevke v dvakrat tolikih mesecih, kakor šteje zamujeni čas mesecev. Obenem je izreklo ministrstvo tudi dovoljenje, da smejo posamezni uslužbenci vplačati zamujene obroke tudi v več obrokih (največ pa v 60 mesečnih obrokih). S tem je dosegla naša organizacija zopet precejšnjo olajšavo za pomožne uslužbence. Ob četrtstoletnici krščanskega socializma. Krščansko socialno časopisje je slavilo pretečene dni v spominskih člankih četrtstoletni jubilej krščanskega socializma. ^Pred petindvajsetimi leti, 15. maja 1891, je izdal namreč papež Leo XIII. okrožnico na škofe, takozvano encikliko o delavskem gibanju. Enciklika je bila proklama-cija cerkvene nadvlade proti modernemu delavskemu gibanju. Takrat so hoteli pobijati razredno gibanje delavstva s tem, da so nastopali za »socialne reforme«. Papeževa enciklika je dosegla to, da so kovali hitrejše in številnejše orožje v boju proti razredni delavski organizaciji. Enciklika je priznavala, naj sodelujejo delavci potom svojih združitev pri rešitvi socialnega vprašanja. Ali pri tem delu vztrajajo na svetosti zasebne lastnine, na razliki med ubogimi in bogatimi (ker je to red po volji božji) in na tem, da je vera neizogibne potrobi!tl, pač po morajo zavračati socializem. Na teh stebrih naj se dviga stavba organizacije. Seveda se počuti delavstvo v tej stavbi precej omejeno, ker jim ne ostaja za samostojno nastopanje skoraj nič prostora. Kjer pa delavci le poizkušajo kako gibanje, tam mora poseči vmes cerkev. Pred vsem s tem, da zavrača »socialistične sanjarije« o enakosti in o odpravi zasebne lastnine. Nasprotno pa naj utrdi cerkev — delavcem in podjetnikom - njihove socialne dolžnosti, jim obeta kot najvišje darilo plačilo na drugem svetu in naj priporoča olajšanje bede, ki je ni mogoče zanikati — enciklika govori o »nenasitnem kapitalizmu«, o »brezsrčnosti bogatih posestnikov« in o »nebrzdani pohlepnosti konkurence« — z usmiljenimi deli. Odpraviti pa cerkev noče revščine, ker je njen najvišji cili, da spravi razrede. Rus je pomežiknil s svojimi žalostnimi očmi, ki so postale vsled bolezni brezbarvne in je čital s slabotnim glasom tisk na karti. Z blagim smehljajem se je nato obrnil k starcu ki je prosil: »Ciospod, vi vidite, da sem že zelo star in kmalu me pokliče Bog k sebi. Ce me vpraša Marija, kaj sem napravil 'iz svojih otfok, jej bom moral povedati čisto resnico in natančno. To sta moja sinova na karti, ne vem pa, kaj sta storila in zakaj sta zaprta v ječi.« Rus je odgovoril nato resno in enostavno: »Povejte tedaj Mariji, da sta izpoljevala vajina otroka glavno zapoved njenega sina: Svoje bližnje ljubita s požrtvovalno ljubeznijo...« Laži ni mogoče izpregovoriti enostavno: Laž potrebuje fraz in olepšav. Starec je verjel zato Rusu in krepko mu je stisnil njegovo majhno roko, nevajeno dela. »Torej ni sramota za njiju, da sta v ječi?« »Ne,« ,ie odgovoril Rus, »saj veste, da pridejo bogatini le tedaj v ječo, če store preveč hudega in če ne znajo tega prikrivati. Reveži pa pridejo v ječo, če hočejo storiti le malo dobrega. Vi ste srečen oče, to vam pravim jaz.