PoStnlna plačana ▼ gotovini. »tovtika Wn 1# Svaka sila do mmierta/ NARODA 6t. ISO. Ljubljana, sobota 11. julija 19$6. Letio U. Rooseveltova vojna napoved kapitalizmu Leto 1916 naj pomeni začetek konca tiranov v lastni deželi Washlngton, v juliju. Rooseveltov prvi veliki govor v vofliilni borbi je prekosil vsa pri-pnoairovanja javnosti m h bil pravcata senzacija. Kdor je mislili, da le tla predsednik že naveličan borbe, razočaran od mnogih reak- cij, ki so prekrižale njegove namere In načrte, ta se je zdaj lahko prepričal o nasprotnem: Roosevelt se je pognal v volilno borbo z mladeniškim ognjem, ki preseneča cefto niegove naiiožie prijatelje. Mož brez primere Naj kdo misli o Rooseveltu, kakor hoče, in naj gleda še tako skeptično na njegove načrte, vendar mora priznati vsakdo, da ie ta mož fenomenalen pojav motorične sile, ki je v moderni zgodovini Zedinjenih držav Amerike vsekakor brez primera. Ta mož začara, fascinira tudi kot govornik. Ne ravno z blagozvočnostjo glasu in umetniško tvorbo stavkov, poleg tega govori okorno, neameriško angleščino, njegovo grlo tudi ni posebno močno, in kakšen dveurni govor mu očitno p riža d a je veliko fizičnega napora, — toda vse to zakrije in prežaria neka strastvenost in notranja prefinjenost, ki s« neposredno poilaščn tudi poslušalcev. S to tisoči so očarani Tistih stotisoč Mudi, ki so se zbrali v ogromnem Franklin-Piel-dovem stadionu v Filadelfiji, da slišijo Rooseveltov govor, so bili po prvih desetih minutah zavzeti, navdušeni, skratka; fascinirani. Saj pa je bilo v resnici senzacionalno slišati, da ie Roosevelt trdno odločen svojo gospodarsko politiko — če bo v drugič izvoljeni za predsednika — še z vse večjo odločnostjo kot doslej nadaljevati in uveljavljati. Govoril je kakor socijalist, da, skoraj kakor komunist; najhujši napadli na kapitalizem v njegovi sedanji obliki, besni in ironično-jedki naskoki na tiranstvo potitičrnih in gospodarskih diktatorjev na svetu sploh in v USA še posebej. — vojna napoved privilegijam bogatinov. Roosevelt je v tei zvezi s posebnim poudarkom spomnil na leto 1776, ko se je Amerika definitivno otresla hegemonije evropskih sil, — 1 leto 1936 naj pomeni začetek konca tiranov v lastni deželi. Nobenega dvoma mi, da se fe predsedniški kandidat Rooseveti s tem prvim programatičnim govorom, ki njegovega notranje političnega pomena in učinka miti ni mogoče preceniti, angažiral na način, ki mora vsakega poznava vca ameriških razmer osupniti Glasnik proletarijata Roosevelt, ki je pred štirimi leti stopil na plan, da z radikalnim! reformami sanira gospodaslvo Amerike, ki naj vsem razredom in slojem prebivalstva prinese koristi, je očividno dospel danes do še vdliko bolj radikalskega stališča; postal je gtasbenk proletarijata in agitator proti posedujočemu razredu, kateremu očita, da je s svojim brezobzirnim kanita'-lističnim individualizmom in egoizmom spodkopal gospodarske temelje dežele. To mi malenkosten očitek, — posledice se bodo kmalu pokazale, Ni dvoma, da ho Rooseveltov nasprotnik, guverner Landon, zdaj operiral z geslom, da je Roosevelt boljševik. Beseda tedna Ljubljana, 10, julija. Debata se je pričela v vagonu, ko smo se *voztli mimo nekega posrtopja, na katerem smo ‘brali napis »Delavnica komerc. saobrač. oddelka«. Bratje, ali ve kdo povedati, kaj *a napis pomeni in zakaj se tako glasi? Preprosta stvar! porečete V napisu sta dve skrajšani tujki: komercijalno pomeni trgovinsko (odnosno tudi prometno), saobraćajno pa pomeni prometno, torej bi se moral ta napis v čisti pravilni slovenščini glasiti: »Pisar. na trgovinsko.prometnega oddelka«. Moral glasiti, — pravite, — Pa zakaj se ne glasi tako? To je tisto vprašanje! Težko, da bi kdo izmed vas mo-gel^ dati pravi odgovor. Iz naše družbe v vagonu ga ni nihče vedel dati. Nekdo je menili, da bi bi. le v stvari isto a ko bi se na pis glasil »Pisarna komerc- Verkehrs. oddelka«. Ali je imel mož prav ali ne? Ampak vprašajmo se zdaj zgolj Pe napisu samem kot takem. Za. kaj ga je tisti, ki ga je sestavil, sestavil iz treh jezikov oziroma, če lavzamemo besedo »komerc«, je med-naroden izraz, iz dveh jezikov: iz slovenščine In srbšči. Ali ne bi bilo bolje In tudi ®j*npatičneje, če hi ga bil sesta-_ “M docela slovensko ali docela roško oziroma srboJrvatsko ? Za. r*!#8 je skrpucal takole po sLo. vensko-arbslko? Nihče Iz našo družbe v vagonu ni vedel tega prav raztolmačiti. Eni so bili mnenja, da je sestavljavec tega napisa hotel pač izraziti v tem nekako narodno eđimstvo, drugi spet so videli v tem pristno jugoslovan. ščinto. A tu se je oglasila neka dama rekoč; »Najpristnejša in najboljši *jugoslovanščinn je po mojem okusu še vedno dobra slovenščina, dobra hrvaščina, dobra, srbščina..« Ali je imerta ta dama prav ali ne’ Bratje, ne maram vas s tem napisom moriti, vendar morate priznati da je tu primer, ki mu je težko ali celo nemogoče najti' smisla, in da je prav zato ta primer nekako simboličen in značilen za toliko In toliko velikih in majhnih problemov, okoli katerih se suče danes naše javno življenje in katerih ne vemo in ne znamo razrešiti. In zakaj ne? Ker vsi skupaj ne vemo, si nismo na jasnem in čistem, kaj pravzaprav hočemo, kakor tudi sestavljavec rečenega napisa ni vedel, kaj pravzaprav hoče Iz teh nejasnih pojmov je nastal nejasen položaj ali pa obratno: iz nejasnega položaja nejasni pojmi, kakor hočete, saj je v stvari eno in isto. Zadnjič je neki list ugotovil, da vlada v splošnem danes nejasno razpoloženje in da ljudske množice nič prav ne vedo, kam jih vodijo nejasni klicarji. — Temu moramo le pritrditi., saj če se malo ozremo naokoli, vidimo vsepovsod pojave, ki to dokazujejo. Vidimo takole v dnevni politiki, da desni- ca kakor levica niti vsaka zase prav ne vest kaj hočeta in kam, — kako bi mogli šele vedeti, to druga o drugi! Sama nejasna gesla in nejasni pojmi. Na primer: državno in narodno edinstvo, ki se od zedinjenja sem vleče kakor rdeča nit skoz vso domačo politiko, — ali obstoja danes, po osemnajstih letih. o tem popolnoma jasen pojem? Ne Eni si razlagamo držav, no in narodno edinstvo tako, drugi drugače Nič koliko tolmače’*, tega državnega in narodnega edinstva smo že slišali, vendar se niti eno ni docela krilo z drugim. Smo slišali na primer zadnijč s kongresa JNS poudarjati govornike, da ne gre narodnega in državnega edinstva istovetiti s centralizmom Radi verjamemo JNS, da ga ne istoveti (zlasti verjamemo to njenemu slovenskemu krilu, ker si ne moremo predstavljati, da bi se sploh kdo v Sloveniji mogel ogrevati za centralizem po teh iakušniah ki jih imamo s te strani), vendar je ta stranka po vsem svojem dosedanjem delo. vanju zbujala vtis, da je centralistično usmerjena,. Vse to so zakrivili nejasni klicarji z nejasnimi gesli. Po drugi strani zopet smo videli avtonomiste s tako radikalnimi načeli in gesli, da se je zdelo popol notna izključeno, da bi ti ljudje mogli ali hoteli kdaj direktno ali indirektno podpreti cenitralistični režim. In vendar se je tudi to zgodilo. Spet samo dokaz, kako raz- tegljivi so pojmi in kako nejasni. Pa smo nedavno slišali mero. dajmega politika razlagati pojem državnega, in narodnega edinstva v pojmu jugoslovanstva tako da bo tisto pravo