Fr. Finžgar: Slovenska beseda. VESTNIK PROSVETNIH ZVEZ V LJUBLJANI IN MARIBORU LETNA NAROČNINA 15 DIN Praznik slovenske besede je danes. Praznik velik, dasi tihosvečan, kakor ga še ni doživela slovenska beseda. Prvič je razpela krila, da poleti iz Ljubljane, iz srca slovenskega naroda, preko gora, čez reke in polja do vseh rojakov po domovini in tujini, do bratov Slovanov in do vseh narodov v Evropi in še dalje. Ob tej tiho-slovesni uri se ozrimo na zgodovino slovenske, tako lepe pa tako malo poznane besede. Kakor smo Slovenci majhen narodič, samo drobec vpričo veličine mogočnih drugih narodov, kakor smo v družini slovanskih narodov najmanjši bratec, pa imamo vendar izmed vseh slovanskih narodov najstarejši, še izviren spomenik slovenske besede. Komaj sto let je preteklo, odkar sta blagovestnika Ciril in Metod, utemeljitelja slovanske književnosli, zapisala prvo slovansko pismo, je bila že zapisana tudi slovenska beseda, hranjena še danes v izvirniku v državni knjižnici v Miinchenu. Zapisal jo je škof Abraham iz samostana sv. Korbinijana, ko je med koroškimi Slovenci vršil škofovska opravila. Preberimo samo nekaj besed, ki zvene, dasi zapisane in od naroda govorjene pred tisoč leti — skoro kakor bi bi- le zapisane danes. Odlomek so iz očitne spovedi in se glase: »Bože, gospodi milostni, oče bože, tebe izpovede (izpovem) ves moj greh in svetemu krstu i svetej Mariji in svetemu Mihaelu i vsem krilatcem božjim i svetemu Petru i vsem mučenikom božjim, i vsem krilatcem božjim, vsem vernikom božjim, i vsem devam pravdnim ... itd.« — menda ga ni živega je • zika, ki bi se ohranil tako čist in tako neizpremenjen skozi 1000 let! V tem jeziku so govorili naši pradedje po svojih domovih, v tem jeziku je govoril vojvoda s prestola na Gosposvetskem polju, v tem jeziku se je oznanjala blagovest po vseh cerkvah. Žal, da se nam razen majhnih drobcev ni ohranil noben dokument slovenskega jezika celih pet poznejših stoletij. Šele Primož Trubar, očak slovenskega književnega jezika, je izdal leta 1551. prvi slovenski tiskani knjigi: abecednik in katekizem, za njimi pa vrsto drugih knjig, zlasti še sv. pismo. In Primož Trubar je zapisal: »Zvesto Vas prosim in opominam, de vi narpoprej visoko zahvalite Gospodi Boga za le-to dobroto in za ta velik dar boži — kir se ta naš jezik tudi piše inu druka.« Za pet sto in več let spet čista, neizpremenjena slovenska beseda! S prvo slovensko knjigo pa je dobila slovenska beseda pot v svet, z njo je bil položen temelj za samostojno iobzrazbo in narodno kulturo. Da-si je bila slovenska knjiga v naslednjih stoletjih še redka, množila se je od dne do dne, prodirala v vse sloje, tako da je Vodnik 1. 1795. že vesel zapisal: »Po zaslugi očeta Marka Pohlina, ki je izdajal tudi knjige kmetom za potrebo in pomoč, in ne več samo za izobražence, zna sedaj že vsak pastir in pastirica brati. Od te dobe dalje pa so se oglašali čez-dalje bolj pogosto prav na vseh poljih in v vseh strokah. Bili so slovnioarji, pisatelji, zgodovinarji, kmetovavci, zr stveniki, dokler se ni kakor najvišji vrh pognal nad vse pesnik Fr. Prešeren. Ta je zapel iz dna narodove duše in iz bogastva slovenskega jezika tako, da je dal slovenski besedi častno mesto v zboru evropskih narodov. Kaj pa se je kar skokoma izvršilo od 1. 1850. do danes — je znano. Kaj bi se šele bilo, ko bi slovenska beseda imela svojo lastno duhovno matico, svoje ognjišče in žarišče — svojo lastno slovensko univerzo! Danes ima tudi to v Ljubljani. Danes že dobiva slovenska beseda izraza v pol milijona izvodih slovenskih knjig, ki jih izdajajo vsako leto samo kulturna društva, ustanovljena za izobrazbo širokih ljudskih plasti. In stotisoci knjig in časopisov in revij pa prihajajo vsako leto za letom med izobražene. Danes ne zveni več slovenska beseda'samo v domovih kmetov in po cerkvah, danes se glasi s štirih mestnih gledališč in z več stotin ljudskih odrov po domovini. Danes se slo venska beseda uči in razlaga na stolicah univerze v Londonu, Berlinu, Parizu in v drugih mestih. Danes berejo drugi veliki narodi plodove del naših mož. Majhni smo, toda živimo živahno kulturno življenje. Prežal, da ni ta narodič zedinjen na enem skupnem ozemlju. Nič ne de, perot duha ni mogoče povezati in ognja srca ni mogoče omejiti. Po Radio-Ljubljana pojde poslej slovenska beseda preko vseh mej, pojde zlasti do naših bratov, ki so razkropljeni po svetu. In Vam, bratje v Primorju, Vam v Korotanu in in Vam v Porenju in še enim močnim v Ameriki in daljnjim v Egiptu — veljaj prvi pozdrav slovenske besede iz matuške Ljubljane — vam, ki vas bo Radio-Ljubljana vsak večer v duhu in srcu družil z domovino, in ki je nikoli ne pozabite. Pozdravljen]!, rojaki Slovenci, pozdravljeni bratje Slovani, pozdravljeni v obče človeški ljubezni vsi narodi zemlje — prvič