Leto 11.	Ljubljana, 10. marca 1931.	Štev. 10.
Službeno glasilo Zimsko-Športnega Saveza, Mariborskega zimskošportnega podsaveza, Zbora Nogometnih
Izhaja vsak torek dopoldne.	Naslov uredništva in uprave: „Športni list“ kavarna Evropa, Ljubljana, Dunajska cesta. — Izdaja-
Naročnina: četrtletno Din 20'—, polletno Din 40' —, celoletno Din 80'—	telj: za konzorcij „Športnega lista' Friedl Leo. Odgovorni urednik Mirko Pevalek, Ljubljana, Ple-
Naročnina se plačuje vnaprej. — Pošt. ček. rač. 15.703.	teršnikova ul. 24. — Tiskarna „Slovenija". Predstavnik fl. Kolman, Ljubljana, Celovška c. 61
Smuško prvenstvo Jugoslavije pred 10 leti — Zgodovina svetovnega prvenstva v umetnem drsanju — Pred otvoritvijo prvenstvene sezone Službene objave JZSS — Razpisi cross-country prvenstev i. t. d.
Ante G.:
Naši skakači
Razmotrivanja po zadnjih skakalnih tekmah.
Prvenstvo Jugoslavije danes in pred 10 leti
Letos smo stopili z našimi skakači prvič v mednarodno areno. Z uspehi smo lahko zadovoljni posebno če pomislimo, da je ta disciplina smučarskega sporta pri nas šele v prvih povojih. Smelo lahko trdim, da imajo naši fantje za to panogo zimskega sporta dobre talente, ki jih je treba poiskati in vzgojiti.
Predvsem je potreben kvantum. Skakati bi moral vsakdo. Pričeti je treba s skakanjem zgodaj, že v prvi mladosti. Za sigurnost skoka ter posebno za lep stil je potrebna dolgoletna intenzivna vaja.
Napačno je misliti, da postane človek že v enem ali dveh letih perfekten skakač, zato je potrebno najmanj 5 do 6 let, ali pa tudi še več. Eden najboljših srednjeevropejskih skakačev Reck-r|agel skače n. pr. že 12 let.
Ce vse to premislimo, bi bilo iluzorno, in nekoliko preuranjeno primerjati naše rezultate srednjevropskemu ali pa celo severnemu razredu. Kajti resno se je pričelo delati pri nas v tej najdrznejši športni disciplini šele pred dobrimi dvemi leti. Storilo se je brez dvoma do danes mnogo, kar se tiče športnih naprav in tudi izvežbanosti posameznih tekmovalcev, .le pa vse to šele začetek. Vsaka stvar rabi časa in razvoja, nato mi Slovenci pri kritiki Prav radi pozabljamo.
Letošnja živahna skakalna sezona ter tudi mednarodne tekme so dali za razvoj skakalnega smuškega sporta lepe perspektive za bodočnost. Vsi ti momenti so vstvarili zanimanje za skoke med širšim občinstvom in posebno med mladino. In to je glavno! Na neštetih krajih posebno pa v bohinjski dolini sem videl nebroj malih skakalnic, kjer se urijo dečki komaj par pedi dolgi. Na teh skakalnicah in v teh dečkih ie naša bodočnost.
Definirati tipično postavo skakača ni ravno lahko. Dobri skakači so povečini majhne ali srednje postave, kar je radi stabilnosti velike važnosti ter imajo Pred dolgimi velik plus.
Dobri skakači se rekrutirajo povečini
mest in inteligentnili slojev, dočim so dobri vozači najti povečini le na vasi m pri fizičnih delavcih.
Smuški skok je izveden v taki brzi-n' in takem tempu, da je hipna koncentracija misli duhaprisotnost, obvladanje svojega telesa ter elastičnost va-žen pogoj. Da so te lastnosti inteligent-nemu človeku lastne v večji meri, je umljivo. Da pa mora biti za dobrega skakača to pravilo, ni nikjer zapisano.
Pri mednarodnih tekmah v Bohinju smo videli le dva skakača večjega for-|data in to mladega Kongsberžana mttormsena in Ceha Šimuneka. Šimu-’dek v Bohinju od svojega znanja ni po-,azal mnogo, videl sem ga že dosti bolj-j*6 skakati. Stilno kot tudi v daljavi ga jc Guttormsen precej prekašal. Od Ce-°v bi bilo omeniti še zelo talentira-^e£a Jaroslava Faistauerja, ki ie pa šele ^četnik v skokih.
Takoj za temi so se plasirali na 4. in 5. mesto Šramel in Palme, kar je za naše razmere lep uspeh.
Razen teh imamo še Jakopiča, ki je v zadnjem času zelo napredoval, dalje neumornega Janšo, ki pa vkljub poznem pričetku gojitve te panoge, vseeno dobro sledi mlajšim močem.
Ta četvorica je nekako dominirajoča nad okolico. So pa še mnogi drugi, ki bi s treningom lahko dosegli še lepe uspehe kot n. pr. Oitzel, Janša Janko, Rav-hekar Tomaž, Jurič itd.
Zupan, ki je na Norveškem precej pridobil, premalo starta.
Šramel je momentano naš najboljši skakač; ima siguren in čeden doskok, tudi nalet je zadovoljiv. Odgon je pri njem često prepozen, premalo energičen, glavna napaka pa je premajhen predklon. Pomanjkanje predklona se mu pozna posebno pri daljših skokih, ker postanejo njegovi skoki nesigurni. Tudi drža smuči v zraku ni še izdelana.
Palme je mlad in talentiran. Njegov doskok ni tako siguren, dočim je drža v zraku boljša, predklon seveda še premajhen.
Jakopič potrebuje predvsem boljšo opremo in težje smuči, tudi doskok in predklon so pomanjkljiva.
Jože Janša se je v zadnjem času stilno precej popravil, drža v zraku je dobra, vendar je pri njem doskok zelo pomanjkljiv, nato bi moral polagati največjo pažnjo. Z njegovim sedanjim doskokom pač ne bo mogel imeti sigurnosti pri daljših skokih.
Kar sem omenil za te štiri velja tudi za ostale naše skakače.
Za vse pa velja eno: Vsi na majhne skakalnice in tam vaditi in zopet vaditi. Le na majhnih skakalnicah bomo vzgojili dober naraščaj. Za trening je večje vrednosti skakati na majhnih skakalnicah daleč kot pa na večjih skakalnicah 35 in 40 m skoki.
Neracijonelno in napačno je, da se naši skakalni tečaji vršijo na velikih skakalnicah, ker tam se začetnik veliko prej pokvari kot pa kaj nauči. Samo en primer iz prakse. Pred krakim sem sodil neko tekmo v skokih. Skakalnica lahka, majhna in komaj 20 meterska. Nastopil je tudi skakač, ki je pričel vaditi na večjih skakalnicah. Vsled neštetih padcev je dobil pa tak strah, da ga tudi na tej mali skakalnici ni minul. Vedno ko hi se moral odgnati, se je vsled strahu nagnil instinktivno nazaj in seveda prav nerodno padel. Tak človek mora skakanje za nekaj časa sploh opustiti in potem pa pričeti čisto znova in popolnoma kratkimi skoki.
Zato naj naši klubi kot tudi ostale naše organizacije na to pazijo. Mogoče so med temi talenti in škoda bi jih bilo na ta način odvrniti od skakanja.
Za vse in tudi za najboljšega skakača posebno pa še za začetnika naj bo pravilo: Vaditi in izpopolnjevati se le na majhnih skakalnicah. Kjer jih ni, naj se zgradijo iz snega.
