St. 17(1654) Leto XXXII NOVO MESTO četrtek, 23. aprila 1981
Cena: 10 din
13. februarja 1975 je bil list odlikovan z redom ZASLUGE ZA NAROD S SREBRNIMI ŽARKI
Včeraj OF, danes SZDL
Spet je pred nami 27. april, dan OF. naš vsakoletni praznik. Toda zastave izobešene za ta dan, bodo tokrat zaplapolale više in močneje kot do ždaj. Slavimo tudi visok jubilej predhodnice SZDL, 40-letni-t* ustanovitve OF. V počastitev te93 pomembnega dogodka se po vs8j Sloveniji že nekaj časa vrstijo družbenopolitične, kulturne, športne in druge manifestacije.
Resnica o naši O F je že zdavnaj objadrala svet. O tej nezlomljivi zvezi delavcev, kmetov, izobražencev, vernih in nevernih pišejo knjige, o enkratni narodnoosvobodilni in revolucionarni fronti se učijo učenci na vseh naših šolah. Z OF kot zgodovinskim pojavom v najtežjih dneh zgodovine slovenskega naroda se še kar naprej ukvarjajo znanstveniki in raziskovalci. Kajti OF je neusahljiv vir preučevanja, za njeno naslednico SZDL in za današnjo rabo pa tudi neizčrpen vir navdihov.
Boris Kidrič je pred nekaj več kot tremi desetletji in pol dejal, da mora postati OF živec vsega našega javnega življenja. To bi naj veljalo tudi za SZDL. Sleherna krajevna organizacija kot temeljna celica te najbolj množične politične organizacije bi morala biti — z razraščenimi koreninami v vsakem naselju, ulici in stanovanjskem bloku — kraj, kjer bi mogel vsak človek poleg družbenih problemov reševati tudi svoje vsakdanje, še tako drobne zadeve, a ne na škodo drugega. Tako bi moralo biti, saj je nenazadnje tako tudi temeljno vodilo SZDL danes.
SZDL je kot taka vseljudski parlament. V njem se bije aktiven boj mnenj o perečih vprašanjih družbenega razvoja in položaja delovnih ljudi in občanov. Toda, kot je nekdo zapisal, ta parlament ne more imeti samo zgornjega in spodnjega doma. V razvejenih oblikah mora pokrivati celoto družbenih hotenj. Zato ima SZDL svete, sekcije, koordinacijske odbore in tudi društva. Parlament pa je lahko uspešen le, če dela po pravilih in če ta pravila vsi spoštujejo. Na to je nekaj let pred svojo smrtjo opozoril tudi predsednik Tito:	„Nekateri
menijo, da v SZDL lahko vsakdo vse pove. Tega ne moremo dovoliti, saj ima SZDL svoj program, ki ima jasen socialistični značaj. Tribune SZDL ni mogoče izkoriščati za propagiranje tujih idej in ideologij."
SZDL je tudi frontna organizacija. Pomeni, da so v njej združene vse družbenopolitične organizacije in sile, ki so se opredelile za samoupravni socializem. V fronti se usklajujejo stališča in iščejo rešitve. Front-nost torej pomeni tudi odgovornost za uresničitev vsega, kar je dogovorjeno.
OF je imela med vojno plodna tla tudi na Dolenjskem in v Beli krajini. Iz tega se je lahko tako zgodaj razvila ljudska oblast. J>o vojni je imela OF oziroma kasnejša Ljudska fronta pomembno vlogo pri graditvi zavesti ljudi, rasti osebnega in družbenega standarda. Tudi v revnejših občinah in krajih je SZDL kot naslednica znala združiti sile, odtod samoprispevki že pred dvajsetimi leti. Danes v krajevnih skupnostih ni dejavnosti, za katere bi plodnih tal ne pripravila SZDL. Tako nastajajo gasilski domovi, nova pota, vodovodi. Z delom za ljudi se SZDL tudi najbolj potrjuje.
I. ZORAN
Otvoritev zbirke NOB
Odprl jo bo jutri Bogdan Osolnik v oddelKu NOB in ljudske revolucije Dolenjskega muzeja v počastitev dneva OF v novomeški občini
Osrednji dogodek v počastitev letošnjega dneva OF v novomeški občini bo nedvomno otvoritev stalne zbirke v novem oddelku NOB in ljudske revolucije Dolenjskega muzeja v soboto, 25. aprila, ob 17.30. S tem bo končano še eno in najpomembnejše dejanje pred leti zastavljene akcije družbenopolitičnih dejavnikov in združenega dela, da bi se padlim borcem, žrtvam fašističnega nasilja in celotni revolucionarni preteklosti Dolenjske oddolžili s sodobnim muzejskim objektom, ki bi bil z vso svojo vsebino veličasten spomenik, hkrati pa modema učilnica zgodovine.
Dolenjski razgledi j
_«
Današnja številka posve- { cena pisatelju Jurčiču :
Več razlogov je, da prihajajo : Dolenjski razgledi na svetlo šele ; danes in niso izšli že ob ; slovenskem kulturnem prazniku, • kot je bilo do zdaj v navadi, j Številka je posvečena pripoved- : niku in uredniku Josipu Jurčiču, ; ki je umrl pred sto leti. Prispe- • vek, ki ga je napisal Bogo j S Komelj, nam poskuša povedati, ! | da zanimanje za avtorja prviga ; S slovenskega romana „Deseti S S brat“ do današnjih (hi ni pojen- t S jalo. Izpod Komeljevega peresa ; g je tudi zapis o pomembnih ;
• kulturnih in znanstvenih delav- |
• cih, ki so izšli iz trebanjske • J občine. Matija Brezovar je pri- t t speval zapis o pisatelju Ivanu J J Zorcu, Jože Škufca se je razpisal ; j o usmerjenem izobraževanju, | ; prof. Karel Bačer pa objavlja | i novo gradivo za dolenjski bio- ' ! grafski leksikon. Literarni del j ; Razgledov prinaša nekaj romskih i j pesmi srbskega avtorja Djuriča v ; ; prevodu Novomeščana Filipa!
• Robarja. Številko je z repro- 1 j dukcijami svojih slik likovno ? ! obogatil novomeški slikar Miran :
; Hočevar.
Na otvoritvi bo govoril Bcgdan Osolnik, predsednik širšega odbora za izgradnjo novega oddelka NOB in ljudske revolucije. V slavnostnem delu bosta nastopila tudi Dolenjski oktet in eden od pihalnih orkestrov, ki delujejo v novomeški občini.
Na otvoritveni dan bo v Novem mestu še več drugih pomembnih sestankov in manifestacij. Tako se bosta že dopoldne sestala na skupni seji svet za ohranjanje tradicij NOB pri občinski konferenci SZDL in sekretariat aktivistov OF novomeškega okrožja. Popoldne se bosta na podobni seji sestala pripravljalni odbor za zgraditev in ureditev muzejskega objekta NOB ter razširjeni sekretariat aktivistov OF nomeš-kega okrožja. Pričakujejo, da bo na teh sejah govor tudi o nadaljnji aktivnosti pri vsebinski izpopolnitvi zbirke, ki bo v soboto odprta.
Udeleženci slavja v Dolenjskem muzeju se bodo udeležili tudi večerne slavnostne akademije v počastitev dneva OF, na kateri bodo zaslužnim aktivistom in političnim delavcem iz novomeške občine podelili letošnja priznanja OF.
Na nedavni seji sveta posavskih občin v Sevnici so dali v javno razpravo osnutek družbenega dogovora o skupnih planetih ciljih vseh treh posavskih občin. Delovno gradivo so
OSREDNJA PROSLAVA NA KUZARJEVEM KALU
V nedeljo, 26. aprila, ob 10. uri bodo na Kuzarjevem kalu nad Prečno slovesno odprli spominski park NOB. To bo osrednja novomeška proslava v počastitev 40-let-nice OF. Slavnostni govornik bo revolucionar in prvoborec Jože Petrič. Slovesnosti se bo poleg drugih udeležil tudi generalpolkovnik Stane Potočar. Kuzarjev kal je znana partizanska vasica, njenih 7 predvojnih družin je dalo 10 borcev in 24 aktivistov OF.
obravnavali na seji medobčin-drega sveta SZDL v petek, 17. aprila, v Krškem, pred tem so ga obravnavali tudi že na medobčinskem svetu ZK.
Naloge, ki po pomenu presegajo meje občin, so strnili v Brežicah. Do priprave predloga tega dogovora bo gradivo zanesljivo še v marsičem dopolnjeno. Po vsej verjetnosti bo ta
• Tudi na zadnji : seji medobčinskega sveta SZDL za Posavje so podobno kot že prej na seji koordinacijskega odbora pregledali priprave na akcijo „Nič nas ne sme presenetiti". Vsi nosilci dajejo poudarek na vsebinske načrte priprave in usposabljenje ter svarijo pred improvizacijami. V drugi polovici maja bo zaključno preveija-nje usposobljenosti.
družbeni dogovor kot aneks dopolnjeval načrte posameznih občin.
Dogovor omenja gradnjo pretočnih hidrocentral na Savi. Tone Jesenko je posredoval pomisleke
PRED PRVENSTVOM - Vojaki črnomaljske garnizije vsak dan pridno delajo na tamkajšnjem stadionu v Loki, kjer bo od 3. do 7. junija 36. športno prvenstvo ljubljanskega armadnega območja. Do takrat bodo stadion posodobili in zgradili tribune za gledalce. (Foto: A. Bartelj)
Soglasno do temeljnih ciljev
_____________._________—------------------------------------  —T---^
Medobčinski svet SZDL za Posavje obravnaval osnutek družbenega dogovora o skupnih planskih ciljih - Premišljeno o hidrocentralah na Savi - Za odprto trgovino
brežiškega predsedstva SZDL, ki meni, da bi morali v temeljiti javni razpravi z - občani osvetliti vse morebitne škodljive vplive na prostor. V Krškem se zavzemajo za opredelitev agroživilstva v tesnem sodelovanju z živilsko industrijo. Menijo tudi, da bi občine morale bolj sodelovati, kadar posodabljajo ceste ob mejah občin. Dogovarjanje bi preprečevalo, da se, denimo, asfaltni trak ne bi ustavil točno na meji občine, kar povzroča hudo kri. Dogovor lahko pomeni tudi spodbudo, da bo prišlo med posavskimi občinami do enotnejšega sistema financiranja krajevnih skupnosti.
Predsednik medobčinskega sveta ZK za Posavje Mirko Kambič je navedel, kako v dogovoru ni obdelana trgovina. ..Odpreti se je treba navzven," je rekel in mislil pri tem tako na ostale jugoslovanske trgovske organizacije kot na regijo nasploh. Tokrat očitno ne bodo storili napake, kot so jo npr. ob pripravi „zelene knjige” dolgoročnega razvoja Posavja, kjer je bilo marsikaj začrtano preozko, zgolj regijsko.
Javno razpravo o tem dogovoru naj bi zaključili 31. maja.
A. ŽELEZNIK
Titovi dnevi
Študijski dnevi v Titov spomin bodo v Novem mestu
Medobčinsko študijsko središče v Novem mestu pripravlja za prvo obletnico Titove smrti in v njegov spomin dneve družbenopolitičnega izobraževanja, na katerih bi proučevali delo in misli našega predsednika, njegov lik človeka, komunista in državnika.
Pod naslovom Titovi dnevi se bo v treh dneh zvrstilo devet temeljnih predavanj. Predavatelji bodo znani družbenopolitični delavci iz dolenjske regije in republike. To bodo študijski popoldnevi, saj pričakujejo pomembne diskusijske prispevke tudi iz vrst poslušalcev.
Titovi, dnevi se bodo začeli 4. maja in bodo namenjeni predvsem dolenjski mladini. Postali naj bi tradicionalna oblika oživljanja Titovega dela in misli.
Najboljša vina na razstavi v Semiču
V soboto in nedeljo bo v Semiču razstava belokranjih vin, ki jo že pet let zapovrstjo pripravlja Društvo vinogradnikov Bele krajine. Dva dneva bo na ogled in pokušnjo 90 vin, ki jih je izbrala in ocenila strokovna komisija.
Poleg te razstave bo še vrsta drugih prireditev. Tu je semiško čebelarsko društvo pripravilo svojo razstavo, ko bodo na ogled in pokušnjo razni čebelji proizvodi in izdelki iz medu. Svoja dela bo pokazalo 15 belokranjskih likovnih samorastnikov, učenci semiške šole pa so pripravili razstavo svojih likovnih izdelkov in ročnih del.
V okviru razstave vin bo tudi več strokovnih predavanj in kulturnih prireditev, poskrbljeno pa bo tudi za zabavo, saj bo tako v soboto kot v nedeljo popoldne veselica, na kateri bo igral ansambel Jerko, v nedeljo zvečer pa bo po koncertu Dolenjskega okteta metli3ci kabaretni večer „V vinu so resnica, ženske in ljubezen”.
SEJEM NA VESELI GORI
V ponedeljek, 27. aprila, bo na Veseli gori pri Šentrupertu redn letni sejem. Razen živine bo napro daj tudi suha roba in drugi izdelk
j*******************************************************************
ODKRITO O VSEM - Med popoldanskim pogovorom v Pioniiju so komunisti, predstavniki delavcev iz drugih republik, ki delajo pri nas, povedali marsikaj zanimivega za študijsko skupino CK ZKJ. (Foto: MiM)
Odkrit, nepolakiran razgovor
jdijska skupina CK ZKJ se je v Novem mestu pogovarjala ,brez dlaKe na jeziku' komunisti operativci — Vrsta vprašanj gre mimo osnovnih organizacij _
* ■ * ★ * * ★ * * ★ ★ ★ ★ ★ ★ * ★ * * ★ ★ *
it
*
V Novem mestu se je 15. aprila cel dan mudila študijska skupina CK ZKJ, ki v okviru naše republike pripravlja gradi-
Danes se bo vreme poslabšalo, zato bo do konca tedna prevladovalo spremenljivo in sveže, vendar ne bo nizkih jutranjih temperatur.
i ni lil l • V ■' ■*.
vo za oceno razmer v idejnopolitičnem in akcijskem delovanju komunistov. V ta namen so opravili več pogovorov z delavci specifičnih okolij, v novomeški občini pa so se pogovarjali na dveh večurnih sestankih s komunisti iz združenega dela, krajevnih skupnosti, s komunisti - kmeti in s komunisti iz drugih republik, ki delajo v novomeških delovih organizacijah, predvsem pri Pionirju in Cestnem podjetju.
Kot je povedal vodja študijske skupine dr. Iztok VVinkler, član komisije CK ZKJ za idejnopolitična vprašanja in idejno delo, so se odločili za odkrite pogovore „brez dlake na jeziku” s komunisti operativci, da bi tako dobili vpogled v različna odprta vprašanja, ki žulijo člane ZK v vsakdanjem delu. Takšen način, menijo, da je v marsičem boljši kot razgovor z vodstvi, ki rada informacije polakirajo.
Med dopoldanskim razgovorom v domu JLA se je beseda sukalaokoli
♦
♦
* 4 4■
Pozdravimo štafeto mladosti!
Danes in jutri bo Titova štafeta, štafeta mladosti potovala po naših občinah — Povsod svečani sprejemi
Titova štafeta bo danes prispela v Slovenijo. Natanko opoldne jo bodo hrvaški mladinci na mostu čez Kolpo pri Jurovskem brodu predali vrstnikom iz Metlike. Sledila bo osrednja slovesnost v Metliki, na kateri bodo razen domačih sodelovali tudi hravaški mladinei. Štafeta bo nadaljevala pot do Gradca, kjer jo bodo prevzeli mladi iz črnomaljske občine.
V Črnomlju bo slovesnost z bogatim kulturnim sporedom ob 12.30. Štafeta se bo ustavila še v črnomaljski garniziji, kjer bo svečana zaprisega novih vojakov, nato pa nadaljevala pot preko Dragatuša in Vinice do Starega trga, kjer jo bodo prevzeli kočevski mladinei. Prevzem bo ob 14.30 v Starem trgu.
V Kočevju bo osrednja prireditev ob 15. uri pri spomeniku. Od tam bo štafeta nadaljevala pot v Ribnico, kamor bo prispela ob 16.20. Tudi v Ribnici ji bodo pripravili svečan sprejem.
Jutri bo štafeta mladosti potovala skozi preostale občine našega območja. V Trebnje bo prispela nekaj minut čez 12. uro, osrednja proslava pa bo v Trebnjem ob 12.30. Pot bo štafeta nadaljevala proti Mirni
$ *
(Nadaljevanje ni 4. strani ■. •	-te* -mi*-*-*je***«*	-K**-*-k9
peči in garniziji v Bršljinu, kjer bo svečana zaobljuba vojakov.
Osrednja počastitev v Novem mestu se bo začela ob 12.30 na ploščadi pred športno dvorano. Tam bo na prireditvi sodelovalo več kot 500 nastopajočih iz novomeških osnovnih in srednjih šol. Na to mesto bodo prinesli tudi več lokalnih štafet. Zvezna štafeta bo nadaljevala pot proti Brusnicam, kjer ji pripravljajo krajši sprejem, podobno bo tudi v Šentjerneju in Kostanjevici.
V Brežicah bodo združili sprejem štafete s sprejemom kurirčkove pošte. Ob 15. uri bo pred spomenikom revolucije velik miting, na katerem bo govoril predsednik OBS Stanko Rebernik.
Od tam bo štafeta krenila proti Krškemu, kjer bo ob 15.45. prireditev pred krškim delavskim domom Edvarda Kardelja. Tam bodo sprejeli tudi več lokalnih štafet.
Ob 16.45 bodo krški mladinci na Pijavškem štafeto predali vrstnikom iz sevniške občine. Ti pričakujejo tekače pred spomenikom kmečkih uporov okrog 16.30. Sevniška prireditev se bo začela že ob 16. uri. Tja bo prispelo tudi več lokalnih štafet, med njimi tudi planinska z vrha Lisce, kjer je tovariš Tito pred vojno vodil pomembno sejo politbiroja KPJ.
EHl	J«
tedenski
mozaik
ZUNANJEPOLITIČNI PREGLED
S
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
\
*
*
!
Neuvrščeni so na zasedanju koordinacijskega biroja v Alžiru znova jasno in odločno terjali, naj svetovna skupnost naposled uresniči sklepe Združenih narodov in doseže osvoboditev namibijskega ljudstva.
Namibija je za dobre tri Jugoslavije velika dežela na jugozahodni obali Afrike. Tu živi okoli milijon ljudi, od tega pa samo desetina belcev. In prav usoda temnopolte večine je že leta dolgo kamen spotike, zakaj kljub vsem sklepom Zdražerih narodov, neuvrščenih in drugih, Južna Afrika še vedno nezakonito in proti volji nambijskega ljudstva zadržuje pod svojo zasedbo to veliko in z rudninami bogato področje.
Neuvrščeni:
osvoboditev
Namibije
Januarja letos je v Ženevi brezuspešno poskušala to vprašanje rešiti mednarodna konferenca, a se je vse zataknilo pri vztrajanju Južne Afrike, da se ne umakne iz Namibije in pri tihi podpori nekaterih zahodnih držav, da ji pri tem pomagajo.
Prav zaradi podpore Zahoda Južna Afrika še vedno lahko vztraja v Namibiji in krati tam ljudstvu sovobodo ter neodvisnost, ki jo želi deželi pridobiti namibijsko osvobodilno gibanje SWA-PO.
Razlogi za tako ravnanje Zahoda so naslednji: Namibija je vojaško strateško pomembno področje; Namibija je potencialno bogata dežela (ima med drugim tudi uran); Namibija bi postala neuvrščena država in bi šla po poti socialističnega razvoja, kar pa Zahod kajpak noče, ker tako usmeritev enači s širjenjem komunizma v Afriki.
Neuvrščeni so na sestanku S koordinacijskega biroja po- ^ trdili, Ja je treba rešitev * namibijskega vprašanja iskati 3 miroljubno (dasi priznavajo jj tudi vso pravico gibanju S SWAPO, da se v boju za svobodo po služi tudi orožja) v okviru Združenih narodov. Prav tako so potrdili pravico namibijskega ljudstva, da samo odloča o svoji usodi in sprejeli tudi več konkretnih sklepov, s katerimi naj bi uresničili te pravice.
Koordinacijski biro je sklenil, da začnejo kampanjo za politično, gospodarsko, kulturno in športno osamitev režima Južne Afrike, v kar bi bila vključena tudi prepoved izvoza nafte v to državo.
Razen tega bodo okrepili in nadaljevali oskrbo borcev SWAPA z vojaškim materija-lom ter pomagali pri njihovem urjenju.
Koordinacijski biro je sklenil poslati poziv Varnostnemu svetu Združenih narodov, naj se nemudoma loti obveznih splošnih sankcij proti Južni Afriki.
Pripravili bodo tudi seznam vseh bank in mednarodnih organizacij, ki nadaljujejo z delom v Južni Afriki, čeprav hkrati varujejo tudi nekatere svoje trgovinske interese v neuvrščenih državah. Določili bodo zadnji rok za prekinitev vseh odnosov z Južno Afriko in objavili seznam dežel, ki kršijo ta sklep, da bi proti njim kasneje uvedli tudi sankcije.
koordina-
Zasedanje cijskega biroja je časovno sovpadlo s potovanjem predsednika predsedstva SFRJ Cvijetina Mijatoviča po Zambiji, Zimbabveju in Tanzaniji, kjer so precejšen del razgovorov posvetili isti temi, torej osvoboditvi Namibije. V vseh prijateljskih državah, ki jih je obiskal Cvijetin Mijatovič, so visoko ocenili prispevek naše države osvobodilnemu boju namibijskega ljudstva in utrjevanju ter krepitvi neodvisnosti vseh afriških narodov.
JANEZ CUCEK
\
*
N
I
HUD VOLILNI BOJ V FRANCIH — Francoske ulice so polne predvolilnih letakov in lepakov na katerih kandidati ponujajo volilcem svoj načrt za boljšo prihodnost. Volilni boj bo hud .značilno zanj pa bo, da bodo tudi letos socialisti in komunisti, dva najpomembnejša predstavnika francoske levice torej, nastopali ločeno. Sedanji predsednik Valery Giscard d’Estaing.si močno prizadeva za zmago s katero bi si še za sedem let podaljšal bivanje v predsedniški palači. (Telefoto: UPI)
Konec je življenja „na up”
Zakaj so bila ukinjena potrošniška posojila - Prizadeta avtomobilska industrija
za
Zakaj je ZIS sprejel uredbo o zmanjšanju možnosti „ pridobivanje potrošniških kreditov? Prva razlaga je, da je glavni vzrok za ta ukrep v večji količini denarja, kot pa je blaga na tržišču. Torej ljudje pokupijo vse, tudi tisto, česar nujno ne potrebujejo.
Ob spremenjenih pogojih kreditiranja lahko ugotovimo, da so najbolj prizadeti potrošniki, saj je inflacija marca letos v primerjavi z lanskim marcem dosegla stopnjo 37%. Realni OD pa so se od lanskega januarja do letošnjega znižali za 7%.
Sedanje razmere so za mnoge proizvodne panoge zelo težavne, posebno za avtomobilsko industrijo in celotno dejavnost, ki je z njo povezana, saj se je bencin podražil, krediti za avtomobile pa so ukinjeni. Zato bodo mnogi nujno morali iskati možnost prodaje zunaj naših meja. To pa je dolgoročna naloga. Že zdaj je znano, da so naši proizvodi dragi v primeri s tujimi. In vendar je tu bistvo omejitve potrošniških kreditov: ZIS je bil pravzaprav prisiljen sprejeti takšno uredbo zaradi negativne plačilne bilance naše države, kajti plačilni primanjkljaj ne sme biti letos niti malo večji od 1,8 milijarde dolarjev. Proizvodnji zdaj ne preostane drugega, kot da išče možnosti prodaje na tujih tržiščih in tako zmanjšuje naš primanjkljaj.
Odločitev ZIS o ukinitvi nekaterih potrošniških kreditov
NOTRANJEPOLITIČNI PREGLED
*
I
*
Sekretar pokrajinskega komiteja ZK Kosova Mahmut Bakalli se je pogovarjal s tujimi novinarji in med drugim poudaril, da so vse, kar so dosegli na Kosovu, dosegli zahvaljujoč prednostim našega socialističnega samoupravnega sistema, načelni politiki ZKJ, posebej o nacionalnem vprašanju in o vprašanju hitrejšega razvoja manj razvitih republik in pokrajin. Hiter razvoj so dosegli z angažiranjem samih
0 razvoju Kosova
delovnih ljudi Kosova pa tudi z izjemno angažiranostjo in solidarnostjo celotne naše skupnosti vseh republik in pokrajin, vseh narodov in narodnosti Jugoslavije.
V tej zvezi, je poudaril Bakalli, je vsekakor treba omeniti tudi posebno angažiranje socialistične republike Srbije, ki je ne samo prek sklada za razvoj nerazvitih, kamor sicer največ prispeva, ampak tudi prek mnogih drugih poti spodbujala, podpirala in pomagala pri razvoju Kosova.
Veliko zavzemanje naše družbene skupnosti za hitrejši razvoj Kosova je Bakalli med drugim argumentiral z naslednjimi podatki: v obdobju od leta 1961 do 1965 je Kosovo iz sklada za razvoj manj razvitih dobilo 405,3 milijona dinarjev oziroma 20,8 odstotka celotnih sredstev sklada. Že v naslednjem srednjeročnem obdobju je znesek, ki ga je Kosovo dobilo iz sklada dosegel 2667,2 milijona dinarjev oziroma 30 odstotkov celotnih sredstev sklada. V obdobju od 1971 do 1975 je pokrajina iz sklada dobila 8101,6 milijona dinarjev. Udeležba Kosova pri sredstvih sklada se je povečala na 33,2 odstotka.
V minulem srednjeročnem obdobju od 1976 do 1980 so za Kosovo izločili iz sklada
28.467 milijonov dinarjev ali 37,1 odstotka celotne višine sklada za razvoj manj razvitih republik in pokrajine Kosovo. Seveda je kljub vsemu naglemu in uspešnemu absolutnemu razvoju, po Bakallijevih besedah, Kosovo v reativnem smislu, če merimo po narodnem dohodku na prebivalca, še naprej najmanj razvito območje v naši družbi.
Bratstvo in enotnost je bilo, je in bo vedno edino izhodišče, ki lahko zagotovi resnično enakopravnost, zaupanje ,in enotnost med vsemi narodi in narodnostmi Jugoslavije.
Kot vam je znano, je povedal Bakalli, so enote JLA v minulih dogodkih na Kosovu ravnale v skladu z našimi zakoni in pravili vseljudske obrambe in družbene samozaščite. Armada je samo varovala vitalne objekte v mestih in nikjer ni noben vojak izstrelil naboja, niti niso streljali na vojake. Moram vam reči, je poudaril, da JLA deluje na enotnih temeljih, ker je vprašanje obrambe in varnosti v Jugoslaviji nedeljivo. Zagotavljam pa vam, da bomo, če bo katerikoli sovražnik kot agresor od zunaj poskušal ogroziti Jugoslavijo oziroma katerikoli njen del, uporabili celoten sistem vseljudske obrambe in družbnene samozaščite, vključno z JLA.
NAŠE ISKANJE NAFTE
Kotorski Jugopetrol je že pred osmimi leti sklenil z ameriškimi družbami pogodbe o raziskovanju naftnih ležišč v črnogorskem primoiju. Prejšnjim vrtinam sta se zdaj pridružili še vrtini v Uljcinju in Boki. Nafte sicer še niso našli, nekateri znaki pa že kažejo, da nafta je na tem območju. Z novimi vrtinami so namreč našli v globini 12.000 metrov kamenine, ki „dajejo nafto”, ugotoviti pa je treba, kje je naftna žila. Pogodbe z Američani bodo potekale leta 1983, za vrtanje pa se zanimata tuci Naftagas iz Novega Sada in zagrebška Ina.
je torej povsem utemeljena in v sedanjem trenutku več kot potrebna. Tako kot je šlo doslej, ko smo skoraj vsi živeli na kredit, ne bo več naprej. Zaradi tega bo treba najprej razčleniti in proučiti način dosedanjega povečevanja cen avtomobilov, bele tehnike, radio in TV aparatov ter pohištva, kajti šele po takšni poglobljeni razpravi o dosedanji politiki cen bi lahko začeli konstruktivno razpravo o ponovni spremembi kreditnih pogojev. ZIS je odobril povečanje oziroma svobodno oblikovanje cen, sedaj pa so taisti proizvajalci, ki so sprostitev cen zahtevali, spet nezadovoljni. Jasno je, da vsi skupaj ne moremo več
*
I
S
N
N
s
!
*
S tržnice domov
trpeti zaslužkov brez resnično vloženega dela. Zaradi tega bi pogojev kreditiranja ne smeli spreminjati vse dotlej, dokler se proizvajalci ne bodo
ogreli za drugačno politiko cen, kot je sedanja, ko cene samo povečujejo.
Vse to je ena stran medalje. Druga, dokaj senčna pa je, daje ukinitev posojil najbolj prizadela zaposlene z nizkimi osebnimi dohodki. Kot vse kaže, bo ZIS z novo uredbo o potrošniških posojilih samo delno dosegel svoj namen in cilj. Glavni razlog je v terp da blaga ni na pretek, zato je vprašanje, kolikšne količine so ga dejansko na razpolago za izvoz. Poleg tega so velika skrivnost njegova kakovost, izbira, cene in še
marsikaj. Kar prodajajo pri nas, tega tuje tržišče navadno ne sprejme. Jasno je, da je v sedanjih razmerah treba storiti vse, da izvoz povečamo, vendar nastaja vtis, da te naloge skoraj ni mogoče uresničiti s takšnimi metodami, kot je zamrznitev potrošniških kreditov. Več uspeha bi morda dosegli s spremembami v izvoznem in-strumentariju. Vendar se ob tem srečujemo z nekonkurenčnostjo našega gospodarstva na tujem tržišču, ki že nekaj let ne sprejema vsega ponujenega iz različnih koncev sveta.
Nova uredba o potrošniških posojilih potiska v nezavidljiv položaj zlasti zaposlene z nizkimi dohodki. Le-ti so praktično izločeni kot kupci, ne glede na svoje dejanske potrebe. Naposled je že čas, da podrobneje proučimo kupno moč občanov. Ce jo ocenjujemo po povprečnih OD, ki so lani v državi dosegli nekaj več kot 7200 din, ne bi mogli reči, da je ravno
vpi ilf a
VINKO BLATNIK
7 3 DNI POTEM, KO STA ZAČELA gladovno stavko, sta zahodnonemška terorista Dellwo in Herlitz znova vzela hrano, s čimer se je naposled končala gladovna stavka, v kateri je sodelovalo 25 zaprtih teroristov iz skupine Baader-Meinhof. Eden izmed stavkajočih, terorist Sigurd Debus, ki je več kot dva meseca zavračal hrano, je zaradi izčrpanosti umrl minuli teden. Za gladovno stavko so se zaprti teroristi odločili zato, da bi dosegli izboljšave v zaporih. Sedaj so zaprti v samicah, terjali pa so, naj bi jih imeli zaprte skupaj. Razen tega niso bili zadovoljni s svojim statusom in so zahtevali, naj bi jim oblasti priznale status nekakšnih vojnih ujetnikov”. Gladovna stavka je kajpak v zahodnonemškem javnem mnenju vzbudila veliko pozornost. V tisku, na radiju in televiziji so prirejali okrogle mize in druge oblike razprav, na katerih so poskušali z mnenji za in proti osvetliti položaj teroristov. Prevladalo je prepričanje, da le-tem nikakor ni mogoče priznati statusa političnih jetnikov ali celo nekakšnih borcev za svobodo, prav tako pa (predvsem iz varnostnih razlogov) tudi ne omogočiti, da bi bivali v skupnih prostorih. Nad Zvezno republiko Nemčijo je namreč še vedo senca ne povsem pojasnjenih dohodkov v strttgartskem zaporu, v katerem so pred leti nekega dne našli mrtvih več v stuttgartskem zaporu, v katerem so pred leti nekega dne našli mrtvih več Teroristi so samo kriminalci in nič drugega . . .
NASILJE pa BURI TUDI JAPONSKO, le da topot ne terorizem, marveč „nasilje močnejšega”. Ali povedano manj zavito: v deželi vzhajajočega sonca so še vedno razburjeni zaradi ameriške jedrske podmornice „George Wa-shington”, ki se je zaletela v japonsko tovorno ladjo „Niso Maru” in jo potopila 50 kilometrov od japonskih ozemeljskih voda v vzhodnokitajskem morju. Po trčenju ameriška podmornica ni pomagala posadki potopljene tovorne ladje, zaradi česar je v nesreči umrlo še več mornarjev, kot bi jih sicer. Javnost terja preiskavo in odgovor na vprašanje, zakaj se je to zgodilo. In da bi bila nesreča še hujša, je japonska javnost razburjena prav pred bližnjim srečanjem premiera Suzukija in predsednika Reagana v Washingtonu 7. in 8. maja . . . Neprijetne podrobnosti. . .
TEHERAN — Iz skopih poročil je težko ugotoviti, kako nevarni so za Iran trenutni spopadi v več iranskih provincah, očitno pa je, da se neredi širijo. List vladajoče islamske republikanske stranke (IRP) Dzumhurije E sla mi je zapisal, da so privrženci levičarskih organizacij „Modzahe-dini Halk” in „Pajkar” napadli lokalni sedež IRP in elektrarno v provinci Hamedah zahodno od Teherana.
TELEGRAMI
MADRID - Skupaj 51 pripadnikov enot civilne garde, ki so vdrli v parlament ob poskusu državnega udara v Španiji 23. februarja letos, so pomilostili in izpustili na prostost na podlagi odloka, ki ga je objavil poveljnik prvega armadnega območja (Madrid) general Quintanana Lacaci. Na prostost so že izpustili 209 pripadnikov civilne garde, ki so sodelovali v napadu, ker niso vedeli, da gre za prevrat. Uradno zatrjujejo, da se pripravlja proces proti kolovodjem zarote, med katerimi so štirje generali, Alfonso Armada, Del Bosch, Torres Rojas in Leo Pi zarro, ter podpolkovnik Tejero. Vsi so obtoženi vojaškega upora.
MEXICO — V političnih krogih v državah Srednje Amerike ocenjujejo da nasprotniki v Salvadorju nikoli niso bili bližje pogajalski mizi kakor zdaj, po nepričakovano uspešni misiji predstavnika socialistične internacionale in podpredsednika zahodnonemSce socialnodemokratske stranke Hansa Jurgena Wi sc-hnewskega na tem področju. Wisc-hnevvski se je v strogi tajnosti najprej v Mexicu pogovarjal z vodstvom salvadorske demokratične revolucionarne fronte (EDR) in dobil načelno soglasje za pogajanja, potem pa je podoben odgovor dobil tudi od režima v San Salvadorju.
APRILSKA BAJKA
r
. In cene so se stabilizirale in ljudje so živeli srečno!
A. VASILEVSKI
ČEBELARSKA RAZSTAVA V SEMIČU
Čebelarsko društvo Semič prireja vzporedno z razstavo belokranjskih vin, čebelarsko razstavo; njen pokrovitelj bo DO Medex. To bo prva tako obsežno zastavljena čebelarska prireditev na področju Bele Krajine. Javnosti bomo podrobno prikazali čebelarsko dejavnost preko zgodovinskega razvoja do danes. Posebno zanimiv bo ogled čebeljih pridelkov, panjskih konči-nic, panjskih sistemov, vseh vrst čebelarskih orodg do najmodernejše čebelarske tehnologije. Obisk te izredno zanimive in skrbno pripravljene razstave priporočamo vsem, ki se boste v teh dneh mudili v Beli krajini
BRANE ŠTUBLAR
Sejmišča
NOVO MESTO: Počasi vendarle oživlja novomeško sejmišče. Tokrat je bilo naprodaj 315 pujskov in 12 nad tri mesece starih prašičev, prodanih pa skupaj 238. Za pujske je bilo treba odšteti od 2.400 do 3.300 din, za starejše prašiče pa od 3.400 do 4.200 dinarjev.
BREŽICE: Malo večja izbira je bila na sobotnem sejmu v Brežicah. Prodajalci so ponujali 451, prodali pa	večji del, to je 408 pujskov. Za
kilogram žive teže je bilo treba dati 130 din.
Kmetijski
KffOMATiitiAL
v
EN
NOVE POVRŠINE — Znani slovenski sadjardti strokovnjak prof. dr. France Adamič prišteva sevniške sadjarske lege med najlepše pri nas. V Dobravi nad Loko pri Zid. mostu sadi sevmdci Kmetijski kombinat dodatna 2,5 ha jablan na površinah nekdanjega manjvrednega gozda. (Foto: Železnik)
OPORA ZA CESTO - Ljubljansko podjetje „Hudoumik“ ureja med cesto in Kolpo pri vasi Ložec v občini Kočevje oporni zid, ki bo preprečeval, da Kolpa ne bo več izpodjedala ceste, ki pelje iz Broda na Kolpi do Čabra. Razen tega bo zid omogočal, da bodo cesto nekoliko razširili. (Foto: Primc)
VARNEJE IN LEPŠE - Prodajalna Mladinske KOMPRESORJI IZ ČRNOMLJA - V ponedeljek knjige v Novem mestu je od prejšnjega četrtka	so v črnomaljski tovarni Gorenja začeli delati
bogatejša za 50 m2 prodajnega prostora, dobila je	prvih sto kompresoijev za hladilnike. Po dolgem
urejene skladiščne prostore in varnejšo instalaci-	čakanju in zapletih so dobili potrebno opremo
jo, oddelek za igrače m tiskovine. Na sliki: direktor	do poletja pa bodo prišli še zadmi merilni
\:Jkovač otva,3a preurejeno prodajalno, inštrumenti, tako da bo proizvodnja nemotena (Foto: MiM)	(Foto; Bartelj)
ton nosilnosti okoli 501 na 100 km, vozniki pa imajo ta vozila radi.
Direktor tozda „Progres-avtoku-ča“ Beograd, Aleksandar Pavičevič, je prisotne obvestil, da bodo nadaljevali z uvozom teh sovjetskih vozil, da bodo te dni s tovarno „Kamaz“ podpisali pogodbo o sodelovanju s to tovarno (zdaj delajo kot koperanti za to tovarno že Prva petoletka iz Trstenika, Saturnus iz Ljubljane in Unis-Pobeda iz Tešn-ja), Itas je ponudil tej tovarni dolgoročno pogodbo za nakup njihovih kamionov, na sovjetska vozila bodo nadgrajevali oz. dograjevali priključna vozila itd. lahko še mnoge jugoslovanske tovarne, odpira pa se tudi možnost prodaje teh vozil na tržiščih neuvrščenih. Iz SZ pričakujejo še več naročil.
Komercialni direktor Joško Turk je seznanil prisotne s proizvodnim programom Itasa, nato pa je povedal, da so vozila „Kamaz“ iz srednjega razreda zelo primerna za naše razmere. Opozoril je tudi na nekatere težave z dobavo domačega materiala, predvsem pločevine in gum, zaradi česar morajo že dokončana vozila čakati tudi po več mesecev na ta material. Kaže pa, da se bodo razmere v kratkem izboljšale in da bodo zaostanek za planom proizvodnje, ki so ga imeli v prvem trimesečju, do konca leta nadoknadili.
JOŽE PRIMC
Zanikrnosti je ime škrlup
Škrlup ali fuzikladij je v sadovnjaku to, kar je peronospora v vinogradu: najbolj nevarna bolezen, ki stane sadjatja veliko truda in denatja, pa se je nikoli ne more povsem znebiti. Sodobne sorte, ki imajo s selekcijo stopnjevane nekatere želene lastnosti, so običajno bolj občutljive in brez škropljenja si pri njih dobrega pridelka sploh ni mogoče več misliti.
Vlažno in toplo vreme še posebej godi glivici, ki povzroča to hudo nadlego. Močne okužbe sadnega drevja nastajajo pri temperaturi od 17 do 24 stopinj Celzija, če je listje jablane ali hni&e vlažno dalj časa, torej ob dežju. Tedaj se na zgornji strani listov pokažajo čmo—zelenkaste pege z žametasto prevleko, ki se naglo večajo in množijo. Kasneje se pojavijo tudi na plodovih, kjer se razvijajo v plutaste kraste, ki so značilna podoba zanikrnega, štrlupastega sadja. Zanj trgovina niti slišati neče.
- Učinkovito zadrži razrast škrlupa le pogosto spomladansko in poletno škropljenje. Začne se, ko začne sadno drevje poganjati, ko so lističi še tolikšni kot „mišja ušesa.” Potem je treba s škropilnico v nasad vsakih 8 do 10 dni, tja do konca junija, ko postanejo presledki med dvema škropljenjema dva do trikrat večjih
V prodaji je več različnih kemičnih pripravkov, ki učinkujejo proti &rlupu: dithan M 45, orthockl, delan M—cobmi, M-cpecial, različna bakrena škropiva itd. Če sadjar s škropljenjem zamudi, lahko napako delno še popravi, če škropi z benlatom ali enovit metilom,ki preprečujeta nadaljnje šiijenje okužb.
Škropljenje mora biti redno, pa tudi temeljito. Koncentracije, ki so navedene na ovitkih, veljajo običajno za navadne škropilnice, to je za približno 1.000 do 1.500 litrov vode na hektar. Ob uporabi pršilnikov, ki zmanjšajo porabo vode dva— do trikrat, je treba prav tolikokrat zvečati koncentracijo. Manjšanje porabe vode in večanje koncentracije seveda ne gre v nedogled, ampak le do omenjene meje, saj bi prevelika koncentracija škropiva poškodovala občutljive rastlinske dele.
Inž. M. L.
j
!
*
*
Nižje kot drugod
V poprečju najnižje so bile cene v N. mestu
V prvih dveh letošnjih mesecih so cene močno poskočile, da jim je še tako poln žep stežka kos. Februarski seznam cen na drobno za petdeset stvari v Kopru, Ljubljani, Mariboru in Novem mestu spet govori, da je v dolenjskem središču vseeno malce laže shajati ko drugod.
Cene več vrst mesa in črnega kruha so bile enake v večini omenjenih mest. Novomeščani so morali največ odšteti za osem stvari (riž, čebulo, solato, orehova jedrca,
Kamazi vlečejo Itasove prikolice
Za sovjetsko tovarno Kamaz dela več naših kooperantov, vozila te tovarne pa vedno bolj prodirajo na naš trg Dograjujejo oz. nadgrajujejo jih tudi v Itasu
posteljno platno, tkanino, spalnico in emajliran lonec), na drugem mestu pa so bile novomeške cene v desetih primerih	(naj omenimo
krompir, limone, pšenično moko, sir trapist, svinjsko mast, 60-vatno žarnico, cement	in lignit). Na
predzadnjem mestu so bile v Novem mestu cene šestnajstih stvari (špinače, jabolk, jajc, vina, piva, kavča, dela za moško	obleko, vodne
ondulacije -vstopnice za kino in drugega), najmanj pa so morali Novomeščani odšteti za fižol v zrnju, mleko, testenine z jajci, jedilno olje, tkanino za moške obleke, moško srajco, moško majico, emajliran štedilnik, krožnik iz porcelana, zidno opeko, deske in delo za žensko enodelno obleko.
Opuščajo poročila
Vse javne službe so dolžne poročati o svojem delu
Na pomladanskih sejah zborov občinskih skupščin se znajde tudi po 15 poročil raznih organov: milice, sodišč, tožilstva in uprave ter inšpekcij. Delegati se ob nje ne
obregajo kaj dosti. Je torej mogoče zaključiti, da so takšna poročila le odvečno obremenjevanje že tako dolgih dnevnih redov sej?
Ne. Ta poročila nudijo iz leta v leto zanimive ugotovitve. Povsem določne navedbe kršiteljev, kakšne so bile v poročilu posavskega medobčinskega inšpektorata, lahko pomagajo tudi pri širšem osveščanju delavcev in krajanov. Poznavalec lahko opravi tudi zanimive primerjave poročil med seboj, kot je na seji v Sevnici opozoril javni tožilec Niko Bricelj npr. za poročilo tožilstva in milice. Predsednik novomeškega temeljnega sodišča Stefan Simončič je ob isti priložnosti omenil tudi skupno osvetlitev vprašanj, kot je lahko mladoletniško prestopništvo, kjer lahko sodelujejo organi socialnega skrbstva, sodišča in milice. Umestna so tudi opozorila, kakršno je bilo na primer opozorilo celjskega pravobranilstva: izvedence da se v svojih cenitvah pri isti stvari razlikujejo med seboj tudi za sto starih milijonov dinarjev.
V Sevnici se ne strinjajo niti z drugo skrajnostjo, ko nckaterfporo-čanje skupščini opuščajo. Sodišče združenega dela naj bi poslalo poročilo naknadno. Posavski pravobranilec samoupravljanja ni poročal leta 1979. poročila ni bilo tudi tokrat. Bojda so se tako dogovorili v republiki.
A. Ž.
■#/#/##/#####/#######//##/#########//###/■ r
! i
S
s
s
i
S
S
s
I
*
s
i
I
HRIBČEK BOM KUPIL..
Urejam Tit Doberšek
Novi pogledi na oskrbo vinograške zemlje
V Dolenjskem listu sem 26. marca omenil brošuro dr. Jožeta Colnariča z gornjo tematiko. Do sedaj sem pisal o čisti obdelavi vinogradov, o podsadežih, prekrivanju in setvi rastlin za podor. Novost, zajeta v navedeni brošuri dr. Colnariča in že prej v knjigah ..Vinogradništvo”, pa je
Zatravljanje ali prekrivanje zemlje v vinogradu s trajno zeleno odejo
Dr. Jože Colnarič v navedeni brošuri piše o novih vidikih oskrbe vinograške zemlje, pri čemer je največ govora o uspehih zatravljanja vinogradov v Avstriji, na Južnem Tirolskem, v Franciji, Švici in ZR Nemčiji.
V Sloveniji so preizkušali z zatravljanjem vinogradov z večjim ali manjšim uspehom v Hrastovcu v Halozah, v Ložah pri Vipavi in Svetinjah pri Jeruzalemu. V novejšem času zasebni vinogradniki (po zgledu avstrijskih sosedov) v okolici Svečine in tudi v ostalih delih Slovenskih goric na splošno zatravljajo vinograde in pogosto kosijo. Tako v vinogradih z vrstami v strmino opuščajo kopanje vinogradov in s tem preprečujejo močno izpiranje (erozijo). Na Dolenjskem so uspešno zatravili vinograde nekateri zasebniki na Trški gori pri Novem mestu (med temi sem tudi sam) in v okolici Šentjerneja (Gracarjev turn), pa tudi na Sremiču pri Krškem
Zatravljamo vinograde v našem humidnem območju vinogradništva, kjer je veliko padavin, v aridnem območju vinogradništva je pa ta način oskrbe vinograške zemlje manj primeren.
Trajno zatravljanje vinogradov po vzgledu sadjarjev imenujemo
Negovana ledina
zato ker moramo zatravljeno površino v vinogradu pravilno negovati, zlasti s pogosto košnjo in seveda s temeljito pripravo zemlje za ta tehnološki ukrep. |
Pogoji zatravljanja vinogradov:
1. Zemljo je treba dobro pripraviti. Zemljo moramo dobro založiti z gnojili, jo skrbno obdelati in pred setvijo izbranih trav površino zemlje lepo poravnati, da bomo travo lahko kosili.
2. Zatravljanje je možno le v vinogradih s povišano in visoko
vzgojo trt, to je najmanj 80 cm J nad zemljo, z večjo medvrstno ^ razdaljo trt. Ozkega pasu zemlje ^ pod trtami v širini okrog 50 cm ^ ne zatravimo.	^
3. Vinograd moramo zatraviti ^ le s posebno mešanico nizkih ^ trav in trajnih detelj, kot so: N bela detelja, rumena detelja (teh J dveh detelj je lahko največ do ^ 30%), angleSca ljubka, mačji £ rep, pasja trava, zlata pahovka, J pasji rep, lisičji rep, travniSca S . bilnica, rdeča bilnica, stoklasa. J Samorašč plevel ne ustreza za- % travitvi vinograda, saj je roed ^ pleveli največ trti dcodljivih-% rastlin.
4. Zatravljeno površino v % vinogradih obdelujemo kot ne- * govano ledino. To pomeni, daje ^ treba travo pogosto kositi. Zlasti ^ spomladi je treba zgodaj kositi, J in to takoj, ko je trava visoka za ^ dlan. Košnjo ponavljamo, ko S trava vnovič zraste za okrog 10 ^ cm. Pogosta košnja je obvezna ^ zlasti med bujno rastjo vinske J trte v maju in juniju. Bo lastnih ^ izkušnjah je treba kositi 8 do $ 10-krat letno. Vendar je košnja z ^ večjo ali manjšo kosilnico veliko ^ lažja kot pa čista obdelava J vinograda.
5. Pokošeno travo enakomer- J no raztrosimo po vinogradu ali ^ pa jo pograbimo v vrste pod ^ trtami tako, da trte v vrsti J mulčimo. Na večjih površinah so ^ zato neizogibni posebno stroji - § „mulčarji”. Na manjših površi ' nah uporabljamo manjše kosilni- ^ ce, ki jih uporabljajo vrtnarji in vrtičkarji za košnjo parkov ali J hišnih vrtov.	%
6. Zatravljeno vinograio po- J vršino je treba vsako pomlad ^ pred vegetacijo površinsko izdat-no pognojiti z umetnimi gnojili. ^ Količina umetnih gnojil mora % biti približno za 1/3 večja, kot J pri normalnem gnojenju vinogra- a, da, ker del gnojil, zlasti dušika, S porabi travna ruša.
7. Zaradi trajne uporabe % umetnih gnojil se zemlja v tako J negovanih vinogradih sčasoma ^ zakisa, in to zaradi vodika, ki ga ^ sproščajo elementi umetnihgno-^ jil. Zato je priporočljivo v daljšem časovnem razdobju 6 do J 8 let travno rušo podorati, nato % vinograd eno do dve leti redno ^ obdelovati in nato ponovno ^ zasejati s travami, kot je napisa- ^ no.
%
*
I
<*
Zatravljanje zemlje v vinogradu je zahtevno delo, ki ga je treba opravljati z občutkom. M manjši nepazljivosti, zlasti pri opuščanju pogoste in redne < košnje ter dodatnega gnojenja, se nam lahko zgodi, da bodo trte začele hirati.
T. D.
„Goijanci” Novo mesto so 16. aprila prevzeli v kočevskem Itasu še 15 vozil „Kamaz“, ki vlečejo Itasove polprikolice. Tako imajo zdaj poleg ostalih vozil Gotjanci že 56 ,JCama-zov“, s katerimi opravijo okoli 40 odstotkov vsega prometa.
Glavni direktor Gorjancev Štefan Galič je ob tej priložnosti na
KAMAZI ZA GORJANCE -Eden izmed prvih dveh velikih kupcev „Kamazov“ so novomeški „Gorjanci“, ki imajo računalniško obdelane dohodke in stroške s temi vozili.
tiskovni konferenci v Itasu dejal, da so s sovjetskimi vlečnimi vozili „Kamaz“ in Itasovimi priključnimi vozili zelo zadovoljni in da bodo svoj vozni park še naprej izpopolnjevali s temi vozili. Vozilo ustreza vsem našim cestnim predpisom (osni pritisk, širina itd.), cena je zmerna, poraba goriva znaša za približno 20
Odkrit...
