195. številka. Ljubljana, četrtek 26. avgusta. XIII. leto, 1880.
SLOVENSKI NAROD.
Izhaja vsak dan zvzemSi ponedeljke in dneve po praznikih ter velja po pošti prejenian za avstro-opersk e dežele za celo leto 16 A. za pol leta 8 gL za četrt leta 4 flO. — /a Ljubljano brez poiihanja na dom za celo leto 13 tfld., za ćetrt leta 3 gld. 30 kr., za en mesec 1 *ld. 10 kr. Za pošiljanje na dom se raćuna 10 kr za mesec, 30 kr. za četrt leta. — Za tnje dežele toliko već, kolikor poštnina iznaša. — Za gospode učitelje na ljudskih šolah in za dijake velja znižana cena in mcer: Za Ljubljano za četrt leta 2 gld. 50 kr., po pošti prejeman za četrt leta 3 roki - Za oznanila se plačuje oU ćetnisepne petit-vrite 6 kr., če te oznanilo enkrat tiBka, 5 kr., će se dvakrat, in 4 kr., če se trikrat ali većkrat tiska. IJopisi naj 80 izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. —Uredništvo je v Ljubljani v Franc Kolmanovej hiši št. li gledališka stolba". UpravniStvo, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, tj. administrativne stvari, je v „Narodnoj tiskarni" v Kolmanovej hiši.
Da li smo res presilni?
Kakor Slovanom sploh, tako se tudi nam Slovencem, zlasti Blovenskim novinam, očita v oficijozmh in ustavo verskih časopisih, da smo presilni in sitri, da preveč in hitro zahtevamo. Zato kar preže nemški novinarji, kje bi mogli Bpet kaj »pretiranih terjatev" v slovenskem novinarstvu najti, da bi jih telegrafirali po »vetu, češ: glejte, kako je era Taaflejeva apetit teh Slovencev pomnožila, zmirom več in več zahtevajo. Oficijozi k temu potlej dostavljajo, da na tak način vladi zadrege in težave delamo.
Mi Slovenci in avstrijski Slovanje od vlade ne zahtevamo več, nego smo prej kedaj zahtevali, morda še menj. Mi zahtevamo zdaj samo izvršenje ustave in pred vsem odstranjenja onih zadržkov, ki to izvršenje branijo. Mi zahtevamo le to od vlade, kar od Avstrije zahtevati moramo, ki nam je dolina dati in pustiti eksistenčne pravice.
V tem oziru pa bi se ne smelo nikdar pozabiti, da, kar mi zahtevamo, ne zahteva prav za prav j edna stranka, temuč jeden narod. Mi nijsmo le stranka, temuč naša stranka je cel narod slovenski. Isto velja o Čehih. Če ima vlada to pred očmi, in ko bi ustavoverci količkaj sposobnosti za naj prvo t noj še pojme pravičnosti imeli, potem bi vedeli, da naše terjatve so uže od tistega časa dane in postavljene, od kar se je začel narod zavedati svojih pravic in terjatev. Kaj torej pomaga Očitanje, da preveč in prehitro zahtevamo in da s tem vladi težave delamo! Kar terjamo, naš narod terja, zato ker imeti hoče in mora, zato ker ims pravico in vladne obljube. Če je nas narod dober za davke in vojake, mora dober biti tudi tam, kjer se pravice dele, ker tu ne gre za narodno „stranko", ampak za slovenski narod.
Koliko je r*,e minolo, odkar so bile v državnem zboru sprejete dr. Vošnjakove resolucije glede ravnopravnosti naših srednjih šol. Pričakovati smo smeli, da bode vlada v teh šolskih počitnicah kaj storila, da se nekoliko začne uže s prihodnjim šolskim letom. Ali šolske počitnice se bližajo h koncu, začetek novega šolskega leta je pred vrati, nič se pa ne sliši, da bi bila vlada kaj storila tega, kur jej je večina državnega zbora naročila. Kaj oprezovajo, kaj čakajo, zakaj ostaje vse pri starem, a nas se pusti v oticijoznik noviuah zmerjati, da smo presilni, nas, ki terjamo za narod potrebnega duševnega vsakdanjega kruha!
Naš narod je gotovo potrpežljiv. Rad čaka in dolgo upa. Ali nazadnje pa vendar ne more le upati in le čakati, sosebno če
vidi, da nij nobenega tehtnega in pametnega uzroka za to, da se vsaj začetek izpolnitve njegovih p r i n c i p i j a 1 n i h želj izvrševati začne.
V imenu slovenskega naroda moramo torej le vpr&Sati, kedaj vendar se hoče za Slovence kaj Btoriti glede šol? Ali so resolucije na Du-naji pod mizo pale, kakor vse slovanske prošnje pod prejšnjimi vladami V
Niti vik nemških oficijozov, niti ne pre-žanje naših zagrizenih nemških protivnikov, ki radi konstatirajo „pretirane" naše terjatve, ne bode motil slovenske narodne žurnalistike niti ne narodnih slovenskih poslancev svoje dolžnosti storiti, t. j. vlado zmirom bolj energično opominjati, da mi čemo dejanj, lepa fraza nij dovolj za nas. Kajti tudi o našem Časopisji in o poslancih velja: „si hi tacuerint, lapides damah u nt."
Politični razgled.
Hotrnnje
V Ljubljani 25. avgusta.
V f-radci je državni poslanec grof \Vurmbrandt trgovinskej zbornici poročal o delovanji državnega zbora. Kakor VValterskirchen, tako je tudi ta „fortšritler" ostro napadal staro nemško liberalno stranko in s tem zopet na smeh postavil trditev o „nem-škej slogi" in zbog tega o nemškej zmožnosti za vladanje. Očital je nemškim liberalcem, da glasujejo zoper svoje prepričanje „še predno petelin trikrat zapoje". Ple-nerja mlajšega je imenoval „dednega finančnega ministra", Suessu je očital, da lovi ministarske klobuke. Potlej se je pa spravil tudi na bivšo vlado. Ta da je mnogo hotela, a je bilo slabo njeno meso. On hoče sicer nemško slogo, a ne v tem pomenu, da bi „fortšritlerji" služili liberalcem.