jugoslovanstvo doseženo takrat, ko bo vsak Slovenec enako ču+il. kar boli Srha in Hrvata,kakor bosti Srb in Hrvat enako to čutila irug za drugega in za Slovenca. Temu mora Vsak »ritrditi: Tako je prav im ta.ko bi moralo biti. A v isti čas smo slišali druge. gu merodajnega politika izjaviti, da r_as Slovencev Hrvatsko vprašan ,e nič ne brigu. Mi Slovenci vodimo svojo slovensko politiko, Hrvati pa naj vodijo svojo hrvatsko! Tako je dejal ta mož. To nam pa spet nikakor ne gre v glavo V duhu in smislu državnega in narodnega edinstva. nas mora hrvatsko vprašanje vendar prav živo zanimati, zlasti še. če je v hrvatskem gibanju zapopaden« hkratu tudi kmetsko gibanje. Za vraga, vendar ne moremo in ne smemo odcepiti slovenskega kmeta od hrvatskoga in srbskega kmeta' Mi smo vendar kmečka država, in v jugoslovanski kmetski skupnosti je temelj vse naše skupnosti, državnega in narodnega edinstva! Ah, kako je dandanes vse komplicirano in izumetničeno! Spočetka pa je bilo vse tako nanevv-na in preprosto. Od začetka je bito tu samo eno: Kralj in narod' In država, naša Jugoslavija. In je M. Dogodki In opazke tedna Ljublj u n u , 11. julija. Na političnem polju kaže minuli, te-ilen precejšnjo živahnost in razgibanost. Sploh je podoba, da je v naše domače politično življenje prišel »tempo« in da letošnji pasji dnevi ne bodo tako mrtvi, kakor se sicer za ta čas spodobi. 'Nekaj k temu poživi jen ju je vsekakor doprinesel zopetni nastop g. ŽIvkoviča na politični pozornici, ki morda zaenkrat ni toliko pomemben, kolikor zanimiv dogodek. JNS je pri tej priliki izdala okrožnico na svoje pristaše, v, kateri pravi, da je nasprotnike obšel strah. Ne vemo, v koliko so prestrašeni drugi nasprotniki, vsekakor pa je videti silno vznemirjen »Slovenec«, ki si toliko daje opraviti z g. Živkovičem, da se javnost začudeno vprašuje, kaj to pomeni? Pa ne, da bi se »Slovenec« danes g. Živkovi-ča v civilu in brez sable bolj bal, kot se ga je svojčas v uniformi in s sablo? O združeni opoziciji poročajo listi, da je zelo agilna, da se s pospešenim tempom nadaljujejo pogajanja med Beogradom in Zagrebom na eni strani, med posameznimi skupinami srbske opozicije na drugi strani, da se ta Gosnod šef vlade dr. Stojadinovič je imel na seji glavnega odbora JRZ govor o zunanji in notranji politiki. P položaju Jugoslavije je dejal: Lahko rečem, da je Jugoslavija sedaj močnejša, nego je bila kdajkoli poprej. V odnosih naše države do Velike Britanije ie dejal, da je Velika Britanija kavalirsko priskočila Jugoslaviji na pomoč v času sankcij in ii dovolila posebne olajšave za naš lo tako naravno in preprosto, ko je na primer v prvi konstituanti tedanji podpredsednik vlade dr. Korošec po prečitanju prvega državnega akta v srbohrvaščini zaklical: Ni treb-i čitati še v slovenščini, 'sai mi Slovenci vsi dobro razumemo bratski srbo.h rvat siri jezik!« Kako je tedaj vsa hiša navdušeno ploskala! Da. lepo je bilo to, kakor bi bilo lepo, če bi se bil dvignil kak Srb in zaklical: Naj se prečita samo v slovenščini, ker jo vsi Srbi razumemo!« Tako je bilo od začetka. Takrat je bilo samo eno geslo in en pojem: Bratje, eno smo im eno ostanemo! Danes po osemnajstih letih je vse polno gesel, pojmov in vprašata j, eno bolj zamotano kat dru-go; danes je tu hrvatsko vprašanje in slovensko vprašanje in nič čudnega ne bo. če vznikne lepega dne tudi srbsko vprašanje o katerem itak poznavavci razmer zatrjujejo, da je že zdavnaj na skoku V začetku je bilo državno in narodno edinstvo tu kot naravno dejstvo, kot gotova, izvršena stvar, o kateri sploh ni debate. Potem pa so prisl* nejasni klicarji z nejasnimi gesli napravili iz državnega in narodnega edinstva vprašanje in ga zamotali v tak klobčič, da ga danes zlepa na moči razmetati. Ne more ga razmetati niti Aemonus in ona stališča ■ polagoma zbližujejo in , da je akcija za sporazum na dobri poti. Stvari se. razvijajo tako, da. je stari g. DavidoviČ celo »odgodio svoj odlazak na letovanje za It) dana«, kar veliko pomeni. Tudi vlada je stopila iz svoje rezerve in je javnost presenetil govor g. dr. Stojadinoviča v glavnem odboru JRZ po svojein Ostrem tonu vlsavts g. ŽIvkoviču, a blagem tonu visavis Zagrebu. Značilen je poudarek g. šefa vlade glede na hrvatsko vprašanje, »da se ustvarijo ssvobodoljub-n o p o l i t ik o vsf predpogo ji za po-miriiev in zboljšanje ozračja v medsebojnem zaupanju.« Splošna politična razgibanost se odraža tudi pri nas doma. v Ljubljani in po deželi, ni več takega mrtvila kot doslej, in opažati je že predznake splošne politične mobilizacije, ki je itak na vidiku spričo napovedanih občinskih volitev jeseni. Giblje se JRZ, giblje se JNS. giblje se ljudska fronta, gibljejo se kmetij-ci, slovenski radikali in druge skupine. In politične niti se predejo . in tu se bo kaj pretrgalo, tam nanovo povezalo ... igra je v teku. izvoz v Veliko Britanijo. O odnosih do Francije je dejal, da gleda francoska vlada na varnost Jugoslavije, kakor na svojo lastno varnost. Če do- dam naše zavezništvo * držuvnmi Male zveze in Balkanskega sporazuma, tedaj lahko rečemo, da je Jugoslavija v dobri družbi in da ji ni treba biti v skrbeh za nadaljni razvoj političnih odnosov v Evropi. V notranjzi politiki se je Šef vlade obširneje ukvarjal z g Živkovičem In je dejal: Mi smatramo, da je g. Živkovič oblekel civilno obleko. Mi čakamo g. Živkoviča kot šefa stranke pri njegovem delu. Če namerava razen tega pripeljati ljudi iz Jevtičeve skupine v JNS, tedaj moramo že sedaj opozoriti na to, da s. je v okolici Jevtiča zbrala kuhinja intrigan-tov klevetnikov in celo atentatorjev. Mi bomo proti tem ljudem zelo ostro nastopili in bomo pobij?): destruktivne elemente, pa nai se nab-’iajo v katerikolem taboru ali celo pod okriljem JNS ali nejgovega šefa. (Torej vojna napoved, to bodo padale glave!) ★ ' V ZIžRUZENl OPOZICIJI se vršijo v zadnjih dneh živahni sestanki in konference. Kot emisar srbijanske opozicije je bil v Zagrebu pri dr. Mačku g. Vlajič in se na temelju njunega razgovora zdaj v Beogradu nadaljujejo pogajanja med skupinami opozicije. SHODI G. MINISTRA DR. KREKA. Po daljšem presledku, je imel g. minister brez portfelja dr. Miha Krek minulo nedeljo spet dva shoda in sicer v Prekmurju v Murski Soboti in Dolnji Lendavi z običajnimi govori. DR. MAČKA SO OB1SKAU NOVINARJI m ga vprašali, ali misli iti na volitve. Dr. Maček je odgovoril: Zakaj ne bi šli na volitve? Če bodo občinske volitve, pojdemo v volilno borbo! In še kako pojdemo! Pri volitvah bomo nastopili, kakor bo najbolje kazalo. Po- nekje bomo nastopili samostojno, drugod kot kmetsko-demokratska koali-i cija ali pa kot združena opozicija. Na volitve pa gremo vsekakor! 'OBČINSKE VOUTVE bodo po napovedbi gospoda šefa vlade postopoma po banovinah od avgusta d d oktobra. Avgusta se začno volitve v vardarski banovini, sledile bodo moravska, vrbaska in še druge banovine. Kdaj bodo volitve v naši dravski banovini še ni znano. Volitve bodo javne kakor so bile zadnje, dr. Korošec je dejal, da bodo svobodne. OBČINSKE VOLITVE NA HRVAT-SKEM. V nedeljo so bile občinske volitve v občinah Podvrh, Marija Bistrica in še par občinah Edine kandidatne liste so bile povsod bivše HSS (Mačkove), največ volilnih udeležencev je bilo v Mariji Bistrici in sicer od 3260 upravičencev 2100 volilcev. SPET EN ZUPAN RAZREŠENI Zupanu Cirilu Pircu iz Kranja In podžupanu Rici Mayerju je bil dostavljen razrešitevni dekret banske uprave. Seveda sta oba vložila pritožbo na upravno sodišče. OBSOJENI KOMUNISTI. Državno sodišče za zaščito države fe zopet obsodilo radi komunizma 6 oseb, večinoma inteiigentov, na skupno kazen 12 let robije ter na 12 let izgube častnih državljanskih pravic. 