(Nadaljevanje s 1. strani)
vprašanj, ki so tesno povezana z dosedanjim razvojem novomeške občine. Razvoj industrije je ustvaril na nekdaj izrazito kmetijskem območju sloj polproletarcev, ob katerih se poraja vrsta vprašanj: od razdrobljene in slabo obdelane zemlje do manjšega interesa za delo in samoupravljanje v delovnih organizacijah in krajevnih skupnostih. Četudi p ozna pravilo izjeme, pa precejšnja delovna obremenjenost polproletarcev povzroča ležernost do družbenega dela Razpravljala so se obregnili tudi ob vse večjo aktivnost cerkve na podeželju, ki poskuša previdno prestopati okvire delovanja, kakor jih opredeljujejo sfrejeta načela o odnosih med verskimi skupnostmi in našo družbo.
Res je tudi, so ugotavljali, da je cerkev bolj aktivna na področjih, ki niso izrazito njena, predvsem pa tam, kjer v delovanju družbenopolitičnih organizacij nastajajo praznine. Te so še posebno očitne pri delu z mladino. Precej ostro so razpravljavci govorili o politiki cen, kar žuli posebno kmete, saj jim sproti podira trdnejše temelje načrtovanja in usmerjanja. Prijaznih besed pa niso imeli tudi za razraščanje administracije in birokracije, ki občutljivo in usodno razmerje med produktivnostjo in družbeno režijo hudo maje. Nasploh je bilo iz razgovora čutiti, da so ljudje pripravljeni zategniti pas, se odpovedati nekaterim stvarem, toda hkrati so odločeni, da mora zategovanje pasu veljati za vso družbo, prav v družbeni režiji pa so mnoge luknje za ožji pas še povsem neuporabljene. ,
Tudi na popoldanskem razgovoru s komunisti — delavci iz drugih republik je pogovor tekel zelo odkrito. Vprašanje življenjskega standarda, vključevanje delavcev iz drugih republik v okolje, v samoupravne in druge organe je v novomeški občini na prvi pogled še kar dobro rešeno, toda vrsta problemov še vedno čaka, da se z njimi odkrito spopadejo. Kot so ugotavljali Pionirjevi delavci, so medtozdov-ski odnosi, nedisciplina, osebne zlorabe, slabo obveščanje tiste zadeve, ki jih bodo mo rali komunisti začeti reševati v svojih ožjih okoljih.
e Zanimivo je, da mednacionalnih nestrpnosti in trenj v nacionalno tako heterogenih delovnih organizacijah, kot sta Pionir in Cestno podjetje, ni čutiti, če pa že do njih pride, so res obrobnega značaja. Pri vsem tem je vznemirljivo le to, da komunisti na sestankih osnovnih organizacij teh vprašanj ne načenjajo, se ne razgovaijajo o njih in ne začenjo ustreznih akcij.
„Dokler se bodo osnovne organizacije ukvarjale le z informacijami, pustile pa, da se o življenjskih odprtih vprašanjih govori po kotih in hodnikih, ne bo nič razrešenega. Vprašanj je dovolj, dovolj je tudi dela, zato se mora aktivnost komunistov bolj čutiti. Komunisti morajo biti obrnjeni h konkretnim vprašanjem, ki so klučnega pomena za delovno organizacijo ali ožje okolje. Le takšna, učinkovita Zveza komunistov bo ugledna, napredna, pa tudi privlačna za mlade,” je na zaključku povedal dr. 1. Winkler.
M. MARKELJ
DANES PODELITEV PRIZNANJ OF
Danes, 23. aprila ob 19. uri, se bo začela v Seškovem domu proslava, posvečena 40-letnici ustanovitve OF, 40-letnici vstaje in prazniku dela. Na njej bodo podelili tudi letošnja srebrna priznanja OF in srebrne znake Zveze sindikatov. Na svečanosti bo govoril predsednik občinske skupščine Jože Novak, v kulturnem programu pa bodo nastopili moški pevski zbor Svoboda Kočevje, učenci Glasbene šole Kočevje, člani MKUD „Matej Bor“ iz gimnazije Kočevje in folklorna skupina iz Predgrada.
ZA DAN OF V BREŽICAH
Jutri, 24. aprila, bo Franc Šetinc v Posavskem muzeju v Brežicah odprl razstavo ..Arheološka preteklost Dobove", posvečeno 40-letnici ustanovitve OF slovenskega naroda. Program te osrednje prireditve pred dnevom OF in praznikom dela se bo nato nadaljeval v slavnostni dvorani. Brežiški Amaterski oder bo predstavil dramatizirani racital Cirila Kosmača Balada o trobenti in oblaku, v katerem se bo domačim amaterjem pridružil znani slovenski igralec Miha Baloh. Izvirno glasbeno in gledališko postavitev v grajski dvorani režira Vlado Podgoršek.
Končno čistilne naprave
Na razšiijeni seji političnega aktiva Tovarne celuloze in papiija ,,Djuro Salaj" so v petek argumentirano zavrgli nekatere očitke v sredstvih javnega obveščanja, češ daje neodgovornost in nesamo-upravnost „Celuloze“ kriva za zamujanje jedrske elektrarne.
O čistilni naravi je bilo govor že konec leta 1974, ko se je Celuloza pripravljala na rekonstrukcijo. V letu 1975 so predlog za sofinanciranje posredovali območni skupnosti Dolenjske in Zvezi vodnih skupnosti Sl oveni-je. Enak program so posredovali tudi jedrski Vodnogospodarsko soglasje izdano naslednje leto, je pogojevalo tudi izgradnjo druge faze čiščenja sporazumno med že omenjenimi in krško občinsko skupščino. Prva faza čiščenja je bila že smotrna sama rekonstrukcija naprav. V letu 1977 so posredovali
analize onesnaženja Save nuklearki, skupno so pripravili nov, popravljen program s stroškovnikom in določili, kaj predstavlja prva in kaj druga faza naprav. ' Junija 1978, ko so se sporazumeli o tretjinski udeležbi pri financiranju, je Zveza vodnih skupnosti predložila prvi osnutek financiranja čistilnih naprav. V Celulozi so kljub težkemu gospodarskemu položaju zavestno vztrajali pri izgradnji, računali pa so tudi na zunanjo pomoč. Savske elektrarne so bile pripravljene dati 99 milijonov posojila, vendar sklepa njihovega delavskega sveta niso potrdili na delavskem svetu EGS v Mariboru, ker o vlogi sploh nista razpravljala še dva organa EGS. Maja 1980 so v Celulozi zvedeli, da z aranžmajem ne bo nič.
Osnutek tristranskega sporazuma med Celulozo in Območno skupnostjo je bil usklajen že frebruarja lani, usklajevanje pripomb z jedrsko pa se je zavleklo do novembra; 24. tega meseca je bil samoupravni sporazum le
podpisan in postavljen je bil tudi rok izgradnje čistilnih naprav (15 mesecev). Celuloza je dotlej uredila pogodbe s tujimi dobavitelji, ker pa je bila uvedena zapora uvoza opreme, so se januarja letos na republiškem komiteju za energetiko, industrijo in gradbeništvo dogovorih, da bi uvozila opremo nuklearka, ker energetike prepoved ni zadevala. Jedrska je dobila pooblastilo za podpis posebne pogodbe
14.	aprila. Od 317 milijonov dinarjev je vrednost del porastla na 488 milijonov. S pomočjo posavske banice Krško, poslovnih partnerjev in izvajalcev investicijskih del je ,,Djuro Salaj" pokril finančno konstrukcijo.
Sredi maja bodo na tovar-ni&em dvorišču pripravljalna dela v polnem razmahu, zato sprejetje zakona o gradnji čistilnih naprav po hitrem postopku, kot je predlagal oidbor za tekočo gospodarsko in socialno politiko pri republiškem izvršnem svetu, ni potreben.
P. PERC
Zemlja in kruh imata prednost
S skupno sejo občinske konference SZDL in ZK ter občinskega sveta ZSS v Krškem so 15. aprila sklenili živahno sekcijsko razpravo o osnutku družbenega plana občine v tem srednjeročnem obdobju.
Skupno zasedanje je izzvenelo v potrditev nujnosti prednostnega razvoja kmetijstva in pridelovanja hrane. Ob podpori drugih dveh prednostnih usmeitev, energetike in
programov, ki bodo zagotavljali večji izvoz, pa je bila v ospredju tudi skrb za varstvo okolja; ohranitev najboljše zemlje bo navsezadnje prispevala, da bodo uresničeni tudi strateški cilji.
Poudarili so pomen razvoja drobnega gospodarstva, zlasti proizvodne obrti v družbenem sektorju in storitvenih dejavnosti tudi pri zasebnikih.
Trgovina je občutno napredovala, kar zadeva prodajne površi ne. ven-
Evidentirati čimveč novih
Uveljavitev Titove pobude o kolektivnem delu in v kadrovski politiki dogovorjena merila zahtevajo hitrejše menjanje ljudi na odgovornih dolžnostih
Kasno je analizirati izobraževalne izkušnje ob koncu drugega izobraževalnega obdobja, ampak naj bi take analize obravnavali pred začetkom naslednjega, je med razpravo o poročilu Medobčinskega študijskega središča
Nedoslednost je glavna napaka
Podpora predlogu družbenega plana, čeprav je čez leto ali dve pričakovati spremembe
20. aprila so delegati novomeške občinske konference ZK z raznih zornih kotov ocenjevali lanskoletno gosospodarjenje v občini in ob tem tudi realnost predloga družbenega plana občine, ki bo sprejet te dni. Splošna ugotovitev: glede na pogoje gospodarjenja in možnosti kar lep uspeh!
Več razpravljavcev je na konferenci menilo, da je ob lanskoletnih poslovnih rezultatih gospodarjenja poudariti kot dobre točke rast proizvodnje, celo odličen izvoz, znatno so se povečala sredstva za akumulacijo, medtem ko se je rast osebnih dohodkov gibala v resolucij-sko določenih mejah.
Manj učinkovito pa je bilo področje cen, prenaglo so naraščali življenjski stroški in iz predvidenih okvirov je ušlo omejevanje splošne in skupne porabe. Pa tudi z doslednostjo se ni hvaliti, posebno ne na področju samoupravnega dogovarjanja in sporazumevanja. Med sklepi konference je zapisano, da' je od vseh komunistov v občini terjati še večjo odgovornost pri doslednem uresničevanju dogovorjenih in sprejetih obveznosti.
Kar pa zadeva predlog družbenega plana, je bilo v razpravi izrečenih precej pomislekov glede visoko zastavljenih ciljev, vendar je konferenca podprla predlog, kakršen je, s pripombo, da je čez leto ali dve po načelu kontinuiranega planiranja potrebno plan spremeniti ali dopolniti, kakor bo pač praksa pokazala. Ce bi namreč zdaj začeli temeljne kazalce na novo preračunavati in nižati, bi to pomenilo v procesu planiranja razvrednotenje vsega dosedanjega dela in ponoven začetek iste poti.
R. B.
Ljubljana o idejnopolitičnem usposabljanju poudaril na zadnji seji Medobčinskega sveta ZK ljubljanske regije, ki je bila minuli ponedeljek v Ljubljani, Peter Šobar iz Kočevja.
Nadalje je Sobar menil še, naj bi komunistov le ne izobraževali, ampak tudi usposabljali za delo v samoupravnih organih, delegacijah, političnih organizacijah in drugod. Predlagal je tudi, naj bi imele enotne nekatere teme študija vse osnovne organizacije. Predlog je bil sprejet.
Predstavnik iz Ribnice Franci Železnik pa je povedal, da bodo v njihovi občini organizirali občinsko politično šolo, ki pa ne bo namenjena le članom ZK, ampak tudi sindikata, SZDL in ZSM. Taka oblika izobraževanja je za majhno občino dosti bolj prikladna in cenejša.
Podrobneje so razpravljali tudi o kadrovskih pripravah v predkongresnem obdobju. Ugotovili so, da je mnogo ljudi, ki odgovorno delajo v družbenem in gospodarskem življenju, a niso dovolj uporabljeni. Poudarjeno je bilo tudi, da je treba opustiti dosedanjo prakso, da pridejo na spiske možnih kandidatov samo že znani ljudje. Evidentiranje naj se začne v osnovnih organizacijah ZK, in to brez namigov od zgoraj, kdo naj bo evidentiran. Razen za partijske dolžnosti pa naj hkrati poteka tudi evidentiranje za druge organe in organizacije.
Menih so, naj bi bilo evidentiranje v osnovnih organizacijah in občini zaključeno do konca maja. Či mhit-rejši zaključek evidentiranja je potreben tudi zato, da bi za kandidate lahko že kmalu organizirali ustrezno
azpravljali so še o informaciji Medobčinskega sveta Zveze sindikatov ljubljanske regije o pripravah na tretji kongres samoupravljalcev in nekatere druge zadeve.
J. P.
KVIZ MLADIH PTT DELAVCEV
PTT mladina Slovenije organizira letos kviz na temo: „NARODNO-OSVOBOD1LNA BORBA, SAMOUPRAVLJANJE IN POZNAVANJE PTT STORITEV”. V soboto, 11. aprila, je bil v Novem mestu prvi krog kviz tekmovanja med ptl delavci Kopra, Nove Gorice in Novega mesta. V prijetnem tekmovalnem vzdušju je zmagala ekipa Novega mesta, ki je zbrala 43 točk; druga je bila ekipa Nove Gorice s 34 točkami in tretja ekipa Kopra (29 točk). Novomeščani smo se tako uvrstili v finalni del tekmovanja, ki bo na dan mladosti, 25. maja, v Ljubljani.
J.T.
dar ponekod, zlasti na Senovem, z njenim razvojem niso zadovoljni. Zato bodo morah trgovci ob prizadevanjih za kakovostno in obsežnejšo ponudbo in zagotovitvi grosistične ponudbe, predvsem za malo gospodarstvo, ustrezno organizirati trgevsko mrežo po vsej občini.
Gostinci se zavzemajo, da bi že v planu zaostrili pogoje za kategorizacijo lokalov. Dejavnost pa bodo razširili še na območja, ki so zanimiva za razvoj turizma, tudi kmečkega.
Ocene, da se je družbena prehrana v občini izjemno razmahnila, so točne; drži pa tudi ugotovitev, da bi lahko prihranili marsikakšen dinar, če bi razdrobljeno in drago prehrano, usmerih v sodobno in enotno obliko pripravljanja obrokov za prehrano delavcev.
• Med tehtnejši mi prispevki je bila razprava Matjana Pirca, ki jepojasnil pripombe skupščine krajevne skupnosti in krajevne konference SZDL Leskovec. Odločno je zavrnil predvideno pozidavo za stanovanja na 15 ha najboljših kmetijskih zemljišč pri Leskovcu. To področje celo strokovna literatura obravnava kot leskovški sadni okoliš. Leskovčani tudi poudaijajo, da je predvidena nova lokacija industrijske cone v Žadovniku nesprejemljiva, ker bi uničili najboljšo zemljo.
Med pomembnejše sklepe sodi tudi ta, da kaže v planu bolj natančno opredeliti usmertive glede prestrukturiranja posameznih vej in panog gospodarstva. Bolj konkretne usmeritve naj bi zavezovale posamezne nosilce planiranja in razvoja k nadaljnjemu povezovanju na osnovi najbolj sprejemljivih obhk združevanja dela in sredstev.	p	p
Kulturni praznik Straže v Novolesu
Tradicionalna prireditev s sprevodom bo danes
V Straškem Novolesu prirejajo danes tradicionalno kulturno manifestacijo, posvečeno bližnjima praznikoma, letos pa še posebej 40-letni-ci ustanovitve OF' in 40-letnici vstaje slovenskega naroda. Spored celotne prireditve, ki jo organizirajo že petič, bo potekal po zamisli scenarista Vladiinira Bajca.
Za nastop na tem kulturnem zborovanju so povabili Dolenjski oktet, ženski pevski zbor Svobode iz Straže, moški pevski zbor „Maks Henigman” iz Dolenjskih Toplic, pihalni orkester Novolesa, kulturno društvo Zarja iz Soteske in OS Vavta vas, sodelovali pa bodo tudi Novolesovi recitatorji.
Pred osrednjo prireditvijo, ki se bo začela ob 13. uri v Novolesu, bo šel skoz kraj sprevod, v katerem bodo predstavniki Novolesa, podjetja Goijanci, gozdarji, zastopniki vseh društev in kulturnih skupin z območja Straške krajevne skupnosti in, seveda, domači osnovnošolci.
PTT ŠTAFETA MLADOSTI — Mladinci, člani ptt delovni! kolektivov Jugoslavije, so letos prvič organizirali telegrafsko štefeto mladosti s prenosom sporočila štafete med mladino ptt kolektivov Jugoslavije. Ta štafeta, kije šla na pot 1. aprila 1981, bo do dneva mladosti 25. maja prepotovala vsa ptt podjetja Jugoslavije. Mladinci novomeškega ptt podjetja so to štefeto sprejeli v petek, 17. aprila 1981, ob 13.00 uri od ljubljandcih ptt mladincev. Ob tem slovesnem trenutku so pripravili kratek kulturni program, ki so mu prisostvovali tudi drugi ptt delavci Novega mesta. Potem ko je bilo prebrano sporočilo štafete, so mladinci ob 13.30 poslali štefeto po teleprinteiju ptt mladini Trbovelj, od tam pa bo nadaljevala pot po Jugoslaviji. (Tone Jemič, foto: Milan Gorenc)
Zaključena javna razprava o osnutku družbenega plana občine Krško za obdobje 1981 -1985 - Številne pripombe o kemtijstvu in varstvu okolja
30 LET	:
SEMIŠKE ISKRE	j
•
Največja delovna organizacija • v črnomaljski občini semiška S Iskra, kjer je sedaj v treh : temeljnih organizacijah in skup- | nih službah zaposlenih okoli •
1.500 ljudi, bo v četrtek, 30. • aprila, proslavila 30-letnico ob- 1 stoja. Slavnostni govornik na : proslavi bo podpredsednik zvez- | nega izvršnega sveta Andrej • Marinc. Na slovesnonosti bodo • zaslužnim članom kolektiva in | znanjim partnerjem podelili plakete in priznanja. Proslava bo j seveda tudi v znamenju delovnih j dosežkov te delovne organizacije. Ravno ob tem času zaključujejo prvo fazo naložbe v nove : proizvodne prostore, na razstavi j pa bodo prikazali dosežke semi- j ške Iskre od začetka do danes. I
BORCI NA VSEH SLOVESNOSTIH
Skupščina ZZB NOV v Brežicah je v svojem programu za tekoče leto naštela sodelovanje na vseh po-membnej ših prireditvah in proslavah v občini in na širšem območju. Borci se bodo jutri množično udeležili sprejema kurirčkove pošte in sodelovali na slovesnosti v Sromljah, kjer bodo za praznik tamkajšnje KS 27. aprila odkrili spomenik kurirjem. Obeleževal bo tudi bratstvo, ki se je preko kurirskih zvez spletalo med slovenskimi in hrvaškimi partizani.
MRAZ MED CVETOČIMI JABLANAMI IN DRUGE UJME
V ponedeljek, 20. aprila, so zabeležili v 70-hektarskem nasadu jablan sevniškega kmetijskega kombinata na Čanju mraz - 2,5 stopinj Celzija. Ker so jablane v polnem cvetju, za nežne cvetove pa je kritičen mraz že pri - 1 stopinji, se bojijo, da bo škoda občutna. Težave imajo tudi s sušo. Kmetje nasploh tožijo, da bo prva košnja travnikov močno zamujena. Niti umetna gnojila ne pritekajo, kot je bilo tolikokrat obljubljeno. Uvoz je dejansko ustavljen. Predvsem čakajo na 200 t nitromonkala.
CVET BRATSTVA V SPOMIN KURIRJEM
KS in družbenopolitične organizacije Sromlje vabijo skupaj s IV. brigado VDV ..Partizanski kurirji Slovenije” na odkritje spominskega obeležja kurirjem TV 28 S na Volčjem. Slovesnost bo v soboto, 25. aprila, ob 10. uri. Obeležje je delo kiparja Rudija Stoparja iz Sevnice. Po odkritju bo tovariško srečanje kurirjev, borcev in mladine. Prireditev sodi v sklop praznika KS Sromlje, ki se bo začel nocoj s slavnostno sejo skupščine KS in otvoritvijo slikarske razstave Pavleta Predaniča. V nedeljo ob 14. uri bo pred spomenikom NOB v Sromljah nastop pevskih zborov pod naslovom Kozjanska poje.
P
J
(V
S
5
S
*
*
\
*
\
\
*
SREČANJE AKTIVISTOV OF — Krajevna skupnost Osilnica je prva v kočevski občini,ki je popisala aktiviste OF in priredila zanje srečanje. Na zboru aktivistov so izvolili tudi delegate za srečanje aktivistov OF, ki ga bo organiziral okrožni odbor OF Batje— Kolpa v maju na Travi nad Čabrom. (Foto: Rugole)
Zbor aktivistov OF
12. aprila je bil v Osilnici, maja pa bo na Travi
Zbora aktivistov OF za območje krajevne skupnosti Osilnica, ki je bil 12. aprila v Osilnici, se je udeležilo 28 izmed 58 še živečih aktivistov, medtem ko je s popisom ugotovljeno, da je tu delovalo med vojno najmanj 154 aktivistov.
Srečanja so se udeležili aktivisti, ki so med vojno tu živeli in delali, čeprav danes žive drugje.
Udeležence je med drugimi pozdravil član pododbora OF Okrožnega odbora Barje-Kolpa za občino Kočevje Janez Gorše.
Na zboru so izvolili delegate za srečanje aktivistov OF, ki ga bo organiziral okrožni odbor OF Barje- Kolpa že v maju na Travi v kočevski občini. Delegati so:
Franc Tomec, Janez Gorše in Leopold Levstik.
Udeleženci zbora so pozdravili zamisel o sklicu zbora aktivi-
stov krajevne skupnosti Osilnica ^ in ob tem menili, daje škoda, ker £ ta zamisel ni bila izpeljana že prej, ko je bilo živih in zdravih še več. Ta, prvi tak zbor v občini Kočevje, pa naj bi bil pobuda za podobna srečanja ne le v kočevski občini, ampak tudi drugod.
Menili so tudi, da je treba nadaljevati s popisom aktivistov ' pa tudi s preverjanjem danih izjav. Sodijo namreč, da ni popisanih še več aktivistov, ki so se po vojni preselili iz domače KS, ki so pomrli ali pa so izgubili življepje med vojno. Popis torej še ni končan, čeprav je večji del opravljen. Vsak, kdor meni, da bi moral biti popisan on ali kakšen bolni ali umrli sorodnik ali znanec, naj to sporoči krajevni organizaciji SZDL v Osilnici ali pa občinski v Kočevju.
J. P.
•pisma i n
odmevi
%
iMJMOTT
^JR0IK1@W§)
SALONIT ANHOVO
TOZD OPEKARNA BREŽICE
ZAČASNI KOLEKTIVNI ORGAN
objavlja
prosta dela in naloge:
1. STROJNEGA VZDRŽEVALCA - 2 delavca Pogoj:
— poklicna šola ključavničarske ali mehaniške stroke
— 2 leti delovnih izkušenj
2. LABORANTA - 1 delavec Pogoj:
— osnovnošolska izobrazba
— 6 mesecev delovnih izkušenj
3. SKLADIŠČNIH DELAVCEV - 10 delavcev Pogoj:
— nepopolna osemletka
— 1 mesec delovnih izkušenj
Za navedena dela in naloge se združuje delo za nedoločen čas, s polnim delovnim časom in 3-mesečnim poskusnim delom. Skladiščni delavci imajo možnost napredovati glede na sposobnosti in vrline, izkazane med potekom poskusnega dela. Pismene prijave naj kandidati pošljejo v roku*15 dni po objavi. O izbiri bodo prijavljeni kandidati obveščeni v 30 dneh po poteku razpisa.
295/17-81
ŽIV TAM DO BELT Delovna skupnost skupnih služb Heroja Starihe 17 ČRNOMELJ
Delavski svet DSSS razpisuje prosta dela in naloge:
vodenje komercialne službe
(za dobo 4 let)
Za opravljanje navedenih del oziroma nalog mora kandidat poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje pogoje:
— da ima visoko izobrazbo ekonomske smeri
— da ima 5 let delovnih izkušenj
— da pozna trgovinske uzance za blagovni promet
— da ima zunanjetrgovinsko registracijo
— da obvlada vsaj en tuji jezik (po možnosti nemški)
— da pri svojem delu uveljavlja načela samoupravljanja in socialistične morale ter da ima organizacijske in vodstvene sposobnosti.
Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 15 dneh po objavi razpisa na naslov:
DO BELT, Delovna skupnost skupnih služb, Črnomelj, Ulica heroja Starihe 17.
Kandidate bomo o izidu izbire obvestili najkasneje v 30 dneh po izbiri.
308/17-81
r
Mercator-Rožnik
SOZD Mercator, i
trgovina na debelo in drobno ter gostinstvo, n. sub. o.
TOZD
Gradišče
trgovina na drobno in gostinstvo, n. sub. o. 68210 Trebnje Golljev trg 11
objavlja
prosta dela in naloge:
1. POSLOVODJE BLAGOVNICE V TREBNJEM Pogoji: VKV prodajalec s končano poslovodsko šolo in 4 leta delovnih izkušenj pri istih oziroma podobnih delih.
Delovno razmerje sklenemo za nedoločen čas, s 3-mesečnim poskusnim delom.
2. LIKVIDATORJA FAKTUR
Pogoji: srednja ekonomska šola in 2 leti delovnih izkušenj pri istih oziroma podobnih delih.
Delovno razmerje sklenemo za nedoločen čas, z 1-mesečnim poskusnim delom.
Prijave zbira splošna služba TOZD Gradišče, Trebnje, Goliov trg 11, 15 dni po objavi. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v roku 30 dni.
300/17-81
M.
\JkrwUuy&Kr
9htio/
NA SVEČANOSTI
Pet učencev naše šole se je prejšnji mesec udeležilo svečane podelitve ljubilejnih nagrad in priznanj delavcem, Opekarne Zalog. Svečanost je bila v gostišču Rog v Dolenjskih Toplicah. Učenci smo nastopili s pesmijo in recitacijami. Po prireditvi nas je zabaval glasbeni ansambel, prejeli pa smo tudi lepa spominska darila.
MARIJA GROŠELJ OŠ Vavta vas
ŽE 20. ŠTEVILKA
OO ZSMS Artiče je izdala že 20. številko mladinskega glasila Glas mladih. To je eno redkih glasil v brežiški občini, ki izhaja dokaj redno. V jubilejni številki smo se spomnili 1. aprila, dneva MDB, seznanili smo naše mladince z udeležbo na MDA, ni manjkalo tudi prvoaprilskih šal in drugega razvedri-la.	.
IRENA IVANŠEK OŠ Artiče
DELAVNI TABORNIKI
Šentjemejski taborniki ne počivajo. V začetku aprila so izvedli orientacijski pohod, povezan z ogledom posestva na Draškovcu, organizirali so odredovo tekmovanje v premagovanju ovir za medvedke in čebelice, na katerem so izbrali najboljše za "občinsko tekmovanje, sodelovali pa so tudi pri čiščenju potoka Kobila.
MATEJA CEKUTA OSH Šentjernej
O KOSOVEM
Z zanimanjem smo poslušali predavanje sekretarja OK ZSMS, ki nas je na našo prošnjo seznanil z dogodki na Kosovu. Po razgovoru smo spoznali, da enotnosti Jugoslavije takšni dogodki ne morejo omajati. Po svojih močeh se bomo borili proti sovražnim pojavom.
KATI KRAMARIČ OŠ Črnomelj
MLADI PRIJATELJI KNJIGE
Na naši šoli učenci že vrsto let tekmujemo za Župančičevo bralno značko. Tudi letos smo se dobro izkazali, saj se je število tekmovalcev zopet povečalo. Kar 320 nasje bilo, in sicer 166 v višjih razredih ter 154 v nižjih. V petek, 10. aprila, smo ob 16. uri imeli proslavo, na kateri so nam podelili zaslužene značke in priznanja. Povabili smo tudi priljubljenega mladinskega pisatelja Slavka Pregla. Ob njegovem pripovedovanju smo se vsi kratkočasili in zopet smo izvedeli nekaj novega o pisateljevanju. Tudi na vprašanja, ki smo jih
postavljali, je Pregl rad odgovarjal. MARJANCA KAVŠEK, 7.c
OŠ Milka Šobar-Nataša
POGOVOR O NACIONALIZMU
ZANIMIVO
PREDAVANJE
OB PREDAJI KURIRČKOVE POŠTE - Belokranjski pioniiji so 13. aprila na Vahti predali kurirčkovo pošto mladim iz novomeške občine. Slovesnosti na vrhu Goijancev so prisostvovali pioniiji iz vseh novomeških šol, stopški šolaiji pa so torbo s pošto brez težav prenesli do naslednje javke. (Besedilo in foto: Maijan Hočevar, Novo mesto)
Dijaki Doma Majde Šilc posvečajo veliko pozornosti idejnopolitičnemu usposabljanju. Tako so v začetku aprila organizirali predavanje o pojavu in problemu nacionalizma pri nas in v svetu. Tovarišica Ema Muser, ki se je o tej temi pogovarjala z mladimi, je poudarila nevarnost takšne ideologije za našo družbo. Pojav nacionalizma in šovinizma je povezala z dogodki na Kosovu, ki jih učenci sedaj lažje razumejo, saj so jim znani vsi zgodovinski in politični dejavniki ob tem sovražnem izpadu.
Videti je bilo, da tema mlade v Domu zanima, saj je prof. Muserjeva odgovarjala na številna vprašanja: Predavanje bo gotovo sprožilo nadaljnja razmišljanja mladine o stvareh, s katerimi se srečujemo tudi v vsakdanjem življenju.
CVETO TROHA Dom Majde Šilc
Peter Štefančič je v Domu Majde Šilc predaval o subverzivni dejavnosti proti Jugoslaviji. Predavanje je bilo za vse zelo zanimivo, saj smo zvedeli veliko novega.
MIRAN ŠIŠKO Dom Majde Ši lc
IZ ČRNOMLJA POROČAJO
Člani novinarskega krožka na črnomaljski osnovni šoli so poslali več poročil, kijih združene in okrajšane ponatiskujemo skupaj. Meta Rogina je pisala o zelenih stražah in kako so očistili okolico šole. Mateja Pavlinič je napisala poročilo o prometnem tekmovanju na šoli, na katerem se je kot najboljši izkazal Štrmcc v nižji skupini, v skupini tekmovalcev iz vij ih razredov pa Jakljevič. Nataša Špehar v svojem prispevku premišlja o nevarnosti požarov pri pomladanskem požiganju in na kratko opiše požar v Adleši-čih. Romana Gregorič je opisala, kako so pionirji iz Črnomlja sprejeli kurirčkovo torbo od pionirjev iz Adlešičev; ob tej priložnosti so pripravili kulturni program, v katerem je sodeloval Radko Polič.
Brez njih bi šlo težje
V. Stojanovič in družina Adlešič to so požrtvovalni člani slovenskega društva v Halmstatu na Švedskem
V Halmstatu bo 2. maja že sedmi festival slovenskih kulturnih društev, ki delujejo na Švedskem. Glavni prireditelj letošnjega festivala bo društvo „Ivan Cankar" iz Halm-stata, delo tega društva pa bi bilo najbrž manj opazno, ako ne bi premoglo tako požrtvovalnih članov, kot so družina Adlešič, Vida Stojanovič in drugi, ki so doma blizu Kolpe.
Stojanovičeva je doma iz Gribelj, na Švedskem je že dolga leta in zdaj, ko je upokojena, rada postori, kaj je v njeni moči. Društevnih nalog se loteva brez nejevolje, celo sama si jih nalaga. Tako je v zadnjem letu dni sešila 17 narodnih noš, od tega deset belokranjskih. Tudi pri obnovi Slovenskega doma je pomagala, kjer
OBISK KRISTINE BRENKOVE
Premog pri Kužlju
Obiskala nasje pisateljica Kristina Brenkova. Po krajšem kulturnem programu, v katerem so recitirali odlomke iz njene knjige, je pisateljica odgovarjala na vprašanja. Pogovor je bil zanimiv, saj se iz njega več naučiš kot iz knjig.
ANKA RUGELJ OŠ Šentrupert
Včasih izkop ne bi bil donosen Kaj pa danes?
OBISKAL NAS JE IGRALEC ULAGA
6. aprila je bila na naši šoli svečana podelitev bralnih značk. Ob tej priložnosti nas je obiskal gledališki igralec Dare Ulaga, ki nam je pripovedoval o svojem poklicu ter nam zaigral Partljičevo monodramo. Njegov nastop nasje zelo razveselil.
DARINKA PAVLIN, 7.c OŠ Bršljin, Novo mesto
KURIRČKOVA TORBICA V METLIKI
10. aprila so metliški šolarji prinesli kurirčkovo torbico iz osnovne šole Podzemelj. Na svečanem sprejemu je pevski zbor zapel nekaj pesmi, predsednica pionirskega odreda pa je prebrala pozdravno pismo. Na prireditev smo povabili tudi tovarišico Olgo Jurejevčič, ki nam je pripovedovala o partizanskih kurirjih m njihovi pomembni vlogi. Ob koncu je godba pod vodstvom Ivana Jerine zaigrala nekaj pesmi.
MARIJA ČRNUGELJ, 7.a OŠ Metlika
Najstarejši vaščan Kužlja ob Kolpi, 83-letni Jože Šuštaršič, je pred kratkim napisal za TV 15 zanimivo sporočilo. V gozdu pri njihovi vasi je nahajališče premoga. Že pred mnogimi leti ga je odkril učitelj Maks, ki je tu okoli zbiral zdravilna zelišča in rudnine.
Jože Šuštaršič, ki je bil po vojni trgovski poslovodja pri Rudniku Kočevje, je o tem odkritju kuželj-skega učitelja pripovedoval tudi rudniškemu inženirju. Komisija je šla v Kuželj na ogled izdanka premoga in vzela s seboj vzorce. UgotoviU so, da ima kuželjski premog nad 3.000 kalorij. Ležišč s takim premogom pa je v Sloveniji več in izkop ne bi bil donosen, so menili strokovnjaki.
Jože Šuštaršič je javnost opozoril na kuželjski premog zato, ker se zaveda, da so tekoče goriva vedno dražja, da deviz primanjkuje in da nas bo zelo verjetno spet reševal premog. Taka in podobna opozorila občanov zaslužijo vse priznanje. Morda bi kazalo najdišče premoga ponovno pregledati. Če premaga ni veliko in če bi se ga dalo kopati brez nevarnosti,i zadostoval vsaj za kraje ob Kolpi.
ANDREJ ARKO KOČEVJE
FINŽAGARJEVA VERIGA ' TUDI V MOZLJU
Člani kulturno-umetniškega društva „France Zbašnik" iz Dolenje vasi so v zelo kratkem času naštudirali Finžgarjevo ljudsko igro VERIGA. Z njo so uspešno nastopali v Dolenji vasi, Sodražici, Ribnici, Turjaku in v Mozlju. V kratkem pa bodo gostovali še v Kočevski Reki. V vseh krajih je vladalo veliko zanimanje, saj so bile dvorane nabito polne. Videti je, da so ljudjem še vedno najbolj všeč preproste ljudske igre. V njih se skriva odsev življenja preprostega človeka in prav v takih igrah lahko ljudje najdejo samega sebe.
V Dolenji vasi si je ogledalo igro preko 800 ljudi, v Ribnici pa okrog 600. Še posebej so igralcem iz Dolenje vasi hvaležni vaščani Moz-lja, saj pri njih ni bilo podobne dramske predstave že polnih 30 let.
IVE STANIČ
RAZGOVOR S ŠTIPENDISTI
Občinska mladinska organizacija je 10. aprila organizirala razgovor s štipendisti naše občine. Razgovora se je udeležilo več kot 70 štipendistov in predstavnikov družbenopolitičnih organizacij. V občini je 321 štipendistov s kadrovsko in 293 štipendistov s štipendijo iz združenih sredstev. Gotovo bi bil sprejet. Do zdaj namreč še ni stoodstotno sprejet. Štipendisti so se pritožili
predvsem zaradi problemov pri ...........................  ■	itku
izplačevanju štipendij v začetk šolskega leta in v zadnjem mesecu.
IRENAIVANŠEK
IZ GRMSKE ŠOLE
SPREJEM KURIRČKOVE POŠTE - V petek, 17. aprila, smo pioniiji OŠ Katja Rupena sprejeli kurirčkovo pošto. Obljubili smo, da bomo čuvali i bratstvo in enotnost jugoslovanskih narodov in hodili po poti, ki jo je začrtal naš dragi Tito. (Foto: Leon Košir)
se je dalo. V društvu deluje tudi njen mož Anton, in sicer ima na skrbi blagajniške posle.
Adlešičevi živijo 15 km izven Halmstata in nikoli ne tožijo, da imajo predaleč od društva. Oče Jože in njegova žena Barbara pojeta v mešanem pevskem zboru, sin Niko je eden od vodij folklorne skupine, ki bo na bližnjem festivalu. prvič nastopila z belokranjskimi plesi, sin Jože je navdušen športnik, hčeri Marija in Barbarina plešeta v folklorni skupini, Marijin mož Zvonko Ivanušič pa je izvrsten harmonikar in spremlja folkloriste.
Omenjeni in še drugi Belokranjci so med izseljenci priljubljeni in zgledni društevni delavci.
MARIJA HRIBERŠEK Halmstat
TEKMOVALI SMO - Na šolskem tekmovanju v kvizu Tito -revolucija - mir so se na občinsko tekmovanje uvrstili Ivanovič Radomir, Iztok Kunstek in Jože Avsec. Pod vodstvom našega mentorja Jožeta Urbanča smo na občinskem tekmovapju dosegli prvo mesto, ekipno in posamično (Iztok Kunstek), sedaj nas čaka še medobčinsko tekmovanje. IZTOK KUNSTEK, 8. a
88 DREVES ZA TITA - Na Grmu smo posadili precejšnje število dreves v spomin na predsednika Tita. Osmošolci že pripravljamo učence sedmih razredov na svečan sprejem v ZSMS, ki bo 25. maja. NATALIJA MIKEC.
TRIKRAT NA TEDEN - Naš mladinski pevski zbor šteje kar 90 pevcev. Vadimo trikrat na teden, da bi bili kar najbolje pripravljeni na revijo pevskih zborov v Celju. Čakajo nas še drugi nastopi: za krajevno skupnost, na občinski reviji pevskih zborov v Novem mestu ter pri sprejemu štafete mladosti. ALENKA KRAUS.
Živi z delom
76 let F. Brudarjb s Potovega vrha — Delaven
Franc Brudar s Potovega vrha bo letos praznoval 76. rojstni dan. Aktiven je v Rdečem križu, je ustanovni član gasilskega društva Potov vrh in v njem še vedno dela ter spodbuja mladino pri tej dejavnosti. Veliko delovnih ur je šlo v gasilski dom na Križih, med njimi pa je velik delež Brudarjevih.
Od mladih nog pozna delo. Takole pravi: „Bili so težki časi. Ko sem šel v šolo, mi je oče dal dva krompirja, ker ni bilo kruha. V šolo sem hodil v Šmihel. Vsak dan me je po dolgi poti domov čakalo še oranje in druga kmečka opravila."
Kljub vsemu je Franc Brudar vesel človek. V družbi svojcev in prijateljev bo praznoval lep življenjski jubilej. Ob tem mu mladinski aktiv Potov vrh-Veli-ki Slatnik in vsi vaščani iskreno čestitamo.
STANKO MAVSAR Potov vrh
NAZAJ K N AR A VI JE GESLO DANAŠNJEGA Z/ VLJENJA . . .
POJDITE V NARAVO,
PRIVOŠČITE Sl POČITEK IN SPROSTITEV . je priporočilo
M
VELEBLAGOVNICE
nama
KOČEVJE
m
zato je že
pripravila pestro ponudbo
— pribora za pečenje,
— kompletov za igre v naravi,
— zložljivih mizic in stolov,
— opreme za taborjenje in
— vseh pripomočkov za zabavo otrok in odraslih
ZA PRIJETEN IZLET IN VIKEND BOSTE NAŠLI PR|
nama
VSE POTREBŠČINE NA ENEM MESTU VSEM POTROŠNIKOM ZELI
fEi nama
Kočevje
PRIJETNE PRVOMAJSKE PRAZNIKE
OMUNALA
NOVO MESTO *•.
MALA CIKAVA II 48001 NOVO MESTO RR 2
KOMISIJA ZA MEDSEBOJNA DELOVNA RAZMERJA DO »KOMUNALA” NOVO MESTO, p. o. MALA CIKAVA 28
oglaša prosta dela in naloge:
1. VODJE GRADBENE OPERATIVE
2. VARSTVENIKA (VARNOSTNEGA INŽENIRJA)
3. SAMOSTOJNEGA KALKULANTA
4. KADROVNIKA
5. GEOMETRA
6. KV KLJUČAVNIČARJA ZA VZDRŽEVANJE VODOČISTILNIH NAPRAV
7. KV VODOVODNEGA INŠTALATERJA ZA VZDRŽEVANJE VODOVODNI H SISTEMOV
8. PETIH KV ZIDARJEV
9. TREH KV AVTOMEHANIKOV
10. KV AVTOELEKTRIČARJA
11. DVEH NK VZDRŽEVALCEV VODOVODNEGA OMREŽJA
12. NK DELAVCA KONTROLE IN ČIŠČENJA KANALIZACIJE
13. DVEH SMETARJEV
14. DESETIH GRADBENIH DELAVCEV
Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje:
pod 1: imeti morajo višjo ali srednjo izobrazbo gradbene smeri ter 3 oz. 5 let delovnih izkušenj pri opravljanju enakih ali podobnih del in nalog; posebni pogoj: strokovni izpit; pod 2: imeti morajo višjo šolo za varstvo pri delu in najmanj 5 let delovnih izkušenj ali ustrezno visoko izobrazbo in najmanj 3 leta prakse v gradbeništvu ter strokovni izpit o varstvu pri delu;
pod 3: imeti morajo višjo ali srednjo izobrazbo gradbene smeri ter 3 oz. 5 let delovnih izkušenj pri opravljanju enakih ali podobnih del in nalog; w
pod 4: imeti morajo višjo šolo ustrezne smeri in 2 leti delovnih izkušenj ali srednjo ekonomsko ali administrativno šolo s 4 leti delovnih izkušenj;
pod 5: imeti morajo srednješolsko izobrazbo geodetske smeri in 1 leto delovnih izkušenj; pod 6: imeti morajo poklicno šolo ustrezne stroke in izpit za varjenje ter 2 leti delovnih izkušenj ali popolno osnovno šolo s priučitvijo in izpit za varjenje ter 4 leta delovnih' izkušenj;
pod 7: imeti morajo poklicno šolo ustrezne smeri in 2 leti delovnih izkušenj ali dokončano osnovno šolo s priučitvijo ter 4 leta delovnih izkušenj;
pod 8: imeti morajo poklicno zidarsko šolo in 3 leta delovnih izkušenj ali dokončano osnovno šolo s priučitvijo ter 8 let delovnih izkušenj;
pod 9: imeti morajo poklicno avtomehanično šolo in 3 leta delovnih izkušenj;
pod 10: imeti morajo poklicno elektrikarsko šolo in 3 leta delovnih izkušenj;
pod 11. in 12: imeti morajo dokončano osemletko in 6 mesecev delovnih izkušenj;
pod 13: imeti morajo popolno ali nepopolno osnovno šolo s priučitvijo;
pod 14: imeti morajo popolno ali nepopolno osnovno šolo in 1 leto delovnih izkušenj.
Kandidati za objavljena dela in naloge naj vložijo prijave z dokazili o izobrazbi v 15 dneh po dnevu objave na naslov:
..KOMUNALNA", Novo mesto, Mala Cikava 28, kadrovsko-splošni sektor.
Prijavljni kandidati na objavljena dela in naloge bodo o izbiri obveščeni v 20 dneh po poteku objave.
298/17-81
SAMOUPRAVNA KOMUNALNA INTERESNA SKUPNOST OBČINE METLIKA
razpisuje JAVNI NATEČAJ
za oddajo stavbnih zemljišč
Na osnovi 14. odloka o oddaji in razpolaganju s stavbnim zemljiščem razpisujemo oddajo delno komunalno opremljenih stavbnih parcel
a) v soseski »TRDINOVA POT”:
Lokac.
št.
3.
5.
7.
8.
9.
12.
13.
14.
16.
b) »BREG REVOLUCIJE'
Parcel.	Površina	Cena ža
št.	m2	zemljišče
1681/11	556	16.680
1649/2	683	20.490
1649/5	590	17.700
1649/6	562	16.890
1649/8	596	17.700
1681/2	667	20.010
1681/4	536	16.080
1681/5	647	19.410
1681/7	587	17.610
54	101/14	956
60	101/13	531
61	101/2	583
62	106/4	836
28.680
15.930
17.490
25.080
Stroški komunal.
opremljanja
105.300
115.200
108.900
105.600
109.100
114.500 102.700
113.500
109.100
126.700
102.700 109.100 123.300
c) »CESTA BELOKRANJSKEGA ODREDA"
4001/53
4001/54
607
610
18.210
18.300
79.000
79.000
V stroške za komunalno opremljanje za sosesko »TRDINOVA POT" je vračunano:
1. cesta do vsake parcele v makadamski izvedbi,
2. glavni kanalizacijski zbiralnik od kolektorja do vsake parcele.
Za »BREG REVOLUCIJE" zajemajo stroški komunalnega opremljanja cesto v asfaltni izvedbi in vodovod.
Za cesto BELOKRANJSKEGA ODREDA zajemajo stroški cesto v makadamski izvedbi, kanalizacijo in vodovod.
Cena je postavljena na dan 31. 3. 1981 in se revalorizira v skladu z rastjo cen gradbenih stroškov po indeksih BIROJA ZA GRADBENIŠTVO, in sicer tromesečno.
Prijave se zbirajo do osmega maja 1981 na naslov: Samoupravna komunalna interesna skupnost občine Metlika, Odbor za urejanje in oddajanje stavbnih zemljišč.
304/17-81
J
TOVARNA CELULOZE IN PAPIRJA »DJURO SALAJ" KRŠKO
TOZD CELULOZA
objavlja naslednja prosta dela oz. naloge:
I. PRAZNJENJE SNOVNIH JAM — za 9 delavcev Pogoji:
— PK — osnovna šola, priučitev
— 3 do 6 mesecev delovnih izkušenj
— odslužen vojaški rok
— delo v treh izmenah
II. PRIPRAVA MgO - za 2 delavca Pogoji:
— PK — osnovna šola, priučitev
— 3 do 6 mesecev delovnih izkušenj
— odslužen vojaški rok
— delo v treh izmenah
Navedena dela oz. naloge so za nedoločen čas, s polnim delovnim časom. Prijave sprejema kadrovska služba DO 15 dni po objavi oglasa. Kandidati bodo pismeno obveščeni o izidu izbire v 30 dneh po preteku roka za sprejemanje prijav.
306/17-81
-________________________________________________________  J
ABC POMURKA, GOSTINSKO PODJETJE, SEVNICA
objavlja prosta dela in opravila za
1 natakarja ali natakarico
Delo je za nedoločen, polni delovni čas. Poskusna doba 3 mesece.
Pogoj: končana gostinska šola. Praksa zaželena.
Rok za zasedbo takoj ali po dogovoru.
Prijavo z ustreznimi dokazili pošljite v roku 15 dni.
301/17-81
OSNOVNA SOLA XV. SNOUB-BELOKRANJSKA V METLIKI RAZGLASA PROSTA DELA IN NALOGE ČISTILKE
Delo je za nedoločen čas. Delovni čas: do konca januarja 1982 popoldne in zvečer (v telovadnici), pozneje popoldne do 22. ure (v šoli).
Pogoj: smisel za red in čistočo ter samostojno delo. Prednost imajo kandidatke, ki stanujejo v Metliki. Prijave sprejema tajništvo šole 8 dni po objavi. Nastop dela takoj ali po dogovoru.	307/17-81
GRADBENO PODJETJE »GRADBENIK' ŽUŽEMBERK, V USTANAVLJANJU
sprejm^y delovno . razmerje za nedoločen delovni čas
1. GRADBENEGA DELOVODJA 1 DELAVEC
2. KVALIFICIRANE ZIDARJE	5 DELAVCEV
3. PRIUČENE ZIDARJE	5	DELAVCEV
4. KVALIFICIRANA TESARJA 2 DELAVCA
5. NEKVALIFICIRANE DELAVCE10 DELAVCEV
POGOJI:
pod 1: delovodska šola in 5 let prakse 2: KV zidar in 2 leti prakse 3: priučen zidar in 5 let delovnih izkušenj 4: KV tesar in 2 leti prakse 5: zaželena praksa v gradbeništvu
Poskusno delo traja tri mesece. Stanovanje ni zagotovljeno. Pismene prijave sprejema kadrovska služba 15 dni po dnevu objave. Vsi interesenti bodo obveščeni najpozneje v 30 dneh po končanem roku za prijavo.
305/17-81
TURISTIČNE ZANIMIVOSTI
emona globtour
novo mesto
KRKA
i. maj izleti
1. po domovini.
- BEOGRAD - NOVI SAD - OSIJEK: 1. do 3. 5. 81, avtobus
2. tujina
- AŽURNA OBALA: 29. 4. do 3. 5. 81, avtobus
- ZLATA PRAGA: 30. 4. do 3. 5. 81, avtobus
- BRATISLAVA-BRNO: 1.5. do 3. 5. 81, avtobus
1. MAJ OB MORJU IN V HRIBIH
Ankaran, Portorož, Poreč, Vrsar, Kupari — Dubrovnik, Omišalj, Bled, Kranjska gora, Jezersko, Čateške in Dolenjske Toplice, Radenci: 30. 4. do 3. 5. 81
STROKOVNI SEJMI
- DUESSELDORF - INTERPACK: mednarodni sejem pakirnih strojev embalaže in slaščičarskih strojev: 18. 5. do 21. 5. 81, letalo
- MUENCHEN - ELEKTRONIKA: 1. 6. do 3. 6. 81, avtobus
INFORMACIJE IN PRIJAVE:
GLOBTOUR NOVO MESTO, Cesta komandanta Staneta 19, telefon: (068) 25—125 in ostale poslovalnice G LOBTOUR
INDUSTRIJSKI PRODAJALNI V METLIKI
Oba proizvajalca tekstilne stroke. Beti in Novoteks, imata v Metliki indistrijski prodajalni. V prodajalni Beti prodajajo konfekcijske izdelke, metrsko blago, volno in pletenine, v Novoteksovi trgovini pa moško in žensko konfekcijo in metrsko blago. Beti ima delovni čas v trgovini vsak delavnik od 8. do 13. ure, ob sobotah pa od 8. do 12. ure. Novoteks je odprt ob torkih od 7. do 14. ure, ob sobotah od 7. do 12.
. ure, ostale delovne dni pa od 7. do 12. in od 15,30 do 18. ure.
Novoteks bo preselil sedanjo prodajalno v nove prostore nasproti avtobusne postaje že čez 2 meseca. Beti pa v jeseni. V Novoteksu so cene blagom normalne in druge kvalitete v razmerju 60 % : 40 %. S popustom od 15 do 20 % pa je možno kupovati le blago z napakami. V' Beti je blago druge kvalitete cenejše za približno 30 %, normalno pa za 10 odstotkov.
TOZD
KRKA ZDRAVILIŠČA
■ - r-r. :r
»Krkin hram” na Trški gori vabi
KRKA — TOZD ZDRAVILIŠČA obvešča, da je odprla svoj „KRKIN HRAM” na Trški gori.
