. CRNIVEC

Računica

za obče ljudske

šole

Zvezek 3

V cesarski kraljevi zalogi šolskih knjig. Dunaj 1915


. >
-\


*

/





/




/ '

. \




Računica

za

obče ljudske šole.

Zj^rezelsi 3.

Višja stopnja.

Sestavil A. Črnivec.

Velja vezana 95 vinarjev.

V cesarski kraljevi zalogi šolskih knjig na Dunaju,

1915.

41979

Šolske knjige, na svetlo dane v c. kr. zalogi šolskih knjig,
se ne smejo prodajati draže, nego je povedano na čelni

strani.

Pridržujejo se vse pravice.

OJSOlS^k

3

I. Ponovitev.

1. Cela in decimalna števila.

1. *) Pretvori in zapiši

a)  v dm : Im, 3 m, 2 m  B dm,  4 m 7 dm,  3 m 6 dm,

6 m 8 dm ;

b)  v cm:  lm, 2 m, 4 m 3 dm,  3 m 6 dm,  5 m 25 cm,

7 m BO cm,  1 m 5 dm  7 cm, 3 m 8 dm 6 cm, 7 m 3 dm  5 cm,

3 m 8 cm;

c) v m:  1.1 km,  1 Am 9 m, 2 hm  3B m, 3 km  350 m,

B km  750 m;

2. 1 pr«, 2 jim, 3 (im 5 &m, B [im 8 km,  4 jim 2 km',

3. 1 (im. 2 km  300 m, 2 [im 1 km  [8B0 m, 4 jim
5 km  900 m;

4. 2 jim 360 m, 1 (im 425 m, 5 [im 700 m.

2 . oj Pretvori v m in dm: r 6 dm, 9, 10, 30, 47, 58,
70, 85 dm;

žj pretvori v dm in cm: 4 cm, 8, 10, 40, 56, 62, 80,
93 cm;

c)  pretvori v cm in mm : 5 mm, 7, 10, 15, 50, 45, 67,
78 mm.

B. Zapiši mere v 2. aj v m, v 2. 6) v dm, v 2. cj v cm
z decimalnimi števili!

4 . aj Koliko m 2  in dm 2  je 9 m 2 , 37, 100, 300, 125, 465,
507, 920 dm 2 ?

6j Koliko dm 2  in cm 2  je 6 cm 2 , 56, 100, 500, 210, 427,
520, 785 cm 2 ?

c)  Koliko cm 2  in mm 2  je 28 mm 2 ,  100, 200, 315, 608,
710, 530mm 2 ?

*) Cele račune in dele računov, ki jih morejo učenci izvršiti ustno,
je skozi in skozi računiti ustno.

xn. 317.

1 *

4

5 . Zapiši mere v 4. a)  v m 2 , v 4. b)  v (im 2  v 4. c) v cm 2
z decimalnimi števili !

(5. a)  Pretvori v m 3  in c?m 3 : 8 (im 3 , 26, 485, 1000, 2300,
5630, 7425 dm 3 l

b)  Pretvori v dm s  in cm 3 : 16 cm 3 , 115, 507, 1000, 1240,
4030, 6300, 7245 cm 3 !

7 .  Zapiši mere v 6. a)  v m 3 , v 6. b)  v dm 3  z  decimal¬
nimi števili!

8. Koliko km  in m je: 95 m, 120, 1000, 5000, 4250,
5808, 9350, 8700m?

9 .  Zapiši mere v 8. v km  z decimalnimi števili !

10 .  Pretvori a)  v km  in m, b)  v |j.m, ftm in m: 1415 m,
1600 m, 10 000, 30 520, 43 700, 86 405, 92 000, 43 702,
100.000 m!

11 .  Zapiši mere v 10. a)  v km, b)  v [j .m  z decimalnimi
števili!

12 .  Citaj števila:

a)  452 360, 764 305, 900 206, 1005 024, 3 750 015,
15 740 325;

b)  10’6735, 12’04691, 27‘0365, 5TJ043, 18'06032, 0’0648!

13 .  Štej a)  po 100tisoč do 1 milijona; b)  po 10 milijonov
do 100 milijonov; c )  po 100 milijonov do 1000 milijonov;
d)  po 1000 milijonov do 10 000 milijonov; e)  po 10 000 mili¬
jonov do 100 000 milijonov; f)  po 100 000 milijonov do 1 000 000
milijonov (do bilijona)!

2. Seštevanje in odštevanje celili in decimalnih števil.

1. a)  340 b)  8026 c)  7327

7405 375 865

978 689 9098

6903 2008 18305

d)  8054
3689
78
365

Kako se imenujejo poedina števila v računih 1. a), b),
c), d j? Kako se imenuje število, ki ga dobiš pri seštevanju? —
Seštevaj tudi tako, da začneš pri prvem številu od zgoraj!
Kaj opaziš?

5

e) f) g) h) i)

3 . a)  405 + 1785 + 9436 + 71 203 + 98

h)  1409 + 836 + 14'633 + 9895 + 169

c)  876 + 2485 + 947 + 835 + 2139

d)  75 + 864 + 9817 + 1674 + 65

3 .  a)  3'46 + 18'09 + 215'5 + 7'89 + 0'695

h)  0'94 + 2879 + 7'6 + 19'2 + 125 + 0'845.

e) f) g) ^ ^

4 . a)  0785 + 9'06 + 25'368 + 0'63 + 15'4

h)  25‘6 + 0'98 + 7'04 + 29'98 + 38'09

c)  8'097 + 15'6 + 0'8 + 4'05 + 0'25

d)  85'26 + 112'658 + 8'24 + 0'9 + 215'4

5. Avstrijske kronovine merijo skupaj 300 005 knfi.

dežele ogrske krone 314 857

Bosna in Hercegovina 51 200 „

Koliko meri cela avstro-ogrska monarhija?

(5. 31. decembra 1. 1910. so našteli

v avstrijskih kronovinah 28 567 898 prebivalcev,
v deželah ogrske krone 20 840 678 „

v Bosni in Hercegovini 1878 044 „

Koliko prebivalcev je imela avstro-ogrska monarhija 31. de¬
cembra 1. 1910.?

7. V Evropi prebiva 400 milijonov ljudi, v Aziji 840 mili¬
jonov, v Afriki in Ameriki po 150 milijonov, v Avstraliji in
na avstralskem otočju 6 milijonov 600 tisoč ljudi. Koliko ljudi
prebiva na zemlji?

8. Meja med Kranjsko in Koroško je dolga 98'6 km,

„  Kranjsko in Štajersko 122‘9 „

» Kranjsko in Hrvaško 203'3 „

„ Kranjsko in Primorsko 204‘8 „

Koliko km,  je dolga meja Kranjske?

0. Koliko dobiš nazaj, ako plačaš račun,
ki iznaša a)  87 h, z 1K;

b)  1K 24 h, z 2kronskim novcem;

c)  3 K 70 h, s petakom;

d)  6 K 25 h, z desetakom;

6

10 . a)

e)  12 K 64 h, z dvajsetakom;

f)  37 K 50 h, s petdesetakom;

g)  69 K 70 h, s stotakom?

368 K 27 h b)  7514 K 25 h c)  8139 K 75 h

števili!

12.  Pri paru volov, ki so veljali 825 K, je priredil go¬
spodar 240K. Za koliko je voli prodal?

13.  Trgovec hoče imeti pri blagu, ki ga je stalo 435'85 K,
dobička 84'50K. Za koliko mora prodati blago?

14.  Kupna cena:

a)  6 K 50 h bj  18 K 46 h c)  215'30 K d)  450'27 K
dobiček: 1 „ 60 „ 2 „ 80 „ 4776 „ 112'84 „

Izračuni prodajno ceno!

15.  a)  4689 bj  6324 cj  1820 d)  3204 e)  9340

- 1563 -2979 - 965 - 870 - 708

Kako se imenujejo števila v računih 15. a), b), c), d), e)  ?
Kako se imenuje število, ki ga najdeš pri odštevanju? Seštej
pri nekaterih računih ostanek in odštevanec! Kaj opaziš?
Kako se moreš prepričati, da si odšteval prav?

16.  a)  738-68 b)  64273 c)  305'053 d)  407

24'45 - 189-46 - 89'68 - 29*85

e)  206*48 K f)  35 04 K g)  98"— K
- 48’5 „ - 97 - 9'65 „

h)  207'- K
- 165-43 „

17. Žitnega kupca je stal z vsemi stroški vred

a)  1 q  pšenice 19"50 K, prodal pa je q  po 22"80 K,

b)  1 q  rži 1770 K, „ „ „ q  „ 20"— K,

c)  1 q  ovsa 18"40 K, „ „ „ q „  21"60 K,

Koliko je imel dobička a)  pri 1 q  pšenice, bj  pri 1 q  rži,

c)  pri 1 q  ovsa ?

7

18. Prodajna cena:

a )  9'20K b)  14'50 K c)  31570 K d)  2115 - 64K

kupna cena: 8'30 „ 12’90 „ 260'45 „ 1840' — „

Izračuni dobiček!

19. Kmet je kupil par konj za 750 K. Ko je delal
ž njimi 5 let, jih. je prodal za 460 K. Za koliko so se konji
obrabili v 5 letih?

20. Koliko je bilo izgube pri blagu, kije  stalo 62570 K,
ako je šlo v prodaj za 535‘90K?

21. Kup na cena:

a)  65 K 80 h b)  3900 K 60 h c)  2167 K 20 h

prodajna cena: 62 „ 75 „ 3819 „ — „ 2005 „ 18 „

Izračuni izgubo!

22. Najvišja točka na Kranjskem je vrh Triglava, ki
leži 2863 m  nad morjem, najniže leže Uhanje pri Vipavi in
sicer 86 m  nad morjem. Kolika je razlika med najvišjo in
najnižjo točko na Kranjskem?

28. Srednja nadmorska višina Ljubljanskega polja je
290 m.  Za koliko m  se dviga vrh Triglava nad Ljubljansko polje?

24. Glavni greben Kamniških planin se vzdignje približno
2000 m  visoko, Grintavec v Kamniških planinah je visok 2559 m.
Za koliko m se dviga Grintavec nad srednjo višino grebena?

25. Na Gorenjskem je najvišja gora Triglav (2863 m),
na Notranjskem Snežnik pri Lirski Bistrici (1796 m ), na
Dolenjskem Snežnik pri Gotenici (1291 m). a)  Za koliko m  je
Triglav višji od vsakega izmed obeh Snežnikov? h)  Za koliko
je prvi Snežnik višji od dragega?

26. Sava (Nadiža) izvira 1203 m  nad morjem. Kraj, kjer
zapusti Kranjsko, je nad morjem še 125 m in mesto, kjer se
izliva v Donavo pri Belgradu, 73 m. a)  Koliko strmca ima
Sava na Kranjskem? b)  Koliko od kranjske meje do Belgrada?
c)  Koliko od izvira do izliva?

27. a j  26 a  87 m 3  b)  2 ha  35 a  50 m 3  c)  57 a  43 rrfi

68 „ 35 „ 9 „ 80 „ 75 „ 1 ha  60 „ 28 „

87 „ 16 „ 13 „ 45 „ - „ 3 „ - „ 90 „

28. Naredi račune 27. a), b), c)  tudi z decimalnimi šte¬
vili najvišjega imena!

8

29. a)  Kmet ima 6 ha  35 a  njiv, 1 ha  80 a 70 m 3  trav¬
nikov, 8 ha  73 a  gozda, 30 a  45 m 2  sadnega vrta in prostor,
kjer stoje hiša in gospodarska poslopja, meri 10 a  35 m 3 .
Kolika meri posestvo?

h)  Na javni dražbi kupi posestvo, ki ima 2 ha  40 a  njiv,
70 a  30 m 2  travnika, 3 ha  90 m 2  gozda in 1 ha  95 a  pašnika.
Koliko ima potem njiv, travnikov in gozda; koliko meri vse
posestvo ?

+ 100

30.  a)  45 a  17 m 2  h)  2 ha  45 a  7 m 2  c)  1 ha  — a  29 m 2

- 19 „ 45 „ -1 „ 80 „ 65 „ - 45 „ 57 „

31.  Naredi račune 30. a), b), c)  tudi z decimalnimi šte¬
vili najvišjega imena!

32.  Od 2 ha  85 m 2  pašnika zasadi kmet 1’15 ha  s smre¬
kami. Koliko mu ostane pašnika?

33.  Trije gospodarji kupijo gozd, ki meri 3 ha  28 a.
Prvi vzame 1'4 ha,  drugi 85‘6 a  in tretji ostanek. Koliko
vzame tretji?

34.  Od stavbišča, ki meri 67 a  35 m 1 ,  se prodado 3 par¬
cele: 10 a  50 wi 2 , 12 a  60 m~  in 9 a 85 ni 1 .  Kolik je še ostanek?

35.  Mlatiči začno mlatiti ob 4 * 30“. Za kosilo porabijo
35 minut, za predjužnik 25 minut, obedujejo od 11* 50“ do
12* 35™ in mala južina traja 25 minut. Koliko časa delajo,
ako nehajo mlatiti ob 8* 15 “?

36.  Voznik napreže ob 3* 40“ zjutraj, med potjo krmi
od 6* 30“ do 7* 40“ in vozi potem še 2 uri. Ob kateri uri
pride na svoje mesto? — Kdaj mora nazaj, ako hoče biti
doma ob 10* zvečer, vozeč sem in tja enako hitro in raču¬
najoč za odpočitek med potjo poldrugo uro?

37.  Koliko časa vozi a)  brzovlak iz Ljubljane do Dunaja,
ako odhaja iz Ljubljane ob 11* 26“ dopoldne in prihaja na
Dunaj ob 8* 15“ zvečer? b)  Osebni vlak, ako odhaja iz
Ljubljane ob 12* 18“ po noči in prihaja na Dunaj ob 1* 35“
popoldne? c)  Koliko časa potrebuje brzovlak manj, nego
osebni vlak?

9

38.  Nekdo se pripelje z vlakom v mesto ob 11* 35“ do¬
poldne in se odpelje domov ob 6 7 ‘ 35™ zvečer. Koliko časa
je imel za svoje opravke?

39.  Emona — rimsko mesto, ki je stalo na mestu sedanje
Ljubljane, je imela že leta 50. po Kristusu svojega škofa,
leta 580. je škofija prenehala. Koliko let je bila v Emoni
škofijska stolica? — V Ljubljani je dovolil iznova škofijo
papež Pij II. za cesarja Friderika III. 1. 1462. a)  Črez ko¬
liko let se je obnovila škofijska stolica? b)  Koliko let je že
škofija v Ljubljani? — Vse Kranjsko obsega ljubljanska
škofija še le od leta 1833. Koliko let tedaj?

40.  Prva škofija na ozemlju, kjer prebivajo Slovenci, je
bila krško-lavantinska od leta 1072. Koliko let je tega?

41.  Koliko let obstoji nadškofija v Gorici, ki je bila
ustanovljena 1. 1752.?

42.  Prvi samostan na Kranjskem je bil samostan v Stični
na Dolenjskem, ustanovljen 1. 1136. Cesar Jožef II. je odpravil
poleg več drugih tudi ta samostan 1. 1784. Koliko let po
ustanovitvi?

43.  V Ljubljani se je začela šola (latinska) 1. 1418.
Pred koliko leti?

44.  Knjige z gibljivimi črkami je začel tiskati Janez
Gutenberg 1.1450. v Maincu na Nemškem. Koliko let je tega?

45.  Prvi slovenski knjigi sta bili natisnjeni v Tubingi na
Wiirtemberškem 1. 1550. Pred koliko leti tedaj?

46.  Smodnik je iznašel baje frančiškan Bertold Sekvvarz
1. 1330. Pred koliko leti?

47.  Ameriko je odkril Krištof Kolumb 1. 1492. Koliko
let je preteklo od takrat?

48.  Prvič so oblegali Turki Dunaj 1.1529., drugič 1. 1683.
Koliko let je preteklo med prvim in drugim obleganjem
Dunaja?

49.  Leta 1396. so se Slovenci prvič vojskovali s Turki
v bitvi pri Nikopolju na Bulgarskem, kamor je prišel s Štajerci
in Kranjci celjski grof Herman II. Pred koliko leti je
to bilo?

10

50.  Prvič so pridrli Turki na Kranjsko L 1408., po bitvi
pri Sisku 1. 1593. je imela dežela malone mir pred njimi.
Koliko let je trpela Kranjska po turških napadih?

51.  Vsak učenec naj izračuna, koliko je star?

3. Množenje s celimi števili.

1. a)  3krat, 7krat 20, 40, 50, 70, 60, 90;

7krat 80 je 7krat 8 des. i. t. d.

b) 5krat, 8krat 300, 400, 600. 700, 900.

Škrat 500 je 8krat 5 st. i. t. d.

2. a)  2krat, 6krat 40h, 32 h, 65 h, 84h;

b)  4krat, 9krat 120 K, 210 K, 150 K;

c)  6krat 0'5 m, 4'2 dm,  10'5 cm, 2'5 km,  3'8 km .;

d)  4krat 0'5 dkg,  2'25 dkg,  0‘75 kg,  12 g,  3'25 q.

B. a)  725 X 8, 6, 9; b)  6'35 X 4, 7, 9; c)  0’809 X 3, 5, 8.
Kako se imenujejo poedina števila v računih 3. a) b) c)?
Kako se imenujeje število, ki ga dobiš pri množenju?

4. Pomnoži števila 345, 8706, 17'3, 0’65 s števili 4, 8, 7 !

5. a)  2Ail6ZX5  b)  1 ha 3a  50m 3 X6 cj lm 3  25dm 3  X7

3 ki 81X8  4 ha  85m 2 X2 24 dm 3  30 cm 3 X 6

15 hi  6ŽX4 7 a  8m 3 X5  Im 3  9dm 3  800c«? 3 X3.

6.  Od katerega števila je a)  369 -g-, -ž-, y> b  i

b)  578 l Ut?

7.  Koliko dni je 5 let, ako sta med njimi 2 prestopni leti?

8. Koliko dni je živel do danes deček, ki je bil rojen
25. aprila 1. 1903.?

9. Vsak učenec naj izračuna, koliko dni je star danes.

10.  Koliko zidnih opek navozi voznik, ako pripelje opeke
8krat, vsakikrat povprek 450 opek?

11.  Da se je nasul pot, je bilo treba 9 voz gramoza
a približno 0'86w 3 . Koliko m 3 ?

12.  lOkrat 1, 2, ... . 10. — Koliko desetic da vsaka ednica,
ki je vzameno iOkrat?

IB. lOkrat 12, 24, 35, 70, 125, 205.

14. a)  lOkrat 01, 0’01, 0'001, ....

b)  lOkrat 01, 0‘9, 17, 0'5 l,  6’8 kg,  71 dkg.

11

15. Pretvori a) v g :  7 dkg,  6*8, 25'9, 37'5 dkg ; b)  v q  : 10 t,
2‘8, 1‘4, 0‘6, 0*9 i!

1(5. Pomnoži z 10: 324, B07, 630, 4205, 12 307;

725X10 je 725 desetic, ....

b) 478, 7'06, 13'092, 6’354, 0‘087, 15'2 l,  573 fen!
31-243X10; lOkrat 3 tisočine je 30 tisočin, t. j. 3 stotine i. t. d.

17. a)  30, 40, 60, 80krat 2, 4, 7, 9, 11, 25.

50krat 8 je lOkrat 8 Škrat, t. j. 8 desetic 5krat ....

b)  20, 40, 70, 80, 90krat 1*6 K, 2'3 m, 0’6 l,  2*5 kg.

30krat 2'5 je lOkrat 2’5 3krat i. t. d.

18. a)  10 dkg  sira velja 23 h; koliko velja 20, 30, 50,
90 dkg,  1 kg ?

b)  10 dkg  popra velja 20 k; koliko velja 20, 40, 80 dkg,
1 kg?

c)  4 dkg  paprika veljajo 16 k; koliko 8, 12, 24, 36,
40, 48 dkg  ?

d) h dkg  čaja velja 48 k; koliko velja 15, 25, 45, 60 dkg?

e)  10 dkg  cimeta velja 26 k; koliko velja 40, 60, 80 dkg,

1

f)  10 dkg  mandeljnov velja 30 k; koliko velja 30, 60,
90 dkg  ?

19. a)  273 X 3,0  SOkrat 273 je 273 desetic 3krat, namesto

8190 ednic zapišemo 0.

b)  325 X 30, 60, 80. c)  408 X 50, 70, 90.

20. a)  21 ; 3'26 X 40

853-04

b)  8-342 X 20, 50, 70.

21. a)  75 K 35 k X 60 b)  4 M  85 l  X 70 c)  12.58 kg  X 60

15K 46k X 50 8hl  20 Z X 80 915 <7 X 50

40krat 21’325 je 2i'325X10 4krat i. t. d.
c)  0'946 X 30, 40, 80.

22. Gospodinja poraki na dan povprek 4"5 kg  kruka;
koliko na mesec (30 dni)?

23. Služaknik ima na dan 2 K 50 k v denarju in krano. .
Koliko ima plačila na mesec (30 dni), ako se računa krana
1 K 25 k na dan ?

24. a)  Koliko minut je 7 ur 45 minut; b)  koliko minut
je 1 dan?

12

25. a)  Koliko sekund je 45 minut in 35 sekund; b)  koliko
sekund je 1 ura?

26 .  a)  lOOkrat 1, 2, 3, ... . 10.

Koliko stotič da vsak ednica, ki jo vzamemo lOOkrat?

b) lOOkrat 11, 23, 45, 57, ... .

27 .  Koliko stane 1 kg

a)  popra, ako je 1 d kg  2 h?

b)  sira, „ „ 1 d kg  3 h?

e)  čaja, „ „ 1 dkg  12 k?

28 .  Pri nas se pridela povprečno na 1 a:

a)  pšenice 12 /, pšenične slame 17 kg ;

b)  rži 11 l,  ržene slame 17 kg-

c)  ječmena 13 l,  ječmenove slame 13 kg-,

d)  ovsa 21 1,  ovsene slame 18 kg ;

e)  turščice 19 l,  turškovine 18 kg.

Koliko zrnja in slame naštetih žit se pridela povprečno
na 1 ha ?

29 .  Na sejmu so bili na živo vago a)  pitani voli a kg
93 — 98 h, b)  plemeni a kg  84—92 h, c)  prašiči a kg  86 — 98 h;
po čem je bil q  žive vage?

30 . a)  lOOOkrat 1, 2, ... . 10.

Koliko tisočic da vsaka ednica, ki jo vzamemo iOOOkrat?

h)  lOOOkrat 11, 15, 27, 34, 82, 90, 95.

31 . 10 OOOkrat 1, 2, ... . 10.

Koliko desettisočic da vsaka ednica, ki jo vzamemo 10 OOOkrat?

32 .  Pomnoži 154, 306, 725, 1402 z 10, 100, 1000, 10 000!

33 .  7'346 X 100

734'6

3 2076 X 1000
3207'6

7-346X100 je 7 - 346XiO lOkrat, i. t. d.
3-2076X1000 je 3-2076X10° lOkrat, i. t. d.

34 .  lOOkrat: a)  2'40K, 0'90K, 1K 72 h, 25 K 64 h,
30 K 60 h ;

b)  8‘25 a, 12'5 a, 5 a 25 m~,  1 m 1 45 dm~,  0'4 drrr,  2 drrfi  8 cm 3 .

35. lOOOkrat: a)  0‘7 m, 6'82 m,  4 m 37 cm, 2 m 3 dm.  8 cm;
b)  0758 m 3 , 0'065m ;! , 2 dnd  340 cw :l , 15'6 cm 3 , 125'9 cm 3 .

13

36 . Pomnoži vsako izmed števil v a), b), c)  in d)  z 10,

100 , 1000 , 10  000 :

a)  4'3254 b)  0’635
0'4062 12-068

c) 15'36 d)  12-8
7‘09 27-4

37. Na debelo stane:

a )  1 kg  govejega mesa 1'80K (1"60K, P 40 K);

b)  1 kg  telečjega mesa 1"90 K (1"70 K);

c)  1 kg  sveže svinjine 1'84 K (1"76 K);

d)  1 kg  prekajene svinjine 1"86K (1"94K);

po čem je q  naštetih vrst mesa?

38 . Kupljeno na debelo je

a) 11  vina 0"40K (0"44K, 0'56K);

b) 11  slivovke 1'60K (P 68 K, 172K);

c) 11  vinskega žganja 1"40K (1"56 K, 1'64K);

d) 11  kisa 0’20 K (0"24 K, 0'28K);

po čem je hi  ?

39. Izpremeni

a)  v l:  2 hi,  1’2 M,  2'25 hi,  3'08 hi,  4'5 hi]

b)  v g:  7 dkg,  0"9 dkg,  4"5 dkg,  13"65 d kg,  19‘6 dkg ;

c)  v kg: Q q,  8 - 45 -, 0"35 q,  3'5 q,  4‘25 q,  5'09 < 7 ;

d) v g: S kg,  1’065 kg,  2'4 kg,  0"8 kg,  4"45 kg ;

e)  v a:  2 ha, Viha,  0"76 ha,  3'068 ha,  0"45 ha ;

f)  v m 2 : 7 a, ITI a,  25'64 a,  18-3 a,  0'96a!

40. a)  Koliko dm?  je 2 m 3 , 5 m. 3 , 1‘356 m 3 , 0'6 m 3 , 2"45 m 3 ?
b)  Koliko cm 3  je 6  dm 3 ,  8  dm 3 , 4‘5 dm 3 ,  8"96 dm 3 ,  0"8 dm 3  ?

41 . a)  145 X 300
43500

b)  2-34-7 X 6,00

14 08-2

145X300 je 145 stotič 3krat, i. t. d.

2-347X600 je 2-347X100 Gkrat, i. t. d.

42 . Pomnoži

a)  z 200 : 325, 435, 240, 4'068, 35'45, 85'3;

b)  s 500 : 205, 840, 215, 16’07, 0’653, 1'406;

c)  z 900 : 425, 4'819, 0-6805, 16'03, 5’8;

d)  s 3000 : 7’05, 16-3, 0'8967, 6‘321, 25-0081, 27 4;

e)  z 8000 : 312, 125, 1-7896, 3-Q65, 4’82.

14

a)

43 . 425 X 26
704X 19
1306X 75
2904X365
404 X 240
765X360

b)

73-456 X 38
6’085X 50
12’346X125
6'402 X146
;  0-684X201
17-405X116

c)

115-4 X 380
9-65 X 608
4-698 X 124
19-004X 406 j
7-306X4005 j
25"4 X 640

6krat ?

J)

00645X2060
51-46 X2600
75-403 X 740
5-6083X4200
16'345 X4356
0’6489X5894

44 . Kolikokrat 8 je 2krat 8
kolikokrat? ....

24krat 3 je 6krat 3

324X 32 32krat 324 je 8krat 324 4krat ....

324X8

2592X4

1U368

Izračuni, rastavivši maožitelj na primerne činitelje:

a)  735X28 b)  4 K 20 hX32 e)  1 ha  3 a  80 m?X3&
403X54 25K46kX48  5 q  70 A#X64

i 2-39X56 8 K 50 hX45 12 kg 8  <%X49

d)  404X24, 240 ej  0 684X72, 720 f)  4'23 X640 g)  6 35X350

765X36, 360 17-405X63, 630 0'956X480 1'06X450

45 .  a)  Koliko kg  kruha potrebuje približno na leto obitelj,
ki porabi poprek na dan 2*75 kruha ? b)  Koliko izda na leto
za kruh, ako se računa poprečno a kg  kruha 36 h ?'

46 .  Koliko stane obitelj mleko na leto, ako jemlje poprek
na dan 2"5 l  4 18 h?

47 .  Gospodinja porabi na mesec 1  kg  50 dkg  kave in
4 kg  50 dkg  sladkorja. Koliko stane na leto kava in sladkor,
ako se računa kava a kg  3 K 40 h in sladkor a kg  96 h ?

48 .  Pomočnik zasluži vsak delavnik 4"5 K. Za hrano
nameni poprečno na dan 1"40 K, za stanovanje na mesec 12 K,
za obleko celo leto 140 K, za različne manjše izdatke na
mesec 6"50 K. Koliko bi prihranil na leto, ako bi se ravnal
po tem proračunu? (Delavnikov na leto 290.)

49 .  Za vodovod je pripravljenih 125 po 1 m 85 cm dolgih
cevi. Kako dolg bo vodovod?

50 .  Kako visoke so v zvoniku stolbe, ki imajo 125 po
0"24 cm visokih stopnic ?

51 .  Koliko opek je na strehi, ako je na vsaki od obeh
pravokotnih strešnih strani 27 vrst po 145 opek?

15

52.  Mizar proda 18 stolov a 8'75 K, 3 mize a 18*50 K
in 2 omari a 48*50 K. Koliko dobi za vso opravo ?

53.  Navadno leto ima 365 dni; natančno pa je leto
365 dni, 5 ur, 48 minut, 48 sekund.

a)  Za koliko sekund je navadno leto prekratko?

Ta primanjkljaj nadomeščajo tako, da dodajajo vsakemu
četrtemu letu 1 dan (prestopno leto).

b)  Koliko sekund dodajajo vsaka 4 leta preveč?

c)  Kolik je pogrešek v 100 letih? Alije večji ali manjši
od 1 dne?

4. Dividiranje s celimi števili.

1. Koliko znamk po 5 h dobiš za 2 K ?

2. Koliko tednov in dni je „pasjih dni t. j. od 23. julija
do vštetega 22. avgusta?

3. Koliko tednov in dni ima navadno leto?

4.  2 K novec tehta 10 1 K novec 5 g,  1 dvajsetica 4 </;

koliko a)  2 K novcev, b)  1 K novcev, c)  dvajsetič gre na 1 kg  ?

5. Koliko zavitkov a 0*5 kg  naredi trgovec iz glave
sladkorja, ki tehta 12*5 kg  ?

6. Trgovski vajenec ima dejati 10 kg  sladkorja v za¬
vitke ; 40 zavitkov ima narediti po 1 kg,  ostale pa po \ kg.
Koliko bo zadnjih?

7. Za koliko dni zadostuje gospodinji 1 \kg  kave, ako
porabi povprek na dan 5 dkg  kave ?

8. Koliko ceneje je na debelo nego na drobno:

a)  1 klopčič prejice, ako je 10 klopčičev na debelo
1*80 K, 1 klopčič na drobno 20 h;

b)  1 predno bombaža, ako je 10 preden na debelo
2*60 K, 1 predno na drobno 28 h ?

c)  1 predence volne, ako je 10 predene na debelo 75 h,
1 predence na drobno 8 h ?

d)  1 par nogavic, ako je 12 parov na debelo 8*40 K,
1 par na drobno 76 h?

e) 1  brisača, ako je 1 ducat brisač na debelo 12 K,
1 brisača na drobno 1*20K?

16

9. Gospodinja prilije 5 l  močnega vinskega kisa a 48 h
11  vode; po čem je 11  zmesi?

10. Mati zmešajo 2 kg  kave a 3 K 90 k in 3 kg  a 2 K 40 h;
po čem je 1 kg  zmesi?

11. a)  Kolikokrat je 5 v 1725, 20 575? b)  Koliko je -J- od
1458, 21084?

12. Citaj v smislu merjenja, oziroma deljenja in izračuni:

a)  1078 K:7K=  b)  1704 K : 8 = c)  4320 kg :  5 =

16064 K : 8 K = 298*27 K : 7 = 88*02 kg:  9 =

Kako se imenujejo števila v računih 12. a), b), c)?
Kako se imenuje število, ki ga dobiš pri dividiranju?

18. Dividiraj a)  število 267 040 s števili 4, 5, 6, 7, 8, 9!

b)  števiio 133*56 s števili 2, 3, 4, 6, 7, 8, 9!

14.  22,7,04 : 6 = 3 ... 6 v 22 je 3krat, 3krat 6 je 18 in 4 je 22 i. t. d.

47

15. Dividiraj vsako od števil 15120, 181440, 60*48,

36*288 s števili 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8, 9!

16. f od 3 ha  92 a,  f od 48 a 80 m 2 , | od 3 hi  75 l.

17. Računi na 3 dec. in izravnaj kvocijent (količnik)

na h: a)  635 K : 8 =, 742*6 K : 9 =, 1579*39 K : 7 = ;

na kg: b)  59 <7 : 6 =, 1*79 q  : 7 =, 413*79 5' : 5 =.

18. Gospodinja porabi 4 mesece zaporedoma slanine:
prvi mesec 5 kg  50 dkg,  drugi 5 kg  20 dkg , tretji 6 kg  in četrti
mesec 5 kg  30 dkg)  koliko kg  slanine porabi povprek 1 mesec?

19. Na travniku je zrastlo 5 let za vrstjo 65, 72, 60,
59 in 62g mrve; kolik je povprečni letni pridelek (na 5)?

20. Gospodar je izdal za popravo starega in nabavo no¬
vega gospodarskega orodja 3 leta 245*70 K, naslednja 4 leta
420 K in 2 leti potem 215 K. Koliko izdaja poprečno na
leto (na K)?

21. Čisti dohodek posestva je bil 6 let za vrstjo 416*70 K,
390*50 K, 520 K, 490*80 K in 540*40 K. Koliko donaša po¬
sestvo poČrez na leto (na K)?

22. Koliko stane 1 q  zmesnega žita, ako se je vzelo za
zmes 1 q  pšenice a 21*70 K in 2 q  rži a 19 K?

17

23.  Barometer je kazal zjutraj ob 7" 730 mm  (736'2 mm),

popoldne ob 2 h  734 mm  (734" 1 mm),
zvečer ob 9 A  735 mm  (732"0 mm).

Kolik je bil srednji zračni tlak tega dne?

24.  Dividiraj z 10:3450, 7065, 136'5, 0"896, 076!

216’78 : 10 = 21'678 od 2 stotič sta 2 desetici i. t. d.

25.  Meter razdeliš na 100 enakih delov, ako da razdeliš najprej na
10 enakih delov in potem vsak del še na 10 enakih delov.

Kako razdeliš število na 100 enakih oelov?

Kako razdeliš m  na 1000 enakih delov? Kako razdeliš število na
1000 enakih delov?

a)  Dividiraj s 100: 600, 7500, 12 360, 76 512, 43 017,

72'6, 36'54, 9'876, 0'98, 0’653.

b)  Dividiraj s 1000: 7000, 7600, 13 560, 16 348, 34 593,

318-9, 1645'6, 89'04, 9‘086, S’4, 6‘9.

Kako hi razdelil daljico, razdeljeno na 1000 enakih delov, na
10 000 enakih delov?

c)  Dividiraj z 10000: 76 000, 83 400, 9605’8, 235-64,

768'98.

Kako razdeliš število (celo ali decimalno) z 10, 100,

1000 , 10  000 , . . . .?

26.  1 klopčič prejice velja 20 h, 10 klopčičev 1"80 K.
Za koliko ceneje je vsak klopčič, ako jib vzameš 10 skupaj?

27. Naredi podoben račun, ako je 1 klopčič bombaževine
40 b, 10 klopčičev 3*80 K!

28. 1 kg  sirovega masla je 2"40K. Koliko je 40, 60, 70,
80 dkg  sirovega masla ?

29. Mesar prodaja goveje meso a kg  po 1"60 K,

svinjsko meso a kg  po 1'80 K,
telečje meso a kg  po 1"92 K,
koštrunovo meso a kg  po 1'44K;
koliko ima pri 1 kg  naštetih vrst mesa, ako stane vjega 1 q
govejega mesa 144 K, svinjskega 165 K, telečjega 175 K in
koštrunovega mesa 125 K ?