'Obsojenci so sami Hrvati. HRVATJE SO PROGLASILI praznik sv. Cirila in Metoda za dan hrvatske narodne prosvete. Ta proglas so podpisali dr. Maček, dr. Ante Bauer ter križevački vladika dr. N jaradi. HRVATSKU ZDRAVNIKI i/.topajo iz članstva Jugoslovcnskega društva, posebno pa zdravniki iz Hrvatske. Slavonije in Medjimurja Na svojem sestanku so radi spora pri volitvah predsednika tega društva na stala nesoglasja, ki so imela za posle dico sedaj ta kolektiven izstop. In ta ko so se tudi v tem oziru Hrvati od tegnili sodelovanju z ostalimi narodi v Jugoslaviji. Tedenske novice Za kriminalno afero v Beocfrarln. odkrito že pred enim letom, v kateri pa oblasti nimajo pooblastila, da primejo krivce ker Je vanjo zapletena odlična visoka osebnost, vlada živo zanimanje. kakor to poroča beograjska »Politika«. Osem In pol milijona dinarjev nagrade debi neki sluga, ker je ovadili pblastvom dr. Bodlja. Ime se nahaja v zapečateni kuverti v upravi carinarnice. Žrtev roparskga umora je postal upokojeni finančni preglednik Ivan Strajnšek. Ko se Je vrnila njegova Žena s trga domov, je našla svojega moža'v spalnici ležečega v krvi na tleh/ BM je ž.e mrtev. Neznani zločinec Je izropal stanovanje ter odnesel denarja in drugih vrednost; za SO tisoč dinarjev. Zaenkrat manjka za roparjem vsaka sled. Strašna prometna nesrcča pri Rogaški Slatini. V ponedeljek je zadel tovorni avtomobil zagrebške firmo MUnek in Slegel pri Sv. Križu, kjer Seka cesta progo, v vlak. Pri tem sta bila na mestu ubita zastopnik firme Josip Hauc In slučajni sopotnik klepar Maks Osrečki Iz Rogat, ca, šofer Viktor Svoboda je pa močno poškodovan. Vzrok nesreče: ne- zavarovan železniški prelaz in nepreviden šofer. Stavke. Hrvatski radnički savez je organiziral stavko delavcev v po-edinih osjeških obratih, tako v tovarni mila, opekarn,;, tovarni usnja itd. Tud drugje ee pojavlja mezdno gibanje, — Zagreb že par dni nima svežega kruha, radi ustavitve dela pekovskih pomočnikov. Zagrebčani odločno zahtevajo Intervencijo oblasti. V Hrastniku so te dni stopili v s tavico vsi rudarji. Med tem je pa baje že dosežen načelni sporazum a TRD in se bodo rudarji vrnili na delo. Reorganizacijo zagrebške policije bodo izvršili te dni. Število uniformi ranih stražnikov ee bo povišalo na 840, poleg tega bodo porabili še 1 milijon Din za motorizacijo policije. Tri defravdante so v Sovjetski Rusiji ustrelili, 'ker so poneveril! dva milijona rubljev iz sindikata za socialno zavarovanje v Ukrajini. (Tako bi morali postopati povsod z de-fravdantl ljudskega denarja!). BEVC JOŠKO, dentist (zobni atelje — ordinacija) zopet redno sprejema. Glejte današnji oglas 46. ure. Na željo tudi izven navedenih ur. TELEFON 32-96 Z ozirom na splošni težki denarni položaj vsakemu dopustne cene. stirati. ker me je že tudi tako milo in proseče pogledala, da me je kar pogrelo okoli srca. — Molim, izvinite! Nisam hote. la! No ta je pa lepa, še to se je manjkalo, da bi hotela takole poškodovati vrlega državljana. Zarinila sva kovčeg na polico, skrivaj sem ošinil njeno sloko postavico Okusna punčka! — Zahvalim — je dihnila deva- — Molim, molim, bila mi je zabava. sem odvrnil kavalirsko. — Zabava? Zašto? — Ej, tako . . sem dejal in jo objel s primernim pogledom. — Onda možete postati »treger« me je zafrknila. Pa sem imel kom. pliment. Preklemansko dekle! Ta jih zna drobiti! Dečko, sedaj pa pamet v roke. Pupica . .. Dalje je šlo po navadi. Ona seveda brž v roke dozo s pudrom in »štift« im se je začelo slikanje obraza Njenega namreč, ne mojega. Usteča je naslikala velika za dober »groš«, obrvi za las tenke, ličeca malo pordečila, sama Mana Liza bi se lahko skrila pred to lepoto. Ko je bila gotova s slikanjem, se je lotila nohtov, ne vem, alt si jih res ni pristrigla že pol leta. Pokalo je in letelo na vse strani, kot bi ježa strigel. Komaj sem sproti pihal od sebe odrezke nohtov. Sploh pa, ali ste že opazili, da si ženske tako rade strižejo nohte baš v vlaku? Bilo mi je že dovolj, zato poskušam s pogovo. — Oprostite gospodična: samo novinar! — A tako, znala sam, jer ste tako radoznali! Vlak je drdra,1 proti Zagrebu, slovenska govorica je zamirala, hrvatska je postajala vse glasnejša, postaje so se začele vrstiit vse bolj pogosto, a jaz v svojih izjavah vse bolj previden. Moja Hrva. tiča je postala čudno nemima, hipoma se obrne k meni: — Pa zašto sada držite gof 1 ju ’ Kaj naj bi ji nato rekel, poznalo se je, da smo m Hrvatskom, doma je človek vse bolj korajžen. Vlak se je hipoma ustavil na eni zadnijh postaj, sunek je bil vse bolj močan da mi je tisti orjaški kovčeg priletel v naročje. Verjemite mi da bi tedaj rajši videl, da bi bila, damica na polici, in bi mi takole zletela v naročje. Papiča . . . Med stokanjem in tarnanjem srno se potem kmalu pripeljali v Zagreb Hotel sem seveda pomagati lepi Hrvatici nesti kovčeg, kar pa je odločno odklonila. S police ga itak ni bilo treba skladati, ker je sam padel doli. Na kolodvoru so jo čakale njene prijateljice in vžklikale: — E j Pepice! Mila naša Pepice! Najmanj pol šminke so ji polizale z lica, toliko je bilo pol m bivanja- In ostal sem sam. — živela »Hrvatska«, vzklikne znanec poleg mene. Spoznam ga, marsikatero urico sva že pre. I živel* v Zgrebu. Korakava od kolodvora proti Ulici in Jelačičevemu trgu. Vsenaokrog žlobodrajo mehko hrvatsko govorico. Hipoma pa: — Prmejduš, to je pa res hudič! Halo, slovenska korenina! Malo se pogovoriva, in zvem, da si mož kot »fensterpucer« (kot ima to napisano na čepici) služi svoj kruh v bratskem Zagrebu.. In naprej do Jelačičevega trga. — Živela Hrvatska- živela Hrvatska! Od vsepovsod slišiš te vzklike-Hodnik ob hiši je zastavljen s kavarniškimi mizami in stoli. Sedem. — Izvolite »himber«, »špricar«, »štamperi šnaipsa« ? (živela Jugoslavija in jadna nam majka!) Zagrebški večer Kmalu se je zvečerilo- Stražniki so se že postavljali s puškami, »damice« so pa postavale na oglih ulic. — Dober večer, lepi gospon! Kamo idete ? Možete — — — — Gospod, koliko je ura»?. — Halo ti puba, zgodan si, idemo — In šele tako spoznaš velemesto v vsem bistvu, spoznaš pa. tudi vso bedo, vrženo na cesto, zaničevano in teptano. Uboga dekleta! Večerni Zagreb utriplje in mrzlično drhti. Zares samo dve sili gonita ves svet: lakota in ljubezen (pravzaprav strast!) Pjevačice z visokim sopranom pojo: »Razbile se čaše. iz kojih smo vino pili . . . « Zares, razbile so se, razbila so se pa tudi srca, razbila se je duša- vsa naša notranjost je razbita in razcefrana. Hodim po uilicah. Ne vem. kako je to, strašno mora biti miši v Za.grebu, vsepovsod se govori samo o mačkih! V gostilnah rdeči »dalmatinac« bele prte. vse je kot krvavo, kri lebdi pred očmi, krvavi so obrazi! Besede postaja jo Iskrene, resnica