Vsak petek, soboto in nedeljo od 13. do 22. ure bo gostom na voljo pestra izbira jedi in pijač:
- DOLENJSKE DOMAČE JEDI,
- ZIDANISKE SPECIALITETE,
- JEDI NA 2ARU,
- JAGNJETINA, ODOJEK,
- TRSKOGORSKI CVIČEK,
- TRSKOGORSKO BELO VINO,
- METLIŠKA ČRNINA.
Hram bo odprt tudi v ponedeljek, 27. aprila, in v dnevih prvomajskih praznikov.
Po predhodnem dogovoru oz. naročilu v prostorih hrama ali na odprti terasi lahko organiziramo družabna in poslovna srečanja tudi v dneh, ko hram sicer ni odprt.
Rezervacije pošljite na recepcije:
Zdravilišče Dolenjske Toplice (068) 85—730 Zdravilišče Šmarješke Toplice (068) 84—900 Hotel Kandija (068) 22-410
KRKA — tozd Zdravilišča Novo mesto Germova 3
»Ognjeni krst” novega Kompasovega programa
11. aprila je krenila na otok Vis prva skupina Kompaso* vih izletnikov, ki si je ogledala še Split in Komižo
Kompasov program ,,Moja domovina" je letos obogaten za novo izletniško točko — otok Vis. Program obsega dvodnevne izlete za konec tedna s krajšim postankom v Splitu, ogledom Visa in Komiže ter drugih zgodovinskih spomenikov iz naše polpretekle zgodovine. Kombinirano potovanje iz Ljubljane z letalom in hidrogliserjem od Splita dalje, traja pičle tri ure. Posebno so ti izleti priporočljivi za člane Združenja zveze borcev, sindikalne in družbenopolitične organizacije ter seveda tudi posameznike.
VIS TRDNJAVA NASE REVOLUCIJE
Otok Vis je v svoji zgodovini menjaval številne gospodarje. Ko so bili leta 1943 pregnani z Visa zadnji zatiralci, je otok postal najbolj čuvana trdnjava naše revolucije in je še danes stražar miru v tem delu Jadrana. Med revolucijo so na otoku Visu delovali najvišji organi našega boja za osvoboditev in socializem. Od junija do oktobra 1944 pa je tam bival tudi maršal Tito. Za varnost so skrbele 26. divizija, 3. prekomorska brigada in angloameri-ški komandosi.
Ves otok je bogat s kulturnozgodovinskimi spomeniki, od katerih so najpomembnejši spomeniki iz časa narodnoosvobodilne borbe.
SPOMINI NA TITA
Z Visa je maršal Tito vodil težke bitke na vojaškem in političnem področju, posebno v času, ko so si „zavezniki" v največji tajnosti delili Jugoslavijo in ko so na Narodni komite osvoboditve Jugoslavije pritiskali z zahtevami, naj se ukloni kraljevi vladi v Londonu in se kralj vrne celo kot komandant. Zmagala je odločnost Tita in njegovih sodelavcev ter vsega ljudstva, da za izdajalce ni povratka.
Ko je Tito deloval na Visu, je bival v pečini, ki se še danes imenuje Titova pečina. V tistih letih je do njegovega bivališča vodila dobro zakrita in strma pot. Pred 15 leti pa so zgradili 294 stopnic, ki jih je Tito na otvoritvi kljub svojim letom zmogel v enem zamahu.
Preden so Kompasovi izletniki ob Titovi pečin poslušali uro zgodovine, so počastili njegov spomin z enominutnim molkom.
OTOK VIS Pečina, kjer je maršal Tito bival med junijem in oktobrom 1944.
KOMIŽA — Pogled na hotel Biševo s hidrogliserja „Krila Zadra"
PROSTE TURISTIČNE ZMOGLJIVOSTI V vseh turističnih središčih je v glavnem dovolj prostora. Preden se odločite za pot, priporočamo rezervacije.
BISTRA PRI VRHNIKI - Od 4. aprila dalje je znova odprt Tehniški muzej Slovenije, ki je za obiskovalce dostopen vsak dan od 8. do 13. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 8. do 17. ure.
CELJE — V Knjižnici Edvarda Kardelja je do 20. maja odprta razstava „Gore v besedi in podobi".
— V dvorani Golovec bodo jutri, 24. aprila, ob 19,30 nastopili „Rokeri sa Moravu".
16.00 in 17.00. Predstavo klasične šole jahanja si obiskovalci lahko ogledajo od ponedeljka do petka ob
11. uri in 14.30, ob nedeljah pa ob 15. uri. Jahanje je možno od 8. do 10. ure in od 15.30 do 17.30, vožnja s kočijo pa od 15.30 do
17.30.
MARIBOR - V Univerzitetni knjižnici je odprta razstava „80 let Nobelovih nagrad za književnost".
METLIKA — Na prizorišču Veselica bo 30. aprila KRESOVANJE.
NOVO MESTO — Še danes si lahko ogledate v mali dvorani Dolenjske galerije razstavo del Tonija Vovka.
POSTOJNA — V prostorih Kraške muzejske zbirke je odprta razstava ..Jamarska tehnika nekoč in danes"; ogledate si jo lahko vsak dan, razen ponedeljka, od 10. do
12. in od 13. do 16. ure.
ROGAŠKA SLATINA - V tem letoviškem kraju so pričeli graditi nov hotel SAVA, ki bo imel 194 enoposteljnih in 66 dvoposteljnih sob in bo A kategorije.
LIPICA — Od 1. maja do 15. oktobra so možni ogledi kobilarne ob naslednjih urah: 8.30, 9.30,
10.30, 11.30, 13.00, 14.00, 15.00,
NOVA TURISTIČNA LITERATURA — Izšel je nov prospekt Globtourovega programa ČSSR v slovenskem, hrvaškem in srbskem jeziku. Dobite ga v vseh poslovalnicah Globtour.
BEOGRAD — Jugoslovanska turistična zveza, oddelek za navtični turizem, je izdal prospekt za navtične turiste „Marine". Po razpoložljivih podatkih je prospekt tiskan v nemškem, angleškem in italijanskem jeziku. Cene pa so navedene v nemških markah. Za Jugoslovane, ki znajo vsaj enega od teh treh jezikov in ki imajo še devizni račun povrhu, ne bo problemov posebno, če bodo zapluli na tuja morja, ker vsaj po cenikih in propagandni literaturi tako nimajo kaj iskati v lastni domovini!
LETOVANJE ZA MLADE
Center za mladinski turizem iz Celja je v letovišču Savinja v Makarski pripravil različne aranžmaje, do katerih imajo pravico mladi in mlade družine do starosti 27 let.
Letovišče je od Makarske oddaljeno 2 kilometra in od morja 150 metrov. Namestitev je možna v počitniških hišicah in prikolicah. Možen je tudi najem zasebnih turističnih sob prve kategorije v neposredni bližini letovišča. Letovišče ima sodobno urejeno kuhinjo z zmogljivostjo 300 obrokov in večje samopostrežno restavracijo ter sanitarije. Polni penzion v prikolici velja 280, v zasebni sobi pa 320 dinarjev.
7-dnevna izmena v prikolici ali hišici s prevozom velja 2.170, brez prevoza pa 1.680 dinarjev. 7-dnevno bivanje v zasebni sobi velja s prevozom 2.410, brez prevoza pa 1.920 dinarjev.
10-dnevna izmena v prikolici ali hišici velja s prevozom 3.010, brez prevoza pa 2,520 dinarjev. 10-dnev-
na izmena v zasebnih sobah velja 3.370, brez prevoza 2.880 dinarjev.
Podrobne informacije dajejo Center za mladinski turizem v Celju (telefon 063/22-664) in Mladinska turistična poslovalnica Novo mesto (telefon 068/22-555).
CENE LETALSKIH PREVOZOV 1981 LETALSKE DRUŽBE
,SAS"
S 1. aprilom so pričele veljati nove cene povratnih letalskih kart: proga Zagreb—Kopenhagen—Zagreb 7.717 dinarjev, Zagreb—Stockholm - Zagreb 10.117 dinarjev, Zagreb — Oslo — Zagreb 10.117 dinarjev in Zagreb — Goeteborg — Zagreb 9.150 dinarjev.
Cene za povratne vozovnice so samo 10 odstotkov dražje od vozovnice za eno smer. Vozovnice veljajo najmanj 10 in največ 50 dni. Ob nakupu vozovnice pa mora potnik obvezno rezervirati tudi sedež. Tarifa pa velja samo za povratne vozovnice. Za otroke in mladino velja poseben popust.
JUGOSLAVIJA TRETJA NA GRAŠKEM VELESEJMU
S 86 razstavljalci je Jugoslavija tretja po udeležbi na letošnjem spomladanskem Graškem velesejmu, ki bo trajal od 25. aprila do 3. maja.
Graški velesejem je zanimiv tako za gospodarstvenike kot za obrtnike in zasebne obiskovalce. Specializirane sejemske prireditve nudijo velike možnosti strokovnim obiskovalcem, da se seznanijo z novostmi iz svojih posameznih interesnih dejavnosti.
Kmetovalce bo zanimala razstava ..Zdrava živinoreja". V sklopu te razstave bo strokovno posvetovanje „Zdrava živinoreja — zdravo gojenje — zdravo meso".. Razpravljali bodo o žgočem vprašanju uporabe zdravil v živinoreji in o škodljivih vplivih na kvaliteto mesa.
Nič manj pozornosti pa ne morejo biti deležne razstave o energiji, gastronomiji, lovu, vrtnih nasadih in druge, ki so namenjene obiskovalcem, da se seznanijo s koristnimi novostmi.
Za drobne nakupe pa bodo poskrbeli na mednarodnem bazarju. Vstopnha znaša 50 avstrijskih šilingov ali 50 dinarjev. Podrobne informacije dajejo turistične agencije.
TURIZEM SE RAZVIJA TUDI NA VISU
Turistična oaza, ki je namenjena samo jugoslovanskim turistom, se, imenuje otrok VIS. Do pred kratkim so turisti lahko prebivali samo v zasebnih sobah. Pred kratkim pa so zgradili v mestu Komiža sodoben hotel „Biševo", ki leži v mediteranskem ambientu, v neposredni bližini obale. Preprosto zunanjost nadomestita udobje notranjščine in vzorna čistoča.
Turistu ni težko navezati stik z domačini, posebno z ribiči, ki so radovednežu pripravljeni pojasnjevati prav vse, od spretnosti šivanja ribiških mrež do načina lova.
Na otoku Visu uspevajo tudi limone, pomaranče, datlji in vinska trta. Komiža zalaga jugoslovansko tržišče s solato, ki pa stane tam v začetku leta 30 din, v aprilu pa komaj še 10 dinarjev. Kakšen po< iSt doživijo te cene, preden se znajdejo v skledi v Sloveniji, pa krepko občutijo gospodinjski proračuni.
Prijetno je bivati na tem oddaljenem otoku, kjer človek sliši samo domačo govorico in kjer ni bojazni, da bi se s tujci boril za nekaj centimetrov prostora na plaži v lastni domovini.
GRAŠKI VELESEJEM
25.APRIL- 3.MAJ 1981
(TELEVIZIJSKI SPORED
24.	IV.
petek
8.45	TV V ŠOLI: Koledar, TV vrtec, Ruščina, Vlaho Cviič
10.00	TV V ŠOLI: Angleščina, Risanka, Zgodovina, Zgodba, Risanka, Izobraževalna reportaža, Zadnje minute
14.55	TV V ŠOLI, ponovitev
17.20 POROČILA
17.25	DRUŽINA SMOLA
17.50	JAZZ NA EKRANU: DUŠKO GOJKOVIČ in LA LA KOVAČEV
18.20 OBZORNIK
18.30	ŠAH V JUGOSLAVIJI Ni znano, kdo in kdaj se je na balkanskem polotoku prvi naučil
pravilno premikati šahovske figure, t. i. uradna zgodovina našega šaha je zelo kratka, ta konec' sveta pa vseeno premore veliko blestečih šahovskih imen. O njih bo tekla beseda v današnji oddaji.
18.50	VARČEVANJE Z ELEKTRIČNO ENERGIJO
19.00 NE PREZRITE
19.15 RISANKA
19.26	ZRNO DO ZRNA
19.30	DNEVNIK
19.55	VREME
20.00 USTVARJANJE TITOVE JUGOSLAVIJE
21.00 T. Mann: BUDDENBROO-KOVI
22.00 V ZNAMENJU
22.15 NOČNI KINO: KOČLJIVO RAVNOVESJE
V družino iz Connecticuta prideta človeka in povzročita pravo katastrofo. Izkaže se, da bi do takega stanja sčasoma prišlo tudi
brez nenavadnih gostov. Fiim angleškega režiserja Tonyja Richardsona sodi v sklop ameriških televizijskih igranih filmov, nastal pa je po istonaslovnem gledališkem delu Edvvarda Albeeja. Igrajo Katherine Hepburn, Paul Scoffield, Lee Re-mick, Kate Reid, Joseph Cotteu in drugi. *
14.55	Prenos hokejske tekme s svetovnega prvenstva skupine A —
17.10	Dnevnik v madžarščini —
17.30	Dnevnik — 17.45 Iz našega zornega kota - 18.15 Koraki -
18.45	Glasbeni klub - 19.30 Dnevnik — 20.00 Narodna glasba —
20.50	Poročila - 22.55 Naš čas: Rimljanka — 21.40 Glasbena medigra - 21.55 Kulturni magazin
25.	IV.
sobota
8.40	POROČILA
8.45	VRTEC NA OBISKU: CICIBAN IZLETNIK
9.00 KAPITAN KUK
9.10	F. Rudolf: 40 ZELENIH SLONOV
9.30 TEHTNICA ZA NATANČNO TEHTANJE
10.00 PISANI SVET: KAKO SEM POSNEL FILM
10.30 ZA ZDRAVEGA, SREČNEGA OTROKA
Tokratna oddaja bo govorila o odnosih posameznika in družbe do noseče matere in novega človeka, ki se pripravlja priti na svet.
11.00 EMILE ZOLA
12.00 LJUDJE IN ZEMLJA
13.00 in 16.30 POROČILA
16.35	MALA MO, ameriški film
Film z gornjim naslovom bo prikazal življenjsko pot in športno kariero ene najbolj obetavnih teniških igralk — Maureen Connolly. Ta je pred desetletji bila tik pred tem, da se povzpne na sam teniški vrh, a se ji je pripetila nenavadna nesreča: padla je s konja, s tenisom je bilo kajpak konec. Film bo prikazal tudi njeno življenje do predvečera wim-bledonskega turnirja 1969, ko je Connollyjeva umrla. Igrajo Michael Learned, Anne Baxet, Glynnis 0’Connor, Claude Ahins, Anne Francis, Leslie Nielšen in drugi.
18.55 NAS KRAJ
19.10	J. Ribičič: MIŠKOLIN
19.15	RISANKA
19.26	ZRNO DO ZRNA
19.30	DNEVNIK
19.55 VREME
20.00	SREČANJA
21.40	MODNE NOVOSTI
21.45	OBRAČUN, ameriški film
Vsebine filma, ki ga bodo televizijci vrteli drevi, ne kaže povzemati, saj bi vnaprejšnje vedenje, kako se
2
16.00	TEst —	16.15 Posnetek
hokejske tekme s svetovnega prvestva skupine A - 17.30 Glasbena medigra — 17.35 Glasba narodov — 18.35 Na .vrat na nos - 19.30 Dnevnik — 20.00 Dokumentarna oddaja 20.55 Poročila - 21.05 Prenos s svetovnega prvenstva v namiznem tenisu - 21.25 Športna sobota - 21.45 Hrvaška klavirska glasba
26.	IV.
nedelja
1
9.25	POROČILA
9.30 ŽIVŽAV '
10.20 NA VRAT NA NOS
11.10 TV KAŽIPOT
11.30 NARODNA GLASBA: KON-ČERT ANSAMBLA LADO
12.00 KMETIJSKA ODDAJA
13.00 POROČILA
16.00 MAGDEBURG: KOLINSKA -SLOVAN, prenos rokometne tekme
17.10 ŠPORTNA POROČILA
17.20 PRISLUHNIMO TIŠINI
Prvi del oddaje bo namenjen dejavnostim slušno prizadetih ljudi, govor bo tudi o njihovem športnem udejstvovanju. Zatem bo prikazano, kako odpravljajo govorne napake pri odraslih ljudeh, ki so slušno prizadeti.
17.45	UMOR IZ USMILJENJA, ameriški film
Znanstvenik s preveliko količino morfija ubije svojo ženo, da bi ji prikrajšal trpljenje zaradi neozdravljivega raka. Sledi kajpak sodni proces, do konca filma ni znano, kakšna kazen bo doletela morilca iz usmiljenja. Ta film, ki ga je 1974 zrežiral Harvey Hart, izvrstno prikazuje več človeških značajev, odpira tudi zanimivo vprašanje o t. i. evtanaziji, igrajo pa Melvyn Douglas, Bradford Dillman, Denver Pyle, Mildred Dunnock in drugi.
19.05	ZLATA PTICA
19.10	RISANKA
19.24	ZRNO DO ZRNA
19.30	DNEVNIK
19.55 VREME
20.00 POZNA POMLAD, 1. oddaja nadaljevanke prištinske televizije
20.55 MODNE NOVOSTI
21.00 OSVOBODILNA FRONTA Dokumentarna oddaja, ki jo je
posnel Janez Drozg, bo orisala
zgodovinske razmere, v katerih je nastala Osvobodilna fronta slovenskega naroda, o kateri je Boris Kidrič na kočevskem zboru 1943 rekel:	„Aprila 1941 je razpadla
vojska. Danes imamo vojsko. Aprila 1941 je razpadel ves naš javni aparat. Danes ga imamo. Toda ne samo, da imamo vojsko in da imamo oblast. Prvič v svoji zgodovini imamo torej narodno in ljudsko oblast, oboje ustvarjeno v najhujših razmerah, oboje zgrajeno v najhujših bojih z zunanjim in notranjim sovražnikom našega naroda."
21.50	V ZNAMENJU
22.15	Sporni pregled
14.55	Športno popoldne (Spens, rokomet, hokej) - 19.00 Risanke -
19.30	Dnevnik - 20.00 Zakaj imam rad jazz - 21.00 Včeraj, danes, jutri - 21.25 Drevo za cokle (italijanski film)
27.	IV.
ponedeljek
15.45 POROČILA
15.50	VRTEC NA OBISKU: BOLNIŠNICA FRANJA
Televizijci so s skupino otrok iz Cerknega obiskali partizansko bolnišnico Franjo, pogovarjali pa so se tudi z 81-letnim Janezom Peterneljem, aktivistom, ki je pomagal izbirati teren, kjer so nato postavil bolnišnične barake.
16.10	FESTIVAL KURIRČEK Na praznični dan bo ponovno moč videti oddajo, nastalo na lanskem mariborskem festivalu, kjer je 12 mladinskih zborov iz vse Slovenije zapelo vrsto novih pesmi s tematiko revolucije in NOB.
16.45 Radovan Gobec: KRI V PLAMENIH
Tudi televizijska priredba opere. Kri v plamenih, za katero, je besedilo
in glasbo spisal Radovan Gobec, bo posvečena spominu na ustanovitev OF. Operno dogajanje je postavljeno v čas NOB, ko je 14. divizija prodirala na Štajersko. Nastopajo Olga Gracelj, Božena Glavakova, Alenka Dernač-Bunta, Jaka Jeraša, Karel Jerič, Peter Čare in drugi.
17.55 SLAVNOSTNA SEJA REPUBLIŠKE KONFERENCE SZDL IN PODELITEV ODLIČIJ OF, prenos iz skupščine SR Slovenije
18.45	RESTIVAL REVOLUCIJA IN GLASBA
19.15	ZLATA PTICA
19.26	ZRNO DO ZRNA
19.30	DNEVNIK
19.55 VREME
20.00	PROSLAVA OB 40-LETNI-CI OF, prenos iz ljubljanskega Cankarjevega doma
21.05	B. Zupnačič — M. Klopčič: ZADNJA ŠOLSKA NALOGA Scenarij za televizijsko dramo z gornjim naslovom je po novelah Bena Zupančiča Življenje in smrt ter Brez naslova in junaka spisal Matjaž Klopčič, ki je delo tudi
zrežiral. Gre za pripoved o mladih ilegalcih, ki se z lastnimi življenjskimi stiskami in iskanji znajdejo sredi najbolj krutega vojnega časa, kljub vsemu dozorijo in se v imenu višjih ciljev odrekajo celo svojim življenjem. Igrajo Radko Polič, Tanja Poberžnik, Žlatko Šugman, Polde Bibič, Dare Valič, Maks Bajc, Zvone Agrež in drugi.
22.00	ZIMZELEN POD SNEGOM Na umetniški način bo izpovedanih 22 pesmi na temo NOB, ki jih je spisalo 16 slovenskih pesnikov.
22.30	POROČILA
17.10	Dnevnik v madžarščini -
17.30	Dnevnik -	17.45 Bajke
daljnih ljudstev - 18.00 Enci mcnci —	18.15 Čarobni svet Tatjane
Ivančič - 18.45 Telešport - 19.30 Dnevnik - 20.00 Znanost - 20.50 Zagrebška panorama - 21.30 Ameriške novele
28.	IV.
torek
1
9.00	in 10.00 TV V ŠOLI
14.55	TV V SOLI, ponovitev
17.10	POROČILA
17.15	KAPITAN KUK
17.25	SREČANJE JUGOSLOVANSKIH BALETNIH UMETNIKOV
12. aprila so se v Ljubljani že četrtič zapored zbrali baletni umetniki iz vse Jugoslavije in s skupnim nastopom (prikazala ga bo oddaja) počastili dan OF.
18.00	PALČKI NIMAJO POJMA
18.30	OBZORNIK
18.40	MOSTOVI HIDAK, oddaja
za madžarsko narodnostno skupnost
18.55	KNJIGA
19.10	ZLATA PTICA
19.15	RISANKA
19.26	ZRNO DO ZRNA
19.30	DNEVNIK
19.55 VREME
20.00	NOČ SLOVENSKEGA NARODA, dokumentarna oddaja
20.55 E. Zola: VZPON ROUGONO-VIH
Rougon-Maequartovi, naravna in družbena zgodovina rodbine za časa drugega cesarstva tak je naslov niza dvajsetih knjig, v katerih je
francoski pisatelj Emile Zola do kraja izpričal naturalistične posebnosti svojega pisanja romanov. Eden začetnih romanov iz te dolge vrste je tudi delo, po katerem so francoski televizijci posneli nadaljevanko, katere uvodno oddajo bodo predvajali drevi. Zgodbe ne bomo povzemali, dodajmo le, da gre za popis, kako obogatelo kmetstvo prehaja v vrste mlade in velike buržoazije, se
vključuje v boj za oblast in bogastvo, in sicer sredi prejšnjega stoletja. Scenarij je sestavil Emanuel Robit s, režiserske posle je opravil Yves-Andre Hubert, glavne vloge pa igrajo Madeleine Robinson, Jacqueline Gauthier. Charles Nelson, Christian Barbier in drugi.
21.50	V ZNAMENJU
22.05	ŠPANSKE OPERNE ZVEZDE: PLAC1DO DOMINGO
15.55	Jugoslavija: Grčija (prenos nogometne tekme mladih ekip i2 Zadra) - 17.45 Pustolovščina -
18.15	Knjige in misli - 18.45 Narodna glasba - 19.30 Dnevnik -
20.00	Zabavnoglasbena oddaja: Blondie — 20.45 Neobvezno -
21.30	Zagrebška panorama - 21-55 Iz arhiva šolske TV
29. IV.
sreda
1
9.20 in io.oo tv v Soli
16.55 POROČILA
17.00	F. Rudolf: 40 ZELENIH SLONOV
17.20 ZAPISI ZA MLADE: SKLADATELJ JANEZ BITENC
17.55 JUGOSLAVIJA : GRČIJA, prenos nogometne tekme iz Splita
19.50	RISANKA
19.56 ZRNO DO ZRNA
20.00	DNEVNIK
20.25	VREME
20.30	FILM TEDNA: ALELUIA GRETCHEN
Na jug Brazilije se zateče nemška družina, ki po svetu beži pred Hitlerjevimi pogromi. Žal tudi v daljni deželi ni varna, nehote pride v stik z brazilskim fašističnim gibanjem. To ima na skrbi tihotapljenje nacističnih zločincev na južnoameriško celino. Omenjena družina se tudi temu početju ne more izogniti. Film je posnel Brazilce Silvio Bac, delo deluje kot niz med seboj nepovezanih dogodkov, iz njega pa je vseeno moč izluščiti podobo družine, ki se noče mešati v
politiko, a je k temu primorana. Igrajo Carlos Vereza, Miriam Pires, Lilian Lemmeritz, Kate Hansen, Sergio Hingst, Selma Egrei in drugi
22.20	V ZNAMENJU
17.10	Dnevnik v madžarščini -
17.30	Dnevnik - 17.45 Kaj je novega pod streho? — 18.15 Splošna ljudska obramba - 18.45 Na obisku - 19.30 Dnevnik - 20.00 Starejši sin (2. del sovjetske drame) - 21.15 Zagrebška pan omara -
21.35	Odrske luči
zapleta in nenavadno razplete kriminalna zgodba, najbrž zmanjšalo pozornost, ki je potrebna za spremljanje napetega dogajanja. Film je pred devetimi leti posnel 1972 Michael Ritchie, igraj pa Lee Marvin, Gene Hackman, Angel Tompkins, Sissy Spack, Janit Bald-win in drugi.
23.10	TV KAŽIPOT
23.30	POROČILA
30. IV.
četrtek
1
9.oo in io.oo tv v Soli
15.05 TV V ŠOLI, ponovitev 17.20 POROČILA 17.25 TEHTNICA ZA NATANČNO TEHTANJE
17.55 MOZAIK KRATKEGA FILMA: KRI SVOBODE (jugoslovanski film) in TRIJE SPOMENIKI (slovenski film)
18.25	OBZORNIK
18.35	JOJ, KAM BI DEL? dokumentarna oddaja
19.05	ZLATA PTICA
19.10	RISANKA
19.24	ZRNO DO ZRNA
19.30	DNEVNIK
19.55 VREME
20.00	POZDRAV PRAZNIKU, prenos koncerta izpred skupščine Jugoslavije
20.50	PRIZORI IZ ŽIVLJENJA FILIPA FILOPOVIČA, jugoslovanski film
Življenje izjemnega človeka, komunista, profesorja matematike bo prikazal film, ki ga je lani posnel Miloš Radivojevič. Glavnega junaka, ki so ga 1938 pogubile Stalinove čistke, je izvrstno zaigral Aleksandar Berček, ob njem nastopajo še Milena Dravič, Bata Zivojinovid, Drago Čuma, Predrag Ejdus in drugi, glasbo pa je prispeval Kornelije Kovač.
22.45	POROČILA
17.10 Dnevnik v madžarščini -17.30 Dnevnik - 17.45 Družba Zore Rdečelaske 18.15 Šola zelenega načrta - 18.45 Zabavna oddaja - 19.30 Dnevnik - 20.00 Kino oko (Dimitrije Tucovič, jugo slovanski film) - 23.00 Poročila
STRUŽENO
POHIŠTVO
Naraven les s svojo strukturo in barvo daje toplino in svojsko prijetnost struženemu pohištvu, ki z bogato obliko sprošča in osvobaja človeka v domačem ambientu. Struženo pohištvo s svojimi razkošnimi oblikami in dimenzijami poudarja trdnost in trpežnost, z barvami pa nam pomaga pri usklajevanju in poživitvi prostora.
Struženo pohištvo, ki zajema omare in postelje z nočnimi omaricami, s s svojo uporabno funkcijo omogoča prilagajanje prostoru po širini in višini ter namenu. Služi nam lahko za vsakdanji počitek, prijeten oddih na dopustu, vikendu ali hotelu.
Struženo pohištvo je izdelano iz prvovrstnega masivnega smrekovega lesa, površinsko obdelano v naravni barvi lesa ali z lužili in lakirano s prozornim nitrolakom v pol mat izvedbi.
PRODAJAJO V POSLOVALNICI LIP BLED NA REClCI, tel. 064/77-161, IN ŠTEVILNIH TRGOVINAH S POHiŠTVOM
S*
bled V
lesna industrija
64260 bled ljubljanska c. 32 telefon: 064-77661 telegram: lip bled telex: 34 525 yu lipex
DOLENJSKI LIST
kultura
in
izobra-
ževanje
Belokranjski samorastniki
Na semiški razstavi bo sodelovalo 16 avtorjev z okoli 80 deli — Kaj meni o razstavi njen organizator Marko Banovec?
V Semiču je že vse pripravljeno za sobotno otvoritev prve razstave del belokranjskih likovnih samorastnikov. Na njej se bo predstavilo 16 avtorjev z okoli 80 deli, ustvarjenimi v akvarelni, oljni, pastelni in drugih tehnikah. Poleg slik bo na razstavi nekaj plastik iz gline in drugih
Marko Banovec
materialov. Na otvoritvi, ki se bo začela ob 10. uri, bo nastopila Mateja Koležnik iz Metlike in ob kitari zapela nekaj svojih pesmi.
Glavni organizator razstave je 29-letni Marko Banovec iz Blatnika pri Dobličah, elektrotehnik v semiški Iskri. Na vprašanje, kako je prišel na misel, da bi v Semiču pripravil samorastniško razstavo, je pojasnil: „Na lansko-
letni razstavi belokranjskih vinje semiški fotoklub, katerega predsednik sem, pripravil razstavo del fotoamaterjev iz obeh belokranjskih občin. Odziv je bil presenetljivo dober, saj si je razstavo ogledalo več kot 3.000 obiskovalcev. To me je spodbudilo, da sem organizatorjem letošnje razstave vin predlagal, naj vključijo v prireditev tudi likovno razstavo. Sam sem se odpravil k ustvarjalcem. Poiskal sem Ferija Zalokarja iz Metlike in Boga Jakšeta iz Gradca. Takoj sta me opogumila in naštela še imena drugih ustvarjalcev. Vse po vrsti sem obiskal in se z vsakomer pogovoril o sodelovanju".
Kajpada se je Banovec napotil po nasvete tudi k ljudem, ki imajo izkušnje. Pogovarjal se je z obema ravnateljema muzejev v dolenjski regiji, prof. Ludvikom Tončičem iz Dolenjskega in prof. Jožetom Dularjem iz Belokranjskega muzeja. „Dala sta mi veliko dobrih napotkov za organizacijo," je povedal Marko ter pristavil, da je strokovno pomoč obljubil tudi dr. Cene Avguštin, predsednik Združenja likovnih skupin Slovenije.
Razstava bo med drugim omogočila precej dober pregled samorastniške likovne dejavnosti v Beli krajini. Omogočila bo ustvarjalcem, da se bodo spoznali, začeli med seboj sodelovati, si izmenjavali izkušnje in kvalitetno rasli. Pričakujejo pa tudi, da bo spodbudila tiste likovnike, ki še stoje ob strani, da se bodo vključili.
FRANC DERGANC
V ,,KRKI“ RAZSTAVLJA BOLJKA - Od minulega četrtka so v avli poslovnih prostorov novomeške tovarne zdravil Krka (v Ločni) na ogled kiparska dela in grafike priznanega slovenskega likovnega umetnika Janeza Boljke. O njegovem delu je na otvoritvi govoril književnik in publicist Taras Kermauner.
Revija zborovskega petja
Tradicionalna pevska prireditev se začenja danes v novomeškem domu JLA Nastopa 20 zborov s 1200
pevci
Danes in jutri se bo na odru v veliki dvorani novomeškega Doma JLA zvrstilo 20 pevskih zborov z okoli 1200 člani iz šol, krajevnih skupnosti in delovnih organizacij v novomeški
Arheološka preteklost Dobove
Od jutri do 24. maja bo v Galeriji Posavskega muzeja v Brežicah odprta zanimiva arheološka razstava — Junija bodo arheološke ostaline Dobove na ogled tudi v Zagrebu
V petek, 24. aprila, bo Posavski muzej v svoji Galeriji z razstavo ..Arheološka preteklost Dobove” pokazal rezultate izkopavanj, ki so se v Dobovi začela že konec prejšnjega stoletja in se posebno intenzivno nadaljevala od leta 1950 do danes. Razstava je rezultat in pregled opravljenega arheološkega dela, čeprav je danes po toliko letih težko prikazati vsa iskanja, odkritja in vloženi trud. Delo po izkopu slučajno ali načrtno odkritih grobišč se je nadaljevalo v laboratorijih z dolgotrajnimi restavratorskimi posegi. Temu pa je potem sledilo strokovno ovrednotenje izkopanega gradiva. Vse to predstavlja razstava v končni obliki: vloženo delo je seštevek vsega terenskega dela in dela na samem gradivu. Z razstavo, tem zaključnim dejanjem, pa je bogata preteklost Dobove približana strokovnemu in širšemu občinstvu.
Prve arheološke ostaline je konec prejšnjega stoletja izkopal znameniti dolenjski starinokop Jernej Pečnik. Na ledini „Na gomilicah” je prekopal dve gomili s skeletnimi grobovi iz starejše železne dobe. Najdbe so prišle na dan tudi med obema vojnama, saj so ljudje pri delu pogosto naleteli v zemlji na „lonce”
RIMSKA MASKA - Rimska obrazna maska — izliv kovinske posode — iz 1. stoletja našega štetja.
in „turške sablje”. Z gradnjo proge Dobova-Kumrovec in izkoriščanjem gramoza v začetku petdesetih let so bila odkrita grobišča pozne bronaste dobe in iz obdobja rimskega cesarstva. France Stare je v letih 1951 do 1961 vodil obsežna izkopavanja, ki so v Dobovi odkrila eno najpomembnejših najdišč kulture žarnih grobišč. Odkritih je bilo preko 420 žganih grobov iz 10. in 9. stol. pred n. št. V neposredni bližini tega grobišča so bili odkriti tudi rimski žgani grobovi in izkopani pod vodstvom Petra Petruja. Leta 1962 in 1966 so bili na dvorišču Jožeta Bosine odkriti keltski žgani grobovi iz 2. stoletja pred n. št., ki zapolnjujejo vrzel med starejšo železno dobo in prihodom Rimljanov.
'prav tukaj pa so bile leta 1979 in 1980 osredotočene nadaljnje raziskave, ki so odkrile na sosednjih parcelah še 25 grobov. S slučajno odkritimi staroslovanskimi pokopi v Dobovi in Selah je zastopano obdobje med rimskodobno poselit-
Brusniški recitali
V
V nedeljo, 12. aprila, se je mladinska recitatorska skupina KUD Brusnice predstavila domačemu občinstvu s samostojnim programom. Sestavljajo jo štirje fantje in devet deklet. Pod vodstvom Fanike Povše ima vaje redno enkrat na teden, pred nastopi pa tudi večkrat, če je to potrebno. Z delom je pričela ob koncu lanskega leta. Do sedaj je nastopala na vseh krajevnih m šolskih proslavah. Člani so se odločili, da bodo naštudirali program, s katerim bodo lahko nastopali tudi po drugih krajih.
Program sestavljata dva recitala, vmesno pavzo pa zapolnijo skeči, ki obenem tudi poživijo
celoten program. Recital KOT DA TE NIMA NIHČE VEČ RAD, ZEMLJA prikazujeproblem zapuščanja kmetij in odhajanje ljudi v mesta ali pa celo v tujino, kakor mesta ali pa celo v tujino, kakor ga vidijo pesniki Tone Kuntner, Ivan Zoran in drugi. Naša naloga je, da se vsega tega zavedamo, obenem pa poskušamo najti tudi rešitev iz tega.
ISKANJA govorijo o nas samih, o nekaterih naših problemih in pogledih na svet, skratka o naših iskanjih poti in ciljev.
Program je skupina odlično izvedla, škoda le, da ga je videlo zelo malo ljudi. Kje je vzrok za tako slabo udeležbo? M. K.
vijo in zgodnjim srednjim vekom ter je s tem omogočena celovita predstavitev arheoloških obdobij Dobove.
Pomembnost Dobove je v preteklosti pogojevala njena ugodna lega ob sotočju Save in Sotle na notranjem robu „brežiških vrat”. Rodovitna zemlja, strateški položaj in trgovsko ugodno križišče je tako rodovom v preteklosti kot dandanes omogočalo življenje na tem območju. V pozni bronasti dobi in kasneje v času keltske pselitve niso bila „brežiška vrata” niti Sotla nikakršna ovira pri oblikovanju enotnega kulturnega kroga s področjem zahodne Hrvaške. Prav ta značilnost omogoča vrednotenje arheološkega gradiva Dobove ne samo v okvirih Posavja in Slovenije, temveč se v najdbah zrcali pomen, ki ga je Dobova takrat imela na razpotju med Panonijo in Balkanom na eni ter Italijo na drugi strani. V tem pa se zrcali pomen izročila davnih prednikov, ki so oblikovali svojo materialno kulturo s sebi lastno inventivnostjo ter jo oplajali z duhom civilizacij, na katerih razpotju so živeli.
Razstavo je pripravil Posavski muzej ob podpori restavratorske delavnice v Mainzu ter posameznih sodelavcev-restavratorjev, npr. Janeza Gojkoviča, Lori Nistri, ter restavratorjev Narodnega muzeja v Ljubljani. Izdan je priložnosti vodič, namenjen šolski mladini, ter plakat, ki ga je oblikoval Matjaž Vipotnik. Za razstavo je izdelala kopije nakita brežiška oblikovalka Asja Valčič. Pri uresničitvi razstave so poleg Kulturne skupnosti Brežice sodelovala nekatera podjetja, predvsem Železniško gospodarstvo - TOZD vzdrževanje voz Dobova in TRIMO Dobova.
Razstava bo odprta do 24. maja, zatem pa bo junija na ogled v Arheološkem muzeju v Zagrebu.
MITJA GUŠTIN
O JOSIPU JURČIČU
V sodelovanju s Študijsko knjižnico Mirana Jarca bodo danes ob 18. uri v Dolenjski galeriji odprli knjiž-no-slikovno razstavo, posvečeno slovenskemu pisatelju Josipu Jurčiču ob 100-letniei njegove smrti. Razstava bo v obeh galerijskih dvoranah. Na ogled bodo vsa Jurčičeva knjižna in uredniška dela iz fonda novomeške študijske knjižnice ter ilustracije, ki so jih po motivih Jurčičevih pripovednih del ustvarili znani likovni umetniki ('■Vido Birolla, Saša Šantelj, Maksim Sedej in Boris Kobe.
občini. Nastopili bodo na tradicionalni občinski pevski reviji, ki jo prirediteljica Zveza kulturnih organizacij posveča dnevu OF in 40-letnici ustanovitve Osvobodilne fronte.
Prireditev se bo začela danes ob 16. uri Nastopili bodo otroški in mladinski pevski zbori iz naslednjih šol: OŠ Škocjan, OŠ Katja Rupena, OŠ Grm in OŠ Bršljin (po dva), OŠ Šmihel ter (dekliška zbora) iz gimnazije in zdravstvene šole.
Odrasli zbori bodo peli jutri, nastop pa se bo začel ob 19.30. Prijavljeni so: ženski zbor iz Brusnic, mešani zbor novomeških upokojencev, Mešani zbor „Maks Henigman" iz Dolenjskih Toplic, Mešani zbor bratov Pirkovičev iz Šentjerneja, Mešani zbor Ruperč vrh, Šentjer-nejski oktet, Mešani zbor šmihelske-ga gasilskega društva, Moški zbor Dušan Jereb, Dolenjski oktet, Mešani zbor IMV in Mešani zbor Krke.
BELOKRANJCI PLESALI PO DOLENJSKI - Belokranjci so v svoje sporede prireditev za ,.Spoznajmo se“ vključevali tudi folklorne skupine. Nič čudnega, saj predstavlja folklora še vedno prvo ljubiteljsko kulturno dejavnost v deželici onkraj Gorjancev.
SLOVESNOST OB KONCU PRVE IZMENJAVE Drevi ob 18.30 bo v prostorih Dolenjskega muzeja v Novem mestu zaključna slovesnost prve medobčin-dce kulturne izmenjave ..Spoznajmo se" pod pokroviteljstvom Medobčinskega sveta SZDL za Dolenjsko. Priložnostni govor bo imel* Franc Šali, izvršni sekretar predsedstva CK ZKS. Ob krajšem kulturnem programu bodo sodelujočim skupinam podeljena priznanja. Poročali smo že, da se je od januaija do sredine aprila zvrstilo v vseh štirih dolenjskih občinah 33 prireditev, na katerih je sodelovalo 40 najrazličnejših kulturnih deupin iz 22 kulturnih društev oziroma kakih 870 nastopajočih.
POSAVJE PLEŠE
Področni odbor Združenja gledaliških skupin Slovenije za Posavje bo v soboto, 25. aprila, že drugič pripravil prireditev pod naslovom „Posavje pleše”. V domu XIV. divizije na Senovem se bodo zbrale folklorne skupine iz Artič, Boštanja in Pišec, ki bodo predstavile belokranjske, prekmurske in gorenjske plese, pridružila pa se jim bo tudi folklorna skupina iz Brega-ne. Del sporeda bo izvedla skupina za izrazni ples z Bizeljskega, edina te vrste v Posavju.
V. P.
GLAD IN MEGLIC V GROSUPLJEM
V Družbenem domu v Grosupljem bodo jutri, 24. 'aprila, ob 17. uri odprli razstavo del kočevskega slikaija Rada Megliča in kiparja Matjje Glada. Pokrovitelj razstave, ki bo trajala do 4. maja, je „Avto“ Kočevje.
Risbe z zbora odposlancev
V Kočevju odprli razstavo Jakčevih risb
Od torka je v kočevskem Likovnem salonu na ogled razstava Jakčevih risb z Zbora odposlancev slovenskega naroda, ki je bil v tem kraju pred 38 leti. Slovenski slikar in partizan Božidar Jakac je v svojo skicirko neutrudno ..zapisoval" in zarisoval zanimive kraje, ljudi in dogodke pa partizanskih poteh in tako ohranil prenekatero pomembno stvar iz dni velikih zgodovinskih dogodkov. Tudi na kočevskem Zboru odposlancev je z risbo in senco fiksiral vtise, zaznave in občutja. Tovrstna njegova dela gledamo dandanes kot žive in avtentične priče pomembnih dogodkov. Razstava, prirejena v počastitev 40-letnice vstaje,40-letnice ustanovitve OF, delavskega praznika in praznika mesta Kočevje, bo odprta do 17. maja.
NOVOMEŠKE BALETNICE NASTOPILE V LJUBLJANI
ZKO Ljubljana - Center je v okviru tradicionalne „Vaše matineje” v Mestnem gledališču Ljubljanskem 19. aprila dopoldne pripravila srečanje z baletno skupino glasbene šole Marjana Kozine iz Novega mesta. Plese na glasbo znanih avtorjev so plesale učenke: Mojca Jerman - Zoretič, Karmen Udir, Lili Mitič, Mojca Hrastar, Tjaša Kordiš, Jasna Dokl, Marlenka Stru-har, Sabina Milinkovič, Mateja Globokar, Marta Štembergar, Nina Novak, Karmen Zupevc, Maja Jurečič in Jerica Avsec. Koreografijo in kostume za vse plese je pripravila Milica Buh. Novomeška baletna skupina poskuša v svojem programu zaobjeti vsa najznačilnejša baletna iskanja.
ENA NAJBOLJ OBISKANIH? - Razstavo slikar&ih del Tonija Vovka v Dolenjski galeriji si je že na otvoritveni dan ogledalo kakih sto obiskovalcev. Bo tako vse dni do 23. aprila, dokler bo odprta?
Vitis ni bil neopazen
S 6. srečanja malih vokalnih skupin v Velenju
Radio Velenje in Zveza kulturnih organizacij Slovenije sta pripravila letos že 6. srečanje malih vokalnih skupin Slovenije. Srečanje je bilo v velenjskem domu kulture, spored pa je povezoval Marjan Kralj. Poleg Velenja so bila dosedanja srečanja še v Črni na Koroškem, v Moravcih in Šoštanju. Letos je sodelovalo šestnajst skupin, med njimi tudi sekstet Vitis iz Metlike.
K temu zapisu iz Velenja me je pripravilo dejstvo, da je bil sekstet Vitis edina nastopajoča skupina s področja južneje od Ljubljane, četudi sem prepričan, da delujejo tudi tu majhne vokalne skupine, a se niso prijavile, čeprav je bil razpis objavljen v vseh slovenskih časopisih in v večini revij, tudi v Dolenjskem listu, če hočete.
Delegat Zveze kulturnih organizacij Slovenije Radovan Gobec je pohvalil nastopajoče skupine, dodal pa je, da bo treba še veliko delati in vaditi, ker se bo le tako popravljala kvaliteta petja.
Srečanje je bilo odlično pripravljeno, ni bilo tekmovalno nastrojeno, poudarek je bil zgolj na pregledu kakovosti mladih vokalnih skupin Slovenije. Kljub temu pa so si bili tako pevci kot tudi gledalci edini v oceni, da je bil najboljši med vsemi skupinami kvartet Mozaik iz Ljubljane, ki je zapel Ipavčevo „Imel sem ljubi dve" ter Maškove ..Mlatiče”. Tudi metliški sekstet Vitis ni ostal neopazen, in če bi ga že morali razvrščati, bi se gotovo znašel med polovico najboljših.
TONIGAŠPERIČ
DOLENJSKI LIST
POTA
m šiit?
•2*
	dežurni	
(J	mrnčaji	j
Bela krajina počasi ob ime ?
Inšpektorji „preštevali" smeti v Črnomlju in Metliki - Marmelada se kuha sredi nesnage — „Rožice prinesite s seboj!" - Knjige ne vplivajo na smeti
KALIL MIR — Novomeški miličniki so 13. aprila zvečer pridržali do iztreznitve 24-letnega Žarka Sešiča iz Novega mesta, ker je s kričanjem na Ljubljanski cesti kalil nočni mir. Mimogrede je tudi nekoliko oviral promet, saj je kolovratu po cesti.
MAHAL Z NOŽEM - Črnomaljski miličniki so 15. aprila popoldne dali na hladno 22-letnega Vlada Farago iz okolice Našic, ki se je pretepal na Trgu svobode v Črnomlju in pri tem z nožem mahal okoli sebe. Čaka ga sodnik za prekrške.
PO DOLENJSKI DEŽELI
o Pri Biažičevih v Stopičah so imeli v noči na soboto obisk, ki je iz kurnika odnesel 6 kokoši, z gospodarjem-peteli-nom vred.
• V Občicah je bilo vlomljeno v hišo R. Z. Nepridiprav je pregledal vse prostore, odnesel pa „samo“ motorno žago. Kaj hočemo, naftna kriza!
• Zaradi vožnje po prazni gumi je začel na magistrali goreti tovornjak. Požar je pač požar a N. ko je rdeči petelin upepelil tudi nekaj ton danes tako dragocenih umetnih gnojU!
GLAVA IN KLJUČNICA
V petek, nekaj pred dvanajsto, je v vasi Golek 26-letnega mopedista Albina Požuna s Kalc zaradi neprimerne hitrosti v d esnem ovinku zaneslo s ceste. Požun ima zlomljeno ključnico in hude poškodbe po glavi.
RIBEZ V PLAMENIH
15. aprila popoldne sta gorela ribezov nasad in gozd Stanka Gregorevčiča z Malega vrha pri Bizeljskem. Ugotovili so, da je lastnik na njivi ob nasadu kuril koruznico, ogenj se je preselil v nasad in gozd. Na srečo je škode samo za 5.000 din.
OGNJENI
PRENOCEVALEC
Hitro so pogasili požar, ki ga je v četrtek «zvečer iz malomarnosti zanetil 19-letni Konrad Mak s Senovega. Ta je hotel, nekoliko v rožicah, prenočiti v kozolcu Slavka Mirta na Senovem. Prižgal si je cigareto, vžigalico pa vrgel v seno. Ko je videl, kaj je storil, je pobegnil. Maka so ovadili javnemu tožilstvu.
Rečeno - stoijeno. Uprava inšpekcijskih služb štirih dolenjskih občin, ki je nedavno tega „preštevala“ smeti v domačem Novem mestu, je te dni stopila, kot obljubljeno, tudi k belokranjskim sosedom. Inšpektoiji so ugotavljali, kako zasmeteni sta občinski prestolnici Črnomelj in Metlika. Že na začetku lahko povemo, da nič manj in nič bolj kot mesto ob Krki. Bela krajina le ni tako bela.
Da smeti silijo k vodi, velja tudi za Črnomelj. Nabrežine Dobličice in Lahinje so zelo onesnažene z divjimi odlagališči smeti. To se najbolj vidi na Ločki cesti do veterinarske postaje. Pralni stroji, igrače, gume. Drugo tako smetišče je na levem bregu Lahinje proti Vojni vasi. Divja smetišča so tudi v obrtno-industrij-ski ob vpadnici z metliške smeri.
Posebej zanemarjeno je bilo okoli kmetijske zadruge, Viator pa očitno zbira stare avtobuse.
V Kanižarici je Belsad odvoz smeti popolnoma zanemaril. Odpadkov, ki leže vsepovsod, j.e bilo za nekaj tovornjakov, redna deponija prepolna. Za upravnim objektom so inšpektorji našli odprt kanal.
Izdana je bila odločba o sanaciji tovarniškega kompleksa. Za tovarno, ki ima opravka s stvarmi, ki gredo na krožnik, bolj slabo priporočilo! V Kanižarici inšpektorji niso bili zadovoljni tudi z bifejem in rudniško menzo, katerih okolica je
ODNESEL DEVIZE IN NAKIT
V četrtek popoldne je bilo vlomljeno v stanovanje Neže Mihaj-j lovič iz Sremiške v Krškem. Še neznan tat je v škodo njene hčerke Ruže Škufca, ki je na delu v Belgiji, odnesel za 40.000 deviz in našega denarja in precej nakita. Skupaj je za 400.000 din škode.
SMRT MOPEDISTA
V četrtek okoli 14. ure se je na gozdni poti med Poklekom in Stranjem smrtno ponesrečil 25-letni mopedist Franc Medvešček iz Pokleka. Ugotovili so, da je vozil proti Stranju, zaradi neprimerne hitrosti ga je zaneslo s poti, zaletel se je v bukev in bil takoj mrtev.
dobesedno posejanja z odpadki. Prav taka je bila pot do rudniškega samskega doma. Ob poti do mesta so našli tudi dva avtomehanika, ki ne čutita nobene potrebe za lagodno odstranjevanje odpadkov. Občan Janez Curk pa je imel to akcijo za popolnoma odvečno, saj je inšpektorjem rekel, naj drugič prinesejo s seboj rožice, on jih bo pa potem sadil.
Inšpekcija zaprla dve gostišči
Številne pomanjkljivosti v kočevskem Rogu in Rudarju
Na zahtevo inšpekcijskih služb občinske skupščine Kočevje je od 8. aprila zaprto kočevsko gostišče „Rog”, od 10. aprila pa še „Rudar“ na Rudniku. Zaprti bosta, dokler ne bodo odpravljene ugotovljene pomanjkljivosti.
Precej pomanjkljivosti je v obeh gostiščih podobnih: prostori so potrebni beljenja, na oknih ni mrež proti insektom ali pa niso pravilno pritijene; na straniščih smrdi, pisoaije je treba zamenjati, ni toaletnega papiija, ni papirnatih brisač; osebje gostišč uporablja stranišče za goste (pri Rogu moško, pri Rudaiju pa žensko), pravilno niso urejene garderobe za osebje, točilna pulta je treba zamenjati, ponekod tudi dotrajale pode itd.
