251. številka. Ljubljana, Četrtek 31. oktobra. XI. iHo, 1878. SLOVENSKI NAROD. Izhaja vsak dan lavionisi |K.Joaoijk& ot ar kr., do bo oznanilo enkrat tiska, 5 kr., tu ao dvakrat in 4 kr. čo ao tri- ali voćkrat tinka. Dopisi n:«i bo izvolo frankirati. - Rokopisi bo no vrafiajo. — Uredništvo jo v Ljubljani v Franc Kolmanovoj hiši #*. 3 „KlndaliAka ntoltm". O p r a v u i h t v o , na katoro naj ho blagovolijo podirati naročnino, roklainacijo, oznanila, t. j. ad ninistrativna rodi, jo v „Narodni tiakarni" v Kol mano voj liiSi. Naša beseda po deželnem zboru kranjskem. i. V zadnjoj številki smo dokončali porote* vanje o sejali kranjskega deželnega zbora, na drobno in natančno kakor nij bilo v nobednein druzem čusopisu. Naj se denes ozremo na celo zasedanje in njegov občni vtis nazaj. In tu moramo reči, da nemarno tolikanj uzroka nezadovoljni biti, nego bi mislil kdo po tem, ko se jo luni posrečilo zastopnikom :;<).< h m Nemcev v manjšino potisniti zastopnike 430.000 Slovencev. Temveč iz te nafte narodne manj Sine je letos donel skoro ves bolj odločen, ves bolj s lova u s k glas, nego prej iz večine. Čut trpi jene krivice se je izrazil iz ust naših poslancev v krepkih, protivno nam stranko moraličuo uničujočih govornih udarcih. .lasnim dokazom o terorizmu na neodvisne monj zavedne, in odvisno zavedno volilce nasproti, nijso znali nemškutarji kaj odgovoriti. Vestenecki in Hočevarji in dr. so morali v lice slišati tako debele, da je vsak človek čudil se, kako kožo imajo ti ljudje, da se j i I ■ nič ne prime. — Nentškuturska stranka je imela sicer večino, ali sedela jo ves čus na ob to ž ne j klopi. In Se zugovarjala se je slubo. Ko bi ue imela staregu renegata De z mana, kateri se je pa, kakor so je letos videlo, uže silno upehal in oslabel, predstavljala bi bila še žalost ne j so liguro, kajti naraštaja nema nobenega, ker njeni „homines novi" kakor Kecel, dr. Deu, baron TuulVorer, Hočevar, so se izkazali sumo kot velika duševna revščina. A mi moremo z novimi svojimi močmi povsem zadovoljni biti, kakor so pazljivi bralci iz naših poročil razvideli. S Svetcem, dr. Vošnjakom, Navratilom (ki jo bil drugo polovico zasedanja žalibog zadržan ude ležiti ao), P le ife r jeni, K lunom, in dr. sta dobila irže prejšnja vedua govornika naše stranke, dr. Itleivveis in dr. /urnik veščo in izurjene, pa pogumno in vedno pripravljene parlamentarne bojevnike. Kavno tuko kar se politične discipline tiče, narodna stranka zdaj presega nemšku-tarsko večino. Vsi narodni so bili složni in odločni, — a o naših protivnikih je rekel jeden i/mej samih noniškutarskili poslancev resnično in karakteristično besedo: „Če federalističua vlada pride, in bode vum Slovencem prijazna, niti vam zbora razpušeuti nij treba, doboste brez tega večino. In ker nam jo do večine juko malo glasov treba, in ker svoje „Tapeti haj meo" tudi na onej strani dobro poznamo — mi smo bili na pr. park rat o tajnih k hibo v i h sklepih dve uri po njih /vršenji uže podučeni, — menimo, da je mož prav obsodil svojo stranko. Hog ve, kaj so si obdali neniš kulti rji od te večine! 11 jnibastično so v svojem organu na boben bili, in se napihavali kakor sam bv. Napuh. Ali kaj je bil konec V Moraličui ,ka ceiijamcr," kajti niti braniti se nijso smeli, kakor jih je srbelo, ker — ski hijeno jo bilo tudi za mrzli „tus" na njihovo je/.ico. Kar se tiče resultatov njih sklepanja: žetev njj velika. Kužen navadnih materijalnih stvarij, katere so resili tako, kakor jih je prej reševala narodna stranka (ker bolje se ne dajo, kakor je Kalteueggor sam priznal), imamo tu novo šolsko postavo, ki jemlje ljud • stvu jeden del avtonomne pravice. No, da, tudi ko bi vlada to postavo potrdila. Mar mislijo nemškutarji, da so s to postavo narodnoj stranki res toliko škodovali V Nijso, k večjemu ho sebi, mi se je ne bojimo nič. % Odtegnili so več kot polovico podpore iz gledališkemu fonda za slovensko gledališče, a za nemško so vse dovolili. Vsled tega menda letos ue bomo v gledališči redno igrali, ali škodo za našo narodno bodočnost nam tudi ne bo. Skrbeli bomo mej tem za razširjenje dramatične literaturo