Letos je minulo ravno 10 let odkar smo imeli v Jugoslaviji prvo državno prvenstvo. Prav zanimiva je primerjava med letošnjim prvenstvom in onim pred 10 leti.
Že od vsega početka je bila Slovenija središče smučarstva. Prav nič čudnega ni, da so se zaradi tega vršila vsa državna prvenstva v Sloveniji, ki ima obilo primernih terenov, za taka tekmovanja kakor ustvarjeni. Takrat še ni obstojal JZSS. Pred 10 leti je bila naša vrhovna športna organizacija »Športna zveza« v Ljubljani, ki je združevala pod svojim okriljem vse panoge sporta. Športna zveza je razpisala prvo smuško prvenstvo Jugoslavije točno na isti dan, kot se je letos vršilo mednarodno prvenstvo. Obhajali smo torej velepomemben jubilej, ki pa je šel popolnoma neopažen mimo nas. Nihče se ni spomnil, da bi omenil ta dogodek in ravno zaradi tega hočemo danes pogledati 10 let nazaj.
Prvo prvenstvo se je vršilo na dan 20. februarja 1931. v Bohinju. Obhajamo torej dva jubileja — 10 letnico prvega (državnega prvenstva, na drugi strani je bil pa Bohinj pozorišče dveh velepomembnih prireditev, ki pomenita preobrat v našem zimskem sportu. Da je JZSS letos izbral ravno Bohinj je mogoče slučaj, verjetno je, da je hotel počastiti Bohinj in mu dal tudi prvo zimskošportno mednarodno prvenstvo. Priznati moramo, da se je Bohinj izkazal vrednega tega počaščenja.
Pred nami leži ilustrovana tedenska revija »Sport«, letnik 1921 — službeno glasilo takratne Športne zveze. Razpis prvega prvenstva je bil dokaj enostaven. Tekmovalo se je v štirih skupinah:
I.	tekma starejših za »prvenstvo Jugoslavije in Slovenije«, po brdih na približno 7 km daljave.
Udeležba je bila dovoljena vsem nad 18 let starim jugoslovanskim smučarjem. Prijavnina 10 Din. Nagrade: dva častna znaka in tri diplome.
II.	tekma mlajših za »prvenstvo Bohinja«, po brdih na približno 4 km daljave.
Tekmovali so lahko vsi jugoslovanski smučarji moškega spola pod 18 leti, ki si še niso priborili nikake nagrade. Prijavnina 5 Din. Nagrade: častni znak in tri diplome.
III.	Damska tekma za »prvenstvo Gorenjske« po brdih na daljavo približno
3 km.
Prijavnina 2 Din. Nagrade: častni znak in tri diplome.
IV.	Tekma v skoku za »prvenstvo Jugoslavije in Slovenije« raz skakalnico.
Določila ista kot pod I.
In danes po 10 letih? Kakšna razlika! Preje vse tekme tekom enega dneva, danes smo rabili 3 dni. Najdaljša proga preje »približno« 7 km, danes 30 km. Celo najkrajša letošnja proga 18 km je bila daljša kot vse tri proge skupaj pred 10 leti. Kombiniranega tekmovanja takrat sploh še ni bilo, imeli so
pa zato damsko tekmo, katere letos ni bilo. Razpisani sta bili le dve državni prvenstvi na 7 km in v skokih, letos: na 18 km, 30 km, kombinirano tekmovanje, skoki in celokupno prvenstvo v vseh panogah. O razliki nagrad bi 'tudi lahko spregovorili marsikaj.
Na prvem prvenstvu je startalo skupno 30 tekmovalcev obojega spola, letos jih je bilo sicer skoro 100, vendar to število ne pokaže ogromnega razmaha tekom 10 let. Takrat je namreč startalo domalega vse, kar smo lahko imenovali smučar, letos je bil pa na startu samo cvet-elita našega smučarstva. Klubi so pač prijavili le svoje najboljše, kajti finančno vprašanje jim ni dovoljevalo, da bi poslali na start celotno tekmovalno ekipo.
Takratni »Sport« piše, da so se prvič sešli smučarji z raznih pokrajin naše države in se merili vzajemno na smu-ško-sportnem polju. »Prvič smo imeli priliko opazovati, kako so krilili po zraku smučarji skakači v elegantnih skokih raz našo prvo umetno skakalnico.«
Tekmovalna proga je vodila od starta na »Reparju« (850 m) nad izvirom Bohinjske Bistrice pod Liscem pred Črno prstjo in preko cele Dobravc do vasi Bohinjska Bistrica (512 m). Prvi tekmovalec je startal ob 10. dopoldne.
V prvi skupini za naslov prvaka Jugoslavije in Slovenije je tekmovalo 10 tekmovalcev po naslednjem vrstnem redu dr. I. Pandakovič (Zagreb), Hlebanja Janez (Bohinj), Paulič Drago (Zagreb), Bikar Petar (Zagreb), inž. Hieng Herman (Ljubljana), dr. Zupanc Fran (Ljubljana), Dolenc Jože (Ljubij.), Zinaja Dušan (Zagreb), Perič Zvonimir (Zagreb) in Rabič Ernst (Mojstrana). Razen dr. Pandakoviča, ki je zablodil in odstopil, so vsi prispeli na cilj. Zmagal je domačin Hlebanja v času 21 minut. 49.9 sek. in postal prvak Jugoslavije in Slovenije za leto 1921. Drugi je bil Zinaja Dušan v 22:43.2, 3. Ferič Zvonimir v 25:08.8. Zadnji je prispel na cilj Bikar v času 44:21.8 in je rabil torej več kot dvakrat toliko kot prvi.
Za prvenstvo Bohinja je tekmovalo 16 »mlajših«. Omeniti moramo, da je vdostvo tekme določilo, da vozijo starejši in mlajši na isti 5 km dolgi progi. Vsi tekmovalci so bili iz Ljubljane, bila je to bodoča smuška avantgarda. Prvak Bohinja je postal Švigelj Zdenko (LSK), ki je dosegel z 21:45.8 najboljši čas dneva. Drugo mesto je zasedel njegov brat Fedor z 22:43, tretje pa Trn-koczy Stanko (LSK) z 24:00.8. Zadnji je privozil na cilj Švajger Slavo v 44:17. Ostala mesta so zasedli: Knez komo, Deu Stane, Badjura Metod, Kmet Stanko, Schubert Viktor. J-’redalič Stanko, Bajc Oton. Stojan Stane in Ogrin Rajko: Medved Ivo in Škrajnar Anton sta zlomila smuči in prišla na cilj peš.
Damska proga je merila 3 km. Prvakinja Gorenjske je postala Beba Tram-merjeva iz Mostarja v času 15:30.8, 2. Jelka Naglasova (Ljubljana) 16:44.8, 3. Mira Knezova (Ljubljana) 20:33.2 in 4. Olga Böcherjeva iz Trsta 20:55.6.
Svetovno prvenstvo v umetnem
drsanju
Skakalna tekma se je vršila na dr. Žižkovi skakalnici (sliko smo že prinesli v eni prejšnih številk). Skakali so Pogačar Joža, Kavšek Ivo (oba Ilirija), Dolenc Jože (LSK), inž. Jaroš (Con-cordia, Zagreb) in Zinaja Dušan (Hašk). Slednji si je zlomil smučko in odstopil. Prvak Jugoslavije in Slovenije za leto 1921 je postal Joža Pogačar s 2.9545 točkami, 2. Dolenc Jože 2.9775, 3. Kavšek Ivo 3.8000,	4. inž. Jaroš 4.0125.