30.  Izpremeni

а)  v m 2 : 365 dm l ,  567 tim 2 , 207 dm ‘‘!

б ) v a:  210m 2 , 965*8m 2 , 4270m 2 !

c)  v ha:  317 a, 175’9 a, 3257«!

Črnivec, Racunica za obče ljudske sole. III. (nova). XII. 317. 2

18

d)  v kg:  89 dkg,  350 dkg,  510 dkg,

650 g,  2300 g,  4350 g !

e)  v q:  350 kg,  850'9 kg,  1275*8 fa/!

f)  v d/rrd : 75 cm 3 , 840 cm 3 , 5630 cm 3 !

g)  v w 3 : 95 dm 3 ,  300 dm 3 ,  2400 dm 3 \

31. Kolibo pragov je treba za 75 km  dolgo železniško
progo, ako se računa na vsakih 100 m proge 130 pragov?

32. Po čem je 1 q  premoga, ako velja na mestu 10 1
(1 vagon) premoga 210 K in je voznina z drugimi stroški
vred 65'88 h ?

33. 1000 navadnih strešnih opek stane 50 K; koliko je
plačati za 400, 800, 1600, 1750 opek?

34. 1000 zarezanih strešnih opek stane 110 K; koliko je
plačati za 300, 1200, 1300, 1540 zarezanih strešnih opek?

35. Vojaškim konjem je odmerjenih na dan 4200 g  ovsa,
3500 g  sena in povprek 2400 g  slame; koliko q  ovsa, sena in
slame vsakemu konju na leto ?

30. Koliko q  ovsa, senain slame potrebuje na leto konj,
ako se računa zanj povprek ovsa na dan 5'5 kg,  sena na teden
17 kg,  slame na mesec 110 kg  (na cele q)  ?

Koliko K (na cele K) stane vdrževanje konja gospodarja,
če plača oves q  po 20 K, seno q  po 5'50 K in slamo q  po
4’40 K?

37. Vojak pešec dobiva pri nas na dan 190# mesa,
vsakih 5 dni 3 kruhe a 1400 g  in v denarju 16 h na dan.
Koliko kg  (celih) mesa in kruha in koliko denarja dobiva
na leto?

38.  Kako razdeliš m  na 20, 30, 40, ....  90 enakih delov,

na 200, 300, 700, ....  900 enakih delov?

Kako razdeliš število na 20, 30, ....  90,

na 200, 300, ....  900 enakih delov?

235'8 : 60 = 235*8 : 600 =

23'SP : 6 l 0 = 2K5P : 6 L 00 =

39. a)  46 320:20 b)  376'86 :60 c)  3576 :300 d)  702 : 800

60 708:40 73'98 :90 216*39:900 321‘6: 600

3572:50 7'848:80 96*46:500 3311 :7000

40. Gospod ima na mesec plače 225 K; koliko na dan ?

19

41.  Pešec more prehoditi v 1 uri 5'4 km,  kolesar prevo¬
ziti 24*3 km,  brzovlak 66'6 km,  golob preleteti 118'8 km ; koliko
pota naredi vsak izmed njih v 1 minuti?

42.  Troba sukna, dolga 40 m,  stane kramarja 260K;
koliko ima pri m,  ako prodaja sukno m  po 7*20 K?

43.  Za 70 m  dolgo troho bele kotonine plača kramar
72 K; po čem mora dajati m,  da ima pri m  dobička 8 h?

44.  a)  205,4,4,: 32 = 642 b)  krajše 205,4,4,: 32 = 642

182 13 4

“134 ==64

128
= =64
64

Nekatere od naslednjih računov naredi na oba načina,
največ na krajši način!

45. a)  Pomnoži število 6B s številom 34 in dividiraj
produkt enkrat s 65 drugikrat s 34! h)  Pomnoži števili 8'23
in 73 ter dividiraj produkt s 73! Poizkusi pri nekaterih
računih v 46. a), b), c), d),  ali si prav dividiral ali ne!

4 v 13 (poizkusimo če) je 3krat; 3krat
4<). 13 3,48 :47 = 2 . . . 7 je 21 in 2 je 23, 2; 3krat 4 je 12

in 2 je 14; — ni 3krat i. t. d.

a)  7928 t 28 b)  350 784 ; 54 c)  24319 : 83 d)  245'96 ; 86
13 865:47 15 561:39 733*2 :39 193P58 :49

103 565 : 35 241 038 : 63 2870*64 : 72 22*272 : 58

47.  32148:18, 24, 27, 28, 36, 38, 42, 54, 56, 57, 63,
72, 74, 76.

48.  102102: 26, 39, 42, 66, 77, 78, 91.

49. a)  2357 K : 27 b)  35 ha  66 a :  58 c)  21'7 m s  : 48

4365 K : 49 91 a 50 m 3 : 75 75 w 3  70 dni 3  : 39

7368*34 K: 86 79 a 65 m 3 : 29 8*04 m 3  : 27

Kvocijent v a)  izravnaj na h, v b)  na m 3 , v c)  na dni 3 .

9  *

20

50.  Kako se imenuje 1 del, ako razdeliš 1 celo na 4 enake dele in
potem četrtine, vsako na 6 delov? Kako dobiš od katere koli celote ali
24ti del? Kako dobiš na podoben način ^g, gg, -jg-, ....  katere
koli celote?

18 312 : 56 56ti del od 18 312 je \  od g števila 18 312.

18 312: 7
2016: 8

Premisli, pri katerih računih v 45., 46., 47. in 48. nalogi, bi se dal
divizor v svrlio dividiranja razstaviti na činitelje! Naredi nekatere teh računov!

51.  Kolikokrat 6 je -j od lOOkrat 6? Kako pomnožiš število s 25?

435 X 25
43 5U0 : 4 =

Pomnoži s 25 : 734, 12'84, 5 m  4 dm,  25 m 80 cm,  2 km  50 m, 4 a 35 »t 2
(na m 2 ), 7 ha  90 »i 2  (na a) !

52.  Koliko stotin je grg? 25 del kakega števila dobiš, ako vzameš
lOOti del tega števila 4krat.

675 : 25 = 6 75 X 4

Razdeli s 25: 108 K, 163*25 K, 31 a 25 m 2 , 6 hi  15?, 28tw» 64 dm*
(na tim 3 ), 32 q  77 kg  (na kg) !

53.  Kolibo ceneje je na debelo nego na drobno:

a )  1 srajca, ako velja 1 ducat srajc 44*10 K (26'90 K),

I sama srajca pa 4'90K (2*80 K)?

b)  1 par volnatih nogavic, abo velja 12 parov nogavic

II K 90 h (16 K 80 h), 1 sam par pa 1K 20 h (1 K 70 h)?

c)  1 žepni robec, abo velja 1 ducat žepnih robcev 2'40 K
(7 K), 1 sam robec pa 25 h (68 h)?

54.  Gostilničarka hoče razrezati na obroke kos pečenke,
ki tehta 9 kg.  Koliko obrokov naredi, ako tehta 1 obrob
a) i kg, h)  -g- kg  ? — Koliko računa veliki obrob in koliko
mali obrob, ako stane pečenka 24 K in hoče zaslužiti pri
pečenki 12 K?

55.  Dninar je zaslužil 27 dni 59'4K; koliko na teden
(6 delavnikov)?

56.  Gospodar je plačal 4 ženjicam, ki so žele 3 dni,
13*20K dnine; koliko je imela vsaka na dan?

57.  Žitni prekupec kupi 16 q  pšenice a 21'50K, 24^ a
20*40 Ki 14 q  a 19*80 K. Po čem je plačal povprečno q  ?

58.  Tržni dan je bilo prodanih trdih drv 10 m 3  a 9 K,
15 m 3  a 9*50 K in 18 w 3  a 9*80 K. Izračuni srednjo ceno 1 w 3 !

21

59 .  4 gospodarji naroče 28 kg  deteljnega semena, ki
stane z vsemi stroški vred 68'84 K. Koliko plača vsak izmed
njih, ako vzame prvi 4%, drugi 6, tretji 7 kg  in četrti ostanek
semena ?

60 .  Kmet je vsejal na 30 a  veliko njivo 42 kg  rži. Koliko
semena mora pripraviti, ako hoče obsejati z ržjo še 82 a  polja?
Koliko je to hi,  ako tehta 1 hi  semenske rži 74 kg?

61 .  Na 40 a  polja je šlo B’6 q  semenskega krompirja;
koliko semenskega krompirja je treba za 68«? Koliko je to
hi,  ako tehta 1 hi  78 kg  ?

63 . Kmet je pokrmil v 2-g meseca 50 q  sena. Bo li zadosti
65 g sena, ako mora pokladati suho krmo še 3 meseca?

63 .  Od njive, ki meri 85 a,  proda posestnik 38 a  za 1387 K.
Koliko je vreden ostanek?

64 .  2 gospodinji kupita skupaj trobo platna, ki meri
35 ra, za 98 K. Koliko plača vsaka, ako vzame ena 17 m,
druga ostanek?

65 .  Koliko stane široko platno za 5 rjuh, dolgih po
2'4m, ako je troba, ki meri 38 m, 98 K?

66.  5676 : 120 = Na koliko delov razdeliš premo, ako jo raz-
567*6 : 1 2 l 0 = deliš najprej na 10 in potem vsak del na

12 enakih delov? Kako razdeliš število na
120 enakih delov?

a)  110160:340
682 560 :790
d)  ISIO’88: 380
364’8 : 760

h)  74192 : 320 c)  785 620 : 2200
11 916 : 990 12 217 :1900

e)  83-52 : 870 f)  22 385 : 370
46'08 : 960 889'2 :1900

67 . a)  5651-25 :125 h)  51987 : 806 cj  253’638 : 297

3018-792:196 4698'28 :584 421-59 :598

7897-2 :109 2352 26 :349 27'93 :285

59 885-8 :806 2332’8 -.405 25155:387

20 529-08 :962 1478‘294:241 20-162:715

68. Uradnik ima na leto plače 2400 K, od svojega pre¬
moženja ima dohodkov 650 K in posebej še zasluži 441 K.
Koliko porabi povprek na dan, ako prihrani na leto 425K?

69 .  Par volov je bilo prodanih za 1029 K. Po čem je
bil kg  žive vage, ako so tehtali 12 \ q  ?

22

70. Trije. gospodarji naroče 125 kg  slanine. Za slanino
plačajo 280 K, drugih stroškov je bilo 7'50K. Koliko plača
vsakteri od njih, ako vzame eden 50 kg,  drugi 48 kg  in tretji
ostanek?

71 .  Na vasi je stalo 6 a 25. m 2  stavbišča 800 K. Po čem

je 1 m 2 ?

72. 248 to 2  velikemu stavbišču v mestu, ki je veljajo
2294 K, hoče hišni stavitelj prikupiti toliko, da bo merilo
stavbišče 3 k; a.  Koliko bo plačal za svet, ki ga hoče prikupiti,
ako dobi m 2  po isti ceni, kakor je kupil svet, ki ga že ima?

73. Na javni dražbi je bilo prodanih 1 ha  8 a travnika
za 4239 K, 3 ha  20 a  njiv za 7840 K in 2 ha  5 a  gozda za
3854 K. Po čem je bil 1 ha  travnika, 1 ha  njiv in 1 ha  gozda?

74 .  Od gozda, ki meri 3 \ ha  proda gospodar 1 ha  85 n
za 3665 K. Koliko je vreden ostanek, ako se računa a  osta¬
lega gozda po isti ceni, kakor a  prodanega?

75. Po ljudskem štetju z dne 31. decembra 1910. 1. je
bilo v vseh

avstrijskih kronovinah na 300 005 krn¬
im  Kranjskem „ 9954 km 2

„ Štajerskem „ 22 426 krn-

„  Primorskem „ 7969 /cm 2

„ Koroškem „ 10 326 km 2

Koliko ljudi je stanovalo v avstrijskih kronovinah in v naštetih
deželah povprek na 1 km -?

28 567 898 prebivalcev,
525 083
1 441 604
874 456
394 735

Kako je pretvoriti navadni ulomek v decimalni ulomek.
1. Koliko cm je f m? 3 U m  tu( li dobiš, ako razdeliš od 3m
vsakega na 4 enake dele in vzameš od
vsakega 1 četrtino, t. j., ako od 3 m
vzameš četrti del.

f m = 3 m : 4 = 0'75 m.

2. Presodi tudi tako, koliko je -§ m,

3. Izrazi v decimalnem številu:

31

f m 4 , 4f a,  5 \ha, i  c/m 3 , 5 %rh s ,  7 % km,

24

•f, |-m!


4 . Izpremeni v decimalno število:

1| ?!

7

"g-)

9 7

Q15 19

J  lCj

'2  O!

8-/(j)

sh  16 II ■'

23

5. Koliko (k, K in h) je § K, § K, 4 3-K, 161 K,
126 f K, 271 K? (Računaj na 3 dec. in izravnaj kvocijent na
2 dec.! Zakaj?)

f K = 2 K : 3 == 0-66,6 .. K = 0 67 K.

6. Koliko a) hi  in l  je 4fM,  2f| hi,  3 %hU

b) kg  in dkg  je 15 kg,  7 § kg,  $ kg,  2 -g kg?

c)  m 3  in d/m?  je 3 | m 3 , 2f m 3 , 14 ^ m 3 ?

7.  Pretvori v decimalna števila kolikor se da točno

na 3 dec: $, 2-f-, 13 tj, 2427 x 9 s, 4 x 2 ,

5. Množenje z decimalnimi števili.

1. Koliko stane a)  0'3 m sukna za telovnik, b)  1'2 m

snkna za hlače, e)  1'4 m  sukna za kratko suknjo, ako je m

sukna po 7 K ?

2.  Za zimsko suknjo potrebuje gospod 2’4m sukna.
Koliko stane sukno, ako je m po 12'50 K ?

3.  Koliko stane a)  0’6 kg, b)  0*25% čaja a kg  10 K?

4.  Koliko stane a)  0'8 kg, b)  0‘45 kg  rozin a kg  2 K?

5. Gospodinja vzame v prodajalni 4'5 kg  sladkorja a kg
1K in l'B kg  kave a kg  3'80 K. Koliko plača za kavo in
za sladkor?

(5. Mesar odreže kuharici kos slanine, ki tehta 8'25 kg.
Koliko plača kuharica za slanino, ako je kg  po 2 K ?

7. Koliko dobi kmet za 6'28 q  pšenice a q  21’46K?

6 q...  6trat 2P46K=21'46 KX6=128-76 K Krajše:

0-2 „...2dn.od2i-46„== 2-146 „X2= 4 292 „ 2P46KX6'28

0-08„...8sn. „ 21-46,,= 0-2146,, X 8= 1-7168,, 12876

(i-28q.194-76,88 K 4292

6-28 q . 134-77 K 17168

I34-76,8SK=134-77K

8. Računi tudi tako: a)  12'7 g  rži a g  19'85K;
b)  34'68 g  ječmena a 18'90K; c)  42'6 g  ovsa a g  21'94K!

9. 39 b7 X 68 3 — Krajše :

60krat 39-67 = 39-67 X 60 = 2380 2 39-67 X 68-3

8krat 39 67 = 3967 X 8= 317 36 23802

3 dn. od 39-67 = 3 967 X 3 = 11 901 31736

39-67 X 68-3 = 2709 401 ! 1901

2709-461

Kako množiš decimalno število z decimalnim številom?

24

10.  V naslednjih računih izrazi množence v decimalnih
številih višjega imena, zmoške izravnaj v a), b), c)  in d)  na
2, v e)  in f)  na 3 decimalke in jih izpremeni potem v dvo-
imenska števila!

a)  5K27hX4'36 b)  6a28m 3 X8'6 c)  35 kg  60<žA:</X27'5
16 K 30 hX7'9 16 a 7 to 3 X0’63 S kg  9 dkgX  6-3

35 K 6 hX9'8 27a40m 3 X2’67 3%86<%X 9'42

d)  7yl5&</X6‘31 e)  4 km  630 mX2‘5 f)  1 m 3  315 <7to 3 X8'46
19 q  50 %X0'97 12 km,  85mX6'4 3 m 3  9rfm*X7'27

1 q 4 kgX 6'7 1 km  8 m  X4'7 6 m? 3  75 cim 3 X6‘4

11.  Učiteljica naroči za ročna dela svojim 45 učenkam
21 m  blaga a m  70 h, 5 kosov trakov a 44 h, 3 zavitke šivank
a 20 h, 3 vretenca belega sukanca a 24 h in bucik za 28 h.
Koliko denarja mora prinesti vsaka učenka učiteljici za
kupljeno blago?

12.  Mati oskrbe svoji hčerki novo perilo: 1 ducat srajčk,
ducata svitic (hlačk), f ducata spodnjih krilc; za 1 srajco

potrebujejo 1'75 m,  za 1 svitice 1'05 m,  za 1 krilce 1'24 m  šifona.
a)  Koliko m šifona morajo kupiti? b)  Koliko stane blago,
ako je m po 1'12K? c)  Koliko prihranijo, ako narede obla¬
čilca sami, namesto da bi plačali šivilji povprek od oblačila
po 72 h?

13.  Gospodinja kupi trojno blago: a)  za 10 kuhinjskih
predpasnikov, za vsakega 72 cm,  a m  96 h, b)  za 12 kuhinjskih
brisač, za vsako 1 m  15 cm,  a m 82 h, in c)  za 10 rjuh, za
vsako 2 m  20 cm,  a m  2'80 K. a)  Koliko blaga je kupila vsake
vrste? b)  Koliko stane vse blago?

14.  Gospodinja da narediti 12 povlek za zglavnike. Za
vsako povleko je treba 1 m  40 cm  platna, a m  1‘30 K, šivilja
računa od povleke s pridatki vred 1'24 K. Koliko stanejo
povleke ?

15.  Koliko stane a)  65'8 m 3  strehe iz navadne opeke, ako
računa krovec m 3  po 2'65K? b)  49'6 m-  strehe iz zarezane
opeke, ako računa krovec m 3  po 2'80K (na cele K)?

16.  Gostilničar vzame pri mesarju 12 4 kg  govedine a kg
1'60K, 6f kg  teletine a kg  1'84K in 14 j- kg  svinjine a kg
1'96K. Koliko plača za vse meso?

25

17. Prazen voz tehta 420 kg,  s senom nadet 12 v kg.
Koliko je plačati za seno, ako je q  po 6'20K?

18.  Kmet je pridelal 15 f hi  pšenice, 6 \hl  rži, 4-f hi
ječmena in 16 \ M  ovsa. Koliko je vreden pridelek, ako telita
1 hi  pšenice 72 kg, IM  rži 64%, 1 hi  ječmena 59% in IM
ovsa 42*8 kg  in računa pšenico a g  po 21*2 K, rž a q  po
19*6 K, ječmen a g po 18*5 K in oves a q  po 20’9K?

19 . Kmet hoče pognojiti 65'8 a  travnika s Tomasovo
žlindro, s kalijevo soljo in z amonijevim sulfatom. Koliko %
vsakega teh gnojil mora pripraviti, ako računa na 1 ha  trav¬
nika 5'6 q  Tomasove žlindre, 2*2 q  kalijeve soli in 1*7 q  amoni¬
jevega sulfata? Koliko ga stanejo ta gnojila, ako je 100%
Tomasove žlindre 7 K, 100% kalijeve soli 12 K in 100%
amonijevega sulfata 36 K?

6. Dividiranje z decimalnimi števili.

1. a)  0’6 m  v 3*6 m, 7*2 m, 12*6 m  ;

b)  0'25 K v 075 K, 1*26 K, 6'5K;

c)  0'007 % v 0*049 %, 0*707 %, 1*4 %.

2. a)  Koliko 0*9 m  dolgih trakov moreš nastrioi iz kosa
traku, dolgega 7*2 m?

h)  Koliko 0*6 m  dolgih deščic se da nažagati iz deske,
ki je dolga 0*6 m?

3. Za 1 rjuho je treba 2*5 m  platna. Koliko rjuh se da
urezati iz kosa platna, ki je dolg 30 m?

30 m :  2'5 m  ali 300 dm  : 25 din
30 : 2-5 „ 300 : 25

4 . Koliko voz je 10*2 t  premoga, ako se na deva na
voz 1*7 i?

5. a)  217*5 m: 7*5 m h)  3417:80*4

931 m  : 9*8 m  441*6 : 9*6

425*1 dkg  : 65*4 dkg  54*348 : 8*4
c)  38 kg  22 dkg :  4 % 90 dkg
20 q  61 % : 4*5
64 K 94 h : 8*5

26

6. V žensko srajco gre 2'25 m  platna; koliko ženskih
srajc se cla narediti iz 27 m  platna?

27 m  : 2’25 m  ali 2700 cm :  225 cm
27 : 2-25 „ 2700 : 225

7. Ako gre v 1 kuhinjsko brisačo 1’15 m  blaga, koliko
brisač se da urezati iz 20*7 m  blaga?

8. a)  2821 K : 9*48 K b)  7161: 4*34

216-22 m 2  : 2815 m 2  8*307 : 0 - 95
71-72 ha  : 2*98 ha  21*5745 : 3173

c)  6 a  48 m 3 : 75 m 2

28 m 2  21 dirfi  : 9 m 2  48 dm~

22 ha  : 3 ha  8 a

9 .  V koliko minutah prevozi kolesar 6'7 km  dolgo pot,
ako naredi proprek v 1 minuti 0"265 km  pota?

6'7 km :  0’265 km  ali 6700 m : 265 m
6 7: 0'265 „ 6700:265

10 .  Trgovec pošilja svojim odjemalcem na deželi kavo v
vrečicah, katerih vsaka drži povprek 4"925 kg  kave. Koliko
vrečic potrebuje za 74*2 kg  kave?

11 .  a)  39*216 m 3  : 1634 m 3  b)  36 km  : 1 km  125 m

14*703 m 3 : 0*754 m 3  1 m, 3  782 dm 3 : 348 dm 3

8*281 dm 3  : 0*845 dmn?  8 m 3  4 dm 3  : 87 dm 3

c)  1*1865 : 9*484
0*22845 : 0*075
0*9653 : 0*098

12 .  Gospodinja porabi povprek na mesec 4*25 kg  sladkorja.
aJ  Za koliko časa ji zadostuje glava sladkorja, ki tehta

13*6 kg.

b)  Koliko izda na dan za sladkor, ako plača % po 1 K?

13. Gos velja 6*30 K in tehta očiščena 4*2%,

raca „ 3*48 K „ „ „ 2*4%,

piščanec velja 2*20 K „ „ „ 1*5 kg,

golob „ 60 h „ „ „ 20 dkg.

Po čem je kg  mesa naštetih ptic?

Koliko bi imela veljati po izračunanih cenah

a)  gos, in tehta očiščena 4*5 kg'}

b)  raca, „ „ „ 2 kg?

27

c)  piščanec, in tehta očiščen 1'8 kg  ?

d)  golob, „  „ „ 24 dkg  ?

14.  Voznik nadeva po 0*75 dnfi  peska. Kolikokrat pojde
ponj, ako ima napeljati 12 m 3  peska?

15.  Iz gozda je izpeljati 135 w 3  drv. Koliko voz jih je,
ako se nadeva na voz poprečno 2*8 m 3  drv. Koliko je voznine,
ako se plača od 1 voza drv 2'8QK?

K*. Koliko zimskih sukenj more urezati krojač iz 40 m
sukna in koliko sukna še ostane, ako se računa za 1 suknjo
2*25 m sukna? Koliko stane krojača blago za 1 suknjo, ako
je dal za 40 m 340 K?

17.  Za ostanek, ki meri 3'25 m, so dali mati 12*35 K.
Po čem je m? Koliko ceneji je m  v ostanku, ako hi veljalo
prav toliko blaga od kosa 14'58K?

18.  Kmet sodi, da ima v kapnici še 65 hi  vode, od katere
zadnjih 5 hi  ni za rabo. Za koliko dni bo imel zadosti vode,
ako ne hi bilo med tem časom dežja in gre iz kapnice pov¬
prek 3*75 hi  vode na dan?

19.  Koliko desak je treba za 90*2 m 2  poda, ako pokrije
1 deska povprečno 0*92 m 2  poda in se računijo za odrezke
4 deske povrhu?

29. V vežo, ki meri 12*6 m 2  se ima napravili tlak iz zidnih
opek. Koliko opek je pripraviti za tlak, ako zaleže 1 opeka
za 3*64 drrfi  tlaka ?

21.  Koliko zeljnih glav stoji na 45*84 a  veliki njivi, ako
je 1 glavi povprek odkazanega 0*25'm 2  prostora?

22.  Na 125*8 a  polja je pridelal kmet 17*5 q  pšenice
a q  20*40 K in 24 q  slame a q  3*50 K. Koliko čistega dohodka
je imel od ha posevka, ako so bili vsi stroški (seme, obdelo¬
vanje in opravljanje, gnoj, davki . . .) 210 K?

28. Na 78*6 a  travnika je zrasti o 36*5 q  sena in otave
a q  6*50 K. Koliko vrže 1 ha  tega travnika, ako je bilo pri
pridelani mrvi vseh izdatkov 58 K ?

24. Kmet je imel ajdo na 4 njivah. Njive merijo 46*7 a,
34*8 a,  47*68 a in 58*46«; pridelal pa je ajde na prvi njivi
6*5 hi,  na drugi 4*6 hi,  na tretji 5*7 hi  in na četrti 5*9 hi.

‘28

a)  Kolikokrat več je pridelal, nego vsejal, ako je
porabil semena 2'4 hi  ?

h)  Koliko hi  je pridelal povprek na 1 hal
25. 3 gospodarji naroče skupaj 6‘5 q  semenskega krom¬
pirja, ki stane z vsemi stroški vred 115'70 K. Koliko plača
vsak izmed njih, ako vzame eden 1'5 q,  drugi 2'4 q  in tretji
ostanek krompirja?

II. Procentni ali odstotni računi.

1. 600 K : 100 =, 125 K : 100 = 25 kg :  100 =,

46'8 a :  100 = . . .

Stoti del (1 stotino)  od  600 K, 125 K, 25 kg,  46'8 a,
...imenujemo  1 procent ali 1 odstotek (1$) od 600 K,
125 K, 25 kg,  46'8 a,...

2. Koliko je 1^ od 100 K, 400 K, 60 K, 75 K, 850 K?

S. Mešetar izmešetari kupčijo za vola in dobi za na¬
grado 1 fo  kupne cene. Koliko dobi, ako je vol 450 K?

4. Hišnik pobira za gospodarja od strank stanarino in
dobiva za trud 1 °/o  stanarine. Koliko prejme vsako četrtletje,
ako plačujejo stranke na četrtletje 850K stanarine?

5. Izračuni 1 %  od a)  68'35 K (na h); b)  od 94'6 ni'
poda (na dnfl) ; c)  od 7'68 m 3  peska (na dm 3 ); d)-  od 25 660
prebivalcev (na cele); e)  od 4460 zeljnih glav (na cele)!

(>. Gospodar kupi na semnju par volov za 950 K in jih
proda na mestu za 4^ draže. Koliko dobi pri vol eh?

Od 950 K je 1% . . . 9'50K, 4°/ 0  4 krat 9'50 K.

7. Koliko je a) Ufa  od 6 m 3  lesa; b)  5^ od 95'8 K
(na h); c)  6^ od 14975 kg  žita (na kg )?

2 stotini, 3, 4, 5, ... stotin kake količine je
2$, 3$,  4 ^, 5 ^ ... te količine.

8. Pokošena trava da 24 °/o  suhe mrve. Koliko mrve je
iz 1 q  trave ?

1). V žitnici izgubi žito 3 °/o  svoje teže. a)  Za koliko se
usuši 100% žita; b)  12'6 q  žita?

10 . Sočivje se usuši v žitnici za 6 %. Za koliko se usuši
a)  1 q ; b)  125 kg  sočivja?

29

11 .  Od hlevskega gnoja se porabi gnojilnih snovi na
njivi prvo leto kakih 50 $, drugo leto 25$, tretje leto 10$
in 4 leto 5 $. Koliko cj  gnoja pride po vrsti na poedina
leta, ako se je dejalo na njivo 12 voz gnoja, k 7 q“i

Koliki del cele količine je a)  50%; b)  25%; c)  20° 0 ; d)  10%?

12.  Pri brunih, ki se režejo v deske, je žaganja in drugih
odpadkov 10 — 15 $. Koliko m 3  desak se nareže iz 75'5 m 3
lesa?

IB. Med lepimi poleni v skladanici je kakih 25 $ praz¬
nega prostora. Koliko »i 3  lesa je 37'5 m 3  zloženih drv?

14 .  Iz naklanih drv se nakuha 60 $ lesnega oglja. Koliko
m 3  lesnega oglja je pričakovati iz 125 m 3  polen?

15 .  Po čem je prodajati kg  pražene kave, ako je 1 kg
sirove kave 3'80K in ako izgubi kava pri praženju 20$
svoje teže ter se racunijo stroški za praženje pri 1 kg  10 h?

16 .  Uradnik se preseli in ponuja svojo hišno opravo
za 25$ ceneje, kakor jo je kupil. Za koliko bi jo rad dal,
ako jo dal zanjo 1000 K?

17 .  Kaj se pravi; ,.Nekdo porabi od svojih letnih dohod¬
kov za stanovanje 15$, za hrano 40$, za obleko 14$, za
kurjavo in svečavo 6$, za različne druge potrebšine 17$
in ostanek prihrani? Koliko $ je prihranka?

IS. Koliko je g $ od 100 K, 300 K, 480 K — od 100 kg,
500 kg  ?

11 ). Koliko je 4-|$ od 1428 K?

Od 1428 K je 1% . . . 14-28 K

4% . . . 14-28 K X 4 =

%% . . . 14-28 K : 2 =

4 1 /* % • • -

20 . Izračuni; a)  4-g $ od 100 K, 315 K, 419'70K?

b)  41$ od 100 K, 715M0 K, 735'20K!

21 .  Vozemlju okrajnega glavarstva je umrlo v 1 četrt¬
letju 290 ljudi. Otrok do 5 let je bilo med umrlimi 56'2$,
odraslih, ki so bili stari 50—70 let, 10$ in nad 70 let starih
14‘14$. Koliko je umrlo prvih, drugih in tretjih?

30

22. a)  Posekan trd' les, ki se suši na zraku pod streho,
se usuši za 6*2$, mehak za 3‘8^. Koliko dm 3  enega in
drugega lesa da lm 3  posekanega lesa?

b)  Posekan trd les, ki leži v gozdu, se usuši za 2'1^,
mehak za 1'3$. Koliko dm 3  da 1 m 3  posekanega lesa?

23. Lesni trgovec naroči poverjeniku, naj mu kupi lesa.
Koliko prejme poverjenik, če kupi lesa za 2550 K in dobi
nagrade 2 %  kupne cene ?

24.  Poverjenik kupi po naročilu posestvo za 7760 K in
dobi nagrade 2'6 °/o.  Kolika je nagrada?

25.  Kramar vzame pri trgovcu v mestu blaga za 850 K.
Ker plača takoj, mu trgovec popusti 3-|^ kupne cene; koliko
je dal za blago?

26.  Kramar vzame pri trgovcu v mestu 115 kg  sladkorja.
Ker vzame toliko sladkorja, mu trgovec odneha pri 100 kg
4^ kg.  Koliko kg  sladkorja bo kramar plačal?

27.  Pomočnik zasluži na teden 24 K. Koliko zasluži,
ako mu mojster primakne 10 $ ? Koliko zasluži potem več
na dan (1 teden = 6 delavnikov) ?

2S. Mojster plačuje pomočniku vsak delavnik 6 K, za
hrano in stanovanje mu pa odtegne vsak dan 40^ dnevnega
zaslužka. Koliko dobiva pomočnik koncem tedna?

29. Posestnik plačuje na leto 125‘60 K davka in od tega
davka še 110doklad.  Koliko je ves davek?

Najdene stvari si ne smeš prilastili. Ako to
storiš, nisi pošten in zakriviš prevaro ter zapa¬
deš kazni. Kdor najde stvar, ki je vredna več
nego 2K 20 h, mora najdbo oznaniti, kakor je obi¬
čajno v tistem kraju (n. pr. dati oznaniti z leče,
izklicati po občinskem slugu, ...); če je vrednost
večjaod2K20h, moraš o najdbi obvestiti župana.
Crez leto dni smeš najdeno stvar rabiti, a vrniti
jo moraš, ako se lastnik oglasi; črez 3 leta je
najden predmet tvoja last. Najditelj ima pravico
zahtevati 10  naj dnine in povrnitev slučajnih
stroškov (n. pr. stroške za objavo, oskrbovanje
najdenega živinčeta, . . .).

31

30. Sejmar izgubi denarnico, v kateri je bilo 850 K.
Koliko mora plačati poštenemu najditelju, ako mu gre 10 °/o
naj dnine ?

31. Gospa izgubi uro z verižico, ki je vredna 130 K..
Najditelju da 15 K. Koliko mu je podarila, ako je zakonita
naj dnina 10$ ?

33. H kmetu se pritepe lovski pes, vreden 90 K. Crez
1 mesec izve gospodar za psa in pride ponj ter da kmetu
13‘50 K odškodnine. Koliko je plačal za prehranitev psa na
dan, ako je v odškodnini všteta tudi najdnina?

33. Hišni gospodar naroči 800 opek. Pri vožnji, izklada-
nju in pokrivanju se jili potare 72. Koliko °/o  ? Koliko od
vsakih 100?

1% od 800 opek je 8 opek; 72 opek je toliko °/o, kolikorkrat je
8 opek v 72 opekah — t. j. 9% — Od 100 opek se je potrlo 9 opek.

34. Od 1000 vsajenih sadik jih ni prišlo k pridu 120.
Koliko $ ? Koliko od vsakih 100?

Kaj si predstavljaš laže in jasneje: Od 800 opek se jih potare 72,
ali od 100 se jih potare 9 — od 1000 sadik jih ne pride k pridu 120, ali
od 100 jih ne pride k pridu 12?

35. Trgovec je imel pri blagu, ki je veljalo 600 K,
dobička 48 K. Koliko $ kupne cene je to? Koliko dobička
je imel pri vsakih 100 K?

36. Koliko °/o a)  od 100 K je 20K;  h)  od 400K je
25 K; c)  od 200 kg  je 24: kg] d)  od lm 3  je 50 d/nfi  ?

37. Koliko °/o  (stotin) ima vsaka celota? Koliko $
katere koli celote je i, J, f, f, f, -f, 0'1, 0'7, ... te celote?

38. Branjevka je kupila krompir a g  po 6 K. Koliko °/o
ima dobička, če ga prodaja- a kg  po 9 h?

39. Kmet je imel v zakupu travnik prvo leto za 120 K,
drugo leto je moral dajati zakupnine 12 K več. Za koliko $
se mu je povišala zakupnina?

40. Osebenik je imel v zakupu njivo za 60 K. Ker je
bila slaba letina, je dobil z njive le 48 K čistega doneska.
Koliko $ je imel izgube?

32

41 .  Na trgu v Ljubljani je bilo L 1910., septembra
meseca:

goveje meso a q  po 160 K,
svinjska mast a q  po 216 K,
pšenica a q  po 21*60 K;

istega meseca 1. 1911 pa:

goveje meso a q  po 208 K,
svinjska mast a q  po 200 K,
pšenica a g po 24*85 K.

Za koliko °/o  je bila cena mesu in pšenici višja, svinjski
masti pa nižja L 1911, nego 1. 1910?