Horavstka „Orliće" piše o uradni-k i h prav tako kakor tudi pri nas Slovencih velja: „Naš narod ne terja od vradnikov nič druzega, nego da nehajo biti enostrani in nehajo upirati se opravičenim željam naroda, da nehajo biti vodje nasprotne narodu stranke, ker se to z njihovim uradniškim postavljenjem ne sklada."
Iz /aijnlM se poroča, da je biskup Strossmajer povodom cesarjeve petdeset-godišnice daroval 5000 gold. v podporo siromašnih dijakov na gimnaziji v Gospići.
Zastopnik Miškatović, bivši urednik „Obzoru", ki pa zdaj izdaje ob nedeljah hrvatsko prilogo k „Narodnim Novinam", izjavlja v zadniej svojej prilogi, da mu je poveljnik Vojne krajine fzgin. Filipović osobno zagotovil, da ima odločen nalog, Vojno krajino izročiti banu hrvatskemu, kar ne bo treba več čakati dolgo. Tudi ban hrvatski baje pravi, da vsako uro pričakuje, kedaj da se mu izroči krajiško upraviteljstvo: pričakuje se za to samo cesarsko ročno pismo.
Srbska omladina je imela dno 18. t. m. v lovem Sadu skupščino, ki je trajala tri dni; o politiki se je malo govorilo, navzočnih je bilo 200 slovanskih vseučiliščnikov, ki bo sklenili, da udje omladine morejo biti tudi ne-dijaki.
VllltllJ«' dritive.
Pogajanje za sklenitev trgovinske pogodbe mej Avstrijo in Srbijo se je razbilo, ter se srbski zastopniki vrnejo v Ilelgrad. Vsled tega vpijejo judovski listi spet na Rusijo in na Srbe, namesto da bi v svoj ej slovanosovražnej politiki uzroka iskali, zakaj orijentalni Slovani malo marajo za nas.
Turski poslanec Riza paša je z 2000 turškimi vojaki dospel v Skadar ter sklical v ponedeljek vse vodje albanske lige. Ta se bode baje udala glede črnogorskega vprašanja, nikakor pa ne glede grškega.
O llolgarljl se zdaj mnogo piše in ostro opazuje, kaj da se tam godi. V obče se trdi, da zdanje ministerstvo Zank o v namerava akcijo in je v to svrho v zadnjem času nakupilo veliko orožja. V zadnjih četirih tednih je dospelo v Bolgarijo 18.000 pušk, G250 revolverjev, 1000 zabojev streliva ter 44 kanonov. Razen za dobro oboroženje bolgarske armade pa skrbi ministerstvo Zank o v tudi za s po razumije nje in doseženje zveze Bolgarije se Srbijo.
V aufrle&kej spod nje j zbornici je dejal Forster, ki se je vrnil z Irskega, da se na Irskem nij bati upora, a je potrdil, da so v mnozih krajih policaji streljali na nemirne Irce.
Dopisi.
Iz apadujcga Koža na slovenskem Koroškem 22. avg. [Izv. dop.] Ker tudi mi, od „liberalnih" Nemcev najhuje in najbrutalneje zatirani koroški Slovenci samo še z zaupanjem pričakujemo, da nas reši sam cesar, vsem narodom pravični vladar, ter nas otme duševne in narodne propasti, v katero nas peha nenasitljivi germanizem, zato in iz prirojene lojalnosti slovenske smo tudi pri nas praznovali z velikim slavjem dan 50. rojstvenega godu Nj. veličanstva cesarja, praznik, ki nam gotovo ostane nepozabljiv.
Na predvečer v mraku zažgali so se kresovi, ki so plapolali še pozno v noč. Drug dan pa mej pokanjem možnarjev zavihrajo zastave, cesarska in slovenska trobojnica, ki so tudi pripomagale oznanjevati, da denes se obhaja vesel praznik. Ob \a8. zjutraj se oglasijo Glinjski zvonovi, ki prijazno opominjajo k dohodu k sv. maši. Ljudstvo je dohajalo praznično oblečeno k službi božjej, pri katerej so puhteli proti nebu izdihljuji in pobožne mc-f litve za srečo, da bi nam še dolgo let ohranila previdnost božja vsem milega vladarja, od krterega Slovenci, zatirani, upamo pravičnosti in pričakujemo. Po sv. maši je bila povabljena šolska mladina v županovo hišo, kjer se jej je razložil pomen tega dneva; potem so se delili darovi, posebno so bili otroci veseli knjižice: „Avgusta meseca 18. dan".
Teško pričakujemo koroški Slovenci, da bode imenovan namesto dozdanjega namestnika Lo-drona, ki je pustil ^liberalcem" vladati, kakor so hoteli, vendar kak deželni predsednik, ki
bi tudi nam Slovencem dobro hotel. Potrudite se za nas s prošnjami, ki morete!
■z Kameni kn 23. avg. [Izv. dopis.] Uže telegraficno smo vam za nedeljski list ^Slovenskega Naroda" na drobno poročili, kako slovesno in sijajno je mesto Kamenik Bprejelo svojega častnega meščana, deželnega predsednika Winklerja. Sem k nam naj bi bili ta dan prišli oni skriti nemškutarski obre-kovalci in najeti lažnjivci, kateri brez imen in pod krinko strahopetnosti po tujih novjuah iz Ljubljane pišejo o „0n VVinkler", češ, da vlada zdaj kak nemir v našej deželi. Prišli naj bi bili k nam, da bi bili videli, kako kranjsko ljudstvo nij dozdaj še nikdar nobenej vladi toliko zaupalo, kot zaupa ravno sedanjej, in to pokazuje tem burneje in tem možateje, čem bolj oni skriti renegatski rovarji hote drugo krivo mnenje o razmerah naše dežele po svetu proturati.