se košati, da nikdar tako O ti uboga resnica, zapečatena s sedmerimi pečati, šele v vinu si upaš na dam- pa še tedaj previdno pogleduješ na levo in desno, da te sila in moč ne stisne v klešče. Kaj več o Zagrebu bi pi drugič povedal 'č'1 prej ne izgine kot kafra) ponižni Pik Ljubljanski Sokol naznanja, da je da preklica redna telovadba posameznih oddelkov na letnem telovadišču v tem-le času: Člani in moški naraščaj ob torkih in petkih od 18.30 do 19.30: članice ob ponedeljkih in četrtkih od 19.30 do 20 30: finski naraščaj pa oh istih dnevih kot članice: od 18.30 do 19.30. V primeru slabega vremena je redna telovadba na iste dni in ob istem času v telovadnici. — Poznate vi nekega človeka z enim očesom, k; se niše Novak. — Ne poznam. A kako se piše drugo oko? KINO SLOGA, tel. 27*30 Ob 19.15 in 21.15 uril Danes največ ja filmska senzacija sezone: G *— men Izgovori: »Djiinan« Toliko senzacionalnih in napetih prizorov še niste videli doslej v nohenetv filmskem delu! Sem in tja po hiši pravice Otok brodolomcev, leteča vest In še kaj Ljubljana, 10. julija. Kiulaj listi poročajo o sodnih razpravah in obravnavah, velja skoraj kot pravilo, da je predmet poročila ktiik zločin: uboj, umor, detomor, vlom, velika tatvina, požig im podobno, kakor da Imamo pravo samo zaito, da zbiramo in sortiramo velike in male zločince-življenje pa je vendarle nekoliko drugačno. Mimo vseh teh ran, ki jih i človeštvo najbrže ne bo nikoli odpravilo. ima vendar pravo v glavnem zato, da z njegovo pomočjo člani družbe urejajo medsebojne odnošaje zlasti gospodarske, v primerih ko se sami ne morejo sporazume*! ali si roso na jasnem, ali pa jim trma narekuje svojevrstno, po svoje morda utemeljeno, vendar pa pravno dvomljivo tolmačenje raznih odnosov in obveznosti. Zamudne sodbe Zjutraj, ko se promet na sodišču komaj šele drami, se že odloča usoda mnogih ljudi in težkih - tisočakov. Tam v pritličju poslujejo s poi-no paro. Tu m rtič dosti prerekanje, nič barantanja, niič prepirov. Samo >dvetniki stoje in čakajo. In na vodnik odmeva ktic: »Zamudni sod-ixa!a Jn hkratu se že zasveti ne iktu žig, ki obsojenemu pove. da mora po tolikem in tolikem času tenu in temu plačati toliko in toVko. kolikor je je pač dolžan »s pripadki, da ne bo izvržbe«, piš:jo tisti, ki jim je kaj do poštene slovenščine, drugi pa se še drže nekdanjega spačenega sloga — »ogibom izvržbe«, :ta obsojenec, zlasti če je v teh zadevah novinec, često niti ne ve, kaj pomei ta modrost. Ljudje se zbirajo po hodnikih, nekateri se plaho ozirajo, sramežljivo vrte liste, s katerimi so pozvani v nišo pravice in včasih radi tega celo zamude čas razprave. Drugi so bolj krepki in se počutijo tukaj kakor doma. —Danes me bo pa zašli. — Za koliko pa gre? — Tri »jurje«, trdi ta oderuh, pa ni res. Skoraj polovico sem mu že odplačal, pa ml je vrag potrjeval na take male listke, da sem vse skupaj izgubil — Pa priče? — Kje naij jih vzamem? Njegovi kemiji ne bodo pričali proti gospodarju- Kdo pa bo tako neumen, da bi zavoljo berača še sam hotel postati berač! Oba se oddaljila po hodniku. Sta 'delavca ,nižja uraidlika ali kaj podobnega na vsak načlu pa dva iz tiste široke množice, ki leži danes "doslovno na tleh. Često potekajo !e razprave čisto idilično. — Saj priznam dolg, pojasnjuje dolžnik v oguljeni obleki in z zanemarjenostjo, ki jo človeku vtisne siromaštvo, — toda plačati nr me tem. — Koij se to pravi? je sodnik nejevoljen. _ Saij ste že enkrat vedeli da bo treba plačati, kn st: sc z i dolžili. — Razmere. Bolezen. Brez službe sem bil nekaj časa. In družino imam Krast vendar nočem in tudi ne smem iti. — Vsak govori tako! se jezi upnik. — Mene pa davkarija nič ne vpraša, kje bom vzel- Plačaj, to je njen edini ukaz. Sicer me rubijo. — Če bi imeli toliko kakor jaz. h' vam niti vojska ne vzela! se jedko brani upnik. Otok brodolomcev Končno le pride do sporazuma: Obroki, vesoljni rešilni o!ok brodo-kmeev. — Samo če bo res plačeval! se zboji upnik. — V nasprotnem primeru imate pravico do izvržbe — pojasnjuje sodnik, medtem ko se upnik samo medlo nasmehne, ko podpisuje zapisnik. Ej, vraga, kaj bi mu vse ne plačal, temu ubogemu siromaku, ki ima graščinsko posestvo, hišo in še lepo pokojnino, pa se trese za beračevih nekaj stotakov. Kaj bi mu vse ne plačal, če bi le imel! Soba se izprazni in zapisnikar pokliče novo skupino. Po hodnikih švigajo advokatje Pri večjih zneskih in bolj gosposkih, pretkanih ljudeh so seveda vedno tudi odvetniki poleg- — Kdo va« zastopa? — Dr. N. N. Ga ni. Je zadržan. — Vskočim jaz. In drug odvetnik že moli stranki pooblastilo v podpis. Ne pozna zadeve. apora, zato je treba razpravo preložiti. In tako gre dalje in dalje, ves božji dan, dam za dnem in teden za tednom. Spisi naraščajo, stroški se večajo, dolgov pa ni zato nič manj. Leteča vest Hodim križem, gledam, poslušam in zaidem v nasprotno stran velike palače. Po stenah vise deske, na deskah je nabitih polno sklepov, pozivov im oglasov, ljudi pa je bolj malo tod. Tu in tam pride na hodnik kak uslužbenec in gre brezbrižno mimo radovednega reponlerja. Včasih pride strojepisna diva iz kake odvetniške pisarne, ogleduje manikirane nohte, si popravlja umetne kodre in stopa umerjeno kakor Diana, bog in ja lova- Koketno stiska pod pazduho sveženj aktov in se ponosno ozira okrog. Srečam znano gospodično. — Kaj pa je tu? — Leteča vesitl se mi zvonko zasmeje, češ: — Ali še niste bili nikoli na tem nakovalu? Skomignem z rameni. Kdo bi vse nosii v spominu, kar ga je že kdaj trlo! — Izvršni oddelek je tu, dragi moj gospod. Eksekutorjev trdnjava.! deklamira z nagajivo brezbrižnostjo psemmajistleitne razigranke, O, časi in slava! hitro pogoltnem zadrego. _ Tu smo pa takore-koč doma. Ali vas tudi rubijo, gospodična? Dekle me nagajivo poboža po kocinastem licu. — Mene rubiti? Kaj si neki mislite o meni. Kar jaz dam, sama dam — ali pa nič- In pogleda tako iskro, da se človek kaj pomladi za deset let. — Pni meni torej, ne bo nič! bleknem tako tjavendan, ona pa: — To ne spada semkaj Ali ne vidite. da sem službeno tukaj? — Saj res. Jaz tudi. gospodična. Napisati moram časnikarko poročilo- • — Jl'oda o meni nič. Bog ne zadeni, Sicer — In mi požuga z lepo gojenim desnim kazalcem Samo po strani obrabljeni noht izdaja strojepisko. Seveda hočem takoj obljubiti, a ona me prehiti: — Nič ne verjamem. Se bom prepričala. Časnikarji ste kakor komarji. Ves list bcm pregledala. Priditn potem, oko imate čas — — O. časa pa. gospodična, več kakor las na glavi. — Torej dobro. Ob osmih pod Rcžnik- — Na povelje! me prevzame mladeniško vojaški ogenj. - Samo glejte, če ne bo vse v redu! — Moram res pogledati in končati tole časnikarsko modrost, da mi diva ne poreče, kakšen je Jat Stanovanjska mizerija v Mariboru Ne morem Malo dalje čakajo gruče ljudi. No, civilne pravde- Dolgovi. Način plačevanja. Napeto razpoloženje. Čeprav stoje ljudje na istem hodniku, se gledajo kakor sovražniki čez žične ovire. Sodni zapisnikar pride in kliče. Skupina se odtrga in utone v sobo. Prav za prav same male zadeve. Neplačana najemnina, neplačan račun pri trgovcu, peku. krojaču- Včasih razmere upnika in dolžnika tarejo z enakim brezupjem, včasih je tudi kaprica upnika, ki zahteva od dolžnika kaj nemogočega. Barake, vagoni, šupe - Maribor, 10. julija. Kar se tiče stanovanj, je Maribor gotovo eno najdražjih mest v državi. Teh razmer pa ne povzroča ne bližina meje, ne turizem ali mogoče industrija, temveč le neumevanje socialnih potreb pri onih faktorjih, ki so poklicani, dn se brigajo za dobrobit državljanov. Društvo stanovanjskih najemnikov je od svoje ustanovitve 1. 