GLASILO SINDIKATA PROSVETNIH IN ZNANSTVENIH DELAVCEV —13. SEPTEMBRA 1C31 — LETO XI, Štev. 14 PROSVETNI DELAVEC Sindikalne organizacije prosvetnih Vee CD v Ji. 'rrtnri m ih Ti 11 i ' ® ® i ® (Z pi L delavcev pred novimi nalogami izobraževanju odraslih Rrcsgovor s tajnikom Republiškega odbora Sindikata prosvetnih-in znanstvenih delavcev ku cim več znanja. Niso redke glejmo samo nekaj takih momen-obfiine, ki so v to svrho zbrale tov, ki so značilni za odrasle Iju-kar čeden krog predavateljev, dr Bogastvo izkušenj, daljša kon-Tečaji so stekli in izobraževalno centracija, boljša aplikacija glede Pogoji Z začetkom šolskega leta se bo vanje, odraslega v marsičem raz-pričelo živahno življenje v vseh likuje od poučevanja otroka. Ne- Ob začetku novega šolskega leta, ko bo tudi življenje izdelati nekaj popolnega in ne- če je to ekonomsko utemeljeno, .fe'avs‘^ ^ +tSt°-d6morala^na- v sindikalnih organizacijah oživelo, smo naprosili tov. Gezo spremenljivega. Nasprotno, sistem se moramo boriti, da ta sredstva v ,rV‘11 . tj,.1 p, " ■ tf5^. 1 3 . veiaCpdaaoeike ki čahuka, tajnika Republiškega odbora Sindikata prosvetnih nagrajevanja še vedno izpopol- tudi dobimo, šele, ko bomo na ^r^^^^^g/jnemullove io ImenuSo TndrSolilfa p£ In znanstvenih delavcev LRS, naj bi nekaj povedal o pri- njujejo in dopolnjujejo in ga tem principu imeli zagotovljena r°HiC mnmen- fcodnjih nalogah sindikalnih organizacij. Tov. Čahuk je dejal bodo prav gotovo tudi v bodoče, sredstva, se začne drugi del naše " takole: Strah prosvetnih delavcev, da ne naloge, to je gospodarjenje s bi pogrešili, je popolnoma odveč,' sredstvi. V položaju, v kakršnem S sprejetjem »Zakona o finan- lavcev in njihovih sindikalnih po- kajti največja napaka-je v tem, so šole sedaj, je težko govoriti v arvill • šolstva« en Hani osnovni riružnič if? dplitsv dohodka zno- no nalramn Ha nam I-*r» n olz-Hri n H »-»—r>TT^-,^v» >-v ^ v^,, V-,i L-q_ Ltciu je i v nciA./ tiov-iuc; iixxci^xi* ^ uikUijc, otvaxv,xi ~~ stvi ko slušalcev- Marsikje so pomislih siih, popolnoma dozorelin ljudi SoL Nadaljnji razvoj šolstva fma gane družbenega upravljanja, ki edino pravilnega. To'niti ni pa je'točno vnaprej0določeno!’ ko- tudi .na !°’ da tbl >mel vsaC,n^“3 in šs vrsta drU+g1^: Pravno in ekonomsko zagotovlje- pred družbo prevzemajo odgovor- v skladu z našim družbenim raz- liko tisočakov se rabi na tej ali mn sicer S? Pi5- Po možnost. Prav tako pa nalaga nost za napredek ustanove. Ven- vojem in sistemom samoupravlja- 'oni partiji in poziciji in ko komaj P ^eznari 0tr°kl in odraS ] 7 1 ^ . . Žolam'večjo odgovornost in večje dar to še ni dovolj in ti organi nja. Vedeti je treba, da z ne- zadoščajo za najosnovnejše po- riHhi inl n;k da Marsikje metodično delo z cd- Oaloge za samostojno gospodarje- mimo aktivnega sodelovanja ko- kesa centra nikakor ni mogoče trebe Naju nm pripuzno m aovoij, aa ra3iimj zanemarjajo. Predvsem nje. To je vsekakor zelo jasno lektivov nikakor ne bodo mogli narediti nekaj takega, kar bi !!’ . „ „ je Pp^-atelj samo strokovnja tam! kier v upravnih odborih de- tačrtana smer razvoja šolstva, sami opraviti te važne in zaple- L,strpzalo v=ern ustanovam in v Menim, da so v sedanjem času Koliko takih primeiov bi la! o lavskih jn ljudskih univerz m Ugotavljamo pa vendarle, da po tene naloge. V zvezi z našimi dol- . ^ .V „ , . ■ ^ najvažnejše in nujne naloge, našteli, ko je strokovnjak ^o prosvetnih delavcev. Menim, da devetih mesecih še vedno nismo goletnimi težnjami po spremembi !seh pog°3lh' Piav tfko nl lp°3°‘ ^to je potrebno, da se nase sin- tn ure potem pa je v d^orani bi bila naravnost dolžnost pro- Prišli daleč, ponekod celo ni ni- sistema nagrajevanja prosvetnih ce 1Z centra Postavdi ceno stori- dmalns organizacije bolj dosled- nastal tisti znaedni vakuum m svetnih. deiavcev v nekem kraju, kakršne spremembe v primeru s delavcev, za kar nam daje osnov- tev posamezne ustanove. To ceno no zavzemajo za reševanje teh mhce m prav vedel, kaj. je stro- ^ prist0jne činitelje za izobraže- Prejšnjimi leti in se šole v bistvu ne pogoje omenjeni zakon, je po- lahko postavi na osnovi analize vprašanj. Vsekakor pa morajo kovnjak govoril. Jasno je, da ne van^3 OpOz0rijo na to. Saj mno- vedno finansirajo po proračun- trebno, da se izvrši vrsta teme- kolektiv sam, ker on najbolj ve tufu od svojih nadrejenih orga- gre samo za snov, ampak^t gokrat ni treba več, kot stopiti v skem sistemu. Skladi za šolstvo Ijitih priprav in analiz, kar pa za vse pogoje, v katerih ustanova nov zahtevati pomoč pri delu. \ nacm^ kako snov pod j i- pp živi stik s poslušalci in se z njimi sicer začeli poslovati, ni pa re- mimo aktivnega sodelovanja vseh ^eia Nenravilnosti dn nerealnosti P1IT1 7r^t11 ^ .nu^no morajo občin- prosvetni dela ec to . ^ ^ ‘ ^ pogovoriti, kako delo poteka. ^nega dotoka sredstev v te skla- prizadetih ne bo mogoče. Že do- se bodo D0kazale nrav tako bodo ski sindlk1alni sv®tl bo13 P°*vetlti T6’D.1'ugace :e pr3 Q^u=.i i " ‘ ‘ Nadvse pomembno je, da si po- de- Sredstva, ki so v skladih za sedanje izkušnje iz. delitve 5»/o !, H°SheS nrelni in zain L™ Problemorn.1ln P°magati P0' kl se mkdarprej niso do- služalec znanje res zavestnoosvo- ^Istvo na raznolago, so bila za- plač po prizadevanju čutimo, da f* tudl družbeni organi m zam druznlCam v njihovih prizadeva- dobra seznanili s problemi, ki na- •- — - fotovljena v proračunu politično- so se tam, kjer ni kolektiv aktiv- dresirani državljani prispevali njih; to pa bodo storil, ce bodo stajajo cb raznih oblikah pouce- ‘®«torialne enote. Za tako stanje no sodeloval, pojavljale težave in s^_drfez, ker so zainteresiram sindikalne podružnice taico pomoč van^ja^in ph je na^hcu^mesia tre- ?