« In še dolgo je pripovedoval Ceeeu s svojim slabotnim glasom; pripovedoval mu je, kako se Po 25 letih pač lehko trdimo popolnoma mirno in stvarno, da v četrtstoietju po encikliki še ni obrodilo spravno delo cerkve nobenih sadov. Obširnejše ne moremo govoriti o tem delu zaradi cenzure. Enciklika pravi, da ne sme biti glavna naloga organizacij rešitev socialnega vprašanja, temveč »gojitev vere in nravnosti«. Organizacije, osnovane na podlagi enciklinega programa, pač niso nikjer olajšale rešitev vprašanja v boju proti »nenasitnemu-kapitalizmu«, temveč le otežile. In prav zato vse delavstvo čim dlje bolj sili v svobodne organizacije, katerih bodočnost je danes, ob jubileju enciklike in kljub vojne bolj zagotovljena in boljša kakor kdaj prej. Koliko velja svetovna vojna. V Kodanju so osnovali »Študijsko družbo ža socialne posledice vojne«, ki obelodanja uspehe svojjh raziskavanj v posebnih poročilih, prestavljenih na vse glavne jezike. Prvo poročilo razpravlja o stroških svetovne vojne. Stroški drugega vojnega leta —- če ne bo vojna prej končana — se ocenijo lahko le približno. Ako hočemo dobiti prave stroške vojne, je treba priraču-nati k direktnim izdatkom držav še to: Velikanske izgube ljudi, vojne izdatke občin, primanjkljaje v proračunih občin in držav, izgubo na produkciji in opustošenja na bojiščih. Študijska družba se omejuje za enkrat le na preračunavanje direktnih izdatkov držav, ki so v vojni. Za izdatke drugega leta služijo kot podlaga izdatki prvih mesecev tega leta, ki so im zniMl Na ta način izračunane številke stroškov; izražajo le najnižjo mero izdatkov. Te številke — brez ozira na manjše države - so za velesile sledeče: V" o j n i stroški v m i 1 j o n i h mark. Prvo leto Drugo leto Skupaj Nemčija 17.000 28.900 46.600 Angleška 14.000 36.500 50.700 Francoska 12.800 19.200 32.000 Italija 3.200 5.760 8.960 Avstro-Ogerska 10.200 12.750 22.950 Rusija 17.000 28.000 43.000 Skupaj 204.210 Ce prištejemo k tej svote še izdatke manjših držav, tedaj bo veljala vojna, če traja : še do L avgusta 1916, velikansko vsoto 209 miljard mark Do L januarja 1916 je pogoltnila vojna 129 mi- ljard. Stroški prejšnjih vojn se skoraj izgube ob velikanskih stroških sedanje vojne. Vojna iz leta 1866. je veljala 1.2 miljard, vojna iz leta 1870/71 nekaj nad tri miljarde. Seveda so narasli vsled teh stroškov tudi dolgovi držav neizmerno. Ako bo trajala vojna še do I. avgusta letos, tedaj bodo narasli državni dolgovi na sledeče vsote: bore pošteni ljudje, ki hočejo premagati revščino, neumnost in vso/grozo, vse zlo, kar pripravi na svet neumnost in revščina ... •fi, Sobice gori na nebu kakor ognjena roža in siplje zlati prah svojih žarkov na razpoke sivih čeri, iz katerih "se vzpenjajo proti solneu zelenkaste trave in modre cvetice. Zlate svetlobne iskre zaplamene in vgasnejo v politih kapljah biserne rose. Starec zasleduje pazljivo, kako vsrkava vse-nakolo živo silo svetlobe, kako ptički neutrudljivo poletavajo, grade svoja gnezda in prepevaj.). Misli na svoja sinova, ki sta v ječi velikega mesta preko morja. To je slabo za njuno zdravje, prav slabo ... Ali v ječi sta zato, ker sta poštena fanta, prav tako poštena kakor je bil njun oče vse dni