in repertoira, pa izgled, ki sto nam ga dali, hočemo si lepo zapomniti, ker vemo, da kmalu zopet naš čas pride. Sicer so so čudno podviza vali zagotavljati, da se jezikovo ravnopravnosti novi deželni odbor ne bode dotikal. Mi vemo, kaj imamo na obljube od te strani držati. Pa — trajne škode narod naš tudi iz tegu ne bi imel, Čo mu so bi še oni mali del „ravnopravnosti," kar je ostane v deželnem u rudo vanj i, odvzelo. Kajti za dolgo itak ne bo, nas narod je užo preveč vzbujen. Iz Bosne in Hercegovine. Iz cesarjeve kaucelije je šel oberstlejte-nant Tohl v Sarajevo. Ou prinaša Filipoviču cesarjevo lastnoročno pismo, in mnogo ordnov za generale in štabne oficirje. To je dokaz, kako so oni lagali, ki so pripovedovali, da bode Filipovic* iz Uosne poklican. „T. L." poroča, da bodo novembra meseca še cela vrsta oficirjev odlikovanih. Iz Sarajeva se 27. oktobra telegratira: Se le denes zjutraj (namesto 20. oktobra, kakor se jo prej reklo) je 0. infanterijska divi- Slovenskim pevcem! Pevci poznate naše pesni, pozuate ono krasno niilobo slovenskega mol-u, ki iz pesuij naših Hkladutoljov veje! Slovenci smo tako ubogo ljudstvo, ali z nušiiiu melodijami smemo se z marsikaterim bogatini narodom meriti. Nasprotniki uaši zasmehujejo našo malo literaturo, nasprotniki naši Be rogajo našim Še nittjhenim duševnim izdelkom ; na veliko lito rutino nadih sosedov kažejo, in sto izposojeno bliščobo hote zatemmti naš boj za večje izobruženjo. Ali naš Jenko, naša Ipuveu, naš Nedved jim sapo zaprejo, — tu umolknejo, in priznati morajo, da so slovenske melodije tako lope, kakor mesečna poletnu noč nad Kleškhn jezerom. 1'ruv surovi ljudje morajo biti, kojim nu-pevi naših mojstrov src ne guuejo, kojim melod'jo iz prs naroda našega ne bi do- pudule. — Kdor nušo delo za prebujenje naroda do samosvestuega življenja motri, videl bo, da mej glavnimi motori tegu gibanja dela naš kompozitor, kateri uureju pesniškim besedam peruti — melodije. Simon Jenko pel je besedo „Nupreju"; >pljiva tu pesen na mursiUuterega bralca, uli pozgubilu bi se ue mara v spominu bralca« — poglejmo pa Da v o rin u Jenku v sredi svojih pevcev, ki ono pesen popevajo, katera nosi našo ime po celem slovanskem, rekel bi skoraj, po celem omikanem svetu, oni velikanski spev „Naproj", Slovansko mur/eljezo, ki muse vzbuja, in nušli Kino pomen, ki ga nuš kompozitor glede i/.-buje naroda ima. Vzemimo ono ljubko [tesen 1'roširnovo ,,1'od oknom"; pesen je res iz srca k srcu potu, in tuko milo slehernemu človeku srce boža; vendar le enkrat jo navadno bralec bere in te jo večkrat, zinironi mu n 11 enaka duševnu dispoziciju — in pesen nema onega vpljivu nanj, kakor tedaj, ko rahlo zadeni melodiju Floischmauova. Kodi še tuko odtujen človek, tu pesen, ta melodija ga delu mehkega, domu se čuti, doma v mladostnih prvih Časih bojevu moj svojci, vzemši morebiti dogodjaj iz te mladosti, ko je to pesen prepevajo hodil k dekletu v vas. „Unter der tirno kunst sehvvillt dus moer unserer borzen au(, wio unter dem monde die llutlr', — so resnično besedo, in resnično tudi čo jih zasledujemo v nuvijanji Slovenstvu. Naši kompozitorji, kakor pevci nemujo gmotne plače za svoje umotvore, zu božjo plačo delajo. Ko živijo, se mulokdo spominja mož, katerih žeuijilni duh jim je tuko srčno ljubo urice pripravil; po kompozi-tcrjii mulokdo poslušalcev vpraša, malokdo so briga zanj, in nij mu mur za to, ako so mu siti ali lačni dnovi; in ko umrje, se v prvem času tako mulo ljudi j spominja možu, v katerem so nekdaj tako krasne melodije živele. — Ti pevec pa, ki si se učil melodij, ti, ki si zasledoval dalj času lepoto kuke melodije, ter i kal pravi duh kompozije, ti si ho dobro seznanil s kom poziterjem, ti tudi klobuk snu- zija fini Togo thof iz Sarajeva h 47. resorni i m polkom II a rt u ii g izmarsirala na vrnitev (lomov v (Jradce. IV.m. Kili povit1, je pri odhodu to vojske iz Sarujeva izdal navdušeno vojno povelje, in sprem il odpotujoče vojake z vso generaliteta jedno uro daleč. Politični razgletj. Motna il |«i «1 <'/.rle. V T j i u b 1 i a n i .10. oktobra Driiiriii c###»f je | 1 IJ glasi proti 7!) glasov