»Sport« je pisal o skokih: »Tekma v skokih se je vršila popoldne med 2. in 3. uro ob krasnem vremenu. Skakačem so se določili skoki samo s polovičnim zaletom iznad velike skakalnice. Najdaljše skoke je napravil Kavšek Ivo (13 m), žal se ni obdržal po skoku v stoječi drži, najlepše skoki (9 m) pa gg. Pogačar Joža in Dolenc Jože, in sicer prvi vse tri v brezhibni pokončni drži.«
Velikanska razlika od takrat do danes, ko skačejo naši skakači že preko 30 m in se približujejo že 40 m. Pohvalo in čast pa zaslužijo prvi, ki so orali ledino.
Da bo pregled popoln, moramo navesti tudi odbor, ki je vodil prvo prvenstvo pred 10 leti. Bili so to: dr. Li-povščak, dr. Pandakovič, dr. Ulmansky (vsi iz Zagreba), inž. Božič, inž. Miklavič (Bohinj), dr. Souvan, Rud. Badjura, dr. Zupanc, Jenčič, J oso (iorec in Uratarič. Med navedenimi je še veliko število takih, ki so še danes aktivni v današnjem JZSS.
»Prvi začetek je storjen,« je pisal »Sport« v 9. številki z dne 25. februarja 1921. »premagane so početne tež-koče in ovire; pridobljen je kader vne-t h gojiteljev smuškega — na.lepšega in najbolj zdravega z mskega sporta, ki ga bodo le-ti propagirali, razvijali in izpolnjevali dalje v prid splošnemu ljudskemu zdravju. Bohinj je imel svoj prvi pravi zimski športni dan. Upajmo, da se bo razvijal v tej smeri, kot so pokazali skromni letošnji začetki.« Pisec teh vrstic je imel prav. Zimski sport je korakal z ogromnimi koraki naprej in je danes zavzel tak razmah in obseg, da ga moremo skoro že imenovati ljudski sport. Vrste smučarjev se množe z vsakim dnevom, z njimi se dviga tudi kvaliteta naših tekmovalcev. Mednarodne stopnje še nismo dosegli, imamo pa že sedaj posameznike, ki so kos najboljšim Srednjeevropejcem, kar je dokazala letošnja olimpijada v Bohinju. Prišli smo že tako daleč, da smemo brez bojazni prirejati mednarodne tekme. Ni se nam več bati, da bodo naši tekmovalci med zadnjimi. V Jošku Janši imamo tekmovalca, na katerega bi bila ponosna vsaka država. Naš naraščaj je pokazal, da se nam obeta še mnogo lepša bodočnost. Treba pa je še mnogo trudapolnega in smotrenega dela. Toda nič zato. Po prvem mednarodnem prvenstvu kličemo: Začetek je storjen, led je prebit — vsi naprej v procvit našega smučarstva.
Vse dopise za „Športni list“ pošiljajte na novi naslov:
Kavarna „Evropa“.
Od 28. februarja do 1. marca so bile v Berlinu v umetnem drsanju za prvenstvo sveta.
Tekme smo opisali v zadnji številki »Športnega lista. Zanimivo je ogledati si zgodovino teh tekem in opazovati, kako so nove zvezde vzhajale, kako stare tonile. Tudi o prošlosti sedanjih, prvakov bomo kaj slišali.
Na prvem svetovnem prvenstvu, ki
se je izvojevalo 1. 1896. v Petrogradu, je zmagal naš znanec dr. Gilbert Fuchs, ki je po vojni na drsališču SK Ilirije v Ljubljani nanovo zasnoval umetno drsanje pri nas. Istemu se je tudi posrečilo. da je zmagal 10 let pozneje. Fuchs in njegov najmočnejši tekmec Dunajčan Hügel, ki je bil svetovni prvak 1. 1897, 1899 in 1900 sta bila moj-
stra prostega drsanja, med tem ko sta pri obveznih vajah nekoliko zaostajala. Drugače je bilo s Švedom Grenander-jem, ki ni pazil le na kritje likov, temveč je gledal svoj cilj v lepoti gibanja in plesa na ledu. Grenander je bil tudi v prostem drsanju izvrsten in je leta 1898. dosegel svetovno prvenstvo proti Hügeln in Fuchsu. Pozneje ni več tekmoval.
Desetkrat svetovni prvak.
Leta 1901. je stopil na plan Šved Ulrich Salchow, ki si je s svojim resnično eminentnim znanjem priboril svetovno prvenstvo kar desetkrat. Vendar je bila njegova zmagovalna pot enkrat prekinjena in to 1. 1906, ko ga je Fuchs v svojem domovinskem mestu Mona-kovem premagal. Ulrich Salchow velja, kot vzor trdo in resno treniranega športnika. Celo takrat, ko je radi pomanjkanja mraza oz. ledu malo treniral, ie bil na višku svoje umetnosti in je imel vselej prednost, da je bil na startu miren. Pozneje ni nastopal do olimpijskih iger 1. 1920, ko je priboril za svojo domovino še eno zmago.
Po Švedu Salchovu je zmagal na svetovnih prvenstvenih tekmah 1. 1912
in 1913 Dunajčan Fritz Kachler, ki pa ni bil — če se smemo tako izraziti, ideal svetovnega prvaka. Njegovo drsanje ni bilo na višku lepote, pač pa je bil neverjetno siguren. L. 1923 je zmagal še enkrat. Poleg njega so zapisali v listo svetovnih prvakov še dva Šveda. Leta 1924. Sandahla in 1. 1922. Gillis Graf-ströma, oba iz Stockholma. Sandhal je bil svojevrstne nature:	kot član neke
cerkvene sekte je nosil v sebi nekaj posebnega, življenju tujega in to se je izražalo tudi v njegovem drsanju. Vendar ga prištevajo med najboljše drsalce prošlosti. Sandahl je zmagal pri tekmah v Helsingforsu 1. 1924.
Svetovna vojna je svetovne prvenstvene tekme prekinila od 1. 1915 do 1921. Prvič so se izvojevale zopet leta
1922. v St. Moritzu, kjer je prejel venec zmage.
Gillis Grafström.
O njem se je izrazil nemški kritik in drsalec Artur Vieregg tako-le:	vsi
tekmovalci smo umetni drsalci, Grafström pa je umetnik. L. 1923. ni tekmoval, pač pa zopet 1. 1924., -ko je ponovno dosegel zmago. Grafströmu je sledil Dunajčan Willi Böckl, ki si je priboril naslov prvaka 1. 1926, 1927 in 1928. Böckla smatrajo poleg Salchova za najbolj energičnega drsalca. Po svoji postavi oz. po telesni strukturi ni imel posebnih zmožnosti za drsanje in njegove uspehe je pripisovati le vztrajnemu treningu. Naučil pa se je raznih težkih vaj tako temeljito, da je prekašal po sigurnosti celo Fritza Kachlerja. Böckl je imel posebno navado, da se je pred vsako tekmo tako uživel v borbeno razpoloženje, da je že to pomenjalo gotov plus zanj. Zapustil je areno kot nepremagan, le enkrat je podlegel; to je bilo ob priliki olimpijskih iger, ko ga je Grafström prekosil.
Med tem se je pojavila na Dunaju, v mestu valčkov in drsanja nova zvezda, mladi in talentirani
Karl Schäfer,
ki je že kot junior pokazal take sposobnosti, da so mu prorokovali svetovno prvenstvo. Prava senzacija je bila njegova tekma z Grafströmom v Londonu
1.	1929.. ko je le-ta zmagal le še radi večje zrelosti v prostem drsanju. Leto pozneje pa je že zmagal Schäfer
to je bilo v New Yorku, kjer Grafström ni več nastopil. Tako je imel Schäfer pred kratkim nalogo, da brani naslov svetovnega prvaka na tekmah v Berlinu.