42.  Vozemlju okrajnega glavarstva Postojinskega (43 199
prebivalcev) je umrlo 1. 1912. 932 ljudi. Od umrlih je bilo
otrok do 5. leta 319, 50—70 let starih odraslih 156, nad
70 let starih 240. Za jetiko jih je umrlo 137. Izračuni
koliko %  je bilo med umrlimi otrok, koliko °/j  50—70 let
starih in koliko %  starih nad 70 let! Koliko %  jih je umrlo
za jetiko?

43 .  Naredi podobne račune: a)  Za okrajno glavarstvo
v Krškem (prebiv. 55 455); umrlih 1117, med njimi otrok do
5. leta 359, od 50 — 70 let starih 278, nad 70 let starih 253
— umrlih za jetiko 159. b)  Za okrajno glavarstvo v Radovljici
(prebivalcev 34 045) — umrlih 685, otrok do 5. let 288, od
50—70 let starih 78, nad 70 let starih 128 — za jetiko
umrlih 138.

III. Obrestni račun.

1 .  Koliko je 1 ^ od 1K?

2.  Izračuni 1%  od 10 K, 20 K, 25 K, 140 K!

3 .  Koliko je 4^ od 15 K, 30 K, 40 K, 50 K, 75 K?

4 .  Koliko je a)  od 16 K, 30 K? b)  od 40 K,

200 K? c) \%  od 80K, 120 K? — d) l</o  od 745 K, 1235K?
e)  od 728K, ±0 1824K, od 2460K, \</o  od 7350K,
|%  od 1240K?

33

5. a)  Nekdo ima na posojilu 500K; dolžnik mu daje
od izposojenega denarja na leto 5 %  odškodnine. Koliko odško¬
dnine dobi upnik za celo leto?

b)  Nekdo ima v hranilnici vloženih 600K; hranilnica
daje vložniku za -g- leta 2 %  odškodnine. Koliko odškodnine
dobi vložnik črez -g- leta?

Od izposojenega denarja mora dolžnik daj ati
upniku odškodnino, ki se računa v $ izposojene
vsote. Izp o so j en a vso ta se imenuj  e glavnica (kapital),
odškodnina  pa  obresti.

6. Izračuni obresti:

a)  od 100 K, 10 K, 25 K, 60 K, 75 K po 5 %  za 1 leto !

b)  od 120 K, 350 K, 735 K, 2417 K po 6 </o  za 1 leto!

7. Dolžnik vrne 700K dolga z 1 letnimi obrestmi po
5$. Koliko je to?

8. Nekdo si izposodi 600K po 6^. Koliko prejme, ako
mora plačati takoj obresti za 1 leto?

9. Izračuni obresti za 1 leto:

a)  od 416 K, 784 K po 4g-$ !

b)  od 980 K, 1230 K po !

Od 4(0 K je 1° 0  .... 4'lfi K Ali pa : t°/ 0  ....  4'16 K

4%-4-16 K X 4 = 4;5%_4M6 K X 4'5

i ■% ....  -g- od 4'16 K = i. t. d.

10. Od hiše v mestu dobiva gospodar na leto najemščine
čistili 1250 K. Koliko mu ostaja, ako mora iz najemščine pla¬
čevati obresti od 640 K po 5 ^ in od 2350 K po 5|$ ?

11 .  Upnik poviša dolžniku obrestno mero za \ °/o.  Koliko
obresti mora plačevati dolžnik več, ako je dolžan 860 K?
Koliko je plačeval iz prva, ako je bila obrestna mera 5g ^ ?

12. Koliko obresti donašajo na pol leta glavnice:

a)  460 K po 4^ ; b)  735 K po 6^ ; c)  1240 K po 4^^ ;
d)  278 K po 4£# ?

460 K po 4% v \  letu . . . 4'6 K X 4 = I8‘4 K
v \  leta . . . t.8‘4 K : 2 =

13 .  Nekdo ima v hranilnici 1260 K. Za koliko se poveča
glavnica od 1. januaija do 1. julija, ako hranilnica obrestuje
vloge po A:x%  in prišteje obresti za ta čas glavnici?

Črnivec, Računica za obče ljudske šole. III. (nova). XII. 317. 3

34

14 .  Dolžnik plačuje upniku obresti polletno naprej. Kolik
je vsak obrok, ako je dolga 980 K in obrestna mera po 5 \ %  ?

15 .  Izračuni obresti od

a)  470K, 720 K, 1350 K po za 2 g- leta!

b)  820K, 645 K, 1290K po 5^^ za 2^ leta!

c)  390 K, 918 K, 1000 K po 3f$ za lf leta!

Obresti od 470 K po 5% za 2-g- leta.

Obresti (po 5%) za 1 leto ... 4'7 K X 5 = 23'5 Iv

„ „ 2 leti . . . 23-5KX2 = 47-0K

„ „ \  leta ... 235 K : 2 = 11-75

i. t. d.

Ali pa: Obresti za . 1 leto . . . 4'7 K X 5 — 23'5 K

„ „ 2'5 leta . . . 23’5 K X 2'5

16. Nekdo podeduje posestvo, ki je vredno 15 700 K. Za
koliko se zmanjša dediščina, ako je na posestvu dolga 850 K
s 5 \ yb  obrestmi za 1 § leta in 1900 K s 5 f ^ obrestmi za
2f leta?

17 .  Upniki prodado dolžniku domačijo. Dolgov je bilo
820 K in 6 %  obresti za 1 f leta, 2460 K iu 5 f %  obresti za
2 \  leta in 2430 K s h\°/o  obrestmi za 2 leti, čistega izku¬
pička pa 7500 K. Koliko je ostalo 1'dolžniku ?

18. Koliki del leta je 2, 3, 4, 6 mesecev?

19. Izračuni obresti od

30. Koliko obresti dobiš v poštni hranilnici za 3 mesece
po 3 %  od 250 K?

31 .  Kramar vzame v posojilnici na posodo 820 K za
4 mesece. Koliko obresti mora plačati od posojila, ako po¬
sojilnica daje na posodo po 6^ ?

33 . Razstavi 5, 7, 8, 9, 10, 11 mesecev tako, da dobiš
namesto danega števila mesecev vsoto iz -g-, J- leta !

N. pr. 11 mes. = 6 mes. -f- 3 mes..-|-2 mes. == ^  1. -|- $  I. -(- i  1

33 . Koliko obresti dobiš od 580 K po 5 \■%  v 11 mesecih?

85

Obresti od 580 K po 5 -g- 0  0  v  1 letu.31'90 K

„ -g  1, (6 m.) . . ■|r od 3i'90 Iv

„ i 1. (3 m.) . . i od 3i'90 „

„ g 1. (2 m.) . . -g- od 31 90 „  i. t. d.

Ali pa: Obresti za 1 leto ......  5'80 X 5’5,= 3i'90K

„ „ 1 mesec ....  3i'90 K : 12 = 2'658 K

„ „11 mesecev . . '. 2'658 K X 1 1 i. t. d.

24 . Izračuni obresti od

36 . Kmet si izposodi 950 K po 5 da kupi 1 par
volov. Crez 5 mesecev proda voli za 1180 K in vrne dolg
z obrestmi vred. Koliko mn ostane?

27 .  Nekdo si izposodi 850K po 5^. Crez 9 mesecev
vrne 300 K in obresti od vsega posojila za ta čas. 3 mesece
pozneje vrne 350 K a ne plača nič obresti, in še 7 mesecev
kasneje ostali dolg z obrestmi vred. Koliko je plačal prvikrat,
koliko zadnjikrat?

28 .  Dolžnik bi imel plačati 1. julija obresti za poi deta
od 800 K po o\io.  Ker zamudi rok, plačati mora tudi obresti
od obresti in sicer po 6^ (zamudne obresti). Koliko je plačal
1. decembra, ko je poravnal dolg z obrestmi vred?

29 .  Izračuni obresti od 960 K za i  meseca (3'5, 5'6
meseca) po

3 *

36

30.  Koliko obresti daje hranilnica za \  meseca od 1000 K,,
ako obrestuje vloge po 4\ < fa  ?

31.  Koliko obresti dobiš v poštni hranilnici za 5 \  me seča
od 500K po 3^ ?

32.  Po koliko ^ je naloženih 520 K, ako donašajo na.
leto 26 K obresti ?

Koliko o/ 0  od 520 K je 26 K?

1% od 520 K je 5'2 K; 26 Iv je toliko %, kolikorkrat je 5'2 K v 26Iv.

33.  Izračuni po koliko 'fo  je naloženih

a)  650 K, da prinašajo v 1 letu 29'25 K obresti?

b)  700 K, „ „ „ 1 „ 2975 K

c)  1200 K, „ „ 1 „  57 K

34.  Hišnemu posestniku nosi hiša, ki je vred la 15 000 K,
na leto čistih 600 K. Po koliko $ se obrestuje glavnica, ki
je naložena v hiši?

35.  Nekdo kupi zemljišče za 1550 K. Zakupnine dobiva
od zemljišča na leto čistih 71’30K. Po koliko ^ se obrestuje
kupnina ?

3«. Od 14 000 K dobiva vložnik v hranilnici vsakega
\  leta 315 K obresti. Po koliko obrestuje hranilnica vložke ?

Obresti za \  leta so 315 K, za celo leto 315 K X 2 i. t. d.

37.  Kmet je imel v posojilnici 800 K. Crez 3 mesece
dvigne glavnico z obre5tmi vred in dobi 809 K. Koliko daje
hranilnica na leto?

38.  Žitni prekupec kupi ob novini žita za 2350 K. Crez.
4 mesece proda žito in vzame zanj, odštevši vse stroške,.
2561'5 K. Po koliko %  se mu je obrestoval žitni k ip.

IV. Nekaj o hranilnih zavodih.

a)  Hranilnice.

Čuvati doma denar, ki ga kar brž ne rabiš, ni
razumno, ker leži mrtev, pa tudi ni previdno, ker
ni varen in se laže po nepotrebnem potroši.

Zato dajejo ljudje, zlasti manjše prihranke,
radi v hranilnice, kjer se jim obrestujejo in so
zelo varno spravljeni.

37

V hranilnico moreš vložiti denar zlahka,
kadar hočeš in dvigniti ga moreš navadno, kadar
ga potrebuješ. Vložen denar nalagajo hranilnice
zelo previdno na višje odstotke nego jih plačuj ejo
vlagateljem. Razlika med obrestmi, kijih hranil¬
ni c a prej ema in obrestmi, ki j ih izplačuj e vlaga¬
teljem, odštevši upravne stroške, je dobiček. Del
tega dobička ali ves dobiček porabljajo hranil¬
nice za poseben zaklad — rezervni zaklad — -, da
nadomeščajo morebitne pogube. Zvečine imajo
pa še drugačna zanesljiva poroštva za poverjene
jim vloge. P r i o b č i n s k i h h r a n i 1 n i e a h n. p r. jamčijo
občine pri Raiffeisenovih posojilnicah pa vsi
člani z vsem svojim premožen jem za vloženi denar.

I z p r v a so bile hranilnice zgolj obče dobro¬
delni zavodi. Osnovala so jih zvečine ljudoljubna
društva, da bi imeli manj premožni 1 j u d j e prilik o
nalagati svoje prihranke na obresti ali dobivati
po razmerno nizki obrestni m e r i p o s oj i 1 a. Dobiček
je bil namenjen le dobrodelnim in obče koristnim
svrham, ustanovitelji niso imeli iz hranilnice
nikakršnega prihodka.

1. Koliko obresti dobiš v hranilnici

oj od 200 K, 450 K, naloženih po 4^, 4^^, 4 ^ v
i leta?

b)  od 300 K, 750 K, naloženih po 4$, 4 ,  4v

1 leta ?

Vsedanjem času obrestujejo hranilnice vloge navadno po 4° o, 4-| o/o,
4-jr%. Obrestna mera se po razmerah menja.

2. Koliko je vrednih

a)  100 K, vloženih v hranilnico 1. januarja po 4^ črez

2 leti;

b)  520K, vloženih v hranilnico 1. julija po 4|$ črez
1-g- leta z obrestmi vred,

ako hranilnica nedvigr.ene obresti za pol leta obrestuje
z glavnico vred?

Hranilnice prištevajo obresti, ki se ne dvignejo, navadno i. januarja
in i. julija glavnici in jih obrestujejo kakor nove vloge.

38

3.  Nekdo vloži v hranilnico, ki obrestuje vloge po

25. aprila 1000 K; 6. avgusta istega leta dvigne vložnik
vloženo vsoto z obrestmi vred. Koliko dobi, ako računa
hranilnica obresti od 1. maja do 31. julija (3 mesece)?

Zneski, ki se vlože od 2. do vštetega 16. dne v mesecu, se začno-
obrestovati skoraj brez izjeme 16., oni pa, ki se vlože od 17. tekočega do-
vštetega 1. nasljednega meseci, pa 1. nasljednega meseca. (Pol mesečno-
obresto vanje).

4.  Koliko izgubiš od obresti pri obrestni meri po

a)  ako vložiš 900 K 17. dne v mesecu namesto 15.? b)  1000 K
2. dne v mesecu namesto 1. dne?

5. Za koliko si na boljem pri obrestni meri po

a)  ako dvigneš 500K 1. avgusta, namesto 31. julija; b)  850 K,
16. namesto 15. aprila?

Zneski, ki se dvignejo od 1. do 15. dne v mesecu, se obrestujejo do¬
konča preteklega meseca, zneski pa, ki se dvignejo od 16. do zadnjega dne

v mesecu, pa do vštetega 15. tekočega meseca.

6. Koliko je bila vredna hranilnic :ia knjižica 1. januarja

1. 1912., ako se obresti prištevajo glavnici 1. januarja in

1. julija in ako je bilo vloženih po

19. januarja 1. 1910. 600 K,

1. avgusta 1. 1910. 540 K,

25. julija 1. 1911. 480 K?

7.  Koliko je bila vredna hranilnična knjižica 1. julija

1. 1913., ako se obresti prištevajo glavnici 1. januarja in

1. julija in je bilo vloženih po

18. januarja 1. 1910. 250 K,

23. avgusta 1. 1911. 460 K, dviguenib pa
6. januarja 1. 1912. 200 K ?

8. Hišni gospodar vzame na hišo pri hranilnici na posodo
2500 K in plačuje od dolga 5 °/o  obresti. Koliko obresti plačuje
zi vsakega pol leta?

Obresti se plačujejo hranilnicam polletno (včasih četrtletno) in sicer
naprej.

9.  Posestnik bi rad dobil pri hranilnici posojilo na svoje
zamljišče.

a)  Koliko sme pričakovati posojila, ako izkazuje zem¬
ljišče ni leto 213'30K čistega katastralnega doneska in

39

posoja hranilnica največ -f 20-kratnega čistega katastralnega
doneska in je od te vsote odšteti še vknjižene dolgove in letni
davek, vsega skupaj 915 K ?

b)  Koliko obresti mora plačevali vsakega pol leta, ako
vzame na posodo 1200 K po 5 $ ?

c)  Koliko prejme od hranilnice, ako se mu odtegnejo od.
posojila polletne obresti takoj ?

10 .  Po veščakih cenjena hiša je vredna 35 000 K.

a)  Koliko posojila more dobiti gospodar na hišo, ako
posojuje hranilnica največ polovico od zneska, ki ostane, če
se odštejejo od cenitvene vrednosti še na hišo vknjiženi dolgovi,
letna davščina in zavarovalnina, vsega skupaj 4856 K?

b)  Na posodo vzame 10 000 in plačuje polletno naprej
9‘5 °/o  obresti, da vrne v 40 polletnih obrokih dolg z obrestmi
vred (amortizacija, odplačevanje dolga z obrestmi vred). Kolik
je vsak polletni obrok?

11 .  Občina dobi pri hranilnici na posodo 36 600K. Obresti
plačuje polletno naprej po 5'6^, da poravna v 60 obrokih
ves dolg.

a)  Kolik je vsak obrok?

b)  Koliko plačuje vsakega polleta na račun dolga, ako
je sicer ne da bi se zmanjševal dolg, plačevati obresti
po ?

12 . Hranilnica da občinski bolnišnici na posodo 200 000K
s pogojem, da je poravnan ves dolg z obrestmi vred, ako
plačuje občina 65 let, v začeiku vsakega polleta 3'5^.

a)  Kolik je vsak obrok?

b)  Kolibo podari hranilnica občini (vrhu izposojene
glavnice) vsakega pol leta, ako zahteva od zasebnikov najmanj
5 fo  obresti ?

Dolgovi se pri hranilnicah ali le olrestnjejo po ustanovljeni obrestni
meri — in hranilnica ter dolžnik si pridržita pravico odpovedati posojilo v
določenem času — ali pa se dolg amortizira, t. j. dolžnik plačuje določeno
število let ob enem obresti in vrača nekaj dolga na ia način, da plačuje
obresti (amortizacijske anuitete) po več % kakor je običajna obreslna mera,
če se dolg ne zmanjšuje.

40

b)  Posojilnice (raiffeisenovke).

Med nami in tudi drugod so posebno na kme¬
tih razširjene posojilnice po Raiffeisenovi
osnovi, ki so obenem tudi hranilnice.

Posojilnice te vrste sprejemajo vloge od
katerega koli, na posodo dajo pa le svojim
članom.

Olani so združeni v zadrugo po pravilih, na¬
pravljenih po posebnemzadružnem zakonu. Vsak¬
do, ki hoče biti član, mora, ko pristopi, plačati
najmanj 1 delež, vsi člani skupaj in vsak čla'n
posebej pa je porok z vsem svojim premoženjem
za morebitne izgube, ki bi jih posojilnica ne
mogla pokriti iz svojega imet k a (neomejena
zaveza). Načeloma so deleži kolikor mogoče
majhni, da more tudi manj premožen občan po¬
stati član posojilnice. Ves dobiček je lastnina
zadruge, vodstvo je kolikor mogoče ceno ali
brezplačno. Da more zadružno vodstvo pravično
presojati imovinske razmere svojih članov in
vedeti v koliki meri je kdo zaupanja vreden, je
p os o j ilni ško delo va nj e omejeno na majhen okoliš
(faro, večjo občino).

Posojila se dovoljujejo na poroštvo, izje¬
moma tudi na zastavo (zemljišč, hiš, vrednost¬
nih listin, Pri posojilih na poroštvo se mora
razen dolžnika zavezati kot porok in plačnik
najmanj še ena oseba. Imovinske razmere poroka
mor a j obititake, daseni bati za varnost posojila.

’ ' Gospodarski namen denarnim zavodom te

vrste je, z združenimi močmi preskrbovati zlasti
kmetom za krajši čas, po razmerno nizki obrestni
meri, denarja, ki ga rabijo za potrebščine v
gospodarstvu.

Ker ima vsakdo priliko svoj prihranek
vložiti v posojilnico, ne da bi imel posebna pota

41

in sitnosti, pospešujejo posojilnice varčnost med
ljudstv om, preprečujejo lahkomiselno zaprav¬
ljanje in zadolževanje ter vzbujajo z misel za
vzajemno'delovanj e v obči prid.

13 .  Kmet da črez zimo za 4 mesece v posojilnico
volovski kup. Koliko dobi obresti, ako vloži 850 K po 4^$ ?

14 .  Hlapec vlaga od svojega mesečnega zaslužka celo

leto v prvi polovici vsakega meseca 20 K v posojilniško
hranilnico. Koliko je prihranil celo leto, ako posojilnica
obrestuje vloge po in prišteva obresti glavnici 1 . januarja

in 1 . julija?

15 .  V isto posojilnico je vložil obrtnik 1. januarja 1. 1910.
150 K, 26. novembra istega leta 200 K in 24. junija 1. 1911.
160 K. Koliko je bila vredna vložna knjižica 1. januarja
1912. leta?

1(). Kmet je dolžan sosedu 900 K, od katerih plačuje
obresti celo letno po 6  4$. Koliko pridobi na obrestih vsako
leto, ako vzame denar, da ga vrne, pri posojilnici na posodo
po 5i$ ?

17 . Dragoletnik kupi kmetu voli v rejo naspolu za 780K;
črez 4 mesece gredo voli v prodaj za 900 K.

a)  Koliko °/o  vzame dragoletnik od posojenega denarja?

b)  Za koliko bi bil kmet na boljem, ako bi si bil izposodil
volovski kup pri posojilnici po 5i$?

IS. Posestnik je bil dolžan 1000 K. Za obresti je dajal
upniku kosit travnik, na katerem je zrastlo na leto poprečno
20 <7  mrve a c/ 5‘80 K. Da ohrani dolžnik upnika dobre volje,
mu je pomagal pri košnji in upnik je imel pri spravljanju
mrve na leto le 10 K stroškov.

a)  Po koliko %  se je obrestoval upniku posojeni denar?

b)  Koliko je pridobil dolžnik le na obrestih, ko je vzel
na posodo 1000 K pri posojilnici po 6 ^ in vrnil dobič¬
karju dolg?

11 ). Kmet kupi na upanje za b  leta kravo za 300 K in
jo preplača za 40 K.

42

a)  Po koliko %  se je obrestoval prodajalcu zaupani
pravi kup (800 K — 40 K) ?

b)  Koliko bi bil kmet na boljem, da si je izposodil pravi
kup pri posojilnici za \  leta po ?

20.  Vinogradnik potrebuje o trgatvi toliko denarja, da

bi moral prodati 12 hi  vina, ki je bilo takrat a hi  48 K. Namesto
da vino proda, vzame potrebni denar na posodo pri posojilnici
po in proda vino %  leta pozneje a hi  po 64 K. Koliko

mu je ostalo, ko je vrnil posojilnici dolg?

21.  Kramar vzame v mestu blaga za 500 K. Ako plača
takoj namesto črez 3 mesece, dobi 4 °/b  popusta. Koliko pri¬
dobi, ako vzame kup na posodo pri posojilnici za 3 mesece
po o -g- °/o  in plača blago takoj?

c)  Poštna hranilnica.

Poštna hranilnica na Dunaju prevzema
hranilne vloge pri poštnih uradih.

Vlagati se morejo le zneski v celih K in je
najmanjši vložek 1 K. Za manjše prihranke si pa
moreš kupiti pisemskih znamk po lOh in nalepiti
jih na poštno-hranilno karto. Karta zlnatisneno
in 9prileplj enimi znamk ami vel j akotvložekzalK.

Zavoljo posebnih ugodnosti, ki jih uživajo
vlagatelji, zlasti trgovci, obrestuje poštna
hranilnica vloge Je po 3$.  Obresti prišteva
glavnici 31. decembra vsakega leta.

Obrestovan j e se prične 1. in 16. (dne v mesecu),
ki sledi vložbi, preneha pa 15. ali zadnjega (dne
v mesecu), ki je minul, preden je došla odpoved
vložka.

22.  Kuharica vlaga celo leto v prvi polovici vsakega
meseca od svojega zaslužka 12 K v poštno hranilnico. Vza-
četku januarja naslednjega leta dvigne prihranke, da jih
vloži v posojilnico v bližnjem trgu. Koliko je dobila?

23.  Mizarski pomočnik nese v poštno hranilnico 31. marca
60 K, 15. junija 24 K in 31. oktobra 36 K. Koliko so bile
vloge vredne koncem leta, ko so se obresti prištele glavnici?

43

24 .  Kokošarica je imela koncem leta v poštni hranilnici
30 K. 20. aprila vloži 22 K in 2 poštno-hranilni karti a 1 K,
17. novembra dvigne 10 K. Koliko je imela denarja naloženega
v knjižici, ko so se 31. decembra prištele obresti glavnici?

25 .  Deček vloži v poštno hranilnico, kjer je imel v
začetka leta že 10 K, 30. aprila 5 K in 3 poštno-branilne
karte a 1 K, 25. septembra 3 K in 1 poštno-hranilno karto
a- 1 K, mati mu vlože za rojstni dan 26. februarja 6 K in
oče za god 24. junija 12 K. Koliko ima deček v poštni
hranilnici 1. januarja naslednjega leta?

V. Geometrijski računi.

1. Pravokotnik.

1. a)  Ena stranica pravokotnika (izrezanega iz lepenke)
meri 4 dm,  druga 3 c/m.  Poizkusi, kolikokrat moreš položiti
na pravokotnik drrfi\

Koliko dm 2  položiš ob stranici, dolgi 4 dm? Koliko takih vrst moraš
dejati drugo poleg druge, da pokriješ pravokotnik?

b)  Osnovnica pravokčtnika (narisanega na tablo) je
8 dm,  višina 6 dm.  Izračuni ploščino!

c)  Načrtajte v zvezke 12 cm  dolg in 8 cm širok pravo¬
kotnik in izračunite mu ploščino!

d)  Izračuni ploščino poda v sobi, ki je dolga 8 m,
široka 6 m!

Stranici pravokot. sta 8 m in 6 m, ploščina 8 m 2 X6 = (8X6) m 2  = 48 m 2 ,

„ „ „  4 dm  in 8 dm,  „ 4dm 2 y(3  = (4X3) dm 2  =  12dm 2 ,

„ „ „ 12 cm  in 8 cm,  „ 12 em 2 X8=(12X8)cm 2 =96 cm 2 .

Števila 8,6 — 4,3 — 12,8 — naznanjajo, koliko (m, dm, cm)  merita

stranici pravokotnika. Števila 8,6 —4,3  — 12,8 — so merska števila
pravokotnibovili stranic.

Števila 48—12 — 96 naznanjajo, koliko (m 2 , dm 2 , cm, 2 )  meri ploščina
pravokotnika. Števila 48 — 12 — 96 so merska števila pravokotnikove
ploščine.

Pri pravokotniku najdemo mersko število ploščine,
ako pomnožimo mersko število ene stranice z merskim
številom druge stranice.

44

Merski števili stranic morata imeti isto ime. Zakaj ?
Katero ime moraš dodati merskemu številu ploščine, da dobiš
ploščino ?

2. Poišči pravokotnike na različnih predmetih v šolski
sobi, stranicam najprej ceni dolžino na oko in potem jo izmeri
(na cele dm, cm)  ter izračuni pravokotnikom ploščine!

3. Knjiga ima 100 listov, ki so po 14 cm široki in po
21 cm dolgi. Koliko dm’ 1  papirja je v knjigi?

4.  Izračunite, koliko m 3  in dm?  papirja je v vaši računici !

5. Pravokotno, 31 m široko stavbišče, ki ima v obsegu
142 m, je na prodaj a m 2  po 14 K. Koliko K bi veljalo?

6. Načrtaj na tablo pravokotnik, čigar stranici sta

4 dm  3 cm in 6 dm  4 cm in izračuni mu ploščino!

a)  v cm 3 : 61 X 43 b)  v dm?\  6'4 X 4‘3

192 192

256  _ _ 256

2752 cm 2  = 27'52 dm?  27'52 dm?

Kaj opaziš? — Premisli, koliko celih dm 2  in koliki del 1 dm 2
moreš poližiti ob stranici, kije  dolga 6'4 dm\  Koliko takih celih vrst je na
pravokotniku in koliki del ene vrste še? Primerjaj to z računom v b)\

7. Izmeri v sobi pravokotne like (v m, dm  decimalnega
števila) in izračuni jim ploščine!

8. a)  Zatekni na prostem pravokotnik, čigar stranici
merita 18 m in 12 m ter mu izračuni obseg in ploščino!
Pravokotnik načrtajte v zvezke v zmanjšanem merilu 1:100
in izračunite tudi načrtanemu pravokotniku obseg in ploščino!

b)  Izberi pravokoten pašnik (dvorišče, vrt, njivo, . . .),
zatekni ga, stranice ceni in izmeri ter izračuni ploščino! —
Pravokotnik načrtajte v zvezke v merilu 1:1000! Načrtanemu
pravokotniku izračunite ploščino!

9. V črtežu sta pravokotnikovi stranici 37 mm. in 26 mm
(48 mm,  in 69 mm). Kolika je pravokotnikova ploščina v resnici,
ako je merilo 1:1000?

10.  Kolika je ploščina kvadrata, čigar stranica je 50 m?
Načrtajte kvadrat v zmanjšanem merilu 1:1000!

11. Koliko stane stavbišče kvadratne oblike, ako meri
stranica kvadrata 46'5 m in je m 3  po 9'75h?

45

12 .  Soba ima po dolgem 6 m 1 dm,  povprek 4 m 5 dm.
Izračuni ploščino poda!

13 .  Koliko velja pod v 2 sobah, od katerih je ena 6'8 m
dolga, 4'5 m široka, druga 5’5 m  dolga, 4'8 m  široka, ako
stane 1 to 3  poda 2'50 K?

14 .  Deska je dolga 3'5 m, široka 3 dm.  Koliko ploskev
pokriva ?

15 . V sobo, ki je dolga 6‘5 m in široka 4 6 m je narediti
pod iz desak, ki so dolge po 4’2 m in široke po 3 dm.  Koliko
desak bo treba za pod, ako se računa namečka 5^ ?

16 .  Hišni gospodar hoče narediti pode v 3 pravokotne
prostore. Stranice prostorov so: a)  6 m 4 dm,  in 4 m 8 dm,
b)  4 m in 2 m 8 dm, c) 2 m 8 dm  in 2 m 2 dm.  Koliko desak,
dolgih po 4 m in širokih po 3 d/m  je treba za pode, ako se
računajo za odpadke 4 deske po vrhu?

17 .  V okna pri hiši je narediti stekla. Oken je 16,

v vsakem oknu 8 šip, ki so po 6'4 dm  dolge in po 4'8 dm

široke. Koliko veljajo stekla, ako so računa m 3  po 5'60 K?

18 .  Poslopje pravokotnega obrisa je dolgo 12 to 5 dm,

široko 8 to 4 dm.  Kolik je prostor, na katerem stoji? Koliko

je veljal prostor, ako je bil m 2  po 10'50 K? N a črtaj prostor

v merilu 1: 200!

19 .  Koliko opek je treba za 8'6 m  dolgo, 6*5 m  široko
pravokotno strešno stran, ako pokriva na strehi 1 opeka
po dolgem približno 18 cm,,  počrez pa 13 cm  in ako računamo
za nameček 8°/o  opek več?

20 .  Ploščina pravokotnika je 20 dm 3 , ena stranica 5 dm ;
kolika je druga stranica?

Koliko dm 2  je v vrsti ob dani stranici? Koliko takih vrsti moraš
položiti drugo poleg druge, da pokriješ ves pravokotnik? Trst je toliko,
kolikokrat je 5 dm 2  v 20 dm 2 ? Kako široka je vsaka vrsta? Kolika je tedaj
druga stranica?

21 .  Premisli prav tako:

a)  Koliko m  široka je pravokotna ploskev, ki meri 80 m 1 ,
ako je dolga 10 m ;

b)  koliko m  dolga je pravokotna ploskev, ki meri 60 m, 2 ,
ako je široka 5 to.

46

Kako najdeš pri pravokotnika mersko število druge
stranice, ako poznaš mersko število ploščine in mersko število
ene stranice?

Pri pravokotniku najdemo iz merskih števil ploščine
in ene stranice mersko število druge stranice, ako mersko
število ploščine dividiramo z merskim številom dane
stranice.

Pazi na ime ploščine in stranic!

33. Pravokotno stavbišče meri 1102 m 2 ; koliko m je
široko, ako je dolgo 38 m?

33.  Pravokoten travnik meri 50 a,  dolg je 91'5 m.
Koliko je širok?

34.  Gospodar hoče narediti za 25'6 m  dolgim dvoriščem
prav tako širok, 8 a  velik, pravokoten vrt. Kolika bo dol¬
žina vrta?

35.  Od pravokotne njive, ki meri 30 a  in je široka 25 m,
se proda z enega konca pravokoten kos, ki meri 10 a.  Koliko
dolg je prodani kos, koliko dolg je ostanek?

36.  Od provokotnega stavbišča, ki je široko 26‘5 m  in
meri 21'2 a,  se proda 50 m  dolga parcela. Koliko meri pro¬
dana parcela, koliko meri ostanek?

37.  Iz pravokotne njive, ki je dolga 68m in široka 35'5m,
se naredi na enem koncu 10 a vrta. Kako dolg je vrt, kako
dolg ostanek njive?

2. Pravokotna pokončna prizma (steber).

1. Načrtaj na deski 4 dm  dolg in 3 dm  širok pravo¬
kotnik ter razdeli ga na dni 1 ! V ogliščih postavi navpično 4
po 5 dm  dolge, močne železne šibice in zveži konce šibic
z žicami! Kaj je prostor med desko, šibicami in žicami?

Izmeri, koliko dm?  gre v to pravokotno pokončno prizno!

Koliko dm 3  je ob 4 dm  dolgi stranici? Koliko takih vrst moraš polo¬
žiti, da pokriješ osnovno ploskev? Na osnovni ploskvi je 4dm 3 X3=(4x3)d»i 9 .
Koliko takih plasti moraš naložiti drugo na drugo, da izpolniš vso prizmo?
Prostornina te pokončne pravokotne prizme je:

(4 X 3) dm*  X 5 = 4 X 3 X 5 dm?

47

Kaj pomenja število 4X3?  Kako najdeš mersko število
prostornine pri pravokotni pokončni prizmi?

Mersko število prostornine pri pravokotni pokončni
prizmi najdemo, ako pomnožimo merska števila dolžine,
širine in višine, ali ako pomnožimo mersko število osnovne
ploskve z merskim številom višine.

Merska števila dolžine, širine in višine morajo imeti
isto ime. Zakaj ?

Katero ime moraš dodati merskemu številu prostornine,
da dobiš prostornino?

2. Izmeri v mislih (kakor vi.)  pravokotno pokončno
prizmo z robovi 5, 7, 9 cm!

3 .  Presodi na oko v m dolžino, širino in višino šolske
sobe in izračuni, koliko m 3  ima soba!

4 .  Izračuni prostornino kocke, ako je rob kocke 5 dm\

5 .  Koliko l  drži posoda kockaste oblike, ako je rob
znotraj 20 cm ?

6. Koliko prostora je v omari, kije  16 dm  visoka, 11 dni
široka in 5 dm  globoka?

7 . Koliko hi  jabolk je v zaboju, kije  dolg 11 dm,  širok
8 dm  in visok 7 dm  ?

8. Osnovna ploskev pravokotne pokončne prizme je
12'2 dm 1 ,  višina 3‘5 dm-,  kolika je prostornina?

a)  v cm 3 : 1220 X 35 b)  v dm s :  12'2 X 3‘5

366 36 6

610 610
42700 cm 3  = 42‘7 dm*  4270 c?m 3

Primerjaj oba zneska! Ali je pravilo tudi veljavno, ako
so mere v decimalnih številih?

Premisli, kako je to! — Koliko celih dm?  in koliki del i dm?  je
v osnovni plasti prizme ? Koliko celih takih plasti in koliki del še 1 plasti je
v prizmi? Primerjaj s tem račun v b)\

9 . Izmeri škatli dolžino, širino in višino ter izračuni,
koliko je v njej prostora!

10. Škatla je a)  dolga 17 cm, široka 7 cm, globoka 4 cm;

b)  dolga 3’6 dm,  široka 2‘4 dm,  globoka 1'5 dm.  Kolika
je prostornina?

48

11 .  Izmeri pri miznem predalu, kar je treba vedeti, da
moreš izracuniti predalu prostornino!

12. Miznica je dolga (i dm  5 cm,  široka B dm,  4 cm,  globoka
7 cm.  Koliko prostora je v njej ?

IB. Gospodar ima v enem predalu pšenico, v drugem
oves. Oba predala sta 2*3 m  dolga, 1*8 m  široka in 1*3 m
globoka; pšenice manjka do vrha 4 dm,  ovsa 1 dm,.  Koliko ki
je v predalu pšenice, koliko ki  ovsa?