sklonil postaviti odbor IH udov, ki bode imel do 2. novembra poročati o poslunji adrese nn cesarja. Ziper to so glasovali Po I jak i, llnlionvvartova stranka, en del centra. Zbornica je volila ndresni odbor in sklenila, da bode v Četrtek volila delegacije. f t tu r «r«•»•#### stw-4t itkt* jo v nekako čudnem razpadanji. „Klub levice14, zrno dozdanjo vladne ustnvoverne stranke, razpal je. VeČ kot dvajset, udov jo izstopilo, namreč, Giskra, Ileer, Diimha, Neuwi rth, llalhvich, M«yor, r'llrst, Seidetiiann, Neumann, Kopi, IMank, Pecz in M nase. Tudi Herbst je izstopil, pa posebej, in bodo še drugi. Uzrok te seeo sije nij prav jnsen. Ileibst jo bajo bml, ker ho večina udov nij hotela udeležiti klubnvih noj, ko se Ji ugibalo o Pretisovem minister-Htvu. Izstopili so bodo dali vpisati v novi napredni klub. tntt$'4t**»ff49 brani nek dopisnik v Itiumarkovoj „Nordd. Allg. Ztg.*, Češ, da se je še preveč oziral na parlamente. Dopis konča s tem, da pravi, da je Avstrija morala I lasno okupirati, če nij hotela odreči se svojemu polože n j u kot velevlast. V manj«* d riaie. Celega sveta novine ho polne poročil o vstaji ##ofginrpv v Macedoniji. Dunajska ministorska neposredna novinarska „VVioner Abendpost" dnje tej bolgarske) vstaji evropsko važnost, in hoče menda s tem na migniti, kako potreba nam jo bilo Kosno zasesti. Angleži in turkoljubi vpijejo na Kusa, češ, da le on je vse podkuril in m uce (Ionski m Kolgurom orožje dal. Čudno! Ko je lani Ignatiev bil naredil san štefunski mir in tudi in a c e «I o n s ko Holgare k Kol garij i pridružiti hotel, — vpili so angleški in nem ski listi, da Kolgarov v Macedoniji niti nij, teimič da so tam le Turki, (Irki, Cincari itd. /tikaj jim torej zdaj vstaja Bolgarov tam toliko preglavico dela, če jih nij V V pol leta se menda vendar nijso tako brž zaredili, da bi jih kar na en mah 20.000 za orožje /grabilo? Iz MjihmIušhu ho javlja, da angleški mi nistri '/urad afganistanskega vprašanja nijso jedinih misli j. Jedni hote vojsko precej, drugi Jole dogovarjati ho z emirom, ki je poročil, da bodo do zadnjega moža branil ho. Na \fn>\k*'M pišejo, da bodo Htaro postavo zoper oderuhe zopet vpeljali; Hmelo se bodo jemati le (i od 100 obresti, in oderuško kupčije in pogodbo ne bodo civilno pravno veljavo imele. Sicer pa cvete neinSka svoboda naprej Vladni list poroča 28. t. m , da ho bila zaprta socijallstovska druHva: na Saknonskom pet, v Krnunschvveigu dve, na VVestfuNkem Štiri, na Kidonskoiti jedno, dalje v Moklon burgu jeden časnik, v lhdnu jeden, na Si-ksonskem dva časnika prepovedana. Moj Srt'tiiftt in Norvegijo, knfori ste v dualističnej razmeri mej hoIio j kakor Avstrija in Ogerska, so jo vnol tudi prepir. Norvogi so pritožujejo da švedska vlada njih ustavo in Hamostalnost, škodovati hoče in bulo agiti-rajo proti minlstorHtvii St.nngovomu. IK Konjic 98. oktobra [Izv. dop.| Akoravno smo v pretečenih pustnih časih mnogovrstnih veselic doživeli, iu ho prav dobro zabavljali, vendar letošnja jeHon vso vesolje presega, koje vslod dobrega branju in sladko vinsko kapljico uživamo. Letošnjo vino ho more uvrstiti glede kvantitete in kvaliteto najboljšemu od leta lH.r>8. Sodov nam manjka, in neki kmetje so bili prisiljeni lnu'cvcc, in jabolčnik, katerega itmimo obilno, iz pu sti ti, samo da sodo morejo I vinom napolniti. Cena mu je po svojoj izvrstnosti od 12 gold. do -O gold., črnina pase bo prodala po 25 do dO goldinarjev polovnjak. Koiijičani pruznjujejo trgatev kot najlepši del leta. Sosed soseda k gorici povabi, bogatini pa, kakor Krozinger, Stunzer, NVallaml pa po Hturej navadi po trgu naznanjajo, da je vsakemu, ki le hoče, dovoljeno v gorico priti. Da se tak gostoljuben poziv od mnogo obrtnikov in rokodelcev rad uslifti, so Hamo ob sebi razumejo, tom bolj ker pri takih okoliščinah varčnost se no potna. Mizo ho unogibajo pod kupi pečenk, puranov, kapunov, krač, pleč in potii". I,o dobra starina in butelje so pijejo, prepeva se tudi, pa žalibog, da so le preveč nemške pesni čujojo, ker naSi uči tolji več za nemščino nego za slovensko posni marajo. Da neki iz gostov pregloboko v kozaroi gledajo, in