Damsko prvenstvo
nima tako dolge zgodovine. Prvič so jih priredili 1. 1906, ko je zmagala Syers, Anglija. Mimogrede povedano je Syers nastopila tudi že preje in sicer v konkurenci z moškimi. Gospa Syers je zmagala tudi 1. 1907. na Dunaju, nato pa se je morala umakniti veliki umetnici drsalnega sporta Lilli Kronberger iz Budimpešte. Kronbergerfevi so podelili trikrat zaporedoma naslov svetovne prvakinje: 1. 1908, 1909 in 1910. Bila je gotovo med najbolj popolnimi drsačicami
vseh časov. Pri svojem prostem drsanju je plesala po glasbi in v harmoniji med glasbo in med plesom na ledu je bila njena veličina. Njeno prosto drsanje ni bila veriga težkih likov, temveč lepo zaokrožena enota, ki bi jo lahko nazivali umetniški program. — Kronbergerjevi je sledila Meray-Hor-vath, tudi Budimpeštanka. Tudi ta je zmagala trikrat zaporedoma:	1. 1912..
1913-in 1914. Meray-Horvath se je veliko naučila od svoje prednjice, privlačevala pa je s svojo naravno gracijo.
Kakor tekme gospodov, tako so tudi damske tekme od 1. 1915 do 1921 odpadle.
Po vojni se je pojavila na prvenstvenih tekmah Herma Jaross-Szabo, ki si je priborila naslov svet. prvakinje 1. 1922 in ga branila do 1. 1926. Drsala je izredno sigurno, skoraj moško. Njena umetnost je bila prav podobna drsanju dunajskih prvakov — imela pa je tudi to prednost, da je vselej ohranila mirne živce.
L. 1927. so doživeli Dunajčani pravo presenečenje: na tekmah v Oslu je bila njihova priljubljena Herma premagana in prvo mesto je dobila mlada Norvežanka
Sonja Henle.
Pravijo, da je Herrna Jaross-Szabo po krivici izgubila prvenstvo. Sonja He-nie je bila takrat še otrok in ni še imela one dovršenosti v drsanju kakor jo ima sedaj, ko zmaguje že od 1. 1927.
V drsanju posameznikov se je marsikomu posrečilo, da si je priboril naslov svetovnega prvaka več let zaporedoma.
V drsanju parov
pa si še nobena dvojica ni mogla priboriti prvenstvo ponovno leto za letom.
S presledki pa so tudi tukaj zmagovali nekateri pari po večkrat. Na prvih prvenstvenih tekmah parov 1. 1908 sta zmagala Hüb!er-Burger. Isto čast sta dosegla imenovana Nemca tudi leta 1910. Angleška zakonca Johnson sta drsala sicer izenačeno, njun angleški stil pa ni ugajal. Zmagala sta 1. 1909 in 1912. Veliko bolj sta ugajala Filers in Jacobson (danes zakonski par Jacobson), ki sta si priborila mojsterstvo 1. 1911, 1914 in 1923.
L. 1913 sta bila zmagovalca v parih Helena Fngelmann in Mejstrik z Bergerjem pa je zmagala Engelmannova tudi leta 1922 in 1924. Dvakrat 1925 in 1927 je zmagal par Herma Jaross-Szabo in Wrede. Zakonca Brunst sta se izkazala kot najspretnejša leta 1926, 1928 in lani, medtem ko je leta 1929 zmagal dunajski par. ki ga tvorita gdč. Scholz in Kaiser.
Če bi si ogledali vse pare svet. prvakov tedaj bi videli pri vsakem nekaj posebnega: zakonca Jacobsson ugajata zgolj z umetnostnega vidika; francoski par Brunet diči izredna izenačenost in Fngelmann-Berger sta neprekosljiva v prednašanju.
RESTAVRACIJA
SLON
LJUBLJANA
Shajališče vseh domačih in tujih športnikov! — izborna kuhinja! — Izbrana vina! Zmerne cene!
SMUŠKE IN SKAKALNE TEKME
V MOJSTRANI 22. t. m.
Najvažnejši zimsko-sportni prireditvi prihodnje nedelje bosta patruljna tekma SK Mojstrane in skakalna tekma SK Ilirije na skakalnici v Mojstrani. Povodom skakalne tekme se bodo vršili tudi savezni izpiti za sodnike.
Kakor nas informirajo prireditelj, bo v nedeljo koncentrirana vsa naša smučarska in skakalna elita v Mojstrani. Zagotovljen je start močnih patrulj SK Ilirije, Sm. k. Ljubljane in večine gorenjskih smučarskih klubov ter domala vseh naših najboljših skakačev. Patruljni tek bo absolviran v dopoldanskih urah, skakalne tekme pa popoldne. P°' novno bo gost Mojstrane tudi norveški trener JZSS-a Guttormsen.
Nedeljske smuške tekme
SMUŠKE TEKME V BOHINJU, TRŽIČU, GORJAH IN PRI SV. KRIŽU.
Pregovor pravi: dober začetek — slab konec; obrniti ga moramo narobe. Prav slabo je kazalo smučarjem, sneg ni hotel in ni hotel zapasti — skoro smo že obupavali. Nenadoma je nastopil preobrat: dobili smo obilo snega in vse kaže, da bo letošnja sezona trajala še prav dolgo. Sv. Peter se hoče najbrže oddolžiti in popraviti, kar je prej ostal dolžan prijateljem zimskega sporta.
Pretekla nedelja je bila zopet v znamenju smučarskih tekem. Gorenjska je postala metropola zimskega porta. Prireditve hočemo na kratko opisati kar po vrsti.
Alpska vožnja jeseniška Skale, ki se je vršila pri Sv. Križu nad Jesenicami, je privabila na start 43 tekmovalcev, pretežno Jeseničanov. Proga je vodila s sedla Rožica proti Jeseniški planoti, od tod proti planini Molziše in preko travnikov in kolovozov do cilja z višinsko razliko 650 m. Sneg je b;l izvrsten. Zmago in darilo Kranjske industrijske družbe si je priboril Pavel Lukman (Skala, Jesenice) v času 7 min.; 2. Cir 1 Praček (Skala, Jesenice) 7:32, prejel darilo mestne občine Jesenice; 3. Alojzij Kotnik (Skala, Jesenice) 7:51; 4. Franc Čop (Bratstvo) 8:10. Kot delegat JZSS je bil navzoč g. Komar.
MEDKLUBSKA TEKMA NA 18 KM V GORJAH
je zelo trpela zaradi neugodnih snežnih razmer. Ves čas je močno snežilo in je startalo zaradi tega le 8 tekmovalcev. JZSS je zastopal g. Kunstelj. Tekma se je vršila dopoldne, popoldne je tekmovala mladina. Zmagal je favorit Lovro Žemva (Gorje) v 1:38:22; 2. Martin Praprotnik (Sokol, Javornik) 1:38:45;	3.
Ivan Černe (Gorje) 1:39:10. Ostali so izstopili.