s slovensko besedo po Radio-Ljubljana ! Ljudska univerza — po radiu. (Govor ob otvoritvi, govoril prof. Dolenc Ivan.) Na predvečer težko pričakovanega dne, ko bo pričela slovenska Radio postaja v Ljubljani z rednim oddajanjem poskusnega programa mi je prijetna dolžnost, da v imenu Prosvetne zveze sporočim najlepši pozdrav" vsem abo-nentom in drugim poslušalcem in prijateljem radia. Veliko veselje navdaja naša srca v tem trenutku, ko se izpolnjuje ena naših največjih želja, da je za stalno oživotvorjena v naši lepi domovini lastna naša radio postaja. Pridružuje se mu toplo čustvo hvaležnosti do vseh tistih činiteljev, ki so kakorkoli pripomogli k tej važni pridobitvi. Za*-hvaliti se imamo za njo v prvi vrsti uvidevni naklonjenosti naše vlade v celoti, in prizadevanju naših zastopnikov in strokovnjakov posebej. Vsem bodi izrečena ob tej priliki najvdanejša zahvala; storili so v resnici veliko kulturno in državotvorno delo. Zato lahko ob bližajoči se desetletnici naše osvoboditve v okrilju naše krepke države s tem večjim zanosom kličemo: Živel naš ljubljeni presvetli vladar, njegovo veličanstvo kralj Aleksander I.! Slovenija ima torej že svojo močno radio-postajo, ki se bo sicer slovesno otvorila šele 28. oktobra t. 1. na predvečer 10 letnice naše osvoboditve. Pomen tega dejstva je nedogleden. Brez dvoma ga bo zabeležila zgodovina kot dogodek izredne važnosti. Naša mila slovenska govorica se bo jela glasiti ši-rom ozračja daleč po svetu in bo stopila kot enakovredna družica v kolo drugih narodov. Veljava naše besede bo zrastla, ko se bo cula tudi ona v svetovnem koncertu in pričala o našem obstoju in napredku. Radio-Ljubljana bo resnično žarišče, ki bo izžarevalo svoje čudovite in blagodejne žarke na vse strani in spajalo v moderno duhovno občestvo, nevidno sicer in nekako v tajinstveno združeno, • vse prijatelje doma in na tujem. Posebno rojaki v bližnji ali dalnji tujini se bodo iz vsega srca veselili blagodejne topline teh žarkov, ki jim bo ogrevalo dušo, hrepenečo po sladkem govoru in vročem objemu ljube malere domovine. Bodite nam vsi iskreno pozdravljeni! Novo postajo čakajo velike in mnogovrstne naloge, če naj bo res širiteljica in predstaviteljica naše narodne kulture. Gojiti bo morala predvsem one temeljne dobrine, na katerih sloni prava kultura in brez katerih je vsa civilizacija le zunanja fasada na notranje trhli stavbi. Širila bo zmisel za vse pravo, lepo in dobro, ter tako pomagala oblikovati obraz naše dobe. Skušala bo pritegniti v svoj delokrog vse panoge naše omike, imajoč vedno pred očmi vse zmožnosti in potrebe človeka kot harmonične celote. Etična stran bo prišla predvsem v po-štev pri obravnavi raznih svetovno-na-zornih problemov, ki slejkoprej zanimajo ves svet. Estetska plat bo tvorila pač najlepši in najprijetnejši del programa s podajanjem biserov pevske in glasbene umetnosti. Največ mesta pa bo zavzemala gotovo umsko-izobraževalna stran. Zakaj še vedno ima v vsakdanjem življenju umska izobrazba najvažnejše mesto. Potreba čim boljše izobrazbe je vsakomur jasna. Rabi jo delavec, rabi jo obrtnik, rabi jo kmet in rabijo jo vsi drugi stanovi. V izobrazbi je moč, je bogastvo, je zmaga. Izobrazba omogoči napredek in neodvisnost posameznikov, šele prava kultura prinese resnično zavednost in samostojnost narodu. Naš čas hiti z orjaškimi koraki naprej: Vsak dan, vsako leto prinese toliko in toliko novih iznajdb in pridobitev na raznih poljih. Konkurenca pri vseh slojih postaja vedno večja. Zato mora biti dandanes vsakdo dobro opremljen za življenski boj z raznim znanjem. Stari lepi patriarhalični časi s svojimi primitivnimi razmerami so minuli in danes je revež tisti, ki malo ali nič ne ve, beden in zapostavljen narod, fci ni doma na vseh poljih kulture in ne drlži koraka s svetovno izomiko. Koliko se je l* spremenilo vsled naraščanja splošne izobrazbe življenje tudi pri nas samo v zadnjih desetletjih, opaža lahko vsakdo, ki se količkaj zanima za kulturni razvoj. Izobrazbo nam nudi cerkev, šola, knjiga, časopis, razna prosvetna in druga društva in slične ustanove. Prirejajo se predavanja, tečaji, igre, nastopi, akademije i. dr. Največ izda seveda prava samoizobrazba. Kajti malo ti pomagajo vsa laka sredstva, če se sam ne zanimaš, če se sam ne trudiš, da si na vse mogoče izpopolniš svoje znanje. V krog teh ustanov in možnosti ftopa sedaj kot najmodernejša radio. S to krasno iznajdbo se bo naše prosvetno delo silno olajšalo in poenostavilo: Z veliko manj truda in moči in stroškov se bo lahko nudilo več in boljšega vsakomur, ki se mu hoče napredka. Vse najboljše prireditve naše se bodo lahko razširile potom radia. Izvedele se bodo najprej najnovejše vesti, politične, kulturne, pridobitne vsebine. Vršili se bodo razni jezikovni, strokovni, gospodarski in drugi