14 .  V pravokotni, 4'5 m  dolgi in 3*2 m  široki ograji je
nasut krompir -J,- m,  visoko. Koliko hi  krompirja je v ograji?
Koliko q  tehta krompir, ako tehta 1 hi  krompirja 78 hj  ?

15 .  Gospodinja ima v kuhinjski omari 2 predala za moko
in 1 predal za fižol. Vsi 3 predali so 4 dm  5 cm dolgi in
3 dm  2 cm široki. Predal za boljšo moko je globok 2 dm  5 cm,
za slabšo 3 dm  in za fižol 3 dm  4 cm. Koliko l  boljše in slabše
moke in koliko l  fižola more spraviti v predalih?

16 .  Korito iz cementa za napajanje živine je dolgo 2'B m,
široko 4 dm  in globoko 3 dm. a)  Koliko drži korito? h)  Koliko
vode je v koritu, ako je nalito 4 cm  do podvrha?

17 .  Koliko m 3  drv je v skladanici, ki je 4'5 m dolga,
l*Bm visoka in so polena dolga po 80 cm ? — Koliko so drva
vredna, ako velja m 3  9'B0K?

18 .  Nekdo kupi na trgu voz bukovih drv za 24 K. Doma

jih zloži v skladanico, ki je bila dolga 2’B m in visoka 1 m,
polena so bila dolga po 80 cm. Po čem je plačal m 3 ? Kakšno

kupčijo je napravil, ako so bila bukova drva isti dan na

mero a m 3  po 10 K?

19 .  Ako je prilika, izmeri dolžino, širino in debelino
prizmasto obrezanega hloda in izračuni, koliko dm s  ima lesa!

20 .  Obrezan smrekov hlod je

a)  dolg 3’B m, širok 3*4 dm,  debel 3*2 dm ;

b) „  4*1 m, „ 3*2 dm, „  3*1 dm.  Koliko je

vreden vsak hlod, ako je a m 3  18*20 K?

21. 6 pravokotno obrezanih hrastovih stebrov, dolgih
poprek po 6*2 m ter debelih in širokih po 3 dm,,  je prodal
posestnik za 250K. Po čem je bil m 3 ?

49

22. Kako težka sta 2 podbojna stebra prizmaste oblike
iz apnenca, ako sta dolga po 2'5 m, široka in debela po 3‘5 dm  ?
(1 dm 3  apnenca tehta 2'8 kg).

23. Koliko tehta 7 m  železnih šin, ako so široke 8 cm
in debele lem? (1 dm 3  železa tehta 7’8kg.)  — Koliko stanejo
šine, ako je kg  po 48 h?

24. Kako visoka je pravokotna pokončna prizma, ki meri
60 dm 3  in je na osnovni ploskvi 4 dni  dolga in 3 dm  široka?

Koliko dmP  meri 1 dm  visoka pravokotna pokončna prizma, ki ima
za osnovno ploskev isti pravokotnik, kakor dana prizma? Prizma je visoka
toliko dm,  kolikorkrat je 12 dm s  v 60 dm s .

60 dm 3 : 12 dm?  = 60 : 12 = 5.

Prizma je visoka 5 dm.

Domisli se, daje  12 tudi mersko število osnovne ploskve!

25. Premisli prav tako in izračuni višine pokončnih
pravokotnih prizem:

a)  dolžina osnQvne ploskve 6 cm, širina 5 cm, prostornina
prizme 300 cm 3 ;

b)  dolžina osnovne ploskve 8 dm,  širina 5 dm,  prostornina
prizme 400 dm 3 .

Kako najdeš višino pravokotne pokončne prizme?

Mersko število višine pri pokončni pravokotni prizmi
najdemo, ako njeno prostornino izmerimo s prostornino
prizme, ki ima isto osnovno ploskev in za višino 1 mersko
ednico, ali pa ako mersko število prostornine dividiramo
z merskim številom osnovne ploskve.

Pazi na imena števil v računu!

26. Izračuni višine pokončnih pravokotnih prizem:

a)  Širina osnovne ploskve 3'5 dm,  dolžina 4'2 dm,  pro¬
stornina 73‘5 dm  3 ;

b)  širina osnovne ploskve 6 dm  2 cm, dolžina 1 dm  4 cm
prostornina 73'78 dm 3 ;

c)  ploščina osnovne ploskve 1 m 2  12 dm, 2  50 cm 2 , prostor¬
nina 2 m 3  306 dm 3  250 cm 3 ;

d)  ploščina osnovne ploskve 12'8 dnfi,  prostornina 57*6 dm 3 .

27. Zaboj naj bi držal 3 ^ hi.  Koliko mora biti visok, ako
je 8‘5 dm  dolg in 6'4 dm  širok?

Črnivec, Računica za obče ljudske šole. III. (nova). XII. 317.

4

50

28.  Gospodar koce napraviti predal, v katerega bi šlo
30 hi  žita. Koliko globok bo predal, ako meri v dnu 2‘5 m 3 ?

29.  V gramoznici naj bi bilo f m 3  prostora. Koliko bo
globoka, ako se ima narediti 1'3 m dolga in 1'2 m široka?

30.  Kako globoka je škatla, ako je

a) osnovna ploskev dolga 17 cm,  široka 11 cm  in pro¬
stornina škatle 1 dm s  683 cm 3 ;

h)  osnovna ploskev dolga 3'4 dm,  široka 2'5 dm  in pro¬
stornina škatle 18'7 dm 3 ?

c)  Koliko lepenke bi bilo treba za vsako teli škatel,
ako je na pokrovu privihani kraj širok 4 cm?

3. Poševnokotni paralelogram (vzporednik).

1. Naredi iz lepenke dva poševnokotna paralelograma,
ki se krijeta (osnovnica 40 cm, višina 30 cm)! V enem paralelo¬
gramu odreži trikotnik 1  in ga
prisloni v T ! Primerjaj ploščino
nastalega pravokotnika s ploščino
paralelograma!

Ploščino poševnokotnega
paralelograma izračunamo prav
tako, kakor ploščino pravokotnika, ki ima s paralelogramov
enako osnovnico in enako višino.

2.  Načrtaj na tablo poševnokoten paralelogram in
izračuni mu ploščino! Kaj moraš izmeriti ?

S. Načrtajte v zvezke poševnokotne paralelograme in
izračunite jim ploščine:

a)  osnovnica 14 cm,  višina 9 cm;

b) „  10 cm, „ 6 cm ;

c) „  7'5 cm, „ 4'6 cm.

4. Poševnokoten paralelogram ima v črtežu 4'6 cm  dolgo
osnovnico in 3'5 cm dolgo višino. Kolika je ploščina tega
paralelograma v resnici, ako je merilo 1 : 100?

5.  Zemljišče ima obliko poševnokotnega paralelograma,
čigar osnovnica je 25'6 m,  višina 18'9 m. Koliko meri zemljišče?

51

4. Trikotnik.

1„ Pregani od enega oglišča do nasprotnega pol pole
papirja in prereži jo ob pregibu! Kakšna trikotnika dobiš?
Izračuni enemu trikotniku ploščino!

2. Izračuni pravokotnim trikotnikom ploščine:

a)  osnovn. 24 cm, viš. 18 cm; b)  osnovn. 16 m 5 dm,
viš. 10 m 6 dm ; c)  osnovn. 2 m 3 dm  5 cm, viš. 1 m 4 dm  8 cm.

3. Oboj pri stolbab je 2'9 m visok in 2'5 m  širok pravo¬
koten trikotnik. Koliko je plačati zanj, ako računa mizar
za m 2  160 K?

4.  Naredi iz lepenke dva poševnokotna trikotnika, ki
se krijeta (osnovn. 40 cm, viš. 30 cm) in začrtaj v enem
trikotniku višino. Trikotnika
položi drugega poleg drugega
kakor na sliki I  in T ! Primerjaj
ploščino trikotnika s ploščino
nastalega poševnokotnega pa¬
ralelograma in s ploščino pra¬
vokotnika, ki ima s paralelogramom enako osnovnico in
enako višino! Izračuni trikotniku ploščino!

5.  Računi prav tako trikotnike:

a)  osnovn. 36 cm,  viš. 18 cm; b)  osnovn. 16m, viš. 14m,.

Ploščino trikotnika izračunamo prav tako, kakor
ploščino polovice pravokotnika, ki ima s trikotnikom
enako osnovnico in enako višino.

Premisli, na koliko načinov dobiš polovico pravokotnika! Poljubna
razpolovitev, razpolovitev po dolgem, razpolovitev po črez.

(>. Načrtaj trikotnik na tablo in izračuni mu ploščino!
Kaj moraš izmeriti v trikotniku!

7. Načrtajte v zvezke trikotnike in izračunite jim
ploščine:

a)  osnovn. 16 cm, viš. 12 cm;

b)  „ 13 cm, „ 9 cm;

c) „  8 cm, „ 5 cm.

8. Misli si, da so ti trikotniki črteži v merilu 1 : 250!
Koliko so ploščine teh trikotnikov v naravni veličini?

4  *

52

9.  Izračunite ploščine trikotnikom :

a)  osnovn. 16 m 5 dm,  viš. 10 m 6 dm',

b) „  25'6 m, „ 14'7m;

c) „  2 m 8 dm  5 cm,  viš. 1 to 4 dm  8 cm.

10.  Zatekni na dvorišču trikotnik in izračuni mu ploščino!

11.  Trikotna strešna stran je dolga 9'8 m,  visoka 7'9 to.

a) Koliko stane kritje z zarezano opeko, ako se

računa to 2  strehe po 2'60K? b)  Koliko z navadno opeko,
ako se računa to 2  po 2*40 K? c)  Koliko zarezanih opek gre
na streho, ako se jih računa na 1 to 2  16? d)  Koliko navadnih
opek gre na streho, ako se jih računa na Im 2  strehe 40?

12 .  Čelni oboj pri hlevu je 10 m  o dm  dolg in 6 to 3 dm
visok trikotnik. Koliko po 3'5 m  dolgih in 2*6 dm  širokih
desak je treba za oboj, ako se računa za obrezke 8 °/o  desak
po vrhu?

13.  Kos polja ima obliko trikotnika, čigar ena stranica
meri 70‘8m, višina na njo po 40 m. Koliko je polje vredno,
ako se računa a  pa 45 K ?

5. Trapez (polvzporednik).

1. Naredi iz lepenke 2 trapeza, ki se krijeta (vzpo¬
rednici 40 cm in 20 cm,  višina 30 cm )! Trapeza položi drugega

poleg drugega kakor 1
in 1'  na sliki in primerjaj
ploščino trapeza s ploščino
nastalega vzporednika! Iz¬
računi trapezu ploščino!

Ploščino trapeza
izračunamo prav tako,
kakor ploščino polovice pravokotnika, ki ima za osnovnico
vsoto obeh vzporednic in za višino višino trapeza.

Premisli, na koliko načinov!

2. Načrtaj trapez na tablo in izračunaj mu ploščino!

3. Načrtajte v zvezke trapeze in izračunajte jim ploščino:

a)  Vzporedni stranici 14 cm  in 10 cw,, viš. 8 cm;

b)  „ „ 9 cm „ 6 cm, „ 5 cm;

c)  „ „ 7 cm  „ 5 cm,  „ 4 cm.

53

4 . Izračunajte ploščine trapezom:

a)  vzp. str. 20*5 m  in 18*9 m, viš. 15'7 rn ;

b) „  „ 10*5 m „ 65*9 m, „ 63*8 m,;

c) „  „ 2 m  4 dm  in 1 m 6 dm,  viš. 9 c im.

5 . Kolike so resnične ploščine trapezov, načrtanik v
merilu 1 : 1000:

a)  vzp. str. 8 cm 2 mm  in 2 cm 5 mm,  viš. 2 cm;

h)  „ „ 17 mm in 15 mm,  viš. 14 mm.

6. Čelni oboj pri skednju je zdolaj širok 10'6m, zgoraj
3'4m in visok 5 m. Koliko velja, ako je m 2  po 95 k?

7. Strešna stran je trapez; vzporednici merita 11*8 m in
7*6 m ter sta druga od drage 8*7 m.

a)  Koliko opek je v strehi, ako se jik računa na m 2  40?

b)  Koliko velja opeka, ako se računa za 1000 opek
50 K in se jik naroči za slučajne odpadke 6 °/o  več?

8. Del čela pri kiši ima obliko trapeza; vzporedni stra¬
nici sta 9*6 m in 6*5 m, višina 3*8 m.  Koliko stane barvanje
na svetlo, ako je m 2  po 15 k ?

9 . Travnik ima obliko trapeza, čigar vzporednici merita
125 m in 90 m, višina 60 m. Po čem je a  travnika, ako je bil
travnik prodan na dražbi za 2580 K?

6. Trapezoid (nevzporednik) in poljuben mnogokotnik.

1. Na lepenki potegni daljico AB  (40 cm), v točki a
naredi pravokotnico a C  (20 cm) in v točki b  pravokotnico b D
(10 cm).  Potegni stranice A C, CB,

BD  in DA  in izračuni ploščino
trapezoida A CB D !

Daizracuniiuo ploščino trape¬
zoida, potegnemo dvokotnico (dia- ^
gonalo) in razdelimo trapezoid na
dva trikotnika. Vsota ploščin obeli
trikotnikov, je ploščina trapezoida.

2 . Načrtaj na tablo več trapezoidov in izračuni jim
ploščine! Kaj moraš začrtati in izmeriti pri vsakem trapezoidu?

C

54

S. Vsak učenec načrtaj v zvezek trapezoid in mu izra¬
čunaj ploščino!

4.  Zatekni na dvorišču trapezoid in poiskusi mu izra-
čuniti ploščino!

5.  Razdeli peterokotnik na lepenki z diagonalami iz
enega oglišča na trikotnike in izračuni mu ploščino!

Da izračunimo mnogokotniku
ploščino, ga razdelimo z diago¬
nalami iz enega oglišča na tri¬
kotnike. Vsota ploščin vseh trikot¬
nikov je ploščina mnogokotnika.

6. Načrtaj na tablo več mno-
gokotnikov in izračuni jim ploščine!

7. Vsak učenec naj načrta v
zvezek peterokotnik in naj mu iz¬
računa ploščino!

8. Načrtaj na tablo mnogokotnik, med ogliščema, ki sta
najbolj narazen, potegni diagonalo in iz ostalih oglišč
mnogokotnika pravokotnice na diagonalo! Izračuni iz likov,
ki so nastali, mnogokotniku ploščino!

Kako izracunimo tedaj še ploščino mnogokotniku?

7. Poljubna prizma.

Daj si narediti 2 enako visoki (25 cm) pokončni prizmi,
ena imej za osnovnico pravokotnik (str. 15 cm  in 8 cm),  druga
pravokotniku enak trikotnik (osn. 20 cm,  viš. 12 cm )! Napolni
eno prizmo s prosom, proso pretresi v drugo prizmo! Kaj
opaziš ?

Prav tako je, ako vzameš pri prizmi namesto trikotne
osnovne ploskve katero koli drugačno pravokotniku enako
osnovno ploskev.

Enaki prostornini tudi dobiš, ako vzameš namesto
pokončne trikotne prizme, poševno prizmo.

Prostornino katere koli prizme najdemo iz merskih
števil osnovne ploskve in višine prav tako, kakor pro¬
stornino pravokotne pokončne prizme.

55

Kako je to, da imata prizmi enakih osnovnih ploskev
in enakih višin enako prostornino?

Misli si prosena zrna tesno položena drugo zraven drugega na osnovni
pravokotnik in na osnovni trikotnik. Na kateri ploskvi bo več zrn, ako sta
ploskvi enaki? Misli si takih plasti toliko naloženih druga na drugi, da sta
polni obe prizmi. V katero prizmo pojde več plasti, ako sta prizmi enako
visoki? Katera prizma drži več? Presodi, kako bi bilo, če bi bila ena
prizma pokončna, druga poševna!

1. Izmeri pri prizmenih modelih, ki jih imaš, kar je
treba in izračuni jim prostornine!

2 .  Osnovna ploskev prizme je poševnokoten paralelo¬
gram, čigar stranica je 8 dm  2 cm  in višina nanjo 2 dm,  8 cm,
višina prizme 4<im 5 cm.  Kolika je prostornina prizme?

B. Koliko lesa je v 1 \m,  dolgem, obrezanem brunu, ako
je osnovnica trikotnega konca 32 cm višina 23 cm? Koliko je
bruno vredno, ako je m s  po 40 K?

4 .  Korito za rezanico je ležeča prizma, koje končni
ploskvi sta trapeza. Koliko drži korito, ako je dolgo 1*4 m in
ako sta vzporednici na končnicah 25 cm in 29 cm ter druga
od druge 15 cm ?

5 .  Skrinje na tovornih vozovih so ležeče prizme, katerih
končnici imata obliko trapeza. Koliko hi  krompirja gre v
tako 3*5 m dolgo skrinjo, ako sta vzporednici na končnih
trapezih 4 dm  in 8 dm  dolgi ter narazen 8 dm  ?

6. Kakšna prizma je jarek? Koliko m 3  zemlje izkoplješ,
ako narediš 20 m dolg, 0'8 globok, spodaj 0'8 m, zgoraj

1 m širok jarek?

7 .  Skrinja za malto ima dno v obliki trapeza, čigar
vzporednici sta 1*2 m in 1*6 m  ter druga od druge 1*5 m;
višina skrinje je 5 dm.  Koliko malte gre v skrinjo?

8. Izračuni prostornino prizem, ako je

a)  ploščina osnovne ploskve 25 dm 2 , višina 7 dm)

h)  „ „ „ 5*16 dm 2 ,  višina 5 dm ;

c)  „ „ „ 8 m 2  24 dm 2  10 cm 2 , višina

2 dm  5 cm!

56

8. Krog.

1. a)  Izmeri obseg krožne plošče in njen premer ter
poizkusi, kolikokrat je premer krožne plošče v njenem obsegu!

b)  Odmotaj obseg krožne plošče na premo! Izmeri odmot
in premer ter poizkusi, kolikokrat je premer v odmotu!

Vsakikrat najdeš, da je obseg kroga nekaj več nego
3 krat tolik kakor premer kroga.

Ako bi bila krožna plošča narejena točno in bi merili
natančno, našli bi, da dobimo obseg kroga, ako pomnožimo
premer s številom 3*14. Še natančneje dobimo obseg
kroga, ako pomnožimo premer s številom 3*1416.

2. Načrtaj krog na tablo, izmeri premer in izračuni
krogu obseg!

3.  Vsak učenec naj načrta v zvezek krog (polomer 4 cm)
in naj izračuna obseg načrtanega kroga!

4.  Izmeri premer a)  vinarja, h)  dvovinarnika, c)  desetice,
d)  dvajsetice, e)  krone, f)  dvokronskega novca, g)  petaka in
izračuni novcem obsege!

5.  Izračuni obsege krogov:

a)  Premer 15 cm,  1*4 m, 3*6 dni !

b)  Polomer 5 dm,  1*5 m, 35 mm!

6. Sito ima v premeru 48 cm. Kolikšen je obod?

7. Reta ima v premeru 1*4m. Kolikšen je obod?

8. Na stenski uri je kazalec, ki kaže minute, dolg 8*5 cm,
kazalec, ki kaže ure, dolg 6'5 cm. Koliko pota naredi konec
vsakega izmed njiju v 1 dnevu?

J). Sprednji kolesi imata na platiščih v premeru 60 cm,
zadnji 84 cm. Koliko kolesnih šin potrebuje kovač, da okuje
kolesa, ako računa za zvarek pri vsakem kolesu 9 cm več ?

10.  Koliko m pota preteče kolo, ki ima v premeru 8 dm,
ako se zavrti 1000 krat?

11.  Kolikokrat se zavrti kolo, ki ima v premeru 75 cm,
ako preteče 1 km  pota?

12 .  Izmeri obsege okroglih predmetov (škatle, kozarca,

kuhinjskih posod,.) in izračuni premere na izmerjenih

mestih! Izračunane premere primerjaj z izmerjenimi!

57

13 .  Izračuni a)  premer kroga, ako je njegov obseg lm
5 dm  7 cm,  8‘8 m, 53‘5 cm ; b)  polomer kroga, ako je njegov
obseg 62'8 cm, 2'2 m,  6‘6 dm !

14 .  Obseg soda v dnu je 2 m 4 cm. Kolik je notranji
premer soda na dnu, ako so doge debele 3 cm?

15 .  Obseg soda na vebi je 2 m 67 cm. Kolik je notranji
premer soda na vehi, ako so doge debele 3'5 cm?

16 .  Drevo ima v obsegu 110 cm. Kolik je premer na
izmerjenem mestu?

17 .  Izmeri, ako je prilika, nekaterim drevesom obsege v
doprsni višini od tal! Premere presodi na oko in izračuni jih!

18. Prazna, poravnana vreča je široka 6 dm.  Kolik je
polomer polne vreče?

1!). Obseg naše zemlje je skoraj točno 40 000 km.

a)  Koliko km  je zemeljski premer? (Računi s številom 3*1416!)

b)  Koliko dni in ur bi se vozili skozi središče zemlje na
nasprotno stran z vlakom, ki prednja v 1 uri 45 km .?

30 . Ploskev kroga razdelimo na 12 enakih delov. Te
dele položimo drug poleg drugega tako, kakor je razvidno iz
slike v a. Kateremu, že znanemu liku je podoben lik a?

mm

a

Kakšen bi bil lik, ako bi bil sestavljen iz 24, 48, 96, ... .
enakih krožnih delov? V kateri lik se da vsaj v mislih
izpremeniti krog?

Ploščino kroga izracunimo prav tako, kakor ploščino
pravokotnika, ki ima za eno stranico polovico krožnega
obsega, za drugo polomer kroga.

31 . Načrtaj na tablo krog in izračuni mu obseg in ploščino!

58

22 .  Izračuni ploščine krogov katerih

a)  polomeri so: 9'4 dm,  4‘2 m, 3 m 5 dni  5 cm;

b)  premeri so: 1’5 dm,  2‘3 m, 5 m 3 dm.

23 .  Bruno ima v premeru 24 cm. Koliko cm 3  meri na
prerezu ?

24 .  Kolika je mlevna ploskev mlinskega kamena, ki ima
v premeru 96 cm ?

25 .  Krava je privezana na pašniku ob kol tako, da
more muliti 3'2 m okoli in okoli kola. Koliko m 3  more popasti ?

26. Mizar hoče narediti okroglo dno, ki ima v premeru
4 dm.  Najprej naredi iz desk kvadrat, čigar stranica je 4 dm
in potem izreče iz kvadrata krožno dno. Koliko lesa odpade?

27. Koliko dm %  je dno kadi, ako je premer dna l'2m?

28 .  Notranji premer okrogle otle lončene cevi je 38 cm.
Kolibo cm 3  je ploščina otline?

29 .  Obseg kroga je 15'7 dm.  Izračuni ploščino kroga!

Premer kroga je 15'7 dm  : 344 = 5 dm\  polomer je 2'5 dm.

Ploščina kroga 7'85 X 2'5 dm 2 .

30. Vaška lipa ima v obsegu 220 cm. Kolib je na iz¬
merjenem mestu premer, kolik prerez?

31 .  Izmeri, ako je prilika, nekaterim drevesom obsege
in izračuni na izmerjenih mestih prereze!

32 .  Obsegi, izmerjeni na sredi okroglih brunov, so:
a)  66 cm, b)  75 cm., c)  85 cm, d)  100 cm. Kolibi so prerezi
v sredi brunov?

33 .  Načrtaj na tablo dva kroga iz istega središča s
polomeroma 30 in 45 cm ter izračuni ploščino kolobarja!

Ploščina krožnega kolobarja ,je enaka razliki obeh
krožnih ploščin.

34 .  Na okrogli gredici, ki meri v premeru 4 m, je v
sredi nasajeno grmičje, na 8 dm  širokem kolobarju ob kraju
pa rasto cvetice. Koliko prostora je odmerjenega grmičju,
koliko cveticam?

35 .  Okoli okrogle gredice, ki ima v premeru 3'5 cm je
lm širok pot. Koliko meri pot?

59

S6. Na pravokotni, 8 dm  široki in 1 m visoki tarči so
začrtani 8 krogi. Prvi ima v premeru 2 dm,  drugi 4 in
tretji 6 dm.  Kolik je notranji krog, kolika sta kolobarja in
koliko tarče je zunaj kolobarjev?

9. Valj ali cilinder, krcelj in sod.

1. Daj si narediti otel, 25 cm visok valj, čigar osnovni
krog ima v premeru 12'4 cm. Osnovna ploskev tega valja je
malone tolikšna (izračuni jo!), kakor osnovna ploskev pravo¬
kotne pokončne prizme z osnovnima robovoma 8 cm in 15 cm
ali trirobne pokončne prizme, katere osnovni trikotnik
ima 20 cm dolgo osnovnico in 12 cm dolgo višino. Višina obeh
prizem bodi tudi 25 cm (glej na strani 54.).

Valj napolni s prosom, proso pretresi v eno ali drugo
prizmo! Kaj opaziš?

Prostornino valja izracuniino iz merskih števil osnovne
ploskve in višine prav tako, kakor prostornino prizme.

Premisli, zakaj gredo v valje in v prizme, ki imajo enake
osnovne ploskve in enake višine, enake množine prosa!

Kako bi se dal iz pokončne prizme z obličem narediti
vsaj v mislih valj ?

Izračuni prostornino valjastega modela! Prepričaj se,
ali res valj drži toliko, kolikor da račun!

2. Izmeri premere in višine (od znotraj!) različnim
valjastim posodam in izračuni jim prostornine (manjše na dl,
večje na t )!

3. Kolika je prostornina valjev:

a)  Osnovna ploskev valja 15'7 dm, 2 ,  višina valja 4 dm ;

1 m 2 dm.

60

4. Železen valjast pisker ima (od znotraj) v premeru
2*4 dm,  visok je ‘21 dm.  Koliko l  drži, ako se natoči za lem
pod vrhnim robom?

5. Koliko hi  in l  prosa je v valjasti kadi, ki je 1 m
široka ter 1'2 m visoko nasuta s prosom ? Koliko je vredno
proso, ako tehta 1 hi  66 kg  in je a q  20 K?

6. Koliko tehtata 2 valjasta stebra iz vapnenca, ki sta
po 2 m dolga in imata v premeru po 2 dm,  ako tehta 1 dm 3
vapnenca 2*7 kg ?

7. Litrska in 21itrska mera za tekočine sta
pločevinska valja in imata biti narejena tako, da
je višina 2 krat tolika, kakor premer valja.
Tekončinske mere se ne polnijo do roba na vrhu,
ampak do cementnega znamenja. Zakaj tako?

a)  Pri l  je po zakonu premer 8'6 cm, višina 17'21 cm (mer¬
jena izpod cementnega znamenja do dna). Ali je mera prav?

b)  Pri 2 litrski meri naredi klepar premer osnovnega
kroga 10'8 cm in višino (od cementnega znamenja do dna) 22 cm.
Ali drži mera res 2 l  ?

9. Koliko tehta valjasta, 2'5m dolga cev iz litega železa,
ako je stena debela 2 cm in je vnanji premer 2'2 dm?
(1 dm' A  litega železa tehta 7‘2B kg)

Prostornina valjaste cevi je enaka prostornini celega
valja manj prostornini notranjega valja.

61

10 .  Kako težka je 9 m dolga svinčena cev, ako je
njen vnanji premer 2 cm, notranji 14 mm. in telita 1 dm 3
svinca 11’4 kg?

11 . Lesni trgovec kupi 2'5 m  dolgo, valjasto orehovo
klado, ki ima v premeru 80 cm.  Koliko plača za njo, ako
je lm 3  orehovine 90K?

Okrogla bruna so pačvaljaste oblike, vendar
so na enem koncu tanjša, na drugem debelejša.
V lesni trgovini računajo taka bruna
(krclje) kakor valje, ki imajo za osnovno
ploskev prerez v sredi bruna. Izraču¬
nana prostornina je nekoliko manjša,
nego prava prostornina. Kazlika med-
obemaprostorninamaje man j š a, ako je
razlika med premeroma na debelejšem
in tanjšem koncu manjša.

12 .  Izračuni, koliko so vredni smrekovi
krclji, ako je 1 m 3  smrekovega lesa  20K:

a)  srednji obseg krclja 82 cm,  dolžina  4 m ;

b) „ „  „ 132  cm,  „ Srn-

c) „ „  „ 95  cm,  „ 5'5  m.

Ležečim, posameznim ali v skladanico zloženim

brunom ni vselej lahko izmeriti srednjega obsega,
pač pa premere na obeh koncih. Premer sred¬
njega prereza je, kakor je videti iz
slike, enak polovici vsote premerov
na obeh koncih.

13 .  Izračuni koliko lesa je v hrastovih
goleh, ako je:

a)  Premer na enem koncu 58 cm,  na
drugem 54 cm,  dolžina goli 4 m;

b)  Premer na enem koncu 56 cm,  na
drugem 48 cm, dolžina goli 5 m;

c)  Premer na enem koncu 60 cm, na
drugem 54 cm, dolžina goli 4‘5 m.

62

14 .  Pojdi, kjer veš, da leže okrogla bruna, izmeri, kar
je treba, poizvedi ceno za 1 m 3  in izračuni, koliko bi bilo
vredno vsako poedino bruno!

Kadi, čebri, kabli (škafi), kablice, kapnice,
vedra pri vodnjakih, . . . imajo navadno obliko
krcljev. Tudi takim posodam izračunimo pro¬
stornino za domačo potrebo zadosti natančno
tako, kakor krcljem.

15 .  Izmeri kaki kuhinjski posodi ali kablici premera na
vrhu in na dnu in višino! Prostornino izračuni in posodo
izmeri ter primerjaj obe prostornini!

16 .  Koliko vode je v kablu, če stoji voda 14 cm  visoko
in ima kabel v dnu v premeru 30 cm,  tam pa, do koder stoji
voda, 36 cm  ?

17 .  Koliko žita posnete mere je v kadi, ako je premer
v dnu kadi 9 dm,  na vrhu 11‘6 dm  in višina kadi 10 dm  ?

18 .  Koliko vode moreš enkrat zajeti s polnim vedrom,
ako je vedro v dnu 24 cm,  na vrhu 20 cm  široko in
20 cm  globoko ?

19 . a)  Koliko KI  vode je v kapnici krcljaste oblike, ako
je voda 1'2 m  globoka, kapnica v dnu 4 m  in tam, do koder
sega voda, 3‘6 m  široka?

b)  Zakoliko dni bi bilo vode, ako je gre iz kapnice na
dan povprek 25 ki  in če zadnjih 50 A? ni več za rabo?

Tudi obrezana bruna so navadno na enem
koncu debelejša, na drugem tanjša. Prostornino
jim računajo kakor prizmam, ki imajo za osnovnico
prerez v sredi bruna.

20 .  Koliko lesa je v brunu, ki je 7'5 m  dolgo in meri v
srednjem prerezu 4'5 dm l 'i

21 .  Srednji prerez obrezanega hloda je pravokotnik,
čigar stranici sta 2'5 dm  in 2’6 dm.  Koliko lesa je v hlodu,
ako je dolg 6'5m ?

63

23. Prostornino soda izračnniiuo (približno točno)
tako, kakor prostornino valja, ki ima na osnovni ploskvi
premer, enak tretjini vsote iz dvokratnega notranjega
premera na vehi in notranjega pre¬
mera v dnu soda, višino pa enako
dolžini soda.

N. pr.

Premer na vehi a b —  68 cm,

„ v dnu c d  = 56 cm,
dolžina soda ef =  72 cm.

a

68 cm  X 2 4- 56 cm

Premer valja = - - - - = M cm.

64 V ‘M4

Prostornina soda = ' X 32 X 72 cm 3  (na lil  in l).

L

23. Kmet vozi vodo v sodu, ki ima na vehi v premeru
8‘5 dm,  v dnu 7'6 dm  in je dolg 1"5 dm.  Koliko drži sod in
kako težka je voda z vozom in sodom vred, ako imata voz
in prazen sod 500 kg  ?

34. Koliko drži kletarski sod, ki ima na vehi v premeru
1*2 m, v dnu l'08m in je dolg 1*6 m?

35. V San Frančišku v Ameriki imajo naj večji sod na
svetu. Dolg je 9 m, premer v dnu je 6'5 m, na vehi 7 m.
Koliko hi  vina hi šlo v ta sod?

36. Koliko drži 1 m  dolg sod, ki ima na vehi v obsegu
180 cm,  v dnu 170 cm, ako so doge debele 8 cm?

VI. Računanje z navadnimi ulomki, ki jih
večkrat rahimo.

1. Priprava.

1. Ponovi (na nazorilih —metrske palice, krožna plošča) pojme:
Polovica, tretjina, četrtina, ....

Koliko polovic, tretjin, četrtin, ....  ima 1 cela?

3. Zapiši: 1 polovica (pol) m, 1 tretjinam, 1 četrtina dm ?,..
3. Povej, kaj pomeni in zapiši: 2, 3, 4, 5 . . . polovic,
tretjin, četrtin, . . . .!

64

4.  Čitaj in povej, kaj pomeni: f, f, f, f, f, V, • • • •

5. Zapiši: eden in ena polovica, dva in dve tretjini,
šest in štiri tretjine, ....

6 .  Citaj in povej, kaj da pomeni: l^K, 2-f kg,  6§ dkg,

2 m  12H 7f, 8*, 16f,-

7.  Izpremeni:

a) v polovice 4, 2£, 8£; Zp) v tretjine 5, 9, 6§, 9f;

cj  v četrtine B, 4, 3f, 10f; d)  v petine 2, 3-f, 6£, 9f;

ej v šestine 5, 1f, 5 i, 3 f; /J v osmine 2, 1 -g-, 3f, 91;

g)  v desetine 3, 7, 4tV, 5 A, 8-&.

d)

8. Pretvori v celo število (in ulomek):

9. Koliko četrti ure je 1 ura, lf, 2|- ure?

10.  V sosedno vas je \  ure koda; koliko ur in četrti
ure je to?

11.  Koliko kosov po i m  (po i m)  se da nastriči iz
14 m traku?

12 .  21 \  Z vina hočemo dejati v steklenice, vsaka po J Z;
koliko steklenic moramo imeti pripravljenih?

13.  Rum se dobiva v steklenicah po %  Z, i Z, Z. Koliko
ruma je a)  v 45 \  litrskih, h)  63 J litrskih in c)  v 96 ^litr¬
skih steklenicah?

14.  Krčmar dobi iz pivovarne 32 sodčkov piva, sodček
po i M  (-j hi ); koliko hi  je tega piva?

15.  Na vsako petino km  razdalje je ob cesarski cesti
1 kilometrski kamen. Koliko kamenov je ob cesti, ki je dolga
25 | km?

16.  Ob železnih cestah je na vsako desetino km  razdalje
1 kilometrski kamen; koliko kamenov stoji ob 73iV km  dolgi
progi ?

65

2. Seštevanje.

1. f = § = f- = ....  1 polovica + 1 polovica =

2. Računi vrste:

5. Računi vrste: a)  4-£ + ■§ do 11; b)  2 + 1 £ do 14;
c) 21+ i  do 7.

6. Mati so dali koscem za predjužnik 2^1  tepkovca,
za malo južino 3 ^ l ; koliko skupaj?

7.  Y eni steklenici je 2f l  octa, v drugi 1 \l  več.

a)  Koliko octa je v drugi steklenici? b)  Koliko v obeli skupaj?

8. Za kosilo potrebuje gospodinja 1A kg  mesa, za
večerjo 1 A%; koliko vsega?

tl. Branjevka kupi na trgu od ene kmetice 2f kg , od
druge 3f kg  masla; koliko od obeh?