1932. pošiljalo vsem ministrom za socialno politiko resolucije in prošnje za zaščito stanovskih najemnikov, toda žalibog leglo jetike In nemorale koinaj je dobil kakšen minister naše želje v pretres, je že tudi odšel. In tako naše predstavke nikoli niso našle uslišanja. V Mariboru sc razmeroma mnogo zida in čuditi se je, da bi primanko-valo stanovanj in jih tudi ne manjka, — toda samo velika draga stanovanja so na razpolago, majhnih eno-do dvosobnih stanovanj, primernih za zreducirane plače, teh pa primanjkuje, Tudi smo se zanašali na veliki Maribor, da bodo priključene k mestu občine: Studenci, Tezno, Podbrež- jc, ki pridejo v poštev. Tako pa neče nihče iz mesta v imenovane občine, češ, sem v mesto pristojen, manjka mi le še kratka doba, pa si pridobim domovinsko pravico v mestu. Tako ljudje nočejo in ne morejo ven v okoliške občine, kar seveda stanovanjsko stisko še bolj poostruje. Hišni posestniki v Mariboru, — so sicer častne izjeme, — se čutijo spričo nezaščitenih najemnikov absolutne gospodarje položaja, k čemer jim še pomagajo faktorji, ki povečini trpe na pomanjkanju socialnega čuta. Kajpak, človek "na dobrem položaju ni še nikdar okusil, kaj se pravi imeti v rokah deložacijski dekret, biti brez stanovanja in poleg tega še brez denarja in poleg tega še za nameček s kopico otrok. Ako hoče deložirancc \ ložiti priziv, ki mu ga dopušča zakon, ga tak činitelj kratkomalo odpravi, češ, to so samo formalnosti, ne pomisliti pa, koliko je vreden rok 8 ali 14 dni, ko se deložacija lahko zavlekla in bi se obupanca lahko rešilo pred najhujšim. In če pridejo v Maribor visoke osebnosti, se vršijo proslave, banketi, iluminacije itd. Seveda vse to nič ne stane, ali ljudje se pa sprašujejo ali si je pa kdaj teh gopodov ogledal ta lepi sončni Maribor tudi od njegovih senčnih, temnih strani? Ali je bil kdaj v Stritarjevi ulici? Barake, barake, vagoni — leglo jetike in nemorale. Skandal za Maribor, sramota prosvetljenega veka, god madež, posebno tu na meji. Za vse drugo je denar, za te najbednejše pa ni1 Ako pomislimo na razna prizadevanja protituberkuloznih lig, njihove zbirke, predava..ja itd. vse je to lepo, vendar je vse skupaj iluzorično, dokler zlo ni zatrto pri korenini. Skrbite zdrava ljudska stanovanja in prva in glavna naloga bo rešena. Protituber-kulozna liga bo tedaj s ponosom mogla zabeležiti svoj prvi veliki uspeh. Drugače je pa, kakor rečeno, škoda truda in denarja, ker pada vse kakor v brezdanje brezno, jetika pa opravlja nemoteno svo je delo, požira narod in denar. Društvo stanovanjskih najemnikov v Mariboru opravlja povečini le i-drobno delo, uradne ure so redno trikrat na teden, v katerih se dajejo in-fm.i -Lije, nasveti, posredujejo tudi stanovanja itd. Kako to društv- nekatere bodo v oči, se pa vidi že iz tega, da je bil listič, kjer so razvidne uradne ure, že najmanj 25 krat odtrgan, napisna tabla pa počečkana in poškodovana. Toliko za danes prihodnjič, pa več. M. Ce zjiiiuijku prostoru v kovčegu za moževo obleko In mora potem revež obleči vse obleke eno na dni' go! , Glas je ljudski glas •» MUfUlč, POD PlSflftip ZpflJEp ROMAN SKRIVNOSTNIH RAZODETIJ (M. pO$1cB9ffG Tajnik njegove ekscelence. Lekoiiia. ki sem jo M prejel od mandarina, je zalegla. Poslhmal sem se znal varovati in skrbno skrivati svoja prava čuvstva pod masko potuhnjenosti in hinavstva. Pred mogočmiiki bodi zvit! sem si postavil za geslo in se po tem ravnal. Po prestani eksekuciji me je (vzgojenega po starinskih nazorih) bilo malo sram prikazati se v javnosti. Toda čakalo me je prijetno iznenađenje: vsi ljudje so me no zdravljali z največjo spoštljivostjo, in zvedel sem, da sem postal narodni mučenik. Moja slava je bila toliko večja, ker sem bil v deželi prvi, ki je pod panazijskim režimom dobil batime. Ampak, ker sem vedel iz davnih izkušenj, da narodni mučeniki od svoje slave nimajo nič in tudi pesniki ne, dokler so živi. zato tudi jaz na svojo siavo, ki me je tako nenadoma doletela po man-darinovi zaslugi, nisem nič dal in sem se kot praktičen človek rajši pobrigal, da pridem brž do kakega koritca. In sem sklenil kraitkomak) pasti pred mandarinom na trebuh. Toda priti do ekscelence mandarina. ki je rezidiral v gradu kjer so nekdaj stoiovah naši župani, to ut bttn tako lahka reč. Pred njegovimi vratj je stal orjaški zamorec, Papua z avstralskih otokov, ki je imel na golih prsih pripeto celo vrsto kolajn. Zamorec me je najprej temeljito pretipal, če nimam morda pri sebi kaj orožja, nato me je pa še za noge vzdignil, obrniti navzdol in me stresa! kakor vrečo. Samo par novcev je padlo z mene. Te ;e zamorec pobral in spravil v veliko mošnjo, ki mu je visela na vratu. Meni pa je dejal, da ekscelenca danes ne sprejema, in naj se čez leto dm spet oglasim. Pot rt sem odšel in sem vse dopoldne blodil po mestu. premišVe-vaiie. kako bi se prismukal do ekscelence. Po kosilu pa ko ponavadi zavijem v kavarno Bristol. _ koga zagledam tam? Mandarinovega zamorca! Sredi kavarne je s prekrižanimi nogami sedel na okrogli mizi. divie sukal oči in z debelimi ustnicami venomer delal: papapa-pa ... Natakarica mu je prinesla zdaj na velikem tabletu cel kup krasno ocvrtih krofov, on pa je odmahn i z roko. še boli sukal oči in še bolj tleskal z ustmi: papapapapa ... »Oh. tak križ imam z n »im,« se Je ubožica potožila meni. »Ne veni. kai hoče imeti. Vse sem mu že ponudila, pa vse odklanja.« »Kaj hoče?« sem dejati. »Vas hoče polsti, gospodična Marica, to Je vendar jasno ko beli dan! Saj je ljudožerec. A da vas še ni pojedel. iz tega lahko razvidi te. kako je neumen!« Marica je užaljena odšla v kot hi sc tam razjokala. Jaz pa sem stopil k t zamorcu in ka flesnil po rami: »Atil rigbt, mi-ster Bimbol« sem mu. pošenoial. .Poka roko umije: Vi me pustite * ekscelenci, jaz vam pa skoman- diram to punčko, mi katero Imate tako blažen apetit. Well?« Mister Bimbo mi je slepo verjel (iz česar je razvidno, kako je bil neumen), je od veselija zaplesat pri tem na mah pogoltnil vse krofe in jo nato odkuril. (Krofe sem seveda moral plačati jaz.) Ostal sem v kavarni in sem tolažil Marico. Sirotica ni slutila, za kako sramotno ceno v"" ^ modah ★ Naslednjega dne m' prijarelj Bimbo odprl vrata k mandarinu. Debela ekscelenca je sedela na svilnatih blazinah, okoli sebe tri tipkarice. To sem takoi videl, da si je pobral najlepše tipkarice iz mariborskih pisarn. Tri tipkarice, ko bi zadostovala ena .. To je potrata... se ie takoj vžgani 1 v meni opozicionalni duh, a sem ta vzgib vpričo udušil in se namenil napisati Član:k. v katerem bom pohvalil štedljivost javne uprave. Mandarin je stoprav diktiral tipkaricam naredbo, ki je prepovedovala brezposelnost: § 1. Kdor hoče živeti, mora delati. § 2. Kdor ne dela, naj tud; ne je. § 3. Kdor noče živeti, nai se obesi 1 Punctum. Kako enostavna rešitev 1 sem pomislil Naši državniki pa so si svoje dni tako belili glave, kako odpraviti brezposelnost. Jo krat-komalo prepovedati, to ni nikomur prišlo na um. Da, nesposobne državnike smo imeli, zato je Evropa propadla. Tipkarice so s strojčki in nared-bico odžvrgolele, da, kakor lasta-vičke, tako veselo so odžvrgolele, jaz pa sem se pred mandarinom vrgel na trebuh. Trikrat sem butnil s čelom ob tla in zastokal: »O nebotičnik pravičnosti, sprejmi mojo natjvdanejšo zahvalo za kazen, ki sem jo jaz ničvredni črv tako zaslužil!