tečaji, prosvetni večeri in slično na enem kraju in jih bodo lahko deležni poslušalci v zadnji, najbolj oddaljeni gorski vasi, ne glede na vsakršne siceršnje zapreke. Olajšano bo delo raznim prosvetnim društvom in drugim organizacijam, ker bo treba manj sil in napora, pa bo vseeno na razpolago dovolj mnogovrstnega poučnega in zabavnega gradiva. Zlasti pa bo pomagano tistim posameznikom, ki so željni večje izobrazbe, pa jim usoda ni dala možnosti, da bi si jo mogli po svoji volji pridobivati. Z malimi stroški si bodo sedaj lahko zasi-gurali celo zakladnico prvovrstnih virov in pripomočkov za splošno in strokovno izobrazbo. Rečemo lahko z eno besedo: Celokupna omika ljudstva se bo potom žive besede v radiu lahko bolje in hitreje dvigala. Tako bo radio-postaja nova gonilna sila in dragocen motor v duševni tvornici našega naroda. Zato upamo, da bo učinkovito pospeševala celotni naš napredek, da bomo lahko z uspehom tekmovali z drugimi narodi. Zakaj človeštvo postaja čim dalje bolj ena sama družina: Svet se takcrekoč krči in zožuje, razdalje ginevajo, meje na tleh ne morejo ovirati pota brezžičnim valovom,_ brzim in svobodnim kakor človeška misel, ki stremi za vedno višjimi in lepšimi ideali v smislu dejanskega bratstva med narodi. Dal Bog, da bi tudi Radio-Ljubljana doprinesel svoj delež k temu vzvišenemu cilju! -oSfflSfiS- Ženi in javno življenje (Predavanje za ženske odseke.) Kakor pravljica bi se bilo še pred poldrugim stoletjem glasilo, da bodo prišli časi, ko bo ljudstvo samo odločevalo o vodstvu držav in si samo po svojih izvoljenih zastopnikih delalo postave. Danes je to dejstvo. Blagoslov, ki rosi nad državo, ali prokletstvo, ki visi nad njo pohaja iz tistih, ki jim je ljudstvo poverilo zaupanje pri vodstvu javnih poslov. Splošna in enaka volivna pravica daje vsakemu moškemu možnost vplivati na javno življenje. Vedno pogostejši pa so bili že v predvojnih letih glasovi iz ženskih vrst, da se tudi ženi dopusti več vpliva na javno živ- ljenje. In resnično, tudi ta zahteva se danes vedno bolj bliža uresničenju. V mnogih državah so si žene izvojevale že velik vpliv na postavodajo. Tako v Ameriki, Nemčiji, Češki. Kar je prinesel ženi čas v drugih državah, bo brezdvomno prinesel tudi slovenski ženi v naši državi. Na to treba, da je slovenska žena pripravljena že danes. Kakšen pa bodi poklic žene v javnem življenju? Ženska narava je povsem drugačna od moške. V možu prevladuje odločnost in že prirojena spretnost za gospodarjenje v velikem, v ženi pa ljubezen in požrtvo- valnost. Zato je delokrog, za katerega je Bog določil ženo drugi od delokroga moškega. Tudi vloga, ki naj jo igra žena v javnem življenju različna od vloge moža, če hočemo da bo njen vpliv prinesel zaželjnega blagoslova. Zgodovina narodov je ohranila imena marsikaterih žena in jih ovenčala s sijajem slave in nepozabnega spomina. Imenea mogočnih vladaric (Elizabeta angleška, Katarina ruska, Marija Terezija avstrijska), ki so z železno roko in tudi z vojskami vodile usodo držav. Pa te so bile bolj moški kot ženske. V vse lepšem spominu kakor ta bodo ostala v zgodovini zapisana imena žena, kakor so bile: sv. Elizabeta, sv. Blanka. Ne iz njih zunanje moči je potekal njih velikanski vpliv na okolico, ampak iz onih čednosti, ki so posebno svojske ženi: usmiljenost, požrtvovalnost, ljubezen do neumrjoče duše bližnjega. — V zasebnem življenju žena prav s temi svojskimi lastnostmi izpopolnjuje moža. Nesrečna družina, v kateri umrje mati! Ljubezni njene ne morejo nadomestiti niti stokrat pomnoženo bogastvo niti povečan ugled očetov. 2e-Dd-mafi daje družini to, česar mož dati ne more. S tem bogastvom naj bi ona _ bogatila tudi javno življenje. Ako je mož v resnici dober gospodar, mu žena z veseljem zaupa zgolj gospodarske posle. Njeno srce in roke najdejo drugod posla čez glavo. Slično naj bi bilo tudi v občini, v državi. Zgolj gospodarska vprašanja, ki se rešujejo v občinskih zastopih in zbornicah: n. pr. davčno, carinsko vprašanje in slično, mora zanimati moža-državljana. »Fino čuteče žene in dekleta se pač ne bodo hotele šolati za bojevnice v strastnih dnevnih političnih borbah. To bi se utegnilo zgoditi le za ceno opustošenja njih lastnega notranjega življenja. Celo naj-radikalnejši socialistični agitatorji s pomilovanjem govore o svojih politikujočih možeh-ženah.