svojega življenja. In zagoreli obraz starca se raztopi v ponosnem smehljaju. Stev. 11 in 12. »Ž E L E Z N I C A R« Stran 3. Bolgarija Nemčija Angleška Francoska Italija Avstro-Ogrska Rusija Srbska 1.520 miljonov mark .4.900 « « 58.000 « « 58.300 « « 18.850 « « 37.100 « « 61.700 « « 1.840 « « Skupaj 286.310 miljonov mark dveletne svetovne .vojne! Ce bo vtepkarfprojna vsem v glavo najvažnejši nauk, da jc^frfjna zlo, ki ga je treba preprečiti na .vsak iujjfm, to bomo šele videli!« S temi besedami ^Jnjučuje poročevalec v gospodarskem listoJPJOesterreichischer Volks\virt« svoje poročilo^PTch strašnih številkah. Za meščanske sloifrfnie pomenjajo te številke ravno prevelikegELJjtfzburjeiija. Plačali bodo predvsem delavci, Wffi v vseh vojskujočih se državah so narafŠTcene živil na tako- višino, da je uaravnost^fnebovpijoče in visoke cene pome-njajo ^rmeščanske sloje višje dobičke. Podjetniki jffravljajo miljonske profite, delavstvo pa Vedno siromašnejše: Delavstvu ostane zato bodočnost velikanska naloga, da premaga kabalistični ilciž"1—■illlMliltMlllltf Velja tudi za naše kraje. Monakovski policijski predsednik baron Grundherr je na javnem shodu neusmiljeno razkril vse zle posledice vojne na One, ki so ostali ■doma. Kar je povedal policijski predsednik za Monakovo, velja v polnem obsegu tudi za naše kraje in zato prinašamo njegova izvajanja. Dejal je: Kako se varuje v tem resnem času dobro vedenje in nravnost, kakšno je čuvstvo odgovornosti in moralične sile, kakšrto je dostojno vodenje pri zabavah in veselicah? Vemo, da bo končni zmagovalec v tej grozni vojni, ki ostane do konca močan. To skrajno vstrajanjc pa izvira iz dobre vesli, svetih misli in idealov v srcu. Ali se zaveda meščanstvo v polili meri, da je domovina opora bojnih čet. da morata oživljati in osveževati duh in duša teh, ki so ostali doma, vedno iznova one, ki so v vojni. Ali pa izpričuje monakovsko življenje tako sodelovanje? Šele pred nekaj dnevi mi je dejal vojak, ki je prišel za kratek čas na dopust z bojišča v Monakovo: »Ne zdržim več tukaj, tega pohotnega življenja ne morem gledati spričo žrtev, ki jih prinašamo tam zunaj dan za dnem!« Sodba tega vojaka ic trda, ali njegova čuv-stva so razumljiva. Vojaki 'smatrajo boje za boje višje vrednosti, za oplenienitev in kulturo. Mučno jim je, če opazijo V domovini ravno nasprotno. Radi stradajo za prijatelje zmernosti in preprostega življenja, radi umirajo za nemško skromnost in nemški idealizem. Ali težko je prenašati žrtve za oderuhe in lahkoživce, za sebične, površne pustolovce in skopuhe, za samoljubne koketne ženske, ker vsi ti niso vredni žrtev. Dejstva pa so: Popoldanska godba po kavarnah, kjer se goste za drage cene našemljene ženske, dekleta in otroci z lahkomiselnimi pustolovci; na drugi strani pa 4 do 5 tisoč vojaških žen in malih obrtnikov, ki se zbirajo vsak tržni dan že v najzgodnejši jutranji uri, že od ene dalje, na trgu za živila, da dobe prihodnje jutro na stojnici kosec mesa za ceno, ki jo zmorejo. Potrpežljivo iu brez godrnjanja čakajo po šest do osem ur, pri vsakem vremenu v borni obleki. In če ostane za kakih 400 do 500 nič — kakor se