« Podložnik, ki se pride zahvalit za prejete batine. — taka disciplina je ganila celo tega trinoga. Milostno je kimal dol na mene, jaz pa sem še huie stokal: »Ali, s pravico se mi je zgodila tudi krivica, o sedež poštene uprave! Profos se je uštel in sem namesto zaukazanih 50 dobil samo 49 palic! — Pritožujem se! Zdaj je bil mandarin docela omehčan. Prijazno me je dvignil in mi potožil roko na ramo: »Bravo, sinko moj, vidim, da si poštemak od glave do kopita. Zato ti želim naj ti bodo bogov: naklonjeni in ti skoro dajo, da boš na temle mestu sedel ti. Tedaj mi boš na lahko vrnil palice s tisto - emo navrh. ki sem ti jo ostal dolžan!« Recite, ljudje božji; ali m bil sijajen dečko ta moj mandarin? Pa kako me je šele iznenadil, ko me je hkraitu imenoval za »vojega tajnika! Roke so se nti tresle od veselja, ko sem prijel dekret. Vendar bi ga bil kmalu spet polomil. V dekretu namreč ni stalo nič o plači. Pa sem si zadevno dovolil pohlevno vprašanje. Tedaj se je mandarin vznevo-Uil. »Plačo?« je zavpil. »Kai vam pade v glavo? Veseli bodite, da vam dam to krasno službico za- stonj. To storim samo k ozirov na najino staro šanghajsko prijateljstvo. Toda — državni uradnik s plačo, kdaj in kje ste to videliv To bi država kmalu skrahirala! Plačo vleči, to bi znal vsak tepec, toda zaslužiti, tu je treba prebrisane glavice, prijatelj! Zaslužili boste toliko, kolikor boste pač znali zaslužiti. Ker pa ste začetnik. kakor vidim, vam dam tale migljaj; glejte, da boste vsako zadevo čimbolj komplicirali. Ali zdaj razumete?« Seveda sem zdaj razumel. Globoko sem se*zahvalil ekscelenci in nato hitel oznanit to vest svojim prijateljem, predvsem pa svojim protivnikom. Osebni tajnik njegove ekscelence gospoda mandarina. Ha. to bodo popokali od zavisti! Sicer... v sebi sem začutil malo moral ičnega mačka, zakaj, hm, povzpel sem se na imenitno mesto ne po zaslugi, marveč po zvijači, z eno utajeno batino. Torej pravzaprav s sleparijo... No, pa kaj zato? Znati se mora! Ljubljanski Hrvatje Ustanovitev podružnice „Napredka41 Ljubljana, 10. julija. Mnogo hrv a tov živi v Ljubljani, vendar do sedaj še niso imeli ene samostojne organizacije, medtem ko imajo Slovenci v Zagrebu in tudi v drugih krajih Hrvatske ž Ve< društev. V ponedeljek se je zbralo zato lepo število v Ljubljani stanujočih Hrvatov, da Bi ustanovijo podružnico hrvatskega dobrodelnega društva »Napredak«. Lepo in pametno je to. da so osnovali najprvo tako društvo, ne pa kakega političnega ali strankarskega. To bo samo utrjevalo bratske vezi, ki jih je politika zadnjih let precej zrahljala. Vsa obširna pripravljalna dela Je vodil g. Haracin Franjo, ki so ga zato tudi zborovalci soglasno izvolili za predsednika nove podružnice »Napredka«. Delegata iz Zagreba znani kulturni delaivec dr. Dečak iz Zagreba in prvi tajnik napredka g. Zrnec sta orisala idejno smer »Napredka«, zlasti so bile zanimive izjave dr. D-čaka, ki je naglašal, da je ljubljanska univerza veliko boljša in bo tudi bodoče de'o napredka, da privede v Ljubljano čim več viso-košolcev in tako deluje zn. bratsko zbližanje obeh narodov - sosedov. G. Zrnec je naglašal zopet in zopet bratsko sodelovanje Slovencev in Hrvatov za svobodo. DR. Kalay jo raztolmačil pravila društva, katera je že potrdila oblast, že sedaj je pristopilo k društvu 142 članov, med njimi tudi dosti Slovencev. Občni zbor so zaključili zborovalci z vzklikom Živela Hrvatska! ter zapeli hrvatsko himno >Lepa naša domovina« in -slovensko »Naprej zastave Slave. — No soseda, aila site imeli kakšne praktične koristi od svojih gimnastičnih vaj? — Kak« da ne! Ko je ba3a razprodaja ostankov, sem bila prva v trgovini Iti prva zunaj, čeprav je bila ogromna gneča. ★ Nekdo je vpraševal čuvarja v zverinjaku: — Ste že dolgo pri slonih? —- Ne, nisem! Jaz spadam k opicam! Pred kosilom spijte vedno kozarec Rogaške Slatine! To Vam zboljša tek in pospešuje prebavo. Priporočite enako tudi Vašim odjemalcem! Srce, ledvice, živce, ženske bolezni, spolno slabost, notranje žlezde, nervozo, sklerozo, zdravi z uspehom naše najmočnejše prirodno ogljikovo mineralno Radensko kopališče, Slatina Radenci (pri Mariboru). Od 15. maja vozi direkten vagon iz i Ljubljane do Radencev brez prestopa. Iz Ljubljane odhaja ob 7.20 zjutraj. Metel >Tžroha< (Bled Znatno znižane cene, ob nedeljah zabave. Sobe že od 10.— Din naprej, dijaki, trg. potniki samo Din 6.— Porcija rib samo Din 10.—. Postrvi po veUkosti. 10 dnevni abonma, vključno vse takse samo Din 440.— Vsak večer plesne zabave! Hotel,Madeira* Vrboska (na otoku Hvaru) Dalmacija. Daleč na okrog je znan ta kraj ne samo radi krasnih plaž, velikih borovih gozdov in modernega hotela, temveč radi svoje pozicije, kjer absolutno ni komarjev tako, da lahko gostje nemoteno uživajo večerni mir zabave. Garantiramo tudi za prvorazredno čištočo (brez vsakih golazni ! !) Pension od Din 50.— do 60.-— dnevno. Dobrna pri Celju nudi vsem srčno In živčno bolnim, vsem, ki so počitka potrebni, nove življenjske moči. Z največjim uspehom pa zdravi ženske bolezni. Cene tudi v glavni sezoni nizke in solidne! Pension od Din 35.— do Din 90.—* PROSPEKTI NA ZAHTEVO ! — Gospod doktor, zakaj pa vedno vprašujete svoje pacijente, kaij so jedili? Ali ima to tako .velik vpliv na zdravljenje? — Tisto pač ne! Vse samo radi — višine mojega honoraja. SKRIVNOST i SING-SING A IZ ZAPISKOV OH. ANDRRSOHui Pazniki »o najbolj nepomirljivim nataknili prisilne jopiče in kmalu je zopet zavladal najlepši red in mir ... Teden dni igra zdaj Gillitoni blazneža! natančno ga preiščem in ugotovim, da simulira, nakar se vda in opusti to brezuspešno igro Nekaj dni kasneje me, ob priliki jutranje preiskave kaznjencev, Gillitoni zelo vljudno ogovori: »Doktor, zelo m; je žal, da vam inaoram sporočiti nekaj zelo žalostnega : v štiriindvajsetih urah bo. »te mrlič!« »Gillitoni,« mu odgovorim, »zdaj prvič govorite kot blaznež!« Zmotil sem se- Naslednjo noč pokliče Gillitoni paznika Mac Cartahjrja k vratom svoje celice. Ko paznik stopi bliže, opazi v rokah kaznjenca samokres. Se predno se more Mac Carthy umak niti, Gilitoni že sproži, in paznik se z bolestnim krikom zgrudi na !bla- Dobil je strel v trebuh. Strel pa je privabil dva druga paznika, Bullarda in NichoAsa. Gil-ittoni takoj strelja nanju. Niehols se zgrudi, Bullarda pa, Iti je pogum, no odprl vrata v celico, je ranjen v ramo. Kaznjenec mu iztrga sveženj ključev, zaklene vse trj paznike v celico in steče na dvorišče. Na dvorišču najde lestev — kdo neki jo je bil pristavil tja? — sple za preko zidu in se vrže v Hudson. V tem trenutku se oglasi strašno tuljenje alarmne sirene, Gilli" toni, ki je ves izčrpan priplaval na nasprotni brez reke, vidi, kako se je njegov pajdaš, ki ga je moral čakati tu. prestrašil radi tuljenja alarmne sirene in je v besnem tem pu oddrvel... Kaznjenec je v pižami, sam v deževni noči- Kam sedaj ? Samotna lučka miglja na koncu ceste. Gillitoni, ki je bili popolnoma izgubil orientacijo, vstopi v po slopje. Znašel se je v bolnici v Ossinin-gu. Prikaže se strežajka ■.. »Obleko!