Zdomec prehiteval v smrt
Trije mrtvi v BMW, ki je pri Mokricah prehiteval v škarje in treščil v tovornjak Tudi ta vozil hitro
V soboto, nekaj pred peto popoldne, seje na magistrali v bližini Mokric zgodila prometna nesreča, v kateri so umrli 20-letni Damir Klarič, 39-letna Terezija Klarič in 44-letni Josip Klarič, vsi iz okolice Slavonskega Broda.
Nesreča se je zgodila, ko je zdomec Damir Klarič z osebnim avtom BMW zahodnonemške registracije začel prehitevati druge osebne avtomobile. Ko je v blagem levem ovinku vozil vzporedno z dvema avtomobiloma, mu je nasproti pripeljal s tovornjakom 42-letni Giancarlo Brumat iz Italije.
Brumat, ki je z več kot 100 kilometri na uro peljal iz zagrebške smeri, se je začel umikati v desno in močno zavirati. Miličniki so kasneje namerili več kot -50 metrov zavorne poti. Tovornjakar nesreče ni mogel preprečiti, Klarič je vozil izredno hitro, BMW se je dobesedno zaril pod tovornjak. Vsi potniki so bili takoj mrtvi, v prepletu mesa,
krvi in pločevine se ni dalo niti ugotoviti, ali sta bila potnika na prednjih sedežih privezana ali ne. Pomagalo tako ne bi nič.
Voznik tovornjaka Brumat in njegov 29-letni sopotnik Giova-ni Vecchi sta bila v nesreči laže ranjena.
TATINSKA
SLADKOSNEDNOST
V noči na 13. april je bilo vlomljeno v skladišče prehrambnih izdelkov brežiške Agrarie. Nepridipravi so razmetali precej robe, s seboj pa med drugim odnesli 2 kartona sladkorčtov in karton žvečk. Škode je bilo za 20.000 din. Ugotovljeno je, da so nočni podvig izvedli mladoletniki V. S., S. D. in S. M. Blago je spet naprodaj.
ZA 310.000 ŠKODE - Štefan Oblak z Bevk pri Vrhniki je 14. aprila zvečer vozil tovornjak iz Zagreba proti Ljubljani. Pri Mokricah je dohitel tovornjak s prikolico, ki ga je vozil Žarko Jovanovič iz Vinkovcev ter ga začel prehitevati. Tedaj je nasproti pripeljal osebni avto. Oblak je zapeljal v desno in pri tem zadel v zadnji del prikolice. Škode je za 310.000 din.
OBSTAL NA CESTI - Stane Pekolj iz Blata se je 15. aprila popoldne peljal z osebnim avtom na delo v IGK Račje selo. Pred njim so šli peš drugi delavci popoldanske izmene. V skupini je bil tudi Peter Ozimek iz Mrzle luže. Ko je Pekolj zatrobil, je Ozimek obstal na cesti, Pekolj je zaviral na kratko razdaljo, zadel Ozimka in ga zbil na tla, da so ga morali odpeljati v novomeško bolnišnico.
NEPRIMERNA HITROST -Jožica Pajk (20 let) iz Črnomlja je v soboto zvečer peljala z osebnim avtom od Škovca proti Trnju. Zaradi neprimerne hitrostijezapeljala čez rob ceste na travnik in trčila v večjo skalo. Sopotnica Vika Magiar iz Grosupljega se je pri tem laže ranila. Na pločevini je za 50 000 din škode.
V DREVO - Jože Gorjup iz Praproč pri Šmarjeških Toplicah, začasno na delu v ZRN, je v četretek popoldne vozil z osebnim avtom od Gomile proti Dol. Maha-rovcu. Pred vasjo je nasproti pripeljal s traktorjem Slavko Košak. Voznika sta se umikala drug drugemu, pri tem je Gorjup zapeljal na nasip in trčil v drevo. Zdomec je bil laže ranjen, na avtu pa je za 80.000 din škode.
Z NJIVE V GOZD
Še vedno poizvedujejo za neznancem, ki je v četrtek popoldne povzročil požar v gozdu v Dobravi pri Brestanici. Ogenj se je preselil v gozd z njive. Zgorelo je za 1 ha podrasti, listja in trave. Ogenj so pogasili brestaniški in krški gasilci.
ZA 400.000 DIN ŠKODE
V soboto popoldne sta pogorela kozolec in hlev Marije Kotar in Janeza Globevnika iz Zabukovja pri Raki. Poleg obeh poslopij sta zgorela dva voza, precej sena, telička in razno orodje. Ogenj je med igro z vžigalicami podtaknil otrok. Škode je za najmanj 400.000 din.
Z veliko čistočo se ne more pohvaliti niti črnomaljska-tržnica, obilo smeti pa je bilo tudi okoli občinskega upravnega poslopja. Tu so takoj obljubili, da bodo sramoto odstranili. Žalostno pa je, da je bila med najbolj zasmetenimi predeli v Črnomlju Ulica Otona Župančiča, v kateri sta dijaški dom in osnovna šola. Tovarišice in vzgojitelji bi morda le našli kakšno uro časa in popeljali otroke ter dekleta in fante na čistilski sprehod, pa čeprav bi za to uporabili uro moralke ali telovadbe.
Kar se Metlike tiče, so se začele težave že v Gradcu. Predvsem je problematičen grad, v katerem živi 20 ljudi. Odvoza smeti ni, kar pa stanovalcev nič ne moti, kvečjemu nasprotno. Smeti skozi okno in stvar je opravljena! Za začetek jim bodo pred nos pripeljali kontejner
Mercator in zlasti Kmetijska zadruga sta se spravila na nabrežino Lahinje, TGP je dvorišče spremenil v kurilnico, saj so tam zalotili snažilko, ki je brez škode spreminjala v dim in pepel pisarniške papirje. Vinska klet bi se lahko pred poslovnimi strankami pohvalila z bolj čistim parkiriščem, veliko smeti je bilo tudi okoli avtobusne postaje in slaščičarne. Od ljudi, ki imajo opravka s knjigami (Mladinska knjiga), bi pričakovali, da vedo, da so smetnjaki namenjeni za smeti. Pa ni tako, smetnjaki so prazni, smeti pa počivajo na materi zemljici.
Lani so dobili v Metliki novo sanitarno deponijo, vendar je to žal samo smetišče na novi lokaciji. Skrajno malomaren odnos do okolja se kaže tudi na nabrežinah Obrha.
Tudi nad zajetjem vodovoda! Iz klavnice tečejo v Obrh neprečiščene odplake itd. Morda pa v sicer lepi Metliki le ne bo v nedogled tako črno in zasmeteno. Za začetek so za v petek, 24. aprila, napovedali čistilno akcijo. Ob treh popoldne.
S KISLINO POLIČU '
V metliški Beti je 13. aprila 42-letni Vili Ribarič iz Orljakovca s še dvema delavcema prenašal sode z ocetno kislino. Na enem sodu se je snela ročka, sodček je padel na tla, kislina se je razlila in pljusknila Ribariču v lice. Zaradi hujših opeklin so ga odpeljali v novomeško bolnišnico.
MAGISTRALA NI ZA PEŠCE
V petek zvečer je šla 37-letna Terezija Lindič iz Dol. Karteljevega peš po magistrali proti Novemu mestu. Za njo je z osebnim avtom pripeljal 38-Ietni Robert Haleebek iz Nizozemske ter žensko zadel in zbil na tla. Lindičeva je med prevozom v novomeško bolnišnico umrla.
J*
SPET PO BLIŽNJICI — Minuli teden so v Novem mestu na pol uradno odprli Cesto herojev. Prenovljena cesta ni samo prihranek časa, ampak tudi denaija, pomislimo samo, koliko ton bencina več je bilo v pol leta stočenih zaradi obvoza čez ločenski most. (Foto: J. Pavlin)
Konec dober, vse dobro
Prometu predali pol leta zaprto Cesto herojev v Novem mestu — V mestnem avtobusnem prometu nekaj novosti
Kakor je v začetku slabo kazalo, je bil konec dober! Rekonstrukcij&a dela na novomeški Cesti herojev od križišča s Koštialovo ulico do Novega mesta so sprva počasi napredovala zaradi dodatnih nepredivdenih del in dolgotrajne zime, zadnje tedne pa so izvajalci del dab vse od sebe in cesto predali namenu pred zadnjim končnim rokom — 1. junijem.
Poudariti je treba, da pločnike, javno razsvetljavo, avtobusna postajališča in izpeljavo križišča do novega naselja še delajo, zato je promet omejen na hitrost 40 kilometrov in prepovedano je prehitevanje vseh motornih vozil. Ker milica obljublja redno kontrolo, je lahko nagel voznik mimogrede ob 500 dinarjev. Za tovorni promet (razen dostavi in gradbiščni) ostane v veljavi obvoz kot doslej, vendar ne po Koštialovi in na črno, ker bo tudi tu kontrola.
Vozniki bodo morali na novem delu Ceste herojev izrecno paziti na
Ešce, dokler ni pločnikov in naj ne žejo nestrpnosti, če bo občasno promet zaradi dovažanja materiala tekel samo po enem pasu ceste.
Novost je nastala tudi v lokalnem avtobusnem prometu. Od 17. aprila
Za snago je škoda časa
Spet zaprli mesnico tri delikateso KZ v Črnomlju strojčku za mletje našli razpadajoče meso
Inšpektoiji so pred dnevi spet zaprli mesnico in delikateso KZ v Črnomlju. Gre za prodajalno, o kateri smo pred časom poročali, daje imela ob umivalniku vse za nego obraza in rok, samo navadnega mila ne.
Tokrat se inšpektoijem ni bilo treba toliko ukvarjati z kozmetiko. Mesnica je bila
SMRT MOTORISTA
V nedeljo popoldne je 22-letni Jože Bruner iz Dobličke gore peljal z osebnim avtom od Dragatuši proti Črnomlju. Prehiteval je osebni avto, ko mu je nasproti na motorju pripeljal 20-letni Jože Jesih iz Knežine. V silovitem trčenju je bil Jesih tako hudo ranjen, da je na mestu nesreče umrl.
ZDOMCA ZANESLO
V četrtek dopoldne je 38-letni Ivan Grebelički iz Risnice pri Klanjcu. zdomec iz ZRN, vozil z osebnim avtom od Dobove proti Brežicam. Zaradi neprimerne hitrosti ga je začelo v blagem levem ovinku zanašati. Takrat mu je nasproti z osebnim avtom pripeljal 53-letni Anton Strgar iz Brežic. Avtomobila sta trčila, pri čemer je bil Strgar hudo ranjen.
umazana od tal do stropa, stojalo za sekiro je bilo na primer črno od umazanije, kamor si prijel, je bila mast. Kot so povedali, imata dva zaposlena toliko dela s strežbo, da res ni časa za čiščenje. Pomoči pa ne dobita.
V prodajalni je v času inšpekcije smrdelo po umazaniji, pribor in noži so bili umazani, bolj malo teka pa vzbuja tudi podrobnost, da » v strojčku za mletje mesa našli gnilo, razpadajoče meso.
V STEKLENICI JE BIL STRUP
S škropivom „thiodan” se je 11. aprila zjutraj zastrupil 48-letni Franc Cerovšek iz Smednika pri Raki. Možaku ni bilo pomoči. Preiskovalci so ugotovili, da je škropivo omenjenega dne v steklenici od konjaka prinesla k Cerov-škovim trgovka in ga izročila ženi. Mož je mislil, da je v steklenici tisto, kar piše na njej, in nagnil.
dalje vozijo avtobusi kot pred
zaporo, tako pri Hotelu Kandija, ni več postajališča (razen stalnega) in po Glavnem trgu ni več voženj za mestne avtobuse, kot je bila dovoljena za časa izrednega prometnega režima.
Prve dni je bik) nekaj zmešnjav, kajti pri „Gorjancih“ niso dobili nobenega uradnega obvestila o odprtju ceste in potniki niso vedeli, da gre promet spet po starem. Novo pa je, da so že dobili 5 novih avtobusov in da bodo po 1. maju z njimi začeli voziti na dodatnih lokalnih progah, kot so obljubljali. Potem bo manj čakanja, manj zastojev in zagotovljen bo točnejši prihod v službo.
NEPREVIDEN OTROK
Slavica Lamut iz Goleka pri Dragatušu seje 13. aprila dopoldne peljala z osebnim avtom od Vinice proti Črnomlju. V Kanižarici je izza parkiranega traktorja nenadoma pritekel na cesto 7-letni Branko D. Voznica je zavrla, vendar je bik) prepozno: dečka je zadela in zbila na tla. Fantič je bil laže ranjen, po prvi pomoči pa so ga odpeljali na opazovanje v novomeško bolnišnico.
NEVARNA ZABAVA
Črnomaljčana Leopold Adlešič (27 let) in Branko Jankovič (23) sta se 15. aprila žvečer peljala na kolesih z motorjem drug ob drugem iz Kota proti domu. Med vožnjo sta drug drugega prehitevala ter vozila sem ter tja po cesti. Zabava se je žalostno končala, trčila sta s krmili in padla. Adlešič se je huje ranil in so ga odpeljali v novomeško bolnišnico, Jankoviča pa so obvezali v črnomaljskem zdravstvenem domu.
ZDOMEC SPREGEDAL TRIKOTNIK
V četrtek zvečer je Franjo Carič iz Viteza peljal tovornjak s prikolico od Zagreba proti Ljubljani. Pri Ribnici je zaradi okvare obstal in postavil za vozilo trikotnik. Za njim je z osebnim avtom pripeljal 34-letni Milan Oroz, zdomec iz ZRN, sicer pa doma iz okolice Rume. Spregledal je znak in se z vso hitrostjo zaletel v zadnji del prikolice. Oroz, in njegova žena Ivanka sta bila ranjena in so ju odpeljali v brežiško bolnišnico, kjer pa je Orozova umrla.
odbojka
J
rokomet
H. ZRL - MOŠKI, 15. kolo: ROVINJ - INLES 2:15 (12:9) Inles: Kersnič, Gelze, Križman, Radič 2, Ilc 6, Kos 2, Tanko L Žuk 2, Andoljšek 2, Ambrožič, Karpov, Mate, Putre.
Lestvica:	1. Aero Celje
22 .	. 6. Inles 17.
16. kolo: INLES - ZAMET II. ZRL - ŽENSKE, 15. kolo: NOVO MESTO - RUDAR 17:21 (6:13)
Novo mesto:	J. Štrukelj,
Grgič 2, Turk, D. Štrukelj 4, II ičin 4, Sitar, Kramar 1, Bon 3, Mrhi, Mršnik 3, Udovč.
Lestvica: 1. Rudarar 29 .,. .. 8. Novo mesto 14.
16. kolo: BOROVO - NOVO MESTO SRL - ŽENSKE, 15. kolo: IZOLA - ITAS KOČEVJE 18:7 (11:2), ŠENTJERNEJ - BURJA 19:17 (8:9)
Itas Kočevje:	N. Oražem,
Mikloši č 3, Oven 1. S. Jerič 2, Turk 1, B. Oražem, Rajšelj.
Šentjernej: J. Rešetič, M. Rešetič, Skoda 1, Kastelic 1, Foršek 3, Radešček 2, Černe 5, M. Kovačič 6, Gorišek 1, N. Kovačič.
Lestvica. 1. Mlinotest 27 .,. . .
6. Šentjernej 17, 9. Kočevje 11.
16. kolo: POLANA - ŠENTJERNEJ, kočevje - Šmartno.
KVALIFIKACIJA ZA II. ZVEZNO LIGO : PIONIR POLSKAVA 3:1 (11, 11,-10, 9) Pionir: Vernig, Primc, Kosmi-na, Brulc, Graberskj, Kolarič, Babnik, Recelj, Cvar.
SOL - ZENSKE, PREDZADNJE KOLO:	KRKA
GOLOVEC 2:3 (-10, 9, 13, -14, -12)
Lestvica: 1. Branik 32 . . . 9. Krka 2.
Zdanje kolo: Partizan Vič -Krka.
nogomet
SNL ZAHOD, 17. KOLO: ELAN - KOČEVJE 1:0 (0:0) -strelec Vujičič v 67. minuti; JESENICE - BELA KRAJINA 4:1 (1:1) - strelec za Črnomalj-čane Dormiš v 28. minuti.
18. KOLO: KOČEVJE -LITIJA 4:0 (0:0) - strelci: Klarič v 60. in 70. minuti, Vukičevič v 75. in Kozic v 85. minuti; BELA KRAJINA -ELAN 0:4 (0:2) - strelci: Pevec v 2. in 70. minuti, Gabrič v 36. in Bradač v 50. minuti.
Lestvica: 1. Primorje 31 ... . 6. Elan 12, 7. Bela krajina 11,8. Kočevje 8.
19. kolo:	STOL -KOČEVJE, LITIJA - BELA KRAJINA, ELAN - TABOR JADRAN.
Poslej v drugoligaški družbi
V odločilnem srečanju proti prvaku vzhodne skupine SOL zmaga Pionirja s 3:1 — Težko do zmage — Prihodnjo sezono v II. ligi — Še kolo pri dekletih
Z zmago 3:1 v setih proti zmagovalcu vzhodne skupine slovenske odbojkarske lige, ekipi Polskave, so odbojakiji novomeškega Pionitja v soboto v Kamniku postali novi člani II. zvezne lige. S tem je dosežen prvi cilj, ki si gaje zastavil ambiciozni trener novomeške vrste Vladimir Jankovič.
Srečanje v Kamniku je bilo vsem, ki so znova pričakovali gladko in hitro zmago novomeške vrste, v dober poduk. Pionirjevci so se morali krepko potruditi in oznojiti svoje drese, preden so lahko končno zmagoslavno dvignili roke. Tekma je bila vseskozi izredno razburljiva, o čemer konec koncev govore tudi rezultati. Prva dva seta so novomeški odbojkarji odločili v svojo korist
k
OSTER DERBI - Sobotna rokometna tekma med Krčani in Sevničani je bila trd boj, večkrat preko meja dovoljenega. Domača Sevnica je naposled klonila s 14:18 (polčas 4:8). Za poraz članov so se sevniški mladinci maščevali Krčanom v nedeljo. Na sliki: eden od prebojev sevniške cone. (Foto: Železnik)
Odlični strelci
Mladinci Kočevja republiški prvaki, članice ekipno druge
Na nedavnem republiškem prvenstvu v streljanju s serijsko zračno puško, ki je bilo v Novi Gorici, so dosegli kočevski strelci zelo lep uspeh. Pri mladincih je postal republiški prvak Hajdinjak (Kočevje) s 368 krogi.
Kočevski mladinci so kot ekipa tudi republiški prvaki. Razen odličnega Hajdinjaka je četrto uvrščeni kočevski mladinec Novak, (364 krogov), tretji član ekipe Vrhovšek pa je dosegel 339 krogov.
Pohvalo zaslužijo še članice. Marija Zalar je zasedla s 352 krogi četrto mesto, kot ekipa pa so bile Kočevke druge s 1034 krogi. Boljše so bile strelke iz Kranja, ki so dosegle 1051 krogov. Tako so se Kranjčanke oddolžile Kočevkam za nedavni poraz v dopisni ligi republiškega prvenstva v streljanju s serijsko zračno puško, na katerem so zmagale Kočevke, Kranjčanke pa so bile druge.
Mladinska ekipa in Marija Zalar sta izpolnili normo za državno prvenstvo, ki bo že jutri in pojutrišnjem.	J. p.
ZMAGA PIONIRJEV KRŠKEGA
Pred dnevi je bil v Kostanjevici na Krki medobčinski turnir košarkarskih ekip Brežic, Krškega in Kostanjevice. Zmagali so pioniiji iz Brežic, drugi so bili Brezičani, tretji pa pioniiji iz Kostanjevice. Najboljši ' ;ralec turnirja je bil Krčan Marjan
s 15:11, in ko so bili vsi že prepričani, da- so s tem vendarle zlomili odpor igralcev Polskave, so ti z odlično igro na mreži v tretjem nizu presenetili tekmece. Dokaj lahko so dobili ta niz in tudi v četrtem setu že povedli s 6:2, nakar so se Novomeščani zbrali in z mirno igro kaznovali sleherno nasprotnikovo napako ter v nekaj minutah, preokrenili rezultat. Zmaga Novomeščanov je več kot zaslužena,
KOPITARNA VODI
V 10. kolu sevniške kegljaške trim lige je doslej še edino neporaženo moštvo, ekipa Betona, doživelo prvi poraz. Tako vodi dve koli pred koncem ekipa Kopitarne z 20 točkami, sledijo pa Jutranjka in GIP Beton 18, Metalna Krmelj 14, ŽTP 12 itd.
J. BLAS
čeprav zaslužijo tudi igralci Polskave čestitke za borbenost in dobro igro.
Prvi cilj - nobena skrivnost ni, da tudi pričakovanj - je torej dosežen, za dosego drugega, mnogo bolj ambicioznega, pa bo potrebno še veliko dela. V družbi s Salonitom, Kamnikom, Novim Zagrebom, Bovcem in ostalimi iz drugo ligaške družbe Novomeščani nikakor niso brez možnosti, kar zagotavlja tudi današnja igralska in trenerska zasedba, končna garancija za uspeh pa je seveda edinole trdo delo. Kaj drugega pa tudi trener Jankovič ne priznava.
Bliža se tudi konec prvenstva pri dekletih. Novomeščanke so bile tokrat na pragu druge zmage v prvenstvu, vendar so dokaj nesrečno doma izgubile proti vrst Golovca. Igralke Krke so vodile že z 2:1 v setih in bile na pragu zmage tudi v četrtem setu, vendar so ga kasneje izgubile na razliko s 16:14. Najboljša v novomeški vrsti je bila Urbanči-čeva. V zadnjem kolu imajo igralke Krke malo možnosti za morebiten „popravni izpit” na Viču proti Partizanovi ekipi.
B. B.
Šinkovec.
J. V.
Derbija začelja Novomeščanom
Dve zaporedni zmagi Elanovnih nogometašev — V nedeljo nasuli Črnomaljčanom štiri zadetke — Pomembni točki tudi Kočevce — Elan mesto više
Boj proti zvezdništvu
Sobotni posavski derbi med rokometaši Sevnice in Krškega na igrišču v Sevnici je potekal v mnogo bolj naelektrenem vzdušju, kot je navada za taka srečanja. Gosti so bili sprejeti z izrazi, ki nimajo veliko skupnega s športnim bodrenjem. Izrazi „plačanci, tujska legija, lopovi” so hude besede, ki ne bi smele imeti mesta na tekmi.
Resnica ima tudi v tem primeru več obrazov. Pri krškem ligašu pač igrajo trije nekdanji ljubljenci sevniške-ga občinstva, domačini Tomo Svažič vratar Tone Možic in Špan. Če takole igrajo Sevničani drug proti drugemu, res ni daleč od hude krvi. Krčani imajo pač boljše možnosti, med drugim lepo leskovško dvorano za zimske treninge, česar Sevničani nimajo. Prehajanje
igralcev iz kluba v klub pa je vendarle vse preveč ustaljen običaj med našimi moštvi. Če že tekmujejo v istih ligah, bi morale tudi klubske uprave prebirati ne le med tistim, kar naj prispeva k uvrstitvi na lestvici, temveč tudi k zdravim odnosom med klubi, navsezadnje celo sosednjih mest.
Sevničanom je lahko v čast, da imajo dobre igralce tako rekoč vsepovsod (tudi v Krškem), dva celo v vrstah državnega prvaka Kolinske -Slovana. Sobotni derbi je nakazal tudi medaljnjo pot. Povprečna starost resnično sevniškega moštva je bila 19 let. V moštvu torej v članskih dresih igra precej mladincev. Ob načrtnem delu se lahko razvijejo v dobre igralce. To je pravo orožje za boj proti zvezdništvu, ki se, žal, poraja tudi že v nižjih ligah.
ALFRED ŽELEZNIK
TRETJI V ČETRTI ETAPI -Novomeščan Zrimšek je odlično vozil na dirki ,J*o jadranski magistrali1*.
Zrimšek sedmi v skupnem
seštevku
Odličen tudi Zagorc, Ki je pozvan v reprezentanco
je bila v kolesarska
Minuli konec tedna Zadru 21. tradicionalna dirka „Po jadranski magistali", na kateri je sodelovalo 105 tekmovalcev iz 25 jugoslovanskih klubov, med njimi tudi novomeško zastopstvo, ki je doseglo izredne uspehe.
Že v petek so Novome ščani odlično vozili. Zrimšek je bil 9., Zagorc 11., Bojane 16. in Novak 18. Se bolje je bilo v drugi etapi, kjer je bil Zrimšek 6., ostali Novomeščani pa so se pripeljali skozi cilj v skupini šestdesetih kolesarjev. Nekaj smole je prinesla tretja etapa, v kateri ^je Novak padel in so ga morali zaradi poškodb na glavi odpeljati v bolnišnico. Sicer pa so o stali zasedli naslednja mesta: Zrimšek je bil 14, Turk 20, Zagorc in Bojane pa sta odstopila. Največje veselje je novomeškemu taboru prinesla zadnja, 4. etapa. Na 130 km dolgi progi je Zrimšek zasedel odlično 3. mesto, z malo več sreče pa bi lahko bil celo prvi. V skupnem seštevku je Zrimšek osvojil odlično 7. mesto, Turk pa je bil 26.
Zvezni kapetan mladincev je v reprezentanci poklical Zagorca, ki bo nastopil 6. junija na eni najtežjih mladinskih dirk - Dirki miru na Češkem.
F. BERGE R
Nekajmesečna monotonost, ki smo je bili vajeni v prvenstvu nogometnih ligašev v SNL-zahod, je, kot kaže, vendarle prekinjena. Za to so poskrbeli nogometaši novome&ega Elana, ki so v med tednom odigranem kolu najprej premagali Kočevce, nato pa v drugem dolenjskem derbiju v nedeljo še ekipo Bele krtine z 0:4.
S štirimi novimi točkami so se Novomeščanitako vendarle odlepili z dna prvenstvene razpredelnice in prepustili svoje mesto Crnomaljča-nom, ki so tako poleg Kočevcev eden najresnejših kandidatov za slovo iz lige.
Najprej k srečanjem 17. kola. Res skromno število gledalcev, vsega 50, se je zbralo na igrišču Bratstva in enotnosti v Novem mestu, kjer sta se pomerili enajsterici Elana in Kočevja. Domačini so bili celo srečanje boljši nasprotnik, vendar bi kmalu navzlic temu ostali praznih rok. Sele v drugi polovici drugega
dela srečanja jim je preko Vujičiča uspelo zagotoviti si dragoceno zmago, ki je potrdila naše napovedi, da se novomeškemu nogometu obetajo boljši časi. Drugi dolenjski predstavnik, ekipa Bele krajine, je med tednom gostovala na Jesenicah in doživela hud poraz 1:4. Prvi polčas je kazal izenačeno srečanje, pa tudi rezultat 1:1 je kazal na ogorčeno borbo v nadaljevanju. Že prve minute drugega polčasa pa so pokazale, da so se gostje zaman nadejali ugodnemu izidu. S tremi zadetki v samo petnajstih minutah so bili pokopani vsi upi gostov, ki
Gimnazijci ob naslov
15. aprila so se novomeški srednješolci pomerili v atletiki. Tekmovanje je pokazalo, da se raven novomeške mladinske atetike dviga. V prvi tekmi atletske sezone so srednješolci dosegli veliko novih osebnih in šolskih rekordov.
Pri dekletih moramo pohvaliti Vanjo Hribar, ki je z osebnima rekordoma zntgala v metu kopja in v skoku v višino in največ prispevala k ekipni zmagi gimnazije Novo mesto. Dekleta z gimnazije so zmagovale tudi v ostalih disciplinah; v skoku v daljino je Karmen Kenda dosegla rezultat nad 5 m.
Pri fantih je napredovala ekipa Izobraževalnega centra tehniških šol, ki je prvič premagala doslej nepremagljive gimnazijce. Tekmovalci z ICTS so zmagali v vseh tekih, kar jim je prineslo odločilno točko naskoka. Sega je dosegel 2 prvi mesti (100/400 m), štafeta 4x100 m), štefeta 4x100 m in Robert Šikonja na 1000 m pa preostali zmagi ICTS. Posebej moramo pohvaliti Roberta Sikonjo, ki je v teku
na 1 km dosegel zelo dober rezultat 2:38,4 in zmagal pred Kočevarjem (prav tako ICTS); oba sta vso zimo redno vadila, zato njuna ogromna prednost pred ostalimi ni nič nenavadnega.
V skoku v višino je bil daleč najboljši Florjane (gimn. Nm), kije spet preskočil 195 cm ter potrdil svojo dobro letošnjo pripravljenost. Pričakujemo lahko, da bo kmalu premagal 2 m. V tej disciplini so dobre rezultate dosegli tudi naslednji trije: Spudič (gim), Jerič (ICTS) in Zbačnik (ICTS), ki so vsi preskočili 180 cm.
V skoku v daljino je zmagal Hudoklin (EAŠC) s 611 cm, Kranjčič pa je izven konkurence dosegel 674 cm.
Tudi moško kopje je pokazalo napredek.
V metu krogle je seveda premočno zmagal Primc (gimn.). Pri dekletih je v skoku v višino izven konkurence Križajeva iz Dol. Toplic še enkrat pokazala svojo nadarjenost. Pionirka, ki je že preskočila 160 cm, ima po besedah njenega trenerja tudi v mnogoboju lepe možnosti.
J. P
jim v spomladanskem delu prvenstva ne gre in ne gre.
Verjetno naj zanimivejše srečanje 18. kola je bilo v nedeljo v Črnomlju. Domača enajsterica je imela namreč v gosteh nogometaše Elana, ki igrajo od kola do kola bolje. To so potrdili tudi tokrat. Z izredno lepo, domiselno in predvsem učinkovito igro so že v prvem polčasu dosegli dva zadetka, svojo premoč pa so z dvema novima zadetkoma v nadaljevanju še potrdili.
Pomembno in visoko zmago so tokrat dosegli tudi Kočevci v srečavnju z Litijo. Potem ko se je prvi polčas končal brez zadetkov, je kakšnih 200 gledalcev dvomilo v končen uspeh domače enajsterice. Ta pa je v nadaljevanju zaigrala kot prerojena. S kar štirimi zadetki v mreži gostujočega vratarja Toma ži-ča so Kočevci pokazali, da znajo zaigrati tudi učinkovito. Ali je bilo to le 45 minut trenutne inspiracije kočevskih nogometašev, bo pokazalo že naslednje srečanje z ekipo Stola v Kamniku.
Dobra igra z ekipami z vrha
Navzlic porazoma sta Novo mesto in Inles nudila dostojen odpor favoriziranim ekipam — Šentjernejčanke zmagale v zadnjih minutah —Kočevke narobu katastrofe
lupo Bune
Okoli 200
Jkoli 200 gledalcev sije ogledalo prvenstveno drugoljgaško srečanje deklet Novega mesta in Rudarja Domače rokometašice so dobro zaigrale ter nudile celo srečanje dober in dostojen odpor gostjam, ki so trdno zasidrane na vrhu prvenstvene lestvice. Ta poraz Novomeš-čank je bil bolj ali manj pričakovan, samo štirje zadetki prednosti za
DOBER ATLETSKI M LAH ROD - Tudi zadnje srednješolske atletsko prvenstvo v Novem mestu je pokazalo, da je atletika najkvalitetnejši novomeški šport. Mladi atleti so dosegli nekaj zelo dobrih rezultatov. Tako je gimnazijec Floijanec (na sliki) v višino dtočil 195 cm in le za las podrl letvico na višini dveh metrov.
Nedeljdci in sobotni dogodki na rokometnih igriščih so bolj ali manj pričakovani, vsq kar zadeva dolenjske predstavnike v drugi zvezni in republiški ligi. Dekleta so se presenetljivo dobro upirala vodeči ekipi Rovinja, vendar kaj več od častnega poraza niso mogla iztržiti; enako velja za Inlesovce, ki so izgubili v Rovinju. Nekolikanj preseneča le visok poraz kočevskih deklet v republiški ligi proti Izoli, medtem ko so Šentijemejčanke s težavo ugnale ekipo Burje.
fostje ob zaključnem žvižgu sodni-ov pa so navzlic porazu le dosežek. Dobro so se tudi Ribničani upirali v Rovinju ekipi, ki še zmeraj upa na vrh lestvice. Resda so domačini igrali nekolikanj oslabljeni, saj v njihovih vrstah ni bilo nekaj poškodovanih igralcev prve postave, vendar so bili vsi presenečeni nad izrednim odporom, ki so ga v prvem polčasu nudili Inlesovi rokometaši Sele v nadaljevanju, ko so gostom pošle moči, so domači dosegli nekaj zaporednih zadetkov in si tako priigrali zasluženo zmago. Gostom čestitke za borbeno igro!
V nadaljevanju bojev za „republi-ške“ točke je vrsta Šentjerneja dosegla drugo zaporedno zmago.
KARATF-KRŠKE MLADINKE V BUDIMPES1I
Pred dnevi je bilo v Budimpešti tradicionalno mednarodno tekmovanje v karateju za „Hungaiia cup 81“, na katerem so nastopile tudi mladinke JF. Krško. Lep uspeh je dosegla naša reprezentanca, v kateri sta nastopli tudi Novomeščanka Franja Pavlin in Kičanka Sonja Pislak, ki je osvojila 2. mesto, medtem ko so bili tudi moški v katah drugi. V Budimpešti bi morala nastopiti še Kokotčeva, vendar je zaradi poškodbe zadnji hip odpovedala udeležbo.
Dekleta so premagala Buijo z 19:17, čeprav so mnogi napovedali lažjo zmago. Vedeti moramo namreč, da so gostje vodile celo srečanje in imele v rokah tudi igro. Tako so imele še nekaj minut pred koncem prednost dveh zadetkov, potem pa so domačinke le zmogle toliko moči, da so preokrenile rezultat in celo dosegle zmago. Celo, ker te po razvoju dogodkov na igrišču ni bilo pričakovati.
Že uvodoma smo omenili visok poraz Kočevk v Izoli. Rezultat 7:18 kaže, da so bile gostje popolnoma brez moči, še posebej velja to za prvi polčas, ko so dosegle vsega 2 zadetka, domačinke pa kar 11. Ko je že vse dišalo po pravi katastrofi, so gostje vendarle nekolikanj ublažile poraz. Kaže, da so Kočevke na spomladanski del prvenstva slabše pripravljene, zato bodo morale tudi v naslednjem kolu, ko jim prihaja v goste ekipa Šmartnega, napeti vse moči za morebitno zmago.
CUJNIK IN OKLEŠČEN DRUGA
Otvoritvenega mednarodnega atletskega mitinga v Novi Gorici se je med 250 tekmovalci iz petih evropskih držav udeležilo tudinovomeško zastopstvo. Največ zanimanja je seveda veljalo nastopoma Cujnika in Okleščena, ki sta s prvimi rezultati pokazala, da sta že na začetku sezone v dobri formi. Novogoriški jniting je to potrdil. Okleščen je zalučal disk 52,36 metra in dokazal, da je poleg Marčete daleč najboljši v tej disciplini, Cujnik pa je vrgel kopje 70,44 metra in poleg Zalarja potrdil, da zanj v tej disciplini ni prave zamenjave za dres v državnem grbu.
	ion		
iLl	h I	iUU'	
Efl	a:		is
foto slišal: Milan Markelj
C
VESLAM VESLAM, AMERIKE PA NIKJER!
Hormonsko »bombardiranje” usmerja
DOLENJSKI UST
Agronomi odločajo o suši
pretf 2B leti j
Namakalne naprave namesto belokranjskih brez — s Hmeljnik obnovljen v petih letih - Šola v Šentjerneju j se podira
NIČ VEČ STRAHU pred sušo pravijo agronomi kmetijske s zadruge v Črnomlju. Čez 300 hektarov preoranih steljnikov v = okolici Krasinca in Gribelj je zdaj rodovitno polje, ki se g nekoliko razlikuje od ostalih v Beli krajini. Na njem o pridelku s ne bo več odločala suša, ampak zadruga. Agronomi so že M razmišljali, kako bodo to dosegli. Preučili so možnost za g namakanje. Načrte bodo uresničili in jih posledice suše ne bodo 1 spreminjale. Z vodo iz rezervoarja bodo napajali tudi živino, j Tam, kjer je še pred dvema letoma stala belokranjska breza 3 bodo suši kljubovale namakalne naprave.	=
PRED DVEMA LETOMA so začeli obnavljati grad Hmeljnik. g Toda veliko je porušenega in dela počasi napredujejo. V s petletnem gospodarskem načrtu občine Novo mesto je tudi = dokončna obnova Hmeljnika, ki bo postal priznana turistična g točka. S pomočjo občine naj bi na Hmeljniku uredili tudi vsaj g zasilni bife, ki bi bil odprt ob nedeljah in praznikih, ko je tu g največ obiskovalcev. Nekoga od domačinov, ki dobro pozna g zgodovino Hmeljnika, bi lahko usposobili za vodiča. Hmeljnik M vabi! Sem prihajajo turisti iz vse Jugoslavije in tudi inozemci. g
ŠENTJERNEJSKA ŠOLA je vprašanje, ki ga poznajo vsi 3 tamkajšnji prebivalci. Zgradba se namreč podira. Zidovi so s počeni, stropniki prepereli in lahko pričakujejo, da se bo vsak g trenutek sesula.
URA NA NOVOMEŠKEM rotovžu je bila že mnogokrat IE predmet ostrih kritik. Mnenje Novomeščanov je, naj uro S popravijo ali pa odstranijo, ker v sedanjem stanju dela = meščanom sramoto. Tudi toplomer na rotovžu, kije pokvarjen g in že dolgo ne kaže več prav, privezan z navadno „špago“, = mestu in občinski stavbi ni v okras.
ZAVEDAMO SE, da še nismo dosegli vsega, kar bi lahko: g zato obljubljamo, da bomo še naprej delali, morda bolj kot smo g doslej!
(Iz DOLENJSKEGA LISTA g 20. aprila 1961) §=
Kaj so pred	80 leti	pis Dolenjske Novice.
Mnogo ljudi in tudi več žensk
Rusija se je sil.10 povzdignila v začudenje in strah neslovanskim narodnostim — Pod neznatno postavo skrit velik duh — C. Kr. poštar daje nasvet jermenarju
(V Rusiji) so se nemiri ponavljali do zadnjih dni, zdaj šele se je posrečilo vojaštvu napraviti vsaj nekoliko mir. Na carja je bilo pripravljenih več napadov. Nek častnik telesne straže je zares ustrelil na carja, ko je imel ravno nekaj raznih listin podpisat. A ni ga zadel. Ustrelil je takoj samega sebe. Mnogo ljudij je padlo v teh bojih, tudi več žensk. Vse to so zakrivili ljudje, ki mislijo, da bo ruski narod srečen le takrat, ko ne bo imel nobenega vladarja več. Ravno letos je preteklo 40 let, odkar je car Aleksander II kmeta oprostil robstva in ga postavil v vrsto svobodnih državljanov. In od onega časa seje Rusija silno povzdignila na vseh poljih v začudenje in strah drugim neslovanskim narodnostim.
(Prišel) je čas, ko je treba trte povezati. Pri novih cepljenih trtah, katere so že na napnence (šparone) obrezane, paziti gre na to, da se ravno napnence pravilno obreže. Teh se ne sme namreč nikoli naravnost po konci k tlom privezati.
I
(Cesto) se zgodi, da se pod neznatno postavo skriva velik človeški duh. Aristotel, največji grški modrijan, kije spisal nad 400 del, bil je majhnega, slabotnega telesa. — Sv. Avguštin bistroumni mislec, da mu ni para, veliki cerkveni učenik; majhen je bil. Istotako veliki učenjak in prestavljalec sv. pisma, sv. Hijeronim. Aleksander Veliki, ki si je osvojil malo da ne polovico Azije, je bil tudi male postave in nelepega obraza. Eno oko je imel črno, drugo rudeče, pravijo, da tudi rameni nista bili enaki.
(Dober) svet jermenaiju. Ker v mestu Črnomlju in v okolici ni jermenaija (satleija), svetuje se pridnemu, treznemu, poštenemu in dobro izvežbanemu mojstru se tukaj naseliti; pri meni bo najmanj na leto 300 kron zaslužka, drugje pa gotovo po zadovoljnosti. Dobi se pri meni tudi primeren prostor za obrt. F. Š., C. kr. poštar.
(Iz DOLENJSKIH NOVIC 15. aprila 1901)
Novejša znanstvena odkritja so obudila premišljanja moškega in ženske — Spolni hormoni vplivajo na
o razliki med sposobnostmi delovanje možganov
SVETU OKOLI
SREČA se po svetu različno nasmiha. Nekemu služabniku iz francoskega mesta Rennes se je bogato poplačala radovednost. Brskal je po kanti za smeti in v nji zagledal nekaj, kar je bil sicer vajen videti le v zlatarskih izložbah; iz posode za smeti se mu je bleščeče smejal dragocen nakit iz žlahtnih kovin in dragega kamenja. Ker je pravilno domneval, da takšne stvari ljudje le ne mečejo v smeti, je najdbo prijavil. Policija je hitro odkrila, kdo je lastnik. Bogastvo je vrnila okradenemu zlatarju, radovedni služabnik je dobil bogato nagrado, neznani zmikavti, ki so nakit po vlomu skrili med smeti, pa so naibrž postali poklicni smetarji.
DRUGAČE se sreča smeje Leontini Albini, 54-letni Čile-nki, ki pričakuje že 45. otroka. Najstarejšemu je 36 let. najmlajši pa bo v kratkem privekal na svet. Izjemno številna družina živi od ene plače, kije skromna, pa vendar je, kot trdijo člani največje družine na svetu, doma zelo veselo in nikoli dolgčas.
SREČA je tudi, če človek lahko v miru poje malico. Tako sklepamo po nenavadnem dogodku v veliki bostonski banki, kjer so uslužbenci začeli sumljivo gledati par v srednjih letih. Omenjeni par je najel za precej drage denaije privatni sef, nato pa vse delavnike točno ob 12. uri zahteval pregled. Čudaški par je v zakladnici globoko v podzemlju banke ostajal po celo uro. Ker so uslužbenci sumili vse mogoče, so nekega dne le zvedavo in diskretno pokukali, kaj imata vendar v jekleni blagajni. Imeli so kaj videti. Blagajna je bila prazna, par pa je v hladu in grobni tišini bančne zakladnice malical.. Kot sta možakar in ženska povedala, je zakladnica edini tihi kotiček v milijonskem Bostonu.
SOVJETSKI znanstveniki dajejo sreči piko na i. Kot so odkrili, obdaja srečnega človeka posebna avra, ki jo je mogoče zaznati s posebnimi napravami za snemanje biosfere — to je tisto rahlo elektromagnetno polje, ki obkroža vsakega človeka. Biosfera srečnih je baje barvita in razgibana.
Danes ženske pilotirajo potniška letala, pripravljajo se za astronavtske podvige, so vrhunske znanstvenice, zrele umetnice, zasedajo politične vrhove, kar vse nazorno kaže, da se je načelo o enakosti spolov čvrsto uveljavilo. Med moškim in žensko naj bi ne bilo razlik, če odmisl mo biološke razlike, pomembne pri razmnoževanju; tako ženska kot moški sta sposobna doseči vrhove duhovnega ustvarjanja. Toda ali je to res? Nekatera novejša odkritja znanstvenikov namreč kažejo, da je resnica te vrste malce šepava. Naj bo slišati še tako krivoversko, odkritja potrjujejo, da so med moškim in žensko razlike v spodobnostih in zmožnostih, ki presegajo območje spolnosti.
Tisočletja so najrazličnejše civilizacije vzdrževale razlikovanje med spoloma, pri tem pa je ženska skoraj praviloma zasedala nižje mesto. Manjvrednost ženske na polju duhovnega delovanja so jemali kot gotovo dejstvo, ki gre vzporedno s spolom samim. Šele moderni vek je ženski priboril enakopraven položaj. Dejanske razlike v sposobnostih med obema spoloma vidimo danes le kot plod napačne vzgoje, tradicije in drugih kulturnih vplivov iz preteklosti, nimamo pa jih za biološko utemeljene. Spol sam naj bi ne odločal o stopnji inteligentnosti in drugih duhovnih sposobnostih. Takšno je načelo, ki pa, po pravici povedano, tudi ni znanstveno preverjeno. Kot dokazujejo znanstvena odkritja biologov, psihologov, genetikov, nevrologov pa tudi lingvistov in defektologov, so nekatere razlike v duhovnih sposobnostih pogojene s spolom samim.
Med laboratorijskimi poskusi so biologi opravili več takšnih, ki kažejo, kako vrsta spola vpliva na obnašanje poskusnih živali. Ugotovili so, da samci podgan hitreje in lažje kot samice najdejo pot do hrane skozi labirint. Ko so samčkom dajaii omejene količine ženskih spolnih hormonov, in obratno samičkam moške, so se dogodile presenetljive stvari. Samčki so v ..bistrosti” (pot skozi labirint) pričeli zaostajati za normlnimi samci, medtem ko so hormonsko obdelane' samičke prednjačile med samicami, ko je bilo treba iti skozi labirint.
Ti poskusi so pokazali, da med spolnimi žlezami in možgani obstoje povezave, zato so biologi začeli iskati hormone v možganih podgan. In sojih tudi našli! Nazadnje sta dva ameriška nevrobiologa odkrila v mož-
ganih še receptorje, katerrh naloga je, da sprejemajo spolne hormone. Ko sta primerjala možgansko skorjo podganjih samcev in samic, sta ugotovila, da so hormoni možgane oblikovali različno. Poskus umetnega dodajanja spolnih hormonov je njuno domnevo potrdil. Samci so ob dodajanju ženskih hormonov pridobili tipično žensko obliko možganov. Samice so imele korteks debelejše v levi možganski polutki, samci pa v zadnjem delu desne polutke.
Tudi pri drugih živalih so odkrili podobno. Znano je, da med pticami pevkami samičke ne prepevajo. Toda ko so jim dajali odmerjene količine moških hormonov, so sicer ostale samičke, toda hkrati so tudi lepo zapele, kar je v ptičjem svetu nekaj nezaslišanega.
Biolog Robert Goy je delal poskuse na živalih, ki so še višje razvite in evolucijsko bliže človeku. S hormonsko terapijo opic rezus je dosegel, da so se samci obnašali kot samice, čeprav so po spolni funkciji še ostali samci, samice pa so pridobile ,,moški” način obnašanja, postale so agresivne in se celo potegovale za položaj vodje krdela.
Ob vsem tem se seveda postavlja vprašanje, ali je mogoče ta odkritja prenesti tudi na človeka. Ali so tudi v človekovih možganih receptorji, ki sprejemajo hormonska sporočila in po njih oblikujejo ne samo spolno obnašanje, marveč tudi druga nagnjenja in sposobnosti? O tem ne vemo veliko zanesljivega, ker na ljudeh pač ni mogoče opravljati takih poskusov, kot si jih znanost privošči na živalih. Navsezadnje znanost niti ne pozna natančno, kje leže v človekovih možganih središča za posamezne intelektualne sposobnosti.
Vzhodnonemški biolog Gun-ter Doemer meni, da je v možganih t. i. seksualno središče, preko katerega spolni hormoni usmerjajo naše obnašanje. Med raziskavami homoseksual-stva je prišel do teorije, po kateri naj bi bilo to središče pri homoseksualcih poženščeno, ker da je bilo v določenem razdobju embrionalnega razvoja v maternici ..bombardirano” z napačnimi hormoni, oziroma prikrajšano za prave. To pomanjkanje testosterona nastane,
»Dolenjski list« v vsako družino
Nazaj na ladje
Poceni in zabavne počitnice na križarjenjih
Ni še tako dolgo, ko so ladjarji menili, da bodo počasi vse potniške ladje odšle med staro železo. Letalski potniški promet je izrinil ladje, saj se niso mogle kosati s hitrimi letali. Tudi v priobalnem pasu so ladje izgubljale potnike, ki so raje potovali po cestah. Vse je kazalo, da je potniškim 1 adj a m odklenkalo. Toda stvari se spreminjajo in potovanja z ladjami, še posebno križarjenja, ponovno oživljajo.	I
Eden	od vodilnih
uslužbencev potovalne agencije, ki se ukvarja z organizacijo križarjenj, je takole pomodroval: ..Ljudje si želijo predvsem počitka. Nočejo več hiteti z letališča na letališče, nočejo skrbeti, kje bodo dobili hotelsko sobo, ne žele odpirati in zapirati kovčkov. Križarjenja z ladjo ponujajo vse te zadeve že urejene.”
Vendar je to le del tistega, čemur gre zasluga za razcvet turističnih križarjenj z ladjo. V prvi vrsti vleče brezskrbnost, za njo nizke cene in pestrost teh potovanj. Organizatorji si izmišljujejo vse mogoče, da bi bilo počutje potnikov čim boljše. Na ladje so montirali igralne avtomate, na voljo so gurmanske jedi, kazino, poceni pijača (duty free), ne odrečejo pa se tudi organiziranja ljubezenskih „afer”. Vse to je pripomoglo, da se je na Zahodu v zadnjih dveh letih turizem vrnil na ladjo.
Pri nas najbrž ne bi bilo prav, če bi poskušali turiste privabljati z vsemi omenjenimi sredstvi. Zadoščala bi že eno sama ponudba za poceni letovanje,ki bi gotovo vžgala.
Križarjenja z ladjo orjejo v turizmu nove brazde.
kadar je nosečnica v stresu. Doerner je prišel do zanimivega sklepa. V vojnih letih rojeni moški so razmeroma v večjem deležu podvrženi homoseksualnosti, ker so bile matere v nosečnosti večkrat v težkem stresnem stanju in je moški' zarodek dobil premalo moškega spolnega hormona testosterona, kar je v kasnejšem razvoju privedlo do določenega načina obnašanja — homoseksualstva.
Če to drži, potem ni težko najti pravo zdravilo za preprečevanje tega spolnega in družbenega odklona. S kontrolo nosečnic je mogoče pravi čas opaziti, ali proizvaja mati dovolj testosterona, kadar nosi moški zarodek, in če ga ne, seji ta hormon doda.
Teorijo o povezanosti možganov z žlezami v telesu zagovarja še več drugih strokovnjakov. Ta povezava omogoča, da možgani nadzorujejo delovanje žlez in jih usmerjajo, hkrati pa žleze preko izločkov, hormonov, vplivajo nazaj na možgane. Nevrobiologi so našli spolne hormone tudi v tistih možganskih predelih, kjer leže središča za različne dejavnosti, ki na zunaj nimajo nobene povezave s spolnostjo.
Američanka Lerre Levy, nev-robiologinja, ugotavlja, da moški bolj uporabljajo desno mož-. gansko po lutko, v kateri so središča za vizualno doživljanje in prostorsko orientacijo. Zakaj je tako, ne zna pojasniti. Ženske pa obe polutki uporabljajo bolj enakomerno, zaradi česar psihologi opažajo, da niso izrazito uspešne pri vseh dejavnostih, ki so vezane na središča v desni možganski polutki.
Levyjeva in privrženci njene teorije so trdno prepričani, da so v organizaciji možganov pri moških in ženskah razlike, ki se oblikujejo že v maternici, in to pod vplivom hormonov. Organiziranost možganov pa človeku v širšem pomenu določa okvir delovanja in sposobnosti. Razlike torej so, vendar ne tako hude, da bi zaradi tega morali že vnaprej dejavnosti razdeliti na moške in ženske. Toda tiste enotnosti, o kateri radi govorimo, tudi ni.