dogaja običajno — tedaj vdano sprejmejo to dejstvo. Ti revni in najrevnejši izvršujejo samo-zatajevane in dostojnost. Znano mi je, da živi mnogo bogatih rodbin v razkošju, zanje sploh ni vojne. Pojedine prirejajo kakor v miru in dobičkaželjni trgovci omogoču-jejo te požrtije s tajnim dopošiljanjem potrebnih dobrih jedil. Omeniti moramo tudi nekatere lahkoživce, ki so l*ili tako premeteni, da so dokazali svojo neobhodno potrebo doma, a niso delali drugega nego dobro živeli, hodili na lov in druge zabave. Ljubi jaz je bila njihova edina skrb. Posrečilo se je, da so prišli v strelske jarke. Mnogo bi lahko povedal o početju po pivnicah in animiranih beznicah, o ponočnih pojedinah in ostudnejn pijančevanju in o brezmejnem razsipavanju denarja, o primerih, ki kriče v naših resnih časih do neba. Spominjam tudi na oderuhe, za katere preneha domovinska ljubezen in nemško čuvstvo dolžnosti kakor hitro gre za vprašanje mošnjička. Neka gospodarska zveza v Monakovem je pisala prav pred kratkim: »Cene, kakršne ponujajo včasih takozvane velike trgovske družbe in velike tvrdke prekašajo dostikrat najbrezstidnejše ode-ruštvo, ki si ga sploh moremo misliti. Blago, ki ga je malo, ponujajo za strašne cene. Tako početje je treba preprečiti. Posamezne tvrdke imajo velikanske zaloge živil in spravljajo ogromne dobičke. K tej vrsti spadajo tudi brezvestni izdelovalci povsem ničvrednih nadomestil za živila, ki jih ponujajo s sleparsko reklamo po strašnih cenah. Gotovo vam je znano, da je morala odstraniti v zadnjem času policija velike množine sočivja, cele vozove holandskega zelja, na stotine centov repe, kar so pridrževali posamezni trgovci po kleteh, da se okoristijo z naraščanjem cen v sedanjosti. Vse to blago je bilo že gnilo in neužitno. Nad vse žalostno je tudi dejstvo, da se je razvilo zadnjo zimo v enem naših najlepših zgornjebavarskem planinskem kraju tako razuzdano občevanje in pohotno življenje, da ie morala prenehati armadna uprava s tem, da pošilja tje častnike in vojake, potrebne okrepčila. Značilno je tudi to, kar je napisano na neki cerkvi v naših gorskih krajih: »Vstop v cerkev je prepovedan vsem, ki imajo neprimerno obleko, to se pravi prekratka in preširoka krila«. Seveda uganja tudi vrag alkohol svoje. zlo. V Monakovem so še vedno ljudje, ki morajo užiti na dan svojih osem do deset litrov piva in ki jih prav nič ne teži vest ob misli, da pnkrajšujejo s tem poštene delavce in uslužbence pri njihovem zmernem večernem užitku piva. Kdor je videl letos gnečo pri prodaji salvatornega piva, ta se je sramoval svojih someščanov in najbolj še tolikih zastopnic ženskega spoja. Žalostno je tudi kako narašča strasi uživanja iu razposajenosti nanše mladine kljub odloku generalnega poveljstva. Visoki, neobičajni zaslužek hi s tem združeno čuostvo samostojnosti zapelje mladino na slaba pota. lzkušnjave velikega mesta, avtomatični restavranti in kinematografi pripomorejo še svoje. Veliko število ovadb, pisma -osamljenih mater so žalostni dokazi teh dejstev. In koliko se s-' dogodi, o čemet ne vemo ničesar. Govoriti moram tudi o modnem vprašanju naših dam. Mnogo nemških žen ne ve v drugem