da potem nogo omiigujejo, se mora zmad redkosti takih pojedin vsiiceniu odpustiti meš pred možem, katerega notranje Življenje ikV in povši njegova dela. Narava ho spravlja počivat, in ven na grobove naših ljubih bomo hodili i venci spo mina v rokah. Vi pevci boste tu in tam na grobovih so VHtavili, ter Kiharjovo prekrasno: „.lamico tiho" ali Jenkov otožni „Klagor muu poli. Tuga, ki v vsakem akordu teh pesnij žaluje in joče, polastila se bode tudi vas. Tedaj poglejte okolo, če no vidite morda kakovo gomile, ki vuiu krije, pevcem vam, tako ljube prijatelje 1 - Dva mlada moža, pevci, '/UHiila je pred kratkim neusmiljena lopata; tako čista vrela melodij bili sti njiju srci In marsikatero lepo pesen teh pojete zdaj ko sta nam mrtva. Menim — llajdrihu in K o c i j a n č i č n. Mi zdajšnji pevci gremo jodonkrut tud za njima, ali /a nami pridejo drugi pevci, ii ti drugi pevci bodo tudi poli melodijo llujdri bovo in Kocijančičovo; — ali kako bo žalo Htno, če ti pevci ne bodo vedeli, kjo dotno vina ta dva zvesta jej že nij a v prahu ■rani. — Vi pevci sto najboljši kvas vsuke družbo; čo kdo, tak vi, stiskavo roko poslušalcu odprete; vi vse tuko vesele dehito, in v vašoj Ijubej družbi ho ne ozira človek ua slabe čase Vi ste aranžer j i veselic; za šolo, za ubogo in za druge, Kog si ga vedi za kako iiuiiionu sto nnpravljali uže veselico; marsikateri goldinar ste vi s Hvojimi grli izvabili iz žepov; — ali za tisto, brez katerih bi ne mogli ničcHu Hto riti, storili sto dozduj malo ali nič. Iliijilrih in Kocijančič sta nedavno umrla njuno delo jima nij donašalo premoženju, katero bi zapuščino njuno sposobilo, da ho jima nagrobna spomenika iz nje postavita. POTCI slovenski, nečem vinu načrta delati kukej velikoj reči; samo IOO goldinarjev dobimo vkup in postavimo uiajliena spomoiiika na gomili: llajdrihu v Ljubljani iu Kocijančiču v Kanalu. — Častimo ho s tem, delamo pa tudi čast našemu ljudstvu, o katerem naj ho jedenkrat reče, da jo v prvoj dobi svojega pro bujenja častilo mane onih mož, ki ho ga let jim z ozimni na potrebno mladinsko izobraževanje nij kazalo, kajti užo šolske postave pred sto leti ho terjalo sedemletno šolsko obiskovan je. Oni hO si mislili: Kuj nuj deček, dovršivši 12. leto, v zimi doma počne V /a delo nij še, k učenju nuj bi ga pa tudi nihče siliti no smol V No, to no gro. Obligatna osemletna šolska doba naj ostane, u po K) ministerskega ukaza od 2o. avgusta leta 1870 naj ho mladina v Cl. in II. letu po leti šolskega obiskovanja opra,' r a. Tako ho je tudi :.klonilo z naročilom do vlade, nuj so p o tem šolske gosposke ravnajo. Jednak sklep je bil narejen tudi v ( moravskem dežolnem zboru, kjer je bil posla-k nec Fux v zadevi osemletno Šolske dobo govoril prav pamoten govor, čegar jedro je bilo to, da naj se zdaj, dokler ho gospodarske, fi-nancijalno, politične in narodne razmero v Avstriji tako žalostno, ljudstvo po tj \:\ (mini-sterski uka« od BO. avgusta leta 1H70) opra-ftča nekoliko osemletne Šolsko dobe. V štajerskom deželnem zboru jo bila razen omenjenega predmeta še ena interesantna šolska stvar. Vlada je bila namreč novo postavo o šolskem nadzorstvu predložila. To tej novej postavi bi bila zlasti, kakor He glasi poročilo učnega odseka, neka centralizacija vho moč nad šolstvom pridobila, a ljudstvu in učiteljstvu naj bi se pa So mala sedanja avtonomija odvzela. Po tem načrtu bi so bilo na Štajerskem s k rajnimi šolski sveti tako postopalo, kakor je bilo v kranjskom deželnem šolskem svetu po Vestene okovom predlogu Hkleneno. Udje krajnega šolskega sveta naj bi bili neknkovSni izvrševalci, katere se smo poljubno odstaviti, kaznovati, komandirati Itd. Okrajni šolski sveti naj bi dobili naslove c. kr., namestnik predsednika (c. kr. glavarja) naj bi bil njegov uradni namestnik, tedaj komisar, koncepist ali praktikant. Okrajni šolski sveti naj bi bili za celo glavarstvo, a okrajni zastopi naj bi samo po I zastopnika poslali v nje. Zavoljo tega Je pa učni odbor nasvetoval zbornici, naj se ta predlog n o spre i me Pa se jo pa vlada temu odtegnila da bi bil njen predlog padel, preklical jo nam namestnik ta