Da pri nas nij nobene nemškutarske opo zicije, in nikake nezadovoljne „ustavo-verne" stranke, videlo se je ta dan, ko je bilo vse mesto in okolica po konci, da pozdravi cesarjevega namestnika v deželi, pozdravi tem srčneje, ker je naš rojak, Slovenec, in ker je nam poslan od Taarlejeve vlade, ki nas vsaj ne zatira, akopram nam je dozdaj
sko društvo in Dolenjevaška požarna  hramba,'
podpirana od ribniških tržanov. Občno pohvalo za povzdigo veličastne veselice pa zaslu'i g. J. Kljun, vrli sin našega župana, ki je oskrbel tako velikansk kres in se tako skrbno za vse trudil, in g. J. Itaktelj, nadučitelj, ki je šolsko poslopje lepo razsvetlil in s cesarjevo podobo ter cesarsko in narodno zastavo okrasil.
Tako smo z združenimi močmi napravili slovesnost, katera bode vsakemu udeležencu in celej našej dolini ostala vedno v spominu in budila s svojim krasnim vspehom v složno delovanje domačinom in celemu našemu narodu koristnih in dičnih naprav.
Iz Moravč 20. avg. [Izv. dop.] Petdesetletnica našega presvitlega vladarja se je tudi tukaj kolikor mogoče slovesno obhajala. Komaj se je 17. t. m. vlegla tema na zemljo, uže se čujo streljanje, spremljano z lepo vbra-nim zvonjenjem. V tem hipu pa so bila tudi vsa okna rnzsvitljena, katera je tu in tam zaIjŠala podoba Nj. veličanstva in zastave. V okolici pa se je videlo mnogo kresov, kateri so tudi na daleč okrog oznanovali slavnostni dan. Drugo jutro nas na vse zgodaj zopetno streljanje in zvonjenje prebudi, kateremu je ob ti. uri sledila slovesna sv. maša,  h katerej se
izpolnitve terjatev slovenskega naroda še do!-(je obilo občinstva zbralo, pošiljajoči vroče proš žna ostala, — upamo da ne za vselej.
Naj naši nemški ali ponemčeni nasprotniki, ti žalostni generali brez vojske na Kranjskem, svoje zobe brusijo in zabavljajo kolikor hote* na sijajne sprejeme, katere narod kranjski povsod g. VVinklerju napravlja, kamor se prikaže, faktum je, da tacih ovacij nij naše ljudstvo še nobenemu vladnemu možu delalo, in da vsi nemškutarji na Kranjskem skupaj nijso močni dovolj le eno protivno demonstracijo narediti, ki bi bila toliko veljavna kot jedna naših v najzadnjej vasi.   To pa kaže,
kako revna „stranka" oni so.
V podrobnosti slovesnostnega sprejema od strani našega župana dr. Samca, uradnikov, meščanstva, šolske mladine itd. se nehčem spuščati, kakor tudi ne natanko popisovati, kako smo slavili 50. god cesarjev. Zadostuje naj, da smo ga slavili. Slavnost se je vršila prilično tako kot drugod.
Iz Kllmlce 21. avg. [Izv. dop.] Izredno navdušeno in sijajnejše nego prejšnja leta praznovali smo llibničanje letos IS. dan t. m. kot rojstveni dan presvitlega cesarja. Prvič zato, ker je dovršil naš pravični vladar svoje 50. leto in drugič, ker je zlasti letos in lani dejanski dokazal, da je zvest ostal svojemu geslu: „Viribus unitis", soglasujočira z besedami: nJaz hočem imeti mir mej svojimi narodi", in nam d<d pravičnejšo vlado Taaflejevo.
Začetek smo storili na predvečer imenitnega dneva se streljanjem možnarjev, godbo in velikanskim kresom, katerega smo po staro Blavjanskej šegi zanetili pri sv. Ani. -V sredo zjutraj godba budilnica, in potem slavnostna maša. Popoludne na strelišči streljanje za do-Bitke.   Zvečer zopet streljanje z možnarji in Dolenjevaška požarna bramba s svojim vrlim načelnikom O. Mrharjem stopala je z godbo in lampijoni po trgu; pozneje priredila je ume teljni ogenj.   Potem pa se je pričela veselica in možje so se posedli okoli miz v resne in vesele pogovore, mej brezbrojnimi živiokliei in napitnicami na cesarja, na Dolenjev.-tško požarno hrambo in njenega načelnika itd. Plesa-željna mladina pa se je plesaje vrtila v sobi do belega dne";
Vso slavnost priredilo je ribniško strel-
nje, naj Bog tako slavnega vladarja še mnogo let na srečo vseh avstrijskih narodov ohrani.
Iz Planino 22. avgusta.   [Izv. dop.] Tudi v našej milej dolini se je slavnost 501et-nega rojstvenega dne Nj. veličanstva presvitlega cesarja Franca Josipa I. dostojno praznovala.   Na predvečer slavnega dneva, kakor hitro je postal mrak, dvigne žareči plamen iz velikanskega, na vrhunci „Gromade" od narodnjakov napravljenega kresa, in pok možnarjev  se prične,   katerega odmev se od hriba do hriba razlega,  naznanjajoč, da prebiva tukaj krepki rod, kateri pri vsakej priliki udanost do plemenite hiše Habsburške z velikim veseljem po svojej moči izrazuje. Okolo kresa zbrana množica prepevala je cesarsko pesen in navdušeni „živio"-klici so se vrstili se streli možnarjev, katerim se nenadno strel iz topov pri knez Windischgratzovej graščini pridruži, da je v celej okolici kar grmelo. Cerkovnik je pa tudi svojo dolžnost storil, ker ob 9. uri prične v zvoniku lepo pritrkavati — ljudi opozori na slavnost juteršnjega dneva. — Drugi dan na rano jutro čujejo se zopet streli, kateri do slovesne sv. maše trajajo, pri katerej je zbrani ljud vseh stanov pošiljal gorke molitve za blagor in dolgo srečno Živenje našega presvitlega vladarja k Vsegamogočnerau. Slavnost tega pomenljivega dneva vršila se je pa tudi dne 22. t. m. Tukajšnje strelsko društvo je napravilo popoludne  streljanje na krasne dobitke.   Strelišče „Podgradom4' je bilo prav lično okinčano in tri velike cesarske zastave so v sredi neštevilnih slovenskih trobojnic ponosno vihrale.   Žulibog,  da je hudo deževalo in se nij mogla množica došlih pod milim nebom zabavati, temveč je bila primorana sc v strelišeno hišico potisniti in tamkaj o priliki te slavnosti govoriti.   Na holmcu poleg strelišča čul se je zopet strel in pok, da je bilo veselje. — Ako bi vreme tako neugodno ne bilo, gotovo bi odbor  strelnega društva večjo veselico na prostem napravil, na priliko javno tombolo  ali kaj enacega pred hišo gospoda LavriČa,  katere čisti dohodek se bi za eni ali drugi blagi namen rabil.   Ker je zdaj nekaj več tujih gostov tukaj in bi se pri tem tudi domače občinstvo v večjem številu udele-
žiti moralo, bila bi prilika lepa!   Kar nij —
pa upamo, da bode! Naprej!