vojnem letu začeti boljšega, aego si beliti slave s tem, kako si ustvarijo za svojo obleko nove oblike ali kakšne dišave naj rabijo v bodočnosti. O tem je bila v nekem zunanjem listu ostra, a . upravičena kritika. Ker govorim že o ženskah, naj navedem sc cive dejstvi. Neka gospodična je vložila prošnjo, naj jej preskrbimo za njeno mačko karto za mleko, a neka druga našemljena dama se ie vpričo mnogo ljudi silno raztogotila, ker jej ni Motel dati trgovec devet funtov močnatega preparata za njenega psa. Kaj si mislijo ob takem početju naši reveži, naše vdove vojakov, ki skrbe do skrajnosti za svoje otroke? Nove volitve v personalno komisijo južne železnice v sekciji slug. Skupina: Vozno osobje pri prometni službi. Cenjeni sodrugi in tovariši! Ker je odložil član personalne komisije sodrug Stermšek v Ljubljani svoj mandat, zato so razpisane nove volitve v skupini vlakospremljeval-cev. sekcija slug. Zaupniki organiziranih vlakospremljevalcev so na posvetovanju 9. maja na Dunaju sklenili, da priporoče sledeče kandidate za nove volitve: Za člane: Ignac Kasperbauer, sprevodnik Mtirz-zuschlag. Leopold Roth w a n g I, sprevodnik vlakovodja, Beljak. Jurij Han dl er, sprevodnik vlakovodja, Matzleinsdori. Za n am e s t n i k e: Rudolf Fuka r, sprevodnik vlakovodja, Matzleinsdorf. Bernhard T s c h a k e r t, sprevodnik vlakovodja, Dunaj. Josip K r e ga r, sprevodnik vlakovodja, Ljubljana. Pozor! imena, priimek in krstno ime, naj napiše vsakdo natančno, ravno tako tudi značaj in kraj in sicer v dotične rubrike. Ce so zapisana imena nerazločno, tedaj je volilni listek neveljaven. Vsak uslužbenec, ki ne prejme volilnega listka, naj ga zahteva takoj pri službenem predstojniku. Izpolnjenih volilnih listkov se ne sme podpisati. Volitev je tajna in zato je treba oddati listke v ovitkih. Ce se zgode kakršnekoli nerednosti, tedaj sporočite to takoj organizaciji. VsaJ< naj izpolni svojo dolžnost! Eksekutiva organiziranih južnih železničarjev. Domače stvari. Zvišanje osobnega kredita v konsumnih skladiščih južne železnice. Južna železnica naznanja v okrožnici 310, uslužbencem in delavcem, da jim zvišuje vsled draginje osobni kredit v konsumnih skladiščih na sledeči način: a) Družbenim na-stavljencem se zviša mesečni kredit za '/•- letnega zneska, ker se dohodki zvišajo vsled doklad v smislu okrožnice 205 I. 1916.; b) družbenim delavcem se zviša kredit za ono svoto, katera presega mezdo vsled izrednih mezdnih doklad v smislu določb okrožnice 42 iz leta 1910. O teh ukrepih se ima podučiti dotično osobje. Dunaj, 10. maja 1916. —• Predsednik nadzorovalnega odbora družbenih skladišč: Fali m. p., generalni ravnatelj W e e b e r m. p. Veleizdajniški proces v Banjaluki. V banja-lu.