SREDNJEŠOLSKA ŠTALOM TEKMA ZA PREHODNI POKAL SK ILIRIJE
nad Sv. Ano pri Tržiču je postala že tra-dicijonalna. Zanimanje med našo srednješolsko mladino je za to tekmo izredno veliko. Letos se je tekma vršila drugič, prvič je bila 1. 1929. Lani je morala prireditev radi vremenskih neprilik odpasti. Pokal je branila 1. realna gimnazija. Letos je tekmovalo 6 moštev iz Ljubljane, dočim je izven konkurence startala meščanska šola v Tržiču. Navzlic snežnemu metežu tekom tekmovanja, so bile snežne razmere prav dobre. Zmagala je tehnična sred. šola v 5:40;
2.	1. real. gimnazija 6:48:6: 3. III. real. gimnazija 7:17:6; 4. humanistična gimnazija 7:21:4. Tržiška meščanska šola je rabila 9:43:2. — Od posamenikov je dosegel najboljši čas Vidic Erik (teh. sr. š.) 1:18:8 in prejel uro, darilo tržiške občine; 2. Borut Prelovšek (I. real. gimnazija) 1:21:6; 3. Boris Kožuh (tehn. sr. š.) 1:24:2; 4. Josip Jamnik (teh. sr. š.)
Lahka atletika
PROPOZICIJE ZA CROSS COUNTRY PRVENSTVO JUGOSLAVIJE 1931.
1. JLAS priredjuje 5. aprila u 11 i pol ili u 16 sati na trkalištu Kola Jahača Kneza Mihajla u Beogradu, cross-country utrku za »Prvenstvo Jugoslavije 1931« na 10.000 metara.
2.	Pravo natjecanja imadu momčadi od 6 ljudi od kojih najbolja četvorica utječu na placement momčadi, i pojedinci. Sve verificirane atlete klubova JLAS-a.
3.	Cijela se trka održava na spome-Uutom trkalištu, koje je pokrito travom.
Placement momčadi odredjuje se tako, da prvi na cilju dobije jednu, drugi čvije tačke itd., a momčad koja poluči najmanji zbroj tačaka proglašuje se pobjedničkom i dobiva naslov »Prvak Jugoslavije u cross-country trčanju za g. 1931«, a jednak naslov dobiva i najbolji Pojedinac.
5.	Nagrade dobivaju najbolje tri momčadi i najbolja trojica pojedinaca.
6.	Prijave šalju se najkasnije do 29. 'marta 12 sati o podne na naslov tajnika ’ČAS-a Zdravka Frančiča, Zagreb, Ju-rišićeva 8, II. sa uloškom od Din 30 po (^omčadi a Din 15 za pojedince koji nisu e|anovi momčadi. Uvažuju se samo pis-'mene prijave koje stignu do propisanog
1:27. Maks Ošabnik (mešč. šola Tržič) je vozil 1:19. - Izven konkurence je dosegel 11 letni Polde Kralj (Ilirija) sijajen čas 1:12:8. Stransky 1:14.
SKAKALNA TEKMA NA HANSSENOVI SKAKALNICI
v Bohinju za prehodno darilo »Slovenca« je zelo trpela radi snežnega meteža. Skakalnico ni bilo mogoče tako ure-
Kip zmagovalca, katerega si je letos priboril Bogo Šramel (S. k. Ljubljana).
diti, da bi bili mogoči brezhibni in sigurni skoki. Bilo je radi mehkega snega mnogo padcev, kar je znatno vplivalo na placement (Janša, Jakopič). Nastopilo je 16 skakačev, katerim se prav dobro pozna Guttormsenova šola. Izven konkurence je skakal tudi Guttormsen (37 m, 44 in 46), ki si je pri zadnjem skoku zlomil smučko.
L Bogo Šramel (Srn. k. Ljubljana)
211.6	(32, 33, 36); 2. Palme (Ljubljana)
156.7	(29. 30, 30 padec); 3. Janša Joško (Ilirija) 154.4 (30 padec, 29.5, 29); 4. Mar-kež (Bohinj) 128.2 (17, 17.5, 21); 5. Sodja Maks (Bohinj).
roka, telegrafske i ine prijave ne uvažuju se.
7. Natjecanje održava se po pravilima JLAS-a.
RAZPIS: CROSS COUNTRY ZA PRVENSTVO LJUBLJANE.
SK Ilirija priredi po nalogu zveze dne 22. marca 1931 ob 10.30 na svojem igrišču ob Gosposvetski cesti Cross country za prvenstvo Ljubljane na 10 km za moštva in poedince. Start in cilj na igrišču Ilirije, proga vodi deloma po igrišču deloma pa po okolici (Rožnik).
Prijavnina za poedince 10 Din, za moštva 30 Din.
Start je doivoljen samo verificiranim atletom JLAS. Moštvo tvori najmanj 6 tekačev, zmago odločajo prvi štirje.
Istočasno se vrši juniorski propagandni cross country za poedince in sicer: na 200 m za kategorijo B 1 1915—16 in na 3000 m za kategorijo C 1 1913—14 s startom in ciljem na igrišču Ilirije.
Proga vodi deloma po igrišču, deloma pa po okolici. Tekmovati smejo tudi neverificirani juniorji klubov včlanjenih v JLAS.
Prijavnina za kategorijo B in C 5 dinarjev.
Tekmovanji se vršita po pravilih JLAS. Nagrade: zmagovalec v vsaki skupini prejme kolajno, drugi in tretji pa priznanice.
Točen opis proge se bo pravočasno objavil. Prijave in prijavnico je poslati najkasneje do 15. marca 1931 do 12. ure na naslov Ivan Habič, kavarna Evropa. Naknadne prijave niso dovoljene.
RAZPIS CROSS-COUNTRY PRVENSTVA MESTA MARIBOR, ki ga priredi SK Železničar, Maribor,
dne 22. marca ob 11 dopoldne.
Proga meri 7450 m. Start in cilj sta pri igrišču SK Železničar. Proga vodi po Pohorski cesti, zavije za igriščem Ra-pida po poljski poti do križišča poti iz Studencev. Nato zavije levo do vznožja Slov. Kalvarije. Nato med Kalvarijo in Radvanjskim gozdom v smeri Peker, kjer je malo vzpona. Na vrhu klanca se odcepi ter vodi ob robu gozda po travniku do kolovozne poti ter po tej poti do križišča deželne ceste Pekre-Rad-vanje, kjer zavije proti Radvanju. Nato se zopet odcepi ter vodi proti gozdu ter ob robu gozda do zgornje Radvanjske poti. Po tej poti do glavne ceste Radvanje—Maribor ter nato mimo igrišča Rapida na cilj. Proga vodi večinoma po poljskih potih ter delno po travnikih in ima tri lahke vzpone. Pravico udeležbe imajo samo verificirani lahkoatleti JLAS, ki so člani mariborskih klubov. Prijavnina znaša Din 10.—. Prijave se sprejemajo do 15. marca ob 18. uri na naslov SK Železničar, v roke gosp. Fischer Josip, delavnica drž. železnic, Maribor. Za zmagovalca je razpisal SK Železničar prehodni pokal. Pokal preide v trajno last dotičnega, ki si ga pribori trikrat zaporedoma ali pa petkrat v presledkih. Drugo in tretje placirani dobijo plakete. Tačasni posestnik pokala je Podpečan Franc. — Tekmuje se po pravilih JLAS.
Državno cross prvenstvo, ki se vrši 5. aprila v Beogradu, je hotel JLAS razširiti v Balkansko prvenstvo. Prizadevanja so ostala brezuspešna, ker je bolgarski savez odklonil udeležbo, rumun-ski in grški savez pa sta zahtevala povračilo stroškov, česar naš savez ni mogel prevzeti. Prireditev se bo vršila torej v prvotno namišljenem obsegu kot prvenstvo Jugoslavije in sicer na dirkališču Kola jahačev. Državno prvenstvo nosi zadnji dve leti SK Ilirija. Tudi za letošnje prvenstvo ima Ilirija že prilično v treningu izvrstno moštvo, ki je sigurno, da bo doseglo časten placement. Moštvo trenira športni učitelj g. Ulaga.