10.  V zabojčku, ki je tehtal 1 f kg,  je bilo 12 f kg

blaga; koliko je tehtal zabojček z blagom vred?

11.  Trgovec dobi 8|: c/ sladkorja, 2§ q  kave in 4-j, q
riža; koliko tehta poslatev? (Znesek tudi v q  in kg.)

12 . Od sela A  do sela B  je 1§ km,  od sela B  do sela

C  2$ km  ; koliko je od A  do C? (Računi tudi v m!)

13.  Jože je bil star 14 let, ko je dovršil šolo, kovaštva
se je učil 3-|- leta, za pomagača je bil 2\  leta, potem je
moral k vojakom. Koliko je bil star takrat?

14. Nel tdo začne delati ob šestih in pol in dela do dva¬
najstih ; o poldne ima 1 uro počitka, potem dela do sedmih
in pol. Koliko ur je delal ?

Črnivec, Računica za obče ljudske Sole. ITI. (nova). XII. «317. •)

66

3. Odštevanje.

4 petine — 1 petina =

1* f i = t — t  I —  i tc  * f —  i

2.  Računi do 0 vrste: — 5; l — i; ttt — tV

l = i = i=... 2 = 1* = 1*=... 3 = 25 = 2* = ,...

3. Od vsakega izmed števil oj 1, b)  3, c)  7 odštej

i, I, h h  tV

4 petine — 3 petine =

4  3 _ 2 3 _ 2 5 _ 4 7 _ B B _ 3

•■5  T f T 7T TTT7T Ttf # #

5. Računi vrste: 10 — \  do 0; 6 — do 0 ; 15 f — ^ do 12.

6. Odštej od vsakega izmed števil a)  1, b)  2, c)  5,

1 3 B 2 2 3

2, Ti Tl T, TO-

7 . lf-f  14i- 3 12|-10i 8-| 6 1  - 2 \l

2f-f  27|-20 5|- lf 7 — f 15% — 6f%

12 f — f 12 f— 7 18 f — 9* 17-* 19 km  — 10 * km

8. Ko je Janezek začel hoditi v šolo, je bil star 6^

leta, ko je dovršil šolo, 14 let; koliko časa je hodil v šolo?

9. V sodu je 3 %hl  vina, odtoči se ga 1 \ hi ; koliko
vina ostane v sodu?

1«. France ima v šolo 2 km,  Jože 1 -f km ; koliko dalje
ima France? (Računi tudi v m!)

11. Kos platna meri 35 *to;  koliko ostane, ako odrežeš
16*-m? (Znesek tudi v m in cm!)

12. Od 7 f kg  masla porabi gospodinja 4 \ kg ; koliko
ga ostane? (Računi tudi v kg  in dkg !)

13. Gospodinja kupi 2 T ^ kg  mesa; za kosilo ga skuha
1 * kg ; koliko mesa ji ostane za večerjo?

14. V steklenici, ki drži 3f I,  je 2f Z vina; koliko
manjka, da ni steklenica polna?

15. 3* —lf 17A- 8* ni-Sil Uikg  - 10f kg
15|-9t  19 £ -15| 12 f Z — 8 f Z 27*% -20*%
16. Posestnik da zvišati 3f m visoka skedenjska vrata
na 4 jm, višine; za koliko je zvišal vrata? (Računi tudi v cm!)

17. Popotnik gre v kraj, ki je 26f km  daleč; koliko
ima hoditi še, ako je prehodil 15f km  ?

67

18'. Popotnik se poda na pot ob petih in tri četrti
zjutraj in dospe na mesto ob treh in tri četrti popoldne.
Koliko časa je hodil, ako je počival 24 ure?

4. Množenje.

1. Seštej in vsoto pretvori v celo število in ulomek
(mešano število):

li.

+ | \km

7 1 4

■ff T S

li* :

kg + ^kg UK + UK

•f Z + l

$*K + «K

1 3 4  + 1 3 A  f ure + 4^ ure V + V

3. Odštej in razliko pretvori v celo število in ulomek
(mešano število):

s 1 _ 9 11

3^6

a i  8

2 ^

. 6

kg  — ^ kg

— \  4r &w — 4 ~4 L  Z

h/ 1  ure — f ure

\¥K-

‘ W kg

m

5krat 4

5krat 7 osmin =
8krat 4
3
5
8

2

S

I

3

S

7

9

7

2

» 8

7

9

» ITT

_ 22;

^ A «-

4krat 1 petina =

3. 2krat 4 2krat 4

3 „ i 3 „ 4

2 „ i 6 „ -g-

7 „ ih  8 „ 4

4. Za 1 par nogavic se porabi 4 fejr volne; koliko

za 9 parov?

5.  Kmet daje mlatičem po y 9 o K dnine; koliko plača
4 mlatičem za 5 dni?

6. Gospa kupi v prodajalni 8 steklenic finega vina
a f Z; koliko je vsega vina?

7. Obitelj porabi v zimski dobi na dan § Z petroleja;
koliko na teden?

8. Za 1 brisačo vzemo mati | m  platna; koliko za
2 ducata brisač?

9.  2krat 34 9krat 11 8krat 54 Z

7 „ 54 8 „ 3f 9 „ n kg

3 „ 8^<y 6 „ 9 -f 7„ 3 4 Z

10. Obitelj porabi na dan 1§ Z mleka,
teden? b)  Koliko na mesec (4 tedne)?

11. Obitelj potrebuje na dan poprečno za kosilo kg,  za
večerjo vtt kg  mesa; koliko na teden?

13. Kmet daje delavcem dopoldne 2 Z, popoldne 34 Z
tepkovca; koliko na teden?

4krat 4 % km
5 „ 8f hi
H „ 1 i 9

a)  Koliko na

5 *

68

13.  Kmet je vsejal 6 ^ M  pšenice in pridelal 6krat
toliko; koliko je to?

14.  Janezek ima v šolo § km  daleč; koliko pota naredi
na dan, ako gre 2krat v šolo in nazaj? — Jožek ima 1 f km
daleč in gre le enkrat tja in nazaj; koliko pota naredi
Jožek? — Kateri izmed nju hodi več in za koliko?

15.  Poštni sel gre k vlaku po pošto 4krat na dan in
potrebuje vsakikrat poprečno J 4 ure; koliko je to na dan?

16.  4 kg  sladkorja stane 26h; koliko stane f kg  sladkorja?

17.  4 kg  riža stane 11 h; koliko stane 1 kg,  3 f kg  riža ?

18.  4 kg  kave stane 24 h; koliko moraš plačati za 1 kg,
2f%?

10 . 4 kg  čaja kupiš za 1‘25K; koliko plačaš za f kg,
1 kg  čaja?

5. Merjenje in deljenje.

1. Izpremeni

a)  v polovice 4, 7, 24, 84; b)  v tretjine 5, 4, 8-g-, 6§, 15 f ;

cj  v četrtine 3, 4, 34, 94; d)  v petine 2, 7, 2-f, 74, 9$;

e)  v šestine 4, 8, 3 4, 7 f; f)  v osmine 3, 4, 1 4, 3 4, 9 4-

1 četrtina v 3 četrtinah = ; 3 petine v 18 petinah =.

2. t  v

4 v f

4 m

4

4 v 1

4 km  v 3 km
\kg v  6
*K viK

f v *£■

4 v ¥

■5 V “s 1

t V 34
5f

S TT

s  V

6j>

6

-f km  v 6 -f km
i 9 tt ^

4

T 5  l  v 3 TTT Z

f m v 8

! v oij
I V 134

4 v 204

v 104 m
v 54 dm
v 124  ure

3. f ure v 5 4 nre 2 4 v 12 4 2 •§ v 9 4 14

lfv 6§ 14 v 84 2 \dm
lfvl24 34 v 94 lfure

2 f v 214 lfv 64 14 meseca v 12 mesecih
4. Kolikokrat se da napolniti svetiljka, ki drži 4 Z,
iz konve, v kateri je 4 Z petroleja?

5. Gospodinja porabi na teden 1| Z petroleja; za koliko
tednov ji zadostuje 7 Z?

6 .  Kmet je vsejal 31 hi  rži, pridelal pa 24 4 id ; koliko-
kratno seme je pridelal?

9 . Obitelj je porabila v 4 tednih 5 kg  sladkorja; koliko
poprečno na teden? (Znesek tndi v dkg.)

10 .  Za 7 oseb se je skuhalo lf kg  mesa; koliko poprečno
na osebo? (Znesek tudi v dkg.)

11 .  Krčmar je iztočil v tednu 5 %hl  piva; koliko po¬
prečno na dan? (Znesek tudi v l.)

12 .  27 * to  blaga za zastore razrežejo mati na 8 enakih
kosov; kolik je vsak kos?

13 .  Iz 22 * pole papirja se naredi 5 zvezkov; koliko
papirja je v 1 zvezku?

14 .  Šivilja računa od 9 predpasnikov 6 § K; koliko
zasluži, ako naredi a)  12, b)  15 predpasnikov?

15 .  Rokodelka je zaznamenovala 12 žepnih robcev za
4 A K. a)  Koliko je računila od robca? b)  Koliko bi računila
od 1* ducata robcev?

16 .  Pletilja je popletla v 25 parov nogavic 3 ^ kg  volne.
a)  Koliko volne je potrebovala poprečno za 1 par? b)  Koliko
volne se potrebuje za 12 parov?

6. Polovice, četrtine, osmine.

1. Razpolovi m  in potem razdeli vsako polovico na
2 enaka dela! Na koliko delov si razdelil to?  Kako se
imenuje vsak tak del? Koliko četrtin to  je * to?  Koliko
četrtin je 1 polovica?

70

2 .  Razdeli vsako četrtino m na 2 enaka dela! Na
koliko delov si razdelil m? Kako se imenuje vsak tak del?
Koliko osmin m je 1 četrtina m? Koliko osmin je 1 četrtina?

Osmine moremo dobiti tudi iz polovic. Kako? Koliko
osmin je 1 polovica?

3. Zapiši v četrtinah £, §, 2 3 jj, 5 \!

4 .  Zapiši v osminah a)  -J, f, li, 3-f, 2f; h)

2 4 £, 51!

5 .  Koliko polovic je a)  f, f, V J /'i 22 , b)  f,

ra 2.S.  ai o
8 > 8' >  8 f

6. Koliko četrtin je f, L 8 -, V, X it,  22  ?

7 .  Pretvori v cele in polovice

1» U 22 Ji. il 12 M a.« 46  t

4 j 4 ) 4 j 4 j 8 1  8 )  8 j 8 •

8. Pretvori v cele in četrtine ^ ^ 22 , 22 2 s 2 !

1). Prištej i, f, -g-, f, f, 1 toliko, da dobiš 1!

10 . ^ Z + i Z 2 £ m + 3 § m 6 ■£ + 5 f

i Z + i Z + lim + 2|m 2i + 3f

iZ + ^Z + 4fm + 3im 4-g-+ 2£

11 - h i,  f, i I, i, i  odštej od 1!

12.  1 kg — \ kg 2\m — \m  4-J — i  4£ — 1 §

i kg  — ji kg  3 f m — 1 £ m — f 5* — 2 i

i kg — ^kg  o^m - lfm 6f — £ 4£ — 3-f

13 .  Mati so kupili v mesecu enkrat 3 kg,  drugikrat
3i kg  sladkorja; koliko skupaj?

14 .  Koliko ostane od kosa sukna, ki meri 32 f m, ako
odreže krojač 15-^ m?

15 .  Oče zalijč 8 \  Z močnega octa z 3f Z vode; koliko
octa je sedaj ?

16 .  Popotnik hodi 3| ure, počiva f ure in hodi zopet
2f ure; koliko časa je na potu?

17 .  Popotnik ima narediti 8 £ km  pota; koliko ima hoditi
še, ako je prehodil 3f km  ?

18 .  Delavec je začel delati ob petih in pol zjutraj in
je delal do poldne, potem je počival f ure in je delal do
šestih; koliko časa je delal?

71

19.  Koliko časa je od sedmih in tri četrti a)  do desetih,

b)  do enajstih in pol dopoldne, c)  do ene in tri četrti po¬
poldne, d)  do sedmih in tri četrti zvečer?

20.  4krat { m  2krat 3 f Z 3krat f 4krat 7 £

6krat f w. 8krat 1 f Z 2krat 4 f 6krat 5 f

6krat 1 \ m  6krat 2 \  Z 6krat 3 § 4krat 3 f

21.  Za zastor pri enem oknu potrebujejo mati 5f m
blaga; koliko za 6 oken?

22.  Za 1 rjuho vzame gospodinja 2i m  platna; kolibo
za 12 rjuh?

23.  Delavec ima na dan 2 \  K; koliko zasluži na teden ?

24.  1 (j  premoga velja 1'60K; koliko velja 4 q, % q,  1 q,
li/,  premoga?

25.  Ako se plača za 4 m 3  drv 2'25 K, koliko je plačati
za | m 3 ,  1 m 3 ,  3 f m 3  drv ?

20. -g- Z namiznega olja je 20 h ; koliko je -4- Z, \  Z, 1 Z, 2 | Z ?
27. 4 m v g m,  24 m,  m. 28. ^Zv £ Z, 4Z, 1^ Z, 24Z, If Z.
29. § ure v Ig ure, 4-J ure, 7|ure. 30. f v lg, 2|, 3f.

31.  Koliko četrti ure je 2 \  ure?

32.  V koliko steklenic a f Z moreš dejati 13 g Z vina?

33.  Koliko trakov, dolgih po -f m  se da nastriči iz traku,
ki je dolg 7 \ ml

34.  -J od 7i, %  od 6£, l  od 11 i, £ od 15f.

35.  15f : 3, 25§ : 5, 48 ^ : 7, 12 f : 3.

36.  £od£m, f m; ^od^m, f m, Jm, f m; iod£m, f m,  g m \m.
godi, 1£; iod^, f, lf, 4; iodi, f, f, f.

37.  | od 4i  Z, | od 8i Z, i od 5i Z, £ od 7£ Z.

38.  Dve gospodinji vzameta na spolu glavo sladkorja, ki
tehta 12i kg;  koliko vsaka ?

39.  Y 4 vrečicah je 13-g /cc/ kave; koliko v 1 vrečici?

40.  3 gospodarji dobe 264 kg  pesnega semena; koliko
dobi vsak izmed njih, ako si razdele seme enako?

7. Polovice, tretjine, šestine; petine, desetine.

1. Razdeli m  na tretjine in potem vsako tretjino na
2 enaka dela! Na koliko delov si razdelil m? Kako se

72

imenuje vsak tak del? — Koliko šestin m  je Koliko

šestin je *?

Šestine moreš dobiti tudi iz polovic. Kako? — Koliko
šestin je 4?

2.  Desetine moreš dobiti iz petin. Kako? — Koliko
desetin je *? Desetine moreš narediti tudi iz polovic?
Kako? — Koliko desetin je 4?

B. Zapiši a)  v šestinah *, *, §; h)  v desetinah -5,
I) tj, !•'

4 .  Zapiši z manjšimi števili f, |, A, A, A, tu, A, |!

5. V naslednjih številih pretvori polovice in tretjine

ine: 1 g,  2 §, -f, V",, 1 3 5

6 .  V naslednjih številih pretvori polovice in petine v

desetine: 3-J, 1|, 2-f, 5f, -5,

11

5

7 . Pretvori v cele in idomek z najmanjšimi števili:

„ ) 14 10 3 3 45

6  j 6 ) 6 j 6 j

5  0  .
6 )

L)  16  24  56  78  48  86
V  ITT? TU? TO? ITT j ITT? TCT*

9 .

8. Prištej

1 2 1

A g, g,

$ meseca + H meseca

2 petini + 3 petine

f, f, f, I toliko, da dobiš 1!

11 . 3

g

g n

f »
+ i »

10 . Odštej od 1

+ i

7 f km

A

4 f /fcm +

14 f km  +

8-AK + 10! K
3 A ky  + 1|%

| leta + 8 | Jeta

H „ +2f .

2 1 2

B") "6) "F?

leta — 1! leta

4 § leta

— 3 ! leta

g

A K

6 f km

3

TU, TiT, ITT

4* %

i

+ A %
+ 1 ! %

|K 18f K

— 9 A

K

2 -f /c m 10 g m  — 3 A m

8 f meseca — 2 \  meseca 5 A km. ~  8 A km  7 A m  — 4* m
12.  Pivo pijemo iz vrčkov (* T)  in iz čaš (A 0- Koliko

drži vrček več nego čaša?

IB. Korbica tehta -f kg ; koliko smeš dejati vanjo, da bo
tehtala z blagom vred 5 kg  ?

14 .  Jožek je zamudil radi bolezni 3f meseca šole;
koliko časa je hodil v šolo, ako traja šolsko leto 10 mesecev?

15 .  Krojač potrebuje za hlače 1 * m, za telovnik | m
in za sukujo 1 sukna. Koliko za celo obleko?

16 .  Popotnik ima 24 km  daleč. Najprvo hodi 8f km,
potem se vozi 9! km)  koliko mora še narediti pota, da pride
na mesto?

73

17. Pešec prehodi v 1 uri o-g km,  kolesar prevozi
20 km.  Koliko pota naredi kolesar več?

18. 3krat jj leta, 4krat 2f leta; — 3krat 1 g  meseca,
2krat lf meseca.

19. 4krat 2-3- ducata, 3§ ducata, 1 £ ducata. (Zneske
tudi v komadih.)

20. 8krat 1 f kg,  61% kg ; — 9krat § km,  2 t 7 tt km,

(Zneske tudi v kg  in dkg  — km  in m.)

21. 6 X 4§ 2 X 1| 4 X 3| 5 X 1*

22. Koliko žepnih robcev je 3§ ducata žepnih robcev?

23. V 1 uri naredi sel 4 km  pota; koliko v B urah ?

24. 9 im  dolgo progo med dvema železnocestnima posta¬
jama predirja vlak v i  ure. Kolika je pot v 1 uri?

25. Kmet daje ženjicam po f K na dan; koliko plača
4 ženjicam za teden dni?

26. Mizarski pomočnik služi na dan 4{ K; koliko dobiva
na teden?

27. -g m sukna velja 90 h; koliko velja im, f- m  sukna?

28. jr kg  mandeljev se dobi za' 1*65 K; koliko je \kg,
1 kg,  1 3 kg  mandeljev?

29. g kg  kave je 1*10 K; koliko je -f kg,  1 kg,  1 kg  kave ?

BO. Ako se plača za -/tr ( J  krompirja 4*20 K, koliko je
plačati za f q  krompirja?

BI. Ako je f id  vina 15 K, koliko K je -$jhl  vina?

B2. § kg  v V kg,  v Ufe/ - * K v f* K, v lf K.

BB. § v f, ht , U, B4f — § v 6§; U v 8|.

B4. v  3; f, lii 1|- B5. ju  v  li, U, 2f.

36. Koliko čaš a jxs  l  se  da natočiti iz steklenice, ki
drži 3 č?

37. Po čem je m,,  ako stane 7 m  28tj. K?

38. Obitelj porabi na mesec kg  kave; za koliko časa
bo zadosti 3f kg  ?

39. Za 5 kg  kave se plača 21{ K; po čem je kg ?

74

VII. Zavarovanje.

Skoda, ki nastane vsled požara, je večkrat
tolika, da spravi pogorelca na beraško palico in
ni čuda, da strah pred slučajno nepaznostjo in
nesrečo, zlobno roko in strelo marsikateremu
gospodarju krati mirno spanje.

Zategadelj je priporočati da si zavaruje
vsakdo svoj imetek proti požaru.

Zavarovanje je pogodba, ki jo skleneta za¬
varovalnica (zavarovalna družba) in zavarovanec.
Zavarovanec se zaveže plačevati v vstano vi j eni li
rokih določene obroke (zavarovalno premijo,
zavarovalnino), zavarovalnica pa prevzame
dolžnost, izplačati pogojen znesek v povrnitev
škode, ki jo naredi požar, ako zavarovanec ni
navlašč ali iz skrajne malomarnosti sam zažgal.
Pismena pogodba med zavarovancem in zavaro¬
valnico se imenuje zavarovalna polica (zavaro¬
valno pismo).

Zavarovalnina se računa v tisočinah {%o )  od-
tisočkih) vsote, za katero je kdo zavarovan.

1. Mlinar ima zavarovan z opeko krit mlin proti požaru
za 2500 K. Koliko mora plačevati zavarovalnine na leto, ako
zavarovalnica računa 4 tisočine (4^», 4 odtisočke, 4 promile)
zavarovane vsote za zavarovalnino?

1 ti-očina (I %(,) od 2500 K = 2'5 K, 4 0 / (X)  ,je 4 krat 2'5 K.

2. Izračuni a)  3 °/oo )  5 %o y  12 %o  od 1500 K, 465 K!

h)  4‘5 %o,  2'5 %o )  6'4 %»  od 950K, 1200K!

3 .  Z deskami krita žaga je zavarovana proti požaru za
1200 K po 9 %o.  Žagar sklene zavarovalno pogodbo za 10 let
in zato mu zavarovalna družba dovoli 10 %  popusta od
zavarovalnine. Koliko zavarovalnine plačuje na leto?

4 .  S slamo krit kozolec je zavarovan proti požaru za
1400 K po 9 %o.  Posestnik plača proti 20 %  popustu zavaro¬
valnino za 5 let naprej. Kolika je zavarovalnina za 5 let?

75

5 . Hiša v mestu je zavarovana, kakor je bila cenjena,
za 45 000 K po 0'4 °/o.  Kolika je zavarovalna premija, ako
plača hišni gospodar zavarovalnino za 7 let naprej proti
temu, da mu teče zavarovanje za 10 let?

G. Pri hiši v mestu je zavarovana streha in njeni deli
za 4500K po 0'8 %o.  Kolika je letna zavarovalnina?

Odtisočni cenik je višji, ako se ogenj laže
primeri in teže pogasi in če se je bati večje škode.
Zato je cenik za pošlopjavmestih nižji, na deželi
višji; zidana poslopja imajo nižji cenik nego
lesena, s trdim gradivom krita nižji cenik nego
poslopja, ki so krita z lesom ali slamo; za poslopja
na samem j plačevati manj, nego od poslopij na
tesnem.

7 .  Posestnik na deželi ima proti požaru zavarovana
sledeča poslopja:

Zidano, z opeko krito hišo za 2400 K po 1‘2 %o,

leseno, z opeko krito žitnico za 400 K po 2'5

lesen, s slamo krit pod za 1000 K po 9

zidan s slamo krit hlev s svinjakom za 500 K po 8 %o )

lesen, z lesom krit uljnak za 200 K po 4‘5$«,

lesen, s slamo krit kozolec za 800 K po 9 %o:

Koliko plačuje na leto zavarovalnine, ako je sklenil
pogodbo za 10 let in ima vsled tega 10 °/o  popusta?

8. Gospod si zavaruje vse, kar je v stanovanju njegovega
za 5500 K po 4'4 %o.  Zavarovalnino plača proti 20 %  popustu
za 5 let naprej in vrhu tega upravne pristojbine 1'76 K,
2 °/o  zavarovalnine kot gasilski prispevek in za zavarovalno
knjižico 40 h. Koliko vsega skupaj?

9. Poslopje je bilo zavarovano za vso svojo vrednost,
t. j. za 3600 K. Po ognju prizadete škode je bilo po sodbi
izvedencev 90^. Koliko odškodnine je prejel zavarovanec,
ako povrne zavarovalnica vso škodo?

10 .  Gospodarju pogori hiša, ki je bila pred požarom
vredna 3000 K, zavarovana pa za 2500 K. Škodo vsled ognja
so cenili izvedenci 1800 K, Koliko dobi gospodar odškodnine,

ako povrne zavarovalnica le oni del škode, ki odpade na
zavarovanih 2500 K ?

Na :i000 K vrednosti je škode 1800 K,

„ 100 K „ „ „ 1800 K: 30

„ 2500 K „ „ „ 25 krat toliko i. t. d.

Na podoben način kakor poslopja in različno
opravo proti požaru, moremo zavarovati tudi
poljske pridelke proti toči, živino proti boleznim
in nezgodam, blago, ki ga pošljemo drugam z
ladjo ali železnico, imetek proti tatovom in še
umoge druge reči.

Tudi človek more zavarovati sebe ali koga
drugega za kaj različne prigodke v življenju.

11 .  Kolika je zavarovalna premija za zavarovanje
proti toči:

a) Od grozdja v vinogradu do časa, da je potrgano,
ako je zavarovano za 500 K po 3’5 °/o  ?

h)  Od žita na njivi, dokler ni požeto, ako je zavarovano
za 750 K po 1'4 °/o  ?

12 .  Koliko zavarovalnine je plačati od žita v žitnici,
zavarovanega proti ognju za 850 K po 5'8 °/oo  ?

IS. Posestniku, ki je imel grozdje v vinogradu zavaro¬
vano za 840 K, vzame toča 45 tfo  pridelka. Koliko dobi
odškodnine, ako mu zavarovalnica povrne vso prizadeto škodo?

14 . Gospodar ima proti toči zavarovano žito na polju
za 640 K in sicer zrnje za 75 'fo , slamo za 25 °/o  zavarovalnine.

a)  Za koliko je zavarovano zrnje, za koliko slama?

b)  Koliko dobi gospodar odškodnine, ako je zavarovalnica
vsled cenitve priznala, da je toča žito pobila tako, da je
uničeno vse zrnje, slame pa 40 %  ? (Za zrnje toliko, za
kolikor je bilo zavarovano, za slamo 40 °/o  tega, za kolikor
je bila zavarovana.)

c)  Kolika bi bila odškodnina, ako bi bil ostanek zrnja
cenjen 20 %, ostanek slame pa 70 %  vrednosti pred točo ?
(Za zrnje 80^, za slamo 30 ^ tega, za kolikor je bilo
zavarovano zrnje, oziroma slama.)

77

15 .  Od poslopja, zavarovanega za 1200 K, se plačuje na
leto zavarovalnine 9'6 K. Koliko je to?

0(1 1200 K je 1 O/oo . . . 1‘2K; 9'6 K je toliko % 0 , kolikor krat je
1-2 K v 9-(i K.

16 .  Izračuni, koliko %o  je:

a)  Zavarovan znesek 1300 K, premija 11'7 K;

b) „  „ 950 K, „ 11'4 K;

c )  „ „ 1400 K, „ 6'3 K;

d) „  „ 1600 K, „ 5'6 K.

17. Koliko %o  je, ako računimo od vsakih. 1000 K:

a)  5 K, 8 K; b)  1/20 K, 2'50K; c)  40 h, 80 h, 90 h?

18 .  Koliko °/oo  je, ako računimo od vsakih 100 K:

12 h, 35 h, 45 h, 80 h, 4 h, 8 h?

Od 100 K 12 h, od 1000 K 020 K i. t. d.

19. Oče plačuje za svojega sina od dovršenega 3. leta
vsako leto naprej 3'52 °/o  premijo proti temu. da zavarovalnica
za življenje izplača sinu, ko je star 24 let, 4000 K.

a)  Kolika je vsakoletna premija?

h)  Ako sin umrje pred 24. letom, povrne zavarovalnica
vse izplačane premije. Koliko je dobil oče nazaj, ako je
umr l sin, ko je bil star 15 let? (Zavarovanje za doživetje
s povračilom.)

30 .  30 leten mož se zavaruje za 5000 K in plačuje
naprej 2'38 °/o  premijo proti temu, da dobi njegova družina,
ko on umrje (ali pa on sam, če dočaka 85 let), zavaro¬
vano svoto.

a)  Kolika je letna premija?

b)  Koliko je plačal, ako je umrl, ko je bil star 60 let?
(Zavarovanje za smrt.)

31 .  Ako plačuje 26 let star mož 3'09 °/o  letno premijo,
izplača zavarovalnica njemu, če doživi 55 let, če ne, pa
njegovi družini ob njegovi smrti pogojeno vsoto.

Zavarovan je za 10 000 K.

a)  Koliko je plačal, ako je umrl 15 let potem, ko se je
zavaroval?

b)  Koliko bi bil plačal, ako bi bil zavarovano svoto
prejel sam? (Zavarovanje za doživetje in za smrt.)

78

Zavarovanje delavcev za obolenje.

Zavarovanje delavcev za obolenje pri okrajni
bolniški blagajni ima namen, obvarovati delavca
bede, ako zboli in ne more delati.

Kateri delavci morajo biti zavarovani, določa
zakon. Zavarovani morajo biti vsi delavci v
obrtih, ne pa hišni posli, poljedelski in gospodarski
delavci, vendar more pristopiti okrajni bolniški
blagajni vsakdo, ki ni že star 35 let.

Najkasneje 3 dni potem, ko je delavec na¬
stopil službo, ga mora delodajatelj naznaniti pri
okrajni bolniški blagajni.

Ako zavarovanec zboli, ima pravico do
zdravnika in zdravil, ne da bi kaj plačal; ako je
bolan več kot 3 dni, dobivavrhu tega za vsak dan,
počenši z dnem, ko se je začela bolezen, še
bolniško podporo (bolniščino), ki znaša 60 %  v
tistem okraju običajne dnevne mezde.

Običajna dnevna mezda je povprečna mezda
tistega sodnega okraja, v katerem je blagajna.
Običajno mezdo določa od Časa do časa politična
oblast. Bolniščina se izplačuje za vsak teden
nazaj, dokler je zavarovanec bolan, a ne dlje
kot 20 tednov. Ako zavarovanec umre, prispeva
bolniška blagajna za pogrebne stroške vsaj
20 kratni znesek običajne dnevne mezde, a ne
več kot 100 K.

Zavarovalnina redno ne sme presegati 3 °/>
običajne dnevne mezde. •§ zavarovalnine plačuje
zavarovanec, g delodajatelj.

Redno ima biti v vsakem sodnem okraju ena
bolniška blagajna, sme jih pa biti, ako je po¬
trebno, tudi več in tudi več sodnih okrajev more
imeti eno samo skupno okrajno bolniško blagajno.

1. Koliko plačuje gospodar, koliko njegov delavec v
okrajno bolniško blagajno na mesec, ako je običajna dnevna

79

delavcu določena mezda a)  1 K, b)  2‘80K, c)  3’40 K, d)  4 K?
(Mesec 26 dni, ker se nedelje ne štejejo; običajni mesečni zaslužek
n. pr. 3’40 K X 26; od tega zaslužka prispeva gospodar 1 %, delavec 2 %.)

2.  Koliko bolniščine dobiva zavarovanec na dan (teden),
alto je običajna dnevna mezda a)  1‘80 K, b)  2'50 K, c)  3’1G K,
d)  370 K? (N. pr. ako je dnevna mezda i'80 K, je bolniščina na
dan 60% od 1*80 K.)

3.  Kolik je prispevek za pogrebne stroške (pogrebščina),
ako je bila ranjkega običajna dnevna mezda a)  3'10 K,
b)  3'40 K, c) 4 K? (Najmanjša pogrebščina je 20 kratna običajna
dnevna mezda.)

4.  Običajna dnevna mezda blagajničarke je 2 K.

a)  Koliko ima plačevati blagajničarka na mesec v okrajno
bolniško blagajno?

b)  Koliko podpore bi dobivala na dan, ako bi zbolela?

' 5. Koliko bolniščine je prejela natakarica, ki je bila

bolna 45 dni, ako je njena običajna dnevna mezda 1'60K?

6. Krojaški mojster ima v službi 2 pomočnika in vajenca.
Običajna dnevna mezda za pomočnika je 3 K, za vojenca se
računa brana in stanovanje na dan 1 K.

a)  Koliko plačuje na mesec v okrajno bolniško blagajno
vsak pomočnik?

b)  Koliko mojster, ako plačuje za vajenca ves prispevek?

Za delojemalce, ki ne prejemajo zaslužka v

gotovem denarju, plačuje ves prispevek
delo daj atelj.

7. Privatni uradnik se zavaruje prostovoljno pri okrajni
bolniški blagajni. Koliko mora plačati vstopnine, ako je ta
enaka 6 tedenskemu blagajniškemu prispevku in je običajna
dnevna mezda zanj 4K?

Osebe, ki se zavarujejo pri okrajni bolniški
blagajni, ne da bi bile v to pa zakonu zavezane,
morajo plačati vstopnino,  ki  je  vsaj tolika, kakor
6 tedenski blagajniški prispevek.

8. Delavec, čigar običajna dnevna mezda je 1'80 K, je
bil bolan od 19. decembra do 26. februarja.

80

a)  Koliko je prejel bolniščine?

b)  Ako so bila zdravila, ki jih je prejel, 45 K in ako
računi za zdravnika povprečno 1 K na dan, koliko časa bi
moral plačevati prispevek v okrajno bolniško blagajno, da bi
povrnila on in gospodar blagajni vse stroške?

Zavarovanje delavcev za nezgode.

Poseben zakon zahteva, da morajo pri
mnogih podjetjih biti zavarovani podjetniki in
njih uslnžblj enci za nezgode, ki se jim utegnejo
po nesreči primeriti pri delu.

Namen temu zavarovanju je, primerno pre¬
skrbeti ponesrečenca, ako postane vsled nezgode
deloma ali do cela za delo nesposoben, ali če ga
doleti smrt, obvarovati bede bližnje njegove
svoj c e.

Pri zavarovanju delavcev za nezgode so
razdeljena podjetja na 12 nevarnostnih razredov
in nevarnost v vsakem razredu je še natančneje
označena po procentih, ki jih je v vsi b razredih
skupaj 100.  (N.  pr.  v II.  razredu 7., 8., 9., 10., 11. °/o
v lil.  razredu 10., 11., 12., 13.,  14.  %  i.  t.  d.)  1 %  p omenja
najnižjo, 100 %  najvišjo stopnjo nevarnosti za
zdravje in življenje zavarovancev.

Navadno ima več kronovin skupaj eno delavsko
zavarovalnico za nezgode. Za Trst, Primorsko,
Kranjsko in Dalmacijo je zavarovalnica v Trstu,
za Štajersko in Koroško v Gradcu.

Zavarovalnina se računa od zaslužka, ki ga
gospodar-podjetnik izplača delavcu. Za vsakih
100 K delavcu izplačanega zaslužka in vsak ne¬
varnostni procent je plačati določen prispevek,
ki pa ni pri vseh zavarovalnicah enak. Zavaroval¬
nica v Trstu pobira sedaj od vsakih 100K  delavcu
izplačanega zaslužka in za vsak nevarnostni
procent 0'07  K (7  h),  zavarovalnica v Gradcu

81

0’06  K (6  h).  Gospodar-podjetnik plačuje 90 $ (y<j)
zavarovalnine, delavec-uslužbljenec pa’ 10 $ (-jo).

Naj im enitniš e pravice, ki jih imajo elani
delavske zavarovalnice za nezgode so:

1. Zavarovanemu ponesrečencu gre letni
prihodek (renta), ki znaša 60$ zadnjega letnega
zaslužka, ako je in dokler je ponesrečenec za
delo popolnoma nesposoben, največ 50 $ pa, ako
j e i n dokler je ponesrečenec za delo le deloma
sposoben.

2. Ako ponesrečenec vsled nezgode umrje,
prispeva zavarovalnica za pogrebne stroške, a
ne več kot BOK.

3.  Udova, vsled nezgode umrlega ponesrečenca,
(vdovec, ako in dokler si ne more ničesar zaslužiti)
prejema do smrti ali dokler se ne poroči letni
prihodek, ki znaša 20 $, otroci pa do dovršenega
15 leta letni prihodek, ki znaša za vsakega otro¬
ka 15$ zadnjega ponesrečenčevega letnega za¬
služka, vendar vsi upravičenci skupaj ne več
kot 50$ tega zaslužka.