škem veleizdajniškem procesu je bila izrečena sodba. Petnajst obtožencev, med njimi bivša deželna poslanca Vaso Grgič, tajnik srbske »Pro-svjete«, in svečenik Matija Popovič, je bilo obsojenih na smrt, 88 obtožencev v enoletno do dvajsetletno ječo, med njimi bivši deželni poslanci dr. Vojeslav Besarovič na 18 let, Kosta Božič na 16 let, Maksim Gjurkovič na 14 let, Atanazijč Šola na 12 in dr. Jovo Šimic na 5 let. 55 obtožencev je bilo oproščenih. Gotovim delavskim kategorijam se zviša sladkorna količina. Po zadnji ministrski naredbi sc zviša gotovim delavskim kategorijam sladkorna koločna na 1 r>/g za 4 tedne. V zmislu te na-redbe so deležni zvišanja sladkorne količine vsi oni delavci, ki so zaposleni v obratih z dnevno in nočno službo. Železničarji ki žive na progi skoraj izključno od kave, bodo veselo pozdravili to na-redbo. Umrl je dne 2. maja na Zidanem mostu sodrug .1 v a n P i č i n i n v visoki starosti. Ivan Pi-činin je znan starejšim sodrugom, kateri so sodelovali pri ustanovitvi prometnega društva železničarjev. Ko se je ustanovila prva krajevna skupina tega društva v Gorici, 'je bil rajni blagajnik skupine in je s svojim možatim nastopanjem pripomogel razširjevati misel železničarske vzajemnosti. Pokojnik je bil strojnik v pokoju. Blag mu spomin. Žalujoči .sorodniki izrekajo iskreno zahvalo vsem ki so se udeležili pogreba Ivana P i č i n i n a na Zidanem mostu. Zahvaljujejo se krajevnima skupinama Zidan most in Celje splošnega pravovarstvenega in strokovnega društva za Avstrijo, posebno prvi za darovan venec. Sodrug Franc Kos, premikač na Pragerskem, je- umrl 22. aprila 1916 v mariborski bolnišnici vsled vnetja slepiča. Na zadnjem občnem zboru krajevne skupine Pragersko je bil izvoljen zopet v odbor. Teden dni po izvMitvi je umrl. Sodrug Franc Kos je bil od 12. avgusta 1906 član naše organizacije, za katero je delal vedno in povsod po svojih najboljših močeh. Vsi tovariši so ga ljubili kot prijatelja. Časten mu spomin. Iz organizacije. Naš podporni posmrtni sklad. Podporni posmrtni sklad smo ustanovili v najtežavnejših okoliščinah. Mnogo sodrugov je dvomilo, da bo ta sklad izpolnjeval vse benificije, ki jih je obetal. Ena najvažnejših benificij tega sklada je, da se izplača članu polovica podpore, če umre njegova soproga. Primer: vsem članom, pristopivšim temu skladu 1. januarja 1912, ki niso bili pri sprejemu v organizacijo stari nad 40 let, izplača sklad od 1. januarja 1916 dalje, če umre njihova soproga K 150.— ,med tem ko je vplačal član v štirih letih le K 24.— prispevka. Ako stopijo člani v pokoj i. t. d. in če njihovi prejemki ne presegajo na leto K 600.—, tedaj se jim spregleda vplačevanje članarine, temveč vplačujejo le po 50 vinarjev v podporni posmrtni sklad. Ce pa sploh pri izstopu iz železniške službe ne mo-, rejo plačevati prav nobenih prispevkov, tedaj se jim povrne 50 odstotkov vplačanih prispevkov v sklad. Ko smo osnovali sklad, smo dovolili tudi vsem članom, ki so pristopili do 31. marca 1912 k skladu, spregled dveletne čakalne dobe in ra-zentega smo vračunali dobo članstva pri »organizaciji k pristopni starosti. Te beneficije teže sklad seveda zelo težko; zlasti še, ker so bili zadnje beneficije deležni najstarejši člani, kakor je raz-- vidno iz statistike zadnjih štirih let. V starosti, od 60 do 85 let je umrlo v letu: 1912 29 članov, 20 žen, skupaj 49 1913 22 « 17 « « 39 1914 35 « 25 « 3 60 1915 40 « 28 « «68 K temu ie prišla še vojna in računati smo morali še z večjo umrljivostjo; ali kljub temu je napravil fond več, kakor so pričakovali