° v glavnem vzrok objektivne problemi. Res, ta kvota sama no fižave, ponekod pa tudi premajh- sebi ne predstavlja neke stimula-politična dejavnost za uresni- rije in se je marsikje zaradi tega evanje zakona. zelo podcenjevalno gledalo na to Glede na tako stanje presvet- razdeljevanje, kljub temu smo pa 1 delavci in njihove sindikalne osnovne izkušnje že dobili, pa če-Podružnice ne morejo in ne sme- prav samo v tem, da je treba Jo pasivno čakati, kaj bodo pri- z novim pravičnejšim načinom aesli nadaljnji predpisi oziroma, nagrajevanja začeti bolj temelji-»aj in kako bodo politično-teri- to in z vso moralno odgovor-‘orialne enote nadalje pokrenile. nost j o. tNkjdy,id; s?de*ovanje sindikalnih Analize delavnih mest v vsaki Podružnic bo v marsičem lahko v posamezni ustanovi bodo osnovni koncept za izdelavo bodi pa organom skladov, da pravilnika o nagrajevanju pro- za razvoj ustanove. zahtevale. veliko oporo in pomoč komunam P0SamLi . . . h , , >bma ustanoviteljem šol. Prav koncept za izdelavo bodočega pa organom skladov, da pravilni laže in čim bolj pravično svetnih delavcev. Analize delov-J^eljevali sredstva med posa- nih mest in izdelava pravilnikov v.^Ps ustanove. V zvezi s tem je o nagrajevanju bodo zahtevale te-katoakor nu-ino’ da sodelujejo pri meljitega študija in požrtvovaL-„ P-gonzaciji posameznih usta- nega dela. v ker se z nepravilno katego- .^acijo lahko naredijo hude na-2^6, kj bi imele daljše posledice C Prizadete ustanove. Pri tem Ijhi dovolj, da se v okviru ene Si ap.une samo vsaka posamezna -dikalna podružnica aktivno za-arne za ta vprašanja, pač pa je lati, pač pa moramo s tem čim 8an^°’ da se vse ®jndikalne or- prej začeti, ker bomo tako lahko °kvi^aC!3e Prosvetnib delavcev v mnogo olajšali nadaljnji razvoj Cnk°mU.ne P°VeAej0 ,in prek0 sistema. ' je komisije pri občinskem sm- _ . , . . kalnem svetu aktivno delajo, Poizkusni pravilniki o nagra- POIZKUSNI PRAVILNIKI O NAGRAJEVANJU Menim, da nikakor ni potrebno čakati na neke predpise, na osnovi katerih bi šele začeli de- Znova se zgrinjajo v klopi, za mize, okrog učiteljev: »velika učenost« jih mami in resni njihove obraze... Tudi za njih, da bodo lahko še naprej v miru bogatili svoje znanje in se pripravljali za ^ ovetu ctiVLi V J1U Lltrld JU, , . X -U j 1 uuriizc . . . -a. itvti a«, xi****‘^ ov. v-j » -------------* ~ -----— -- * x °--- ^Pcstevaje potrebe vsake ustano- Jevanju prosvetnih delavcev po deIovne državljane, so se nedavno v Beogradu zbrali šefi izvenbiokovskih držav, ki jim je pri srcu ® Jh pa seveda tudi gospodarsko delu so v tistih ustanovah, ki so ,.05 komune. Pri takem aktivnem jih delale, v marsičem pokazali usoda današnjega sveta. ji. To pa je v marsičem odvisno od dobrega načina posredovanja snovi. V kratkih seminarjih, ki obsegajo nekaj osnovnih predavanj, misli v poučevanju odraslih, bi lahko predavatelju odprli oči in ga napotili, da bi tudi sam začel razmišljati, kako bi neko snov najbolj uspešno posredoval mladim in starejšim. Kar pomislimo, kako dolgočasna in pusta je ura ob samem monotonem govorjenju, ali kako je vendar zopem učitelj, ki v eni sami uri več kot stokrat premeri šolsko sobo. Še huje je, če se predavatelj enostavno vsede za mizo, nato pa izvleče list papirja in vse dolge minute bulji vanj in govori mirno, kot da ni nikogar v sobi. Da, taki primeri niso osamljeni niti v šolskih učilnicah niti v delavskih univerzah. Toda kako strašno je vendar preživeti tako uro delavcu, ki se je šele vrnil z dela pa bi se rad skoncentriral, a se ne more, ker ga uspava predavateljeva monotonost. Menimo, da so kratki seminarji iz andragogike vsepovsod nujnost! Prosvetni delavci pa naj bi bili tisti, ki bi dajali zanje pobude. Vsi želimo, da bi na široki njivi izobraževanja bilo čim več zrelih plodov. Zato mora biti tudi seme pravilno vsejano. Znanje mora biti pravilno približano delovnemu človeku in uspeh ne bo izostal. j.., **.