■z Lokavca 21. avg. [Izv. dop.] Večer 17. avgusta v Lokavci mi je bil živ dokaz goreče ljubezni do domovine in carja naših prebivalcev. Vsaka vas v okolici je prižgala svoj kres in iz najmanjše se je razlegalo pokanje možnarjev. Ker so vasi v vipavskej dolini, izvzemši treh, na bolj vzvišenem kraji, razločil sem s hriba lahko vse kresove. Občinski kres Lokave a je gorel na malem hribci, nižje pa so neprestano pokali možnarji. Zdaj pa zdaj 80 se znsvet'li umetni ognji, vmes pa so doneli „živio"-k!ici. Kdo bi ostal malomaren in tako hladnokrven, da ga ne bi ta veličanski prizor vnel? In res, bilo je vse navdušeno. Tedaj hvala g. Lokavškemu županu za njegove naprave, in da se je potrudil ta večer poveliča-stiti, in s tem ljudstvo navdušiti za domovino in carja. Tudi g. F. R. gre vsa hvala.
Posebno iznenadil me je krasen prizor proti zahodu, kjer leži vasica Kompari. Ves hribec, na katerem stoji vas, bil je v ognji. Približavši se mu, vidim staro in mlado stati v dolzih vrstah, vsacega z bakljo v roci. To je jako pristojalo tih ej noči. Ne morem vendar reči „tiheju, ker razlegali so se gromoviti „ži-vio"-klici.
Kresovi so vgasnili in pokanje je potihnilo; nočna tišina se je razlila po celej okolici. Krasen večer preveč si se mi vtisnil v srce, da bi te mogel pozabiti.
Drugi dan 18. avgusta bila je slovesna sv. maša.
Iz Prema 21. avgusta. [Izviren dopis.] Tudi pri nas smo se po svojih pičlih močeh hvaležno spominjali petdesetega rojstvenega dneva našega preljubljenega vladarja. — Na predvečer gorel je na hribcu sv. Katarine kres, pri katerem so se tudi rakete spuščale.
Na okrog videti je bilo mnogo gorečih kresov; posebno lepo in naravnost kvišku gorel je oni pri Čuvajnici postaje Kilovce, katerega je bil naredil tamošnji čuvaj J. — Po=ebnO Čarobno videl se je Trnov, kateri ves v lu-Sicah, zdel se je kakor plavajoč v gorečem morji. — Krasno bilo je videti tudi od tam kvišku švigajoče rakete, katere so razprševa-joče se po zraku, kakor svetle zvezdice plavale po njem.
Ko so prišli godci iz Čelj, potem še le se je pričelo pravo veselje. — Zagodli so pri kresu cesarsko pesen, ter potem pomikali se proti vasi mej množico ljudstva, katero je mej potom in dalje po vasi neprenehoma klicalo „živio".
Drugi dan bila je sv. maša, katere udeležila se je šolska mladež z učiteljem na čelu. Pred in po maši bralo se jej je iz knjižice „Avgusta 18. dan", katera seje potem šolskej mladini v spomin tega slavnega dneva razdelila. Ko so navdušeno odpeli cesarsko pesen, sli so polni hvaležnosti in srčnih čutil do ljubljenega vladarja vsak na svoj dom.
Iz .1 <•««'■!?c na Gorenjskem 21. avgusta. [Izv. dopis.] Sklep šolskega leta je došel tudi našej šoli. Približal se je otrokom vesel čas počitnic, da se učeča mladina oddahne po tru-dnpolnem delu, katerega je dovršila v preteklem šolskem letu. Da je bilo delo res tru-dapolno, videlo se je dne 15. in IG. avgusta ni. 1. bodi si za učitelja in njega soprogo, katera je iz prijaznosti prevzela poduk v ročnih delih za deklice, kakor tudi za učence in učenke. Dne IG. avgusta so bili razstavljeni izdelki ročnih del deklic, in risarije in pisanja šolarjev. Videti je bilo, koliko prizadevanja
in potrpežljivosti je stalo gospo Klopčičevo, soprogo učiteljevo, da je dovedla svoje učenke do take spretnosti! Čuti je bil le en glas začudenja od občinstva. Ne manj se jo prizadeval tudi g. učitelj J. Klopčič, da se je naša mladina pri samo poldnevnem poduku toliko naučila, da so se otroci v vseh predmetih vedeli dobro gibati in primerno odgovarjati. Sad tega pa je, da se mej našim občinstvom vedno bolj izgublja mrzenje do šole, in da otroci zdaj z veseljem šolo obiskujejo. Posebna dobra misel je bila pa ta, da so se po prizadetju gg. kaplana Šimen A ž mana in učitelja letos zopet odličnejim učencem in učenkam darila delila.
Ispod l{('|Miil,i£(ra 18. avg. [Izv. dop.J Nekaka čarobna milota iu vzvišeno čutje presunilo je srca tistih, kateri so opazovali v črnej noči po naših gorah slavnostni predvečer DOietuega rojstnega dne Nj. veličanstva na šega presvitlega cesarja Franca Jožefa I. Kraške občine nijso zaostale, in vsaka je hotela biti drugi slavljenja kos. Tudi tukajšnja Občina je po možnosti praznovala slavnostni predvečer. Napravila je na Tabru, gder so prišli občinski odličnjaki, velikanski k res; gromovit pok možnarjev, pritrkavanje zvonov in razsvit-ljava, značilo je v pozno noč, gorečo udanost, zvestost iu ljubezen, katero gojimo v svojih slovenskih bičih, do našega svitlega cesarja.