vladni predlog, torej nij bil ilo-lel v javno sejo, kar jo obžaloval marsikateri poslanec, ki je mislil spregovoriti krepko bo Hedo o sedanjem šolskem stanji. ■ r 'kVrMltt 5»0, okt. |lz,v. dopis. | Tukajšnji lokalni laški listi, posebno „Itulipcn-dento" nijso včeraj ni česa omenili, kot ma-losti, da so taboriti „živio" kričali itd. Ponos pa jih jako po črevah grize. Nij jim po godu, da Slovenci terjamo slovensko šole. Udrihajo po svojoj navadi surovo oznunjujoči, da je naš jezik neizobražen, da nemarno omike, in tako daljo. Rodijo ti Lahi o našem jeziku, ki ga niti ne poznajo, kakor Hlepeč o bar vab. To jo tako tudi laška importinentnost. Jezi jih, da so se drznili slovenski okoličani po Trstu z zastavami iti in „živio" kričati. V vsem togotnom članku „lndipondenta'4 gloda 8 t rab iz mej vrsti«*, da mi Slovenci vendar dominiramo svojo slovensko primorsko zemljo, ter da smo ravno ta dan pokazali Lahom pred nosom in očitno, da mno mi gospodarji obale morske, in da se no zmenimo za izdajske lakonske podkupljene numere. Na";i liidioni se tolažijo, da nijso okoličani, ki to nnpravljnjo, ampak lo tisti po redni n I i j u b I | a n č a n j eM. Steni hočejo uu Laškem dokazati, iu laž po konci držati, da jo vho italijansko tu ob morji, in da bi Italijane l odprtimi rokami sprejeli. Ali sprejeli bi jih res z odprtimi rokami, pa — no s praznimi! Naj lo pridejo, junaci Kustoeo in Visa, v istini nov zemljevid Italiji z našo domovino iltinl, zvedeli bodo, da imamo dober rokopis za po laškem hrbtu. Naši lakonski listi opnzorujejo, kako jo bilo pred desetimi leti. Ali naj izvedo, da časi ho spreminjajo, in se je tudi uže toliko izpre menilo, da nas no vstruSi nobena stvar več. Mi dobro pomamo, kdo ima strah. Sicer pa smo Slovenci odkritosrčni, iu nemarno lastnosti, m katero so lo lahonuka stranka pouaša, nam- reč hč zavratnostjo najnižje vrste, petarde po • lagati. Pokažite obraze Zakaj nijsto na tabor prišli, junaški apostoli „Italije irredentoV" i Dolinski tabor je toliko koristil, da se đaatS So no da preračuniti; najbolje pa je to. <\ smo Slovenci pokazali, da smo gospodarji južtfiib adrijnnskih obal, ter hočemo podvojiti od jadaj za naprej svoje delo. da se oživi na-roimn gibanje, ter zagotovi potomcem obsta nek milo slovensko domovino na meji. '„Naj zve Lah, da živimo Slovenci zavedni svojih pravic na zemlji slovanskej,** to ro bo sodo, ki jih je naS naj-darsi boritelj dr. Jano/ BleHrofs brzojavil dolinskim taborcem, in katere so bile burno sprejeto. Slovenci vsi pa gojimo gorko idejo zjedinjenja vseh Slovencev. Da so uresničijo našo nado, naprav Ijnjte tabore, in izročite očitno, da zahtevamo biti vsi v jodnoi kronovini združeni. „Tri08te? Ztg." je bila slabo podtičonn, ko jo pisala, da jo govornik g Trobec na taboru zahteval samo združenje (JoriSke in Istro. On je govoril za združenje vseh Slovencev. Adresu, katero jo dolinski tabor sklenil na cesarja poslati, glasi so: Vašo c. k. apostolsko Veličanstvo ! Na tabnrii zbrani S 1 o v o n c i in 11 r v a t j e na Primorskem so proponižao poklanjajo Vašemu c. k. apostolskemu Veličanstvu, ter izrekajo najtoplejša čutja pokorSčino, udanosti. in neomejeno zvestobo do presvitlega prestola. Osodepolna zgodovinska doba, v kitterej hrabra naša vojska moj njo i naši bratje i sinovi, bije zmagonosne bojo za pravico in človeštvo, ter vije nove vence okolo presifajno staroslavne habsburško Inroiiske krono, napol njuje nnša srca i veličini voseljem in nuvdu-šovanjom, ker od slavo presvitlega vladarja leskečo i naša slava. I.ipidaruimi črkami zapise zgodovina te slavn o bo je v svojo knjigo, ker bili so se za najsvetejšo namene. Čo so pa ml predobitvo d voli lepili dežel presrčno veselimo, HkuSu nam neka iniij-hena p o d k u p 1 j e n a s t r a n k a tujega u a -roda veselje s tem greniti, da počenja dela, katera so studijo vsftceuni poštenemu in zvestemu državljanu. Ker so nafta srcu zaprta zapeljivosti in taeini namenim, ki so obrneno zoper državno blagost, započeto iz u/roku, da bi zdrobili biser neskaljene nnSo zvestobe do presvitle cesarsko hiše, za to javno na tuborji izrekamo