Vojna še traja
Mamila, kriminal, osamljenost vietnamskih veteranov
Vojna v Vietnamu se je sicer že davno končala, njene posledice pa so še vedno občutne. V ZDA, ki so izgubile vojno, je danes 2,8 milijona vietnamskih veteranov, predstavljajo pa svojsko plast ameriške družbe. Zaradi vojskovanja na Daljnem vzhodu so postali psihološko labilne osebnosti, ki se težko prilagodijo običajnemu življenju. Pdsebej zanje so ustanovili 91 svetovalnih središč, ki so doslej pomagala kakim 50.000 veteranom spraviti življenje na normalno pot, s katere so hudo zašli. Reaganovi ukrepi rezanja socialne pomoči so prizadeli tudi ta središča; ukinili so jim proračunsko pomoč.
Pred dvema tednoma pa se je pojavila študija, ki je obdelala vprašanje vietnamskih veteranov. Raziskovalci so temeljito raziskali njihovo vključevanje v življenje in prišli do nerazveseljivih rezultatov. Kar četrtina vietnamskih veteranov, ki so sodelovali v težjih vojaških operacijah, je v domovini zabredla v kriminal. Četudi se je 70 odst. veteranov vpisalo v različne šole, jih je študij končala le peščica. Med njimi je tudi večji odstotek zasvojencev z alkoholom in drugimi mamili, kot je značilno za sicer kar krepko zasvojeno ameriško družbo. Nadvse zanimivaje tudi ugotovitev, da kar šest od desetih veteranov v poprečju ni vedelo, čemu se borijo v Vietnamu, ali pa so vojni sploh nasprotovali.
Te rane vietnamske vojne niso vidne, so pa veliko težje začelji ve.
	Rešitev iz prejšnje številke												
t	_		4		m	sr.	"""S.					rr.	
k	IL	i	I	>€	v		0	V	1	Z.	\	1	A
	**	*		5T,	K	0		A	N	‘1	2	€	/A
		*	|	“**	A	D	€	N		A	U	R.	A
9	E				Gr	0	N		1	7	M	l	R.
	s	*a-SZ		>P	0	P	€.	\J	K	f	'St	H	O
*■	*		a, mST	0	L	1	K	A	^7“	L	€	A	..
	A	M	A	D	1	S		D	K	f	A/	■cr-	..
—	P	0	L	A	J		A	N	A	N	A	s	
*2-	0	S	1	N	A		Z.	l	g	—	Č	A	
55	R.	0	J	e	—	l	1	C	i	T	A	M	T
	r	R.	A	K	"‘s*	5	L	A	-	A	3	K	\
mmmt
Čim bogatejši je kdo, tem boij stiska.
L. GAGERN
Vedno branje in premišljevanje skali dušni mir.
J. TRDINA
Nikar ne kritiziraj niti ne piši o stvareh, ki jih ne poznaš.
J. B. TITO
gr.glas nik pred trojo
izumitelj
dobro
počutje
ponavlj
glagoli
hladilne:
stroja
- Ufe*
letopis
razlioek
drevo s trdim
lesom
levstik
ogulin
vrsta . projekci
ovsena
aluminij
<dorde)c
rakve
zgbro
kometa
šjcatrg
tuje
ž.ime
otočje \ poline ziii
norica
it.rtv
Jadranu
kilo
volt
amper
kravica
pritok
morave
eden od starcev
antan
omlače-no žito
jermen
himalaj
koza
poklon
Kaj, če je duša »prehlajena”?
Depresija je pogosta kot navaden prehlad — Dvojni tok misli — Brez zdravil je mogoče ozdraviti bolje in trajneje — Kognitivna metoda
Psihologi pravijo, da je depresija nekakšen prehlad med duševnimi odmiki, če jo primerjamo s telesnimi boleznimi. Kdaj pa kdaj se loti še tako veseljaškega značaja, nekaterih pa se drži trajneje, ker so občutljivejši za vsako sapico, ki zapiha v njihovo občutljivo notranjost. Vsako leto gre cela gora denarja za nakup zdravil, ki razjasnjujejo temačno nebo duševnega horizonta. Toda v bistvu so zdravila le kratkotrajen pripomoček. Potrtosti podvržen človek se je ne bo znebil s pomočjo kemikalij, pot k vedrejšemu razpoloženju je drugačna.
Dr. David D. Burns je razvil teorijo, po kateri je potrtost posledica napačnega premiš-ljanja, torej je v moči vsakega posameznika, da se reši iz temačnega brezna depresije. Praktično delo mu je potrdilo, da je najboljša pot iz potrtosti drugačno razmišljanje, ne pa pot najrazličnejših zdravil.
Burnsova teorija ima temelje v nekaterih odkritjih, do katerih je že leta 1956 prišel njegov mentor dr. Aaron T. Beck na pennsylvanijski univerzi. Odkril je pojav t. i.
samodejnih misli, ki vplivajo na razpoloženje. Med pogovori z depresivnimi bolniki je zapazil, da ob mišljenju, ki ga izražajo z besedami ali dejanji, poteka vzporedno še skrito mišljenje, za katero je značilno,	da ima negativno
usmerjenost. Prav ta prikriti tok	premišljanja usmeija
splošno človekovo počutje k potrtosti, melanholiji, otožnosti.
Burns je mentorjeva odkritja dopolnil in razvijal naprej. Osnovna predpostavka je, da počutja ne usmerjajo misli, marveč da misli odrejajo počutja. Temu ustrezna je tudi terapija, ki jo priporoča Bur-
ns. Jedrnato povedano, se glasi: „Če boš prav mislil, se boš prav počutil!”
Da teorija drži, če ne že povsem, pa vsaj v veliko primerih, se je izkazalo pri primerjalnem zdravljenju 44 pacientov. Polovica je prejemala klasična zdravila, polovico pa so zdravili po novi metodi dr. Burnsa. Med prvimi je bilo ozdravljenih komaj 20 odstotkov, medtem ko je bilo več kot tri četrtine pacientov ozdravljenih po metodi kognitivne terapije. Kasneje se je pokazalo tudi, da so učinki zdravljanja Burnsove metode veliko trajnejši.
Potrtost se rojeva v mislih, v mislih je izhod iz depresije. (Foto: MiM)
Naftni tatovi
Za krajo surove nafte dobro plačilo — Nemočna policija
Z rastjo cen surove nafte se ni krepilo le zanimanje.poslovnežev za to surovino, marveč so se zanjo začeli zanimati tudi tisti ,,poslovneži", ki imajo kosmato vest in ljubijo nezakonite poti pridobivanja denarcev. V ZDA so v zadnjem času igotovili, da naftnim družbam vse več surove nafte steče po pipcah, katere odpira in zapira kriminal. Z drugimi besedami: nafto kradejo.
Ocenjujejo, da na črno stočijo do 3 odst. vse surove nafte. To je seveda strahotna številka in le težko si je misliti, kako je mogoče neopaženo pleniti drugače skrbno varovane naftne rezerve. Ker naftne družbe previdno skrivajo te zlorabe, je storilce težko zaslediti. Nobeni družbi ni do tega, da bi se preveč razvedelo, kakšne nepoštene uslužbence ima. Prav ti pa so, kot trdijo strokovnjaki za tatvine, ključna točka naftnih tatvin.
Klasična kraja nafte poteka takole. Zaposleni v naftni družbi preusmeri polnjenje surove nafte v rezervoarje, ki jih drugače uporabljajo za hranjenje slane vode, ki je vzporedni produkt, nato se pripelje z avtomobilsko cisterno drug člen lopovske verige - „črpalkar“. Ker nihče ne sumi, da se v cisterno zlivajo namesto vode stolitri dragocene nafte, tankanje mirno poteka.
Nakar se ,.črpalkar" odpelje tja, kjer nafto prevzamejo.
Tovrstne tatvine so zelo dobro plačane, zato ni nič čudnega, če njihovo število narašča.
*
*
I
VAŠA ZGODBA
MLINSKO KOLO SEM USTAVIL
Kadar se peljem iz Šmaijeških Toplic po dolini po obrobju gozda Bokovje proti Novemu mestu, se mi misli ustavijo ob potoku Kozjane, kjer takoj za mostom stoji ob vodi Košakov mlin. Danes je mlin moderen, na valčke in elektriko. Včasih pa ni bilo tako. Veliko vodno kolo se je počasi vrtelo in gnalo tri mlinske kamne. Manjše kolo pa je poganjalo stope za kašo in ješprenj.
Kot dvanajstleten fantič sem moral doma na kmetiji že krepko prijeti za delo. Tudi veliko vrečo žita sem že moral oprtati na ramena in nesti v mlin. Rad sem šel v mlin, akoravno sem komaj zmogel veliko vrečo, polno pšenice. Skrivnostni tolmuni za mlinom, ribe in šumeča voda so imeli name skrivnosten vpliv. Domača sinova Ivan in Lojze (oba sta padla v partizanih) sta me večkrat vabila, da smo stikali po skrivnostnih tolmunih, kjer smo lovili ribe in rake.
Nekega lepega julijskega dne sem tudi že zgodaj popoldan prinesel vrečo žita v mlin in jo odložil k steni. Mnogo vreč je že tam stalo pripravljenih za mletje. Ko sem se domenil z mlinarjem, kdaj bo žito zmleto, sem stekel po stopnicah mimo vrtečih se mlinskih kamnov in zasipalnikov veh k potoku, odkoder sem slišal glasove domačin sinov Lojzeta in Ivana. Tako sem bil navdušen, da sem položil oprtnik kar na obod nad mlinskim kamnom, ki seje hrumeče vrtel in stekel tja, kjer sta se ob tolmunu igrala moja prijatelja. Vodni curki od mlinskih kamnov so me škropili, a jaz sem se dobro počutil v tej divji lepoti. Slečem hlače in srajco ter skočim nag v vodo za Lojzetom in Ivanom. Veselo smo čofotali po vodi. Predtem sem doma že vse jutro okopaval koruzo in hladna kopel mi je dobro dela na vročem julijskem soncu. Veselo vriskamo in skačemo v vodo. Naenkrat opazimo, kako se veliko mlinsko kolo vse počasneje vrti, toliko da se že ne ustavlja. Občutek slabe vesti me je prevzel. Hitro se oblečem in stečem na pod k mlinskim kamnom ,Kje je moj oprtnik? ” mi je takoj šinilo v glavo; a glej, zlomka, en konec je še gledal ven iznad oboda, drugi paje že bil med mlinskim kamnom. To je povzročilo, da se je mlin začel ustavljati. Mlinar Žura je prihitel. Hitro je zaprl vodo na zapornici. Mlinsko kolo se je popolnoma ustavilo. Razdrl je pajkelj, v katerem je bil moj oprtnik. Ko gaje potegnil ven, je bil ves oguljen. Bilje še nov, saj gaje teta šele prejšnjo zimo spletla. Mlinar je imel dosti dela, preden je očistil in ponovno usposobil mlinski kamen za mletje. Pričakoval sem najhujše, a se ni nič zgodilo. Ko je mlinar izvlekel moj oprtnik izpod mlinskega kamna, je samo zarobantil: „Hudič, še poba!” Hitro sem jo ucvrl proti domu. A kako je bilo doma, ko je oče zagledal ves oguljeni in uničeni oprtnik? Vam, dragi bralci, povem, da se mi je zdelo, da se oblači. Črni oblaki so se zgrnili nad mojo kuštravo glavo in tudi udariloje . ..
VINKO BOBIČ-SELČAN
MARJAN BREGAR
Mit*# 000^0°°
%
Ni se več zadrževal pod bukvijo. Stopil je v kočo. Iz nje je prinesel goreče poleno. Dvignil ga je pod napušč in plamen je obliznil preperelo slamo.
Ogenj se je vzpel po strehi, objel kočo vse do slemena; sprva moder, nato gost bel dim je šinil pod nebo in črvivo bivališče na jasi je prasketajoče izginjalo v požaru.
Ken je odtrgal oči od ognja. Stekel je v hosto in se zapodil po bregu navzdol.
Ni se več oziral. Tekel je lahkotno, kot jelen je preskakoval mlado bukovje in stare oijake, ki jih je zrušila zima. Zaganjal se je čez skale in snežene krpe na vlažnih tieh.
Obstal je na poseki, streljaj pod kočo. Drevje se je tu razprlo in presenetljiv pogled seje nudil na pokrajino pod Gorovjem. Daleč na vzhod in vse do sončnih gričev, komaj zaznavnih na severu, seje vlekla široka ravan. Po sredi ravnine je tekla rečna struga, gosto obraščena z obeh.
strani. Reka, ki je prihajala iz hladnih sotesk na zahodu, se je v ravnini zvila kot lena kača in malo nižje, tam, kjer se je dolina široko odprla na vzhod, je voda napravila oster ovinek.
Na vzpetini, v tej modri zanki, je raslo naselje!
Gradišče - utrjeno, opasano z obzidji in okopi, sršeče v nebo s strmimi strehami in nezaupljivo zroče po ravnini s svojimi neštetimi linami.
Ken se je zavihtel na skalo sredi poseke — videti je bilo, da ni prvič tu — in se zazrl v Gradišče.
Srce mu je pričelo silovito utripati. Zadržal se je s silo, da ni skočil s skale, zdivjal navzdol, planil v trdnjavo, zaijul sredi dvorišča ...
Gradišče pod njim je bil njegov pravi dom!
Ugriznil se je v ustnice. „Potrpi! Do noči potrpi!” je zaječal.
4
4
*
K«
«*
(*
*
*
EETRTK0V INTERVJU
j Vrvež bo letos v Žužemberku
*
*
^ Brigadirji mladinske delovne akcije letos ne bodo < več na Prevolah in v Dobrniču, ampak v Žužemberku
Več let zaporedoma so bili v suhokranjskih Prevolah vajeni čez poletje brigadirskega živžava, letos pa bo organizirano enotno brigadirsko naselje v Žužemberku, in to iz več vzrokov, ki so tudi stabilizacijske narave. O tem je tekel pogovor s Francem Jarcem, predsednikom sveta krajevne skupnosti Žužemberk.
4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4
4
\
5
4 4 4 4 4
*4 4
\
4
\
4
£ Franc
običajnih mestih, kot sta bili Prevole in Dobrnič?
..Ker se dela pomikajo bliže Žužemberku in so vsakdanji preVozi na delovišče predragi. Tudi sicer je Žužemberk bolj dostopen s strani vseh štirih občin in tu so tudi boljši pogoji za interesne dejavnosti brigadirjev. Imamo igrišče, dvorano itd. Naj za primer povem samo to, da so lani prevažali brigadirje na delovno traso pri Šmihelu po 38 km samo v eno smer, letos bodo imeli iz Žužemberka do tja le 4 kilometre."
Jarc: „S pomočjo jj krajanov in brigadiijev mora-■ mo letos dobiti pitno vodo vsaj do rezervoarja nad Stransko vasjo."
„Na starem sejmišču med šolo in igriščem je že zakoličen prostor, kjer bo v mesecu dni zraslo novo brigadirsko naselje. Te dni bodo novomeški brigadirji že začeli urejati teren. Občani iz okolice so dali soglasje k postavitvi naselja, čeprav ni šlo brez vseh težav. Napako so naredile tudi vse štiri občine, ki pokrivajo nerazviti suhokranjski teren, ker niso pravočasno zbrale potrebnih sredstev za postavitev brigadirskega naselja. To urejajo šele zdaj, pa bo spet akcija „horuk“ z verjetnimi napakami."
- Zakaj bodo letos brigadirji gostovali v Žužemberku in ne več na prejšnjih
— Kaj v splošnem pravijo krajani k prihodu brigadirjev? Jih bodo veseli ali jih sprejemajo z rezervo?
„Velika večina naših ljudi pozdravlja odločitev, da bo centralno brigadirsko naselje v Žužemberku. S tem bo v kraju vse poletje več življenja, pa tudi prej bomo prišli do komunalnih objektov, ki jih bodo gradile brigade."
— Gre tudi za pripravljenost krajanov sodelovati z mladimi iz vseh krajev države, se z njimi skupaj udeleževati nekaterih udarniških akcij, jih obiskovati itd. Boste tudi s tem uspeli?
„Zlasti domača mladina ima pri tem sodelovanju najbolj odgovorne naloge, na katere bi se morali že zdaj pripravljati. Tudi celotno delo družbenopolitičnih organizacij bo moralo bolj zaživeti in delati z roko v roki z mladinskim štabom. Prav gotovo pa je potrebno, da bomo krajane pridobili za večkratno sodelovanje na udarniških akcijah bolj lokalnega značaja, če bodo brigadirji pripravljeni tudi pri tem pomagati."
R. B.
*
S
*
S
S
*
S
*
*
V
*
s
*
*
s
H s s ■ *
s
*
*
N
S
s
S
*
S
*
I
n
!
s
s
*
h.
s
k
BO OSTALO NA POL POTI? — V Ajdovcu stoji pod streho novj. družbeni dom, neke vrste kultumo-poslovna stavba, ki jo gradi več investitorjev. Spodaj je predvidena nova zadružna trgovina, zgoraj pa dvorana in druge dejavnosti. Stavbo bi bilo treba čimprej dokončati, kajti cene rastejo hitreje kot gobe, da ne bo ostal v kraju le nedokončan betonski spomenik neuresničenih želja. (Foto: R. Bačer)
| PRIDNE ROKE NISO DOVOU
• Družbeni sektor kmetijstva v j j novomeški občini pestijo razno- •
• tere težave, pri katerih so nema- • j ra kadrovske najhujše, a je o njih t ! najmanj slišati. V obeh kmetij- ; ; skih zadrugah, novomeški in •
• žužemberški, kjer je zaposlenih ; » okrog 500 ljudi, imajo samo 3 • ! ljudi z visoko izobrazbo, 6 jih je S J z višjo ali 16 s srednjo šolo. Ob I ; taki kadrovski zasedbi pa nalog,.; ; ki si jih kmetijstvo zastavlja v ;
• letu 1981 in v družbenem planu, • 2 nikakor ne bo možno uresničiti. S ; Zadrugi sicer štipendirata 25 šti- j ; pendistov, toda vprašanje je, če ; ; bodo po študiju ostali v kmetij- ;
• stvu. Diplomanti srednje kme- •
• tijske šole Grm se namreč mno- • S žično zaposlujejo v raznih pano- i ; gah. le v kmetijstvu jih ostane !
ŠTIRI NOVE ORGANIZACIJE
Občinska konferenca ZKS v Novem mestu je na zasedanju 20. aprila sprejela sklep o ustanovitvi 4 novih osnovnih organizacij, ki so medtem pridobile pogoje za samostojno delo. Tako bodo komunisti organizf rani v okviru SGP Pionir še Pr> delovni skupnosti skupnih služb Interne banke in v tozdu Lesni obrat, v GG pri tozdu Transport in gradnje ter pri Krki - tovarni zdravil v tozdu Zelišča.
n N0V0MCŠKE
PORODMiSNli
5 najmanj.
•••••••••••••••••••<
Slepi se, kdor misli drugače
V času od 9. do 15. aprila so_v novomeški porodnišnici rodile: Jožica Mavec iz Rihpovca — Ivana, Sonja Čemas iz Podklanca - Majo, Majda Verščaj iz Bitne vasi -Tomaža, Ana Ambrožič iz Jedin-ščice - Pavla, Terezija Gazvoda s Sel - Urško, Višnja Trdin iz Vrhovca — Igorja, Leposlava Sirovi-~ iz Trebnjega - Sabina, Marija
Razvojna služba je potrebna prav v vsa,<em tozdu, zlasti pa bi morala biti močna v tovarni, kakršna je IM V Inovatorje lahko vsaK, neglede na izobrazbo
13. aprila organizirana tematska razprava o inventivni dejavnosti v delovnih organizacijah novomeške občine s posebnim poudarkom na tovarni IMV je dala izredno veliko pobud za spremenitev doslej žalostnih razmer na tem področju. Razprava je bila v okviru priprav na 3. kongres samoupravljalcev in je razgalila vrsto dosedanjih napak.
„Preslabo organizirane razvojne službe v delovnih organizacijah in njih delo brez pravih programov in sredstev," to je osnovna napaka, značilna za združeno delo celotne Dolenjske, je poudaril mag. dr. Miha Japelj — predsednik občinske raziskovalne skupnosti. Medtem ko bi morala biti inventivna dejavnost povsod osnova za odločitev glede novih naložb, se dogaja, da odločitev pade v skupini vodilnih, posledice pa so lahko hude. Lep primer je tovarna ploščic v Trebnjem, kjer imajo ogromno izgubo, ugotovljeno pa je, dje bila oprema pomanjkljivo nabavljena. Druga napaka, ki jo dela ožja skupina vodilnih pri investicijah, je da zgradijo lepe stavbe — trdne zidove — na to se morda še razumejo — za opremo pa že zmanjkuje in sil in denaija.
Ena izmed slabih točk inventivne dejavnosti v občini je še, da je bila dolga leta in je še zapostavljena lastna ustvarjalnost. Premik na tem področju
Nihče ne bo zdaj dobival manj
V novomeški občini je izplačevanje štipendij iz združenih sredstev dobro urejeno študentje pa bi lahko pokazali več zanimanja za novosti, ki se uveljavljajo letos
V letošnjem šolskem letu prejema štipendijo ali razliko iz združenih sredstev občine Novo mesto 853 učencev in študentov; od tega je 253 čistih štipendij, ostalo dopolnilne štipendije. O štipendiranju in obračunu štipendij v letošnjem letu je nedavno tega razpravljal izvršni odbor občin&e skupnosti za zaposlovanje, ki seje seznanil tudi z novostmi, ki jih prinaša nova zakonodaja na tem področju.
Po novem bodo temeljne oblike štipendiranja kadrovske štipendije, štipendiranje iz združenih sredstev pa bo ostalo le kot prehodna oblika. Verjetno bodo študentje pozdravili nove predpise, ker so pravičnejši glede na možnosti študija in premoženjsko stanje staršev. Medtem ko doslej pri kadrovskih štipendijah navadno niso vpraševali za socialni položaj staršev, bo v bodoče tudi to pomembno. Več bodo dobivali tisti iz socialno šibkejših družin in boljši učenci, gre pa še za vrsto novosti pri obračunavanju
štipendij.
Glede na nedavno sprejeto politično stališče, da zaenkrat noben študent ne sme prejemati manjše štipendije, kot jo je dobival doslej, to tudi v Novem mestu upoštevajo, prišlo pa bo
do precejšnjih razlik v korist učencev in študentov z boljšim učnim uspehom.
Strokovnjaki, ki se na Zavodu za zaposlovanje ukvarjajo s tovrstno problematiko, so pripravljeni dajati študentom in dijakom štipendistom vse informacije, a izkazalo se je, da jih ti večinoma ne iščejo.
pomenijo le nagrade in spodbude občinske raziskovalne skupnosti.
Ko so podrobneje razčlenjevali razvojno dejavnost v IMV, so izrecno podčrtali, da je v tem kolektivu inovatorstvo doma že od vsega začetka, samo nikdar ni bilo cenjeno, organizirano ter, kajpak, nič plačano.
Dostavni avtomobil in prikolica sta dva izmed izdelkov IMV, pri katerih so v večletni praksi s pomočjo izboljšav in predlogov zaposlenih spreminjali in dopolnjevali proizvodni program. Pač pa profesionalno razvojno delo nikdar ni imelo v tovarni ne pravega razumevanja ne pogojev za delo.
Svojčas so že imeli lasten razvojni inštitut, ki gaje bil več ali manj servis za reševanje tekočih vsakdanjih težav v proizvodnji, ko pa so se te dejavnosti spet preselile v tozde, so šli tudi kadri. Inštitut brez kadrov je zamrl.
Te zadeve spremeniti je osnovna naloga družbenopolitičnih in poslovodnih ter samoupravnih sil v tovarni IMV, in da se ne bi vse skupaj spet pozabilo, sso se dogovorili, da bodo do 15. oktobra letos sprejeli pravilnik o inventivni dejavnosti, v katerem bo določeno plačilo inovatoijem. Ustanovili bodo komisijo, ki se bo s tem bavila, in za začetek naj bi zaposlili vsaj enega mladega strokovnjaka s fakultetno izobrazbo, ki bo evidentiral inovacije in skrbel, da se ba ta dejavnost primerno razvijala. Ne nazadnje pa se razume, daje treba zagotoviti potrebne delovne pogoje, opremo, literaturo ter strokovna potovanja maloštevilnim strokovnjakom, ki so
III
120 nesreč v Krki
1720 izgubljenih delovnih dni zaradi poškodb
j******************.***
ir
♦ LOCNA RAZVIJE J
*	PRAPOR	*
★ V nedeljo, 26. aprila ob *
★ 10. uri, bo „pod lipo” pri J
* gostišču Pavlin v Mačkovcu ♦
♦ krajša slovesnost, ki jo orga-*
★ nizira KO ZZB Ločna—Mač- * Jkovec skupno z A—^ *
V novomeški tovarni Krka so pred kratkim izdelali analizo vseh nesreč v preteklem letu in ugotovili, da se je 87 delavcev ponesrečilo na delovnem mestu, 33 delavcev pa na poti v službo ali domov. Zaradi nesreč pri delu je bilo v letu 1980 izgubljenih čez 13.000 delovnih ur, kar je znatna izguba v proizvodnji. Analiza ugotavlja tudi, da se je največ nesreč na delu pripetilo ob ponedeljkih in sredah, m sicer dopoldne med 8. in 9. uro ter med 12. in 13. uro.
družbeno-♦ ♦političnimi organizacijami v* * krajevni skupnosti. Ob tej *
♦ priložnosti bo krajevna bor-J
♦ čevska organizacija razvila ★
♦ svoj prapor. Na slovesnost so * J v čim večjem številu vab (jeni ♦
♦ poleg članov ZZB NOV tudi J
 ♦--*_l:	I =----•	„ l-Je-	*
★ ostali krajani ter mladina. * k************* **+++** *
Med ponesrečenimi ni bilo hujših primerov, predvsem gre za ureze z noži ali folijo pri stroju, nadalje za opekline, povzročene s kislino, ognjeni ali vročo vodo, sledijo poškodbe očesa, padci itd.
Do nesreče na delovnem mestu je prišlo predvsem zaradi nepravilnega opravljanja delovnih nalog, se pravi zaradi malomarnosti in neupoštevanja predpisov.
OČIŠČEVALNA AKCIJA — Mladina, vključena r RK na Mestnih njivah, je prejšnji teden takole čistila okolje. Najprej so se lotili igrišča in zelenic okrog blokov, kjer so nabrali v vrečke nič KCliko papirčkov in odpadkov. (Foto: R. Bačer)
v IMV še ostali. Brez krepke razvojne službe, ki mora izhajati iz potreb petletnega plana, si v IMV ni mogoče predstavljati uresničitve načrtov in ne obstanka v sedanjem težkem položaju.	RIA	BAČER
Vranešič iz Rebri -'Janjo, Vladi-mira Pribanič iz Občic - Robija. Nevenka Štubljar iz Metlike - Petra, Darinka Panjan iz Črnomlja - \ Igorja, Darinka Kresal iz Velike Sevnice - Darinko, Vesna Kržičnik iz Kostanjevice - Katjo, Marija Kos iz Cerovega Loga - Sinomo, Zinka
Zajc iz Spodnjega Starega grada — Ivana, Biljana Šepetave iz Krškega
ŠTUDENTJE TRI DNI NA POHODU
V organizaciji Kljuba novomeških študentov bo v petek, soboto in nedeljo, t. j. 24., 25. in 26. aprila, pohod novomeških študentov iz Ljubljane v Novo mesto „Po poteh 15. divizije". Pohod spada v okvir prireditev ob potovanju štafete mladosti, pomeni pa tudi obujanje tradicij NOB.
Jasno, Maijeta Perpar iz Železnega - Andreja, Dragica Gotlib iz Gotne vasi — Majo, Marija Zupančič iz Biške vasi - Draga, Anica Fir iz Slamne vasi - Majdo, Štefica Novosel iz Metlike - Marijo, Vinka Ignič iz Šentjerneja - Cveto, Ivica Medic z Verduna - Klaro, Rozalija Peterle iz Drečjega vrha - deklico, Vesna Vidmar iz Dolenje Straže -dečka, Mira Govednik iz Slamne vasi - deklico, Alojzija Hanov iz Tribuč - dečka, Dragica Becele s Sela pri Zburah - dečka in Dušanka Malnarič iz Hriba pri Cerovcu -deklico. Čestitamo!
»Dolenjski list«
i
Več predavanj o vzgoji
Društvo prijateljev mladine tudi v Stopičah
Pred kratkim je Zveza prijateljev mladine Novo mesto skupaj s prosvetnimi delavci stopiške osnovne šole organizirala sestanek s starši in drugimi krajani Stopič. Zbralo se je preko sto domačinov, ki jim je do tega, da bi bila tamkajšnja mladina deležna čim večje skrbi v vzgoji, izobraževanju in rekreacijami dejavnosti.
Ugotovili so, da je bil v skrbi za predšolske otroke, šolarje in mlade, ki so šolo že končali, tudi v Stopičah dosežen velik napredek. Vsi predšolski otroci so vključeni v 80-urni program potujočega vrtca, mak) šok), večja pa je tudi skrb za šolarje. Mladina je veliko pomagala pri pripravi športnih igrišč ob šoli. Delovni programi pionirske organizacije so v precejšnji meri odraz lastnih zanimanj šolarjev, ki delujejo tudi v 17 interesnih dejavnostih. Najbolj množično je branje za
bralno značko, vesela šola, športne igre in folklorni plesi. Ugotavljajo pa, da so pionirji iz oddaljenih vasi premalo vključeni v interesne dejavnosti in da med mentorji ni zunanjih strokovnih in drugih družbenih delavcev.
Starši so poudarili, da si želijo še več takih skupnih pogovorov o vzgoji svojih otrok in razna predavanja o teh stvareh. Izrazili so tudi željo, da bi v šolarjih zbudili zanimanje za praktična dela. ki jih bodo opravljali na kmečkih domačijah in v drugih poklicih. Za mentorsko delo pa naj bi pridobili tudi zunanje sodelavce.
Na tem sestanku so ustanovili Društvo prijateljev mladine, izvolili odbor, nadzorni organ in delegate v občinsko zvezo prijateljev mladine. Sprejeli so nekaj predlogov za letošnji delovni program društva, ki vključuje skrb za lep videz domačij in vasi. Z organiziranim urejanjem vasi in okolja bodo pričeli še pred 1. majem, akcije pa bo vodila mladina.
J. G.
Novomeška kronika
MALO PREZGODAJ - Na prenovljeni stavbi občinske skupščine, tako imenovanem ..rastlinjaku", je začel odpadati omet. oz. vrhnja plast fasade. Minuli petek je bilo tik hiše kar precej nastlano z drobci kamenja, tako da so stranke, ki so hotele na občinske urade ali h Kompasu in h ..Gorjancem," stopale čez ovire.
potrošnikov. Med prodajalci je bilo malo domačinov, na stalnih stojnicah pa tudi ni bilo novih zalog, tako da tokrat ni bilo dobiti banan in ne lepe jušne zelenjave. Pač pa so se pojavile prve sadike paradižnika, ki so bile po 5 dinarjev ena. Tudi kramarski del tržnice tokrat ni bil tako poln, kot se je dogajalo prejšnje krati.
BREZ OGRAJ NE GRE -Povsod v mestu, kjer so zelenice tik ceste, se te spreminjajo v parkirišča. Trava in okrasno grmičje je kmalu poteptano, zato bi kazalo razmisliti o prisili k drugačnemu obrašanju ali pa postaviti ograje. Lepa beseda doslej pri občanih ni zalegla.
SAMO DVA DEČKA V novomeški porodnišnici sta bila prejšnji teden z območja mesta rojena samo dva dečka. Rodili sta: Lidija llcr z Mestnih njiv 12 Mitja in Stanislava l.unčarevic iz Kristanove 2 -Petra.
NE POZABITE NA ZASTAVE!
REVNA IZBIRA - Ponedeljkova tržnica pri izbiri spet ni zadovoljila
V počastitev sprejema šta fete mladosti, praznika OF in praznika dela 1. maja, pozivamo vse občane in delovne organizacije, da od 23. 4. do 3. 5. 1981 razobesijo zastave.
Ob obletnici smrti tovariša Tita 4. maja naj bodo zastave spuščene na pol droga.
OBČINSKA KONFERENCA S?D1
od delegatovi za delegate
Kdaj usmerjena poselitev ?
Ustanovljena stavbna zemljiška skupnost v Novem mestu — 2 usklajenimi plani do načrtne gradnje sosesk
Ustanovno dtupščino novomeške stavbne zemljiške skupnosti 15. aprila, ki je do sedaj delala kot posebna enota pri komunalni skupnosti, označujeta polnoštevilna udeležba delegatov in živahna razprava predvsem o lanski realizaciji programa in o letošnjem delovnem programu. Nova samoupravna organiziranost pa naj bi omogočila čim večji vpliv porabnikov prostora, občanov, krajevnih skupnosti in organizacij združenega dela na planiranje, pridobivanje in komunalno urejanje stavbnih zemljišč.
Stavbna zemljiška skupnost se bo spopadla z vrsto nerešenih vprašanj na področju pridobivanja in urejanja stavbnih zemljišč. Ta izvirajo iz počasne izdelave urbanistične dokumentacije in pomanjkanja sredstev, pa iz tega, da primarna mreža komunalne infrastrukture ni zgrajena do območij, ki se pozidavajo na novo. Nujno je trdneje in dolgoročneje oprede-
Še se zatika
Se na usmerjeno izobraževanje pripravljamo premalo odgovorno?
Na podlagi šolske mreže bodo v Novem mestu izvajali vzgojno—izobraževalne programe v deseih usmeritvah.
To so: kovinskopredelovalna, gradbena, elektro, naravoslovno—matematična, zdravstvena, padagoska, družboslovna—upravno— administrativna, ekonomska, gostinska in kmetijska. Po starem bi rekli, da pomeni to deset srednjih šol, po novem pa, da gre za šole usmerjenega izobraževanja na srednji stopnji Poleg tega bosta v Novem mestu tudi dislocirani enoti ljubljanskih šol za kemijsko in cestnoprometno usmeritev.
Zakoni, akcijski načrti in stališča določajo, kaj vse je treba pripraviti do jeseni, ko se bo usmerjeno izobraževanje dejansko tudi začelo. Precej nalog je že uresničenih, nekaj jih je v teku, druge so zastavljene. Na prvi pogled kaže, da potekajo priprave natančno po zamisli in brez ovir. Vendar ni čisto tako, kar je razvidno tudi iz zadnjih sklepov občinskega komiteja ZK v Novem mestu. Le-ta je namreč prejšnji teden ugotovil, da pristojni in odgovorni dejavniki priprav ne uresničujejo dovolj enotno in celovito.
Najbolj se zatika pri samoupravni organiziranosti vzgojno—izobraževalnih organizacij in pri razmestitvi vzgojno-izobraževalnih programov. Posebej kaže podčrtati tri sklepe komiteja, ki se nanašajo na izvedbo teh nalog. Prvi pravi, da mora biti razmestitev vzgojno-izobraževalnih programov v okviru posameznih šol opravljena nepreklicno do 7. maja. Drugi zahteva izpeljavo najbolj racionalne integracije med šolami, ki bodo izvajale sorodne programe.
Komite je zapisal, da je pri tem nujno upoštevati že izdelane inačice, še posebej tiste, ki omogočajo najboljšo pedagoško, samoupravno i n družbenoekonomsko ute meljenost nove samoupravne organiziranosti
Občinski komite ZK bo uresničevanje teh nalog obravnaval maja.
liti namembnost zemljišč s planom občine, ki se z veliko zamudo vendarle izdeluje, potrebno pa bo še usklajevanje med vsemi uporabniki prostora. Že ta plan naj bi zavaroval pred pozidavo boljša kmetijska zemljišča, za kar naj bi skrbela tudi novoustanovljena skupnost,
Poskrbeti je treba tudi za čim globlje usklajevanje načrtov stanovanjske, komunalne, kmetij skozemlj iške in stavbno-zemljiške skupnosti in plana občine pa potrebe ljudi, krajevnih skupnosti in delovnih organizacij, če hočemo interesentom ponuditi dovolj in pravočasno urejenih stavbnih zemljišč. Zavod za družbeno planiranje pa naj bi dajal prednost naročilom in nalogam te in pa stanovanjske skupnosti pri izdelavi urbanistične in zazidalne dokumentacije.
V lanskem letu je ostala neporabljena skoraj polovica zbranih sredstev za pripravo in komunalno opremo zemljišč, največ zato, ker kasni dograditev sosesk, enota pa je sofinancirala s 1000 dinarji kvadratni meter stanovanja šele ob potrditvi končne prodajne cene ali pa investitorji niso zagotovili lastne udeležbe. Za realizacijo letošnjega programa priprave in komunalne ureditve stavbnih zemljišč v novomeški občini, na katerih se nove soseske že izgrajujejo ali pa je zazidava predvidena, naj bi zbrali skoraj
147,6	milijona dinarjev. V program bo na zahtevo delegata iz Žužemberka vključena tudi priprava stavbnih zemljišč v tem kraju, za sosesko Irča vas-Brod, ki je določena kot glavno zazidalno novomeško središče od 1985, pa bodo opozorili vse skupnosti, naj izpolnijo svoje obveznosti do soseske. Še posebej je nujna zgraditev obvoznice na Drski, brez katere nova soseska ne bo mogla normalno zaživeti.
Z. LINDIČ-DRAGAŠ
KS BUČNA VAS IMA NOVO VODSTVO
14.	aprila so se zbrali delegati KS Bučna vas na redni letni skupščini. Najprej so poslušali poročilo o dosedanjem delu za obdobje 1976-80 in sprejeli plan za letošnje leto in za nadaljnja štiri leta. Predlog družbenega plana občine Novo mesto za obdobje ,1981 — 1985 je delegatom predstavil Jože Florjančič. Ob koncu so izvolili novo vodstvo. Predsednik je postal Edo Štefanič, njegov namestnik pa dosedanji predsednik Franc Sitar. Predsednik krajevne skupnosti je Jože Brodnik.
DELEGATI ZNANI
Na seji volilnega telesa za volitve delegatov za 3. kongres samoupravljalcev pretekli četrtek je koordinacijski odbor seznanil delegate z dosedanjimi pripravami na kongres v novomeški občini. Te sledijo začrtanemu programu, le v krajevnih skupnostih in temeljnih organizacijah, kjer naj bi jih združili z razreševanjem nakopičenih problemov, je premalo aktivnosti. Prisotni so izvolili tudi delegate, ki bodo na kongresu zastopali združeno delo v novomeški občini. Ti so: Danica Berger iz Krke, Janez Bajuk iz Novolesa, Polona Valentinčič iz Šolskega centra za gostinstvo, Franc Udovč iz bršljinske Iskre, Alenka Pekez iz Dolenjke in Anton Sečen iz SGP Pionir.
MINUTA TIŠINE ZA PADLE ŽELEZNIČARJE - Dan železničaijev so po vsej državi slovesno počastili. Na novomeški železniški postaji v Bršljinu pa je bila 15. aprila slovesnost ob plošči padlim železničarjem. Množici zbranih je govoril predsednik aktiva ZSMS ZTO Novo mesto Rudi Ravnikar, mladinci so pripravili recital, zbor KUD ,Dušan Jereb“ pa je zapel revolucionarne pesmi.Ob prazniku so v Domu JLA železničarjem - jubilantom podelili priznanja. (Foto: J. Pavlin)
Glavna hiba: premalo odgovornosti
Dohodkovni odnosi med gradbeniki in kooperanti so na zelo šibkih nogah, razmisliti pa je treba tudi o novi organizaciji dela, ki bi dala na gradbiščih boljše rezultate — Pionir si prizadeva!
Če bodo cene tako divjale, gradbeništvo ne bo irrelo dela. Take težnje se že kažejo, zato so nujna razmišljanja o taki organizaciji dela in organiziranosti delovnih organizacij, da bo možno graditi čim ceneje. Gre za bitko s staro prakso, pri kateri je treba odgovornost vseh v gradbenem procesu postaviti na prvo mesto. To so osnovne misli iz tematske razprave, ki je bila 16. aprila pri SGP Pionir in je osvetlila samoupravno povezovanje in združevanje na dohodkovnih odnosih.
Gre namreč za izredne težave, saj v procesu gradnje pri stanovanjskem bloku sodeluje 36 dejavnikov od ideje do ključa, pri družbenih investicijah pa jih je okrog 25. Če eden od teh pri roku zataji, vsi ostali kasnijo, kar se zadnje čase redno dogaja.
Pri Pioniiju tudi ugotavljajo, da zdajšnja organiziranost v 13
Pionir kot nosilec naloge povezovanja v gradbeništvu je dohodkovne odnose dokaj dobro razvil med tozdi znotraj delovne organizacije in z nekaterimi zunanjimi partnerji, zlasti v obeh sozdih Adrijagradnje na Reki in v okviru Gripposa, nikakor pa ta oblika združevanja dela in sredstev ne najde prave poti do kooperantov.
| Ragov log - mestni park?
Lepim načrtom manjkajo samo znatna sredstva
Krajevna skupnost Majde Šilc v Novem mestu je z delegatskim vprašanjem na zadnjem zboru krajevnih skupnosti sprožila zanimivo pobudo, da bi Ragov log uredili kot pravi mestni park. Vsekakor bi bil mestu potreben, kot pa je razbrati iz odgovora komiteja za urbanizem, v bližnji prihodnosti pobuda ni uresničljiva. Zakaj ne?
Že od leta 1971 tečejo organizirana prizadevanja, da bi Ragov log proglasili za gozd s posebnim namenom in da bi ga na ta način zavarovali in ohranili kot naravni park. Pri tem so doslej sodelovale občinske službe, GG Novo mesto, Komunalno podjetje in Hortikulturno društvo.
Ugotovili so, da je uresničitev teh teženj možna, če bi imeli denar, kajti polovica gozdnih po-
vršin je v zasebni lasti, nekateri lastniki pa so kmetje, zato bi jim morali za odvzeto zemljišče dati ustrezne druge površine. Tudi GG Novo mesto ne more zagotoviti ustreznih nadomestnih zemljišč, zato bi se morali predvsem odločiti, na kak način zagotoviti nadomestilo. Če bi šlo za denarno obliko, bi z lastniki prišli verjetno v dolgotrajne spore, če pa bi preko GG vendarle skušali najti ustrezno zamenjavo zemljišč, bi morali GG zagotoviti nadomestila.
Brez znatnih denarnih sredstev torej ni možno Ragovega loga spremeniti v mestni park. Taka naloga bi morala biti zajeta v srednjeročnem planu komunalne skupnosti, ta pa zaradi že tako pičlih sredstev v novem planskem obdobju Ragovega loga ni mogla upoštevati.
Ukrepi omejujejo delavčev vpliv
Tematska razprava v Labodu pokazala, da številni že določeni izdatki omejujejo pravico delavcev, da vplivajo na pridobivanje in razporejanje dohodka
V okvir priprav na 3. kongres samoupravljalcev sodi tudi tematska razprava o odločanju delavcev v združenem delu o pridobivanju in delitvi dohodka oz. o razporejanju dohodka in čistega dohodka v delovni ali temeljni organizaciji. Z delovno skupino občinskega sindikalnega sveta so jo pripravili v novomeškem Labodu, svoj prispevek k razčiščevanju te problematike pa so dali še predstavniki Novoteksa, Novolesa, Krke, Pioniija, Ele in Industrije obutve.
Razprava je pokazala, da smo napravili precejšen korak k dejanskemu uveljavljanju ustavno opredeljene pravice delavcev, da odločajo o pogojih in rezultatih svojega dela, vendar se v praksi srečujejo s številnimi razlikami in težavami.
Samoupravno odločanje delavcev o razporeditvi doseženega dohodka se začne že takrat, ko sprejemajo programe in plane potreb različnih oblik skupne in splošne porabe. Ker se že tu marsikdaj zatika, kaže nezanimanje, bi bilo treba poskrbeti za kvalitetno informiranje. Za to dajejo posebno možnost manjše delovne skupine, kot jih imajo že dlje časa v Novolesu in so tudi povsem upravičile svoj obstoj. Raz-pravljalci so ugotavljali, da vsebuje kategorija dohodka vrsto obveznosti oz. izdatkov, na katere delavci ne morejo vplivati, in da se vedno večji
delež dohodka razporeja za določene obveznosti neodvisno od uspešnosti gospodarjenja. Kritično so ocenili tudi vsebino odločanja za financiranje splošne in skupne porabe. Predlagani programi so obsežni, čas za razprave zelo kratek, težko je doseči spremembe, ker pa so tudi izkušnje z realizacijo teh programov slabe, se pri odločanju pojavlja malodušje, ki daje vtis, kot da to delavcev sploh ne zanima, kar pa še daleč ne drži. Poudarili so tudi nujnost, da se spravijo v razumne ekonomske okvire vse vrste porabe, saj si ponekod nočejo biti na jasnem, kaj pomeni zmanjševanje družbene režije.
Ugotovili so, da je področje pridobivanja in razporejanja skupne ga prihodka urejeno zelo različno. V Labodu to dobro teče, v Pionirju
tozdih, pri katerih so premoženje do potankosti razdelili in ponekod celo postavili plotove, ni najboljša. „Tak orkester deluje razglašeno,“ je bila ena od ugotovitev Pioniijevih strokovnjakov, zato bodo razmišljali o taki organizaciji, pri kateri bodo gradbene procese delili na tri faze: v pripravo zemljišč do gradnje, v gradbeni del in zaključna dela.
Trenutno v praksi preizkušajo dve novi obliki organizira1 nosti,- in sicer v Hercegnovem, kjer so pri gradnji udeleženi 4 tozdi, a fizično delijo sredstva, rrarveč po operativnem planu. Tak način seje zaenkrat izkazal za dobrega, potrebnega pa je veliko usklajevanja. Drugi, sarajevski model, ki je malce drugačen, ne obeta toliko.
Bistvena ovira za premik pri dohodkovnih odnosih v gradbeništvu so neurejeni normativi pa tudi to, da se delovna sila često menjava.
Medtem ko so za okroglo mizo zbrani predstavniki raznih delovnih organizacij, ki sodelujejo s Pioniijem, večinoma molčali, paje sodelovaije izrecno pohvalil predstavnik obrtne zadruge Hrast, medtem ko z
Novomontažo očitno še niso našli skupnega jezika.
Nujne so tudi povezave z industrijo gradbenega materiala, zlasti pa je skrajni čas za področje ožje Dolenjske določiti primeren kamnolom za industrijski način proizvodnje, kajti prevozi peska, kamenja itd. z drugih področij gradnje čedalje bolj dražijo.
R. BACER
V ŠENTPAVLU PRETESNO
Še skoraj.novo dvorsko pokopališče pri Šentpavlu je že pretesno in krajani si v šali pravijo, da še umreti ne smejo, ker jih ne bodo imeli kam pokopati. Problem postaja vse resnejši, trenutno pa niti v okviru krajevne skupnosti ne vidijo prave rešitve. Potrebno bi bik) od bližnjega zasebnika odkupiti del zemljišča, in četudi ta čas ni denarja, da bi pokopališče gradili, bi imeli lepo priložnost jamo zasuti. Ob gradnji bloka v Žužemberku zemljo ponujajo in vozijo vsenaokrog, ko bi jo lahko koristno uporabili. Žal, krajevna skupnost nima denarja za odkup zemljišča, drugi pa tudi nič ne dajo.
Do poletja zadnji rok
Če so nezasedena stanovanja namenjena strokovnjakom, naj jih ti dobijo ali pa naj stanovanja dajo potrebnim
npr. pa poznajo skupni prihodek le za posamezne primere, ob skupnem izvajanju del več temeljnih organizacij. Potrdili so, da so bili lani z ukrepi ekonomske politike doseženi pomembni rezultati, predvsem izboljšana sekundarna delitev dohodka.
Delež sredstev za osebne dohodke se je najmanj večal, povečala pa se je akumulacija. Vendar so raz-pravljalci poudarili, da so bili ukrepi včasih nezadostni, prepozni ali nepopolni, zato je bilo tudi obnašanje delovnih organizacij različno. Ukrepi so povzročali, da so izvozniki še vedno v slabšem položaju od tistih, ki prodajajo doma, obstajajo tudi neenaki pogoji gospodarjenja po panogah, mnogim se je zmanjšal dohodek tudi zaradi omejitve stroškov, ker so s prodajo Vezani na delo na terenu, itd. Slišati je bilo, da narede administrativni ukrepi veliko škode tudi zato, ker delavce po eni strani učimo samoupravljati, po drugi strani pa jim to prepovedujemo. Zato res ni čudno, če se srečujemo z malodušjem in nezainteresiranostjo za boljše gospodarjenje.
Z. L.-D.
O nezasedenih stanovanjih na območju novomeške občine je zadnje čase razpravljalo več komisij in organov, med drugimi tudi predsedstvo občinskega sindikalnega sveta, in sicer na pobudo občinskega javnega pravobranilca samoupravljanja.
Ta po svoji službeni dolžnosti že dlje časa zasleduje število in gibanje nezasedenih stanovanj, ki jih je po stanju 15. marca letos kar 32 v občini. Ne glede na to, da samoupravna stanovanjska skupnost, sklicujoč se na Zakon o stanovanjskih raz-meijih, pošilja lastnikom praznih stanovanj večkratna opozorila, da jih bodo oddali, če v treh mesecih delovna organizacija stanovanja ne odda, se doslej to ni zgodilo. Še več: na poziv, da morajo delovne organizacije poslati pismeno obrazložitev, zakaj je sianovanje prazno več kot 3 mesece, nekateri niti ne odgovore. Med trenutno praznimi stanovanji pa je eno nezasedeno že od leta 1976! Večina praznih stanovanj je ta čas v lasti IMV, kjer jih ne morejo
deliti zaradi neurejenih pravilnikov. Kot je bilo poudarjeno v izvršilnem odboru ObSS, si v IMV zadnji čas vneto prizadevajo te stvari urediti in so jim dali čas do poletja, kajti čez noč ni možno ne sestaviti dobre pravilnike in ne organizirati
referendume ter ostalo._____
Ne gre pa samo za IMV, tudi druge delovne organizacije imajo prazna stanovanja in za vse velja, da jih morajo v treh mesecih oddati. Če se že sklicujejo na to, da gre za kadrovska stanovanja, kar pa mora biti v aktih zapisano in ne določeno v ožji skupini vodilnih, ne da bi delavci o tem odločali, potem naj strokovnjake dobijo. Če jih ni, bodo morali stanovanja — tudi kadrovksa — oddati najpotrebnejšim z liste prosilcev. Takih nikjer ne manjka! Po drugi strani pa so v sindikatu obsodili tudi vedenje nekaterih prosilcev za stanovanja, ki so z nasilno vselitvijo skušali priti do stanovanja. Vsi taki bodo morali, če ne drugega — z milico ven pa po norrralni poti noter.
R. BAČER
od delegaloN za delegate
St. 17 (1654) 23. apnla 1931
DOLENJSKI UST
15
ZAHVALA
V 78. letu starosti nas je za vedno zapustila zvesta žena, draga mama in stara mama
BERTA VRABIČ
iz Livolda 64
Iskreno se zahvaljujemo vsem njenim prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovane vence in cvetje, posebej sosedom Mušič, Žlebič, Vlašič, Grmič, Volf in Krajc za nesebično pomoč, ZZB, godbi na pihala in duhovnemu spremstvu na zadnji poti.
Žalujoči: mož Rudolf, hčerka Zora, sin Mirko, vnukinja Vanda, vnuka Aleš in Boštjan, zet Djordje, snaha Helena ter ostalo sorodstvo
V DREVESNICI
Učenci 6.a razreda smo šli v lrevesnico pri Gradcu štet mlade adike smrečic. Uredili in prešteli ;mo jih 26.000.