« Tako odličen nemški kulturni delavec (Pieper). — Ne, žena zmore nuditi javnemu življenju vse nekaj lepšega. V trdo delo mož vlivati balzama ljubezni, z nežno roko zdraviti rane v družini in človeški družbi sploh, lastnim otrokom biti dobra mati, tujim ljubeča skrbnica, hkrati pa biti »močna žena« v pomenu, kakor nam jo slika ev. pismo (Preg. XXXI 10—31). Zdraviti rane. Koliko jih je v človeški družbi, duševnih in telesnih! One, ki jih je zasekala vojna, niso še zaceljene, čas že odpira nove. Duševne: surovost, zanemarjena vzgoja, nepoučenost v verskih rečeh, pohujševanje po slabih družbah, knjigah, predstavah itd. Žena, dekle, ako rešiš le eno dušo, ki drvi propasti nasproti, si izvršila veliko delo v očeh božjih. A tvoja ljubezen do ne-umrjočih duš sega dalje, obsega ne le ozek krog domače vasi, ampak cel narod. Ti si želiš, da bi bila mladina, ki bo bodoči naš slovenski narod, duševno krepka, nepokvarjena, verna. Delaj na to v društvu, Marijini družbi, v krožku! Vsaj iz okolice, v kateri se ti giblješ, naj izgine surovost, kletev, pohujševan e. Tvoje dostojanstvo tirja to. S kakim ognjem so šle žene v nemški državi na delo, da se povojna mladina dvigne iz blata materializma. Njihova zasluga je v veliki meri, da je n. pr. prodrl v zbornici zakon proti šundu (umazanim knjigam, slikam), ki kvari mlada srca. Zdi se, da bo tudi slovenska žena enkrat poklicana, da zakliče javnosti: Dovolj je javnega pohujševanja! Prav tako široko je odprlo polje telesne dobrodelnosti. Zapuščeni bolniki, reveži, sirote, čakajo ženske ljubezni in oskrbe; moška roka je pretrda. »Sirota — breme občini, na-dušljiv revež — od hiše do hiše naj gre, pohabljen invalid — država naj ga redi!« — tako odgovarja občinski mož. Zato je Cerkev od nekdaj izročala delo na karitativnem polju ženi. S pomočjo ženskih redov je Cerkev ustanovila že pred 1000 leti, ko država ni prispevala niti beliča, nebroj bolnišnic, sirotišnic, hiralnic. To delo naj bi žena časovnim razmeram primerno nadaljevala tudi danes. Po mnogih krajih, tudi pri nas v Sloveniji, so že ustanovljene lepo cvetoče dobrodelne organizacije (Elizabe-tine družbe). Po želji zadnjega kat. shoda naj bi je ne pogrešala nobena župnija, zlasti ne v mestu in delavskem okraju. Njih delovanje bo našlo odmeva tudi pri vodilnih možeh večjih občin, da si te same postavijo domove, ki naj nudijo udobno streho potrebnim ubožcem. Naj žena v javnem življenju pokaže, da še ni zamrla krščanska ljubezen. Krščanska žena se zaveda, da se v zbornici poleg postav, ki urejajo gospodarske zadevfe, delajo tudi postave, ki zadevajo pravice žene same. V naši državni zbornici se bo morda kmalu sklepalo o zakonu o šolah. Žena-mati je prva vzgojiteljica svojim otrokom. Pred Bogom ima dolžnost vzgojiti jih za dobre kristjane in tudi za dobre državljane. Njeno delo nadaljuje šola. Cerkev je ustanavljala prve šole. Ne le učila je, ampak tudi vzgajala je s sodelovanjem staršev po šolah mladino v trdne značaje. Zavedala se je važnosti šolstva. Kakršna šola, tak bodoči narod. Zadnji čas pa se svobodomiselstvo vedno bolj prizadeva potom šole iztrgati mladino fetaršem, odtegniti vplivu Cerkve in jo po svoje vzgojiti — brez Boga. Ta cilj je svobodomiselstvo v nekaterih državah potom državne šole že doseglo. Vrgli so iz nje pouk krščanskega nauka in izločili vsako versko vzgojo. Ne za-krivajmo si oči: za istim ciljem teži svobodomiselstvo tudi v naši državi. Ker ga ne upa doseči naenkrat, ga skuša počasi, postopoma. Razni že predloženi načrti, kakšna bodi naša bodoča šola, pričajo o tej nameri, dalje ukinitve in omejevanja ur verskega pouka v nekaterih šolah, degradacija samostanskih šol, prepovedi Marijinih družb, siljenje mladine v Cerkvi sovražne orga* nizacije, preganjanje katoliško mislečega učiteljstva i. t. d. Pa to so le začetni poizkusi. Razkristjanjenje, ki bi sledilo, • bi kruto pose"glo v pravice krščanske žene. K takim poizkusom krščanska žena ne bi smela molčati. Ko gre za njene otroke in za mladino, jo ljubezen do naroda, Cerkve in države veže, da zahteva, da šola ne trga iz otroških src tega, kar je njej najdražje, pogosto edina dota, ki jo more mati zapustiti otroku — trdna verska vzgoja. — Pravice krščanskih staršev do soodloče-vanja na šolah brani društvo »Krščanska šola«. Nudi naj tudi ženam pouka o tej zanjo tako važni zadevi. Žena so- deluj, prepričuj nevedne, podpiraj one, ki se trudijo s teboj za srečno bodočnost naše mladine. Ko pa bo čas, tedaj naj tudi postavodajalci zaslišijo tvojo zahtevo: Našim otrokom krščansko šolo. (Gl. broš. Za versko šolo.) In še o nečem se bo razpravljalo \ zbornici, kar še bolj posega v življenje žene. To so postave o zakonu. Nam katoličanom je zakonska pogodba zakrament, posvečena po samem Gospodu Jezusu Kristusu in torej bistveno različna od drugih navadnih pogodb. Zakramentov pa Jezus ni izročil državni oblasti, ampak Cerkvi. Zato tudi o zakonu samem odloča le ona, državi prištoja odločati zgolj o svetnih zadevah zakonske pogodbe, tako o doti, dediščini i. t. d. Svobodomiselstvo pa smatra zakon za zgolj državljansko pogodbo. Zato o njej določa država sama. Ker hoče razkristjaniti tudi družinsko življenje, zahteva civilno poroko in ločitev zakona. Prvo pomeni: poroka naj se vrši pred županom, da je zakon veljaven, drugo pa: iz tehtnih razlogov naj se zakonska smeta ločiti in vsak z drugim poročiti. Civilni zakon bije v obraz pravicam Cerkve, raz-poroka pa naravnost v obraz Jezusu K*ristusu samemu, ki veli: »Povem vam pa, kdorkoli se loči od svoje žene in vzame drugo, prešustuje.