zvestobo do presvitlega prestolu, katero smo podedovali od svojih očetov, branimo globoko v srcih ko najdražji dar, ter jo marljivo in zvesto cepimo v prsa svojemu zarodu. Neskaljeno smo prejeli od dedov, noska ljeno izročimo jo potomcem Kako druga nuni je ona, kuko gorko Čute gojimo za Vašo c. k. Veličansto, naloga Gospdda In cesarja, to smo dejansko pokazali letos na večer pred rojstnim dnevom Vašega Veličanstva, kajti napravili smo po vseh gorah oh vsej meji italijansko kupno zemljo, ob vsem morskem bregu nepretrgano vrsto kresov, ter navdušeno nazdravljali Vašemu Veličanstvu, da so je daleč črez mejo ra/legulo. BlagOTOlite tedaj, prosvitli mogočni naš Gospod in Vladar, od zbranega s I o v en sk eg a iu hrva tskegu ljudstva na Primorskem spre joti izraz mijponižnej'e, največjo pokorščino, žive u danosti, neomejene zvestobe. Peg živi, I log ohrani, Bog blagoslovi Vale VeličanBtvo! Na tuborji v l>slini, dne 'J7. okt. 1878, DomaČe stvari. — (Pevski zbor ljubljanske či tal niče) bodo kakor vsako leto tudi letos na vseh Hvotnikov dan ob treh popofudno na starom pokopališči pri „sokolskeju piramidi v spomin umrlih slovenskih mSokolov" slovensko žalostinko pet. Prijatelji pokojnih so bolo valjda udeležili. — (Uradna „Lnibaohor Zeitung".) liže večkrat, smo omenjali ,,1'uror tentonicus", SOVrainOlt do Slovanov in slabo skrito veliko* nemško tendenco, ki ho vidi i/ uradno ,. I.iib. Ztg", ki bi imela objektivna biti, ker c kr. štemplja no pbičujo, in svoj život hrani iz krvavega rubežnoga in ediktnegu krajcarja slovenskoga kmeta na slovenskom Kranjskem. — Tako tudi '2U t. m, poroča o taboru v Dolini in o telegramu poslanca Nnbergoia, kateri so po „Trioster Zeitmig" od ponedeljka glasi: „Ne Itnlijani, ne Ne mi* i, temiič Slovenci morajo biti gospodari v Primorjiu. Pradna naša , Laibnohor Ztg u pa gre in - izpusti besede „ne Nemci", tako, da se potlej snmo bore: „No Italijani, temuč Slovenci itd.u Ali nij to izpuSčenjo ,, Nemcev", kjer gre za negativno gospodstvo Adriie, jako glasno 'govoreč dokaz, jako topa izdaja samega sebe, kaj „Lnib. Ztg." misli? Nič dru/ega nogo: travaillor pour lo roi de Prusso I Ib'iitsoh bfa zur Adria! In ti Ijudio hočejo nas drugo V avstrijskem patri jot izmu podučovati! — (U v eden je nemškega učnega jezika) poleg slovenskega so jo v zadnjoj seji deželnega Šolskega sveta potrdilo za ljubljanske ljudske šole, po nasvetu mestno večine ljubljanskega občinskega zbora.. .. — ( D i H e r i t i s), kužna bolezen v grlu, so pO Ljubljani če daljo bolj Siri, pobira otroke, a tudi odrasli vedno bolj pogosto na njej zbo- levijo. — (Kojanska čitalnica) napravi — tako so nam pile v petek 1. novembra besedo s petjem in igro „Mlinar in njegova hči" katera so po navadi igra vsako leto na ta dan Prihodnja beseda obeta prav živahna biti, posebno igra, ker so ongažirano najboljše moči dramatičnega odreka, pridobili smo pa zraven le izvrstnega dramaturga g. nudučitoljii ('veka, ki je rolo mlinarju i/, prijaznosti prevzel. Sodelovnli bodo rojanski povci, kateri so so užo večkrat izkazali. /. ičotok bo ob 8, uri, neudjo plačajo povabljeni vstopnino 80 kr. Odbor. — (Vojašk begun.) Andrej Pogačnik iz llovt. pri Kranii, 90 let star vojak, jo i/. Ljubljano ubeguil, a seboj vzel vojaško obleko in bajonet. l*ONlttiao. V*6oraflnJI »talbaohei Tagblatl' pričala dragi „ Blngoaeuili•(" h podplNom ,,1'llr din lanilNolialtliehoii BoiootnnM . t -m Ootsli e-. Nij nam namen raap»avl|atl obieg tok „Kiniro-geodet", temved* la tukaj javno In onergllno prote-■tiramo aopar p ilpti ..tih* dio lanđiohafdlohon Boauv len" - - „il.is Counlo", in |» /.ivljonio nin »čo toli DO" llanto objaviti, kodni bi od katerega ho tiill v ,,(\»- mita" voljeni. Mi tujino niti i v oni niti .