SUZANA TRPIN COŠ Semič
PAPIR V SAMOKOLNICAH
Člani podmladka Rdečega križa smo pripravili akcijo zbiranja starega papirja. Po stanovanjih smo ga nabrali toliko, da smo ga vozili kar s samokolnico. Ko bomo veliki, bomo za Rdeči križ storili kaj več.
BOGDAN HORVAT COŠ Semič
r
o. sol. o Ljubljana, Titova 37
objavlja
naslednja še prosta učna mesta za učence v gospodarstvu:
DO „IKO", n. sol. o.
TOZD „TRATA", n. sol. o. Ljubljana, Ulica Jožeta Jame 12
- KOVINOSTRUGAR	8	učencev
- ORODJAR	1 učenec
- OBRATNI ELEKTRIČAR	1 učenec
- REZKALEC	1 učenec TOZD „SKIP", n. sol. o. Ljubljana—Šentvid, Celovška 479
- KLJUČAVNIČAR	7	učencev
-STROJNI KLJUČAVNIČAR	2 učenca
- STRUGAR	1 učenec
TOZD „ITAK", n. sol. o. Ljubljana, Ulica Jožeta Jame 12
- KLJUČAVNIČAR	5	učencev
- STRUGAR	3 učenci DO, „PROMOIMT", o. sub. o.
TOZD „Klima—montaža", o. sub. o. Ljubljana, Vojkova 58
- MONTER KLIMATSKIH NAPRAV	28	učencev
o. sub. o. Ljublja-
30 učencev 2 učenca
Ljubljana,
TOZD „Ogrevanje—Vodovod", na—Črnuče, Pot k sejmišču 30
- MONTER OGREVALNIH NAPRAV
- MONTER VODOVODNIH NAPRAV DO „EMOND", n. sol. o.
T OZD „Elektromontaža", n. sol. o.
Vojkova 58
- ELEKTROINSTALAT ER	40	učencev
- INDUSTRIJSKI TT MEHANIK	2 učenca
- PRODAJALEC TE HNIČ. MATERIALA	1 učenec TOZD „Dvigalo", n. sol. o. Ljubljana—Črnuče, Pot k sejmišču 32
5 učencev 5 učencev 5 učencev 3 učenci 2 učenca
2 učenca Ljubljana,
15 učencev 15 učencev 5 učencev
3 učenci 2 učenca
4 učenci 2 učenca
- KLJUČAVNIČAR -STROJNI KLJUČAVNIČAR
- ELEKTROMEHANIK -ORODJAR -STRUGAR
- REZKALEC
TOZD T ovarna elektronaprav, n. sol. o.
Vojkova 58
- KLJUČAVNIČAR
- ELEKTROINSTALATER
- RTV MEHANIK -ORODJAR -GALVANIZER
- LIČAR
- PRODAJALEC DO „KLIMAT", o. sub. o.
TOZD „Klima—proizvodnja", o. sub. o. Ljubljana, Vojkova 58
- KLJUČAVNIČAR	30	učencev
- STROJNI KLJUČAVNIČAR	3	učenci
- PRODAJALEC TEHNIČNE STROKE	2	učenca
Štipendije bomo podeljevali skladno s skupnim razpisom o kadrovskih štipendijah v SRS in samoupravnim sporazumom o štipendiranju v občinah, kjer imajo sedež naše DO in TOZD.
Kandidati, ki se želijo vpisati v navedeni program oz. smer izobraževanja, naj pošljejo v celoti izpolnjeno prošnjo (obr. DZS 1,65) na zgoraj objavljeni naslov do 15. avgusta 1981. Štipendistom, ki zaradi oddaljenosti ne morejo bivati doma, lahko nudimo vso oskrbo v našem dijaškem domu v Domžalah.
Vse ostale informacije lahko dobite v kadrovskih službah. O rezultatu vaše prošnje boste pismeno obveščeni.
27/16-81
ZAHVALA
Ob prerani in boleči izgubi našega ljubega moža, očeta, starega očeta, brata in strica
FRANCA SRŠENA
iz Nove gore 4
sc iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v času njegove bolezni stali ob strani in nam pomagali. Zahvaljujemo se sorodnikom, sosedom, prijateljem, ki ste darovali vence in cvetje, govorniku za poslovilne, besede ter župniku za lepo opravljeni obred. Hvala vsem za tako številno spremstvo na pokojnikovi zadnji poti.
Žalujoči: žena Rezka, sinovi in hčerke z družinami, brat, sestre in ostalo sorodstvo
ZAHVALA
Naglo in prezgodaj nas je zapustil naš skrbni oče, dobri mož in brat
FRANCE
MENIČ
iz Pristavice pri Šentjerneju
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so pokojnega tako številno spremili na njegovi zadnji poti, sočustvovali z nami, darovali vence in cvetje, nam pomagali v najtežjih trenutkih in nam izrekli sožalje. Se posebna zahvala družinam Vrtačičevim, Kaplanovim in Maznikovim. Hvala OS Šentjernej za podarjeno cvetje, tov. učiteljici Bregarjevi za sprevod z učenci ter župniku za lepo opravljeni obred. Vsem še enkrat najlepša hvala!
Žalujoči: žena Pepca z otroki, sestra Pavla in ostalo sorodstvo
1
V SPOMIN
17. aprila je minilo žalostno leto, odkar nas je mnogo prezgodaj za vedno zapustila naša draga žena, mama, hčerka in stara mama
ZORA HRASTAR
s Cvibelj pri Trebnjem
Še vedno mislimo, da si med nami zdrava in vesela. Kako kruta je resnica, da je ostal samo še spomin in prerani grob, v katerem trohni tvoje ljubeče srce. Misel nate nam bo ostala večna. Hvala vsem, ki je niste pozabili in še vedno prinašate cvetje in prižigate sveče na njenem prezgodnjem grobu.
Žalujoči: vsi, ki smo jo imeli radi
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega moža, ata, starega ata, brata in strica
JANEZA URBANČIČA
iz Gor. Polja 10
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom, ki so z nami sočustvovali in nam pomagali v težkih trenutkih, nam izrekli sožalje, darovali vence ter pokojnega spremili k zadnjemu počitku. Zahvaljujemo se zdravnikom in ostalemu osebju internega oddelka novomeške bolnišnice /a lajšanje bolečin, podjetju Novoles TOZD TVP, tov. Ko.šmrlju za poslovilne besede, pevskemu zboru iz Dol. Toplic in župniku za opravljeni obred. Se enkrat vsem in vsakomur posebej hvala!
Žalujoči: vsi njegovi
IZ ČRNOMLJA
Udeležila sem se akcije zbiranja starega papirja. Od doma sem v samokolnici pripeljala 40 kg. Po končani akciji smo bili veseli in ponosni, ker so zbrali veliko te dragocene odpadne surovine. (Anica Husič)
Mladi matematiki na naši šoli so se pomerili na tekmovanju za Vegovo priznanje. Učenci, ki so dosegli večje število točk, se bodo udeležili občinskega tekmovanja. (Nataša Špehar)
Učenka naše šole Vanja Brodarič je dobila 3. nagrado na natečaju za literarne prispevke, ki ga je razpisalo ŽTTG Ljubljana ob dnevu železničarjev. Dobila je brezplačno vozovnico za potovanje po Sloveniji. (Sanja Janjič)
OGLAŠUJTE V DL!
IZ KRMELJA
Marljivi dopisniki iz osnovne šole Krmelj so poslali več dopisov. Toni Starina piše o zbiranju starih akumulatorjev. Darja F1 ojs je obširno popisala, kako so učenci osmega razreda pogozdovali pri Brezovici in za delo zaslužili 500 starih tisočakov, ki jih bodo uporabili na izletu. Vsi skupaj pa poročajo tudi o uspešni akciji zbiranja steklenic, ki pa jo je, žal, zavrlo pomanjkanje prostora za shranjevanje zbrane steklenine.
*
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše mame, sestre, babice in prababice
FRANČIŠKE PLANTAN
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki so se poklonili njenemu spominu, ji darovali cvetje in jo spremili v njen poslednji dom.
Žalujoči: vsi njeni
Pomlad na vrt je cvetoča prišla, ki si jo tako ljubila, a cvetje žalostno cveti, ker v našem . domu tebe ni.
V SPOMIN
22. aprila je minilo žalostno leto, odkar nas je zapustila naša draga žena, mama in stara mama
MARIJA BUČAR
sPahe
Lepa hvala vsem, ki se je spominjate,prinašate cvetje in prižigate sveče na njenem preranem grobu.
Žalujoči: vsi njeni
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame in stare mame
MARIJE
ŠOLAR
iz Krškega
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje in podarjeno cvetje. Zahvaljujemo se tudi dr. I atjani Andrijaševič za lajšanje bolečin ter župniku za opravljeni obred.
Žalujoči: vsi njeni
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage žene, mame, stare mame, sestre in tete
JOŽEFE BLATNIK
iz Uršnih sel
se iskreno zahvaljujemo vsem za izraženo sožalje in podatjeno cvetje. Zahvala internemu oddelku bolnišnice Novo mesto, IMV Novo mesto, VVZ Novo mesto, Bclju Zagreb, pevskemu zboru Ruperč vrh in župniku za opravljeni obred.
Žalujoči: mož Matija, hčeika Lojzka ter Micka, Anica, Pepca, Dragica, Fanika in Milena z družinami
Požarna varnost je skrb vseh
V trebanjski občini so sprejeli program požarnovarstvenih ukrepov v tem letu
Lani je bilo v iSloveniji 1391 požarov, škode pa je bilo za 272 Milijonov dinarjev. Ze v treh mesecih letošnjega leta pa je bilo 136 Milijonov dinarjev škode, kar znaša polovico lanske, nastala pa je v SMno šestih požarih. Ker takšno stanje nikakor ni v prid prizadevanjem za stabilizacijo, je bilo nedavno na posvetu vseh predstavnikov občinskih izvršnih svetov sklenjeno, da je treba iti v korenito akcijo, s katero naj bi spet obudili prizadevanja za boljše požarno varstvo.
Tako se je tudi v trebanjski občini začela akcija „Zmanjša-nje požarne škode — prispevek k stabilizaciji!” V skladu s sklepi posveta, na katerem so sodelovali ob koncu preteklega Meseca predstavniki uprave inšpekcijskih služb, SIS za varstvo
delu tajnika, ko pa bodo SIS dobili skupne strokovne službe, bodo delo lažje izpeljali. Kljub takim in drugim pomanjkljivostim delo mora biti opravljeno, pri tem pa b imeli glavno besedo gasilci jihova občinska zveza, ki bodo prevzeli nase levji delež kontrole, kako poteka zaščita pred požari.
Hkrati s preverjanjem požarnovarstvenih naprav in izobra-
ževanjem kadrov je v novem programu precej prostora posvečenega nabavi opreme. Oprema bi morala biti najsodobnejša, v njej pa naj bi posebno mesto zavzemala sredstva zveze, s katerimi bi bilo omogočeno hitro in učinkovito ukrepanje.
Hkrati z nabavami opreme bodo v trebanjski občini poskrbeli za primerne opozorilne table ter druge ukrepe.
Jasno je, da bodo morale z gasilskimi društvi, SIS za požarno varstvo in drugimi službami, ki skrbe za požarno varnost, sodelovati tudi delovne organizacije, ki so požarno najbolj ogrožene, ter seveda krajevne skupnosti.
RES JE DRAGO, A SE VSEENO IZPLAČA - Vsakršen poseg za izboljšanje zemljišč je še kako drag, še posebej, če vemo, kako nemarno pozidavamo najboljšo plodno zemljo. Toda križemrok se vendarle ne da stati. Tako je tudi kmetijska zemljiška skupnost iz Trebnjega začela dela pri hidromelioracijah v dolini potoka Vejar. Na ta način bodo pridobili 20 hektarov zemljišč, na katerih bodo pridejovali še enkrat več krme kot doslej. Tega se najbolj vesele okoliški kmetje,ki so na te ukrepe že komaj čakali.
Po hidromelioraciji več krme
V območju potoka Vejar v krajevni skupnosti Račje selo bodo še ta mesec meliorirali 20 hektarov površin — Posegi se bodo poznali že letos in krme bo še enkrat več
Krajani krajevne skupnosti Račje selo so se večkrat zanimali, kdaj bo prišlo do hidromelioracij&ih del v predelu potokov Vejar,
Zajka in Cedilnica. Vode teh potokov so namreč zamočvirile velike predele travnikov, na katerih bi ob primernih agrotehničnih ukrepih lahko pridelali več krme za živino.
Potok Vejar izvira pod Rač- območju izvedena regulacija
jim selom, na svoji poti po precej veliki dolini, ki obsega kar 250 hektarov, pa poplavlja zemljo, na kateri bi se dala razviti dodatna kmetijska dejavnost. Zaradi tega je bila na tem
dolžini 4,5 kilometra, šo bila na nekaterih
Odkup ompirja tisoč ton manjši?
Kljub težavam z g regresir
bodo v trebanjski zadrugi verjetno izpolnili plan pridelkov - Z s hibridne koruze bodo povečali površine, zasejane z njo
Ivo Rančigaj
pred požari, UNZ, milice, civilne zaščite, komunalne skupnosti in nekaterih delovnih organizacij, so v trebanjski občini pripravili že tudi program dela za letos. Kot je povedal tajnik SIS za požarno varnost Ivo Rančigaj, bodo programi izpeljani, nekaj težav bo le zaradi kadrovske problematike v SIS za požarno varnost. Vse delo je doslej slonelo na volonterskem
Trebanjska kmetij gnojila od količin, k<
Vendar so se kmetje preskrbovalnih kanal hlevskim gnojem. Ta pognojene, gnojil pa je Težave z gnojili, kanje rezervnih delov neurejene cene bodo p vo vplivali tudi na rite lovanja. V trebanjski 1 zadrugi so na primer ž vili, da so kmetje podpisali za 1.000 ton k ompir ja manj pogodb. Prav tako ne bodo mogli povečati kooperacijskega pridelovanja kumaric
tdruga je dobila le dobre štiri desetine bi jih potrebovala za normalno gnojenje, o znašli in si priskrbeli gnojila po svojih ecej pa so si pri gnojenju pomagali tudi s so zdaj njive na Trebanjskem nekako anjkalo za travnike.
za vlaganje. V vsem tem pa je tudi nekaj razveseljivih vesti, med drugim v trebanjski občini ne pričakujejo zmanjšanja stale-ža živine, odkar so se popravile cene mleka, pa se je povečala tudi njegova oddaja. Skratka, v trebanjski kmetijski zadrugi pričakujejo, da bodo kljub določenim težavam; vendarle dosegli letni plan, če bo le vreme malo boli ugodno, kot je bilo lani.
manj-
stroje,
goto-
pride-
etijski
lgoto-
letos
da
_ posebej pomembno pa je, so kmetje sprevideli, kako
pomembna je lastna preskrba s krmili za rejo živine. O tem namreč priča izredno povečanje porabe semena za hibridno koruzo, ki je bodo letos porabili za 60 do 80 odstotkov več kot lani. Res je, da gre ta uspeh deloma pripisati precejšnjemu regresu za to koruzo, ki znaša kar polovico cene za kilogram koruze. Seveda se zaradi tolikšnih količin semena hibridne koruze ne bodo za toliko povečale tudi površine, zasejane z njo, ampak bodo kmetje izmenjali semena, saj so doslej še marsikje sejali domače koruze, ki pa niso dajale tolikšnega pridelka.
J. S.
KMETJE NE ZAUPAJO VEČ KROMPIRJU? - V t občini so letos kmetje podpisali za 1.000 ton kromp pogodb. Kaj bo ob takšni stagnaciji pridelovanja kromp tovarna na Mimi, ki je bila postavljena samo za ta namen postavljalci cen niso zanimali. V veliki meri so namre majhno število podpisanih pogodb krivi prav oni, saj s smešno nizko ceno za odkup krompirja.
ranjski a manj delala lanski a tako »stavili
mi
!
J
C
'
I
'5
S
S
!
s
V Beograd 600 Mirenčanov
Na pobudo društva upokojencev in ZZB z Mirne bo Hišo cvetja v Beogradu obiskalo 600 Mirenčanov — Z Mirne bo za izletnike odpeljal poseben vlak -Cena 1.000 dinarjev
Ko so začeli mirenski upokojenci in člani Zveze borcev razmišljati o izletu v Beograd, kjer so se nameravali pokloniti spominu tovariša Tita, prav gotovo niso mislili, da se jim bo priključilo tolikšno število ljudi, kot sojih namerava zdaj. Najprej so se oglasili delavci in delavke „Dane“, kasneje pa so se prigla-šali še iz ostalih krajev.
Kot pravi Bojan Kolenc, ki skupaj s Tonetom Patetom iz „Dane” pripravlja ta izlet, bo v Beograd potovalo 600 ljudi. Upokojence in Zvezo borcev bo zastopalo 100 članov, iz delovnih organizacij pa se jih bo z njimi popeljalo okoli 400 delavcev. Hkrati z njimi bodo potovali člani upokojenskih društev iz Šentruperta in Mokronoga.
„Priprave so že dokaj daleč. Zdaj že tečejo razgovori z železniško turistično agencijo TTG, ki nam bo do Beograda zagotovila poseben vlak, ki bo pripeljifl na Mirno, kjer se bodo
izletniki lahko vkrcali in odpotovali v Beograd. Na vlaku bodo dobili zajtrk in večerjo, v Beogradu pa jih bodo čakali avtobusi, s katerimi si bomo pomagali tudi pri ogledovanju Beograda in njegove okolice. Vse o izletu bo znano do 10. maja, že zdaj pa lahko rečem, da bo veljal okoli 1.000 dinarjev. V Beograd naj bi potovali 11. julija," je povedal Bojan Kolenc, ki ima največ nalog v zvezi z izletom.
Zanimanje za izlet je zelo veliko, kot kaže pa bo.prerastel v pravo politično manifestacijo, kateri bodo na Mirni dali tudi primerno zunanje obeležje. Vendar pa še niso znane vse podrobnosti. Vsekakor lahko rečemo, da bo mirenski izlet nekaj posebnega, saj ni tako lahko zbrati 600 izletnikov, kot kaže, pa je za tako veliko število prijav odločilen prav obisk Hiše cvetja, zadnjega počivališča predsednika Tita.
S
i
s
t
5
I
s
s
s
*
*
s
s
S
*
s
skupni
Hkrati _______ .._ _________
delih izvedena dela na nekaterih melioracijskih jarkih in pritokih. Dela bi bilo treba nadaljevati, vendar v tem planskem obdobju ni mogoče zagotoviti denarja za celotno izvedbo del. Kljub temu je Vodnogospodarsko podjetje iz Novega mesta na pobudo trebanjske zemljiške skupnosti in krajevne skupnosti Račje selo začelo dela za boljši pretok visokih voda in zmanjšanje zamočvirjenosti.
Kot je povedal tajnik Kmetijske zemljiške skupnosti inž. Janez Resman so bila dela začeta 10. aprila, končana pa bodo predvidoma do konca aprila. Narejeni bodo štirje
NA MIRNI SO NAŠLI PESMARICO
Nedavno izkopavanje jarka za živo mejo okoli mirenske osnovne šole je spet potrdilo, da je bilo na mirenskem koncu med NOB zelo živo dogajanje. V zemlji so namreč našli zakopano partizansko pesmarico iz leta 1943 in nekaj nabojev. Vse predmete je menda zakopal Vladimir Berce, zdaj pa so shranjeni v osnovni šoli. Kaj več o teh predmetih bomo poročali kasneje.
POMAGALI SO SI Z VITAMINI
Da delo pri popisovanju ni tako enostavno, lahko pokaže že primer trebanjske popisne komisije, ki sije morala pri delu pomagati z velikimi količinami vitaminov v obliki sadja in sadnih sokov, nekateri člani pa so jemali tudi apikompleks. Vprašanje pa je, če jim bodo stroške za ta poživila povrnili, saj so dandanes vitamini vse dražji.
PROSLAVA KRAJEVNEGA PRAZNIKA BO V RAČJEM SELU
Krajevni praznik krajevne skupnosti Trebnje bo letos potekal v znamenju praznovanja 40-letnice vstaje. V priprave na proslavo, ki jo narede vsako leto okoli 15. maja, ko praznujejo osvoboditev Trebnjega, so se vključile štiri krajevne skupnosti, ki so blizu Trebnjega. Ker je proslava vsako leto v drugem kraju, se letos dogovarjajo, da bi bila pri tovarni 1GK v Račjem selu.
melioracijski jaki v skupni dolžini okoli 500 metrov; hkrati bodo obnovili dosedanje jarke, ponovno obdelali nabre-žine in zasuli depresijska področja.
Pri delih pomagajo okoliški kmetje, ki bodo imeli nepo-sredt > korist od melioracije. ■Castelic je sicer rekel, da šlo do tega nekoliko vendar je vseeno zado-Tone Novak je izjavil, da so na začetek del komaj čakali, učinki pa se bodo poznali že prvo leto, saj bo pridelek še enkrat večji, pa tudi krma bo veliko boljša. Izboljšali se bodo lohodi na področja, kjer je rava že doslej dobra, a je ilo mogoče gospodarno iSčati, ker ni bilo mogoče [ preko močvirja.
J. S.
Ton:
je f
pozn
voljen
tudi
bila
ni
izko
voziti
Bogata bera
Pred prvomajskimi prazniki je v Trebnjem sklicanih kar pet sestankov — Priprave na lil. kongres samoupravljalcev
Za danes in jutri je v Trebnjem napovedana vrsta sej in razgovorov. Najprej bo ob 7. uri zjutraj razgovor za okroglo mizo o problematiki kmetijstva, ki ga je pripravil trebanjski klub samoupravljalcev. Ob 12. uri bo volilna seja občinskega sveta Zveze sindikatov, na kateri bodo med drugim pregledali delo v minulem obdobju, izvolili nove člane sveta in pregledali aktivnosti sindikata ob zaključnih računih. Hkrati bodo precej časa posvetili tudi pripravam na III. kongres samoupravljalcev, v zvezi s katerim je bilo organiziranih že nekaj razgovorov in akcij. Ob 14. uri popoldne bo seja občinske konference ZK, na kateri bodo mimo priprav na III. kongres samoupravljalcev govorili tudi o programu dela med 2. in 3. volilno konferenco. Tudi v petek, torej naslednjega dne, bodo v Trebnjem sestanki, saj bosta imeli seji skupščini skupnosti socialnega skrbstva in otroškega varstva.
TREBANJSKE NOVIC
DOLENJSKI LIST
V informiranju združiti moči
Za okroglo mizo kluba samoupravljalcev v Trebqjyem je Če bodo hoteli informiranje izboljšati, bo potrebno
Trebanjski klub samoupravljalcev je pretekli teden pripravil razgovor o problematiki informiranja. Razprava je zajela vprašanje informiranja tako v krajevnih skupnostih, kot tudi v združenem delu in delegatskem sistemu kot celoti.
Na začetku razprave je bilo teno. Veliko je primerov, da na sicer ugotovljeno, da neki siste-Mi informiranja obstajajo, vendar pa so med sabo nepovezani in premalo usklajeni. Rezultati nedavne ankete pa so še pokazali, da občani vse prevečkrat prisegajo n ustno informacijo, ki je pogosto nezanesljiva, saj Prihaja iz virov, ki jih sodobno Mformiranje ne pozna.
Za okroglo mizo o vprašanjih formiranja je razprava tekla fudi o ljudeh, ki se z informira-nleni ukvarjajo. To delo pogosto družbeno ni prav vredno-
teni področju delajo izključno amaterji, ki Pa imajo velike težave s pridobivanjem informacij. S tem v zvezi je bilo rečeno, da bo treba v vseh samoupravnih okoljih še zaostriti odgovornost vodilnih ljudi in predstavnikov samoupravnih organov. Njihova dolžnost je namreč, da informacije dajo, kar je določeno z zakoni.
Razpravljalci so na razgovoru sprejeli oceno, da v trebanjski občini še ne morejo biti zadovoljni. Moči so še vse preveč
tekla beseda o informiranju — za vso občino eno glasilo
razdrobljene, manjka strokovno usposobljenih ljudi, zaradi tega se zdijo tudi vsa informativna sredstva predraga in nedostopna. Prav zato bi morali s pomočjo Socialistične zveze zagotoviti usposabljanje kadrov, s tem pa tudi kakovost informiranja. Se posebno velik prispevek k informiranju pa bi bil, če bi jim uspelo pripraviti glaslo vseh delovnih organizacij in krajevnih skupnosti. Prav s takim glasilom bi namreč dosegli tisto, kar ta čas v trebanjski občini najbolj pogrešajo: kvalitetno, in učinkovito pripravljeno informacijo po zmernih cenah.
LOJZE PODBOJ
Največja naložba brez zamud
Investicija v nove proizvodne prostore Iskre v Semiču in Adlešičih vredna 239,5 milijona dinarjev — Začetek proizvodnje v Semiču še letos
Glavni smoter velike naložbe v semiški Iskri, katere prvo fazo prav te dni končujejo, je povečanje proizvodnje energetskih kondenzatorjev za kompenzacijo jalove energije. Hkrati pa se bo pove-* čala tudi proizvodnja elementov in filtrov za odpravo radiofrekven-čnih motenj.
. S to naložbo, katere vrednost znaša 201,5 milijona dinarjev, od tega bo gradnja veljala 113,9 milijona dinarjev, oprema pa
87,6	milijona din, se bo tudi
Za boljše delo zdravstvenega doma
Izboljšati delo DPO, urediti nagrajevanje po delu
V črnomaljski občini žc dalj časa skupina, ki jo sestavljajo najbolj odgovorni ljudje, obiskuje delovne in druge organizacije' ir krajevne skupnosti, skratka gredo v vsako okolje, kjer mislijo, da je tak obisk potreben in koristen. Na teh delovnih sestankih beseda teče o ekonomskem položaju, delu družbenopolitičnih organizacij, samoupravljanju, seznanijo se z uspehi pa tudi
t žavami in problemi pri delu. h amen obiska pa ni le seznanitev z vsem tem, marveč v prvi vrsti pomoč, reševanje takih in drugačnih težav.
Do sedaj so bili taki delovni obiski v Rudniku, Beltu, Kovinarju, Centru srednjih šol, v Iskri, krajevnih skupnostih Stari trg, Vinica. Prejšnji teden pa so obiskali črnomaljski zdravstveni d om, kjer je beseda tekla o med-s bojnih odnosih, vlogi družbe-r apolitičnih organizacij, o bolj-; m organiziranju dela v tem
'-članskem kolektivu, sistemu i igrajevanja po rezultatih dela.
’ rko se' seveda niso mogli izog-i ti vprašanju odnosa med regij-s imi skupnimi službami in črnomaljskim zdravstvenim domom, pogovor je nanesel na izboljšanje dela in uslug.
V zadnjem času je na raznih področjih dela v zdravstvenem domu opazen precejšen napredek. Izkazalo pa se je, da gre še v :dno za nepoznavanje vloge subjektivnih sil, zato kolektiv še ri tako homogen, kot bi moral biti, v posameznih, akcijah pa se t .'lo zgodi, da družbenopolitične c rganizacije ne nastopajo t lotno.
Eden od dogovorov, sprejetih r a tem sestanku, zadeva nagrajevanje po delu. Le-to sedaj ni i strežno urejeno in prav to je vir marsikateremu nesoglasju. To je treba čim prej urediti, s tem pa se bodo gotovo izboljšale tudi usluge in odnos do ljudi. Prav tako bo treba bolje urediti dežurstvo.
Poudarili so tudi, da morajo letos kljub temu da ne bodo povečevali števila zaposlenih nad dogovorjeno mejo, zelo skrbno
ispodariti, če hočejo tako kot
l ini pozitivno zaključiti leto.
A. B.
povečal že doslej kar precejšen Iskrin izvoz, povečala se bosta produktivnost in ekonomi č nost, največja delovna organizacija v občini je spet naredila pomemben korak naprej pri usmeritvi v razvojno in tehnološko intenzivno proizvodnjo. Ne nazadnje pa je treba omeniti v zvezi s to naložbo tudi uvajanje lastnega znanja v proizvodnjo, velik del potrebne opreme pa so izdelali v njihovem tozdu Mehanski deli in naprave.
Z gradnjo novih proizvodnih prostorov so začeli lansko spomlad in to je edina večja naložba v občini, ki teče brez zamud. Ker vse kaže, da bo šlo tudi naprej tako, računajo da bo proizvodnja v novih prostorih
stekla proti koncu leta, saj bodo začeli nameščati opremo takoj po proslavi 30-letnice Iskre.
Iz temeljne organizacije Energetski kondenzatorji bosta v kratkem nastala dva tozda: sedanji Energetski kondenzatorji in Elementi za odpravo motenj. Del proizvodnje novega tozda EOM pa bo tekel v obratu v Adlešičih. Za gradnjo proizvodne dvorane v Adlešičih je vse pripravljeno, podpisana je tudi že pogodba s črnomaljskim Go-kom. Investicija v Adlešičih bo veljala 38 milijonov dinaijev. Ko bo gradnja končana, se bo število zaposlenih v obratu v Adlešičih podvojilo, tako da bo znašalo okoli sto. Do konca srednjeročnega obdobja računajo, da se bo število zaposlenih v Iskri od sedanjih 1.500 povečalo na kakih 1.700, vendar največ na račun novih zaposlitev v Adlešičih.
A. BARTEU
NAJVEČJA SE ŠIRI — Z gradnjo novih prostorov se bodo proizvodne površine Iskre v Semiču povečale kar za 7.000 kvadratnih metrov, od 9.550 na 16.550 m2. Iskra, kije že lani ves svoj uvoz pokrivala z izvozom, bo z novo naložbo izvoz še povečala.
MLADINSKA POLITIČNA ŠOLA
Z udeležbo na zadnji mladinski politični šoli organizatorji niso zadovoljni, saj še je niso udeležili vsi, katerim je bila namenjena; tako je bila iz mladinskih osnovnih organizacij le 50-odst. udeležba. Predavanja so bila na splošno dobra, še bolj pa bi morali povezati teorijo s prakso. *Zato bodo v Črnomlju že sedaj začeli pripravljati program te šole za prihodnje leto, mladinske osnovne organizacije pa naj bi tudi čimprej določile kandidata, ki se bo udeležil te oblike idejnopolitičnega mladinskega izobraževanja.
VRTEC TUDI POPOLDNE ?
V vzgojnovarstvenem zavodu v Črnomlju so v začetku leta izvedli anketo o potrebi po popoldanskem varstvu otrok. Največ zanimanja za to varstvo je v Semiču, kjer bi 9 otrok, ki sedaj še niso v vrtcu, potrebovalo popoldansko varstvo vsak dan, 16 otrok pa vsak drugi teden. Imenovali so posebno komisijo, ki bo proučila možnosti za uvedbo popoldanskega varstva. Ka-dfovsko je to izvedljivo, denar pa naj bi zagotovila skupnost otroškega varstva. Če bodo to zadevo izpeljali, bi oddelek za popoldansko varstvo odprli jeseni.
DEVET PRIZNANJ OF
Ob letošnji 40-letnici Osvobodilne fronte bodo v črnomaljski občini podelili devet priznanj OF. Ta visoka priznanja bodo podelili 30. aprila na osrednji občinski proslavi v počastitev jubileja OF in 1. maja, ki se bo začela ob 20. uri na prostoru za juijevanje v Črnomlju. Občinska priznanja OF bodo dobili: Gasilsko društvo Črnomelj, OO ZSMS Draga-tuš, Niko Cvitkovič iz Adle-šičev, Stanko Weiss iz Črnomlja, Anton Poč iz Semiča, Anton Šuštaršič-Tine iz Ljubljane, Alojz Gabrovec s Stražnega vrha, Silvester Mihelčič starejši iz Metlike in Jože Regina iz Kota pri Semiču.
ČRNOMALJSKI DROBIR
KOGA JE NAJBOLJ TRESLO -Zadnji potres v Črnomlju sicer ni naredil kakšne omembe vredne škode, je pa marsikoga krepko prestrašil. Tresenje, žvenket šip in majanje pohištva res niso prijetne stvari. Marsikdo je tudi zaradi velikega presenečenja, pomešanega^ večjim ali manjšim ščepcem strahu, obstal kot vkopan in čakal, kaj bo. Očitno-je bilo med najbolj prisebnimi nekaj uslužbenk banke, ki so bile menda v hipu na planem. Če so blagajno zaklenile se pa ne ve ...
MRAZ PREGNAL GOSTE - Brž ko so začeli streči na dvorišču črnomaljskega gradu, kjer ljudje ob to| em vremenu radi posedajo, se je nei avadno toplo vreme sprevrglo v prt /i mraz, ki je seveda takoj pre >nal goste v tople gostinske sobe. Mr za in snega, ki se je mesta sicer og,- 1, pobelil pa okoliške kraje, so se najbolj bali vinogradniki in sat arji vendar na srečo ni bilo ški le.
PESTRA SOBOTA - Zadnjo soboto se v Črnomlju res niso mogli pritoževati nad pomanjkanjem zabave Tako sta bila plesa v disko klubu, v menzi „Betr' pa so ples pripravili tamkajšnji mladinci in člani karate kluba. V hotelu Lahinja pa so gostovali Metličani s kabaretnim večerom „V vinu so recnica, ženske in ljubezen".
V VINICI PA NE - Manj pestro pa je bilo v Vinici, kjer tudi ob sobotah prirejajo ples v tamkajšnjem gasilskem domu, igra pa ansambel Karavana. Tokrat so kljub pogodbi in kljub temu da so plakati že od srede naprej vabili na ples, gasilci v petek sporočili, da v soboto plesa ne bo. Marsikdo je prišel r i-iu .f, mladina pa je bila še ob to zabavo. Vinica tako kol številni drugi belokranjski kraji res ne slovi po razvitem zabavnem življenju!
ŠOLARJI O SPLOŠNEM LJUDSKEM ODPORU
9. maja bo v vseh osnovnih šolah v črnomaljski občini in v centru srednjih šol tekmovanje iz znanja in veščin s področja SLO in DS. Učenci 7. in 8. razredov in dijaki CSS se bodo pomerili v topografiji z orinetacijo, poznavanju puške, znanju iz prve pomoči, odgoverjati pa bodo morali še na vprašanja s področja SLO in DS. Najboljše tri ekipe se bodo 15. maja udeležile občinskega prvenstva.
m
DA BO PRAVA SMER — Podzemeljski šolaiji so se na zadnji športni dan skrbno pripravljali. Športni dan je bil posvečen v prvi vrsti obrambnim aktivnostim v okviru akcije NNNP. Za orientacijski pohod je treba dobro poznati vse „skrivnosti“ kompasa, kar fantom res ni delalo veliko preglavic.
DOLGA POT DO POHIŠTVA
Če si hoče človek v metliški občini opremiti stanovanje, se ta stvar lahko kaj dolgo vleče. Vendar tokrat za dolgo dobavo ne gre kriviti metliških trgovcev, marveč dobavitelje. Na naročeno pohištvo je treba v Metliki čakati tudi po štiri mesece in več, tako da se neredko zgodi, da imajo v trgovini opraviti s stranko kar po pol leta.
PO GNOJILA ČEZ KOLPO
Medtem ko na slovenski strani Kolpe močno primanjkuje umetnih gnojil, jih je menda v trgovinah na hrvaški strani dovolj. Brž ko so to zvedeli kmetje in polproletarci, so seveda stopili čez sicer na redko posejane mostove čez Kolpo. Ljudem ni žal, če morajo za umetna gnojila porabiti kakšen dan dopusta in plačati prevoz do doma, saj je znano, da se danes brez teh gnojil ne da kmetovati.
Čim širši krog, tem boljši plan
Kljub vidnemu napredku pri nastajanju in sprejemanju planov še vedno pomanjkljivosti — Zamude, ozki strokovni krogi — Težka gradiva republiških SIS
Ena najpomembnejših nalog sindikata v metliški občini v lanskem letu je bila vezana na priprave in sprejem letnih in srednjeročnih planskih dokumentov. Temu pomembnemu vprašanju je občinski sindikalni svet lani posvetil veliko pozornosti, usmeijal in spodbujal je delovanje sindikalnih osnovnih organizacij od priprav preko obravnav do sprejema srednjeročnih planskih dokumentov.	,
Tako delo sindikata in drugih samoupravnih in družbenih dejavnikov je gotovo v veliki/neri pripomoglo, da so na področju družbenega planiranja v občini v primerjavi s prejšnjimi leti naredili velik korak naprej. Seveda pa tudi tokrat ni šlo vse tako, kot bi želeli, saj je zlasti v procesu nastajanja planskih dokumentov bilo še precej pomanjkljivosti.
PET SINDIKALNIH „BOJKOTOV”
V metliški občini so v predvidenem roku, do konca februarja, izvedli letne članske sestanke v 19 sindikalnih osnovnih organizacijah, marca pa še v šestih. Iz večine osnovnih organizacij so na občinski sindikalni svet poslali poročila oziroma zapisnike teh sestankov. Kljub večkratnim opozorilom pa članskih sestankov niso izvedli v petih osnovnih organizacijah, in sicer v Novotehni, Metalki, Viatorju, pri zasebnih obrtnikih in v TGP -komunalno gospodarstvo.
ZVEZA PRIJATELJEV MLADINE
. Na zadnji razširjeni seji izvršnega odbora predsedstva OK SZDL v Metliki so govorili tudi o možnosti za ponovno oživitev in delovanje občinske Zveze prijateljev mladine; Društva prijateljev mladine so v večjih krajevnih skupnostih že formirali. Na seji je bil govor tudi o poživitvi dela občinskega odbora Rdečega križa in RK v krajevnih skupnostih.
PRIPRAVE NA ZAKLJUČNO AKCIJO NNNP
V metliški občini potekajo inten zivne priprave na zaključni del akcije „Nič nas ne sme presenetiti," ko bodo preverili rezultate celoletnega usposabljanja vseh nosilcev obrambnih priprav. Predpostavka je sicer enotna neposredna vojna nevarnost, ki pa jo bodo v posameznih okoljih še dopolnjevali.
Tako skoraj nikjer niso dosledno upoštevali zastavljenih rokov, Do zamud je prihajalo zlasti v začetku, kar pa je povzročilo, daje kasneje zmanjkovalo časa za zaključne, najpomembnejše faze v procesu nastajanja in sprejemanja teh pomembnih dokumentov. Te zamude se niso kasneje kazale samo v slabši kakovosti razprav o planskih dokumentih, marveč je trpelo tudi usklajevanje med posameznimi nosilci planiranja.
Prav tako na sindikatu niso zadovoljni, ker je pri pripravi planov sodelovalo premalo delavcev, saj so ti dokumenti nastajali v glavnem v ozkih strokovnih krogih. Tak odnos pa ima lahko zelo resne in neprijetne posledice, kajti razprava je premalo obravnavala bistvena vprašanja bodočega razvoja. Tako so bili plani sicer formalno sprejeti, pri tem pa so lahko ponekod zanemarili njihovo globljo vsebino in celovitost, zaradi česar se lahko zgodi, da bo odgovornost in
zavzetost delavcev za uresničitev teh planov manjša.
Posebno vprašanje pa so samoupravni sporazum: o temeljih planov zlasti republiških interesnih skupnosti. Tu gre v prvi vrsti za njihovo obsežnost in težo v pravem pomenu besede, saj jih je bilo na kile, njihova strokovnost pa je večkrat mejila na nerazumljivost. Poleg tega je bil čas za javno razpravo o teh sporazumih prekratek, postopek glasovanja za njihov sprejem pa nepojasnjen.
. A. B.
VSI NA OČIŠČEVALNO AKCIJO!
Jutri ob 15. uri se bo v vseh krajevnih skupnostih v metliški občini začela očiščevalna akcija. Izvršni svet poziva krajane, naj se v čim večjem številu udeleže akcije in tako pripomorejo k lepšemu videzu svojega okolja. Ljudje so tudi sicer dolžni očistiti okolico svojih bivališč, varstvo okolja pa je naloga slehernega občana. V akcijo se naj vključijo tudi društva, družbene organizacije, delovne organizacije in drugi.
MARIJA VUKMANIČ, DELEGATKA ZA KONGRES
Na včerajšnji program-sko-volilni seji občinskega sveta Zveze sindikatov v Metliki, na kateri so v prvi vrsti pregledali uresničevanje programskih usmeritev v preteklem letu, so za delegata na 3- kongresu samo-upravljalcev Jugoslavije iz metliške občine izvolili družbenopolitično delavko Marijo Vukmanič, vodjo kontrole kvalitete in tehničnega servisa v Beti - tozd Kodranka in volna.
O NALOGAH KRAJEVNIH KONFERENC
Na zadnji seji s predsedniki krajevnih konferenc SZDL v Metliki je beseda tekla o pripravah na volitve prihodnje leto in o nalogah Socialistične zveze pri tem, o javni razpravi o dopolnitvah in spremembah statuta SZDL ter o nalogah organizacij SZDL v zvezi s tem. Več pozornosti so posvetili še pripravam na 3. kongres samoupravljalcev in vključevanju krajevnih konferenc in krajevnih skupnosti v te priprave, ko naj v prvi vrsti ocenijo delovanje delegatskega sistema v svojih okoljih ter povezovanje in združevanje dela med krajevnimi skupnostmi in združenim delom.
SPREHOD PO METLIKI
Razstava vin v Semiču1
Tudi več drugih kulturnih in zabavnih prireditev
Letošnja razstava belokranjskih vin v Semiču, že peta po vrsti, se bo Začela v soboto, 25. aprila, ob 9. uri v semiškom prosvetnem domu, kjer bo skupščina Društva vinogradnikov Bele krajini- in na kateri bodo uradt.il '"i podelili medalje in pri/nanju.
Uro zatem bodo v kleteh stavbe, v kateri je muzejska zbirka, odprli razstavo vin, hkrati pa bo moč vina tudi pokušati. 1’oleg glavne prireditve ho, tako kol vsako leto, še več drugih. Tako bo v gasilskem društvu pripravilo razstavo semiško Čebelarsko društvo, v osnovni šoli bodo na ogled dela belokranjskih likovnih samorastnikov;
hkrati bo v šoti tudi razstava ročnih in likovnih del učencev semiške šole. Popoldne bo veselica, na kateri bo za ples igral Ansambel Jerko, zvečer pa bo v prosvetnem domu kviz mladih vinogradnikov in kulturni program.
V nedeljo ob 9. uri bo šel od šole do prosvetnega doma sprevod ; prikazom belokranjskega vfnogNidništva > prejšntih časih m sedaniem času. Nato bo v prosvetnem domu vinogradniško in čebelarsko predavanje. Zvečer bo koncert Dolenjskega okteta ter kabaretni večer ,,V vinu so resnica, ženske in ljubezen" ludi v nedeljo popoldne bo veselica.
25.	APRILA SE BO ZGODILO V TEM NAŠEM KONCU marsikaj zanimivega: ekipa Metličanov bo nastopila v Trefaltovi televizijski oddaji Srečanja, v telovadnici osnovne šole bo boksarski turnir — prvič v zgodovini mesta ob Kolpi, ta večer bodo podelili v kulturnem domu Edvarda Kardelja priznanja Osvobodilne fronte pa še Metliški mešani pevski zbor bo imel celovečerni koncert. Pestra sobota vsekakor!
PA IMAJO TRI VOZLE na jeziku vsi tisti, ki so dvomili o koncu del na igriščih ob delovni organizaciji Beti! - Asfalt je položen, urediti pa bo treba še okolico in nekaj malenkosti. Ob vsem tem je upati le to, da bodo igrišča zasedena in da ne bodo služila zgolj okrasu. Organizatorje športno -rekreativne dejavnosti v delovnih organizacijah čaka torej še veliko dela, saj bodo morali počasi navajati ljudi k razgibavanju.
PONOVNO ODPRTA GOSTILNA Marije Badovinac - Zaradi prenovitvenih del nekaj časa niso stregli gostom, zdaj pa je spet živahno. Še posebno so veseli kegljači, saj se jim ni treba voziti v Semič ali v Ozalj. Kegljišče, keglje in kroglo imajo pred nosom, m če znajo še metati, je užitek popoln.
MLADI GROZIJO, da bodo pripravili na predvečer 1. maja na Veselici kres, kakršnega krajanstvo, rojeno po vojni, še ni videlo. Baje bo program povsem izviren, nekaj pa se šušlja tudi o bakladi, o sprevoau, ki naj bi krenil iz mesta na griček nad njim. Vse lepo in prav, samo da ne bo tako kot pred dvema letoma, ko je zagorela namesto kresa slamnata streha, ki pokriva sod, v katerega se lahko zvleče tudi do dvajset belokranjskih pijandur.
metliški tednik
				.—j ■.Ulil LumimiBi.Li ii
				
Preudarneje deliti dohodek
Osebni dohodki bodo naraščali za 5 odstotkov počasneje od dohodka, sredstva za SIS pa v večini primerov celo za 10 odstotkov počasneje
Na zadnji seji zborov občinske skupščine Kočevje so delegati z nekaterimi dopolnili izglasovali predlog plana občine do leta 1985 in predlog izhodišč za letos, proračun občine za letos in več drugih odlokov, predlogov in drugih zadev.
^ed. sPrejemom je največ dopol- Sprejeta izhodišča pa med drugim mldoživel predlog izhodišč družbe- določajo, da bodo letos sredstva za noeKonomski politiki in razvoju občine za letos. Tako je bilo sklenjeno, da bodo sredstva za splošno porabo naraščala 30 odstotkov počasneje kot dohodek, medtem ko je bilo prvotno predlagano le 15-odstotno zaostajanje.
Sprejeto je bilo tudi dopolnilo, da je treba natančneje določiti, kateri vodovodi bodo grajeni letos. Tako se novo besedilo tega dela izhodišč glasi, da bo dokončan vodovod Stari kog -Smuka, nadaljevala se bo gradnja regionalnegvodovoda, urejena bo vodovodna povezava višjih območij Trate in Šalke vasi, zgrajen pa bo tudi vodovod za Koprivnik.
Sprejetih je bilo tudi več dopolnil, ki zadevajo ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito.
predvidenih tudi v kmetijstvu, na področju trgovine pa dokončanje razširitve Name in izgradnja novega poslovnega prostora na Trati.
osebne dohodke v globalu naraščala za 5 odstotkov počasneje od rasti dohodka; sredstva za zadovoljevanje skupnih potreb, oblikovana v odnosih svobodne menjave dela pa 10 odstotkov počasneje od rasti dohodka (to ne velja za pokojninsko in invalidsko zavarovanje). Sredstva za izobraževanje bodo naraščala pospešeno, vendar ne hitreje kot dohodek.
Med investicijami so za letos načrtovane: obnova in posodobitev obrata „Smola 1“ v Melaminu, dograditev in dopolnitev obrata „Sintep“ v Opremi, dograditev nove pekarne, izvedene pa bodo tudi priprave za gradnjo novega obrata ivernih plošč v LIK. Več investicij je
OB TORKIH NE OB STRELIŠČU! _
Od prvega maja dalje bodo vsak torek od 15. do 19. ure na kočevskem strelišču vaje v streljanju z vojaško puško, in to za člane strelskih družin, lahko pa pridejo tudi drugi občani.
Zaradi strelske vadbe naj bi takrat ljubitelji rekreacije ne uporabljali bližnje trim steze pa tudi sicer naj bi se občani ne zadrževali preblizu strelišča.
Grade smučarski skakalnici
Cez pet let poleg sedanje 50-metrske še 80-metrska smučarska skakalnica - Tak je načrt Dolgovaščanov
Na pobočju Mestnega vrha v Dolgi vasi pri Kočevju so te dni začeli preurejati sedanjo 50-metrsko smučarsko skakalnico, poleg nje pa graditi še novo, 25 metrsko, za mladince in pioniije. Računajo, da bodo obe dokončali do jeseni. Dela bodo veljala okoli 300.000 din, od katerih bo nekako tretjino prispevala krajevna skupnost ,Jvan Omerza" Livold, ostalo vrednost pa predstavlja prostovoljno delo in prispevki OZD.
Člani izvršnega odbora smučarskega kluba Kočevje inž. Anton Piškur, ki tudi vodi dela, in 70-letni Janko Kurtalj, ki še vedno rad pomaga mladini po svojih močeh, sta povedala, da bodo 50-metrsko skakalnico preuredili tako, da bo brez posebnih dodatnih del sposobna za skakanje že, ko bo zapadlo 20 do 30 cm snega. Predvsem bodo izboljšali doskočišče. Razen tfga bodo uredili tudi iztek in ograjo okoli njega, da bodo gledalci bolj varni.
Delovne akcije imajo ob sobotah in nedeljah. Na delo prihaja 35 do 40 skakalcev iz Dolge vasi, ki jih organizira za delo Bojan Mule. Pomoč v delu pa so obljubili tudi člani smučarskega kluba Kočevje, za katere pričakujejo, da bodo to svojo obljubo izpolnili prihodnje sobote in nedelje.
Obe skakalnici. 50- in 25-metrska, bosta ‘v naravnem okolju. Graditelji še posebno varujejo drevje in drugo, z deli pa hite te dni zato, da bi doskočišče uredili, še preden bi trava bujno pognala, da se bo prijela.
»Dolenjski list« v vsako družino
Skakalci iz Dolenje vasi predvidevajo, da bodo imeli čez 5 let že okoli 30 skakalcev v vseh starostnih razredih. Do takrat nameravajo zgraditi poleg sedanjih dvdi skakalnic še tretjo, 80-metrsko. Pravijo, da posebnega dela z njeno gradnjo ne bo, saj je tu teren tako nagnjen, da prav ustreza gradnji skakalnic.	j p
DVAJSET LET PRAPORA BORCEV
Ob dvajsetletnici vstaje naših narodov leta 1961 je krajevna organizacija ZZB NOV Kočevje razvila prapor. Botroval mu je Nace Kamičnik, kočevski prvoborec in družbenopolitični delavec, razvil pa ga je takratni predsednik krajevne organizacije ZB, zdaj že pokojni Ivo Vidoševič.
Letos bomo praznovali 40-letnico vstaje. Sloga, tovarištvo in bratstvo sta nam še vedno zelo potrebna, zato predlagam, da bi se letos ob praporu borci ponovno zaobljubili, da bodo šli po poti, ki nam jo je začrtal tovariš Tito, in da bi na svečanosti pripeli na prapor spominski trak.	A.	ARKO
PREUREJAJO SKAKALNICO — Večjo skakalnico v Dolgi vasi
preurejajo po načrtu Alojza Jevšenaka tako, da bo bolj vama in da bo sposobna za skakanje že pri 20 do 30 cm snega. Tako ne bo več treba voziti sneg na doskočišče. (Foto: Primc)
Z mlekom trenutno izguba
Bolje bo, ko se bo začela paša dobrih gospodarskih rezultatov
Težave pa tudi nekaj Preveč uslužbencev
Če bomo bolje gospodarili, se pravi, če bomo izboljšali gospodarske razmere, bomo s tem izboljšali tudi politične razmere. Prizadevanje v tej smeri je glavna skrb vse družbe
DROBNE IZ KOČEVJA
LUKNJA ČAKA POPRAVILA -Na levi strani mostu v smeri proti Rudniku še vedno zeva skoraj poldrugi meter dolga luknja. Nekdo je podrl tak kos litoželezne ograje. Kdo jo je zrušil, ne vemo, zelo
obdan
vprafuja
advad odgovarja
— Zakaj vedno več občanov obdeluje vrtičke in se zanima za „flance”.