1. Tzračuni zavarovalnino za 100 K izplačanega zaslužka
in 10, 20, 75, 100 nevarnostnih procentov, ako je zavaro¬
valnine za 100 K izplačanega zaslužka in 1 nevarnostni
procent a)  0‘07 K, b)  0'06 K, c)  0‘071K! Za 1% 0 07 K, za
100 o/o 100 krat 0'07 K.

3 .  Koliko zavarovalnine je plačati za 2550 K izplačanega
zaslužka in 35 nevarnostnih procentov, ako je cd vsakih 100K
in 1 nevarnostni procent plačati a)  0'06 K, b)  0‘071K?

Za 100 K in 1 % _0'06 K

„ 2250 K „ 35 o/o. 0'06 K X 22-50 X 35.

B. Delavec je prejemal zadnje leto pred nezgodo 2'20K
(2’60 K) mezde na dan. Izračuni zadnji letni zaslužek!
Leto 300 dni, k< r se nedelje in prazniki ne štejejo.

4 .  Kolika je bila zavarovalnina za delavca, ki ji prejel
v letu mezdo za 285 dni a 2'60 K, ako je bilo plačati od

Črnivec, Računiea za oice ljudske Sole, ]II. (nove), XII. 317. 0

82

vsakih 100 K izplačanega zaslužka 1'75 K? — Koliko te
zavarovalnine je plačal podjetnik, koliko delavec?

5. Na navadni žagi sta v službi 2 žagarja in 1 pomagač.
Vsem 3 je izplačal gospodar celo leto 2088 K. Koliko je bila
zavarovalnina, ako je bilo plačati od vsakih 100 K 3'08 K
(3‘08 °/o ) zavarovalnine?

6. Vozarski podjetnik ima v službi 4 hlapce; enemu
plačuje po 18 K, dragim trem po 15 K na teden.

a)  Kolika je zavarovalnina za celo leto, ako je plačevati
pri podieiu te vrste od vsakih 100 K izplačanega za¬
služka 5'09 K?

b)  Koliko prispeva gospodar (■&), koliko vsak hlapec (to)?

7 .  Delavec, ki služi na dan 2‘50 K, se pri delu ponesreči
in ni več za delo. Kolika je njegova letna renta? (60 %  letnega
zaslužka; leto 300 dni.)

8. Drugi ponesrečenec, ki je še deloma za delo, je
prejemal dnevno 2'85 K mezde. Kolika je njegova letna renta,
ako se mu je pripoznalo 45 °/o  letnega zaslužka?

9 .  Usnjarski pomočnik, ki je služil 3 K na dan, ter
postal vsled nezgode pri svojem delu deloma za delo nesposoben
je dobival 2 meseca 35 %  svojega letnega zaslužka kot od¬
škodnino.

a)  Koliko je prejel?

b)  Do takrat, ko je začel prejemati odškodnino, je bil
plačal vsega skupaj 8'10 K zavarovalnine. Radoveden je bil,
koliko časa bi moral plačevati prispevke, da bi zavarovalnici
povrnil vse, kar je prejel. Koliko let je naračunil? (Mezda še
dalje po 3 K na dan, delavnih dni povprečno 270 na leto,
prispevka 10 %, od vsakih 100 K izplačanega zaslužka je
plačevati 1‘29 K.)

10 . Tovarniški delavec umrje vsled nezgode pri svojem
delu. Vdovi se pripozna 20 °/o  (dosmrtna), 3 otrokom pa
vsakemu 10 %  letna renta (do dovršenega 15 leta) od
moževega oziroma očetovega zadnjega zaslužka. Koliko je
dobivala na mesec vdova, koliko vsak otrok, ako je služil
oče na dan 2'80K?

83

11 . Za tovarniškim delavcem, ki je s svojim zaslužkom
preživljal tudi mater in vsled nezgode pri delu umrl, se je
prignala materi 20 °/o  letna renta. Kolika je bila ta, ako je
sin služil 2‘40 K na dan ?

VIII. Najpotrebnejše o zemljiško-davčnem
katastru in o zemljiški knjigi. Zemljevid.

Da se odmerja pravično zemljiški davek in
v varstvo posestev in pravic, ki se jih drže, so
posestva načrtana in popisana v zemljiško-
davčnem katastru in v zemljiški knjigi.

Za posestnika imenitna dela zemljiško-
davčnega katastra sta katastrska mapa in po¬
sestni list.

Ozemlje vsakega sodnega okraja je razde¬
ljeno n a davčne obči n e in ozemlja davčnih občin
so razdeljena na zemljiške in stavbne celote
(parcele). V katastrski mapi  za poedine davčne
občine so zemljiške parcele natančno načrtane
glede veličine in oblike ter označene glede
obdelovanja (njiva, travnik, vrt, gozd, . . . .) in
zaznamenovane z zaporednini števili (parcelna
števila). Prav tako so načrtane stavbe in stavbni
prostori in zaznamenovani zopet s posebnimi
zaporednimi števili.

Merilo katastrske mape jel: 2880  (katastrsko
merilo).

Primerek katastrske mape je na 84. strani.

Vsako posestvo ima svoj posebni posestni list,
na katerem je razvidno ime in bivališče posest¬
nika. V listu je zaznamenovana vsaka parcela
s številom, ki ga ima v katastrski mapi, pri
zemljiških parcelah je navedeno domače ime
okoliša, kjer je parcela, razred, ki spada vanj po
rodovitnosti (razredov je 8), potem način obdelo-

6 *

84

Primerek katastralne mape.

85

vanja, veličina (v ha, a, ni 1 )  in čisti letni donesek
parcele. Cisti letni donesek j e določen od posebne
komisije in je odvisen od rodovitnosti parcele
"ter je v različnih krajih zelo različen.

Bistvo posestnega lista je razvidno iz našled-
mjega primerka.*)

Zemljiško - davčni kataster je javen in se
hrani za vse davčne občine pri davčnem u r a d it,
kjer plačujejo občine zemljiški davek. Posestnik
more pri svojem davčnem uradu poizvedeti svoje
posestne razmere, ne da bi kaj plačal, proti
plačilu pa tudi dobi posnemek svojega posestva
iz katastrske mape in prepisek posestnega lista.

Zemljiška knjiga  za vse davčne občine sodnega
okraja je v oskrbi dotičnega okrajnega sodišča.

Deli zemljiške knjige so a)  glavna knjiga,
b)  knjiga za pisma in c)  zemljiško-knjižna mapa.

*) Priporočati jo, da si nabavijo zlasti šole na deželi en list katastrske
mape, na katerem je načrtan najbližji okoliš šole. Učenec pride, do pravega
razumevanja katastrske mape le tako, da primerja ozemlje, ki mu je znano
in ga more videti, z njegovim črtežem. List se dobi pri katastralnem mapnem
arhivu za majhen denar. Formular posestnega lista je dobiti za prijazno
besedo pač pri vsakem davčnem uradu.

86

V glavni knjigi so zbrani zemljiško-knjižni
vložki po zaporedni h številih za vsako poedino
davčno občino posebej.

Iz slehernega vložka je razvidno: A.  Katere
in kako obdelane parcele spadajo v vložek in
pravice na tujih zemljiščih, ki se drže te ali one
parcele (n. pr. pravica, pasti živino, voziti po
potih, . . . na parcelah, ki so v drugih vložkih);

B.  kdo je lastnik teh parcel in kje da prebiva;

C.  katera bremena in dolžnosti se drže teh parcel
(n. pr. vknjiženi dolgovi, pravica tujih ljudi
hoditi po vodo, ... dolžnost na delovati pota,,
dajati komu kot, . . .).

Vknjigi za pisma so zbrani po ver j eni prepisi
tistih listin, vsled katerih se je kaj vpisalo v
glavno knjigo (n. pr. da se je kaka parcela pri¬
kupila ali odprodala, vknjižil ali izknjižil kak
dolg, pridobila kaka pravica ali prevzela kaka
dolžnost.

Z emlj iško -knjižna mapa je veren posnetek
katastrske mape.

Zemljiška knjiga je velike vrednosti za la¬
stnika nepremične imovine in za vsakega, ki si
je pridobil kakih pravic do nje. Kar je v zemljiški
knjigi vpisano, je zanesljivo veljavno. Po zakonit
je lastnik posestva le tisti, na katerega je
posestvo zapisano v zemljiški knjigi, vzemljiško
knjigo vpisane terjatve so popolnoma varne, do¬
kler ne presegajo vrednosti posestva. Zlasti je
pomniti, da ima oni, ki je vpisan s svojimi pravi¬
cami poprej, prednost pred onimi, ki so vknjiženi
z a n j i m.

Zemljiška knjiga je javna knjiga. Vpričo
z emlj iško-knjižne ga uradnika jo , sme vsakdo
pregledovati in jemati iz nje prepise in izpiske.

87

1. Kako dolg je pot po ravnem v resnici, ako je nje¬
gova dolžina v katastrski mapi 12 cm  5 mm ?

i mm  v katastrski mapi predstavlja 2880 mm,—  2'88 m  v resnici i. t. d.

2. Na katastrski mapi je meja ob gozdu dolga 75 mm.
Kako dolga je v resnici?

3. Pri pravokotni parceli je ena stranica v katastrski
mapi dolga 25 mm,  druga 12 mm.  Koliko meri parcela (na m~)  ?

4 .  Stavbna parcela ima na katastrski mapi obliko
trapeza, vzporednici sta 10 mm  in 12 mm,  njuna razdalja
18 mm.  Na tej parceli stojita 2 poslopji pravokotne oblike;
stranici enega pravokotnika sta 6 mm  in 3'5 mm,  drugega
9 mm  in 4 mm. a)  Koliko prostora pokrivata poslopji ?
b)  Koliko je prostega dvorišča?

5 .  Vposestnem listu je odmerjenega čistega doneska:

a)  Kolik je čisti donesek posestva?

b)  Koliko je cenjen čisti donesek za 1 ha  v a)  do f)
navedene obdelane zemlje?

c)  Koliko zemljiškega davka je odmerjenega na leto od
tek zemljišč, ako je sedaj zemljiški davek 22'7 °/o  čistega
doneska ?

(>. Koliko čistega doneska je od 2 ha  70 a  njiv, ako je
cenjen čisti donesek za 1 ha  17'38K?

7.  Izračuni čisti donesek za 4 ha  20 a  gozda, ako je
čisti donesek od 1 ha  cenjen 1'74K!

8. Sosed ponuja sosedu za parzelo 350 K ali pa za
m 3  32 h. Sosed lastnik gre v davčni urad pogledat v posestni
list in vidi, da meri parcela 12 a  50 m 3 . Ali bo prodal parcelo
črez ali na to 3 ?

9 .  Dva kmeta imata vsak eno njivo, ki sta jima za
obdelovanje od rok. Ako bi njivi zamenjala, bi bilo obema

88

bolj prav. Prvi zahteva za a  svoje njive 30 K. drugi za a
svoje 28 K. Iz posestnih listov posnameta, da meri njiva prvega
54'8 a , dragega 60’75 a.  Kateri bo pridal in koliko, ako
zamenjata njivi?

10.  Kmet zapisuje, koliko pšenice pridela na eni svojih
njiv. Eno leto je pridelal 13‘5 hi,  drugo 12 hi,  tretje 14 hi.  Iz
posestnega lista razvidi, da meri njiva 65 a  80 m 2 . Koliko
pridelka je računiti povprek na 1 ha  njive?

11. Tri leta zaporedoma je nakosil gospodar na travniku
72 q,  84 q  in 60 q  mrve. Koliko je nakosil poprečno na 1 ha
tega travnika, ako je po posestnem listu travnika 1 ha  50 a
60 m 2  ?

12 .  Keki o ponuja travnik na prodaj za 1200 K. Kupec
razvidi iz posestnega lista pri davčnem uradu, da je čisti
letni donesek travnika 64’25 K. Ali kaže kupiti travnik za
1200 K, ako računa, da je travnik vreden vsaj 20 krat toliko,
kolikor je čistega doneska?

IB. Izračuni iz lista ali primerka katastrske mape veli¬
čino nekaterih njiv, ki imajo obliko, da jim moreš najti
ploščino in določi, koliko semena je treba za nje, ako se poseje
na 1 ha a)  pšenice 2 do 3 KI, h)  rži 1*8 do 3 hi, c)  ječmena
2 do 3'2 hi, d)  ovsa 3 do 4 hi, e)  turščice 20 do 40 l, f)  ajde
1 do 1'5 hi, g)  prosa 30 do 40 l.

Razdalje med posameznimi kraji, doLžine
cest, železnic, voda i. t. d. so na zemljevidih
načrtane v zmanjšanem merilu, ki je načrtano in
napisano na zemljevidu.

Merilo  n. pr.  1:130000 pomeni, da odgovarja
dolžini lw na zemljevidu, dolžina  130000™ v
resnici.

I. Koliko m {km  in m) dolžine odgovarja a)  1 dm,
h)  1 cm, c)  1 mm,  dolžine na zemljevidu? Merilo 1:130 000.

S katerim številom moraš pomnožiti razdaljo
z zemljevida, da dobiš razdaljo, kolikršna je v
resnici?

89

Naredi naslednje račune za zemljevid, čigar merilo je
1:130 000. *)

2 .  Kako daleč sta v resnici narazen 2 točki (zračna
razdalja), ako je premočrtna razdalja med njima na zemljevidu
a)  4 cm, b)  15 cm, c)  25 mm, d)  1 dm  5 cm?

3 .  Izmeri na zemljevidu premočrtne razdalje nekaterih,
krajev od šole in izračuni, kako daleč so kraji od šole
(zračne razdalje)!

4 .  Izračuni z zemljevida, kolike so zračne razdalje
med nekaterimi večjimi kraji na Kranjskem!

■ 5 . Železnica (ki teče večinoma po ravnem svetu) je
dolga na zemljevidu 554mm.. Kako dolga je v resnici?

6.  Cesta (po ravnem) med krajema A  in B  je na zem¬
ljevidu dolga 2 cm. Kolika je njena prava dolžina?

Železnice, ceste, vode niso premočrtne. Da
jim izmeriš z zemljevida dolžino, razdeli jih v
kosce, ki so približno premočrtni ter prenesi
kosec za koscem na premo črto in izmeri doblj eno
daljico!

7.  Izračuni, kako daleč je po cesti do nekaterih krajev
blizu šole! — Rezultat ni točen, če vodi cesta črez
klance navzgor in navzdol. Dolžina ceste je
daljša nego izračunana.

8. Izmeri dolžino toka kake vode na zemljevidu in
izračuni, kako dolg je tok v resnici!

9 . Kako dolge je na zemljevidu načrtati razdalje, ki
merijo v resnici a)  650 m, h)  1 km  950 m, c) 2 km  600 m?

S katerim številom moraš razdeliti razdaljo
v resnici, da dobiš razdaljo na zemljevidu, ki
predstavlja resnično razdaljo?

10 . Triglav, izmerjen od morske gladine, je visok 2863 m.
Kako daleč bi segal Triglav od šole na zemljevidu, ako bi

*) V merilu 1 :130 000 je načrtan Orožnov stenski zemljevid vojvodine
Kranjske, ki je v rabi na naših ljudskih šolah.

90

za poravnali po tleli? Določi znan kraj v obližju šole, do
katerega bi segal vrb!

Dolžina poravnanega Triglava na zemljevidu 2863 m : 130 000 =
0'022 m  = 22 mm.  Poišči kraj, ki je na zemljevidu od šole 22 mm !

11 .  Mont Everest, naj višja gora na svetu, se dviga nad
morjem 8840 m visoko. Določi znan kraj v obližju šole, do
katerega bi segal vrb Mont Everesta, ako bi ga poravnali
od šole po tleb?

12 . Naša vojaška puška meče do 5500 korakov daleč.
Koliko je to m ako je 1 korak 75 cm? — Poišči na zemljevidu
kak kraj, do katerega bi mogel ustreliti s puško?

13 .  Kro gla iz našega poljskega topa potrebuje za 1000 m
streljaja 2‘5 sekunde, za 7000 m  streljaja 29 sekund, a)  Iz¬
računi za ta dva streljaja, kaj dospe poprej na mesto, krogla
ali pok (pok preleti v 1 sekundi 340m)! b)  Poišči kraja, ki
sta od šole oddaljena 1000 m in 7000 m !

14 .  Na vojnih brodovih imajo tope, ki mečejo krogle
32 km  daleč. Določi kraj, do katerega bi se moglo ustreliti
s takim topom od šole!

15 .  Našo zemljo, ki ima v premeru približno 13 000 km,
si hočemo misliti upodobljeno z globom, čigar polomer je 1 m.

Naredite za ta glob naslednje račune:

a)  Kako visoko bi morali narediti na globu najvišjo
goro, ki je približno 9000m visoka?

6500 km  v resnici je na globu \ m,

\ km  „ „ „ „ i 000 mm : 6500 ==...,

9000 m — 9 km je ... i. t.  d.

Premislite, jeli izpremene gorovja lice zemlji toliko, da
ne bi mogli reči, da je še vendar lepo okrogla?

b)  Kako visoko nad globovim površjem bi si morali
misliti najvišje oblake, ki plavajo nad zemljo do 80 km
visoko ?

c)  Kako debelo bi si morali misliti ozračje okoli globa,
ako sega ozračje na zemlji 400 km  nad zemeljsko površje?

d)  Kako globoka si moramo misliti na globu dna velikih
morij (včlikega, atlantskega in indijskega oceana), ako so ta
morja približno 4000 m globoka?

91

IX. Nekaj o davkih.

Zemljiški (ginntni) davek je plačevati od vseh
zemljišč, od katerih more imeti posestnik, če jih
obdeluje, kako korist. To so njive, travniki, vrti,
vinogradi, pašniki, planine in gozdi. Od jezer,
močvirij in ribnikov se navadno ne plačnje zem¬
ljiškega davka. Tega davka prosta je pusta zem¬
lja, ki ni za obdelovan j e, javna peš in vozna pota,
struge rek in potokov, svet, ki na njem stoje pos¬
lopja, dvorišča.

Od čistega katastrskega doneska, ki je
vpisan v posestnem listu, je odmerjenih na leto
22'7^  zemljiškega davka.

1. Koliko zemljiškega davka je odmerjenega na leto
posestniku, ki ima v posestnem listu zaznamenovanega čistega
katastrskega doneska 25CT60 K ?

2 .  Kmet ima na leto odmerjenega zemljiškega davka
78’50 K. Koliko ima odmerjenega davka, ako prikupi gozdno
parcelo, ki ima čistega katastrskega doneska 8'20K?

Zemljiški davek, ki se v resnici plačuje, je
od odmerjenega davka po zakonu za 15^ nižji,
tako da se plačuje le 85^ odmerjenega davka
(15#  popust zemljiškega davka).

3. Izračuni, koliko davka plačujeta prav za prav po¬
sestnika v nalogah 1. in 2.!

4 .  Koliko manj zemljiškega davka plačuje na leto po¬
sestnik, ki je odprodal od svojega posestva njivo, ki ima v
posestnem listu zaznamenovanih 24 K čistega katastrskega
doneska?

5. Dva gospodarja kupita travnik, ki meri 1 ha  25’6 a
in ima 27'50 K katastrskega čistega doneska, a)  Kako jima
bodo odmerili zemljiški davek, ako vzame eden 50’5 a,  drugi
ostanek travnika? h)  Koliko zemljiškega davka ima plačevati
vsak od svojega dela (popustek 15#)?

92

Od gospodarskih poslopij (hlevov, svinjakov,
podov, . . .) se ne plačuje nič davka, pač pa od
stanovanj v hiši.

Od stanovanj, bi so v najemu, plačuje gos¬
podar hišno-najemninski davek.

Hišno - najemninski davek  se odmerja v $ od
najemnine, zmanjšane za stroške, ki jihimahišni
posestnik, da vzdržuje hišo v dobrem stanju.
Koliko %  najemnine se odšteje za vzdrževanje
hiše in koliko %  tega ostanka je računati za
hišno-najemninski davek, določa zakon in je raz¬
vidno iz davčne knjižice.

Hišno-najemninski davek plačujejo vsi hišni
posestniki v krajih, kjer je vsaj polovica hiš in
tudi vsaj polovica vseh stanic v najemu (n. pr. v
mestih). Plačuje ga pa tudi kjer koli vsak hišni
posestnik, ki ima vse ali nekatere stanovanjske
prostore svoje hiše v najemu.

Od hiše, v kateri stanuje le gospodar s svojo
družino, je plačevati hišno-razredni davek. Hišno-
razredni davek  je odmerjen po številu stanic, ki so
v hiši. Od ene stanice je hišno-razrednega davka
3 K, od dveh stanic 3'40  K,  od treh 4'20  K,  od štirih
9"80K,  od petih 11 K i. t. d.

Od prostorov, ki niso za stanovanje (klet,
podstreha, drvarnica, . . .) ni nikakršnega davka.

Od odmerjenega hišno - naj emninskega in
hišno-razrednega davka je sedaj 12’5^  popusta.

6. Izračuni hišno-najemninski davek: najemnine 640 K
na leto, odbitka za vzdrževanje hiše 30^ najemnine, hišno-
najemninskega davka 20 %  od ostanka (popusta od odmerjenega
davka 12’6^).

t °/ 0  najemnine 6'40 K, 30% najemnine 192 K, odmerjenega davka
20% od 640 K — 192 K, od tega davka popusta 12’5%, . . .

7. Hišni gospodar dobiva na leto najemnine  720K;
najemnina za stanovanje, kjer prebiva sam s svojo družino,
se računa 350 K. Kolik je hišno-najemninski davek, ako mora

93

gospodar plačevati davek tudi od najemnine za svoje stano¬
vanje? (Odbitka za vzdrževanje hiše 30$, hišno-najemninskega
davka 20$, popusta 12*5 $.)

Za deželne, okrajne in občinske potrebščine
(izdatkizaupravo, šole, zdravstvo, reveže, ceste,..)
se pobirajo ob enem z državnim zemljiškim, hišno-
najemninskim in hiš no- raz rednim davkom doklade,
ki so v poedinih deželah in v isti deželi v posa¬
meznih okrajih in občinah različne. Doklade se
določajo od odmerjenega (ne od znižanega) zem¬
ljiškega, hišno-najemninskega in hišno - razred¬
nega davka.

8. Koliko zemljiškega davka je plačevati od posestva,
čigar čisti katastrski donesek je 450'70 K, ako je vseh doklad
(deželnih, okrajnih in občinskih) 95’4$ ? (15$ popusta le pri
državnem zemljiškem davku, 95'4$ doklad je računiti od
odmerjenega ne od znižanega zemljiškega davka.)

9 .  Izračuni, koliko je plačevati na leto hišno razrednega
davka od hiše s 3 stanicami, ako je vseh doklad 85'6$ !
(Hišno-razredni davek pri hiši s 3 stanicami 4‘20 K, popust
12'5$, doklade od 4*20 K.)

10 .  Posestvo ima 52CV40 K čistega katastrskega dohodka
in hišo s 4 stanicami. Izračuni, koliko davka plačuje posestnik,
ki stanuje s svojo družino sam v hiši, ako je vseh doklad
64'5$. (Za 4 stanice je odmerjenega hišno-razrednega davka
9'80 K.)

11 .  Gospodar ceni vrednost svoje hiše 20 000 K. Po
koliko $ se mu obrestuje glavnica, ako dobiva od vse hiše
najemnine 1400 K in ga v resnici stanejo hišni popravki in
zavarovalnina na leto 200 K? (Za vzdrževanje 30$, hišno-
najemninskega davka 20$ s 12*5$ popusta, doklad 75$.)

Komur je cenilna komisija prisodila več
nego  1600K letnega dohodka, mora plačevati
osebno-doliodninski davek, ne gledčna to ali že plačuje

kak drugi davek ali ne.

Zakon določa letni osebno*dohodninski davek od letnih dohodkov po
stopnjah. N. pr.

94

1. stopnja: nad 1600 K do vštetih 1700 Ii je os. doh. davka 13'60 K

i. t. d.

12 .  Izračuni koliko °/o  (na 2 dec.) od svojih dohodkov
plačujejo tega davka osebe, ki imajo letnih dohodkov 1700 K,
1800 K, 1900K, 2000 K!

13 .  Koliko °/o  od svojih dohodkov plačuje tega davka
oseba,

a)  ki ima letnih dohodkov 3000 K in osebno-dohodninskega
davka 3670 K?

b)  ki ima letnih dohodkov 6000 K in osebno-dohodninskega
davka 112'50 K?

14 .  Koliko (h, K in h) plačujejo tedaj osebe v nal. 12.
in 13. od vsakih 100 K svojih dohodkov?

X. O človeških živilih.

Zrak je človeku neobkodno potrebno živilo.

Zrak je poglavitno zmes iz dveh plinov, iz
dušika in kisika. V 100 l  zraka je na debelo 80?
dušika in 20? kisika (80^ prostora izpolnjuje
dušik, 20^ kisik). Dihanju in g or en ju služi kisik;
ogenj ugasne, ako nedostaja kisika in človek in
žival se zaduši, ako ne prihaja v pljuča kisik.

Zelo važno je, da ohranimo v prostorih, kjer
prebivamo, zrak čist, da ne vdihavamo poleg
kisika še tvarin, ki kvarijo zdravje.

1. a)  Koliko l (hi)  kisika in koliko ? (hi)  dušika je v
1 m , 3  zraka ?

b)  Koliko m 3  (hi)  kisika in koliko m s  (hi)  dušika je v
šolski sobi, ki je 9 m dolga, 6 m široka in 4 m  visoka?

c)  Koliko m 3  (id)  kisika in kol lco m 3  (hi)  dušika je v
vaši šolski sobi?

95

2. a)  Koliko telita zrak v šolski sobi, ki je 8'5 m
dolga, 5‘6 m široka in 3'5 m  visoka, ako telita 1 m 3  zraka
1*3 kg?

b) Koliko tehta zrak v vaši šolski sohi?

3. Odrasel človek dobi v pljuča z vsakim vdihom do
0'5 l  zraka. Kolibo !  zraka vdiha odrasel človek a) v  1 uri,
b)  v 1 dnevu, ako dahne na minuto poprečno 16 krat?

4. Vsak izdih odvede pri odraslem človeku iz pljuč do
0'5 l  dušika, kisika, vodnih par in ogljikovega dvokisa in sicer
ves vdihan dušik t. j. 80 °/o  (prostorskih), 14 °/o  kisika, vodnih
par in ogljikovega dvokisa 6$.

a)  Koliko l  kisika porabi odrasel človek v 1 uri, v 1
dnevu ?

b)  Koliko l  vodnih par in ogljikovega dvokisa izdiše v
1 uri, v 1 dnevu?

5. a)  V šolski sohi, ki je dolga 9 m, široka 6 m in
visoka 4m je 50 učencev. Koliko m 3  zraka pride na 1 učenca?
(Prostora, ki ga zasegajo učenci in predmeti v šoli ne
upoštevamo.)

b)  V 1 uri izsope 1 učenec poprečno 12 1  ogljikovega
dvokisa; koliko l  50 učencev?

c)  Koliko l  ogljikovega dvokisa je v 1 m 3  zraka te šolske
sobe, ako so učenci v šoli 1 uro?

Zrak ni več zdrav, ako se nabere na 1 m 3  zraka 1'5—2 l
ogljikovega dvokisa. — Ali je zrak v šolski sobi še zdrav,
ko so bili učenci v sobi le 1 uro?

d)  Ako so okna in vrata zaprta, se vendar zrači soba
sama ob sebi pri režah in razpokah tako, da se izmeni ne¬
kako \  zraka. — Ali je zrak še zdrav, ako so učenci 1 uro
v šoli in je po režah in razpokah pri oknih in vratih odšlo
iz sobe Z' zrakom vred tudi {■ izdihanega ogljikovega dvokisa?

0. Naredite ta račun za svojo šolsko soho! (Prostornina
v celih m 3 .)

7. V sobi, ki je dolga 6 m, široka 5 m, visoka 4 m, spe
oče, mati in čvetero otrok 8 ur.

a)  Izračuni, koliko ogljikovega dvokisa je v 1 m 3  zraka,
ako izdiše odrasel človek na uro 15 l,  otrok poprečno 12 l

96

ogljikovega dvokisa. Presodi kakšen zrak je v sobi zjutraj!
(Prostora, ki ga zasegajo ljudje in sobna oprava ne upoštevamo.)

b)  Naredi tudi račun, ako ostaja v sobi le § izdihanega
ogljikovega dvokisa!

človeško telo potrebuje hrane, da se more
razviti in ohraniti; hrana daje telesu toploto in
sile za različna opravila in dela. Od snovi, ki jih
uživamo v hrani, so najimenitnejše beljakovina,

97

tolšča in škrob n in a. Beljakovina ima svoje ime
od beljaka v ptičjih jajcih, kjer se nahaja v
precej izdatni množini, tolšče je mnogo v maslu,
slanini, salu in mesu ter v različnih oljih, škrob-
nine je največ v žitih in krompirju. V mesni hrani
jedo mala le beljakovina in tolšča, v mleku in
različnih mlečnih izdelkih ter v rastlinski hrani
beljakovina, tolšča in škrobnina. Koliko vsak-
terega teh hranil je v najimenitnejših živilih, je
razvidno iz razpredelnice.

8 . Citaj iz razpredelnice, koliko g  beljakovine, tolšče
in škrobnine je v 1 kg  navedenih živil!

V 100 govedine je 21 g  beljakovine, v 1000 g  govedine je 210 <7
beljakovine i. t. d.

9 .  Koliko hranilnih snovi (beljakovine, tolšče, škrobnine)
použije na dan človek v kruhu, ki poje na dan a)  75 dkg
pšeničnega, b) dkg  rženega  kruha?

10 .  Koliko beljakovine in koliko tolšče je v jajcu, ki
tehta (brez lupine) 50 9?

11 .  Izračuni množino hranilnih snovi vi kg  krompirja,
ki je zabeljen z 8 dkg  slanine!

13. Koliko hranilnih snovi ima v sebi močnik iz \ kg  bele
moke, ako so v njem usukana 3 jajca a 50 g  in je zabeljen
s 6 dkg  slanine ?

13 .  Koliko hranilnih snovi ima v sebi močnik iz -g- kg  bele
moke, ako je v njem \ i {— \ kg)  mleka in 1 jajce (50 g)7

Iz mnogih poizkusov so dognali veščaki, da
morajo biti v hrani dnevni obroki imenovanih
hranil približno in poprečno sledeči: Za otroka
od 2 —5 let beljakovine 30 < 7 , tolšče 15 g,  škrobnine
130$r;  za otroka od 5 — 10  let vsake teh snovi
2 krat toliko, za otroke od 10—14  let in za odrasle
ženske osebe 3krat, za odrasle moške 4krat
toliko.

14 .  Koliko beljakovine, tolšče in škrobnine potrebuje na
dan a)  otrok od 5 — 10 let; b).  otrok od 10 — 14 let ali
odrasla ženska; c)  odrasel moški?

Črnivec, Računica za obče ljudske šole. III. (nova). XII. 317. i

98

15.  Koliko krompirja bi moral pojesti na dan odrasel
moški, da bi použil zadostno množino beljakovine?

16.  Koliko tolšče in koliko škrobnine bi ponžil človek,
ki bi pojedel v prejšnji nalogi izračunano množino krompirja?
— Ali bi mogel dalje časa živeti od samega krompirja?

17. Naredi podobna računa a)  za meso; h)  za grak!

18.  Presodi izdatnost prehranitve 3 leta starega otroka,
ako je bila hrana, ki jo je dobil otrok 1 dan, napravljena
iz § l  (= •§• kg)  mleka, 5 dkg  sladkorja in 10 dkg  bele moke!

19. V obitelji, ki ima 2 odrasla moška, dvoje otrok od
10 — 14 let in 1 odraslo žensko, se je porabilo 1 dan: f kg
govejega mesa, 1^ / mleka, 5 jajc (a poprečno 50 r/ brez lupine),
3 kg  belega kruha, l  bele moke, i kg  krompirja, 15 dkg  slad¬
korja in 15 dkg  slanine. Ali je bila prehranitev obitelji ta
dan zadostna?

30. Presodi izdatnost kosila (-1 dnevnega obroka hranilnih
snovi) za 1 odraslega moškega in 2 odrasli ženski: l-J -1  mleka
in \ kg  rženega kruha, \ kg  fižola v stročevji in £- kg  krom¬
pirja, zabeljenega s 5 dkg  slanine!

31.  Presodi, kaj je draže, sladkor ali svinjska mast, ako
stane 1 kg  sladkorja 1 K, 1 kg  svinjske masti 2 K in zaleže
2 g  škrobnine toliko, kakor 1 g  tolšče!

33. V avstro-ogrski monarhiji se izvari na leto približno
iz 63 300 000 q  ječmena 22 600 000 hi  (= q)  piva.

a)  Koliko q  ječmena se porabi (na debelo) za 1 hi  piva?

h)  Ako je v ječmenu (približno) 11 °/o  beljakovine, 2 %

tolšče in 65^ škrobnine, v pivu pa 0'7^ beljakovine, 5^
škrobnine in 0^ tolšče, koliko kg  imenovanih hranil je manj
v 1 hi  piva nego v ječmenu, iz katerega seje izvarilo to pivo?

33. a)  Koliko l  (= kg)  piva bi moral izpiti na dan
odrasel moški, da bi použil v pivu toliko beljakovine, kolikor
je potrebuje na dan (120 g)  ?

b)  Koliko bi veljalo to pivo, ako je l  po 48h?

c)  Koliko kg  bele moke a, 34 h, ali koliko jajc a 6 h,
ali koliko lepih piščancev a 1*60 K bi si mogel kupiti za ta
denar ?

99

24. Koliko alkohola je a)  v 1 l  vina, b)  v 1 / vinskega
mošta, c)  v 1 l  piva, d)  v 1 1  jabolčnika, e) v 11  žganja, ako
računamo poprečno v vinu 8 °/o  , v moštu 3 Yo , v pivu 4 ^,
v jabolčniku 3^, v žganju 30 °/o  alkohola?

25. Koliko alkohola popije na leto človek, ki pije na
dan ali a)  1/ vina (8 °/o  alkohola), ali b) 21  piva (4 °/o  alko¬
hola), ali \ 1  žganja (30 °/o  alkohola)?

26. Vaški kovač zasluži povprečno po 5 K na dan, ako
dela po 9 ur.

Mož pa potroši za pijačo poprek delavne dni po 40 h,
ob nedeljah in praznikih po 2  K. Vsaj 12krat na leto ne
dela dan po prazniku ali nedelji nič, ker je od pijače bolan,
sicer pa zamudi dan po prazniku ali nedelji najmanj 2  uri dela.

a)  Koliko izda na leto za pijačo?

b)  Koliko izgubi zaslužka na leto, ako računamo 300
delavnikov ter 65 nedelj in praznikov?

c)  Koliko je zavrgel le na glavnici, ne računajoč obresti,
ako že živi tako 10 let?

27. a)  Od 348 zavoljo uboj a kaznovanih osebje bilo 220 pijancev;

Koliko °/o  pijancev je med zločinci, naštetimi v a), b),

28. Od 1084 opazovanih telesnih poškodb se jih je dogo¬
dilo v nedeljo 502, v ponedeljek 182, v vtorek 95, v sredo 67,
v četrtek 62, v petek 82, v soboto 94; koliko %  vsak poedini
dan v tednu? Zakaj pač tako?

26. Od 1013 opazovanih telesnih poškodb se jih je dogo¬
dilo v gostilnah 742, v stanovanjih 86, na cestah 98, v de¬
lavnicah 87. Koliko %  na vsakem izmed poedinih naštetih
mest? Presodi, kje je nevarnost za telesne poškodbe največja?
Zakaj je pač v gostilnah toliko telesnih poškodb?