Zagreb—Graz. Medmestni lahkoatletski dvoboj Zagreb—Graz je sklenil JLAS za mesec maj. Vršil se bo v Zagrebu.
Primorje je bilo črtano iz JLAS, ker
na večkratne opomine ni poravnalo članarine in drugih denarnih zaostankov in ker ni odgovarjalo na dopise saveza.
Lahkoatletom SK Ilirije sporočamo, da se vrši redni cross-country trening ob sredah ob pol 19. uri iz zimskega kopališča SK Ilirije. Po treningu so na razpolago članstvu vroče in mrzle prhe.
Častni večer prvaku Jošku Janši
Če kdo med športniki, potem je gotovo Joško Janša, naš državni reprezentant na mednarodnih tekmah in do danes najboljši jugoslovanski smučar ki zasluži, da se mu izreče javno priznanje. Enega svojih velikih uspehov je dosegel v Bohinju v mednarodni kombinirani tekmi na 18 km, v kateri je priboril svojemu klubu kot prvoplasirani Jugoslovan dragoceno trofejo, prehodni pokal g. ministrskega predsednika generala Živkoviča. Preteklo sredo je odbor SK Ilirije, pri katerem smuča Joško
iH	ŠPORTNIKI
kupujte pri
I EK/TIL BAZARJU
na
KREKOVEM TRGU
Plažila
tudi na obroke!
od prvih svojih smučarskih korakov, prevzel v varstvo ta pokal ter pri tej priliki priredil Jošku Janši in obenem smučarskemu tekmovalnemu moštvu kluba v obče, lep častni in pozdravni večer v restavraciji »Zvezda«.
Joško je častno zastopal barve svojega kluba na vseh tekmovanjih, katerih se je udeležil. Štirikrat je bil dosedaj državni prvak v teku, enkrat v skokih. Nadvse častno je zastopal našo državo na inozemskih mednarodnih tekmova-
njih. Naj navedemo nekatere najbolj značilne njegove uspehe: Udeležil se je z uspehom tekmovanj v Gortini d' Am-pezzo 1. 1926, pri tekmah za prvenstvo Češkega lesa 1. 1927 se je plasiral kot drugi, 1. 1928 nas je zastopal na Olimpijadi v St. Moritzu, naslednje leto je dosegel rumunsko drž. prvenstvo i:a 18 km in v kombiniranem tekmovanju, startal je nato v Zakopanih na Poljskem in v francoskih Pireneiih, kjer je bil tretji. Lani je prispel pri slovitih liol-menkolskih tekmah, kjer ie startala vsa smučarska elita Evrope, na cilj kot šesti Srednjeevropejec. V Bohinju je bil drugi na 18 km, drugi v kombiniranem teku, sedmi na 30 km ter četrti v skupni klasifikaciji.
Častnega družabn. večera v »Zvezdi« se je udeležilo lepo število športnikov, zlasti smučarjev. Skoro polnoštevilno je bil zastopan odbor SK Ilirije s podpredsednikom dr. Lapajnetom na čelu. počastili pa so prireditev s svojim obiskom tudi zastopnika JZSS predsednik dr. Ivo Pirc in dr. Vrtačnik, kot zastopnik vojske podpolkovnik M. Ožego-vič in kot delegata Srn. K. Ljubljane predsednik Ante Gnidovec in Bogo Šramel, naš prvak v skokih. Seveda so bili prisotni tekmovalci - klubski tovariši Janše, Banovec, Režek. Tinta, Zuccato. Bleiweis, Knap, Jakhel, Oswald itd., ki jim je bil istotako namenjen ta častni večer.
DOPIS IZ MARIBORA.
Lahko-atletski tečaj v Mariboru.
Mariborski klubi, včlanjeni v JLAS prirede skupno pod vodstvom znanega strokovnjaka Draga Ulage, absolventa Visoke šole za telesne vaje v Berlinu, 8 dnevni lahko-atletski tečaj za svoje člane. Tečaj se bo vršil na igrišču SK Rapida od 8. do 15. aprila t. 1. — Na-tančneja navodila o tečaju prejemajo interesenti pri načelnikih lahkoatletskih sekcij svojih klubov.
Nova teniška igrišča SSK Maribora. — V Ljudskem vrtu, na tenis-igriščih je živahno vrvenje. 1SSK Mariboru se je končno posrečilo izposlovati dovoljenje za zgraditev novih treh tenis-igrišč in garderobe. Terenska dela so skoro izvršena, z zidanjem garderobe, ki bo ustrezala najmodernejšim zahtevam. se prične te dni. Z izvršitvijo tega že dolga leta pripravljenega načrta bo dobil Maribor najmodernejša teniška igrišča, ki bodo ugled našega lepega mesta zelo dvignila. Ob oficijelni otvoritvi se bo vršil turnir v večjem stilu.
Poročilo o občnem zboru SK Korotan, ki se je vršil v nedeljo na Rakovniku, prinesemo zaradi obilice tvarine v prihodnji številki.
Službene objave^JZSS
VERIFIKACIJE JZSS.
Z 20. februarjem 1931 se verificirajo za:
Društvo planinara »Romanija«, Sarajevo: Brđanović Mato. Gaković Nikola. dr. Sohn Mojzije. Kaja Jakob, Mandič Drago, Miladinovič Milivoj, Mirkovič Branko, Neretijak Josip, Radič Uglješa, Sankovič Branko, Tepavčevič Spaso,
Ski klub, Sarajevo: Draganič Slavko, Misita Veselin, Novak Karlo, Živko-vič Jovan, Živkovič Gligorije.
SK Slavija, Sarajevo: Drobac Dušan, Schubert Emil.
»Kosmos« društvo za zaštitu narodnog Zdravlja, Sarajevo: Beck Stjepan, tJamzić Uzeir.
SK Bratstvo, Jesenice: Rozman Jože, Žen Valentin.
Smučarski klub, Ljubljana:	Palme
Franc.
Z 28. februarjem se verificirajo za:
SK Tržič: Čarman Franc, Črnilec Jože, Kalan Anton, Petelinšek Joža, Urbanc Štefan, Žigman Viktor, Ankele Riko, Intihar Viktor.
Sokolsko društvo Tržič: Belihar Anton, Sajovic Anton, Tadel Anton, Ude Jože.
Sokolsko društvo Koroška Bela:Javornik: Iskra Franc, Kalan Matevž, Kelih Pavel. Klinar Alojz, Krauzer Franc( Noč Jože, Praprotnik Alojz, Praprotnik Vinko, Tavčar Jože, Tratnik Franc.
SK Bratstvo, Jesenice: Smolej Slavko.
SK Ilirija, Ljubljana: Mandeljc Drago. Žigon Marjan.
SPD Ljubljana: ing. Černivec Sergij, Deržaj Edvard, Pirnat Vladimir, ing. Šumer Živko.
Smučarski klub Celje: Gerželj Franjo, Kupnik Flerbert, Kupnik Greti, Martini Fric, Sadnik Bruno, Steinbock Inge.
SPD Maribor-Ruše: Nedič Miodrag.
TK Triglav, Maribor: Kotnik Maks, Mazi Karel, Skrabar Albert.
Črtanja: Črta se član SK Ilirije, Ljubljana, Novak Karlo.
Tajnik II.
SAVEZNI TEČAJ ZA SMUŠKE UČITELJE.