— Ker jih vedno več spoznava, da od „flancanja“ okoli zelenega plana ni otipljivih koristi.
verjetno pa tega ni storila kakšna mlada mamica z otroškim vozičkom. Ograjo bi morali čimprej ustrezno popraviti ali vsaj kako drugače zavarovati luknjo, da ne bi mogel skoznjo pasti otrok ali odrasel pešec. Ce bo prišlo do nesreče, bomo iskali vse vrste izgovorov, v čemer smo mojstri.
MLAKA PRED TRŽNICO - V vdolbini posedenega asfalta pred tržnico se nabira ob deževju voda, ob suši pa nesnaga. Luža in nesnaga mestu nista v okras, še posebno pa ne tržnici, kjer prodajajo sadje in povrtnino, in Likovnemu salonu, ki je v zgornjih prostorih tržnice.
UNIČENA CESTA - Asfaltirana Kidričeva cesta je tako poškodovana, da je že nevarna avtomobilom in pešcem. Tu se je na mnogih mestih asfalt močno posedel, da so na cesti in pločnikih velike in nevarne luknje, za nameček pa so za dodatne luknje poskrbeli še razni prekopavalci asfalta.
in tudi družbeno-političnih organizacij, se pravi tudi SZDL. 'To so ugotovili; na nedavni seji predsedstva občinske konference SZDL Kočevje, na kateri so med drugim razpravljali o gos-podaijenju v občini lani.
Nadalje so ugotovili, da sta minulo poslovno leto zaključila z izgubo Zidar (2,690.000 din) in Elektro (670.000 din). Težave zaradi dobave surovin imajo v Itasu in Inkopu, zaradi deviz pa v Melaminu. Zaradi podražitve močnih krmil je z mlekom izguba, vendar računajo, da bo bolje, ko se bo začela paša. V ostalih OZD ni posebnih večjih težav. Ugotovili so, da zelo uspešno posluje Trikon, ki je bil pred leti v izgubi.
Podatki kažejo, da kočevsko gospodarstvo namenja za delovne skupnosti skupnih služb kar 14,6 odstotka dohodka, medtem ko ga namenja slovensko gospodarstvo občutno manj, in sicer le 9 odstotkov. Ob tej ugotovitvi so razpravljala poudarili, da je treba zaposlovanje v neproizvodnih dejavnostih zmanjševati, razen tega pa tudi bolje nagrajevati proizvodne poklice. Seveda je treba prej napraviti ustrezne analize stanja. Opozorili so, da ponekod tudi nekatere proizvodne delavce vodijo v delovnih skupnos tih skupnih strokovnih služb.
Razpravljali in sklepali so še o nekaterih drugih zadevah, kot o sklepih in stališčih nedavne problemske konference o društvih, o predlogih za letošnje srebrne značke 01-’, težavah v zvezi s pridobitvami dokumentacije za gradnjo hiš in drugem.
J P
'iFMSP? J
' ■■■	'	J
CENEJŠA TOPLOTNA ENERGIJA - Na fotografiji je novi energetski objekt v Ribnici, ki bo za kuijavo uporabljal tudi lubje in druge neuporabne lesne odpadke Melesa in Inlesa, ogreval pa bo še Riko. Potrebe po nafti za kurjenje bodo z izgradnjo novega objekta za polovico manjše, kot so bile doslej. Nekateri predlagajo, naj bi vsaj zdaj, če niso že prej, skušali skupaj s stanovanjsko skupnostjo proučiti možnost ogrevanja stanovanj na trgu Veljka Vlahoviča iz tega objekta. (Foto: Primc)
SLABI HLEVI
Veterinarska inšpekcija je pregledala vse hleve za govejo živino oz. mlečno proizvodnjo v ribniški občini. To je potrebno, da bi jih lahko registrirali za oddajo mleka. Veliko proizvajalcev mleka bo prejelo odločbe o odpravi higienskih pomanjkljivosti, saj ni malo takih hlevov, ki že zdaj ne bi smeli proizvajati mleka za javno porabo.
MALO OSTAJA
Po prvih podatkih o gospodarjenju letos v ribniški občini kaže, da je dohodek narasel za četrtino (v republiki za nekoliko manj), obveznosti iz dohodka pa za več kot polovico. Čisti dohodek je letos zato večji le z.a okoli 16 odstotkov, skupna poraba v tozdih za 13 in sredstva za razširitev materialne osnove dela za 6 odstotkov. Zaradi vsega tega bo treba sprejeti nekatere ukrepe, med drugim tudi dopolnila k nekaterim samoupravnim sporazumom, kar pomeni, da bi gospodarstvo za nekatere SIS prispevalo manj.
Poklic, ki izumira
Pri osemdesetih še dela
Janez Puželj z Opekarske ceste v Ribnici je star 79 let, a še vedno z veseljem že 63 let opravlja svoj čevljarski poklic; poklic, ki izumira.
„Vprašate, zakaj se mladi ne odločajo za čevljarski poklic. Kdo bo danes delal po 14 ur na dan, da bi se dostojno preživel. Vidite, čevljar mora delati najmanj toliko, če hoče primerno zaslužiti.” Tako pove Janez, ki kljub pezi let uspešno opravlja svoj poklic, ki se gaje začel učiti leta 1914.
<r
PRIZADEVNI OSEMDESETLETNIK - Janez Puželj pozna le delo in prav po zaslugi dela je še danes živahen in priden, zaradi česar ga stranke pohvalijo. (Foto: M. Glavonjič)
„Čevljarili smo včasih drugače, kot danes. Prej sem z vajenci hodil po hišah. V hiši smo ostali po teden dni, včasih manj, včasih več, in delali za člane družine nove čevlje. Delali smo od jutra do noči.”
Dovoljenje za samostojnega obrtnika je dobil leta 1925 in ga je imel vse do leta 1970, ko je bil upokojen. Pri delu mu je veliko pomagala žena, posebno takrat, ko so doma izdelovali po 10 parov čevljev na teden. Takrat so bili čevlji ročno izdelani, saj tovarn čevljev še ni bilo. Usnje je bilo takrat boljše in čevlje je nosil človek po več let.
Janez ima delo še danes. Strank je toliko, da je dela za sproti. „Če hočeš zaslužiti, moraš delati ves dan, posebno še, ker je pokojnina bolj majhna, za cigarete in kakšna dva deci”, pravi malo za šalo, malo zares Janez, ki je med vojno preživel leto in pol v internaciji na Rabu, po kapitulaciji Italije pa je delal čevlje tajno za partizane, kar ga je skoraj veljalo glavo. Bil je že določen za ustrelitev, a je bil zadnji hip rešen.
______________M.	GLAVONJlC,
Še kino klub
Ribniški Foto klub „Jože Petek” se bo preimenoval v Foto-kino klub Jože Petek. To so člani kluba sklenili na nedavnem občnem zboru, na katerem so tudi ugotovili, da je med člani vedno več zanimanja za film.
Na zboru so sklenili tudi, da bodo pridobivali še nove člane. Izvedli bodo tečaj zanje, kar bo ena izmed glavnih nalog kluba. Danih je bilo tudi več predlogov, kako bi klub še bolje delal.
Na zboru, ki mu je prisostvoval tudi predstavnik Foto-kino zveze Slovenije Tine Arko, so obširneje spregovorili tudi o denarnih težavah kluba. Predlagano je bilo, naj bi jih reševali v tesnem sodelovanju z občinsko zvezo za tehnično kulturo in zvezo kulturnih organizacij.
Veliko besed, a malo mesa
Ni posojil za dve hlevski skupnosti in 12 kmetov, zato število majhnih kmetij še ne bo upadlo
da bo za njegov razvoj na razr j-lago več denarja, in to pod ugodnimi kreditnimi pogoji.
Zgodilo se je namreč celo nasprotno. Že odobrena bančna posojila so „zmrznila”. Banka je kmetijce obvestila, da že odobrenih 60 posojil za usmerjene kmetije ne bo in da lahko prva pričakujejo šele avgusta 1982. Zaradi 'sega tega bodo v ribniški občini pridelali manj hrane, kot so načrtovali, saj je med najprej odobrenimi, kasneje pa zavrnjenimi oz. odloženimi zahtevki več takih za ureditev sodobnih hlevov za 20 in več stojišč. Zaradi vsega tega bo v ribniški občini ostalo letos neobdelane precej zemlje.
JOŽE PRIMC
„0 kmetijstvu oz. zelenem planu veliko govorimo, malo pa zanj naredimo," ugotavljajo v ribniški občini.
Kmetijska zadruga Ribnica je v prvih mesecih letos imela za 7 odstotkov manj odkupljenega mleka kot v enakem obdobju lani, za 36 odstotkov manj odkupljenega mladega pitanega goveda in za 52 odstotkov manj odkupljenega klavnega goveda. Kmetje so sklenili z zadrugo tudi za 42 odstotkov manj pogodb kot lani.
Zadruga sicer ponuja kmetom—kooperantom za okoli 40 odstotkov višje cene kot lani, a se je hkrati material (krmila, gnojila itd.) podražil za okoli 100 odstotkov, energije in rezervni deli pa za okoli 150 odstotkov. Zaradi vsega tega kmetje ne verjamejo dosti, da se kmetijstvu obetajo lepši časi in
KONČNO OTROŠKO IGRIŠČE - Tudi otroci na Prijateljevem trgu v Ribnici so pred kratkim dobili svoj kotiček za igranje in razvedrilo. Veselje otrok je veliko in njihovo igrišče je vedno polno. (Foto: M. Glavonjič)
Živahno v domu JLA
Ta mesec bo v Domu JLA v Ribnici živahno. Doslej se je v njem zvrstilo več zanimivih predavanj, med katerimi naj omenimo „Sred-njeročni načrt razvoja SFRJ”, ..Srednjeročni načrt razvoja ribniške občine” in „Novi zakon o cestnem prometu.”
Preživeli borci prve ribniške čete in Cankarjevega bataljona so pripravili razgovor z učenci osnovne šole „Dr. France Prešeren” iz Ribnice. 24. aprila bo literarni večer o delih tovariša Tita, 29. aprila pa je na programu dokumentarni film ,.Zadnje slovo od Josipa Broza-Tita.”
V okviru glasbeno-zabavnih prireditev so se poslušalcem predstavili člani zabavnega ansambla „Hazard” z gostjo Dado Topič. Za ljubitelje bosanske glasbe pa je pel Zaim Ima-movič.
Razen tega je bilo in še bo več zanimivih tekmovanj, in sicer v kegljanju, streljanju, namiznem tenisu in šahu.
M.G.-č
RIBNIŠKI ZOBOTREBCI
SPET POŽARI - Pred kratkim je gorela trava in del gozda na območju Brega. Gasilci so požar hitro omejili. Požarje opozorilo, da moramo biti v toplih dneh previdnejši, saj se suha trava in grmovje hitreje vnameta. Zato je že zdaj potrebno pregledati, če so protipožarni aparati in druga gasilska oprema v redu in na svojih mestih. Seveda morajo biti pazljivejši tudi obiskovalci gozdov.
MANJ ČLANOV AMD - Na nedavnem občnem zboru AMD Ribnica so med drugim ugotovili, da imajo letos manj članov, kofso jih imeli lani. Tudi število kandidatov za tečaje bodočih voznikov motornih vozil nazaduje. V letu 1979 se je prijavilo za tečaje 276 kandidatov, lani pa le še 184. To je posledica višjih cen avtomobilov in goriva, pa tudi težkega gospodarskega položaja in delnega upada življenjske ravni.
MLADINA BO SPET DELALA -Ribniška mladina bo letos sodelovala na več mladinskih delovnih akcijah. Predvsem bodo izvedli več enodnevnih delovnih akcij za ureditev posameznih območij Ribnice. Sodelovali bodo tudi na republiški delov-
ni akciji, za katero so že začeli zbirati brigadirje.
PLAVALNI BAZEN ZAPRT -Ribniški plavalni bazen spet ne dela. Zaprli so ga, ker je nastala napaka na sistemu za dovajanje vode. Zastoj bo trajal verjetno dalj časa, ker je potrebno posredovanje izvajalca del oziroma njihovega pogodbenega sodelavca. Za plavanje je v Ribnici kar precejšnje zanimanje, zato je škoda, daje bazen zaprt.
— Slišal sem, da je ribniški plavalni bazen zaradi okvare spet zaprt.
— Bolje, daje zaradi okvare, kot da bi bil zaradi pomanjkanja plavalcev.
KOČEVSKE NOVICE
REŠETO
Boljši časi za Opekarno
Tovarna silikatne opeke v Brežicah je imela lani nekaj nad 9 milijonov dinarjev izgube. Položaj se popravlja, odkar vodi poslovanje tega tozda Salonita v Anhovem kolektivni organ družbenega varstva. Ta je prevzel krmilo v roke 1. novembra lani. Poskrbel je za boljšo strokovno zasedbo, za izboljšanje delovnih pogojev in discipline ter v šestih mesecih dosegel precejšnje povečanje proizvodnje.
Marca letos so prvič izdelali 2 milijona zidakov in zatrdno računajo, da ji bodo letos napravili nekaj manj kot 25 milijonov. To je za dobro polovico več kot lani in ob takih rezultatih bodo lahko pokrili vso izg bo, če se le prodaja ne bo za knila. Začasnemu kolektivne iu organu družbenega varstva je občinska skupščina pred kratkim podaljšala mandat še za šest mesecev, da bo lahko do kraja odpravil težave (zlasti kadrovske), s katerimi se še vedno otepa 53-članski kolektiv.
J.T.
ZNANJE JE VARNOST - Letos je veliko otrok vključenih v prometno vzgojo. Zanjo si prizadevajo mentoiji in vodstva osnovnih šol, medtem ko ji na srednjih šolah ne posvečajo dovolj pozornosti. Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu z obžalovanjem ugotavlja, da srednješolci niti lani niti letos niso sodelovali na tekmovanjih. (Foto: J. Teppey)
Kmetje več tisoč ur na cesti
Z lastnim denarjem in žulji do boljših zvez — Opravili so ogromno delo
Samo po cestah prihaja napredek, zato so prebivalci hribovitih krajev pripravljeni toliko žrtvovati za boljšo prometno povezavo. Zadnja akcija v sromeljski krajevni skupnosti je že ena takih, ki zaradi velikega delovnega in denarnega prispevka krajanov zasluži, da zve zanjo širši krog ljudi.
Gre za 3,5 kilometrov dolgo cesto, ki bo povezala Sromlje, Volčje in Zgornjo Pohanco. Sprejeli so jo po novi trasi. To je z .htevalo ogromno miniranja skal in buldožerskega dela, še prej pa temeljit posek gozda in spr: rilo lesa.
’	1 ljnica krajevne skupnosti
Loj ka Šerbec, ki vodi natančen seznam delovnih ur in denarcih prispevkov, občuduje prizadevnost ljudi, in njihovo izredno delovno vnemo. Ta izvira iz velike želje po skrajšanju razdalj me kraji v KS in boljših
zvezah s Krškim in Brežicami. Stara cesta je bila speljana po velikih strminah, zato pozimi ni bila prevozna. Razen tega so nalivi sproti odnašali z nje gramoz, ki so ga s težavo navažali.
Povezava z Zgornjo Pohanco bo zbližala vasi v sromeljski krajevni skupnosti, saj so se morali nekateri krajani do zdaj voziti v Sromlje daleč naokoli skozi Artiče, Na novi cesti je trenutno opravljenega za dobro polovico dela. Krška občina je podprla gradnjo s 100.000 dinarji, brežiška s 50 tisočaki, La-
nepouCeni in nezavarovani - Ob stalnem večanju traktorskih nesreč opozarjajo na postaji milice v Brežicah na nujnost izobraževanja traktoristov. Lani jih je šest izgubilo življenje v nesrečah pri delu. Med vzroki je na prvem mestu nepoučenost, vsaj za dva primera pa velja, da bi voznika ostala živa, če bi ju varovala kabina. Torej ne bi bilo odveč, če bi tudi v krajevnih skupnostih, zlasti v hribovitih krajih, kdaj pa kdaj organizirali predavanja o nevarnostih .nepravilnega ravnanja s temi kmetijskimi stroji.
VINO BO DRAŽJE - S prvim majem bo začel veljati odlok o posebnem občinskem davku na promet proizvodov. Davek na naravno ino se bo povečal stoodstotno, in s -er od sedanjih dveh dinatjev na ‘štir davek od penečega vina pa od štir i dinarjev na osem.
2 V VEČ DOHODKA VEC OB-VE NOSTI DRUŽBI - Kmetijstvo je :a številne občane dodatna dej nost in ta bo letos obdavčena po janskem dohodku. Sprememba
REŽlSKE vesti
4
MAJSKI IZLETI ŽE V APRILU - Zbirke Posavskega muzeja si ta mesec pridno ogledujejo šolarji iz raznih krajev Slovenije. Postanek v P ežicah je zanje prav zanimiv, saj imajo vse skupine zagotovljeno str> covno vodstvo. (Foto: J. Teppey)
NOVO V BREŽICAH
Lojzka Šerbec:	Cesta druži
krajane. Do sredine aprila so zbrali zanjo 441 tisočakov in opravili 6650 prostovoljnih delovnih ur, od tega 715 s traktorji, 121 z vprežno živino in 515 z motornimi žagami, člani gradbenega odbora pa so s svojimi avtomobili na lastne stroške prevozili 1840 kilometrov.
bod Krško je nakazal 100.000 dinarjev, Slovin Brežice 20.000, pomoč pa jim je obljubila tudi Celuloza. Krajani so zbrali 280 tisočakov, in to je ves denar, s katerim razpolagajo graditelji.
K temu moramo prišteti več tisoč ur prostovoljnega dela, nekaj sto traktorskih ur in nešteto prevozov z vprežno živino.
Cesta, ki jo gradijo je del bodoče vinske ceste. Z njo se bodo ti kraji odprli tudi turizmu. Do letošnjega krajevnega praznika 27. aprila bodo usposobili za vožnjo odsek do Volčjega.
J. TEPPEY
velja za rejce perutnine, goveda in prašičev, za trsničarje, drevesmearje in vrtnarje. Te dajatve so predpisane za vržejo nad 20 tisoč kg brojlerjev ali puranov, za rejo nad tisoč kokoši ali nad pet tisoč jarkic. V drevesničarstvu so obdavčene površine nad l ha, v trsničarstvu prav tako, pri gojenju cvetic, okrasnih rastlin in zelenjavnih sadik površine nad 20 arov, pri govedi, prašičih pa industrijsko pitanje, ki ni vezano na pridelavo lastne Krme.
LETOS PREDNOST INVALIDOM - Med brezposlenimi v brežiški občini se povečuje število iskalcev zaposlitve z dokončano srednjo šolo. To je posledica neusklajenih potreb po delavcih in poklicne usmeritve mladega rodu. V prihodnjih letih pričakujejo še večje neskladje, ker delovne organizacije odpirajo zelo malo mest za tovrstne kadre. Letos bo služba SIS za zaposlovanje pozorneje skrbela za zaposlovanje in usposabljanje invalidov, ki so bili doslej, žal, deležni premajne skrbi.
VSE O AKCIJI NNNP
Gospodinjstva brežiške občine so te dni prejela bilten z naslovom „Nič nas ne sme presenetiti 81“. V njem seznanjajo občane s potekom nalog iz prvega dela od septembra lani do aprila letos in z zaključnim preverjanjem v maju. Sklepne aktivnosti vsebujejo preizkus splošne mobilizacije vseh družbenih dejavnikov, preizkus sistemov za hitro in množično informiranje delovnih ljudi in občanov, praktično usposobljenost za protioklepno, proti-desantno in druge oblike boja s sovražnikom, usposobljenost civilne zaščite in ustreznost obrambnih načrtov. Praktične vaje bodo izvajali v tozdih in krajevnih skupnostih. Pokazale bodo, kakšni so rezultati nekajmesečnega usposabljanja.
PREVIDNEJE Z INDUSTRIJO!
Večkrat jc bilo že postavljeno vprašanje, če ima brežiška občina zdaj dve industrijski coni, eno v Šentlenartu in drugo v Krški vasi. Za Krško vas pa ni mišljen kak velik razmah industrije, ampak jo opredeljujejo bolj kot cono za razvoj obrtnih dejavnosti, se pravi manjših •obratov z.a zaposlitev ljudi iz okoliških vasi v predelu ob Krki.
Lepa beseda „meso postala”
Anže, vasico nad Brestanico, so ž$4 večkrat obiskali ugledni družbenopolitični delavci. Zlasti kmetijski strokovnjaki niso imeli pomislekov zoper ozko, slabo makadamsko pot, ki jih je, kakor nas, pripeljala do hišne številke 21. Tod živijo Bromše-tovi. Veliko zanimanja za njihovo domačijo je od Teta 1975, ko so se prvi v krški občini odločili za prašičjo mini farmo.
56-letni Alojz Bromše je bil prej rudar na Senovem. „Še vedno imamo sedem glav krav molznic. Pet let sem vozil mleko in tako prislužil še kakšen dinar za razvoj prašičereje,” pripoveduje.
Alojz se dobro" zaveda, da brez spodbude TOK Kooperacija pri krškem Agrokombinatu ne bi šlo, še manj pa brez pridnega družnega dela vseh na kmetiji. ,,26-letni sin Anton, ki dela sicer v Imperialu, zna zidati, variti, kar je prišlo zelo prav pri zidavi novega hleva. Z njegovo pridno ženo in z mojo komaj lahko vse postorimo, pa čeprav delamo tudi po 16 ur. Če pa ne bi sami delali, bi vse še veliko več stalo.”
Bromšetovi se na mini farmi ukvarjajo s tako imenovano A-fazo. ,,Imamo 22 svinj ple-menic. Letno oddamo povprečno 350 do 400 okoli 7 kilogramov težkih prašičkov. A-faza je najzahtevnejša.”
- Zakaj ste se potemtakem odločili, da ob šest let stari zgradbi zgradite nov hlev?
„V maju bomo imeli v dozidanem hlevu okoli 40 do 42
plemenic. Letno bi lahko tako vzredili približno 800 štiri tedne starih pujskov. Precej so nas nagovarjali, češ mesa ni, pa smo šli v to.. Pri drugi zgradbi nam je TOK Kooperacija dal 200 tisočakov posojila, predračunska vrednost pa je bila 400 tisočakov.”
Alojz Bromše: Največ spodbude nam je dal živinozdrav-nik Vaga Matjan. On je pravi pospeševalec. Zdravi živino, kmete pa hkrati lepo prepriča, zato ga vsi zelo spoštujemo.”
- Imate traktor, kosilnico, nakladalko. Bi potrebovali še kaj, da bi bilo delo lažje?
„Delali bomo silos za svinje. Brez silaže ne gre. Rabili bi tudi cisterno za gnojnico in kombajn za koruzo. Tega bi kupili skupaj.
Že štiri leta imamo namreč strojno skupnost. Stroji so tako bolje izkoriščeni, in kar je za kmete najpomembnejše - cenejši.”
PAVEL PERC
_________________________________y
NAGRADE ZA NAJBOLJŠE NALOGE
Komisija za obveščanje in politično propagando pri krškem občinskem sindikalnem svetu je v sodelovanju z občinsko konferenco ZSM priporočila pedagoškim delavcem na osnovnih šolah in v šolskem centru, da vključijo učence v priprave na III. kongres samoupravljalcev. Najboljša dela učencev bodo nagradili s knjigami. Na vsaki šoli bodo učitelji izbrali po tri najboljše naloge.
DELOVNE SKUPINE V VSEH OKOLJIH
Na 30. seji občinske konference ZK v Krškem so med drugim sprejeli operativni načrt dela do prihodnje programsko-volilne konference. Dogovorili so se tudi za novo obliko dela. Tako bo šest delovnih skupin obiskalo vse osnovne organizacije ZK, da bodo imeli jasno sliko o dejavnosti in odprtih vprašanjih. Delovne skupine bodo zadržali stalno obliko dela, ne pa le za preverjanje v predkongresnih aktivnostih.
PRODALI DVAKRAT VEC MARGARINE
Pri krški ..Preskrbi” menijo, daje peskrba prebivalcev v občini razmeroma dobra. Zanimivo je, da so v prvih dveh letošnjih mesecih prodali manj pralnega praška kot lani. margarine pa kar dvakrat več. Razloga sta predvsem dva: na vrsto so prišle lanske ..domače” zaloge, ljudje pa kupujejo margarino, ker masti ni, maslo pa je dokaj redko na policah, in še drago je povrhu. Gotovo bo preskrba boljša, če bodo do novembra zgradili skladišče za blagovne rezerve.
V krajevni skupnosti Krško v minulih petih letih posvetili največ pozornosti komunalijam, v prihodnje tudi varstvu in ureditvi okolja
Običajno je že tako, da so mestne krajevne skupnosti, v katerih je zgoščeno največ raznih institucij in kjer je navadno še sedež občine, najmočnejše glede na kadrovski potencial, pa tudi po gospodarski plati. Dostikrat prevladujejo take krajevne skupnosti še po številu prebivalcev in zavzemajo največji del občine. Vse to v dobršni meri velja tudi za krajevno skupnost Krško.
Čeprav bi mislil, da je v tem doma „Edvard Kardelj” in vrtca, ki razvitem okolju okoli 6500 krajanov so ju krajani pomagali postaviti na
povsem zadovoljnih s komunalno urejenostjo, bi se motil. Večja razvitost ima pač za posledico še večje želje, ki so v t. i. vaških KS zaenkrat še v ozadju. Tajnik krške KS Dušan Vladič ml. meni, da je bilo v razpravah na zborih krajanov v minulem petletnem obdobju komunalne problematike za okoli 70 odstotkov, 20 odst. pozornosti je bilo posvečeno preskrbi, 10 odst. pa drugim vprašanjem. Kakorkoli so že številke o mnoštvu različnih interesov približne, so vendarle izražene tudi v uresničenih programih. V preteklem srednjeročnem obdobju so porabili za komunalije (asfaltiranje, vodovode in elektrifikacijo) 220 milijonov. „Ni zaselka brez vode in elektrike”, pravi predsednik sveta krške KS Metod Šonc. Med dosežke prišteje še izgradnjo delavskega
noge s samoprispevkom. V zadnjih petih letih je bilo zgrajeno v KS celo 383 družbenih stanovanj in 150 zasebnih hiš.
Kot veliko pridobitev omenjajo izgradnjo obvoznice, za katero je veliko prispevalo združeno delo pa tudi obrtniki in krajani. Potem je tu še sodoben Nakupovalni center, pri katerem so imeli uprt pogled vsaj deset let naprej, in z njim povezan mestni promet.
Že v prvem letu tega srednjeročnega obdobja dajejo vse sile in precej denarja za ureditev okolja. Samo za zelenice bodo letos dali 770 tisočakov, pri urejanju zelenic in parkov pa sodeluje tudi krško turistično društvo. ..Krajani zelo težko prenašamo slab zrak, ki ga povzroča Celuloza, moti nas tudi umazana Sava,” pripoveduje Metod Šonc in nadaljuje:	„Čimprej	je
potrebno odpraviti nevzdržen polo-‘žaj, ne pa le delati analize in študije o onesnaženju.” Do leta 1985
predvidevajo okoli 220 milijonov naložb. Predvsem bo potrebno zagotoviti, da bo v vsakem času dovolj zdrave pitne vode, zato bodo uredili novo črpališče in večji rezervoar. Sive lase bodo povzročala tudi vprašanja, kako urediti kanalizacijo, čistilne naprave, asfaltirati 16 ulic, javno razsvetljavo in še bi lahke! naštevali.
P. PERC
TFCAI7A VOZNIKE MOTORNIH VOZIL
V času energetske krize sc jc marsikdo krepko premislil, preden je kupil večji, močnejši in potemtakem tudi bolj potraten avto. Se redkejši so, ki si lahko ob teh cenah kupijocelo motorni čoln. Res paje> da sije že marsikdo zaželel, ko j e bil ob morju, da bi popeljal motorni čoln, ki si gaje sposodil. Predpisi ne veljajo le v cestnem, ampak tudi v pomorskem prometu, zato si je iotrebno pridobiti ustrezno znanje-Krška delavska univerza zato popravlja tečaj za voznike motornih čolnov. Do 20. aprila je še čas za prijave za vse, ki bi že na letošnjem oddihu želeli imeti v žepu izpit in se naučiti spretnosti sodobnih morskih gusarjev.
PK
KRŠKE NOVICE
Metod Šonc: „Če bo samoprispevek uspel, vidimo rešitev za uresničitev dolgoletne želje krajanov - zgraditev tržnice pri nadvozu.”
o V srednjeročnem obdobju 1981 — 1985 bodo pričeli pri železniški postaji v Krškem v sodelovanju z železničaiji in Izletnikom graditi avtobusno postajo. Čez dve leti je predvidena izgradnja zdravstvenega doma, Krčani pa resno razmišljajo o prestavitvi pokopališča. To se.je zaradi nagle širitve in razvoja mesta znašlo *v samem središču. Pomembna naloga je tudi nadaljnje pomlajevanje starega mestnega jedra.
BODO TRGOVCI „USLIŠALI“ SENOVČANE - Krajani Senovega se nikakor ne morejo sprijazniti, da v osnutku družbenega plana občine do leta 1985 ni predvidena razširitev trgovske mreže na Senovem. Zahteve, daje potrebno najprej uresničiti zadeve iz starega plana, so umestne. Tudi z odgovorom Mercatorja — Preskrbe niso zadovoljni; morda pa se bodo trgovci le zganili, saj so Se-novčani nedvoumno povedali, da bodo poiskali koga drugega, ki bo imel denar in posluh.
OBČINSKA PRIZNANJA OF -Tudi te bodo podelili jutri, na skupni seji konference ZK, SZDL in sindikalnega sveta. Slovesnost bo v mali dvorani krškega delavskega doma, pričela pa se bo ob 15. uri.
LETOS MALO - Le 7 ekip se je tokrat udeležilo občinskega kviz tekmovanja na temo „Tito-revolu-cija-mir”. Organizatorji, občinska konferenca ZSMS, s tem niso zadovoljni, res pa je, da polovica prijav-
ljenih ekip ni prišla na tekmovanjI ■ Med osnovnošolsko mladino je n J več točk osvojila Barbara Kom°c z osnovne šole v Leskovcu, Pn s t0 rejših mladincih pa je prvo m osvojil Danilo Jazbec iz krškega skega centra.
DO SOBOTE - Od četrtka d° konca minulega tedna se je v občini mudila 21-članska deleg sindikalnega sveta iz pobr we(j srbske občine Bajina Ba5ta:.j tudi tem časom so nekaj ur Posve’1‘sred-pogovorom o nadaljnjem nep jh nem sodelovanju nekaterih uc organizacij iz obeh občin.
*kih in
SKUPNO 27 - Toliko otros*. mladinskih filmov bodo to te pf0_ teli v krškem delavskem dom • ja_ gram, ki so ga družno izbrajnih1 gogi, je namenjen trem star skupinam: malčkom v vrtu > po Šim in starejšim osnovnošol kupnO
knnm Knkkeea leta bOfl° ‘ „ti»lfl'
m situtj^im v/ouv  «KUF
:a šolskega leta bodo _ptl.fli-zavrteli 13 filmov, od sred« »fr.
zavrteli 13 filmov, od sreu«. [4i bra naprej pa do decembra
DOLENJSKI LIST
Št. 17 (1654) 23. Hpu
Pomoč ne sme biti potuha
R epu bliško priporočilo je bilo, naj v vseh občinah zaradi znane draginje povišajo družbenodenarno pomoč. V sevniški občini	skupnost
socialnega skrbstva že zaradi siceršnjih težav z denarjem ne bi zmogla tega povišanja. Naposled so našli rešitev, da namenijo za to ugotovljene presežke iz minulega leta, ki sicer pripadajo gospodarstvu, iz občinskih skupnosti za kulturo in telesno kulturo. Tega denarja je pri kulturni skupnosti 154.900,25, Pri telesnokultumi skupnosti 63.203,00 in pri skupnosti socialnega skrbstva 51.853 dinarjev. Revna občina, torej tudi majhni presežki. Skupaj pa ti denarci, okrog 269 tisočakov, le nekaj pomenijo. Najbolj ogroženim, ki nimajo drugega vira za preživljanje, bodo lahko poslej izplačevali najnižjo Pomoč 3.200 dinarjev,
tistim, ki imajo še kakšen dopolnilni vir, pa 1.600 dinarjev.
Na seji skupščine socialnega skrbstva 14. aprila so delegati opozarjali kako družbena pomoč ne sme biti potuha delomrznežem. Navedeni so bili tudi primeri, ko najožji svojci zanemarjajo ostarele starše. Ko starši naposled izdihnejo, pa si ti poiščejo premetene advokate v boju za dediščino, da jim še strokovne službe skupnosti socialnega skrbstva, ki so dotlej edine pomagale, težko iztožijo nadomestila.
Strokovna služba si kajpak prizadeva nuditi pomoč res potrebnim. Ljudi najbolje poznajo v vsaki krajevni skupnosti. Če bi kje že prišlo do nepravilnosti, bi bilo najbolj prav, da okoličani ■opozorijo pristojne, dokler je še mogoče ukrepati.
A. Ž.
 . J
NEVŠEČNI PRAH — Prah iz Jugotanina, ki je tako izdatno prekril del Smaija, Naselja .heroja Maroka in celo višje ležečih hiš v noči na torek, 14. aprila, bi moral naposled prisiliti odgovorne k ukrepanju. Razne seje, delegatska vprašanja, zadevi niso prišli do kraja, rezen da smo slišali kaj novih obljub. Je edini ukrep le pometanje in čiščenje med stanovalci? Na sliki: pometanje pred samopostrežno trgovino. (Foto: Železnik)
'Ceste, ki to še vedno niso
Eniška krajevna skupnost ima kar 160 km cest — Mnoge kličejo po posodobljanju — Za 27. maj pripravljajo v Sevnici referendum
Zmotno je prepričanje, daje sevniška krajevna skupnost le tisto, ie*J S1 Postavljamo kot mesto, in morda še okolica. V mestnem J ru le 4.595 prebivalcev, na celem območju KS pa 6.554.
Mnogo naporov v minulem sred-Jeročnem obdobju so namenili tudi “gradnji cest. V pičlih nekaj letih so ^gradili 26,5 km cest in napeljali >5 . 8 km vodovodnega omrežja. v*1 načrti, narejeni po vedno no-' zahtevah krajanov, terjajo še ločnejše akcije. Naposled zato vrsčajo v program predvidenega ^““Prispevka tudi naloge pri cest-v p q <0 v°dovodu smo pisali že
SZDL Sevnica I načrtuje asfaltiranje dela Florjanske ceste na odcepu Budna-Kovačič. Sevnica II želi asfaltirati cesto Glavni trg-Jerše-gostilna Lovec, Sevnica IV - za tem imenom se pravzaprav skriva Šmarje in hud problem odmika ceste Keršič
Str r^ dena dela ne hodo majhna, roški znašajo kar 26,6 milijonov
7hra?eV" Ptetezni del nameravajo 13 4 1 ?,.-Samopr*sPevkorn - okrog • mr rjona dinarjev. Ulični odbor
priznanja of
IN SINDIKATOV
Tradicionalna prvomajska Proslava na Lisci ob 10. uri bo tudi prilika za podelitev priznanj •n odlikovanj.Podeljeno bo 13 srebrnih priznanj OF. Prejeli jih hodo: Slavi Kolar, Miha Kola-er, taborniški odred Treh ?hrek, Karel Kolman, Franc rušovar, Ignac Vintar, Anton p°zmus, Antonija Perko, Maks opelar, gasilski moški pevski p. °r ~ vsi iz Sevnice, Boris “ebelak iz Krmelja, Drago r acnik in Martin Pajk iz k ukovja. Srebrne znake sindikatov bodo prejeli: Albert Feli-Jan iz Lisce, Alojz Rupar iz , etijskega kombinata, Marica nozovič iz Jutranjke, Franc . rstvenšek iz Kopitarne in to^«a Repše jz krmeljskega
SINDIKAT SE ZANIMA ZA DELEGACIJE
Za občinsko konferenco SZDL so obravnavali analizo delegatskih razmerij tudi na občinskem sindikalnem svetu. Med številnimi priporočili za še boljše delo izdvajamo tistega, ko naj bi vsaj ha vsaki seji izvršnega odbora osnovne sindikalne organizacije, če že ne kar v organiza-*%ji, povprašali, kako je z delom delegacije. Tako se potlej resnično ne bi moglo več primeriti, da bi se delegati pri svojem delu čutili osamljene, kaj šele da bi zastopali zgolj osebna stališča.
HORŽENOVA NA KONGRES SAMOUPRAVUALCEV
Prvi krog glasovanja na volilni konferenci za izbor delegata za 3. kongres samoupravljalcev 16. aprila v Sevnici je namenil po 26 glasov obema kandidatkama, Martini Hor-ženovi iz Lisce in Slavici Kumar iz Jutranjke. Pri ponovitvi glasovanja je Martina Horžen dobila glas več. Drugo mandatno dobo je predsednica delavskega sveta, dela kot kon-fekcionarka v tozdu Šivalnica.
- nadvoz, ki je bil predmet že toliko skrbi zaradi gostega prometa čez novi most. Vaški odbor Drožanje namerava razširiti cesto Strnad-Žabski most, vaški odbor Ledina cesto na svojem območju, enako Podgorica, Pečje, Prešna Loka (od Lončarjevega dola sem), Žurkov dol (odcep), Žigarski vrh. Rekonstruirali naj bi tudi cesto na območju vaškega odbora Lončaiji dol na odcepu Vovk-most Marof. Končno naj bi uredili Cesto na grad in cesto na sevniško pokopališče mimo Simončičevih. Kdor torej ne pozna podrobneje sevniške krajevne skupnosti, lahko razbere njene razsežnosti že po tem kratkem zapisu.
Da bodo ta dela lahko opravili, bo treba obkrožil, tisti „ZA” na referendumu 17. maja.
A. ŽELEZNIK
1
SEVNIŠKI PABERKI
tur?« *NAJLEpSi kraj - Sevniško naj«' 0 društvo se vključuje v tri-hstič ‘ekm°vanje slovenskih tu-Urei d**1 krajev za izbor najbolje splošn a kraja. Ocenjevali bodo pronil? ureJenost pokrajine, kraja in stičn« U° “rejenost. Sevniško turi-tie st„ društvo spodbuja vse krajev jo c “Pnosti v občini, da se priglasi-°stai - vanju. Lanski poziv je bi S[2 | > hrez odziva. To se letos ne tteznii, p.°noviti. Delavoljnih posa-d°volin°V 'n tud' skupin, ki niso za-henian\-S udarijo (ne)urejenostjo, lahkn C : ^ organizirano akcijo bi 0 taj dosegli.
t>0dTRAN OD PROMETNICE -^*adnilfVni^C0 °sn0vno š°t° Sava Ulico t* Predirajo nekdanjo slepo trgov’v. 1 Je doslej služila pretežno ^PosIph*1- skladiščem. Tod naj bi W ? solski avtobusi bolj v miru Prebijafi Solarje, ki se morajo sedaj Voz x Prometno cesto do šo-hčitelii °hičajno sicer spremljajo ' Prehod toliko malčkov pa
je še vedno velika nevarnost. S tem malim posegom se bodo izognili nevarnosti.
PRILIKA ZA TRIM - Bližnji prazniki bodo tudi prilika za številne športne in rekreacijske prireditve. V nedeljo, 26. aprila, prireja občinska Zveza za telesno kulturo znano akcijo „Vsi na kolo za zdravo te!o“ s startom in ciljem pri taborniškem domu; pot vodi kot običajno po Planinski cesti do gostilne Pipan in nazaj. Pri taborniškem domu bo tudi zbirno mesto za ,.štafeto zmage" in „štafeto bratstva in enotnosti" v sredo, 29. aprila, ob 13,30. Šest najboljših ekip bo odšlo na tekmovanje v Ljubljano 9. maja. Skupno s planinci bo 1. maja tradicionalni pohod na Lisco. Izhodiščni točki za pohod sta v Krakovem in na Bregu, pred Jurkovo kočo na Lisci pa udeleženci prejmejo nalepko. Od Sevnice do K rakovega bodo od 6. do 8. ure vozili avtobusi. Po osrednji proslavi na Lisci ob 10. uri bodo družabne igre: kros, vlečenje vrvi in odbojka.
LETOŠNJA s PRAZNOVANJA
Predsedstvo občinske konference SZDL je na seji 27. februarja potrdilo usmeritve ob letošnjih proslavah in praznovanjih. Osrednja pozornost je kajpada namenjena dostojni počastitvi 40-letnic vstaje in OF, ki sovpadajo s spominom na enako obletnico prvega partizanskega napada na Dolenjskem na okupatorsko žandarmerijsko postajo na Bučki. 40 let mineva tudi od nadčloveškega boja herojev Majcna in Mevžlja. Tudi letos bo na Lisci že u ve javljeno skupno proslavljanje dneva OF in 1. maja. Počastitev nameravajo povezati z bližnjim III. kongresom jugoslovanskih samoupravljalcev, nastopale naj bi izključno domače amaterske skupine. 14. junija bo na Lisci zbor planincev slovenskih ptt organizacij. Posebno razgiban bo mesec maj. Odred sevniških tabornikov „Treh smrek" bo slavil 30-letnico dela, svoje prapore naj bi razvili ribiči in združenje obrtnikov.
ZABUKOVJE: KULTURNO DRUŠTVO IN STRELCI
Krajevna konferenca SZDL je-dala pobudo za ustanovitev kulturnega društva in strelske družine. Izkušenih posameznikov v kraju ne manjka. Do pobude za ustanovitev strelske družine so prišli ob akciji NNNP. Posebno med lovci imajo dobre strelce.
M:vniši:i vestnii:
JUGOTANINOVA * IZGUBA
Znano je, da lani v sevniški j občini razen Jugotanina, ki je v j stečaju, noben kolektiv po zaključnem računu ni izkazoval izgube. V gradivu občinske planske službe je v rubriki „izgube" zapisano za lani 26,526 milijona dinaijev. Ker je v besedni razlagi tega poročila zapisano, da je ta tovarna bila edini zgubar, ta neslana številka ne more pripadati nikomur drugemu.
V motelu je zavel nov veter
V trebanjskem motelu so se že začele priprave na novo turistično sezono - Pripravili s.
očiščevalno akcijo, odprli bodo raženj, morda bo pred motelom zrasel kios*
Spet je tu april, ko se nekako začenja pri nas misliti tudi na turistično ponudbo, ko spet govorimo, kako slabo izkoriščamo naše naravne lepote, kako se vse preveč zanašamo le na moije, premalo pa upoštevamo celino. Zdi pa se vendarle, da se bomo počasi le zavedeli, da je treba k velikemu iztržku iz turizma prispevati tudi iz tako majhnih zmogljivosti kot je na primer Putnikov motel v Trebnjem. In zdi se, da se tam tega že zavedajo. Opaziti je namreč, daje z novim vodstvom zapihal tudi nov veter, kije že prinesel nekaj sprememb.
zmeraj pripravljen priskočiti na pomoč. Tam se namreč vse
„Naša lokacija je izredno dobra," pravi Brane Kirm, vod-I ja Putnikovega motela v Trebnjem, „zato bi bilo prav, če bi jo do kraja izkoristili. Kljub majhnim zmogljivostim si bomo prizadevali, da bi k nam pritegnili čimveč tranzitnih potnikov, prav zanje pa bomo pripravili nekaj novosti. Iz ropotarnice smo privlekli raženj, pri katerem bo delal posebej usposobljen kuhar, razmišljamo, da bi postavili kiosk, v katerem bi prodajali „vročega psa," o boljši postrežbi, presenečejnih za goste itd. Pred kratkim pa smo pri nas imeli očiščevalno akcijo, v kateri so prostovoljno sodelovali člani našega kolektiva, s čimer smo prihranili precej denarja. Skratka, na novo se-
Pozabljeni hribi
V trebanjskih hribih kmetje redko vidijo pospeševalce -- Vdani usodo
Trebanjski hribi štejejo za najbolj nerazvito področje v trebanjski občini, v krajevni skupnosti Trebelno pa je za razvojem časa najbolj zaostal Jelševec. Poti, ki vodijo tja gor, sicer niso neprehodne, le napredek se ni v dovolj veliki meri ,.prikotalil” v tiste zaselke in samotne hiše. Zemlja je skopa in težka za obdelavo, zato tudi ni obstajal kakšen poseben interes kmetijske zadruge in je danes kmetovanje takšno, kot je bilo pred tridesetimi, dvajsetimi leti. Ker kmetje niso kooperanti zadruge, ne dobe umetnih gnojil, k njim ne zaidejo pospeševalci in kmetje so prepuščeni sami sebi. Zanje je uspeh že, če na leto prodajo eno ali dvoje ,,tevčet” pa kakšnega vola ali prašiča. J Podobno se godi Jožetu Bra-jerju, kije na 8 hektarov velikih površinah komaj pridelal hrano za svojih pet otrok, pa še to ne bi šlo, če žena ne bi delala kot kuharica v šoli. Na leto namreč proda eno samo tele, zraven tega še 300 litrov mleka na mesec, v najboljših letinah pa proda še
Jože Brajer
par sto kilogramov krompirja. Odkar so šli otroci na delo v dolino, Iskro, Trimo in druge delovne organizacije, je življenje nekoliko lažje, le zemlja ostaja enako težka za obdelavo. Na njej si namreč ni mogoče pomagati s stroji, saj so strmine le prevelike. Delo je za Jožeta Brajerja vsak dan težje, saj pritiskata nanjo starost in bolezen, v kateri so tudi sledovi štiriletnega ujetništva v Šleziji, kamor je Brajer prišel iz Šabca, kjer je služil vojsko.
/Ali je zadovoljen1 z razmerami v katerih živi?
„Kaj pa čem, zemljo je treba obdelati, prav gotovo pa bo bolje, ko bo kmetijo prevzel najmlajši,” se tolaži Brajer. Seveda prizna, da mu pri delu precej pomagajo otroci, ki p a tudi imajo svoje interese in delo v dolini, tako da niso z vsem srcem privezani na domačijo.
J. S.
zono se pripravljamo z vsemi svojimi močmi in polno zavestjo, da le s takim delom lahko primaknemo kakšen dinar k naši plačilni bilanci," je poveda Kirm.
Seveda v tem majhnem kolektivu niso brez težav. Razen pretesnih prostorov in zastarele opreme jih v marsičem teži tudi nerazumevanje Putnika, ki ni
KDO BO OPREMLJAL ZEMLJIŠČA
Tudi trebanjska samoupravna komunalna interesna skupnost se otepa s težavami pri podpisovanju samoupravnih sporazumov o financiranju njene dejavnosti. Največje težave so pri podpisovanju sporazuma za komunalno urejanje, po katerem naj bi zbirali 1,2 odstotka nepovratnih sredstev in 0,6 povratnih. Zdaj seveda ne vedo, kako bodo financirali to dejavnost, ko ne bo denarja.
CESTA JE KONČNO OBNOVLJENA
S pomočjo krajevne skupnosti Trebnje in krajanov Repč ter Vrhtrebnjega je bila nedavno obnovljena cesta med tema dvema krajema. Odkar so cesto razširili in nanjo napeljali 600 kubičnih metrov gramoza, kar je veljalo 160.000 dinarjev, je promet veliko lažji, taka cesta pa bi bila že tudi nared za asfaltiranje. Vendar za take posege, kot kaže sedanja situacija, še ne bo tako kmalu denarja.
Brane Kirm
premalo zavedajo posebnosti gostinstva, tako da je tudi razvoj v skladu s takšnim odnosom nekoliko poča^ejši. Vendar obstaja upanje, da odo nekoč le prišli do povečanih zmogljivosti, kar naj bi se zgodilo že v tem srednjeročnem obdobju.
__________________________J_£
PONUDBE ZA MRLIŠKO
VEŽICO SO ZBRANE
Trebanjska mrliška vežica, ki bo zrasla iz denarja krajevnega samoprispevka, bo menda že ugledala beli dan. Kot je bilo rečeno, bo denar nekako zagotovljen, tudi ponudbe gradbenih podjetij so že zbrane, vprašanje je le, če jim bo pri banki uspelo dobiti premostitvene kredite. Prav na tem področju pa se veliko dela, ker se v vodstvu krajevne skupnosti zavedajo, da z gradnjo ne smejo odlašati. S čakanjem se lahko še samo podraži.
v/ m
BLOKI BODO VSAK ČAS NARED — Novi mirenski bloki, v katerih bodo največ stanovanj dobili uslužbenci iz KPD Dob, bodo kmalu nared za vselitev. Zdaj delavci urejajo še okolico in pripravljajo priključke, kot sta kanalizacija in električna napeljava. (Foto: J. Simčič)
IZ KRAJA V KRAJ
NA SREČO OPRAVUAJO DRUGE dejavnosti kar dobro in pravočasno, so rekli pretekli teden vsi Mirenčani, ki so prejeli posebne značke za prizadevno delo v TVD Partizan. Na značkah, ki so jih prejeli v letu 1981, je namreč letnica 1979, ko je bilo tudi že rečeno, da bodo ta priznanja podeljevali. Žal pa niso našli ne primernega trenutka ne primernega zunanjega obeležja, da bi značke podelili. Kot rečeno, pa ta časovna zamuda pri nagrajencih ni vzbudila slabe volje, prej obratno.
MALCE RAZOČARANI SO BILI TREBANJCI, ki so nedavno gostovali v Šentjerneju v okviru akcije „Spoznajmo se". V navadi je namreč, da kdo od domačinov nastopajoče pozdravi, po koncu nastopa pa zanje pripravi malico. No, v Šentjerneju se zanje nihče ni zmenil, po koncu nastopa pa tudi malice ni bilo, vsaj' rekel ni nihče zanjo. Trebanjci so se morali sami znajti in so šli v eno izmed gostiln, katerih tam ne manjka. Ko pa so že pomalieali, so izvedeli, da je bila
malica pripravljena v tovarni Iskra. Seveda bo morala malico v oni gostilni novomeška ZKO ali kulturna skupnost vseeno plačati.
SPET BO OBVELJAL PREGOVOR, da je kovačeva kobila vedno bosa. Tako bi človek sodil po tem, ko izve, da v trebanjskem gozdnem gospodarstvu z velikimi težavami skličejo članski sestanek sindikata.
Pričakovali bi namreč, da bodo v delovnem kolektivu, kjer je direktor predsednik republiškega odbora sindikata delavcev v gozdarstvu, malo bolj aktivni, če že ne vzor ostalim delovnim organizacijam. Res pa je tudi, da direktor ne more za ušesa vleči delavcev na sestanek njihove organizacije.
V DONITU SO ŽE SPET precej pred drugimi pripravili zaključni račun, kar jih uvršča med samoupravno najbolje organizirane v trebanjski občini. Zavistneži pravijo, da je to lahko, ko imajo dobre poslovne rezultate, pozabljajo pa, da je lahko tudi obratno.
TREBANJSKE NOVICE
			
1		la	
1		2	
TEDENSM).
Četrtek, 23. aprila - Vojko Petek, 24. aprila - Jurij Sobota, 25. aprila - Marko Nedelja, 26. aprila - Marcelin Ponedeljek, 27. aprila - Ustan. OF
Torek, 28. aprila - Pavel Sreda, 29. aprila - Robert Četrtek, 30. aprila - Katarina
LUNINE MENE
27.	aprila ob 11.14 - zadnji krajec
HZRM
BREŽICE: 24. in 25. 4. ameriški barvni film Sedem rajskih deklet.
26. in 27. 4. ameriški barvni film Človek iz San Fernanda. 28. in 29. 4. ameriški barvni Film Delo ponoči.