30. V obče umrje od ljudi, starih 20—30 let, ki obolč
za pljučnico, 7‘1 °/o , od pijancev pa 66'6 %. Kolikokrat večje
je število za pljučnico umrlih pijancev?

b) „  898 „ ropa „

c)  „10333 „ tatvine „

d)  „ 804 „ požiganja „

c)  in d)  ?

7 *

100

31.  Leta 1897. je bilo v avstrijske noriščnice sprejetih
599 moških in 62 ženskih alkoholikov, leta 1905. pa 1018
moških in 144 ženskih. Za koliko °/o  je naraslo število moških,
za koliko ženskih alkoholikov v tem Sasu v noriščnicah ?

32. Od 1000 slaboumnih otrok je imelo 471 otrok očete
pijance, 84 matere pijanke, 65 očete pijance in matere pijanke.
Koliko °/o  slaboumnih otrok je imelo starše pijance?

XI. Računi iz gospodinjstva.

1. Gospodinja kupi BO m dolgo trobo kotonine a 60 h in
40 m  dolgo trobo platna a 2'05 K. Koliko plača za obe trobi,
ako dobi 8 \°/o  popusta, ker plača takoj ?

2.  Koliko stane a)  0‘60 m sukna za telovnik, b)  1’25 to
sukna za hlače, c)  l’80m sukna za suknjo, ako je blago m
po 6'40 K ?

3. Za koliko °/o  ceneji je m sukna v ostanku, ki meri
B’20 m  in stane 25 K, ako je bilo sukno v kosu m  po 8'50K?

4.  Deklica potrebuje za obleko 4 m  blaga, ako je
široko 1'5 to.  Koliko m  blaga mora vzeti, ako je široko
a)  1 m, b)  f m ?

5.  Gospa potrebuje za obleko 10 m  po f m širokega
blaga. Koliko blaga mora vzeti, ako je široko 1'50 m?

6. Mati so izračunili, da bi bilo treba za srajce 21 to
platna, ako je široko 1 m.  Koliko to  platna morajo kupiti, ako
je široko l'20m?

7. Cela ženska obleka je stala 36 K. Pridatki in delo je
bilo 13‘50 K. To čem je računati 1 m  blaga, ako ga je
šlo v obleko 9 m?

8. Za moško srajco je treba 3'25 to  šifona. Koliko to
šifona je treba za 12 srajc? — Koliko stanejo srajce, ako je
sifon to  po 1'10K in je plačati šivilji od srajce 1K?

9. Za moške svitice (spodnje hlače) se računa 2’5 to
blaga a 90 h. Koliko stane \  ducata svitic, ako je plačati za
delo od svitic 50 h ?

101

10. Koliko ženskih srajc se da urezati iz 40 m  dolge
trobe blaga, ako se računa za 1 srajco 8'4 m  blaga? —
Koliko stanejo srajce, ako je m po 80 h in računa šivilja od
srajce 90 h?

11.  Koliko stane 1 ducat ženskih svitic (spodnjih hlač),
ako se računa za 1 svitice 1'75 m blaga a 1*10 K in za delo
od svitic 50 h ?

12 .  Mati dado napraviti doma sebi in svoji hčeri 1 ducat
srajc. V 1 srajco gre 2'50m platna a 150K; osivi, konec
in gumbi stanejo pri 1 srajci 60 h; šivilja naredi na dan
8 srajce in dobi dnine 1*80 K ter hrano, ki je vredna 1*20 K.

a) Koliko stanejo srajce? b)  Po čem je ena? c)  Koliko
bi mati prihranili, ako bi s hčerjo naredili srajce sami?

13. a)  Koliko stane 6 parov nogavic, kijih spleteš sama,
ako se porabi za 1 par -g kg  volne a 9*60 K? h)  Koliko pri¬
hraniš, ako je 6 parov kupilnih nogavic 9 K in nosiš 6 parov
nogavic, ki si jih naredila sama, toliko časa, kakor 8 parov,
ki si jih kupila v prodajalni?

14.  Iz 3 kg  moke se izpeče povprečno in približno

4 kg  kruha.

a)  Koliko kruha je iz 1 kg  moke?

b)  Koliko moke je vzeti za 1 kg  kruha?

c)  Koliko kg  moke mora vzeti gospodinja, ki peče vsakih

5 dni lkrat za 4 odrasle osebe in za 4 otroke, ako računa
poprečno za odraslega človeka na dan 70 dkg,  za otroka
30 dkg  kruha?

15. Gospodinja izpeče doma na teden 14 kg  kruha
namesto da bi ga kupila kg  po 40 h. Koliko prihrani na
teden, ako je moka a kg  po 34 h in ako računa za delo,
kurjavo in kvas pri vsaki peki 1K?

16.  Koliko ima pekar pri kruhu iz 100 kg  moke, ako
stane njega kruh, ki ga naredi iz 1 kg  moke, 34 h in prodaja
kruh a kg  po 40 h ?

17. Koliko kruha použije na teden odrasli moški, ako
se računa zanj povprečno 75 dkg  ? a)  Koliko otrok od
2—5 let, b)  otrok od 5 — 10 let, c)  otrok od 10—14 let ali

102

odrasla ženska, ako se računa za prvega -j, za dragega
za tretjega f toliko, kakor za odraslega moškega?

18 . Kuharica zahteva pri mesarju 11 kg  mesa a 1'60K.
Koliko plača več za meso, ako odreže mesar 20 dkg  več
nego je zahtevala?

10 . Goveje, sirovo meso se ukuha za IB %  svoje teže.
Koliko kuhanega mesa pride na 1 osebo, ako se kuha za
5 oseb 1 kg  sirovega mesa? — Koliko kg  mesa se mora
dejati kuhati, da dobi vsaka od 5 oseb \kg  kuhanega mesa?

20 .  Goveje sirovo meso se upeče za 20 %  svoje teže.
Koliko pečenega mesa da 5 kg  sirovega mesa?

21 .  Koliko dkg  pražene kave se dobi iz 1 kg  sirove
kave, ako izgubi kava pri praženju 20 %  svoje teže. Koliko
stane 1 kg  pražene kave, ako je sirova kg  po 3‘60K?

22 .  Gospodinja kuba 4krat na teden goveje meso, vsa-
kikrat po f kg.  Koliko je to mesa vse leto? Koliko je
računati za meso vse leto, ako je kg  po 1'60K?

28. V obitelji svetijo z dvema svetiljkama. Sobna
svetiljka gori 14 ur, ako se nalije vanjo \  Z petroleja,
kuhinjska pa 10 ur, ako je v njej \  Z petroleja. Meseca
novembra, decembra in januarja gori sobna svetiljka poprečno
po 5, kuhinjska po 4-g- ure na dan. a)  Koliko / petroleja se
porabi približno meseca novembra, decembra in januarja?
h)  Koliko stane petrolej, ako je Z po 40 h?

24 .  Krava daje 300 dni v letu vsak dan povprek (j Z
mleka. Koliko je vredno mleko, ako se računa Z po 16 h ?

25 .  Kravje mleko daje poprečno 3‘25 °/o  svoje teže
sirovega masla. Koliko Z (= kg)  mleka je treba za 1 kg  masla?

26. Kmetica more prodajati mleko izpod krave Z po 18 h,
smetano Z po 80 h in posneto mleko Z po 8 h.

a)  Kaj je bolje, ali prodajati mleko, ali smetano in
posneto mleko, ako da 30 Z mleka izpod krave 3 Z smetane in
27 Z posnetega mleka?

b)  Ali se izplača delati iz smetane sirovo maslo, ako se
more smetana prodati Z po 80 h in se naredi iz 3 Z smetane
1 kg  sirovega masla a 2’60 K ?

103

27.  Kako se izplača delati sirovo maslo, ako se računa
17 mleka 18 h, 17 posnetega mleka 8 h, 17 pinjenega mle¬
ka 4 h, 1 kg  sirovega masla 2'60 K in da 100 7 mleka
88 7 posnetega, 8'6 7 pinjenega mleka ter 3*4 kg  sirovega masla?

28. Ali se izplača delati iz sirovega masla kuhano maslo,
ako se naredi iz 5 kg  sirovega masla 4 kg  kuhanega masla in
se more prodati 1 kg  sirovega masla za 2’60 K, kuhanega pa
za 3 K? — Koliko bi morale hiti najmanj vredne tropine, da
hi se račun izšel gladko?

29.  Kokoš znese na leto kakih 120 jajc. Koliko se
priredi na leto pri 1 kokoši, ako je 1 jajce poprečno
vredno 5 h in ako pozoblje kokoš razen tega, kar pobere
okoli hiše, še 15 kg  žita a 18 h in 8 kg  krompirja a 5 h ter
se proda 1 leto potem, ko je začela nesti jajca, za 1'20K
draže?

30.  Klavna teža dobro pitanega prašiča je 76 — 83 °/o  nje¬
gove žive vage, od tega je slanine same 40 — 45 °/o , slanine in
vse druge tolšče 50—54 %.  Izračuni a)  koliko klavne teže,
b)  koliko slanine in c)  koliko tolšče skupaj je približno
pričakovati od prašiča, M tehta živ 180 kg !

31.  Gospodinja porabi za zabelo in druge domače potrebe
na leto 65 — 75 kg  slanine. Ali bo zadosti slanine za 1 leto,
ako zakolje 1 prašiča, ki tehta živ 165 kg  (slanine 40—45 </o
žive vage)?

32.  Gospodinja izcvre iz 20 kg  slanine 18‘5 kg  masti.
Kako se izplača cvrenje, ako se računijo ocvirki za delo in
kurjavo in je 1 kg  slanine 1'80 K, 1 kg  masti pa 2 K?

33.  Presodi, kako je s cenami tolšče v slanini in v
svinjski masti, ako je v slanini tolšče 95 %  v masti pa 99 °/o  in
je 1 kg  slanine 1'80 K, 1 kg  svinjske masti pa 2 K! (V slanini
je tudi nekaj beljakovine.) Glej razpredelnico na str. 96.

34.  Koliko beljakovine, tolšče in škrobnine zaužije mož,
ki zajutrkuje 2 jajci a 50 g  (brez lupine) in 20 dkg  kruha?

3i). Presodi izdatnost kosila iz 70 dkg  mesa in 2 kg
krompirja za očeta, mater, 1 petletnega in enega lOletnega
otroka! (i  dnevnega obroka.)

104

36. Previdna in razumna gospodinja, ki ima
stalne'letne prej emke, si razdeli za vsako leto
naprej izdatke, ki jih. utegne imeti tekom leta,
primerno prejemkom. Taka razdelitev prejemkov
za celo leto naprej, se imenuje letni proračun.

Uradniška obitelj ima na leto 3000 K dohodkov. Poseb¬
nih izdatkov (davek, zavarovalnina, šolske potrebščine za
otroke, . . .) je 15 ostanek je porabiti v gospodinjstvu

in sicer:

1. Za stanovanje. 18 %

2. „  hrano.   40 %

3.  „ obleko in perilo. 14 °/o

4. „ kurjavo in svečavo. 5 fo

5. ■ „ zdravnika in zdravila. 4 #

6. „ izobrazbo in razvedrilo. 5 °/o

7. „ postrežbo. 5 °/o

8. novo hišno opravo in za popravo stare 3 °/o

9. „ male in nenadne izdatke in prihranek 6 ^

a)  Koliko je vsak poedini postavek v proračunu?

b)  Koliko sme izdati gospodinja za hrano povprečno
vsak poedini dan?

c)  Koliko računa gospodinja za kurjavo, ako porabi za
svečavo poprečno novembra, decembra, januarja in februarja
na dan ^ l,  ostale mesece pa na mesec 3 1  petroleja a 40 h?

d)  Koliko m 3  drv bo kupila gospodinja za vse leto, ako
kuri le z drvmi in jo stane lm 3  razsekanih drv 10 K?

37. Delavska obitelj ima na mesec 100 K dohodkov.
Naredi proračun, računajoč od vseh prejemkov na leto poseb¬
nih stroškov 3 °/o )  stanarine 180 K, za hrano, kurjavo in
svečavo 600 K, za obleko in perilo 4 °/o , za slučaj, da se
pripeti v obitelji kaka bolezen 4 °/o , za izobrazbo in ra¬
zvedrilo 5 %,  za postrežbo nič, za novo hišno opravo in
popravo stare 3 °/o,  za male in nenadne izdatke ter pri¬
hranek ostanek!

38. Obitelj ima na leto 2100 K dohodkov. Koliko sme
porabiti gospodinja poprečno a)  na mesec, b)  na teden, c)  na
dan, ako je v proračunu za hrano 40 %  vseh dohodkov?

105

39. Gospodinjska knjiga.

V gospodinjsko knjigo vpisuje gospodinja vsak
dan prejemke in izdatke. Koncem meseca sklene
račun. Morebitni prebitek vpiše med prejemke
prihodnjega meseca, morebitni primanjkljaj pa
med izdatke.

Mesec: (januar). Leto: (1913).

Preizkusi, če je zaključek prav!

40. Gospodinja je imela meseca aprila 1. 1912.
a)  sledeče izdatke:

2. aprila 1 f kg  kave a 3 K 20 h,

106

b)  sledeče prejemke:

Prebitek od meseca marca 14 K 20 b,

1. aprila 46 f Z mleka a 18 h,

5. „ 4'25 kg  masla a 2 K 80 h,

16. „ 10 kokoši a 2 K 40 h,

30. „ 94 jajc a 6 h.

Zapiši prejemke in izdatke v gospodinjsko knjigo in
zaključi račun!

XII. Računanje lesa.

1. Posestnik Loče nasaditi ob 240 m  dolgi poti na obeh
straneh 8 m  vsaksebi tepkovih drevesc. Koliko drevesc mora
pripraviti in koliko bo dal zanje, ako so drevesca po 80h?

2.  Jablane in črešuje sade vsaksebi 8 — 10 m, hruške,
slive, češplje 7—8 m,  orehe 1.2 m.

a)  Koliko m 3  prostora je odmerjenega poedinim izmed
naštetih dreves? Ako je razdalja n. pr. 8 m,  8 X 8wt 3 .

b)  Koliko od vsake vrste teh dreves je posaditi na 1 ha?

S. Grozdno drevje sade 1'2 m— 1‘5 m  narazen.

a)  Kolibo prostora je odkazanega vsaki sadiki?

b)  Koliko sadik stoji na 1 ha  ?

4 .  Koliko glogovih sadik (belega trna) je treba pripraviti
za 80 m dolgo vrtno seč, ako imajo stati sadike v 2 vrstah,
sadika od sadike 20 cm in se računa namečka 10 %  ?

5. V kostanjevem koloseku, bi meri 60 a,  je nasekal
gospodar 50 butar okroglega in 25 butar naklanega kolja
a 50 kolov. Butare z okroglim koljem so po 6 K, z naklanim
po 9 K. a)  Po čem so okrogli, po čem naklani koli? b)  Koliko
donaša na leto 1 ha  koloseka, ako se kolje seka vsakih 8 let
in se računa pri napravljanju kolja 100K stroškov?

Drvarski meter je 1 m 3  zloženih pmlen,  tesarski
meter (decimeter) lm 3  (1 dm 3 )  lesa. Pri drvarskem
metru so med poleni praznine, tesarski meter
(decimeter) je do cela napolnjen z lesom.

107

(>. Izračuni, koliko m 3  (drvarskih m) drv je v sklada-
nici, ki je

a) 2 m  dolga, 1*5 m  visoka, ako so polena 1 m dolga;

b)  5’6 m  dolga, l'8m visoka, ako so polena 80 cm dolga.

Skladanica, ki stoji na ravnem, je pravokotna pokončna prizma.

7. Koliko m 3  lesa (tesarskih m) je a)  v skladanici
bukovih drv, ki je dolga 2’5 m, visoka 1'8 m, ako so polena
dolga 60 cm in je med njimi praznega prostora 30 °/o  ; h)  v skla¬
danici hrastovih (gabrovih) drv, kije  dolga 3'5m, visoka 1*8 ra,
ako so polena dolga 1 m in je med poleni praznega pro¬
stora 34 ^ ?

8. Koliko je vreden 1 m 3  grdih (srednje lepih) bukovih
drv, ako je 1 m 3  prav lepih bukovih drv 9’90 K in je pri
prav lepih drvih med poleni 24 '/o  , pri grdih 35 %  (pri srednje
lepih 30 $) praznega prostora ?

1). Navadno računajo, da izdajo za kurjavo 4 m 3  smreko¬
vih drv toliko, kolikor 3 m 3  bukovih drv. Kako se to vjema,
ako so bila po tržnem poročilu bukova drva a m 3  po 12  K,
smrekova pa po 9 K? — Po čem bi imela biti a m 3  bukova
drva, ako so bila smrekova a m 3  po 7 K?

Po uekod se drva merijo in prodajajo še sedaj na drvarske sežnje.
Drvarski seženj je skladanica polen, i seženj dolga, 1 seženj visoka; polena
so različne dolžine: 1 m,  80 cm, M cm,  00 cm, . . .

I sežeDj = 1'9 m  (natančno t'8905 m).

10 .  Koliko drvarskih m je 1 drvarski seženj, ako so
polena dolga a)  1 m, b)  60 cm ?

11 . Gospodinja kupi 2'5 sežnjev drv za 50 K. Po čem je
plačala drvarski m, ako so polena dolga 60 cm?

12 .  Kmet zahteva za 1'5 sežnja 60 cm dolgih bukovih
drv 34 K. Ali je cena primerna, ako je tržna cena drvar¬
skemu m  9'50 K ?

Fosekana debla, obrezan les. deske, . .. m e rij o i n ra ču-
najo na tesarske metre (decimetre). Okrogel les računajo
tako kakor valje, ki imajo za osnovno ploskev prerez  v
sredi okroglega debla, za višino, dolžino debla. Obrezan les
ima obliko prizme ali pa nalikuje prizmi, ki je z enega
konca debelejša z drugega nekoliko tanjša. Les te oblike
se računa zadosti točno kakor prizma, ki ima za osnovnico
prerez v sredi obrezanega bruna, za višino, dolžino bruna.

108

13 .  Izračuni, koliko lesa je v železniškem pragu, ki je
dolg 2‘5 m in ima z konca 3'6 dm 1,  veliko osnovnico!

Ako ima voznik izpeljati 400 takih pragov, koliko voz
jih bo, ako naklada povprek 10 q  in ako tehta 1 m 3  na zraku
posušenega hrastovega lesa 760/«/?

14 .  Koliko lesa je a)  v 100 smrekovih deskah, ki so
po 3 cm debele, povprek po 28 cm široke in po 4 m dolge;
b)  v hrastovi kladi, ki je 28 cm debela, 8 dm  široka in
3'5 m dolga?

15 .  Koliko stanejo 3 prizmasta po 10 m dolga smrekova
bruna, ako merijo v srednjih prerezih 23 X 20 cm 3 , 24 X 22 cm 3 ,
20 X 19 cm 3  in je 1 m :!  lesa 40 K?

Iti. Ali bo mogoče vzeti enkrat na voz dva obrezana
smrekova hloda iz svežega lesa, ako je eden dolg 10 m  in
ima v srednjem prerezu 10'5 c/m 3 , drugi dolg 9 m in ima v
srednjem prerezu 8‘8 c/m 3 ? Naložiti se sme na voz do 12 q  in
1 m 3  svežega smrekovega lesa tehta približno 700 kg.

17. Premer 6 m dolgega, okroglega mecesnovega hloda
je v sredi 30 cm. Koliko dm 3  lesa je v hlodu?

IS. Izračuni, koliko lesa ima 5'4m dolg, okrogel smrekov
hlod, ako sta premera na konceh 32 cm  in 24 cm !

10 . Izračuni množino lesa v brunih:

a)  Srednji premer 40 cm, dolžina 4 m;

b)  premera na konceh 42 cm in 32 cm,  dolžina 6‘6m;

c)  obseg v sredi 189 cm, dolžina 3 m.

20 . Koliko c/m 3  desak se da narezati iz debla, ki je
dolgo 4 m  in v sredi debelo 40 cm, ako vzamejo okrajki
obrezki in žaganje 22 %  ?

21 . Ako je prilika, izmeri pri hlodih kar je treba in
izračuni, koliko lesa je v njih.

Pri dolgih deblih dobiš točnejši rezultat, ako deblo razdeliš ua več
odsekov in izračuniš vsakega zase. N. pr. 12 m  dolgo deblo v 3 po 4 m
dolgih odsekih; srednji premer prvega odseka 42 cm,  drugega 36 cm,
tretjega 30 cm.

109

XIII. Poljedelski in živinorejski računi.

1. a)  Koliko stane gospodarja na leto hlapec, ki služi
na mesec 24K, ako se računa za hrano in oskrbo:

a) na dan 1 kg  moke ali močne vrednosti (za kuho in peko) a 28 h

b) „  „ \l  mleka  .a 14 h

c)  na leto 200 kg  krompirja.a 5 h

d) „ „  30 kg  sočivja.a 32 h

e) „ „  18 kg  zabele..a 1'70K

f) „ „  25 kg  mesnine.a 1'60 K

g) „ „  50 1  pijače.a 34 h

h)  ,, „ 12 kg  soli.a 24 h

i)  „ „ druga živila in manjši izdatki. 18 K.

b) Koliko pride na vsak delavnik, ako računamo na leto
300 delavnikov?

2. Naredi podoben račun za deklo, ki služi na mesec
18 K! Za hrano računi vsakega živila (a— h)  f toliko, kolikor
za hlapca, pijače 20 1,  manjših izdatkov s stanovanjem
vred 30K!

3. Naredite oba računa, po cenah, običajnih v domačem

kraju!

4 .  Kmet iztehta 20 l  pšenice in najde, daje  težka 15‘2 kg.

a)  Koliko tehta 1 hi? b)  Koliko 4'5 KI  ?

5. Koliko bi tehtal 1 lil

a)  rži, ako tehta 25 1  15‘5 kg ;

b)  ječmena, ako tehta 20 l  11*6 kg ;

c)  ovsa, „ „ 25 1  11*8 kg ;

d)  fižola, „ „ 10 Z 7‘9%?

(5. a)  Ajda je a q  po 21 K. Po čem je hi,  ako tehta
1 hi  ajde 62% kg?

b)  Rž je a hi  po 1P50 K. Po čem je q,  ako tehta 1 lil
rži 62 kg?

7. Gospodar ima na prodaj pšenico. 1 hi  pšenice more
prodati po 14 K, 1 q  po 22’50 K. Ali mu kaže prodati pšenico
na mero ali na vago, ako se je prepričal, da telita 20 1
pšenice 14‘5 kg ?

110

8. Na 2 \ha  je vsejal posestnik 8 hi  ovsa. a)  Koliko je
vredno seme, ako telita 1 hi  ovsa 45*5 kg  in je a q  po 19 K?
b)  Koliko hi (q)  ovsa je vsejal na 1A«?

!). Koliko rženega semena mora pripraviti gospodar, ki
koce z ržjo oksejati dve njivi, od katerih meri ena 45 a 60 m 3 ,
druga 29 a 40 m 3 , ako računa na 1 ha  2 hi  posevka?

10 . Na 1 ha  se vseje:

pšenice z roko 2—3 hi  — s sejalnico 1'5 — 2'2 hi,
rži „ 1*8—3 hi  — - „ 1*5 — 2'2 hi,

ječmena „ 2*3—8'2 hi  — „ 2*3 — 3 hi,

ovsa „ 3'5 — 4'8 KI  — „ 2*3—3 hi,

ajde „ 1—1*5 hi  — „ 0*5 —OS hi.

a)  Koliko kg  se poseje vsakega teh žit na 1 ha,  ako
se računa, da tehta 1 hi  semenske pšenice 78 kg,  1 hi  semenske
rži 74 kg,  semenskega ječmena 65 kg,  semenskega ovsa 46 kg,
semenske ajde 64 kg?  (Za seme se jemlje izbrano zrnje.)

b)  Koliko prihrani pri semenu za 1 ha  posevka, kdor
seje s sejalnico namesto z roko, ako se računa 1 q  semenske
pšenice 23 K, semenske rži 20'50 K, semenskega ječmena 19 K,
semenskega ovsa 22 K, semenske ajde 21*50 K?

11 .  Kmet vseje: a)  ječmena 1*4 M  in ga pridele 11*8 hi]

b)  prosa 16 1 „ „  „ 2*5 hi ;

c)  ajde 2*4 hi „  je „ 21*6 hi.

Kolikero seme je pridelal pri poedinih od naštetih žit?

12 .  Da ni pšenica snetjava, namakajo seme 14 ur v
raztopini modre galice. Za 5 \ hl  semena jemljč 200? vode
in 1 kg  modre galice. Koliko vode in modre galice je treba
za 2% hi  semena?

Različna zrnata semena niso skoraj nikdar čista in poleg tega en del
semena tudi ne izkali. Hekaj posevka je tedaj za seme vedno neporabnega.

IB. Koliko kg  semena izkali od 12 kg  kupljenega travnega
semena, ako je porabnost semena 60 °/o  ?

14 .  Koliko kg  porabnega semena je v 1 q  pšeničnega
semena, ako je njegova čistina 97^, kalivost pa 90 $ ?
Porabnega semena je 90% od 97% I

15 .  Koliko kg  semena izkali od 10 kg  črne detelje, ako
je čistina 87 %,  kalivost 70 %  ?

111

Pesa, repa, korenje, detelje in trave imajo nizko kalivost. V semenu
različnih detelj je rada zelo škodljiva predenica. Seme je jemati le pri
zanesljivih prodajalcih.

16. Pri nas se pridela približno in poprečno na 1 ha  zemlje:
a )  pšeničnega zrnja 12 hi  a 74% in 17 q  slame;

b)  rženega

c)  soržičnega

d)  ječmenovega

e)  ovsenega

f)  strniške ajde

17 ?

20  q
13 q

18  t/

10  q

11  hi  a 68  kg
15 hi  a 70 kg
13 hi  a 62 kg
21 hi  a 44 kg
9 hi  a 55 kg

Izračuni: a)  Koliko hi (kg)  zrnja in slame teh žit zraste
na 1 oralu (= približno 57'5 a) (na -j, f orala)? b)  Koliko hi
zrnja in koliko g  slame more pričakovati kmet, ki
obsejanega polja s pšenico 1'2 ha,  z ržjo 0'4 ha,
z ječmenom ^ ha,  z ovsom 1 \ha " °-

17 . Na debelo in poprečno
pridelka (v q, kg):

ima

s soržico \ ha,

se

z ajdo 2^ ha?
more računati pri nas od

ki je pridelal 17 q  pšeničnega zrnja? 17  q  je 34 %, 1 % je ...
66 % je ....

b)  Koliko q  slame je pridelal kmet, ki je namlatil
25’5 q  pšenice, 10 q  rži, 15 q  soržice, 9'5 q  ječmena, 17 q  ovsa,
7 q  prosa?

c)  Koliko slame je pričakovati na 20 hi  ovsa, ako
tehta 1 hi  44 kg  ?

18 . Kmet pridela 28 hi  pšenice, 8 hi  soržice, 9 hi  ječmena
in 18 hi  ovsa. Od vsakega teh žit iz tehta 20 l  in najde, da
tehta 20 l  pšenice 14'8 kg,  20 l  soržice 13'6 kg,  20 l  ječmena
12 kg,  20 l  ovsa 8’8 kg.  Koliko je vreden ves pridelek, ako se
izračuna teža slame iz podatkov v nalogi 17. in je poprečno
1 q  žita 19'50K in 1 q  slame 3'60K?

112

19 .  a)  Takoj po mlačvi je tehtal 1 hi  pšenice 72 kg,
3 mesece kasneje 70'2 kg.  Za koliko ^ se je usušila pšenica
v žitnici?

h)  Ako je bila pšenica o mlačvi q  po 21'50 K, po čem
bi morala biti črez 3 mesece, ako se razen nsnška računajo
tudi obresti od izkupička o mlačvi za 3 mesece po 4^ %  ?

20 .  Kmet ima na prodaj 12 hi  pšenice a 74 kg.  Takoj o
mlačvi proda polovico te pšenice a, q  po 21 K, 6 mesecev
kasneje drugo polovico a q  po 23 K. Katera prodaja je bila
ugodnejša in za koliko, ako se računajo od izkupička obresti
po 4 r fo  in je izgubila pšenica 3 °/o  svoje teže?

21 . a)  Koliko koruznih grobov pride na 1 a,  ako je
koruza posajena po jamicah, jamica od jamice povprek 40 cm,
vrsta od vrste povprek 60 cm? 1 grob ima 0 (5 X 0 - 4m 2  prostora.

h)  Koliko semenskih zrn je treba za 25'5 a  njive, ako
se namečejo po jamicah po 3 zrna? Koliko kg  semena je to,
ako tehta 3600 zrn 1 kg  ?

22 .  Krompir se ima posaditi pod brazdo tako, da je
brazda od brazde povprek 30 cm in se krompirji namečejo
vsaksebi povprečno 60 cm. Koliko semena je treba za 1 ha,
ako so celi semenski krompirji ali kosci težki povprek po
40<y in se računa za razhodek 40 °/o  namečka?

23 .  Krompir se ima posaditi po jamicah tako, da je
poprečno vrsta od vrste 60 cm, trta od trte v vrsti 45 cm.
Koliko grobov pride na 62'8 a? Koliko hi  semenskega krom¬
pirja je treba pripraviti, ako se namečejo po jamicah krompirji
ali kosci, ki so povprečno težki 45 g  in ako tehta 1 hi  krom¬
pirja 78 kg,  ter se računa za razhodek še 30 °/o  namečka?

24 .  Kmet bi rad vedel, koliko je približno pridelal
krompirja. Na 1 a  njive našteje 400 grobov, v 10 na različnih
mestih njive izkopanih grobih je bilo 20 kg  krompirja.
Koliko q  krompirja je pričakovati na vsi njivi, ako meri
njiva 70 a?

25. Z njive, ki meri po posestnem listu 34 a,  pripelje
gospodar 8 krat krompirja v gramoznici, ki je znotraj
14 dm  dolga, 13 dm  široka in 4 d/m  visoka, a)  Koliko hi  je

113

to? b)  Koliko tehta krompir, ako tehta 20/. krompirja Ib kg?
c)  Koliko je krompir vreden, ako se računa q  po 4'50K?

26. Koliko q  pese je pričakovati na 45 a  veliki njivi,
ako se našteje na 1 w 2  poprečno 7 pes in je povprek 1 pesa
težka 450 g?

27 .  Koliko q  repe je 12 voz repe, ako je skrinja na
vozu prizma, dolga 2'5 m  in sta zapornici na konceh trapeza,
katerih osnovnici merita 6 in 9 dm,  višina 8 dm  in tehta
1 hi  repe 72 kg[?

28 .  Krompir izgubi v kleti do spomladi kakih 15 %  svoje
teže. Za koliko se usuši do spomladi a)  40 q, b)  35 q  80 kg
krompirja?

29. Ako je bil krompir a q  jeseni 5 K, po čem ga je
vsaj prodati spomladi, da ne ho izgube, ako se je usušil
za 14'5 %  in se ga je vrhu tega še pokvarilo 8 $ ?

BO. Da se obvaruje grozdje plesni (in deloma listje
paleža) žveplajo grozdje s predrobno zmletim žveplom in
5 primeskom modre galice, a)  Koliko te zmesi porabi na
leto vinogradnik za 1 ha  40 a  vinograda, ako računa na leto
in ha  75 kg'[zmesi? b)  Koliko lkrat, ako žvepla 3krat?
c)  Koliko^ga stane zmes za vse leto, ako je q  po 23 K?

BI. Viničar je napolnil z vinskim pridelkom na 60 a  vino¬
grada dva soda, ki držita skupaj 19 avstrijskih veder, a)  Koliko
je to hi  in /, ako je avstr, vedro — 56‘6 /? b)  Koliko hi  vina
hi zraslo na 1 ha  takega vinograda ?

32. Koliko kg  sladkorja je v 1 hi  mošta, ki ima v sebi
18’5 %  sladkorja? — Koliko l  alkohola je v vinu, ki se je
naredilo iz tega mošta, ako je iz 1 %  sladkorja približno -g 1
alkohola?

3B. Vinski trgovec kupuje od vinogradnika grozdje 100%
po 24 K. Ali kaže vinogradniku prodati grozdje, ako je
mošt / po 42 h in se nadeja narediti iz 100 kg  grozdja
64 / mošta ter računa pri pripravljanju mošta iz 100 kg  groz¬
dja 1K stroškov?

34. Petijot za domačo pijačo napravljajo tako, da devajo
na vinske tropine, odtočivši mošt, toliko vode, kolikor so
odtočili mošta in tej drozgi še pridenejo sladkorja.

Črnivec, Računica za obče ljudske Sole. III. (nova). XII. 317. 8

114

a)  Vinogradnik naredi iz 5'5 hi  vode petijot, pridjavši
vsakemu hi  vode 18*6 kg  sladkorja a 96 k. Po čem je hi
narejene pijače, ako je bilo petijota 6'5 hi  in se računa mošt,
kolikor ga je bilo v tropinah 30 K?

h)  Koliko tepkovca bi bil dobil vinogradnik za denar,
ki ga je veljal petijot, ako bi bil mogel kupiti tepkovec a hi
po 24K?

35.  Koliko l  alkohola povžije na leto mož, ki pije na
dan § l  vina, ki ima v sebi 7'5 °/o  alkohola?

36.  V 100 l  dobrega jabolčnika je 6'7 l  alkohola. Koliko
alkohola povžije človek, ki iz pije 1 \ l  takega jabolčnika?

37.  Najboljše nastilo za gnoj je slama, posebno sesekana.
Na leto računajo za 1 konja 9 q,  za 1 kravo 14'5 q,  za 1 vola,
ki ž njim delajo, 10'5 q,  za junca J ali telico 7 q,  za prašiča
7 q  slame.

a)  Koliko slamnatega nastila potrebuje vse leto gospodar,
ki ima 1 konja, 3 krave, 1 par volov (10 mesecev), 3 mladih
živinčet in 6 prašičev?

h)  Ako se seseka slama na 10 — 20 cm dolge kosce, se
more prihraniti kakih 20 %  nastila. Koliko sesekane slame
potrebuje gospodar?

Ako prim injkuje slame, nastiljajo pri nas največ z listjem ("reso,
praprotjo), ponekod s kleščevjem. Listnega nastila računijo 7krat, kleščevja
8krat toliko, kakor slamnatega.

Skoda, ki jo trpi gozd od tega, da se grabi listje ali klesti drevje, je
nerazmerno večja nego korist, ki jo ima gospodar od gnoja iz listja ali
kleščevja.

38.  Koliko listnega nastila (kleščevja) potrebuje kmet
za 2 kravi, 1 telico in 3 prašiče za vse leto?

39.  Koliko živine in kakšno živino imate doma?

Izračunite, koliko nastila bi potrebovali oče

a)  ako bi nastiljali vse leto s slamo;

h)  vse leto z listjem;

c)  s slamo 3 mesece, z listjem 9 mesecev;

d)  koliko košev listja morajo nagrabiti novembra meseca,
da ga bo zadosti za čas od začetka druge polovice meseca
novembra do začetka meseca aprila, ako drži koš poprečno
6 q  listja?

115

40.  Kmet ima leto in dan 3 krave, 1 par vprežnih volov,
2 telici in 10 mesecev 6 svinj.

a)  Koliko gnoja mu naredi živina, ako nastilja tabo, da
naredi 1 krava na leto približno 120 q,  1 vprežni vol 80 q,
1 telica 70 q,  1 prašič 20 q  svežega gnoja?

b)  Koliko q  gnoja more devati poprečno na 1 ha,  ako
ima gnojiti 9 ha  in gnoji vsako leto g te zemlje?