« Postava, ki bi proglasila razločljivost zakona, bi izkopala grob družinski sreči, grob dobri vzgoji otrok, ženi pa nakopala zopet nazaj tisto suženjstvo, ki ga ji je bil Jezu% z zmago nad poganstvom odvzel. Iz krščanske družice moževe bi žena postala poganska dekla strasti moževih, ki jo lahko zavrže, kadar bi se mu zahotelo. Saj taka ločitev bi za moiža osebno ne bila izguba; on si najde drugo, mlado in čvrsto, a strašna bi bila za ženo. S kopico otrok bi bila pahnjena na cesto, ko je v zakonu pustila polovico sebe, svoje moči, svojo lepoto, mladost. Kdo jo bo tako oropano še pogledal? Sužnja v svobodni državi! Roos-welt, predsednik Združenih držav S. A. je zapisal: »Velika možnost ločitve zakona je poguba za ljudstvo, prokletstvo za družbo, ogrožanje doma, vir nesreče za zakonske, veliko zlo za moške, še Izposojevalnica skioptičnih slih Ljubljana: Prosvetna zveza, Miklošičeva cesta 5. Seznam skioptičnih predavanj in filmov. Verska in nabožna predavanja. 1. Sv. pismo. Stari zakon I. (47) 2. Sv. Pismo. Stari zakon II. (53) 3. Sv. Pismo. Stari zakon III. (52) 4. Sv. Pismo. Novi zakon I. (39) 5. Sv. Pismo. Novi zakon II. (40) 6. Cerkvena zgodovina L (43) 7. Cerkvena zgodovina II. (34) 8. Cerkvena zgodovina III. (42) 9. Cerkvena zgodovina IV. (37) 10. Križarske vojske (52) 11. Cerkev in bratstvo (35) 12. Cerkev in deJavstvo (41) 13. Cerkev in svoboda (27) 14. Cerkev in žena. Judita (45) 15. Cerkev in reveži (30) 16. Cerkev in družina (30) 17. Quo vadiš (28) 18. Kristusovo trpljenje v umetnosti (49) 19. Božič v slikah (42) 20. Križev pot. — Vera (— 2. p. in 14. p.) (31) 21. Marijino življenje v slikah (49) 22. Marijino življenje v umetnosti (58) 23. Egiptovski Jožef (27) 24. Konvertiti (26) 25. Srce Jezusovo (30) 26. Sv. Frančišek Asiški (61) 27. Sv. Tarcizij (22) 28. a) M. Terezika od Deteta Jezusa (34) 28. b) Čudeži male Tere>.ike (56) 29. Sv. Vincencij Pavlans-ki in kršč. dobrodelnost (30) 30. Pasionske igre v Oberamergau (38) 31. Potovanje na goro Sinaj (43) 32. Potovanje v Lurdes (65) 33- Potovanje v sv. deželo (35) 34. Potovanje v Rim (64) 35. Po potih sv. Cirila in Metoda (36) 36. Vatikan (41) 37. Pij XI. (42) 38. Preganj. kristjanov v Mehiki (51) 171. Preganj. kristjanov v Mehiki (48) 172. Preganj. kristjanov v Mehiki (48) 96. Katakombe (30) 39. Athos (35) 40 Marijina božja pot (16) 41. Sv. Alojzij (46) 42. Sv. Stanislav (4) 43. Devica Orleanska (27) 44. Sv. Jožef (12) 45. Sedem sv. zakramentov (19) 46. Deset božjih zapovedi (23) 47. Evharističm kongres v Cikagu (22) 49. Albrecht Durer. — Marijino življe- 50. Cerkev in umetnosti (64) 51. Sv. Cecilija (42) 52. Lurdes (33) •53. Lurdes (41) Zemljepisna predavanja. 54. Centralna Evropa (40) 55. Amerika (49) 56. Podkarpatska Rusija 58. Ljubljana 59. Gorenjska (61) 60. Dolenjska (30) 61. Bela krajina (51) 62. Julijske Alpe (51) 63. Karavanke in Kamniške planine (48) 64. Prekmurje (32) 65. Primorska (35) 66. Ob jadranski obali (26) 67. a) Koroška I. (43) 67. b) Koroška II. (43) 68. Zagreb (16) 69. Hrvatska (16) 70. Bosna in Hercegovina (49) 71. Bolgarija (7) 72. Beograd in naša vladarska rodbina (25) 73. Srbija in Macedonija (58) 74. Črna gora in Albanija (39) 75. a) Rumunija I. (36) 75. b) Rumunija II. (29) 76. Madjarska (14) 77. Grčija (41) 78. Čehoslovaška 79. Rusija (49) 80. a) Nemška Avstrija (56) 80. b) Nemška Avstrija \60) 80. c) Nemška Avstrija (31) 81. Dunaj — Linz (62) 82. Tirolska (48) 83. a) Švica (50) 83. b) Švica (47) 84. Belgija (52) 85. Holandija (51) 86. Španija — Španska bikoborba (38) 87. Španija (44) 88. Nemčija (42) 89. Berlin (41) 90. Vožnja po Renu (31) 91. Francija (8) 92. Pariz (55) 93. Versailles (48) 94. Štajerska (2) 95. Italija. Od Genove — Milana in Flo-rence (38) 97. Benetke (26) 98. Neapelj z Vezuvom (42) 99. Sicilija (34) 100. a) Anglija I. (37) 100. b) Anglija II. (31) 101. London (62) 102. Egipet (30) 103. Vzhodna Indija (58) 104. Kitajska (74) 105. Japonska (67) 106. Potovanje okrog sveta (56) 107. V snegu in ledu okrog Velikega Kleka (25) 108. Matterhorn — Monte Rosa (41) 109. Prvi slovenski turisti na Mont Blancu (35) 110. Tatra (24) 111. Carigrad (34) 112. Glavna mesta Evrope (40) 113. Amundsenova ekspedicija na severni tečaj (61) 114. Boj za severni tečaj (70) 115. V deželi polnočnega folnca 166. Vierwaldstatska jezera (27) 167. St. Michel (mesto na gori (30) 173. Avstralija in Nova Zelandija (58) 174. Munchen (62) Zgodovinska predavanja. 48. Cerkev sv. Petra v Ljubljani (30) 57. Zgodovina ljubljanske stolnice (45) 119. Prazgodovinske izkopnine (15). 