« zatuli Gillitoni in pomoli preplašeni ženski samokres pod nos. Toda ženska je bila čula glas alarmne sirene. Dobro ve, koga ima pred seboj... In zato zaenkrat prinese le en čevelj.. • »In drugi ? ... »Počakajte, poiskati ga moram! Ne smem ropotati, da se mi bolniki ne prebudijo. ■. « Strežajka pohiti v prvo nadstropje, telefonira v kaznilnico in se takoj zopet vrne. Potem počasi prinaša kaznjencu obleko, kos za kosom... Pet minut kasneje aretirajo Gillitoni j a, ki se prav nič ne bralni in se da mirno odpeljati. Nikdar niso mogli dognati, kako je bil Gillitoni prišel v posest Samokresa in kdo mu je bil pripravil lestev na dvorišču •.. Osem dni kasneje je sedel, popolnoma apatičen, na električni »bol. Ponesrečeni beg je bil izčrpal vso njegovo energijo... Preden je nastopili zadnjo pob mi je zaupal: »Veste, doktor, da sem resno imel namen ustreliti vas? Zakaj za vraga me niste hoteli proglasiti za blaznega ? če se ne bi bil bal, da si bom s tem nepremišljenim dejanjem pokvaril vse izglede za pobeg, potem bi vas danes sigurno več ne bilo med živimi!« »Hvala, Gilli, da ste si premislili!«-.. »Ah kaj, doktor! Na svidenje!$ Deček umre ... In sedaj tretja zgodba: opisuje prav čuden upor. Pat Gray mora nocoj nastopiti svojo zadnjo pot. Star je devetnajst let in na njegovem deškem obrazu ni videti nikakega razburjenja. Točno ob enajstih pride nadpaz. nik, da odvede mladeniča- Tedaj pa se oglasi strahovito tuljenje. Vseh osemindvajset prebivalcev »oddelka smrti,« ki jih čaka ista usoda, se je hitoratu oglasilo in divje kričijo: »Morilci! Razbojniki! Ubiti hočete obroka! Grmijo ob vrata celic, pohištvo razbijajo oh zidovih. »Milost! Milost! Pomilostite ga!« tulijo možje, ki pozabijo na svojo usodo in v tem trenutku mislijo le na dečka, ki mora umreti. Zdaj pa tudi obsojeni izgubi svo jo hladnokrvnost. Pat Gray se iztrga paznikom in poln smrtne groze steče do konca galerije. Tam zagrabi stol in Skuša pobiti paznike, ki mu sledijo, medtem ko postaja tuljenje in rjovenje zaprtih kaznjencev čedalje bolj pošastno . • Nenadoma pa se deček nezavesten zgrudi Nezavestnega ga odneso v »sobo smrti,« ga privežejo na električni stol •.. jaz dam znak ... do. trpel je ... Ko je vse pri kraju, si nihče od prisotnih ne upa drugemu pogledati v oči. ■. Kaznjenci zunaj pa so se pomirili, potem ko je bila eksekucija izvršena . •. Tri povesti za moralne pridigarje Kot smo videli, niso vsi prebivalci Sing-Singa brezsrčni banditi. Mnoga med njimi so uboge pare, ki so postali »upokojenci države« zgolj radi tega, ker so imeli skozi vse svoje življenje smolo. V dokaz hočem povedaiti tri zgodbe. V letu 1932 je bilanca podpornega društva, kamor vplačujejo kaznjenci zneske, k| jih prislužijo s svojim delom v delavnicah, izkazala sedemtisočdvesto dolarjev presežka. V minulem letu je porabljen ta presežek za nakup toplih oblek za vse kaznjence.. Kaj pa nai letos ukrenejo s tem denarjem? Mnenja so bila dokaj različna lin med sprehodi po kaznilniškem dvorišču so se pletle burne debate. Nekega dne je neki kaznjenec stopili na klop in z mahanjem rok opozorili tovariše, da hoče neka! povedati. Ostali kaznjenci so obstali im oni na klopi je pričel: »Oentiemaini I Imamo preko 7200 dolarjev gotovine in ne vemo, kaj naj počnemo s tem denarjem. Zakaj pa človek predvsem potrebuje denar? Za hrano!« »Saj imam vendar dobro hrano!« so ga prekinili nekateri... »Saj nisem trdil, da naj porabimo denar za našo hrano, tepci!« je nadaljeval govornik. »Res je, mi imamo dovoliti jesti! Toda zunaj v svetu je na tisoče ljudi, ki trpijo glad in nimajo niti strehe nad seboj- Ne vem, če vsi razumete kaj to pomeni? Zato predlagam, da porabimo naš denar za nakup živil za brezposelne!« Predlog je bil soglasno sprejet in nekaj dni kasneje so se lahko svobodni in prosti ljudje najedli do sitega, zahvaljujoč se denarju kaznjencev. .. Zgodba se zdi dokaj neverjetna, pa je vendarle resnična, im guverner države New-York lahko vsak čas potrdi njeno resničnost... Druga zgodba, kj jo hočem povedati. je za moraliste pravtako poučna kot prva. Nekega dne sem dobil od bakteriološke centrale nov serum za legar, ki pa še ni bil preizkušen. Telefoniral sem v New-York in razložil ravnatelju, da ne morem prevzeti nase odgovornosti, da bi preizkušal na svojih pacijentih novi serum. Dobil sem odgovor, da drugega seruma ni na razpolago. Smatral sem za svojo dolžnost, da razložim pacijentom vso stvar. Raztolmačim jim torej, da se Izpostavljajo smrtni nevarnosti, ako se dado cepiti s tem novim serumom. Toda vsi kaznjenci so enodušno izjavili, da lahko na njih preizkusim to novo cepivo. »Mirno, delajte z nami tako kot z morskimi prešički, doktor!« se je oglasil neki kaznjenec. »Ce a tem lahko izkažemo znanosti majhno uslugo, prav radi dovolimo, da eksperimentirate z nami. Naše življenje itak ni bogve koliko vredno...« In sedaj še tretja zgodba. Iz Piittsburga sem bi! naročil nekoliko miligramov radija, ki sem ga potreboval za svoj laboratorij. Prve dni so čuvali dragoceno kovino — veljala je dvestotiisoč dolarjev! — težko oboroženi pazniki. Čez nekai dni pa so potrebovali paznika nekje drugje in jaz sem ostal sam z dragocenim zakladom. V sobi poleg je ležalo nekaj bolnikov; prav lahko bi se kdo izmed njih polastil radija in dragocenost bi izginila za vedno! Direktor je preživliail težke ure — toda nič se ni zgodilo. Tatovi iz navade, razboimlki, znani vlomilci, vsi tj so bili ločeni! od zaklada le po tanki steni; a nihče se ni dotaknil kovine, ki naj bi ozdravila soljudi !• Omahljiv . .. Pogosto sem bili priča dogodkov, ko so kaznjenci zapuščali Sing-Sing, v katerem so bili preživeli toliko in toliko let. Z desetimi dolarji v žepu, oblečeni v novo obleko, ki jim jo da na njihovo pot v življenje kaznilniško skladišče, so strpali veselo žvižgajo, skozi velika, železna vrata. Nato pa so se porazgubili v labirintu, k! se imenuje New-York. In zdaj skušajo ti iztirjenci znova najti pretrgane niti svoje živ-lienske poti. In zda'j sta možna dva slučaja: če je odpuščeni zakrknjen zločinec, potem bo znova iskal sti- ke s svojo nekdanjo tolpo. Alj p« je bil Šde prvič v kaznilnici in at bo zdaj skušal zgraditi novo življenje. In v tem hvalevrednem prizadevanju ga ovirajo nazor; soljudi, ki za nobeno ceno na svetu nočejo zaposliti »odpuščenega kaznjenca« v svoji trgovini ali delavnici. Prav nobene razlike ne delajo: človek, ki |e enkrat zašel z ravne poti, je za povprečnega človeka prav tak »zločinec« kot desetkratni morilec... In tako je žalostilo dejstvo, da so soljudje največ krivi, če nekdanji kaznjenec znova omahne in zaide... Astrološka napoved za tt. julij. Današnji dan je pod prjaznim ozvezdjem. Ugodno bo vplival na poslovno zadeve, zlasti kar se tiče hišne in zemljiške posesti, — realne Imovine. Poznanstva s starejšimi osebami vam prinesejo koristi. V