člani. Za ta sklad ni n. pr. prav veliko naših zaupnikov nikdar in nikjer agitiralo, celo to se je zgodilo, da so nastopali po nekaterih krajih najboljši so-drugi proti skladu. Le počasi je naraščalo število članov in pri izbruhu vojne je začelo padati število članov. Koncem društvenega leta 1912. je bilo 17459 članov ., ‘ „ 1913. „ „ 18:43 , I „ „ 1914. „ „ 16014 „ , 1915. „ „ 10860 . Le počasi je rastlo zaupanje članov v živ-ljensko moč tega sklada, a sedaj upravičeno upamo, da izgine nezaupanje popolnoma. k*er sklad dejansko dokazuje, koliko more. Prepričani smo tudi, Ja pristopijo pozneje tudi oni, katere zadržuje še sedaj vojna sila. Društveno vodstvo bo vsem tem zelo -ugladilo pot. Iz sklada smo izplačali naslednje posmrtne podpore: Leta 1912 K 21.450 « 1913 « 21.150 « 1914 « 32.250 « 1915 « 38.750 Skupaj K 113.600 V naslednjem podajamo nekatere podatke iz statistike umrljivosti članov in žen podpornega posmrtnega sklada za čas od 1. januarja do 31. decembra 1915: Oslabelost vsled starosti 7 4 Možganske bolezni 20 4 Vratne bolezni 1 1 Pljučne bolezni 50 40 Krvne bolezni 9 10 Otrpnjenje mozga 2 1 Živčne bolezni — 2 Srčne bolezni 20 25 Bolezni na ledvicah in jetrih 1 9 Želodčne bolezni 11 8 Črevesne bolezni 1 7 Nalezljive bolezni 7 4 Zenske bolezni — 13 Umor I — Samoumor 5 3 Smrtna nezgoda 15 — Smrt v vojni 19 — Skupaj 169 131 V starosti 20 do 30 let je umrlo 9 članov 23 žen Ji 30 y> 40 D 9 48 n 43 *» n 40 n 50 » m 46 yj 24 V •n 50 n 60 » n _ 26 v 13 n v 60 yy 70 r> » 27 n 18 70 rt 80 n y> 13 v 9 v » 80 ' v 85 y> v n — 1 n Skupaj 169 članov 131 žen Upamo, da smo dokazali z gornjimi podatki, da ie izpolnil posmrtni podporni sklad v.se, kar so pričakovali člani od njega. Zato je dolžnost naših zaupnikov, da delujejo z vsemi silami na to, da pristopijo korporativno vsi člani organizacije k skladu. Vsak zamujen dan se bo maščeval pozneje na počasnežih. Sklep glavnega zbora iz junija 1914 je, da mora biti vsak nov član obepem tudi član podpornega posmrtnega sklada. Za te nove člane ne veljajo prav nobene izjeme. Ob tej priliki opozarjamo tudi na to, da imajo mlajši člani, za katere velja že prej omenjeni sklep glavnega zbora več ugodnosti od sklada nego starejši, ki so se prepozno pobrigali za skiad. Zaupniki naj porabijo zato vsako priliko, da opozarjajo člane na podporni sklad. 16. maja 1916 se je vršil skrutini oddanih glasov pri volitvi v stanovsko zavarovalnico proti nezgodam za železničarje. Izid volitev je nastopen: Oddanih glasov 6340 praznih glasov 1780 raznih glasov 11 neveljavnih glasov 48 veljavnih glasov 4501 Od teh veljavnih glasov sta dobila kandidata organizacije in sicer: Tschofenlg Andrej 4387 Kovač Jakob 4387. Na bojišču so padli I. 1915 sledeči člani podpornega posmrtnega sklada: Anton Bauchinger, premikač v Salcburgu; Klement Drosel, skladiščni paznik v Moravskem Schonbergu; Rudolf Gaisler, strojevodja v Salcburgu; Josip Olaser, mizar v Klammu; Julii isop, sprevodnik v Beljaku; Josip Kaiser, prtljagar v Marijinih varih; Franc Koller ml., zidar v Gmiindu; Franc Krischke, strugar v Moravski Ostravi; Emil Kiihnel, sprevodnik v Schreckensteinu; Hugo