176. Človek v prazgodovini (54). 120. Turški boji (35) 121. Celjski grofje (15) 123. Napoleon (58) 122. Francoska revolucija (58) 124. Revolucija na Kitajskem (19) 125. a) Balkanska vojna (46) 125. b) Balkanska vojna (44) 126. Svetovna vojna na turških frontah (24) 127. a) Boljševiški režim v Rusiji (56) 127. b) Boljševiški režim v Rusiji (56) 128. Mirovna pogodba v Versaillesu (30) 142. Lindbergov polet v Evropo (25) Naravoslovna predavanja. 149. a) Morske živali (33) 149. b) Morske živali <33) 150. Živalstvo (54) 151. Čebelarstvo (24) 152. Podzemeljski svet (35) 153. Zoološki vrt v Londonu (44) 154. O zvezdah (30) 162. Kako voda preoblikuje zemljo (13) 168. Gobe (21) Kulturna predavanja. 129. -Prosvetna zveza v Ljubljani (37) 130. Slovenska orlovska zveza (56) 131. Brnski tabor (32) 132. Slovensko slikarstvo (35) 183. Cerkveni slogi (31) 135. Dr. Anton Martin Slomšek (28) 136. Dr. France Prešeren (19) 138. Fr. Schiller: Pesem o zvonu (24) 139. Dante: Divina Comedia (55) 141. Slaba knjiga (21) 163. Okultizem (65) 164. Fonetika (22) 170. Slavni možje (49) Strokovna predavanja. 134. Dr. Janez Ev. Krek, oče slovenskega zadružništva (49) 137. Pasteur in njegov zavod (24) 140. Radio-oddajna postaja v Ljubljani (16) 143. Od zrakoplova do aeroplana (45) 144. Postanek moderne ladje (39) 145. Jugoslovanska tiskarna (21) 146. Tovarna »Gazela« mGiX9- Vsem društvom! Svetovaclavska razstava bo v Pragi leta 1929. Obračamo se na vsa društva in čč. župne urade s prošnjo, katero smo prejeli od visokega konzulata Čehoslo-vaške republike v Ljubljani: Kakor je že znano, bo prihodnjega leta prirejena v Češkoslovaški proslava tisočletnice Sv. Vaclava. Odbor za omenjeno proslavo priredi poleg ostalega tudi veliko Sv. Vaclavsko razstavo v Pragi, katera bo obsegala vse Sv. Vaclav-ske spomine, ali vsaj njihove fotografije. V poštev prihajajo fotografije cerkva, fotografije ali originale slik, kipov, zvonov, posod, knjig itd. Potom ministrstva zunanjih zadev v Pragi je dotični odbor zaprosil tudi tuk. konzulat, naj bi v Sloveniji poizvedoval po Sv. Vaclavskih spominih, fotografije ali originale, katerih bi prišli v poštev za zgoraj omenjeno razstavo. Z ozirom na prednje je konzulatu čast zaprositi si. naslov za blagohotno informacijo, potom katerih društev, ustanov ali privatnikov bi lahko omenjeni razstavni materijal preskrbel. Za direktno sodelovanje bi bil konzulat si. naslovu zelo hvaležen. Zahvaljujoč se že vnaprej za storjeno uslugo, naproša konzulat si. naslov, da blagovoli sprejeti izraz njegovega odličnega spoštovanja. Prosimo blagohotnega obvestila, če bi še našla kje primerna slika, ali spomin na sv. Vaclava. Ljudska knjižnica. Uredništvo je prejelo in priporoča sledeče knjige: Dr. Iv. L. Z a p 1 o t n i k , Janez čebulj, misijonar v Ameriki. Zivljenje-pisna črtica. S podobami in predgovorom dr. Ant. B. Jegliča, škofa ljubljanskega. Misijonska knjižnica, 6. zvezek. Izdalo Misijonišče v Grobljah, p. Domžale. Lično knjižico bodo gotovo radi brali vsi naši društveniki, posebno še, ker so pisana tuja imena izvečine vsa fonetično, kar je treba posebej pohvaliti. Letno poročilo centralnega sveta in konferenc za 1926 in 1927. Kot jubilejno letno poročilo ob praznovanju družbene petdesetletnice. S slikami 8°, 82 str. Lj., 1927. Zal. družbeni centralni svet. To ni kako suho uradno poročilo z vrsto številk, ampak obširna knjiga z obširnimi, lepimi referati o dobrodelnosti na Slovenskem. Josip Novak, Šmarna gora. S slikami 8», 147 str. Ljublj., 1928, Cerkvena založba. Cena br. 14 Din. Lepa knjiga bo zanimala v prvi vrsti vse poznavalce in obiskovalce Šmarne gore, ne da bi bili pri tem izključeni tudi vsi drugi, ki se zanimajo za lepe slovenske kraje. Pisatelj obravnava v knjigi vsa važnejša vprašanja, naj se nanašajo že na zgodovino, obliko in sestavo zemlje, rastlinstvo, živalstvo itd. Gradiva torej dovolj, opisi živahni, tako da bo imel s knjigo vsakdo veselje. Dr. Josip Jeraj, Socialno vprašanje. 8°, 208 str. Maribor, 1928. Tisk sv. Cirila v Mariboru. Cena 30 Din. Knjiga bo izvrstno služila vsem našim društvenikom, ker jih bo na lahko umljiv način poučila o obsegu in bistvu vprašanja, ki ga imenujemo »socialnega«. Kdorkoli se torej za to vprašanje zanima, naj si knjigo oskrbi. „ Boj in zmaga. Pravljica. Spisal Gustav Strniša, ilustriral Justin. Kot II. zvezek nove serije knjižnice »Svete vojske« je izšla knjižica s sledečo vsebino: V vasi Žeja primanjkuje vode. Mladi junak Tomažek najde po dolgih naporih v gorah vir, ki ga straži zmaj in ne dopusti, da bi vaščani napeljali vodo v dolino. Končno se Tomažku posreči ubiti zmaja in rešiti zakleto kraljičino v gori ter vaščanom preskrbeti zdravo vodo mesto pogubnega žganja. Pravljica je zelo napeta in se bo mladini