Dne 18. avgusta ob 9. uri zjutraj je bila slovesna sv. maša, katere se je udeležilo občinsko starešinstvo z g. županom, kraj. šol. svetovalci, Šolska mladež s spremstvom g. učitelja, in množica druzih občinarjev. Šolska mladež je pri sv. maši pela cerkvene iu slednjič cesarsko pesen. Po sv. opravilu se je mladina odvedla v šolo, gder so prišli udje kraj. Šol. sveta in nekoliko druzih. V šolo došli m je g. učitelj pojasnil s primernimi besedami po-pomenljivi dan, ter s tem vnemal navzotne k udanosti do Nj. veličanstva našega presvitlega cesarja. Potem je sledil govor treh dečkov, govoril je: 1, o pomenu denašnje slavnosti; 2, našteval je radodarnost cesarjevo in povdarjal, da je za /gradenje tukajšnje šole pred 5 leti podaril 250 gld. in 3, odobravši predgovora, sklenil je govor z vnemanjem svejih bratcev, k zvestobi do našega svitlega cesarja. Vsak govomiček je kocem govora klical „živio", na kar je iz stotih malih grl se odmeval ta klic.
Na to se je razdelilo v spomin slavnostnega dne mej šolsko mladež precej knjižic „18. dan avgusta" in hrušek, z nadejo, da si s tem mladina vtisne Živi spomin slavnosti in besedij.
lae Kostanjevice 19. avgusta. [Izv. dop.] Kakor po časnikih beremo, praznovala se je petdesetletnica cesarjeva povsod posebno slovesno; tudi naša dolenjska Kostanjevica nij hotela zamuditi prilike, pokazati očitno in sijajno udanost do presvitlega vladarja. Zvečer 17. avgusta je bilo mesto brez izjeme, naj je bila hiša še tako siromašna, razsvitljeno; po oknih pa so bile izpostavljene podobe cesarja in cesarice. Možnarji so pokali; po hribih pa so goreli mnogobrojni kresovi. Nekdanji ei-starcijenski samostan, ki je prebivališče tukajšnjih uradov in veČine c. kr. uradnikov, ves razsvitljen, kar druga leta oh tem dnevi nij bilo videti. Kako da se je to ravno letos zgodilo, mi nij treba praviti, ker je uže vsakemu razumljivo. Kdor hoče le malo okolo sebe pogledati, ho precej opazil, do zaupanje do presvitlega cesarja in njegove sedanje vlade raste očividno ne le pri seljanu in meščanu, ampak tudi pri uradnikih, vse nekako diha bolj prosto, iu jeden se druzemu bolj zaupno, bolj prijateljsko pri-
bližuje. Če Bog da in sreča junaška, ne bo več dolgo, ko bo dolgoletno mrzenje, ki je tudi tukaj marsikaj hudega povzročilo, popolnem izginilo, in veseli časi družbenega življenja se bodo zopet povrnili. Da se je tukaj vse na bolje obrnilo in to v kratkem času, gre največja hvala ravno gg. uradnikom, ki so se svojim pametnim obnašanjam v rečeh, ki zadevajo narodni čut, vedeli potolažiti kipeče valove.
Po končanoj razsvitljavi se je množica ljudstva zbrala v gostilniei pri g. županu, kjer je bilo vse zidane volje. Dne 18. avgusta nas je zoper zbudilo pokanje možnarjev in trobenje gardnih trobentarjev; ob 8. uri je bila slovesna sv. maša, pri katerej je bilo posebno obilo ljudstva in mestna garda je dajala salve. Da je bilo navzočno tudi vse c. kr. urad-ništvo in šolska mladina s svojo zastavo, se razume. Po sv. maši se je šolska mladina podala v šolo, kjer se jej je pomen dneva in slavnosti razložil, ter se je mej pridne otroke razdelilo 75 iztisov knjižice nAvgusta meseca 18. dan", katere je tukajšnji g. c. kr. okrajni sodnik dr. Gestrin, ki se je uže večkrat pokazal pravega prijatelja šole, mladini podaril; gospa Gačeva pa je poslala v šolo toliko „štruc" belega kruha, da je vsak otrok po eno dobil. Blagima dobrotnikoma gre vsa čast, da sta toliko storila v veselje otrokom in v povzdigo slavnosti.
Za popoludne je bilo določeno, da bo splošna veselica na prostem, v gaji pri Globo-čicah, katere se bi bila udeležila garda, urad-ništvo in meščanstvo sploh; pa kislo vreme, posebno pa dež v minolej noči sta nam ta del slavnostnega programa razdrla. — Ker nij bilo mogoče na prostem se veseliti, je tukajšnji kancelist g. Samsa osnoval popoludne kegljanje na dobitke, od katerega je zopet šola en del v podporo siromašnim učencem prejela. V prostorih gostilnice županove pa se je zbrala mestna garda v veselo družbo, katero so počastili tu gospodje negardisti se svojo navzočnostjo. Tu se je zgodilo nekaj, kar do zdaj nij bila navada; gospod stotnik garde je v slovenskem jeziku napil presvitlemu cesarju, ter tako pritrdil, da Kostmjevičanom sega najbolj beseda v domačem slovenskem jeziku govorjena do srca. in da, čeravno se tukaj uže od nekdaj nemščina ljudstvu v glavo vbija, mu je vendar le zmirom tuja.
Zvečer se je pa vesela družba mestjanov, uradnikov in tudi nekaj svetokrižkili in Šetjar-nejskih gostov, zbrala v gostilniei pri g. Fr. Bučarju, ker je bilo vse zidane volje. Opomniti moram, da je vse navzočno posebno veselilo, da je prišel v njihovo družbo, ter se udeležil slavnosti tudi tukajšnji gospod župnik, J. Lesjak, mož, ki uže menda celih 13 let v no-benej očitnej družbi, in pri nobenej veselici nij bil. Pri veselej godbi in vbranem petji, navdušenih napitnieah na presvitlega cesarja, cesar-jeviča Rudolfa, katere je napil g. dr. Gestrin, in mnogo drugih napitnieah se je staro in mlado prav dobro zabavalo p07.no v noč. — Da hi bilo pa z veselico združeno tudi kako dobro dejanje, je gospod Samsa priredil tombolo, katere čisti dohodek se bo izročil po sestnikom iz Koprivnika, vasi tukajšnje občine, katerim je toča tačas ko pri Belej cerkvi polje pobila, pa nijso nikakeršne pomori dobili, d;isi še semena pridelali nijso.