ljuba vnem življenju prevladuje danes razum in je to dan, ki pospešuje takozvane »razumske zakone«. V rodbinskem živ ljenju se pojavljajo danes nevšečnosti. za 12. julij. Ta dan slabo vpliva na značaj ljudi, nizki nagoni bodo zbujeni, moški brezvestni in pustolovsko razpoloženi* ženske vznemirjene, razdražene In nestrpne. Slišali bomo o zločinih. Sanje na ta dan so pomenljive. za 13. julij. V splošnem dober dan. zlasti za tehniko In znanost. Industrij« Je v ugodnih aspektih in je današnji dan srečen za izvršitev novih zasnov in načrtov. Tudi sicer kaže vsem poslovnim in denarnim zadevam dobro. Lju bežen je danes pod prijazno z,vezdo: dane« sklenjene zaroke in poroke obetajo biti srečne. za 14. julij. Tudi dober dan. Prinaša poslovne in poklicne uspehe. Od starejših ljudi vam pride pomoč in podpora. Za sta* no vanjske spremembe so ugodni as-pehti. Umetnikom in zaljubljencem je ta dan naklonjen. V rodbinskem življenju mala nesoglasja. za 15. julij. Na nebu »o danes dobri in slabi stavi ozvezdja, vendar bo prevladoval dobri aspekt Sonce-Satum. Za politike in druge v javnosti stoječe osebe ugoden dan. za industrijska, gospodarska, trgovska podjetja tudi dobra konstelacija. Zlasti uspevajo na tak dan kupčije s hišami in zemljišči. Za poslovna potovanja in razgovore dober dan. Motiti utegne zvezda Mars-Merkur, ki rada prekriža kak načrt in zbuja tudi sovražnosti. Ta konstelacija bo zlasti slabo vplivala na julijed In septemurovce. za 16. julij. Danes bo poživljeno duševno delo. Duševnim delavcem prinese ta dan novih pobud, veselja do dela; tudi se obetajo nove koristna poznanstva, Za zdravnike in bolnike jo današnji dan ugoden, posebno za operacije. za 17. julij. Ta dan prinaša v domače Uvijen je razne motnje. Kaže na spremembe V hiši in domačnosti In bo zlasti prizadel osebe, rojene v marcu in jullM Za ženske je v splošnem neugoden dam, prinaša jim vznemirjenj*. dh»-ševno bol, nevšečnosti. Z* javne življenje in promet je ugoden d*o. Most samomorilcev Nad rdko, ki skriva čudno tajno to ni film, ampak strahotna resničnosti. Joei Byron- Oče (ee dvigne s stola): »0 hudlrja, zdaj so mi pa noge zaspale!« Mala Micdka: »Očka, daj se no sezuti, da bom videla, če tvoja kurja očesa v spanju mižijo!« Toplo pomladansko solnce zopet nam ogreva svet in iz zemlje prebujene, vabi živobojni cvet. I Ptice ivrgole po drevju, ki sedaj je ie go/d, toda kmalu vse zeleno in zacvelo bo lepo. Mali Vetrček po dvoru skoče in se veseli dni prijetnih, ki odpro mu pota v svet na vse strani. Spomni divnega se kraja, kjer svoj drugi dom Ima; tam živi mu ljubki zajček, znjim se on prerad igra. Rad po jezeru se svetlem temka) vozi v ladjici; sladka želja ga preiine, pa zakliče mamici: »Mamica, pomlad je prižla, ki je vzela sneg in led, zemlja zeleni In cvete ... Kdaj spet pojdemo na Bled?« * Fr. Rojec je gorenjski rojak. Kot pesnik je preprost pripovedovalec brez globljih občutij in tvorne »ile. Prijetna preprostost njegovih verzov, ki jih rad sam spremlja z enako preprostimi slikami, mu je odprla vrata zlasti v mlat,, ske liste, kjer se je pred leti pridno oglašal. Naša pesem je ponatisnjena iz»Zvončka«, kjer je bila v XXVIII. letniku objavljena L 1927. na strani 189. Fr. Rojec živi kot vpokojen eksekutor v Ljubljani. Malo prestaro dete je sedlo v voziček. . MALI OGLASI HRANILNE KNJIŽICE prodate a/11 kupite najbolje poboeo moje obl&et veno dovoljene nleanne. — Denar takoj. Prlk<e znamke. RUDOLF ZORE, Ljubljana Oledalttka eltoe IB. Telefon 86,10. VASE pletilne stroje, računske etre j e, registrirne blagajne VAM poceni In strokovno popravi BORIS V. SIMANDL, Ljubljana, Kolodvorska ul. 11, telefon 24-87, Izdeloval rilca harmonik DRAGO JANC se je preeeUla na Sv. Petra cesto 65, ter se priporoča cenj, občinstvu. Kurja očesa, trdo kožo In zarasle nohte Vam odstranimo brez bolečin, ter strokovnjaško zmasiramo nogo v naši pedikuri. Obiščite nas, prepričajte se! Nega nog Din 10,— Ljubljana. Selenburgova 7. Misli o modrosti Deset modrijanov laže čuva svoj«, znanje, kot en sam bedak svoje bu~ datosti. • Nekateri ljudje veljajo za modri ja* ne in duhovite samo zato, ker Imajo dober spomin iti se poslužujejo tuj« modrosti in duhovitosti. ♦ Česar ne vei točno, vedi da sploh nič ne veil * Vedno so le dve vrsti tistih, ki molčijo: eni, ki molčijo, ker so modri, a drugi, ker so bedaki. Vendar so pa prvi kot drugi razumni zato. ker — molči jo. * Z odkrito mislijo geniju se da že dolgo časa odevati povprečni talenti * Da se je pojavil veliki duh genija, to lahko že sklepai po tem, ker vsi pritlikavi duhovi kujejo zaroto proti njemu. * Tudi neumnost ima svoje dobre strani: često popravlja neumne in U teh ustvarja vsaj — razumne. * Tisti, ki priznavajo, da od drugih kupujejo modrost, so že tudi sami modri. Prijateljice med seboj: — Moja sobarica je zelo diskretna, preden stopi v sobo. vedno pogleda skozi ključavnico v "ratih. * Ona: Odnesi takoj to p sino na pošto! On: Ampak v takem vremenu ne bi človek niti psa ne Izgnal iz hiše. Ona: Kdo ti je pa rekel, da vzemi tudi psa s seboj. NAJBOLJŠE TAMBURIC E m mojsterske kitare ter mandoline z jamstvom priporoča znana izdeloval-nica tamburic 'timii M. čili Sisak 6t. 18 JUGOSLAVIJA Naročite novi veliki Uustrovanl cenik tamburic, katerega pošljemo na zahtevo vsakomur brezplačno. Odlikovan s tremi zlatimi kolajnami In diplomami. Dobavitelj tamburic za razna pevska In sokolska društva v državi in inozemstvu. Glas za resnico i dolo Ui ibcajkt-o. I* plnAa& r boli. dr-ap s n^astrgijlTlni rumijaetiitt pot-nloU/im. ►Alti vmkT roepodkk atlbavo l»Mh, **-I-Uili 09UV <7l f>m *>.- DA mu ct.- M.o6n4, lahki tat deto Ui 4Ua|ku>. ati sivi barvi, i HoAemo omog^l tw amo Hm--------- ▼ Mvahn« otrolce Je nAjmofaieJ#*, »ueijae m ivnja«------*“ “ * " * ‘ * KTflhMffA BmTn pUibom. vsakomur modnost, I* h* polju In ca tivsline otroke „rHifr.-tt.Sn' »bom. Koltu mati cono od Mn 3$.. mndoott, ». *•.--W pr«J »4 It. od »44 pr«J St. *M7 d« sl . »turnejo »ed»i Mo St- oede) »filMtrikbc, iodelaJ rovr, i>T)n im pode n« Din M.-, do Jih nobevi. Otrodk* «mo Mn i’. • m mo Me Hi. 62695-9193 Najnovejil model. Ceveljtid le belegd lanenega platna, modno kariran rroreo. Prej Din 49__, sedal samo Din 39-—. NajuovejAi model. Čeveljčki iz belega lanenega platna, modro kariran vzorec z ravno odsekanim vrhom podplata. R_re| Din M—, sedaj samo Din ' 69995-1189 Za odpočitek nog lahek, udohen In eleganten letni Čeveljček Iz belega lanenega platna. Znižati smo |;iim ceno od Din 50 — na Dl- 49 — 2395'Vt22^ del s Jadrana. K«11 “»h čeveljček iz be-nubuk uro Ja z urojentm podplatom-i jih lahko kupite samo za Din 59—t 9m so stati prej Din 79.— Eleganten čeveljček k letni obleki. Kombi-Mantila r, lanenim platnonv Napravi legai a olja »e^ai stanejo samo bln 59— :o majhno In elegantno. Prej Din s9e*-*¥8Wrl Model i« Nizaie za elegantno damo. Prej Din 7*.—, sedaj satno Din 59— te, ji Josip Fr. Knaflič — iprava i Nebotičnik, Telefon Uredniki Ivan Albreht. — Tiska Narodna tiskarna d. d.| predstavnik Fran Jezeršek, vsi v Ljubljani. — Ul iJililM9tg 88-66. Cek. račun Ljubljana, št. 14.61*. — Izhaja vsako soboto. — Naročnina na mesec Din 6.—, sa tujino Dl* IS, »A Posamezna številka Din 1.60.