priljubila. Knjižica je bogato ilustrirana tako, da se čudimo, kako jo more nudili založba za nizko ceno 5 Din. Dajte ljubko knjižico mladini v roke; hvaležna Vam bo za ta dar. Brezalkoholne sadne pijače. Spisal Josip. Priol, izdala »Brezalkoholna produkcija« v Ljubljani, Poljanski nasip 10. Cena brcš. 10 Din, vez. 15 Din. Knjižica obravnava na 86 straneh pripravljanje brezalkoholnih sokov v domačem gospodarstvu in večjih obratih. Pisatelj se je posluževal najnovejših virov in je veči- noma vse sam preizkusil tako, da ne razklada kake suhoparne teorije, temveč podaja praktična navodila v poljudnoznanstvenem tonu. Veliko število slik vrednost tega dela še znatno poveča. Naj bi knjižica našla pot v sleherni dom naše domovine, da bomo vsi vedno bolj znali ceniti vrednost sadja in brezalkoholnih sadnih pijač. Naklada ni velika, zato se z naročilom požurite. Ako pošljete denar po položnici št. 14.263 v naprej, dobite knjižico poštnine prosto, sicer pa po povzetju. Društvom v vednost. Pravkar je izšla v samozaložbi knjiga »Društveno pravo v Sloveniji«, ki obravnava na 238 straneh sedaj veljavno društveno pravo z vsemi spremembami izza našega ujedinjenja do danes. S to knjigo je hotel pisatelj dr. R. Andrejka izpopolniti veliko praznino v našem upravnopravnem slovstvu, koje posledice je opažal kot društveni referent velikega župana ljubljanske oblasti. Slovenija ima tako razvito društveno življenje kot nobena druga pokrajina naše države. Nujna potreba je torej, da so naša društva natančno in izčrpno poučena o vsem, kar se tiče njih postanka, delovanja in nehanja. Vse to najdejo v knjigi, ki podaja v lahko razumljivem slogu posledke večletnih znanstvenih raziskovanj vseh mogočih praktičnih primerov iz društvenega življenja. Zato si usojamo opozoriti društva na to delo s prošnjo, da blagovolite naročiti knjigo. Cena broširani knjigi je 50 Din. Knjiga se naroča pri dr. R. Andrejku, Ljubljana, Večna pot 3. ©£933© Slomškove slike so gotove. Visoka je pol metra, široka 33 cm. Slikal jo je akad. slikar Jan Mežan, profesor na mariborski realki; tiskala jo je v štirih krasnih barvah tiskarna sv. Cirila v Mariboru, ki je s to sliko izvršila izredno lepo delo. Imamo tri vrste slik, ki se razlikujejo med seboj edino po različnih napisih in sicer: 1. vrsta ima spominski napis za 700 letnico Slomškove škofije in lastnoročno posvetilo prevzv. g. škofa dr. A. Karlina; 2. vrsta ima napis: Anton Martin Slomšek, narodni vzgojitelj (primerna za šole!); 3. vrsta ima Slomškov lastnoročni podpis. — Prosimo, da pri naročilih navedete vrsto. Med našim ljudstvom so razširjene skoro le slike tujih slikarjev in inozemskih tiskarn. Zato naj bi ne bilo slovenske hiše, ki ne bi imela Slomškove slike! Škofijski ordinarijat mariborski jo je priporočil v svojem uradnem »Oglasniku«; prosili smo tudi ministrstvo pro-svete, da jo priporoči šolam. Posebno bratom na Koroškem in Primorskem naj bi bila Slomškova slika svet spomin in vedro upanje! Cene: Slika katerekoli vrste velja pri razprodajalcu ali naravnost pri upravi »Našega doma« 25 Din. Kdor jo pa naroči po pošti in pošlje denar vnaprej, naj pošlje poleg tega še 3.50 Din za poštnino in zavojnino (v inozemstvo 5 Din); če želi, da mu pošljemo sliko priporočeno, naj pošlje še 3 Din za priporočnino. Za dve sliki velja poštnina in zavoj-nina 4 Din. Kdor naroči in plača vnaprej 3—9 slik, plača za vso poštnino in zavojnino le Din 6.50. Kdor naroči deset ali več slik in jih plača vnaprej, tistemu ne računamo ne poštnine, ne zavojnine; razven tega mu damo še 10% popusta pri ceni; pri 20 ali več slikah mu damo 15% popusta; pri 30 ali več slikah 20% popusta; pri 50 ali več slikah 25% popusta. Kdor naroči sliko po povzetju, plača za poštnino in zavojnino Din 7.50. Ker so slike dragocene, jih pošiljamo samo po prejšnjem plačilu ali pa po povzetju. Vplačila lahko opravljate po položnicah poštne hranilnice, ki jih dobite na vsaki pošti; vpišite naslov: Uprava »Našega doma« v Mariboru — in štev. poštno^čekovnega računa 13.577; in srednjem delu položnice pa zgoraj: Slomškove slike. Naročniki »Našega doma« imajo to ugodnost, da dobijo slike za 20 Din. Glede poštnine in zavojnine kakor tudi glede popusta pri večjem naročilu in poprejšnjem plačilu veljajo zanje isti pogoji kakor zgoraj. To znižano ceno imajo le tisti naročniki, ki so plačali naročnino za vse leto 1928. ali pa za drugo polletje 1928. (od julija naprej); lahko so torej tudi novi naročniki, ki si od julija naprej plačajo list. Po tej znižani ceni pa si lahko kupijo sliko samo pri upravi »Našega doma« in pri društvenih poverjenikih (torej v trgovinah ne!) in sicer le toliko slik po znižani ceni, kolikor izvodov »Našega doma« imajo plačanega. Slike se naročajo pri upravi »Našega doma« v Mariboru, Aleksandrova c. 6. I. -------©RSSSCS- Ljudski