Ker je v Koprivuiku polja malo, res nij mogla biti škoda tako veliku, ko tam, Kjer jo mnogo polja, a za zadete gospodarje je bila škoda dosti velika. — Mej gosti sta bila nav-
zočna tudi dva Nemca, gospod baron Oal iz Sentjarneja in g. dr. Gschpm iz Krškega; in glejte čuda, — mhče jima nij niti lasu skrivel, temuč oba sta bila celi večer prav dobre voh'e mej nami slovenskimi barbari ter sta kljubu nevarnosti", ki baje na Kranjskem vsakemu Nemcu preti, še denes živa in zdrava. Iz vsega, kar sem tukaj pisal, je razvidno, da se je mir in jedinost, katerega smo uže mnogo let pogrešali, zopet pričel povračati v našo deželo odkar imamo vlado Tantfejevo, posebno pa deželnej vladi predsednika, gospoda Win-klerja. Bog ja živi, naj nam hitro kot mogoče tudi druge narodne želje izpolnita.
■z l.lnrf(»mora 23. avgusta. [Izv. dop.] Kakor v druzih krajih tako se je tudi v našem trgu primerno praznovala petdesetletnica cesarjeva. Na večer pred slovesnostjo, šla je tukajšnja požarna straža z baklado, na čelu poveljnik, pred okrj. glavarstvo in godba je z »igrala cesarsko pesen. Potem so bile slišati le kitice narodnih pesnij, posebno imponiral je marš „Oj banovci". (Konec dopisa, o okrajnem glavarji moramo izpustiti, ker take reči naš državni pravdnik konfiskuje. Ur.)
1k Ormoža 24. avg. [Izv. dop.] Nevarno je Čitati vaš cenjen: list; nič se dobro ne prilega želodcu ali možjanom naših mestjanov. Ko so namreč si prečitali zadnji dopis zavoljo cesarjevega rojstvenega dne, je neki nadepolni nemškutaiček iz gostilničnega praga, opazivši mimogredoče Slovence, glasno naznanil: „heute vverden die Friedauer einen Narrenabead haben, \wil sie den „Slovenski Narod" gelesen haben!" Ne vem poročati, kdo se je te nedolžne ormožko-nemškut rske veselice udeležil, ker nijso nobenega Slovenca bili na ta svoj „Narren-abend" povabili; pa to preziranje jim radi odpustimo.
■z Sežane 23. avgusta. (Izv. dop.] Pri uradnej učiteljskoj konferenci v Tomaju dnč 30 jul. t. 1. se je rodila misel, osnovati: „učiteljsko društvo" za sežansko-komenski okraj. Temu dosledni naznanjamo, da bodo učitelji ser.ansko-komenskega okraja zborovali dne 2. septembra t. 1. (četrtek) ob 10. uri zjutraj. Naj nikdo ne zamudi tega dneva, kajti občevanje in posvetovanje s kolegi in prijati Iji o šolstvu je potrebno. Prav potrebno se nam zdi osnovati društvo, katerega namen bode: „vzajemno vsestransko pedagogično in didaktično izobraževanje učiteljev v korist šole iu odgojo mladine". — Nadejamo se, da bode udeležitev živahna.
Šolsko veselico bodo koncem šolskega leta dne 28. t. m. imeli v Sežani. Zjutraj bode sv. maša, potem izpraševanje v vseh razredih. Popoludne pa „veselica" v salonu g. viteza pl. Skaramanga. Otroci bodo deklamovali in peli različne pesni. Koncem bodo pa igrali igro (iz „Vrteča"): „Stari vojak in njegova rej e n ka ".
Domače stvari.
— (Častno ohčanstvo.) Piše se nam: Z»stop občine v Prečni na Dolenjcem je v svojej seji dne 15. t. m. za častna občana izvolil visokočastitega gospoda Andreja VVlnklerja, c k. deželnega predsednika, in velecenjenega našega deželnega in državnega poslanca gospoda Viljema Pfeiferja. Slava jima! Naj bi delala Se mnogo let za svoj slovenski narod, ki jima bo ostal hvaležen.
— (A h d eri ti.) O „deputaciji „nemškiu" Kranjcev do cesarja-' piše večerni list praške .Politik" od ponedeljka tako-le : „Jedna pest centralističkih kričačev na Kranjskem se obupno
trudi, da bi strašno „čro VVinkler" opisala kot mučeništvo zase in bi tako onemogočila tega novoSegnega Ilerodeža.  V svojem dunajskem gnezdu trosijo denes celo — ker so se se svojimi dozdanjimi denuncijacijami samo sramotno blamirali — novico, da gre v kratkt-m deputacija  nemških  Kranjcev   do najvišjega dvora v lil, (Kjer pa cesarja niti u>.o več nij. Ur.),  „da poroča o zdanjem političnem polo ženji na Kranjskem". Doslo smo mislili, daje poročanje o političnem položenji stvar odgovornih ali poklicanih zastopnikov Nj. Veli canstva in da se tej nalogi podvržejo tud samo tedaj, kadar vladar to zahteva; a kranj skim centralistom veljajo po njihovem mnenji druga pravila. Sicer pa kakor upamo s to novico nij Se pri kraji vrsta tatarskih vestij iz „Ore VVinkler" ter bodo uže še za marsi-kako smešno novico skrbeli (iermani v Ljubljani". — Mi pristavljamo, da o rečenej deputaciji izven „W. A. Z." nihče nič ne ve.
— (Kranjsko ribiško društvo,) kot podružnica avstrijskega ribiškega društva se jo dne 21, avg. tu v Ljubljani ustanovilo in izvolilo za načelnika g. Uajmunda Kastelica.