ČRNOMELJ:	23. in 24. 4.
italijanski film Taxi Girl. 25. in 26. 4. ameriški film Tigrove oči. 26. in
27. 4. ameriški film Norma Re. 28. 4. ameriški film Ribe morilke. 30. 4. ameriški film Norosti avtokampa.
KOSTANJEVICA: 25. 4. ameriški film Policijski pes. 26. 4. jugoslovanski film Kolesarji. 29. 4. nemški film Grške smokvice.
NOVO MESTO - KINO KRKA: Od 24. do 26. 4. ameriški barvni film Zasledovanje razparača. 27. in
28.	4. avstrijski barvni film Državljan Kassbach. 29. in 30. 4. italijanski barvni film Pazi na nebo gneče.
NOVO MESTO - KINO JLA: Od 24. do 26. 4. ameriški film Kramer proti Kramerju. Od 27. do 29. 4. hongkonški film Tiger napada.
SLUŽBO DOBI
V MANJŠEM BIFEJU TAKOJ ZAPOSLIM pridno in pošteno dekle za pomoč v strežbi in kuhinji. Bife Golobič, Jarška 23, Ljubija na, tel (061)41-778.
TAKOJ ZAPOSLIM dva polagalca podov - parketarja ali plastičarja. Jože Cesar, Gotna vas 12/a, Novo mesto.
STANOVANJA
MLADA DRUŽINA išče stanovanje v Novem mestu ali okolici. Informacije popoldne na tel. 23-962.
DEKLE NUJNO IŠČE SOBO v Novem mestu ali bližnji okolici. Angelina Neljič, Luterško selo 23, Otočec, tel. 23-535 dopoldne.
ODDAM SOBO dekletu v bližini Novega mesta. Potok 17, Straža
Motorna vozila
OPEL KADETT, letnik 1974, dobro ohranjen, prodam. Tel. 85-139.
Z 101, letnik 1976, prevoženih
62.000	km, prodam za 6,5 M. Drago Prugovečki, Gubčeva 11, Krko, tel. 72-134.
Z 750 S, letnik 1977 (jesen), prevoženih 22.000 km, ugodno prodam. Jož Gnidovec, Dol. Straža 114.
AMI 8 prodam za 8.000 din. Menjani so bili pragi in podi. Avto je neregistriran, v voznem stanju. Karel Vrtovšek, Vel. Kamen 42, Koprivnica.
FIAT 1100 prodam. Ogled vsak dan od 15. ure dalje. Jože Prhne, Orehovica 15, Šentjernej.
Z 101 comfort, letnik 1979, prodam- Tel. 24-785 po 15. uri.
Z 750 LC, staro 9 mesecev, prodam. Ogled v soboto in nedeljo. Vidmar, Dolenja vas 7, Otočec.
ŠKODO, registrirano do avgusta, prodam za 1 M. Naslov v upravi lista (1708/81).
MOTOR AVTOMATIK 3, dobro ohranjen, in čelado NO LAN prodam. Cena po dogovoru. Tel. (068) 22-271 popoldne.
PRODAM tovorni avto znamke Mercedes LK 321 kiper, nosilnost 5 t. Informacije na tel. (068) 61-50.
DIANO, letnik 1977, z okvaro na motorju, prodam. Dago Kunej, Osredek 19, 63257 Podsreda.
MERCEDES 319, letnik 1961, 2 t, v dobrem stanju prodam. Prodam tudi Polonez, star 7 mesecev, prevoženih 11.000 km. Franc Stricelj, Semič 49 a, tel. 78-324.
ŠKODO, letnik 1973, v dobrem stanju prodam za 2,5 M. Ogled po
15.	uri pri Fani Štricelj, Stranska vas 14 pri Semiču.
TAM 4500 kasonar prodam ali zamenjam za osebni avto. Tel. 84-964.
NSU 1000 prodam po ugodni ceni. Štamfelj, Potov vrh 56, Novo mesto.
POCENI PRODAM Z 750 zaradi odhoda v Nemčijo. Je dobro ohranjen, registrirana, v voznem stanju. Informacije vsak dan pri Jožici Pungerčar, Radovlja 12, 68220 Šmarješke Toplice.
RENAULT 18, 1979 letnik, 17.800 km, prodam. Informacije na tel. (068) 22-576 dopoldne.
Z 750 S, letnik 1978, prodam. Naslov v upravi lista (1709/81).
KOMBI ZASTAVA 435 KL, nov, prodam. Dragan Šobar, Ragovska 2, Novo mesto, tel. 21 -639.
Z 750 LE, popolnoma novo, registrirano, prodam. Tel. 24-413 po
15.	uri.
FORD ESCORD XL, letnik 1974, in pony expres, star dva meseca, prodam. Branko Frlan, Paderšiče-va 25, Novo mesto, tel. 24-647 dopoldan.
PONY EXPRES, prodam. Naslov v upravi lista (1710/81).
DIANO 6,- letnik 1978, prodam za 6,7 M. Tel. 83-321 int. 251. Brane Markeljc, Brinje 32, 68232 Šentrupert.
Z 750 lux, letnik 1975, prodam. Tel. 24-234.
DOLENJSKI LIST
IZDAJA: DITC, tozd Časopis Dolenjski list, Novo mesto -USTANOVITELJ LISTA: občinske konference SZDL Brežice, Črnomelj, Kočevje, Krško, Metlika, Novo mesto, Ribnica, Sevnica in Trebnje.
IZDAJATELJSKI SVET je družbeni organ upravljanja. Predsednik: Niko Rihar.
UREDNIŠKI ODBOR. Marjan Legan (glavni in odgovorni urednik), Ria Bačer, Andrej Bartelj, Marjan Bauer (urednik Priloge), Bojan Budja, Milan Markelj, Pavel Perc, Jože Primc, Drago Rustja, Jože Simčič, Jožica Teppey, Ivan Zoran in Alfred Železnik. Tehnični urednik priloge; Dušan Lazar, Ekonomska propaganda: Janko Saje in Marko Klinc.
IZHAJA vsak četrtek - Posamezna številka 10 din. Letna naročnina 380 din, plačljiva vnaprej - Za delovne in družbene organizacije 760 din - Ža inozemstvo 760 din ali 26 ameriških dolarjev oz. 50 DM (oz. ustrezna druga valuta v tej vrednosti) -Devizni račun 52100-620-170-32000-009-8-9 (Ljubljanska banka, Temeljna dolenjska banka Novo mesto).
OGLASI: 1 cm višine v enem stolpcu 200 din, 1 cm na dobčeni strani 300 din, 1 cm na prvi strani 400 din. Vsak mali oglas do 10 besed 80 din, vsaka nadaljnja beseda 8 din - Za vse druge oglase velja do preklica cenik št. 12 od 1. 4. 1981 - Na podlagi mnenja sekretariata za informacije IS skupščine SRS (št. 421-1/72 od 28. 3. 1981) se za Dolenjski list ne plačuje davek od prometa proizvodov.
TEKOČI RAČUN pri podružnici SDK v Novem mestu: 52000-603-30624 - Naslov uredništva 68001 Novo mesto, Glavni trg 7, p. p. 33, telefon (068) 23-606 - Naslov uprave: Jenkova 1, p. p. 33, tel. (068) 22 -365 - Naslov ekonomske propagande in malih oglasov: Glavni trg 3. p. p. 33 telefon (068) 23-611 - Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo - Časopisni stavek, filmi in prelom DITC, tozd Časopis Dolenjski list, Novo mesto - Barvni film in tisk: Ljudska pravica, Ljubljana.
ZASTAVO 850 special, letnik 1969, registrirano do naslednjega leta, prodam za 2,6 M. Anton Murn, Jurka vas 5, Straža.
TAM 5000 s cerado, registriran za celo leto, ugodno prodam. Tel. (068) 85 -417.
AMI 8, letnik 1973, prodam. Tel. 22-602 po 16. uri.
ŠKODO 120 L, novo, neregistrirano, prodam. Janez Kompare, Strma pot 3, 68330 Metlika, tel. (068) 77-410.
RENAULT 4 poceni prodam. Marija Šinkovec, Otočec 78.
NSU 1200, vozen, neregistriran, prodam. Ogled v soboto in nedeljo. Šinko, Gor. Brezovica, Šentjernej.
UGODNO PRODAM R 4 TLS, letnik 1977, in 126 P, letnik 1978. V račun vzamem tudi posojilo. Naslov v upravi lista (1718/81).
Z 101, letnik 1978, prevoženih
33.000	km, ugodno prodam. Rudi Povše, Baragov trg 5, Trebnje.
NOVO ZAŠČITENO Z 101 M, prodam. Anton Matkovič, Črmo-šnjice 4, 68333 Semič.
GOLF', letnik 1977, prodam ali zamenjam za Z 750 z doplačilom. Alojz Mežič, Mali podlog 17, 68273 Leskovec.
AVTOMATIK 3, skoraj nov, ugodno prodam. Preskar, Dol. vas 46, Artiče pri Brežicah.
Z 101, letnik 1976, prodam. Konda, Mestne njive 9, Novo mesto. Ogled četrtek, petek popoldan.
FIAT 750, letnik 1977, registriran do aprila 1982, pony expres, kombiniran otroški voziček in ojačevalec Dual CV 62 prodam. Verbič, tel. 21-723 do 14. ure.
RENAULT 12, letnik 1974, prodam. Frane Piletič, Paderšičeva 29, Novo mesto.
R 4 TLS, letnik 1978, prodam. Naslov v upravi lista (1719/81).
RENAULT 4 TLS, letnik 1978, ugodno prodam. Slavko Paič, Krška vas 109. Ogled vsako popoldne.
Z 750, letnik 1976, prodam. Jože Kolenc, Resljeva 1. Kostanjevica.
POCENI PRODAM OPEL REKORD za 1,7 M. Pajk, Mestne njive 6, Novo mesto.
ROFD ESKORD, letnik 1970, generalno obnovljen, registriran do avgusta 1981, prodam. Milan Potočnik, Semič 42 b.
^ Kmetijski stroji^
KOSILNICO BCS 127 prodam. Anton Kramar, Mirna peč 15.
KOSILNICO FIGARO, generalno obnovljeno, prodam. Ivan Urbanč, Podbočje.
PRODAM novo mlatilnico „Polj-sko“ s popolnim čiščenjem ter novo kosilnico BCS 127. Ponudbe pošljite na upravo Dolenjskega lista pod šifro „GOTOVINA“.
ZETOR 3511 S, 1150 delovnih ur, prodam. Omerzu, Hrušica 9, Stopiče.
PRODAM
STRUŽNICO PES - 2 - 1500 -PRVOMAJSKA, letnik 1962, prodam. Odlično ohranjena. Ogled vsak dan od 6. do 14. ure. Niko Vrlinič, Železničarska 15, Črnomelj, tel. (068) 76-279.
PRODAM gliser kvarnerplastika G 370 z vso opremo, prikolico in motorjem T 18, rabljeno dve sezoni. Srečo Petrič, Segova 16, Novo mesto tel.(068) 23-575.
POHIŠTVO za dnevno sobo (omare in kavč s fotelji) prodam. Zlatko Romih, Segova 18, Novo mesto, tel. 21-614.
SENO IN OTAVO na stoječem in jabolčni kis prodam. Paučič, Ljubljanske 4, Novo mesto.
ŠTEDILNIK GORENJE (2 elektrika, 4 plin), plinsko peč za ogrevanje prostorov in pralni stroj v okvari prodam. Tel. 24-454, Segova 37, Novo mesto.
UGODNO PRODAM DUNAJSKI KONCERTNI KLAVIR, star 108 let, odlično ohranjen. Novo mesto, tel. 24-487 popoldan.
PRODAM GLISER C. 370 - Kvarnerplastika Labin, letnik 1978, po ugodni ceni. Informacije na tel. (068) 71 -145 od 6. do 14. ure.
UGODNO PRODAM dobro ohranjeno prikolico za osebni avto dolžine 1,80 m. Naslov v upravi lista (1720/81).
NOVO PEČ za centralno ogrevanje, (22.000 kkal) z bojlerjem prodam. Alojz Kastelic, Dol. Ponikve
29.
NOVO BALKONSKO OKNO z vrati (3,70 x 2,40 m) prodam za 12.000. Jožica Žlogar, Delavska 10, Krško.
SESTAVLJIVO BARAKO 5 X 2,75 na Bizeljskem, rabljeno opeko bobrovec (1500 kosov) prodam. Informacije dopoldne na tel. 68-104, popoldan pa 68-133, Jože Kovačič.
PRAGOVE in zadnje stebričke za AMI 8, prodam. Tel. 25-311.
PRODAM novo kompletno kotno omaro. Naslov v upravi lista (1711/81).
ŠOTOR znamke Mehler za 4 osebe prodam. Tel. (068) 61-250.
Škotskega ovčarja, čistokrvnega brez redovnika, starega dve leti, prodam. Tel. (068) 71—588
10 TON PRVOVRSTNEGA SENA prodam. Jože Gorišek, Mali Videm 11, 68212 Velika Loka.
BARAKO, primerno za razne namene, prodam. Naslov v upravi lista (1712/81).
SMREKOVE DESKE, debeline 2 cm, prodam. Naslov v upravi lista (1713/81).
SPALNIČO (5-delno) prodam zaradi selitve. Anton Markovič, Mokronog 101.
UGODNO PRODAM ČOLN Beograd Šport in motor Tomos 4. Naslov v upravi lista (1714/81).
TRIFAZNI HIDROFOR prodam. Rozman, Mali vrh 9, Mirna peč.
TRIFAZNI HIDROFOR in peč za centralno gretje (trda-tekoča goriva), 39.000 kkal, prodam. Rozman, Mali vrh 9, Mirna peč.
125 m alkaten cevi za vodovod (2 cole) prodam. Ogled v nedeljo. Jože Hostnik, Roje 7, 68212
Vplilca T rt V q
ŠPORTNO KOLO „FAVORIT“ (10 prestav) prodam. Ogled v nedeljo. Jože Hostnik, Roje 7, 68212 Velika Loka.
KUPIM
SUHE BUKOVE PLOHE, debeline 5 cm, kupim. Ivo Tarman, Celovška 99 c, 61000 Ljubljana.
MEŠALEC BETONA (150-200 1) kupim. Retelj, Koštialova 14, Novo mesto, tel. 22-924.
KUPIM kostanjeve ali akacijeve lepo obdelane stebričke za vinograd ter hrastove hlode (klade) za vrtne mize in klopi. Klade so lahko močno grčave, v dolžini od enega metra naprej. Rajko Bevc, Dol. Toplice 75, tel. 85-768.
CARLO PEŠCI EC 4 S TRAKTORJEM kupim. Naslov v upravi lista (1717/81).
ENODRUŽINSKO HIŠO z vrtom v Črnomlju prodam ali zamenjam za vikend ob morju. Lumbar, Ljubljana, Vlahovičeva 5.
PRODAM enostanovanjsko hišo z gospodarskim poslopjem v Rigon-cah 10 pri Dobovi. Ogled možen vask dan. Oglasite se na Rigoncah 2 pri Antonu Deržiču. V soboto in nedeljo pa se lahko oglasite na Rigoncah 5 a.
V OKOLICI NOVEGA MESTA prodam hišico s 1000 m2 zemlje - vseljivo. Tel. 22-749.
PRODAM HIŠO s sadnim vrtom v Novem mestu. Tel. 22-749.
PRODAM zidanico v Velikem Banu, Šentjernej. Asfalt, elektrika in voda. Informacije dobite pri Stoparju v Banu. Ogled od 25. do 27. aprila.
STAREJŠO HIŠO na Blanci prodam. Bojan Medvešek, Blanca 19, 68283 Blanca.
PRODAM staro hišo s 3.000 m2 zemlje in gradbenim materialom v Dol. Suhodolu 15. Mimo hiše pelje asfaltna cesta. Pismene ponudbe na naslov: Jože Sašek, Ljubljanska 92 Domžale, ustne informacije pri Janezu Sašku, Dol. Suhadol 6.
GRADBENO PARCELO z gradbenim dovoljenjem in lokacijskim dovoljenjem prodam. Elektrika in voda na parceli. Parcela se nahaja na lepem kraju, nasproti VVZ v
DVOSTANOVANJSKO HIŠO z dvema garažama in nekaj vrta v bližini Črnomlja prodam. Naslov v upravi lista (1715/81).
MONTAŽNO HIŠO „Marles S 400" v Stopičah ob šoli prodam. Ponudbe pod šifro „452”.
ZAZIDLJIVO PARCELO v Gotni vasi 464 z lokacijsko dokumentacijo prodam. Jože Vovko, Sela, Ratež.
ENOSTANOVANJSKO HIŠO (montažno) v Podbočju na Dolenjskem prodam. Informacije vsak dan popoldne na tel. (061) 310-217.
9 AROV VINOGRADA na žici prodam. Tel. 85-157.
HIŠO v adaptaciji, ob vodi, zamenjam za enoinpolsobno stanovanje v bloku. Naslov v upravi lista (1716/81).
RAZNO
NUJNO POTkEBUJEM ŽENSKO za varstvo 9-mesečnega otroka na našem domu. Nudimo hrano, lepo sončno sobo s centralnim ogrevanjem, kopalnico, WC, po želji tudi kuhinjo. OD po dogovoru. Ponudbe pod šifro ,,NUJNO".
IVAN JEVN1KAR iz- Otočca 21 prepovedujem sečnjo drevja in odmetavanje odpadkov na moji parceli, ki leži pod hišami št. 58, 82 do 85 na Otočcu. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjal.
KRAJEVNI ODBOR ZZB NOV Birčna vas opozarja krajane, naj ne odmetavajo odpadkov in papirja na prostor okoli spomenika na Ruperč vrhu in naj tudi svoje otroke opozorijo, naj tega ne delajo.
MARIJA RUPNIK z Malega Kala 5 preklicujem neresnično obtožbo tov. LEOPOLDA HRASTARJA z Malega Kala 4 v Dolenjskem listu.
isCtMIOM
DRAGEMU BRATU VINKU POL-TEZU iz Gabrja in MARIJI TUTIN vse najboljše na njuni življenjski poti, veliko sreče in razumevanja jima želi Marija z družino.
^OBVESTILA j
NOVOST! Obveščam cenjene stranke, da izdelujem slike za potne liste, vozniška dovoljenja in osebne izkaznice. 4 slike dobite takoj. Cena je ugodna. Na svojem domu fotografiram samo ob ponedeljkih od 7. do 20. ure. Priporoča se FOTOGRAF Cvetko Tramte, Breška vas 3, Bela cerkev!
GOSTILNA TURK, Stopiče, obvešča cenjene goste, da bo lokal s 1. majem zopet odprt. Delovni čas vsak dan od 8. do 22. ure, sreda in četrtek zaprto. Se priporočamo!
CTS- THYSSEN SERVIS ČRNOMELJ, popravila, nastavitve izkoristka izgorevanja, montaže oljnih gorilcev izvršimo hitro in kvalitetno! ANTON VRŠČAJ, Črnomelj, tel. (068) 76-073.
SERVIS LTH ŠKOFJA LOKA v Črnomlju. Popravila vseh vrst hladilnih naprav za industrijo, gostinstvo in gospodinjstva. Izdelke tovarne LTH Škofja Loka servisiramo in montiramo tudi v garantnem roku. Popravila v oddaljenosti do 80 km izvršimo v roku 48 ur. Jel. (068) 76-073. ANTON VRŠČAJ, Kolodvorska 56. Črnomelj.
11 BRfŽIŠK£^
P0R0DN l§N IC€
SNEGOBRANE ZA VSE VRSTE KRITIN, katere lahko sami montirate, dobite v delavnici DANETA MIŽ1GOJA, 68270 Krško, Cesta Krških žrtev 25.
FOTOAMATERJI! Barvne fotografije v enem tednu ter vse ostale fotografske usluge dobite v FO-TOATELJEJU Vrhovčeva 5, Novo mesto.
VODOVODNE INSTALACIJE montiram in popravljam po ugodnih cenah. Material na zalogi. DRAGO VIRC, Tomšičeva 11, 68210 Trebnje, tel. 83-594.
CENJENE STRANKE OBVEŠČAM, da izvršujem vse vrste avtoprevozniških uslug, tudi selitve. MARJAN ČUČNIK, tel. dopoldan (068) 23-826, popoldan osebno K Roku 73, Regerča vas. Novo mesto.
V času od 11. do 16. aprila so v brežiški porodnišnici rodile: Vesna Jugovič iz Brežic - Gregorja, Branka Arh iz Selc - Zvonka, Vesna Petrič iz Podvrha - Ivana, Pavica Pentek iz Strmca - Josipa, Kata Dekanič iz Kerestinca - Gorana, Anica Janičijevič iz Samobora — Gorana, Anica Hanžek iz Bestovja -Željko, Olga Plevnik iz Gorjan -Lidijo in Natalijo, Biserka Vid iz Laduča — deklico, Olga Lubšina iz Krškega - Tino, Biserka Sokolovič iz Klokočevca - deklico, Djurdja Strunjak iz Klanjca - Tanjo, Olga Sotošek iz Koprivnice - Davida, Stanka Zupančič iz Črešnjic -Andrejo, Cvetka Pavlin iz Reštanja - Marjana, Šuhra Mujakič iz Krškega - Mirsada, Pavla Koretič iz Brloga - Jožeta, Ljiljana Bukovina iz Zaprešiča - Ivana, Zdenka Drutkovič iz Nedelje - Ivano. Čestitamo!
ZAVAROVALNA SKUPNOST TRI G LAV n. sol. o. Ljubljana DOLENJSKA OBMOČNA SKUPNOST NOVO MESTOn mi. o
„ZBOR DELEGATOV ZAVAROVALNE SKUPNOSTI TRIGLAV - DOLENJSKE OBMOČNE SKUPNOSTI NOVO MESTO IN RAZPISNA KOMISIJA
razpisujeta prosta dela in naloge
DIREKTORJA ZAVAROVALNE SKUPNOSTI TRIGLAV - DOLENJSKE OBMOČNE SKUPNOSTI NOVO MESTO.
Kandidati morajo poleg splošnih pogojev v 'skladu z Zakonom in določili samoupravnih splošnih aktov izpolnjevati še naslednje pogoje:
— da imajo visoko strokovno izobrazbo pravne, upravne ali ekonomske smeri,
— da imajo najmanj 5 let delovnih izkušenj v organizaciji poslovanja,
— da imajo strokovne, organizacijske, moralno-politične in druge delovne sposobnosti za opravljanje del in nalog iz pristojnosti poslovodnega organa,
— da se zavzemajo za dosledno razvijanje in utrjevanje samoupravnih socialističnih odnosov ter na podlagi dejanskega zavzemanja in rezultatov dela' uživajo ugled in zaupanje.
Za opravljanje razpisanih del in nalog bo delavec imenovan za dobo štirih let.
Kandidati naj pošljejo svoje ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev ter z opisom dosedanjega dela v zaprti ovojnici z oznako „za razpisno komisijo" v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: Zavarovalna skupnost Triglav — Dolenjska območna skupnost Novo mesto, Cesta Herojev 1.
310/17-81
SKUPŠČINA OBČINE METLIKA Uprava za družbene prihodke
razpisuje dela in naloge
2 DAVČNIH INŠPEKTORJEV,
ki sta delavca s posebnimi pooblastili.
Pogoji:
— višja strokovna izobrazba ekonomske ali pravne smeri
— tri leta delovnih izkušenj
— strokovni izpit
Delovno razmerje se sklepa za nedoločen čas s polnim delovnim časom.
Izbrana kandidata bosta imenovana za štiri leta.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev sprejema kadrovska služba Skupščine občine Metlika v roku 15 dni po objavi.
Z izidom razpisa bodo kandidati pismeno obveščeni v roku 10 dni po zaključku razpisa.
293/16-81
ISKRA AVTOMATIKA Ljubljana, o. sub. o.
TOZD Tovarna elektrospojnih vezij Novo mesto, n. sub. o.
Ragovska c. 7a
Razpisuje javno prodajo tovornega motornega vozila KOMBI IM V 1600 SUPER - letnik 1975. izklicna cena 50.000 din.
Javna prodaja — licitacija bo na dvorišču TOZD ELA, Ragovska c. 7 a, dne Š. 5. 1981 ob 11. uri.
f	.	•
ceni ni vračunan prometni davek.
302/17-81
KZ „KRKA", tozd agroservis
v svoji novi trgovini v Žabji vasi nudi potrošnikom:
- TRAKTORJE TORPEDO, STORE, URSUS, IMT,
- MOTOKULTIVATORJE.
- REZERVNE DELE ZA TRAKTORJE, KAMIONE IN DRUGA MOTORNA VOZILA,
-PRIKLOPNA MEHANIZACIJA SIP, TEHNO-STROJ, OLT, CNREINA, PANONIJA IN DR,
- DE VIZNA PRODAJA ŠKROPILNIC SOLO, BCS KOSILNIC, MOTORNIH 2AG PARTNER
Pričakujemo vas v našo trgovino. Delovni čas vsak dan od 7. do 14.30 ure, sobota od 7. do 12 ure. Informacije na tel. 21-480.	311/17-81
ZAHVALA
14. aprila je urml naš dobri
VINKO ŠKOF
upravnik pošte Črnomelj v pokoju, borec NOV
Od njega smo se poslovili 16. aprila 1981. Vsem, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti in ki vam bo ostal v spominu, hvala. Osebju plučnega oddelka bolnišnice Novo mesto: Življenje ima vsak samo eno.
Sin Cene z ženo Tanjo in ostali sorodniki
ZAHVALA
Ob boleči izgubi ljubljene žene, mame, stare mame
IVANKE
KRAPEŽ
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste jo tako številno spremili na zadnji poti, darovali vence in cvetje ter nam izrekli sožalje. Iskrena hvala za vso pomoč v najtežjih trenutkih družinam Kren in Horvat, Bredi Kisovec ter Ivanu Virantu za tople poslovilne besede. Zahvaljujemo se tudi Tinetu Zupančiču za pomoč pri organizaciji pogreba, pevskemu zboru Goijanci in godbi Novoles.
Žalujoči: mož Lojze, sin Srečko, hčerka Alenka z družinama ter ostalo sorodstvo
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage žene, tete in botre
FRANČIŠKE
ERŠTE
iz Šentjurja
se iskreno zahvaljujem sorodnikom, sosedom in vaščanom za pomoč v teh težkih trenutkih. Hvala Pintarjevim, Globokarjevim, Sukovičevim, Markljevim in Režkovim za vso skrb in sočustvovanje z menoj. Zahvaljujem se vsem za podarjene vence in cvetje, osebju pljučnega oddelka za vso skrb in pomoč med boleznijo, župniku za opravljeni obred in GD Mirna peč. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: mož Janez in vsi njeni
ZAHVALA
Po daljši bolezni nas je v 77. letu zapustila naša draga
FRANČIŠKA
ADLEŠIC
Gotnaijeva mama iz Adlešičev 12
Hvaležni smo vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali v težkih trenutkih. Zahvaljujemo se sosedom, sorodnikom, sovaščanom in vsem prijateljem, posebno družini Mušič in Gotnarjevim ter tov. Cvitkoviču za poslovilne besede. Vsem nelepša hvala za podaijene vence i:' cvetje, posebno OŠ Mirana Jarca iz Črnomlja, ŠOB Crnome', Iskri Semič - Adlešiči, Gok Črnomelj in vsem posamez ikom. Hvala pevkam iz Adlešičev in Črnomlja ter župniku za opravljeni obred.
Žalujoči: vsi njeni Adlešiči, 9.4. 1981
ZAHVALA
V 40. letu starosti nas je mnogo prezgodaj zapustil naš dragi oče, mož, brat,
stric in svak
VID GOLOB
Pod Trško goro 78
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam nesebično pomagali v težkih trenutkih, sočustvovali z nami, podarili pokojnemu cvetje in vence. Še posebej se zahvaljujemo strežnemu osebju kirurškega oddelka, dr. Novakovi in dr. Pompetu ter ostalemu osebju v oddelku za intenzivno nego splošne bolnice Novo mesto za nudeno pomoč v težki bolezni. Zahvala tovarni zdravil Krka za podaijene vence in denarno pomoč, še posebno delavcem tozda Tehno servis za častno stražo in ing. Kuharju za poslovilni govor ob grobu. Lepo se zahvaljujemo tudi proštu za poslovilne besede in opravljeni obred. Hvala učencem OŠ Katja Rupena za podarjeni venec. Vsem še enkrat hvala za vse ter za številno spremstvo na pokojnikovi zadnji poti.
Žalujoči: žena Angelca, sinova Tomaž in Andrej, brata Alojz in Cvetko ter sestre Anica in Francka z družinami, sestri Micka in Zinka, sestrična Ivanka z družino in ostalo žalujoče sorodstvo
ZAHVALA
Mnogo prezgodaj nas je po kratki in hudi bolezni zapustil naš ljudi mož, oči, dedek, brat in stric
LUDVIK SAJE
iz Nazoijeve 8, Kranj
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, sostanovalcem, prijateljem, sodelavcem Iskre-Elektromehanika Krar\j, Veleželeznini Merkur Kranj, računovodstvu Krke, tovarne zdravil, kolektivu Dolenjke, prodajalni Tekstil, GD Šmihel, vaščanom Šmihela, govorniku za poslovilne besede, pevcem, duhovniku za opravljeni obred ter vsem, ki so nam kakorkoli pomagali v teh težkih trenutkih, pokojnemu darovali toliko cvetja in ga v tako velikem številu spremili na njegovo prerano zadnjo pot. Hvala vsem, ki so nam ustno ali pismeno izrazili sožalje.
Žalujoči: žena Anica, sin Ludvik, hčerka Daija z družino, sestra Slavi z družino, brat Jože z družino, sestra Ani z Anico ter ostalo sorodstvo
ZAHVALA
Ob prerani in boleči izgubi našega ljubega moža, očeta, brata, strica
FRANCA REBZELJA
iz Šmalčje vasi 30
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, vaščanom in prijateljem, ki so ga obiskovali v času njegove bolezni, ga spremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje in vence ter nam izrekli sožalje. Zahvala zdravniškemu osebju pljučnega oddelka, SZDL za organizacijo pogreba, godbi, pevskemu zboru, gasilcem ter govornikoma za poslovilne besede. Za podatjene vence se zahvaljujemo delovnim organizacijam IMV, Iskra Šentjernej, Novotehna, Krka, VVZ Krško. Vsem še enkrat prisrčna hvala!
Žalujoči: žena Malči, sin Franci z družino, hčerki Stanka in Jožica z družinama ter ostalo sorodstvo
ZAHVALA
V 26. letu starosti nas je tragično zapustil naš dragi sin, brat in stric
FRANCI MEDVEŠEK
iz Pokleka 56
Iskreno se zahvaljujemo vsem sosedom za pomoč, sorodnikom in znancem za darovano cvetje ter izrečeno sožalje. Posebna hvala podjetju Kovinar za pomoč, govornikom za poslovilne besede ter župniku za pogrebni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala za tako številno spremstvo do njegovega preranega groba.
Žalujoči: mama Anica, sestri Milena in Vera, brata Vitko, Stanko in ostalo sorodstvo
ZAHVALA
Ob boleči izgubi, ki nas je prizadela s smrtjo našega dragega moža, očeta, starega očeta, brata in strica
JANEZA ZORANA
iz Šmatjete 20
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, znancem in vsem, ki so našega ata v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti, mu darovali vence in cvetje ter nam ustno ali pismeno izrazili sožalje. Iskrena hvala dr. Vodniku za večletno zdravljenje, kot tudi osebju internega oddelka Splošne bolnišnice Novo mesto za nego v zadnjih dneh bolezni. Zahvaljujemo se častitim sestram za nego na domu in pomoč v najtežjih trenutkih. Enako se zahvaljujemo župniku in kaplanu Borutu Koširju za lepo opravljeni obred. Zahvaljujemo se tudi gasilcem za častno stražo in spremstvo, Zavarovalni slcupnosti Triglav, Opekarni Zalog, ZGD Triglav Bled, PTT Kranj, pevcem za zapete žalostinke in tov. Gorcu za ganljive poslovilne besede. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: vsi njegovi Šmarjeta, 20.4. 1981
ZAHVALA
Po hudi bolezni nas je v 77. letu starosti zapustila naša draga žena, mama, stara mama in sestra
FRANČIŠKA BRULC
roj. Beikopec iz Gabrja 86
Iskreno se zahvaljujemo vsem sosedom, vaščanom, znancem, prijateljem, ki ste stali ob strani, jo obiskovali v času njene bolezni, nam izrekli sožalje ali kakorkoli pomagali, ter pokojno spremili na njeni zadnji poti. Vsem se zahvaljujemo za podarjene vence in cvetje, zahvalo smo dolžni tudi DO Mladinska knjiga Ljubljana, DO Cestno podjetje Ljubljana, sindikalni organizaciji IMV, sodelavcem v IMV, tov. Ivanki Boltez za govor ob odprtem grobu, pevskemu zboru iz Gabrja za zapete žalostinke ter župniku za opravljeni obred. Vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali ali jo pospremili na njeni zadnji poti, še enkrat najlepša hvala.
Žalujoči: mož Jože, hčerki Marija in Fanika z družinama, sinovi Jože, Franci, Janez, Martin, Tone in Lojze z družinami, sestra Pepca ter ostalo sorodstvo
w
\ Najmlajši predsednik
£ SZDL ni nekakšen splošni 0 sektor za vse, kar ne gre pod j streho drugih, prave Zato to
* ni organizacija, ki bi se £ ukvarjala samo s problemati-£ ko starejših krajanov, kme-0 tijstva na vasi, gasilstva, JJ društev in s podobnimi reč-0 mi. Tudi diskusijski klub ni
in prav tako ne kaka druga 0 izdaja partije.
Prva vloga in pomen 0 SZDL nam ne bi smela biti £ tuja, saj izhajata iz izkušenj predhodnice, OF. Kot nadaljevalka političnega dela za današnjo rabo in potrebe 0 je SZDL ostala frontna.
Frontnost pomeni usklajeva-0 nje stališč v njej, iskanje J rešitev in združevanje mno-0 žic za najrazličnejše, včasih 0 čisto praktične aktivnosti.
Take in podobne izkušnje 0 govore iz njega, ko nanese beseda na politično delo. 0 Čeprav je še mlad, saj je s tridesetimi leti gotovo naj-0 mlajši medobčinski funkcionar SZDL na Slovenskem, se 0 je dokopal do številnih spo-0 znanj. Med drugim je znan
* njegov izrek, da morajo v 0 SZDL delati vsi, ki so za J socializem, vsi, od komuni-0 stov do prepričanih vemi-£ kov.
0 Človek bi rekel, da je Lojze Ratajc rojen za politično delo, čeprav je sprva 0 kazalo, da se bo posvetil J kmetijstvu. Kot sin trebanjskega kmeta se je namreč po osnovni šoli odpravil na 0 kmetijsko šolo v Novo mesto. Še preden je to šolo c končal, pa je spoznal, da ‘ mora biti v šolanem kmetij-< cu vsaj nekaj političnega 0 aktivista. Funkcije so se začele kar vrstiti. Sedem-0 najstleten je že sedel v
* predsedstvu republiške kon-0 ference ZSMS. V domači £ občini je bil nekaj časa 0 predsednik krajevne konfe-
* renče ZSDL in občinski 0 mladinski predsednik. Želja po znanju in usposabljanju v njem ni mirovala. V petih J letih je diplomiral na pravni 0 fakulteti Po diplomo je šel
že kot tajnik trebanjske občinske skupščine. Ko je odložil vojaško suknjo, je odšel za eno leto v Kumrovec na politično šolo „Josip Broz — Tito”. Tam se je naučil marksističnega mišljenja in delovanja. Poldrugo leto je pridobljeno marksistično znanje preverjal v združenem delu kot direktor mirenske Kolinske. Potem je bil izvoljen za predsednika Medobčinskega sveta SZDL za Dolenjsko.
V SZDL ga veseli delati, čeprav se zaveda, da funkcije niso trajne. Dela tako, da bi kar najbolj upravičil zaupanje. Nenehno ima pred očmi krajane, kajti karkoli ta SZDL počne, dela za ljudi, saj se le tako lahko nenehno potrjuje.
Seveda je v našem delovanju še veliko vrzeli in na vseh ravneh so, do zvezne konference, ugotavlja. Za uveljavljanje osebnih interesov ni veliko prostora. Je pa ta prostor širši tam, kjer se funkcionarji SZDL povezujejo z državnimi organi Tega sicer ni veliko, ni pa dobro, da sploh je. Zato mora imeti SZDL kritičen odnos do izvršnih in upravnih organov oblasti. Tudi zato, ker ji vlogo družbeno kontrolnega organa daje ustava
Ta ustavna naloga SZDL se na Dolenjskem najslabše opravlja. Ratajc meni, da tudi zaradi kompromisov, oportunizma in nepoznavanja dolgoročnih usmeritev družbenega razvoja Te usmeritve pa so v glavnem v svobodno menjavo dela, dohodkovno povezovanje, organsko povezanost med krajevno skupnostjo in tozdom. Pravo perspektivo na tem področju morajo zagotoviti edinole sposobni mladi kadri. Taki kadri pa, žal, še vedno le z naj večjo težavo pridejo tudi v vodstva SZDL. Je imel Lojze Ratajc posebno srečo?
IVAN ZORAN
\
S
\
5
*
i
I
S
s
I
I
s
s
v
Rimski most v Črnem potoku
„V Črnem potoku je več mostov kot bab," pravi domačinka Tuškova, .»najimenitnejši pa je rimski most".
„Rimski most“, kot mu pravijo domačini iz Ornega potoka pri Dragi v kočevski občini, je le nekaj deset metrov pod izvirom Ornega potoka. Voda oz. potok pa se ne da zaobiti, ker je tu visoka navpična oziroma celo previsna stena.
Nihče ne ve ne kdaj je bil most zgrajen in ne kdo ga je zgradil. Domačini so prepričani, da so ga res Rimljani. Kameniti rimski most se vije preko Ornega potoka v dveh lokih. Je zanimiva gradbena moj-stovina.
KOLARIČ ZVEZNI TRENER
Na zadpji seji izvršnega odbora AZS je bilo dano soglasje predlogu strokovnega sveta AZJ, da se za nova zvezna trenerja imenujeta prof. Marjan Kolarič iz Novega mesta, ki bo vadil vse metalce, in Milan Lorenci iz Maribora, ki bo vaditelj deseterobojcev (tudi Cujnika).
Most še vedno uporabljajo vaščani Pungerta, Žurg in celo Papežev, ki hodijo tu na Travo na avtobus. Vendar promet preko njega ni velik. Njegovo cestišče, ki tega imena niti ne zasluži, je poraslo z gosto travo, da hodiš po njem kot po mehki preprogi.
Rimski most je v, veliki nevarnosti, da ga odnese voda. Tudi laiii se je zgodilo, da je Črni potok tako narasel, da je njegova voda zapolnila ne le odprtini obeh lokov, ampak je tekla celo preko njegovega zgornjega dela. Krajevna skupnost Draga je že opozorila razne organe, naj bi most kot zgodovinsko zanimivost zavarovali, a doslej ni bilo še nič narejenega.
Rimski most pa v Črnem potoku ni edini. Razen njega so še trije. Vendar ni noben tako imeniten, kot je rimski, seveda pa se že po nainu gradnje vidi, da so ostali mlajši.
J. PRIMC
ODREKLI SO SE HONORARJU — Na petkovi dobrodelni prireditvi v Športni dvorani se je predstavila vrsta znanih slovenskih imen z glasbenega, zabavnega in športnega področja. (Foto: J. Pavlin)	"
Tudi Angleža za paraplegike
3.000 poslušalcev in več kot dvajset nastopajočih v korist paraplegikov
Množica ljubiteljev zabave, glasbe in športa seje v petek, 17. aprila, v novomeški Športni dvorani udeležila dobrodelne prireditve, ki jo je pripravilo Društvo paraplegikov novomeške regije. Prireditev, katere
TURK SEDMI V ZENICI
Preko 80 tekmovalcev, med njimi tudi novomeško zastopstvo, se je v soboto in nedeljo udeležilo cestne kolesarske dirke na 120 km dolgi progi za pokal Jugoslavije. Novo-meščani so v tej dirki dosegli izreden uspeh saj sta se sedmouvr-ščeni Turk in devetnajsti Zrimšek pripeljala skozi cilj v enakem času kot drugouvrščeni Čubrič. Zmagal je Ropret iz Save.
MARLJIVI IN USPEŠNI KOŠARKARJI OŠ JURIJ DALMATIN
Na krški OŠ Jurija Dalmatina je med športnimi zvrstmi po zanimanju in uspešnosti povsem pri vrhu košarka. Pod mentorstvom Igorja Rudmana so mladi košarkarji že zabeležili prve uspehe. Na medobčinskem srečanju z vrstniki iz Brežic so izgubili 25:26, medtem ko so nekaj zatem premagali krško srednjo tehniško šolo s 3 4:20. Najboljši strelec OŠ Jurij Dalmatin je bil Bosina z 12 koši.
J. V.
POHOD NA BOHOR IN JEZIKOVA NEDELJA
V počastitev 40-letnice ustanovitve OF bo v nedeljo, 26. aprila, množični trimski pohod na Bohor. Organizirajo ga krški občinski sindikalni svet, občinska zveza telesno kulturnih organizacij in planinsko društvo Bohor Senovo. Pot bo vodila od lovske koče na Srebotnem, mimo Ložce, skozi Srebrni park, mimo bolnice XIV. divizije, do koče na Bohorju. Odhod iz Srebotnega bo ob 7.30, do tja pa bo organiziran prevoz z avtobusi. Izlet na Bohor pripravljajo tudi planinci sosednjih društev iz Sevnice in Brežic. Ta dan bo na Bohorju namreč tudi tradicionalna „jezikova nedelja”, ocenjevanje prekajenih jezikov.
Vabljeni!
največja posebnost je bila ta, da so se nastopajoči odrekli honorarju, je bila posvečena letošnjemu letu invalidom, ki poteka letos pod geslom ..Neodvisno življenje".
V dveh predstavah - popoldanska je bila namenjena mladini, večerna pa odrasli® — so se
MRZLAKOV MEMORIAL MIRU STERŽAJU
Na drugem memorialnem kegljaškem turnirju Jožeta Mrzlaka je zmagal znani reprezentant Miro Steržaj iz Ljutomera, član Čarde, ki je podrl 915 kegljev. Najboljši Dolenjec je bil Janez Rustja, ki je z 819 podrtimi keglji dosegel 6. mesto. Sodelovalo je 61 kegljačev iz vse Slovenije.
predstavili:	ansambel	..Dvanajsto
nadstropje" s pevko Tatjano Dremelj, Dobri znanci, Šentjernej ski oktet, Folklorna skupina „Kres“, Silvester in Silvo Mihelčič, Alenka Pinterič, simpatična Angleža Vin Garbutt in Stuart Luckley, Toni Gašperič, okrnjena ekipa Mopet Showa in del jugoslovanske smučarske reprezentance, med katerimi res ni bilo Križaja, Strela in Kuralta, ker še tekmujejo, bili pa so Tomaž Cerkovnik, Jure Franko, Nuša Tome in Bojana Dornig, ter trenerja Tone Vogrinec in Jože Šparovec. Program sta povezovala Miša Molk in Janez Češnovar.
Izvedbo prireditve so omogočile še naslednje delovne organizacije: Splošno obrtno podjetje Krško, Slovin—Ljubljana,	Novoles—Novo
mesto, Športna dvorana, TKS Novo mesto, Gorjanci-Novo mesto in drugi.
J. P.
Ponovno odkrili tri črne žganjarne
Novomeški inšpektorji * pred dnevi „sredi dela zalotili tri črne bifeje, bolj rečeno žganjarne, kateri lastnice so postavi že nekaj let znane. Gre za Frančiško Žibert z Zagrebške 23, Danico Popovič z Zagrebške 25 in Ano Smole, Mej vrti 3. Prvi dve sta pred šesto uro točili domače žganje in še kakšno pivo za poplaknitev grl* delavcem novomeške IMV, Smoletova pa ima na skrbi razkuževanje komunal; cev, ki se pritresejo k njej kar s samokolnico.
Nesojene gostilničarke so prijavili sodniku za prekrške, vendar so kazni zelo nizke -od 300 din do tisočaka. Žibertovo in Popovičevo so za črnim pultom prvič zalotili že leta 1976, Smoletova pa je „odprla obrt“ predlani.
ENCIJAN NI ZA TRGANJE
Gorska straža pri planinskelt društvu Lisca opozarja, daje encij* na znanih rastiščih na Lovrencu if Kozju z zakonom zaščitena cvetica Planinci zgroženo opažajo prati vandalizem pri trganju teh cvetO' Če bo šlo tako dalje, zanamci i* bodo mogli občudovati tega sinje# cveta. Zakaj ne bi pustili encijal cveteti tam, kjer zrase, saj j podobno kot vsaka roža najlepši le1 svojem okolju. Tudi za odtrgani el samcat cvet lahko pridete pr6 sodnika za prekrške.
Golobi - kurirji z depešami
Izkušnje Antona Siska z Narplja nad Krškim o gojenju golobov pismonoš
..Pismonoša je kot dirkalni konj; potrebuje red in čistočo," pripoveduje Anton Šiško iz Narplja 24, eden boljših gojiteljev golobov pri novomeškem društvu. Kakor da bi njegovi tekmovalni golobi začarali našo kamero, ki smo jo prinesli na vznožje Trške gore, in končno šele tretjič se je uklonil fotoaparat. Tedaj pa se je bolj odprl tudi naš, poprej redkobesedni sobesednik, 46-letni jermenar v krški Celulozi.
,,Na leto pripravimo 12 tekmovanj. Letos bodo pismonoše poleteli najprej 19. aprila, iz Okučanov. Vsako leto sodelujejo ob dnevu mladosti in dnevu borca in golobi simbolično oznanjajo našo privrženost miru. „Na eno tekmovanje dam tudi 40 do 60 golobov, naše društvo pa sodeluje tudi s 450 pismonoši. Veselje je veliko, če pridejo golobi pravočasno z leta." Tekmovanja so naporna, zato dobijo pismonoše pred letom močnejšo, vitaminsko hrano. Nekateri zatrjujejo da so zelo učinkovite tudi druge spodbude; pismonoša, kije doma zaljubljeno grulil pri golobici, bo potem, ko ga bodo pripeljali na tekmovanje, na vso moč hitel v domači golobnjak. Tako je manj nevarnosti, da postane plen ujed ali lovcev.
Pismonoše brzijo celo s hitrostjo do 85 km na uro in so hitrejši od marsikaterega prevoznega sredstva in tudi od prave pošte. Pernati tekmovalci Antona Šiška so že dvakrat zmagali iz Beograda in enkrat iz Vinkovcev. Iz našega glavnega mesta so, denimo, potrebovali do Krškega 5 ur in 50 minut, iz Niša pa 8.24 ure. S tem časom je
pismonoša Šiška komaj za 4 stotinke zgrešil prvo mesto! Tako natančno merjenje časa omogočajo posebne uvožene ure. Ura ima 52 tulcev za obročke, ki jih namestijo golobom na nožiče. Ure pred tekmovanjem komisijsko zaprejo in po tekmovanju odprejo.
Kako koristni so pernati prijatelj: Antona Šiška, se je izkazalo it nekajkrat. Med vojaško vajo „Gor-janci 77“ sta se tudi predsednik izvršnega sveta in občinske skupšči ne prepričala o učinkovitosti golob je pošte. Ko so nenadoma odpove dale vse zveze, je pismonoša v štiri! minutah prinesel depešo z Velikegl Trna v Krško. Pot z avtom do štabi je potem vzela več dragocenegl časa. Oba predsednika sta pra' goloba uporabila, da je Šišku prine sel čestitko in povabilo za miting! Med vajo so novomeški in kršk golobarji s pismonoši vzpostavili zvezo med mestoma v štirinajsti! minutah, do štaba pa so prenesli sporočilo v petih minutah.
PAVEL PERC
LJUBEČA SKRB - „Koruzo, pšenico in ječmen kupujem od kmetov, vitamine pa dobim pri društvu. Le tako hranjen golob lahko zdrži naporen let. Moj pismonoša je preletel 1150 km od Constante pri Črnem moiju do Krškega v 37 urah," ponosno pove Anton Šiško.
V SOBOTO BOKSARSKA REVIJA
Boksarski klub Odred in metliški BK Partizan bosta v soboto ob 16.30 organizatorja boksarske revije v počastitev 40-letnice vstaje jugoslovanskih narodov. Na reviji bodo nastopili boksarji iz Ljubljane, Metlike, Dolenjskih Toplic, Novega mesta, posebna zanimivost tekmovanja pa bo nastop profesionalnega prvaka Jugoslavije v poltežki kategoriji Jožeta Cente. Kot zanimivost omenimo, da bo to prva boksarska prireditev v obstoju Metlike. Revija bo v šolski športni dvora-
MALO MANJKALO, PA BI ZAPLOSKAL
Dvorana je bila nabito polna, četudi so vsi prisotni dobro vedeli, da tokrat ne bodo gledali niti danskega napol pornografskega filma niti repiške progresivne punčk skupine z obetajočim imenom K11MŠKI KUZLE. Hrup se je polegel, ko je stopil pred mikrofon tovariš Sekretar, ki je najprej pozdravil številno občinstvo, potem pa povedal, da bo govoril ,,o napakah preteklega srednjeročnega obdobja s posebnim poudarkom na odgovornosti Članstva”. Odkašljal se je, poslušalstvo pa je izrabilo trenutek nastale tišine za to, da je glasno zaploskalo, kar. je tovariša
Sekretarja spodbudilo In je govoril o tem, kako smo se zainvestirali, kako smo se zadolžili do vratu in malce čez, kako smo v preteklem srednjeročnem obdobju vodili slabo izvozno-uvozno politi-, ko, kako smo se premalo dohodkovno povezovali, kako smo dovolili, da so potisnili v posameznih delovnih organizacijah samoupravljanje na stranski tir, da smo bili premalo pozorni pri oblikovanju cen, ki so nam zbežale z vajeti, da smo pojedli to, kar bomo ustvarili šele čez nekaj let, da smo živeli preko svojih možnosti.. .
„V preteklosti smo delali
hude napake, tovarišice in tovariši. Samokritično moramo priznati, da je bilo naše članstvo vse prevečkrat tiho, da smo zatajili v najbolj kritičnih trenutkih, da smo se nemalokrat vse premalo samo-upravljalsko obnašali, da smo bili velikokrat raje gluhi, ko bi morali največ slišati, slepi, ko bi morali imeti najbolj široko odprte oči. Za to bomo plačevali davek danes in jutri.” Spet je zakašljal, popil golt vode, ljudje pa so ploskali. „Pred nami je novo srednjeročno obdobje, v kai rem ne sme biti mlahavosti, nedorečenosti, nenačrtovanosti, to bo obdobje, v katerem bodo
morale subjektivne sile odigrati vlogo, jim je dodeljena.” S temi besedami je tovariš Sekretar končal svoje predavanje, vendar pa je moral priti pred mikrofon še štirikrat, kajti članstvo ni in ni hotelo prenehati s ploskanjem. Posamezniki so udarjali dlan ob dlan pa še kričali so vmes: „Odlično!” „Lepo je slišati odkrito besedo!” Zelo kritično, vendar resnično! „Tako se govori!” To so besede, brez ovinkov! ..Prihodnosti se ne bojimo!”
Malo je manjkalo, pa bi zaploskal. Roki sem imel že pripravljeni, ko me je sosed vprašal: „In kdo je bil sekretar v preteklem srednjeročnem obdobju? ”
„Kdo je bil sekretar? Tovariš Sekretar vendar.”
TONI GAŠPERIČ
J