Lcchner .vrhstavbni delavec v Eisenerzu: Josip Seisenberger, čuvaj v Oradcu; Andrej Nemec, ključavničar v St. Poltmi; Ivan Persch, vrhstavbni delavec pri Sv. Mihaelu pri Ljubno; Vaclav Pollak, pisarniški pomočnik na Dunaju III; Anton Prokesch, skladiščni delavec v Salcburgu I; Andrej Saitz, vrhstavbni delavec v Marijinih varih; Ludovik Vogler, ključavničar v Linču; Anton Wagner, kurilniški delavec v Ustju; Rudolf Wistreil, strokovnjak na Dunaju XIV. V osvojenem ozemlju so umrli pri izvrševanju službe vsled kolere, tifusa, griže i. t. d. sledeči člani podpornega posmrtnega sklada; Jakob Ciček, strojni ključavničar v Plznu; Leo Ed-linger, krajžvni mojster v Klein Reiflingu; Josip Franz, kurjač v Sporitzu; Andrej Mayer, sprevodnik vlakovodja v Beljaku; Josip Peikert, pre-mikač v Jagerudorfu; Štefan Staudacher, pomožni delavec v Knittelfeldu; Josip Wedam. signalni sluga v Trbižu. Ta seznam seveda ni popoln. Prosimo vse sodruge in krajevne skupine, da nam naznanijo smrt vsakega člana, ki pade na bojišču ali pa umrje pri izvrševanju vojnih dolžnosti. VSEBINA ŠTEV. 7 IN 8 Z DNE 1. APRILA 1916. Članki: Več sladkorja. — Odpoved definitivnim uslužbencem. — Zensko delo na avstrijskih železnicah. — Vravnava službenega razmerja med delojemalci in delodajalci v vojni. — Vsakdanji kruh. Dopisi: Nabrežina. Raznoterosti: Enotna organizacija švicarskih železničarjev. — Odškodnina za čezurno delo na švicarskih železnicah. — Vojni dobički. — Avstrijska rudarska in plavžarska družba. — Splošna ogrska kreditna banka v Budimpešti. — Konferenca železničarjev v Nemčiji. — Za opro-ščenje od vojaške službe. — Kolkovanje prošenj za oprostitev od vojaške službe. — Tatvina na železnicah. Društveni vestnik: Društven shod na Rakeku. — Občni zbor kr. skupine Borovnica. — Občni zbor kr. skupine Nabrežina. — Občni zbor kr. skupine Ljubljana I. Iz organizacije: Volitve v zavarovalnico proti nezgodam. VSEBINA ŠTEV. 9 IN 10. Članki: Ob 1. maju. — Napačni račun. — Pio-dovitost. — Uporaba žen pri vožni službi. Podlistek: Oče. Dopisi: Nabrežina. Domače vesti: Vspeh organizacije. — Dolžnost bolniških blagajn, da nabavijo proteze (umetne ude). Iz tujine: Zabavljačem v album. — Zahteve ameriških železničarjev. — Francosko delavsko časopisje o mezdnih bojih na Angleškem. — Angleški železničarji prori svetemu premirju. Strokovni kongres za svetovni mir. Društveni vestnik: Občni zbori: Jesenice; Ljubljana L; Rakek; — Celje; — Pragersko; — Nabrežina; — društven shod na Ptujem. Podporni sklad zaostalim svojcem. Poročilo uprave. Izdajatelj in odgovorni urednik Josip Kopač. Tiska „Učiteljska tiskarna", v Ljubljani. Najboljši nakup vsakovrstnega modernega in trpežnega obuvala je v zalogi lastne tovarne Peter Kozi a & Ko. Ljubljana na Bregu št. 20 (Cojzova hiša). --------------— C3-a.ra.ntira.ri ss. Kavarna „Unione“ TRST Ulica Caserma in ulica Torre Bianca. Napitnina je odpravljena. Velika zbirka političnih in leposlovnih revij in časnikov v vseh jezikih. C EVO KOLESA PRIZNANO NAJ: BOLJŠA SEDANJOSTI X ■Mimi LJUBLJANA MARIJE TERE ZIJE CESTA 5T.14 NOVI SVET NASPROTI K0LIZEJA-ZAH TE VAJTE PRVI 5L0V.CENIK BREZPLAČNO