-. vuAiml tendonoanil v ntknkorlno| avail, toraj, ftko kal pita« rito. plaarttO pod UVOjo lunino in no pod MIO linno; oo no pik prodnneto so kedal naia Ime alorabttl, vou povemo, Roipodjo, da bodeno taktevall Batli* fukeijo pri kon pco-nlnoj ohlis.ll. V L|ubijani, 80. oktobra 1878. tM&ŠeiHi iii-ntlsttki. (Sledi 1!"» podpisov.) Javna zahvala. Uonioroilniiu ffOBpliaiu Ljudmili Klipanove) pl. Plobolstoluikoji Ne/.ki, Ani in Roikl Sultorildavaj larekauio napukrcnojAo 7.:i!iv:do a vidikoditAno darilo, dragooono kraino iloveneko laatavo, ki ho ja poklonile lltalnlol klopensUo kauiiiogoiiškoj; ona lm društvu ponov, odboru in udom pa lipoubuda k vitra)nouui dolovanjii v iloaogo Daloga namena. \' kropi, jo. oktobra L878. ,i onu. Zupan, prediodnlk. IgiitieiJ 7iip.au, ml., Maloj Sorsak, Jošt Warl, odborniki. Dunajska borza 30 oktobra. fisvirrvo ^nleifanČnu MVoMoO Enotni dri, dolg v bankovcih . . fi() gld. — kr. Enotni drž. dolg v srebru ... 61 a 90 „ Zlata renta.........70 # 90 „ 1860 dr*, posojilo......111 „75 „ Akcijo narodno banko .... 7H0 w — „ Kreditna akcij«.......MS n 7.r> „ London ........ ..117 „45 „ ■Spol..........!» „ 41'/, , C. kr. cekini........fi „ f>7 „ Srebro..........100 „ — w Državno mark" . ■ _._. hm lf> Karel S. Till trgorfitrn « knjit/ntni in papirji'))!, pod Traumo St. 2, zaloga vseh pottcbnostij /a urade in kupčij stvo ; zaloga navadnega, pisemskega in zavijal nega pa- Eirja. Vso potrebnosti M merjovco (inženirje), sli-arjo in risarje. Najnovejšo v konfekciji za papir. Zapisoval no in opravilne knjige. Izdeljujcjo se tudi monogrami na pisemski papir, visitno karto in pisemsko zavitke. (If.H—101) Loterij ne »rečke. V G rad c i 2G. okt.: 15. 50. 28. 43. 58. Na Dunaj i 2G. okt.: 78. 32. 77. 40. 24. Tujci. 29. oktobra: Pri .Slonu: Vodničar iz Dunaja, iz Trsta. — VVolf iz Moravskoga. I Pri *l»llćn : Freudonthal iz Dunaja. — Grof Thnrn iz Radovljice. —Peterka iz Dunaja. — LOvin- glT iZ K. lin/.'. Pri kavarskrm dvoru: Lončarič iz Scic. Trinf ffne t ▼ T .j ubij ar i JI0. oktobra t. 1. Pšenica hektoliter f> ehl. 60 kr,; — rej (j g'd §6 kr.; — ječmen 4 gld. (Iti kr.; — ovoa "2 gl^',. 70 kr.; — ajda 4 gld. kr,; — proso 4 gld. r;pik . — koruza 5 goid. 80 kr.; krompir 100 kiIog(aia>v 8 g'd. 03 kr.; — fižol hektolitar H gl. — kr.;' maal; kilogram — gl. 92 kr.; — inast — gld. 82 .kr.; — 4peh trišon— gl. 62 kr.; — špoh povojen — gl. 75 k. — jajce po 2 Vi kr.; — mleka liter 7 kr.; — govedinne kilogram 54 ar.; — tclotuiiio 6*1 kr.. — Bvinjsk« (uiv N«'Iilni gitz (dušikov okisljanoc). (846—6) zobovni zdravnik, stanuje ob llradockega ui<»atu 1. nadstropje. Bark« "i::-Wir empfchli-n^ gusu&tttit. ala Bestes uhd Prclsvviirdlgstes_ Die Regenmantel, \Va#en- {jer vso notranjo bo-ezni v ŠtlođeUi pri telesnih zaprtij ali, hemoroidih itd. Ta tinktura bo vsakej družini najgorkejo priporoča, ker jo uže veliko tisoč ljudem k zdravju pripomogla. Btoklenloa g podukom o rabi vred volja 10 kr. 2. »r. Mora-ovo idravllo *oi»«*r mrzlico pomaga pri tej bolezni neizmotljivo, stoklenica velja 80 kr. 3. Malimiii nok (Ilitnbeorabgiiss) iz domačih, gorskih malin, v steklenicah, ki drla 1 kilo — po 80 kr. — Temu, ki voč kupi, Se ceneje 4. Ainii«Tiiiinit iiNtna «o«iii, Btoklenloa volja KO kr., in zobni prali, škatljiea po 40 kr. 5. l*ntii za pokončanje bolh, ščurkov in druzega mrčesa iz pravili dalmatinskih rož, paket po 10 kr. (>. Ilomcopul i*mi Hpulokil« popolnem uredjona po prof. Ilaager-ju. 1 steklenica jagodic velja 10 kr. 1 steklenica tinkturo volja 'JO kr. Vsako zdravi o so nalanko po naročilu pripravi v zalitevanej stopni močno. 7. l>«rHfli — rib j «' «»IJ«"» bo rabi zoper Skrnfclje, skrofelnaslno kostno bolezni, sušico, kašelj i. t. d., steklenica volja <>() ki., z želo/o-jodtirom l gld. Gospod (i. 1'irvoli, lekarntčar v Ljubljani. Kašelj in le..ka sapa sta me hudo nadlegovala, zato sem po zdravnikovem nasvetu tri mesece zavžival Vase Dorsohovo ribje olje z železo- jodUrom. — l'/o po zavžitji nekoliko steklenic sem čutil veliko olajšanje, — zdaj pa ho imam laSDO izvrstnej zdraviliicj moči lega olja zahvaliti, da sem kašelj čisto odpravil, in svoje zdravje zopet /adobil. Zato morem to zdravilo očitno najgorkejo priporočiti. V Ljubljani, dno il. septembra 1878. Janez Kitar, trnovski kaplan. i'i duhu nnfočilo z naslovotn; i'iccoli, lekarna v Ljubljani, se točno izvršujejo proti poštnemu povzetju. (3il7—lOj Le jedenkrat podaje se tako ugodna prilika, da si za polovico prave cene omisli vsakdo izvrstno