Radi nepovoljne zime v novembru razpisani tečaj za savezne smuške učitelje, ki se je moral odpovedati, razpisujemo ponovno za čas od 19. marca do 4. aprila na kočo pri Sedmerih jezerih pod vodstvom inž. Janko Janše. Za tečaj je treba poslati prijave najkasneje do 16. t. m. na Savez v Ljubljani. Prijavljenee morejo prijaviti samo klubi, ki so člani Saveza, prijavnine ni, dnevna oskrba znaša Din 60. Skupni odhod je 18. marca iz hotela sv. Janez v Bohinju. Tečaj se bo vršil v naši najlepši dolini, v dolini Sedmerih jezer ter bo nudil udeležencem prav vse možnosti temeljitega izvežbanja. V slučaju nezadostnih prijav se bo tečaj 17. t. m. odpovedal. Upamo, da bodo klubi zainteresirali svoje člane, ki so se prijavili v novembru, za ta tečaj ter si tako pridobili vsaj enega smuškega učitelja, ki bi vodil podrobno vežbanje v dotičnem klubu in kraju.
PRIJAVE ZA SODNIŠKE IZPITE.
Za sodniške izpite za skoke še ni nobene prijave. V slučaju,. da do določenega termina nc bo prijav, bodo izpiti odpovedani ter bo objavljeno to v sobotnih dnevnikih. Pripominjamo, da morejo delati izpite za sodnike v skokih le oni, ki so že savezni sodniki za tekme na daljavo. Praktični izpiti bodo v nedeljo 22. t. m. na skakalnici v Mojstrani.
RAZVELJAVLJENI PLACEMENTI.
Pri skupinski tekmi za Streharjev pokal, prirejeni 15. febr. po SPD Maribor, so startali za SK Železničar Cinotti in Zupan, za TK Triglav Slavec, za SPD Maribor Sever Albin. Imenovani niso verificirani ter se njih rezultat razveljavlja. Za TK Triglav sta startala člana (SSK Maribor Črnoberi in Bahun ter član Sokola Maribor Govedič. Ker morajo startati tekmovalci je za klub. za katerega so verificirani, se tudi ti rezultati razveljavijo. Ker je bila tekma skupinska, je s tem razveljavljeno III. mesto skupine pod startno številko 5: Govedič, Kotnik, Mazi za TK Triglav in IV. mesto skupine pod
startno št. 1: Jošt, Cinotti, Zupan za SK Železničar. Cinotti je vrhu tega startal pri tekmi 8. febr. prirejeni po SK Železničar ter ni bil verificiran. — Opozarjamo klube, da bo Savez v bodoče' razveljavil vse rezultate, ev. tudi tekmovanje, ako bodo prireditelji pripuščali na‘ start neverificirane tekmovalce ali verificirane tekmovalce za drug klub. Tekmovalci, ki bodo startali za drug klub, kot so prijavljeni, bodo dobili zabrano starta. Vsak tekmovalec mora imeti savezno izkaznico, katero predloži prirediteljem — prireditelji pa morajo vedno zahtevati prijavo za start od klubov, ne pa od tekmovalcev samih.
TEČAJI ZA SMUŠKE SKOKE.
Vsled nepredvidenih težkoč v terenu in vremenu, se je morala razvrstitev tečajev v toliko popraviti, da se je Bohinjski tečaj podaljšal do srede, 11. t. m. zvečer, ter prične v četrtek 12. t. m. na Jesenicah, kjer bo trajal do nedelje zvečer. V ponedeljek 16. t. m. prične tečaj v Kranjski gori in bo trajal tam do petka 20. t. m. Vse tečaje vodi Sigmund Guttormsen in je udeležba članom Saveznih klubov brezplačna.
RAZDELITEV TEKMOVALCEV V RAZREDE.
Na podlagi uspehov, doseženih pri mednarodnih tekmah za državno prvenstvo, se uvrste v prvi razred seniorske skupine sledeči tekmovalci: Albin Jakopič Sm. k. Dovje—Mojstrana in Zingerlin Rudolf, Maraton, Zagreb. (Poleg teh dveh so še v 1. razredu Janša Joško in Janša Janko, Godec Tomaž, Režek Boris, dr. Stane Kmet, Bervar’ Stane, Klosutar Peter. Banovec Tone, Klavora Miha, Predojevič Beri-
slav, Jenko Boris. Šporn Stane, Ojtzl Hubert, Leo Knapp, Lado Tinta, Mirko Dolinšek, Rabič Maks. Zdenko Švigelj, Zinaja Dušan.) V II. razred seniorske skupine se uvrste: Frank Stane, Sm. K. Lj„ Černe Ivan, SK Gorje, Žemva Lovro, SK Gorje, Juritsch Herbert, Mar. sm. k., Šoštarič Ivo, SK Ilirija in Zuccato Rcmigij. SK Ilirija. (V II. se že nahajajo: Maksimovič Miroslav, Popovič Konstantin, Ogorelec Vilko, Neumann Bogomir, Valentekovič Aleks., Jože Gašperin, Arh Lovro in Anton Novak.)
Tekmovalci, ki so prekoračili 32. leto, lahko vstopijo v starostni razred, v katerem bodo naslednjo sezono razpisana tekmovanja. Prijaviti se je do konca marca. Kdor nastopi v starostnem razredu, ne more v I. ali II. razredu več tekmovati.
MARIBORSKI ZIMSKOŠPORTNI PODSAVEZ.
MZSP priredi v nedeljo 15. 111. smuški izlet preko Pohorja v Ribnico na Pohorju, kjer sc vrši ogled za zgraditev smuške skakalnice. Sestanek udeležencev v soboto dne 14. III. v koči na Klopnem vrhu, od koder se odide v nedeljo zjutraj preko Peska, Planinke, Jezerskega vrha v Ribnico, kjer bo družaben sestanek. Povratek proti Mariboru, Prevaljam oz. Celju z zadnjim vlakom.
Za Veliko noč določen izlet na Peco; odhod iz Maribora do Prevalj-Mežice v soboto popoldne, oz. velikonočno nedeljo zjutraj, povratek na velikonočni ponedeljek zvečer.
Ker se s temi izleti zaključi letošnje zimsko-sportno aktivno udejstvovanje, pričakuje MZSP obilnega odziva!
Tajnik: Parma 1. r.
Pred otvoritvijo spomladanskega nogometnega prvenstva
KAKŠNA JE SITUACIJA V MARIBORU?
Jesenski prvak Maribora je 1. SSK Maribor ki že nekaj let ogroža prvenstvo ljubljanskemu prvaku in katerega moramo tudi letos smatrati za najresnejšega aspiranta za naslov prvaka LNP. V Mariboru vladajo take prilike, kakršne bi želeli imeti tudi mi v Ljubljani.
Klubi se zavedajo, da delajo vsi za napredek domačega športa in se ne spuščajo v pretirane medsebojne borbe za nadvlado pri zeleni mizi. Uspehi seveda niso izostali in Maribor ima danes tri klube, ki so si po moči precej enaki in ki so kos tudi najboljšim ljubljanskim klubom, kakor so pokazale tekme ob zaključku jesenske sezone.
Stanje jesenskega prvenstva je sledeče:
Maribor	3 0 0	22:4	6
Železničar	1	1	1	14:4	3
Rapid	0 2 1	4:7	2
Svoboda	012	4:29	1
Žreb je določil za spomladansko sezono naslednje pare:
I.	kolo 15. marca:
dopoldne: Železničar:Svoboda;
popoldne: Maribor:Rapid.