41.  Ako se nastilja s slamo, tehta gnoj iz pod živine na
leto pri konju, ki delajo ž njim, 15krat, pri govedu 27krat,
pri prašiču 30krat toliko, kolikor je težko živinče. Izračuni,
koliko svežega gnoja narede 1 mesec 3 krave (a povprek
450 kg),  2 telici (a 150 kg),  1 konj (a 450 kg)  in 6 prašičev
(a povprek 80 kg) !

42.  Pri živini, ki hodi na pašo ali ki dela zunaj, se
izgubi 40—50 %  gnoja.

Koliko gnoja naredi

a)  1 par volov (1200%) 2 meseca, ako delajo v tem
času 15 dni?

b)  2 kravi in 2 mladih živinčet (skupaj 1100 kg),  ako
se pasč 6 mesecev?

43.  Gnoj izpod živine, ki leži na gnojišču, izprepereva
in izgubi v 2—3 mesecih 20 %  in več svoje teže. Koliko
tehta 350 q  gnoja izpod živine črez 2—3 mesece in koliko
voz ga je, ako se deva na voz poprečno 6 q  ?

44.  Kmet sodi, da ima na gnojišču 50 m 3  gnoja. Koliko
tehta ta gnoj, ako je lm 3  gnoja težak 7'5^? Koliko voz ga
je, ako se deva na voz poprečno 5'5 q  gnoja?

45.  Kmet hoče narediti prizmasto 1*5 m,  globoko jamo
za gnojnico od 6 odraslih živinčet. Koliko mora biti dno
gnojniščnice, ako se računa za 1 živinče 0'4 m 3  prostora
v jami?

4(>. Na njivo, ki meri 56 a,  je navozil kmet 21 košev
hlevnega gnoja a 8 q. a)  Koliko q  gnoja je dejal na la?
b)  Koliko q  gnoja je računal na .1 ha.

47. Vsako tretje leto se računa poprečno in približno
za 1 ha  njiv 300 q,  za 1 ha  travnika 200 q  in za 1 ha  vino¬
grada na leto 200 q  hlevskega gnoja.

8 *

116

a)  Koliko q  gnoja potrebuje na leto kmet, ki ima
5 ha  njiv, f ha  travnika in % ha  vinograda, ako bi gnojil le
s lilevnim gnojem?

b)  Koliko glav velike živine bi moral rediti ta kmet, da
bi mu naredila zadosti gnoja, ako se računa na leto in glavo
na debelo 100 cj  gnoja?

48.  Koliko gnoja je treba za vinograd, v katerem je
8500 trt, ako se deva povprek k 1 trti 5'5 % gnoja?

49.  Kup mešanca (komposta) je 4‘5 m  dolg, 2'5 m  širok ■
in 1 m  visok. Koliko je tega gnoja, ako se računa
teža lm 3  18 g?  — Koliko voz ga je, ako se deva na voz
poprečno 6 ql

50.  Rži gnoje s kajnitom, kakih 7 q  na ha.  Koliko q
kajnita je treba za njivo, ki meri 75 a? Koliko velja gnojilo,
ako stane 100 kg  kajnita 5'50 K ?

51.  Krompiršča in repišča gnoje za pšenico s čilskim
salpetrom, računajoč na 1 ha  njive 2'5 q  čilskega salpetra.
a)  Koliko čilskega salpetra je treba za 46 a njive? b)  Kako
se izplača gnojenje, ako je pričakovati, če je dobra letina,
od 1 q  čilskega salpetra zrnja več 3 q  in slame 6 q  ter je
čilski salpeter a q  32 K, pšenica a q  19 K, slama a j 4K?

52.  Posestnik hoče posuti 2krat na leto 65 a  veliko
njivo domače detelje z malcem. Koliko q  malca potrebuje za
gnojitev, ako računa za vsako posipanje na ha 2'3 q  malca?

53.  Travnike priporočajo gnojiti na oral s 300 — 400%
rudninskega superfosfata, 100 — 150 kg  kalijeve soli in
50—100 kg  amonijevega sulfata.

Izračuni: a)  Koliko teh gnojil je jemati na 1 ha'}
(1 ha  = 1'738 orala — rezultate izravnaj na kg !)

b)  Koliko vsakega teh gnojil je vzeti za travnik, ki
meri 60 a, ako se deva na 1 oral rudninskega super¬
fosfata 350 kg,  kalijeve soli 125%, amonijevega sulfata 75% ?

54.  Travnike gnoje tudi s Tomasovo žlindro, kalijevo
soljo in amonijevim sulfatom in sicer devajo na 1 ha  travnika
jeseni vsaj 5 \q  Tomasove žlindre in 1§ q  kalijeve soli,
pomladi pa še lf^ amonijevega sulfata.

117

Izračuni: a)  Koliko vsakega tek gnojil je devati na
1 oral (= 0‘575 ha)  travnika;

h)  Koliko vsakega teh gnojil bi bilo treba pripraviti
za 2 § orala ?

55 .  Kmet hoče pognojiti krompirju na njivi, ki meri 75 a,
z mešanico iz \  amonijevega sulfata, f superfosfata in § kali¬
jeve soli. a)  Koliko mora vzeti vsake teh snovi, da pride na
1 ha  polja 600 kg  mešanice? — h)  Koliko stane gnojilo, ako je
amonijev sulfat a g  31 K, superfosfat a g  7 K, kalijeva
sol a q  12 K?

56 .  Ajdi gnoje na 1 ha  s 800—400 kg  superfosfata in
s 100—150 kg  kalijeve soli. Koliko superfosfata in kalijeve
soli je treba pripraviti za 56'5 a  veliko njivo, ki je že deloma
pognojena s hlevnim gnojem, ako se vzame na 1 ha  le i na¬
vedenih gnojil?

57 .  Za koliko bi kazalo vzeti v zakup otavo na
60 a  velikem travniku, ako se računa na a \ g  otave a 4‘60 K
in stroške za spravljanje 20 K?

58 .  Na prostovoljni dražbi je oklicana senena košuja na
75 korakov dolgi in 60 korakov široki parceli za 20 K. Ali
se izplača dražiti seno in za katero najvišjo ceno, ako so
3 koraki 2 m  in se more računiti na 1 ha  38 g  sena a 3‘50 K?

51 ). Koliko je vredna jesenska paša na travniku, ako je
bilo sena 35 g,  otave 19 g  in se računa paše 18 prve in
druge košuje skupaj in 1 g  suhe paše 3'20K?

60 . Kmet ima na skednju natlačeno seno v kupu, ki
ima obliko prizme, katere konca sta trapeza. Vzporednici
trapezov sta 6'5 m in 2 m, višina 3‘6 m, dolžina prizme pa 6 m.
Koliko m 3  je tega sena in koliko tehta približno seno, ako
je 1 m 3  sena 90 kg?

Da živinče lepo raste ali da ne izhujša in da
more zadoščati zahtevam, ki mu jih stavi človek,
dobivati mora na dan gotovo množino primerne
krme.

118

Hranilne snovi, ki morajo biti v krmi so pred
vsem prebavna beljakovina, tolšca in škrobnina.

Živina, ki stoji mirno v hlevu, potrebuje
manj, živina, ki dela, več hranilnih snovi. Da
daje krava več mleka, mora dobivati več hranil¬
nih snovi. Dokler žival raste in ako jo hočemo
opitati, jo moramo hraniti izdatnejše. Vobče je
množina živali potrebnih hranilnih snovi odvisna
od teže živali.

Da se more prav presoditi izdatnost dnevnemu
obroku krme, je treba vedeti v prvi vrsti, koliko
beljakovine in koliko škrobninske vrednosti
(t. j. hranilne vrednosti beljakovine, tolšče in
škrobnine, izražene v hranilni vrednosti škrob-
nine) potrebuje živinČe na dan. Obrok mora pa
tudi živinče nasititi, ne da bi mu prekomerno
napolnil želodec in oviral prebavljanje. V tem
oziru je merodajna množina suhe snovi v obroku.

Ako posušimo 100%  sena pri 100 0  C,  tehta seno
le še 85%; podobno tehta 100%  krompirja še 25%,
100%  ovsenega zrnja 86%.  Kar ostane od sena,
krompirja, ovsenega zrnja i. t. d., posušenega
pri 100 11  C'  je suha snov sena, krompirja, ovsenega
zrnja i. t. d.

Pri dnevnem obroku je paziti v prvi vrsti, da
je v njem zadostna množina prebavne beljakovine
(snovi, iz katere se tvorijo glavno telesni organi)
in škrobninske vrednosti, količina suhe snovi
sme biti nekaj večja ali manjša od normalne.

Iz razpredelnice je razvidno, koliko kg  suhe
snovi, prebavne beljakovine in škrobninske
vrednosti je poprečno in približno v 100 kg  našte¬
tih krmil v stanju, kakor jih pokladajo živini.

119

61. Katero od krmil, naštelih v razpredelnici, ima v
sebi a)  največ, h)  najmanj suhe snovi, katero prebavne
beljakovine, katero škrobninske vrednosti?

62. Primerjaj glede hranilne vrednosti med seboj;

a)  seno, otavo in razne vrsti suhih detelj;

b)  svežo travo in i azne vrsti svežih detelj;

c)  različne slame;

d)  krompir, repo, korenje, živinsko peso;

120

e)  različne vrsti otrobov;

f)  ječmen, oves, rž, koruzo!

63. Kmet daje konju, ki dela ž njim, na dan 4'5 % ovsa,
5'B kg  sena in 2 kg  ječmenove slame (v rezanici).

Izračuni: a)  Koliko dobiva konj na dan suhe snovi,
prebavne beljakovine in škrobninske vrednosti?

V 1 kg  ovsa je suh. sn. 0 '%8kg,  v i'5kg 0 8$ kg  X 4'5 i. t. d.

b)  Zadostuje li konju ta krma, ako je konj težak 400%
in je pokladati na vsakih 100% žive vage suhe snovi 2‘4 kg,
beljakovine 0'14% in škrobninske vrednosti 1*16 %?

Za 100 leg  žive vage %‘4kg  suhe snovi,

„ 400 kg „  „ 2'4 kg  X 4 suhe snovi i. t. d.

Ako primerjaš količino suhe snovi, prebavne beljakovine
in škrobninske vrednosti, ki so konju potrebne na dan (rač. b)
in količine hranilnih snovi, ki jih povžije v dnevnem obroku
(rač. a)  se vjemajo prav blizu.

c)  Kako bi se izpremenila hranilna vrednost dnevnemu
obroku, ako bi dobival konj 1 % ovsa na dan manj, namesto
tega pa 1 % pšeničnih otrobov ?

Točno se ne ujemajo zahtevaae količine hranilnih snovi in količine
hranilnih snovi v dnevnem obroku nikdar. Paziti je, da je v dnevnem obroku
beljakovine in škrobninske vrednosti rajše nekaj več, suhe snovi sme biti v
obroku nekaj manj ali več od zahtevane.

64 .  Izračuni, koliko % suhe snovi in škrobninske vred¬
nosti je v 50%, 70% sveže črne detelje!

65 .  Za odraslo govedo računajo 50—70 % sveže črne
detelje na dan. Presodi ali je ta obrok pičel ali obilen, ako
je teža odraslih živinčet 450—650%! (Na 100% žive vage
računi suhe snovi 2'5 %, prebavne beljakovine 0’16 %, škrob¬
ninske vrednosti 1%! Uvažuj sosebno množino beljakovine!)

66. Ali zadostuje za 500 % težko molzno kravo na dan
15 % otave (ali drugačne krme, ki ima v sebi enako hranilno
vrednost) ? Na 100 % žive vage računi suhe snovi 2‘5 %,
preb. beljakovine 0'16 %, škrobn. vrednosti 0‘98 %!

67 .  Par volov, težkih 1200 %, dobiva po Jzimi v hlevu
na dan 16 % sena, 9 % pšenične slame (v zmesi in v rezanci)
in 3 % rženih otrobov. Premisli, ali bodo voli boljši ali slabši,

121

ako se računa za vola, ki počiva, da ne izhujša, za 100 kg  žive
vage na dan suhe snovi 1'9 kg,  preb. beljakovine 0‘08 kg  in
škrobninske vrednosti 0'6 kg.

68. 70 kg  težak prašič dobiva na dan 3 kg  krompirja,
5 kg  korenja, 3 l  (= 3 kg)  posnetega mleka in 1 kg  ječmeno¬
vih otrobov. Presodi, ali je ta obrok primeren za prašiča ali
ne! (Na 100 kg  žive vage računi 3‘1 kg  suhe snovi,
0'34 kg  beljakovine, 0‘26 kg  škrobninske vrednosti! V 100 l  pos¬
netega mleka je 10'2 kg  suhe snovi, 3’8 kg  preb. beljakovine,
9 kg  škrobn. vrednosti.)

<>!). V vojnem času je v naši armadi vsem vojaškim
konjem odmerjenih na dan po 6 kg  ovsa in po 3 kg  sena.

a)  Izračuni, koliko dobiva na dan 1 konj suhe snovi,
preb. beljakovine in škrobn. vrednosti!

b)  Kako težki so poprečno in približno vojaški konji,
ako jih krmijo njihovi teži primerno ? (Na 100 kg  žive vage
toliko suhe snovi, preb. beljakovine in škrobn. vrednosti
kakor v 63. nalogi b.)

70 . Volom, ki jih ima vojska s seboj za meso, je
odmerjenih na dan po 10 kg  sena. Koliko kg  žive vage
računajo poprečno in približno na 1 vola, ako je za vola, ki
ne dela, da ne izhujša, na 100 kg  žive vage potrebno
1’8 kg  suhe snovi, 0'08 kg  beljakovine in 0‘6 kg  škrobn.
vrednosti ?

122

V  razpredelnici so navedene poprečne in približne množine suhe
snovi, preb. beljakovine in škrobn. vrednosti za vsakih iOOkg  žive vage
nekaterih domačih živali.

71.  Za govedo računajo na debelo in poprečno na mesec
toliko kg  sena (ali drugačne krme, ki ima isto hranilno vred¬
nost, kakor toliko sena), kolikor kg  je težko govedo.

a)  Izračuni, dnevni obrok sena za vola, težkega 480 kg
in za molzno kravo tudi težko 480 kg,  ter presodi izdainost
obroka za vola, oziroma za kravo!

b)  Naredi podoben račun za junca, težkega 360 kg !

n.  Za konja računajo na dan toliko kg  sena, kolikor
je 3 \°/o  konjeve žive vage.

Naredi za konja, težkega 450 kg,  podobna računa kakor
v 71. nalogi a  in b !

73 .  Kmet krmi 150 ovac 3 mesece z otavo.

a)  Koliko pokrmi v tem času, ako dobiva 1 ovca na
dan poprečno 1'5 kg  otave ?

b)  Koliko suhe snovi, preb. beljakovine in škroln. vred¬
nosti pride na dan na 1 ovco ?

c)  Koliko kg  hranilnih snovi na 100 kg  žive vage, ako
so ovce težke poprečno po 45 kg  ?

74 .  Kmet namerava imeti črez zimo 1 konja (450 kg),
2 kravi (900 kg),  1 par volov (12001«/), 1 telico in 1 junca
(700 kg).  Za to živino ima v začetku meseca novembra
pripravljenih 130 q  sena, 30 q  otave, 240 q  črne detelje,
200, q  slame, 35 q  krcmpirja, 120 q  živinske pese in 15 q  ovsa.

a)  Izračuni, koliko suhe snovi, preb. beljakovine in
škrobn. vrednosti je v tej krmi!

b)  Presodi ali bo zadosti te krme približno do druge
polovice meseca maja, ko bo mogel kmet zopet začeti pokla-
dati svežo klajo, aho računa, da se razide, poizgubi in
pokvari 10^ hranilnih snovi! (Dnevne obrcke hranilnih
snovi za konja, kravi, telico in junca vzemi iz razpredelnice!;
za voli, ki ne delajo, računi na 100 kg  žive vage suhe
snovi 1'8/fc/, preb, beljakovine 0'08£e/, škrobn. vrednesti 0'6 kg;
v 100 kg  slame računi peprek 86 kg  suhe snovi, 0’5 kg  preb.
beljakovine in 12 kg  škrobn. vrednosti!)

123

75. Koliko živinske soli porabi v 3 mesecih gospodar, ki
ima 2 kravi, 1 par volov, 2 mladih živinčet, 1 konja in
5 prašičev, ako daje na dan kravam po 25 <7, volom po 4Qg,
mladim živinčetom po 15 g  in prašičem po 5 g  soli? Koliko
ga stane sol, ako kupi na debelo sol q  po 7 K?

76. Kmet kupi 1 par volov za 730 K. Crez 4 mesece
so tehtali voli 1130 kg  in šli v prodaj a kg  90 h. Koliko je
kmet priredil, ako računa tako 14:

Stroški.

Kupna cena. 730 K

4-^ °/o  obresti od 730 K za 4 mesece.

Stroški pri prodaji. 6 K

vsak dan 16 kg  sena a q  5'50 K.

„ „ 9 kg  slame a q  3'50K.

„ „  3 kg  otrobov a kg  14 h.

nastilo. 25 K

stroški za hlev, obrabo hlevnih priprav, sol....  15 K

skupaj

Dohodki.

Prodajna cena 1130% a 90 h.

z voli storjeno delo . 80 K

60 q  gnoja a 60 h.

skupaj

77. Kmet kupi kravo za 420 K in jo proda črez 1 leto
za 410 K. Kako se mu je izplačala reja, ako računa tako 14:

Stroški.

Kupna cena.:. 420 K

4 je fo  obresti od 420 K za 1 leto.

stroški za klajo na dan v vrednosti 16 kg  sena

a q  5'50 K.

nastilo. 24 K

vzdrževanje hleva, mlekarska posoda, sol....  20 K

skupaj

124

Dohodki.

Prodajna cena. 410 K

mleko, 300 dni a 7 1,  a 14 h..

tele. 90 K

120 q  gnoja a 60 h.

skupaj

Prejemke in izdatke v gotovini zapisuje
gospodar po zaporednih številkah sproti v bla¬
gajniško knjigo.  Razne male prejemke in izdatke,
zlasti tiste, ki se redno in večkrat ponavljajo,
more bilježiti v posebno knjižico. Skupni znesek
teh izdatkov in prejemkov zapiše koncem meseca
v blagajniško knjigo.

Koncem meseca sklene račun, seštevši
prejemke zase in izdatke zase. Sklepni mesečni
prebitek zapiše za naslednji mesec med prejemke,
sklepni mesečni primanjkljaj med izdatke.

78. Preizkusi, ali so prav računi v sledečem primerku
»blagajniške knjige za mesec januar 1. 1913.!

Blagajniška knjiga.

Mesec januar. Leto 1913.

125

79 . Zapiši v blagajniško knjigo prejemke in izdatke za
mesec februar in skleni račun!

a)  Prejemki:

1. febr. prebitek od meseca januarja 111'40 K,

8. „ 10 butar kolja a 2'50 K,

25. „ 5 ^m 3  drv a 8*50 K.

b)  Izdatki:

2. febr. davka plačal 36‘60 K,

15. „ dninarju na račun izplačal 4'50 K,

19. „ Bju posodil 50 K,

20. „ 50 kg  otrobov kupil a 16 h,

22. „ 3 kg  deteljnega semena kupil a 2'20 K,

25. „ živinozdravniku plačal 10 K,

26. „ 1'5 q  vinogradniškega gnojila a. 17'50 K kupil,

28. „ ves mesec zase porabil 14'10 K.

XIV. Kako računa obrtnik.

1. Gostilničar ima pri pekarju od kruha izgovorjen
8 %  popust, pri žemljah in rožičkih pa plača za vsakih
10 kosov 36 h. Koliko ima plačati za 25 kg  kruha in
850 žemelj in rožičkov, ako je kruh a kg  40 h ?

2. Krojač ima v trgovini, kjer jemlje blago, po dogo¬
voru 5 %  popusta. Koliko plača za 14 m  sukna a 12'50 K in
10 m sukna a 14'60 K in za 15 m prodloge a 80 h ?

3. Mizar vzame pri trgovcu z lesom 1 m 3  hrastovega
lesa d m 3  po 80 K in 300 dm 3  bukovega lesa a m 3  po 45 K,
20 smrekovih desak, dolgih po 4 m,  širokih po 26 cm  in
debelih po 2'6 cm  in 30 smrekovih desak, dolgih po 4 m ,
širokih po 24 cm  in debelih po 2 cm,  a m 3  po 32 K. Koliko
plača za les, ako mu trgovec dovoli 6^ popusta?

4 .  Ključavničar kupi v trgovini 6 ključavnic a 2'65 K,
6 parov medenih kljuk, par po 1'60 K in 12 ščitov za
kljuke a 50 h. Koliko plača za kupljeno blago, ako dobi
5 %  popusta?

126

Stalni odjemalci in kdor vzame na enkrat
večjo množino blaga in večkrat tudi, kdor plača
takoj, dobi blago za nekaj $ ceneje.

5 .  Mojster plačuje pomočniku vsak dan, kadar dela,
3'60 K mezde, a)  Koliko na teden? b)  Koliko zasluži
pomočnik vse leto, ako dela 290 dni ?

6. Mojster daje pomočniku hrano in stanovanje in vrhu
tega vsak dan, kadar dela, 1'80 K. Koliko stane mojstra
pomočnik vsak delaven dan, ako je hrana in stanovanje
poprečno vredno na dan 1'20 K in dela pomočnik na leto
290 dni ?

7 .  Pomočnik ima dogovorjeno na dan 10 urno delo in
2*80 K dnevne mezde. Koliko prejme koncem tedna, ako je
delal ves teden „črez čas“ (več kot 10 ur na dan) vsega
skupaj 12 ur in so te ure plačane za 50$ boljše?

8. Koliko zasluži krojaški pomočnik na teden, ako mu
plačuje mojster od hlač 2'80 K, od telovnika 1‘20 K in od
suknje 8'40 K in je naredil ves teden čvetero hlač, troje
telovnikov in dvoje sukenj?

Mezda se plačuje  ali  za  čas, ki kdo dela ali
od kosov, ki jih naredi.

9 .  Koliko stane šiviljo blago za naročeno žensko obleko:
5 m sukna a 4‘20K, 4podloga  a 1'20K in f m a 1'60K,
2 ducata gumbov, a ducat 70 h, ošivki, vrpce, svila in', drugi
dodatki 4K?

Vse blago, ki ga potrebuje obrtnik za kak
izdelek, zaznamenujemo z besedo „sirovine a .

10 .  Mizar računi, da porabi za svoje izdelke na leto za
1900 K sirovin (raznovrstnega lesa, ključavnic in ključev,
vezi, vijakov, žrebljev, kleja, pok >sta, . . .). Na leto plačuje
od delavnice najemnine 120 K, kurjava in svečava ga
stane 100 K, davka in zavarovalnine plačuje 40 K, za obrabo
orodja in oprave računa 35 K, dragih manjših izdatkov v
svojem obrtu ima 10 K. Za koliko $ bo računil sirovine
svojih izdelkov naročnikom draže, nego jih kupi sam, da si
povrne stroške, ki jih ima pri izvrševanju obrti?

127

Stroške, ki jih ima obrtnik pri izvrševanju
svoje obeti, imenujemo upravne stroške.

tl. Ključavničar prevzame pri novi hiši ključavničarska
dela. Koliko bo računal za sirovine, ako je dal zanje sam
450 K in računa 12 $ upravnih stroškov ?

12 . Sirovine za omaro stanejo mizarskega mojstra 26‘50K,
za upravne stroške račnna 10 °/o  kupne cene sirovin, pomočniku
plača za delo 14'85 K. Koliko stane mojstra izdelana omara?

IB. Koliko mora zahtevati mizarski mojster za omaro,
ki stane njega 100 K, ako hoče imeti dobička 12 K?

14 .  Koliko stanejo vežna vrata, ako je les 30'50 K,
ključavnica 6’90 K, 2 kljuki 4‘20 K, tečaji, zapah, vijaki,
žreblji, pokost, klej ....  2Q'80 K, upravnih stroškov 10 %,
mezda pomočniku 14'50 K in si računi mojster za svoje delo
in dobiček 15 $ ?

15 .  Gostilničar ima v vinu in posodi založenih leto in
dan 2000K glavnice (prevedna ali obratna  glavnica).
Za koliko °/o  mora račnniti kupno ceno vinu više, ako stane
njega vino, ki ga prevede na leto 1800 K in hoče, da se mu
obrestuje prevedna glavnica po 6 $ ?

16 .  a)  Mlinarja stane 1 hi  pšenice, postavljene v mlin,
14 K. Koliko dobi za 1 hi  zmljete pšenice, ako tehta
1 hi  poprečno 75 kg  in se namelje moke 80$, otrobov 15$ in
je moka a kg  po 28 h, otrobi a kg  po 12 h?

h)  Obresti od prevedne glavnice, ki je uložena v mlinu,
obraba mlinskih naprav, mezda pomagačem, davek, zavaro¬
valnina, ....  zvišajo ceno žitu za 22 $. Koliko ima čistega
dobička pri 1 hi  ?

17 .  Gospod naroči pri krojaču zimsko sukujo.

a)  Krojač porabi blaga: 2'5 m sukna a 12'60 K, podloge
za stan 1*5 m a 3‘40 K, za rokave 80 cm a m  1'60 K in
1 ^ m platnenega blaga a 42 h, gumbov, svile, vate in konca
za 1'40 K. Koliko stane vse blago ?

h)  Upravnih stroškov računa krojač 10$, pomočniku,
ki naredi sukujo, plača 8'50 K. Koliko je izdelana sukuja?

c)  Zase računa od cene za izdelano sukjo 12 $ zaslužka;
koliko računa za suknjo gospodu ?

128

Dodatek.

Novci, mere in uteži.

Novci (denarji).

Računska enota je krona (K) = 100 vinarjev (li).

Pravi državni novci. Zlati novci (zlatniki):

a)  dvajsetkronski zlatniki (zlati dvajsetaki),

b)  desetkronski zlatniki (zlati desetaki).

Drobiž. 1. Srebrni novci (srebrnjaki):

a)  kronski novci (krone),

b)  dvekronski novci a 2 K,

c)  petkronski novci a 5 K.

2. Nikljasti novci:

a)  desetvinarski novci (desetice) a 10 h,

b)  dvajsetvinarski novci (dvajsetice) a 20 h.

3. Bronasti novci:

a)  novci po en vinar (vinarji),

b)  novci po dva vinarja (dvovinarki) a 2 h.

Papirnati novci:

Bančne note (bankovci) a)  po 2 K, h)  po 10 K (desetaki),

c) po 20 K (dvajsetaki), d)  po 50 K (petdesetaki), e)  po 100 K
(stotaki), f)  po 1000 K (tisočaki).

Vrednost vsem novcem v avstro-ogrski monarhiji je določena po
20kronskem zlatem novcu. 20 srebrnih K, 10 srebrnih novcev po 2 K,
4 srobrni petkronski novci, 200 desetvinarskih nikljastih novcev i. t. d.
plača prav toliko, kakor zlatnik za 20 K. Ker je vrednost vsem novcem v
državi osnovana na vrednosti zlatega novca, pravimo, da imamo zlato
vrednoto.

129

Pri kovanih novcih je razlikovati notranjo ali kovinsko in pa vnanjo
ali zakonito vrednost. Kovinska vrednost je cena dragocene kovine (zlata,
srebra) v novcu, zakonita vrednost je pa cena, za katero morajo prebivalci
v državi sprejemati novec.

Pravi državni novci pri nas so le zlatniki po iOK in 20 K. Državljani
in javne blagajne jih morajo sprejemati v kakršni koli množini, kujejo se
tudi zasebnikom, njih število v prometu je neomejeno.

Drugi kovani novci, 1-, 2-, 5-kronski novci, nikljasti in bronasti novci
so drobiž. Njihova zakonita vrednost je izdatno večja od kovinske, v
zasebnem prometu se ne more nikogar prisiliti, da bi vzel pri plačilih
srebra več kot za 50 K, nikljastega drobiža več kot za 10 K in bronastega
več kot za 1 K. Drobiž se kuje le na račun države in je največja dopustna
množina srebrnemu, nikljastemu in bronastemu drobižu v državi določena
po zakonu.

Vrednost bankovcev sloni le na veri, da avstro-ogrska banka izplača
vsakemu za papirnat dvekronski novec, desetak, dvajsetak, petdesetak, stotak,
tisočak prav toliko v zlatu.

Računajoč v zlatu po kovinski vrednosti so od novcev nekaterih
drugih držav računske enote:

1 nemška marka = 1'17562 K (418 K);

1 frank (francoski, belgijski, švicarski), 1 italijanska lira, 1 bulgarski
lev, 1 srbski dinar, 1 grška drahma = 0952258K (0'95K);

1 ruski rubel v zlatu = 3-809525K (3'81 K);

1 angleški sovereign fizgov. sdverin) je 24-01741 K (2402 K);

1 zlat dolar (izgov. doler) v Zedinjenih državah severne Amerike
49351 K (494 K).

Mere in uteži.

a.  Dolžinske mere.

1 mirijameter Orr«) = 10 kilometrov = 10000 metrov,
1 kilometer (km)  = 1000 metrov,

1 meter (m) = 10 decimetrov = 100 centimetrov =
1000 milimetrov,

1 decimeter (dni) —  10 centimetrov — 100 milimetrov,
1 centimeter (cm) == 10 milimetrov (mm).

Dolžina metru je določena iz dolžine zemeljskega meridijana. Meter je
prav blizu 40000 000 ni del zemeljskega meridijana.

Ednica stare dolžinske mere je „črevelj“ k 12 „palcev“, k 12 „črt“.
1 črevelj = 0'316i m  (približno 32 cm),

1 seženj = b črevljev = 48966 m  (približno 190 cm);

Črnivec, Raounica za obče ljudske Sole. III. (nova). XII. 317. 9

130

Za večje razdalje:

1 avstrijska milja = 4000 sežnjev = 7-58640 km,  (približno 7586 m),
1  zemljepisna milja = 7'4204ftm (približno 7420»),

1 morska milja = ^ zemljepisne milje = i'855i/»i (približno 1855 m).

b. Ploskovne mere.

1 kvadratni mirijameter (ftm 2 ) = 100 kvadratnih kilo¬
metrov,

1 kvadratni kilometer (/cm 2 ) = 100 hektarov,

1 hektar (ha)  = 100 arov,

1 ar (a) =  100 kvadratnih metrov,

1 kvadratni meter (m 3 ) = 100 kvadratnih decimetrov,
1. kvadratni decimeter ( dm 2 ) = 100 kvadratnih centi¬
metrov,

1 kvadratni centimeter (cm 2 ) = 100 kvadratnih mili¬
metrov (mm 2 ).

Od starih ploskovnih in zemljiških mer je
1 kvadratni seženj = 3’5971 m 2  (približno 3’6 m 2 ),

I oral = 1600 kvadratnih sežnjev = 0'5754fi fia  (približno 57-g-o),
1 ha  = 1-73773 oralov (približno if- orala).

Veličina njiv se ceni tudi po množini posevka. Pri nas račnnijo na
1 ha  njive 3'3 hi  ali i  0'5 mernikov, na 1 oral 1'8 M  ali 6 mernikov posevka.

c. Kubične mere.

1 kubični meter (m 3 ) = 1000 kubičnih decimetrov,

1 kubični decimeter (dm s ) =  1000 kubičnih centimetrov,
1 kubični centimeter (cm 3 ) = 1000 kubičnih milimetrov
(mm 3 ).

d. Votle mere.

1 hektoliter (hi) —  100 litrov,

1 liter (1)  = 10 decilitrov = 100 centilitrov,

1 deciliter (dl)  = 10 centilitrov (el).

1Z je prav. toliko, kolikor 1 dm 3 .

Od starih votlih mer je
1 bokal = 1-41.47 l  (približno 1‘4J),

1 vedro = 40 bokalov = 56-5891 (približno 56'6 1),
i  mernik = 30'74l (približno 30 •§■/).

131

e.  Časovne mere.

1 leto = 12 mesecev = 52 tednov 1 dan v navadnem
letu, 52 tednov 2 dni v prestopnem letu,

1 teden = 7 dni,

1 dan = 24 ur,

1 ura = 60 minut,

1 minuta = 60 sekund.

Navadno leto ima 365, prestopno leto 366 dni.

/. Števne mere.

1 ducat = 12 komadov (kosov),

1 razstavka = 10 snopov,

1 kopa = 6 razstavk = 60 snopov.

1 bala (papirja) je 10 risov, 1 ris je 10 knjig, 1 knjiga
je 10 leg, 1 lega je 10 pol.

(j.  Uteži.

1 tona (č) = 10 centov = 1000 kilogramov,

1 cent ( q ) = 100 kilogramov,

1 kilogram (£</) = 100 dekagramov = 1000 gramov,

1 dekagram (dky) —  10 gramov,

1 gram (cj) —  10 decigramov,

1 decigram (<7<y) — 10 centigramov,

1 centigram («/) = 10 miligramov (m,g).

{ dni 3  ali 1 1  čiste vode pri 4° C  telita i kg.

Stari funt = 0’50006 kg  (prav blizu 50 dkg ),
stari cent = 100 funtov = 56&7 (približno).

Rimske

1  = 1 5 = V 10 = X
1000 = M.

1=1

2 = II (1+1)

3 = III

4 = IV (5-1)

5 = V

6 = VI (5+1)

številke.

50 = L 100 = C 500 = D

20 = XX (10+10)

30 = XXX
40 = XL (50-10)

50 = L

60 = LX (50+10)

70 = LXX

C) *

132

LXXX

XC (100-10)

C

CC (100+100)

ccc

CD (500-100)
D

DC (500+100)

DCC

DCCC

CM (1000-100)
M

133

Kazalo.

I. Ponovitev.

i.  Cela in decimalna števila.

. 2. Seštevanje in odštevanje celih in decimalnih števil.

3. Množenje s celimi števili.

4. Dividiranje s celimi števili.

5. Množenje z decimalnimi števili.

6. Dividiranje z decimalnimi števili.

II. Procentni ali odstotni račun.

III. Obrestni račun.

IV. Nekaj o hranilnih zavodih.

V. Geometrijski računi.

1. Pravokotnik.

2. Pravokotna pokončna prizma (steber).

3. Poševnokotni paralelogram (vzporednik).

4. Trikotnik.

5. Trapez.

6. Trapezoid (nevzporednik) in poljuben mnogokotnik.

7. Poljubna prizma.

8. Krog.

9. Valj ali cilinder, krcelj in sod.

VI. Računanje z navadnimi ulomki, ki jih večkrat rabimo.

1. Priprava.

2. Seštevanje.

3. Odštevanje.

4. Množenje.

5. Merjenje in deljenje.

6. Polovice, četrtine, osmine.

7. Polovice, tretjine, šestine; petine, desetine.

VII. Zavarovanje.

VIII.  Najpotrebnejše o zemljiško - davčnem katastru in o zemljiški knjigi.
Zemljevid.

IX.  Nekaj o davkih.

X.  O človeških živilih.

XI.  Računi iz gospodinjstva.

XII. Računanje lesa.

XIII. Poljedelski in živinorejski računi.

XIV. Kako računa obrtnik.

Dodatek.

Grnivec, Računica za obče ljudske sole. til. (nov a). XII. 817.

10


Natisnil Karel Gorišek na Dunaju. — 14i05(i.


v

■/





' • * •

NRRODNFI IN UNIVERZITETNA
KNJIŽNICA