oder. Ljudski oder v Ljubljani izposojuje podeželskim odrom (društvom, ki so včlanjeni pri PZ) nastopne igre itd. Z * označene igre so najnovejši prevodi Ljudskega odra. Razen navedenih iger ima na razpolago še razne igre iz Zbirke ljudskih iger in Slovenske Talije, ki se tukaj niso navedle. Kjer ni navedeno za kakšne osebe je določena igra (n. pr. za samo moške ali samo ženske vloge), je dotična igra za mešane vloge. I. DEL: Žaloigre, drame in igrokazi; Po 12 letih, *, igrokaz v 4 dejanjih. — Črnošolec, drama v 5 dejanjih. — Ubo-štvo, *, žaloigra v 5 dejanjih. — Pri Hrastovih, drama v 3 dejanjih. — Ženska, drama v 4 dejanjih. — Sestra Bea-trice, drama v 3 dejanjih. — Hera in Leander, žaloigra v 5 dejanjih. — Po-dobarji, žaloigra v 1 dejanju. — Pred smrtjo, žaloigra v 9 prizorih. — Lovski tat, igrokaz v 3 dejanjih. — Hanice pot v nebesa, igrokaz v 2 dejanjih. — Ben liur, drama v 9 slikah. — Mrak, drama v 3 dejanjih. — Dekle z biseri, igrokaz s petjem v 5 dejanjih. — Ubijač, ljudska drama v 5 dejanjih. — Smrt pravičnega, v 2 slikali, ženske vloge. — Kacijaner, tragedija v 5 dejanjih. — Mati, drama v 3 dejanjih. — Naša kri, drama v 4 dejanjih. — Samosvoj, drama v 5 dejanjih. — Menjava, drama v 5 dejanjih. — Požar, narodni igrokaz v 4 dejanjih. — Otroška tragedija, *, drama v 3 dejanjih. — Kralj na Betajnovi, drama v 3 dejanjih. — Hlapci, drama v 5 dejanjih. — R. U. R., kolektivna drama v 3 dejanjih. — Razvalina življenja, ljudska drama v 3 dejanjih. — Ljubezen treh kraljev, tragičen poem v 3 dejanjih. — Kralj Lear, žaloigra v 5 dejanjih. — Na smrt obsojeni, dramatična slika v 3 dejanjih. — Ob vojni, igrokaz v 4 slikah. — Mlinar in njegova hči, žaloigra v 5 dejanjih. — Beneški trgo-vcc, igrokaz v 5 dejanjih. — Tonica, drama v 3 dejanjih. — Kovarstvo in ljubezen, žaloigra v 5 dejanjih. — Trnje in lavor, drama v 2 dejanjih. — Prepozno, igrokaz v 2 dejanjih. — Star samec, podoba iz življenja v 2 dejanjih. — Edda, drama v 4 dejanjih. — Požigalka, igrokaz v 5 dejanjih. — V tem znamenju boš zmagal, zgodovinski igrokaz v 5 dejanjih. — Jakob Ruda, drama v 3 dejanjih. — Sin, drama v 4 dejanjih. — Julij Cezar, žaloigra v 5 dejanjih. — Izgubljeni sin, svetopisemska žaloigra v 5 dejanjih, moške vloge. — Ljudmila, igrokaz v 5 dejanjih, ženske vloge. — Lepa Vida, *, drama v 5 dejanjih. — Zloba in zvestoba, igrokaz v 4 dejanjih, moške vloge. — Prababica, *, žaloigra v 5 dejanjih. — Za pravdo in srce, igrokaz v 5 dejanjih. — Gospa z morja, igra v 5 dejanjih. — Potrlov greh, *, drama v 3 dejanjih. — Duše, *, drama v 3 dejanjih. — Pasijon. ali trpljenje in smrt Kristusa, v 11 slikah. — Quo vadiš, igra v 4 dejanjih. — Za pravdo in srce, tragedija v 3 dejanjih. — Bankrot, *, igrokaz v 4 dejanjih. — Marija Magdalena, žaloigra v 3 dejanjih. — Villiani Ratcliif, tragedija v 1 dejanju. — Užit-karji, kmetska žaloigra v 3 dejanjih. — Dom, drama v 4 dejanjih. — Clavigo, *. tragedija v 5 dejanjih. — Tuji kruh, igra v 2 dejanjih. — Skriti biser, drama v 4 dejanjih. — Reka, drama v 3 dejanjih. — Župan, *, igrokaz v 3 dejanjih. — Voznik Henschel, igrokaz v 5 dejanjih. — Pozna pomlad, *, ljudski igrokaz v 5 dejanjih. — Razbojniki, drama v 5 dej. 2. DEL. Ljudske in narodne igre: Na sodnji dan, ljudska igra v 4 dejanjih. — Omikanci, igrokaz v 3 dejanjih. — Naša kri, narodna igra v 4 dejanjih. — Na Osojah, narodna igra v 5 dejanjih. — Podobar, ljudska igra s petjem v 5 dejanjih. — Jeklo in kremen, ljudska igra s petjem v 3 dejanjih. — Divji lovec, narodna igra v 4 dejanjih. — Veriga, ljudska zgodba v 3 dejanjih. — Martin Krpan, dramatična pripovedka v 5 dejanjih. — Stari in mladi, ljudska igra v 4 dejanjih. — Krivoprisežnik, narodna igra s petjem v 3 dejanjih. — Domen, narodna igra s petjem v 5 dejanjih. — Testament, narodna igra s petjem v 4 dejanjih. — Vmeščenje kneza Valuka, zgodovinski igrokaz v 3 dejanjih. — Štempihar, zgodovinski igrokaz v 3 dejanjih. — Rokovnjači, narodna igra s petjem v 5 dejanjih. — Kljubo-\alci, igrokaz v 1 dejanju. — Miklova Zala, ljudska igra v 8 slikah. — Brat Martin, ljudska igra s petjem v 4 dejanjih. — Stari Ilija, izvirna narodna igra v 3 dejanjih. — Cvrček, igrokaz v 5 dejanjih. — Tihotapec, narodna igra v 5 dejanjih. — Deseti brat, narodna igra s petjem v 5 dejanjih. — Ne v Ameriko, izvirna ljudska igra v 4 dejanjih. — Pred vaškim znamenjem, ljudska igra v 4 dejanjih, moške vloge. — Andrej Holer, ljudska igra v 5 dejanjih. — Deborah, narodna igra v 4 dejanjih. — Bele vrtnice, narodna igra v 4 dejanjih. — Le-g jonarji, igra s petjem v 4 dejanjih. — Vsebina: Slovenska beseda. — Ljudska univerza — po radiu. — Žena in javno življenje. — Socialni dan. — Vsem društvom. — Ljudska knjižnica. — Slomškove slike so gotove. — Ljudski oder. — Seznam skioptifinih predavanj in filmov.