— (II Kopitarje vej stoletnici.) Do-polnjevaje svoje poročilo o slavnostnih govorih v Vodicah po obedu, bodi še jeden govor omenjen, ki je bil iz našega poročila izpuščen samo slučajno. Za dr. Vošnjakom je govoril g. Danilo Maj ar on, podpredsednik beške „Slovence" ter „Slov. lit. društva na Dunaji", ki se je dr. VoŠnjaku zahvalil imenom na vzor ne mladine za zaupanje, s katerim jo česte narodni veljaki, „katera pa tudi hoče kot mlada a nevarna garda stati vedno ter vredno za voditelji in boritelji narodovimi". — Za lepo dekoracijo kraja gre vsa hvala gosp. prof. Glo-bočniku.
— (O dvojnem umoru v Škofjej Loki) se poroča dalje: V vasi Lučni sta živela kmetska mož in žena po imenu Mrak. Ta dva sta bila v petek ubita najdena. Oba sta uže zelo stara. Udarjena sta večkrat s sekiro po glavi tako, da imata črepinje rezbite. Bila sta po kmetskih pojmih bogata, pravijo, da sta imela 10.000 gld. v hranilnici, in še denarja doma. To je roparja vabilo. Služabnik pri c. kr. sodniji, ki je zelo na sumu, da je v tovaršiji z nečim družim lopovom stara dva kmetska človeka ubil, piše se Ga-lovec. Sodi se, da sta imela še tretjega tovariša, in tega žandarmerija išče. Ker je b;l ubiti sodec Kravs tega sodnijskega slugo zarad pijanstva odpustil, sodi se, da bi ta brič utegnil tudi pri Krausovem še ne pojasnjenem umoru udeležen biti.
— (Srečni ustavoverni dediči.) V Trstu izhajajoča „Triester Zeitung" se smeje dedščini, ki misli, da jo bode po Kranjskem dobila po ranjcem „Laib. Tagblattu". Vesela njegove smrti, naznanja v posebnem cirkuUuu, razposlanem kranjskim nemškutarjera in — menda po nevednosti — tudi nekaterim narodnjakom, da je odslej ona organ kranjskih ustavovercev ! Tedaj iz laško-slovenskega Trsta bode hodila zdaj parola za nemško Kalten-eggerjevo in Dežmauovo žalostno malo gardo. Dvomimo pa, da li bode dedščina po „Tagbl." ubogej »Triesterici" res kaj na noge pomagala.   Pri tej priliki bodi omenjeno, da so se sploh ustavoverni listi kaj malo zmenil« za smrt „Tagblattovo".  Samopridnost je v usta-voveruej strunki močnejša, nego kolegijalnost. Dunajski listi sploh ne žele razvoja provincijalne žurnalistike; ti so torej kake novinarske
smrti še veseli. Sosednji provincijalni listi pak hote — kakor figura „Triest. Z*tg.rt kaže — brž kaj naročnikov podedovati, torej se smrti „Tagbl.u tudi vesele. Ubogi „Laib. Tagbl." ! Kazen očeta Dežmana, nemaš nikoga v širnem svetu, da bi jokal solzo za teboj!
— (Konfiskacija.) Z Dunaja se te-legrafira, da je bila ,,\Viener Allg. Ztg.u organ mladega Plenerja (ki, kakor je te dni v Gradci ustavoverni grof VVuruibnuid povedal, lovi ministerski stol) 21. avgusta konfiscirana zarad tretjega članka o „Aera W in kler in Krain." Saj je čudno uže to, kar so smeli dunajski, tržaški in graški listi d oz daj zoper prvega c. kr. uradnika na Kranjskem lagati. Mi smo bili pod Lassarjevo vlado na podlogi istega tiskovnega zakona, pod katerim tudi „Presse", nD. Ztg.% „Allg. Ztg." „Tagesp." in „Triest. Ztg." izhajajo, precej in gotovo konfiscirani, če smo le kritizirali kacega c. kr. poštnega ekspeditorčka, ali kakšnega učitelja, ki je bil po ustavovernej milosti c. kr. nadzornik postal. Ali za vse enako svobodo, ali za vse enak zakon!
— (Iz Kranja) se nam pošilja: Vabilo k dijaškemu shodu in veselici v spomin tisoč-letnice slovanske liturgije dne 29. t. m. točno ob poludevetej uri zvečer v prostorih kranjske čitalnice, ('isti dohodek je namenjen unesrećenim Dolenjcem. Nadejamo se tedaj tem večjega udeležeuja. — Vstopnina je čitalniškim udom : 50 kr. za osobo; 1 gld. za rodbino.  Neudom: 1 gld. za osobo, 1 gld. 50 kr. za rodbino. Dijakom sploh 30 kr.   Nadplacila se hvaležno sprejemajo. — Spored: A. za nedeljski večer: 1. Slavnostni govor v spomin tisoč-letnice slovanske liturgije. Točki sledi primerna improvizacija. 2. J. Ratl":  La Polka de la Keine.  Svirana na glasovir.  3. Iv. pl. Zajec: Dijaška, zbor. 4. Verdi: Traviata. Svirana na titrah.  5. A. Foerster: V tihej noči; čveterospev. G. Kobaudi: Zvezda naju ljubezni! Samospev za tenor.  7. 13. Ipavec: Domovini; zbor se samospevom za tenor in bariton. 8. Fr. Chopin: a) Berceuse; b) Valse (cis moli). Svirana na glasovir. 9. Boris Miran: Zorko ; podoba iz dijaškega življenja. (Igra.) 10. A. Foester: Šopek narodnih pesnij; mešan zbor. U. Ples. — B. V ponedeljek: ob 1. uri popoludne skupni obed; ob petih popoludne obiščeta se P r e -širnov in Jenkov grob, kjer bode petje in primeren govor. — C. Vtorek: zjutraj skupni izlet na Bled in k Savici. — Odbor.