II.	kolo 22. marca:
dopoldne: Rapid:Svoboda;
popoldne: Železničar:Maribor.
III.	kolo 29. marca:
Železničar:Rapid.
IV.	kolo 12. aprila:
Maribor:Svoboda.
V	predtekmah nastopijo vedno rezerve. Zadnji sneg bo najbrže preprečil začetek tekem dne 15. t. m.
PRIČETEK NOGOMETNE SEZONE
V	Ljubljani in v Mariboru se je v nedeljo otvorila nogometna sezona. Obe tekmi sta mnogo trpeli vsled visoko zapadlega snega in ne more biti govora o kaki regularni igri.
Ljubljanska tekma je imela predvsem namen treninga. Nasproti sta si stala enajsterica Primorja in delavska reprezentanca, sestoječa iz kombinacije moštev Grafike in Svobode. Kombinirano moštvo je utrpelo.visok poraz 9:0, ki gre predvsem na rovaš nepravega vratarja. To mesto je radi odsotnosti pravega, vratar moral izpopolniti back
Mihelič, ki seveda ni mogel izpolniti pričakovanja.
V	Mariboru bi morala gostovati Ilirija. tekma pa je bila radi snega odpovedana. Maribor je vseeno skušal zasesti termin in je odigral trening z domačo Svobodo z rezultatom 9:2.
V	Zagrebu se je dokončala edino tekma Hašk:Sokol 2:1. Tekma Spar-ta:Grafičar je bila pri stanju 2:0 za Sparto prekinjena radi viharja.
V	Beogradu si je priboril BSK dve važni točki. Premagal je Jedinstvo s 4:1
Subotica je imela derby, ki se je končal z zmago Bačke nad Sandom z 2:1
Tudi Sarajevo je imelo lokalni derby. Spoprijela sta se dolgoletna rivala Sašk in Slavija. Prvi je zmagal s 3:2.
Mariborski Rapid je gostoval v Gradcu. Proti prvaku GAK je odnesel prav dober rezultat 2:5.
Na Dunaju se je pričelo pomladno prvenstvo, ki je prineslo dve presenečenji. Wacker je nepričakovano porazil Wac z 2:1, Vienna pä po napeti igri Admiro s 5:4. Nicholson:Slovan 2:1, Austrija:Sportklub 4:1, Rapid:Fac 8:0.
V	Pragi je gostovalo argentinsko moštvo Fscrima da Plata in je zmagalo nad Sparto s 3:1.
V	Budimpešti so zmagali favoriti Hungaria:Sabaria 3:2, UjpesHNemzeti 5:3, FTC:Kispest 2:1, III. okraj:Bockay 4:0, Bastya:»33« 1:1.
ČETRTA IGRA HAJDUKA.
Lima: Hajduk je v nedeljo premagal prvaka Peruja Chalacco s 3:0 (1:0).
ZOPET TEKME V KORIST BLAGAJNE LNP.
V nedeljo Ilirija:Primorje?
Ponedeljkovo »Jutro« javlja, menda informirano po LNP. da odigrata Ilirija in Primorje v nedeljo 15. t. m. prijateljsko tekmo, ki da se bo vršila v prav posebno prijateljskem tonu. Vest bi bila navsezadnje razveseljiva, vendar pa informacije, ki jih LNP tem potom servira publiki, niso točne.
V	tem primeru ne gre za srečanje med obema kluboma, ki bi se moglo imenovati prijateljsko, temveč za tekmo, ki jo je ukazal LNP v korist svoje blagajne. Lani so igrali klubi v Ljubljani, Mariboru in drugod ves novem-
SALDA-KONTE - ŠTRACE JOURNALE - ŠOLSKE ZVEZKE MAPE - ODJEMALNE KNJIŽICE RISALNE BLOKE ITD.
NUDI PO IZREDNO UGODNIH CENAH
KNJIGOVEZNICA
JUGOSLOVANSKE TISKARNE
PREJ
K. T. D.
V LJUBLJANI, KOPITARJEVA UL. 6 II. NADSTROPJE
ber in pol decembra za podsavez, letos je takoj začetek sezone zopet v znamenju tekem za nenasitno blagajno današnje uprave LNP! Kako dolgo še, vprašamo? Namesto da bi podsavez podpiral klube in jim olajšal obstoj, naj klubi podpirajo podsavez, oziroma bolj pravilno sedanjo nesposobno podsavez-no upravo? Vnovič vprašamo: Ali izpolnjuje tak podsavez kot je današnji LNP svojo dolžnost in svoje življenjske naloge?
Popolnoma otvorjeuo vprašanje je, če bo Ilirija k tej prisilni tekmi sploh nastopila. O tem bo šele odločal klubov odbor. Ako igrajo za podsavez Primorje, Svoboda, Jadran, ki imajo v LNP mnogobrojne svoje člane in odločilno besedo in ki so torej posredno odgovorni in krivi, če je blagajna pod-saveza izsušena, je pravično. Prav nobene moralne pravice pa nima podsa-vezna uprava, da odvzema termine in možnosti samostojnih dohodkov Iliriji ali Hermesu, Mariboru itd. in da od njih zahteva, da igrajo za podsavez in na ta način v svojo lastno škodo pomagajo vzdrževati sedanje razmere.
JUGOSLAVIJA :GRŠKA.
V nadaljevanju tekem za Balkanski pokal igra 15. t. m. Jugoslavija z Grško v Beogradu. Savezni kapetan inž. Simonovič je postavil naslednje moštvo: Spasič (Jgsl.) — Ivkovič (Soko). Babič (Cone.) — Jovanovič (BSK). Premeri (Cone.), Djokič (Jgsl.) — Tirna-nič, Marjanovič (oba (BSK). Hitrec (Hašk), Tomaševič (Soko). Virič (BSK). Sestava moštva se v obče smatra za zelo dobro: Beograd pričakuje gotovo, čeprav tesno zmago našega teama. Lansko srečanje v Ateni je prineslo zmago Grkom v razmerju 2:1. Sodil bo romunski sodnik Radulescu. Sedanje stanje v tekmah za Balkanski pokal podaja naslednja tabela:
Romunija
Jugoslavija
Bolgarija
Grška
3	2 0	1	13:7	4
3	1 0	2	5:4	2
2	10	1	5:6	2
2	10	1	3:9	2
Jugoslavija odigra še dve tekmi: 5. aprila v Beogradu z Bolgarsko in 23. aprila v Zagrebu z Romunsko. Ako dobi vse tri tekme, se more še vedno povzpeti na prvo mesto, četudi je proti Grški in Romunski zgubila 4 važne točke.
Izredna glavna skupščina Zbora nogometnih sodnikov bo 15. t. m. v Beogradu po nalogu JNS-a. Na tej skupščini in na izredni skupščini JNS-a, ki je sklicana za 5. aprila, naj se rešijo pereče diference med obema forumoma, ki groze povzročiti v jugoslovanskem nogometu težko krizo z nedoglednimi posledicami. O bistvu spora bomo še pisali po skupščini ZNS.
Kolesarski savez Kr. Jugoslavije je
imel pred kratkim v Ljubljani plenarno sejo upravn. odbora. Plenum je odobril obširen tehnični načrt glavnega tajnika Boškoviča za bodoče delovanje in poslovno poročilo za preteklo leto, ki bosta oba predložena rednemu občnemu zboru saveza dne 22. marca v Mariboru. Bodoča uprava saveza se bo morala baviti med drugim z morebitno udeležbo naših reprezentantov na letošnjem svetovnem prvenstvu med 25. avgustom in 2. septembrom na Danskem in na Olimpijadi 1932 v Los Angelesu.