uro. Velikanska razprodaj a. Politične razmere, ki ho nastale v eolej Evropi, zadele so tudi Švico: vslod teb razraor so jo na stotine delavcev Izselilo, tako daje otistanok tovaru jako dvomljiv. Tinti najvekša fabrika za ure, katero smo mi zastopali, so je zaprla začasno, tor nam je zaupala prodajo svojih ur. To tako zovanu ž<*|»im- uro so najboljše ure celega svota, kojih okrovi so izdelani iz najlinojšoga ttrebr-■it'Ki* nlkljH, so izredno elegantno gravirani in giljosirani, ter so amerikanskoga Blatena. Vnleil in* iimrr h<* I m lit«. m*ii nlktlai* pok vitril i. |iii NtlHiilti, u icnilur ura |»ri i*-ni %ili* ti*> trpi. Proti povzetju, ali vpošiljatvi mule svoto, katera je pri vsakej bazi ur zaznamovana, s katero je plačana le pridejaua zlata douhlo urna verižica, baržunasti etui, glavni ključ za uro iu delavska plača, dobi vsakdo najfinejšo tepasinmo uro skoraj na polovico /.hnIoii". Vho uro so natanko repasirano, ter gurii.ii(uj«>mo iu vHMkti uro peti, l«-|. V dol.n>. jj-oloveifii jttuiMt -vit In stroge Mol itltioM 11 , provze- mtitiio h* <4-iti d(»iziioHi jnviio. tin vnuke ii«»|»i-ii-*t<» j «»«"-o 111*4» noseči j vzeiuemo, iii. y. 'o milili«-iijit ino. Izpise!^ ■a.r. 1000 komadov žepnih ur od ponarejenega zlata, umetno in čudovito izrezljane, najfinejše rcgulovauc, pri vsakej uri zlata double urna verižica, medaljon, baržiinasti otui in glavni ključ; jeden komad le gl. 8.45. 1000 komadov remontoir žepnih ur, katere bo pri kozici navijajo brez ključa, z dvojnim okrovom in kristalnim okrovom, izrtiduo natančno regulovane; razen tega so tudi elektrogalvaiiičiio pozlačene, tako da jih nobeden zlatar nt; more od pravo zlatih razločiti; z verižici-, medaljonom itd. projo jeden komad gl. 25, zdaj lo gl. b.20. 1000 komadov krasnih ur na sidro fankornhr) od najtežjega srebrnega niklja, tekočih na l.r> rubinih, z einailiraninu kazali, kazalom za tre-notke in kristalnim j)loščuatiiu stoklron, natančno repaalrane: projo jeden komad gl. 21, zdaj samo gl. 7.25. 10 O komadov mobilnih ur na valjo (oylin-der-ubr) v teških giljoširanih okrovih od srebrnega niklja, s kristalnim ploAčuatiiii steklom, tokoČili na k rubinih, lino repasirano, z verižico, medaljonom, iu buržunastiin ctiiijein, joden komad projo gl. 15 zdaj lo gl. b.UO lOOO komadov VVushingtonskUi ur na sidro ud Kllotnega srebrn, potrjeno od c. k. denarnega urada, tekočo na L"> rubinih, eloktro- galvauično pozlačene, da jih 00 more intlicdcn .stinko\ njak ali zlntar ud jiiuvo zlatih razločiti; tluo na txonotok regulovane in poakuiono. Toh ur stal jo preje jeden komad gl. 27, zdaj pa lo gl. 11.40. 1O0O komadov Washingtonskih remontoir žepnih ur, od pravega L'llotnega srebra odobrenega od e. kr. denarnega urada, pod naj-Htrožjmi jamstvom na trenutek ropiiairano, s kolesjem od niklja iu priviligiraniui regulovanjeni, tako da se nij treba teh ur nikdar popravljati. Pri vsakej uri da se zastonj tudi jedna zlata doublo uma verižica, medaljon, baržunasti otui in ključ; vsaka taka ura stala je preje 35 gl. zdaj pa samo gl. 16. 1O0O komadov ur za dame od pravega zlata z K) rubini, preje gl. 40, zdaj gl. 2D. 1O0O komadov remontoir ur od pravoga zlata za gospode ali gospo, projo IGO gl. zdaj gl. 40. 650 komadov stonskih ur v nnjlinejšein emui-liianeiu okviru z zvonilom, repasirano, projo joden komad gl. 6, zdaj le gl. 2.75. 650 komadov ur z ropotcem, Bno regulovane, dajo se rabiti (udi na pisalnej mizi, prejo gl, 12, zdaj lo gl. 4.80. G50 komadov ur z majatnikom (pemlelulu) v llnu izrezljanih gotičkih visokih omaricah, navijajo so vsakih osem dni j, iitio na trenutek regulovane, lepe, in impozantno. Ker je laka ura po minulih liti letih še dvakrat več vredna, naj liijo imela vsaka družina, po.sclmo ker so s tako uro soba olepša. To uro stalo so preje gl. 35, zdaj so dobi jedon komad za smešno nizko ceno gl. 15. 75. Pri naročilih 2a ure z majatnikom (pen&eluhren) priloži naj se tudi mala svota. Naslov : k %ns \ Cl'liRluf (868-1) 3P li i 1 i p jp F r O im m 9. Lliroiif jibrik, Wien, Rothenthurmstrasse Nro. 9. Izdatelj in urednik Josip Jurčič. Laatnina in tink „Narodne tiskarne 8324