— (Žganj epi ve c.) Piše se nam iz Tuhinske doline, da je v nedeljo 8. t. m. po noči umrl nek O. 11., upokojen vojak, ko je šel iz Šmai t na domov, kjer je ta dan od jutra do večera žganje pil. Zjutraj, (J. t. m., ga je žena mrtvega našla zraven ceste. Ne ve se, ali je bil od mrtvudu zadet, ali je zato umrl, ker je bil pred dvema letoma hudo na glavo udarjen. Pri raztelesenji se je razvidelo, da je imel možjane vse krvave. K pogrebu so — tako trdi naš dopisnik — „šnopsarji" kar oddaleč z veseljem prišli, češ, zdaj bode žganje gotovo 1 krajcar frakcij ceneje.
— (Stanko Vrazova svečanost) vršila se bo neoporecivo dno 8. septembra 1.1. Stroški, koje ima pri tej priliki odbor, so veliki. To so rodoljubi sprevideli in do seduj rado volj no darovali gg.: Dr. Josip Sernec, odvetnik v Celji 5 gld.; Kavčič, koncipijent v Celji 1 gld.; dr. Kotevar, zdravnik v Celji 5 gld.; Janez Langeuholz, c. kr. pristav v Celji 1 gld.; A. Šlander, vikar v Celji 1 gld.; Ivan Konšič, profesor v Celji 1 gld.;  F. Lipold,
koncipijent v Celji 1 gld.; Franjo Pišek, urad-' m k v Celji 50 kr.; Ivan Gaberšek, uradnik v Celji 2 gld.; Hribovšek, katehet v Celji 1 gld.; Ž uža 1 gld.; Gašpar Vrečar, učitelj v Teh a rji
1 gld.; Tone Brezovnik, učitelj v Vozniku 50 kr.; J. Lopan nadučitelj v Celji 1 gld.; Vajda, uradnik v Celji l gld.;  Abram v Celji  1 gld.; Ivan Ton, abiturijent v Celji l gld.; Kapus v Celji 1 gld.; Božidar Raič, župnik v Halozah nabral je 13 gld.;  Josip Dogsa,  posestnik v Središči, poslal je 5 gld ; vkup 44 gld. Hvala za dar in trud! Odbor Stanko Vrazove svečanosti: Anton Jesih,      Dr. Ivan Geršak, blagajnik. predsednik.
Razne vesti.
* (Nesreča z « nesrečo.) Iz Pešte poročajo: Kapitan Itajčič ima lepo 20letno hčer. Ta mu je bila oslepela. Vendar so jo zdravniki operirali in sretno je izpregledala. Ali kmalu je — oglušela. Obupajoča je hotela v Dunav skočiti, vendar so jo oteli. Oče jo pošlje na Dunaj k zdravniku za ušesa dr. Po-litzerju in ta jo skoro ozdravi. V svojej sreči, da zopet nekoliko sliši, gre deklica v cerkev lioga hvalit za dodeljeno dobroto. Ali iz cerkve gredoč jo, ker nij še dobro slišala, da bi se ogibala na ulici, nek tijakar tako nesrečno povozi, da zdaj b potrtimi kostmi leži.
* (Proč s kletaricami v krčmah.) V mestu Miskokz na Ogerskem so mestni očetje sklenili, da v krčmah in kavarnah v njih mestu ne sme razen domačih t. j. iz rodbine ljudij, nobena ženska biti kletarica, strežajka ali točajka. Mestni očetje v Mis-kolczu torej nijso prijatelji „ lepega" spola ali pa menijo, da je ob kletaricah postrežba preslaba in prekasna.
l.lMtui<-» uredništva. —x—. Dotičnoga dopisa ne moremo prinesti. Verjemite, da take v osobna razžaljenja zašle stvari ne spadajo več v časnike.
Tujci.
25. avgusta:
Pri Slona*  Kosma iz Orsovo. — Bukonig iz
Reke. — Kantz iz Dunaja. — Eder iz Zagreba. _
Kraus iz Dunaja.
Pri Mnllels Grohmon iz Dunaja. — Hanner iz Gradca. — Atlas iz Dunaja.
Pri »vtitritHkeiu eeaarjlt Tedesch iz Trsta.
— Bertolini iz Italije. — Liukschneider iz Gradca.
— M o se u Trsta.
Trine črtite
v LJubljani 2>. avgusta 1.1. Pšenica hektoliter 8 gld. 77 kr. — rež 6 gld. 01 kr.; — ječmen 4 gld. 23 kr. j — ovea 8 gld. 60* kr.; — ajda 5 gld. 85 kr.; — pros6 5 gld. 85 kr.;
— koruza 6 gld. 20 kr.; — krompir 100 kilogramov 3 gld. 03 kr.; — fižol hektoliter 7 gld. 50 kr.; masla kilogram — gld. 88 kr.; mast — gld. 76 kr.; — špeb frisen — gld. 70 kr.; špeh povojen — gld. 74 kr.;
— jajce po 8 kr.; — mleka liter Hkr.; — govednine kilogram 56 kr.; — teletnino 44 kr.; — svinjsko meso 64 kr.; — sena 100 kilogramov 2 gld. 50kr.j
— slame 1 gld. 78 kr.; — drva trda 4 kv. motrov 6 gld. — kr.; — mohka 4 gld. 50 kr.
Dunajska borza 25. avgusta.
(Izvirno tclegrufičiio poročilo.) Enotni diž. dolg v bankovcih .   .   72 gld. 80 Enotni drž. dolg v srebru   ...   73 „75
Zlata rente.........&H
1860 drž. posojilo   .....   . 132
Akcije narodne banke   .... 836
Kreditne akcijo.......21)0
London..........117
Srebro .......... _
Napol..........."    9   l 36
C. kr. cekini........6    „ 58
Državne marko.......57    - 85
kr.
80
50 80
služba
Pri J. Modiou v No vej vasi pri Kakeku jo
kupčijskega pomočnika
prosta.  Vež se izve pri dotičnom.
(406—2)
Izdatelj in urednik Makso Armič.
Ekonom,
teoretično izobražen, praktično i/.kušen, ki služi v tej stroki nžo 18 let in je zdaj oskrbnik, zna nemški, slovenski ter magjurski, želi dobiti službe kot ekonom ali računski uradnik na kakem posestvu.
Pismene ponudbe naj se pošlejo pod naslovom ,»ekonom" administraciji tega lista. (404—3>
Lastnina in tisk „Narodne tiskarne".