^xxxwxi^. xxx barvem cuviivii' D delovanju je potrebno, da se na vrsto vprašanj, ki jih kolektiv osvetni delavci seznanijo z ; sD »■»'•“v'., oc-ii^juju ^ go- prej nikoli ni videl. Spreminja se Brskimi vprašanji komune, mnenje do posameznih predme- r)jen’ioao P^°®vetni delavci sezna- tov in njihove važnosti, prav tako • naWam -m r,r,trehnr, K, hi s celotno komunalno pro- „„ , . . , , htevmm nalogam, je potrebno, da ‘eihatiko in če bodo razumeli Pa ^azeJ0 na nepravilnost dose- RP formiram kot nreani unrav-J^rebe vsake ustanove, bodo danjega KOLEKTIVI KOT ORGANI UPRAVLJANJA Da bodo kolektivi kos tem za- sistema nagrajevanja. se formirajo kot organi upravljanja in kot taki smatrajo za DA BODO IZLETI BOLJŠI j. vbeme ustanove, uoao C. ■ ----- ijcaiijct xxi l^ v^0 laže vplivali na razdelje- Secmj je predvsem važno, da ko- najbolj važno in nujno nalogo, da Šolski izleti, ekskurzije in po- osnovne šole vidijo širše predele kraj, jih prosili za sodelovanje, (in 39 sredstev ter zahtevali od Isktivi sami. iščejo poti oziroma še pred koncem koledarskega leta tovanja so v glavnem minili. Že- naše domovine, čeprav od tega ni- spremstvo in pomoč. V vseh pri-tfols n’h organov vse, kar so ti najboljšo možno rešitev, ki jo oziroma pred sprejemanjem no- lezniško osebje se je oddahnilo; majo dosti, v višjih razredih jim merih, ki jih poznam, so jim toplo (k prisnevati za izobraževa- bomo potem še vedno lahko izpo- vih proračunov postavljajo zah- marsikaj bi nam vedeli povedati je pa vse preblizu. odgovorili in se veselili njihovega lb vzgojo. nolnievali. V tem tmeledu sp lab- ttve P° sodstvih v višini dejan- gostinci in vsi tisti, ki so dan za. A!i ne b| k„,?lo g3 fci uXite,.- obiska. Tako niso prišli tujci k dnem opazovali v svojih krajih w zbor skunno n’ripravil načrt tu-icem> temveč prijatelji k prija- ------ -• — „„ teljem. Tudi člani ZB NOV so ra- di vodih pionirje — goste po svo- “dgc polnjevali. V tem pogledu se lah- P,° ®redstvin v delitev dohodka lVhrna naloga prosvetnih de- niso že s prvim poizkusom uspeli mali za uresničitev zakona o fi nansiranju šolstva, se bo lahko RADIJSKA ŠOLA Obveščamo prosvetne delavce, da pričenjamo z 12. sep-jfJPdrom 1961 spet redno oddajati Radijske šolo, in sicer v sterh času kakor v prejšnji sezoni: srednja stopnja: torek ob 8.55, sreda ob 14.05 višja stopnja: torek ob 14.05, četrtek ob 8.55 hižja stopnja: petek ob 14.05, sobota ob 8.55 Srednja stopnja: 12. in 13. 9.: SREČNO POT! (uvodna oddaja) 19. in 20. 9.: CESTA POD SLAVOLOKI (reportažna oddaja) 26. in 27. 9.: GLASBENO POPOTOVANJE PO PRI-...v. MORSKEM (glasbena oddaja) višja stopnja: 12. in 14. 9.: EMIL ADAMIČ (glasbena oddaja) 19. in 21. 9.: PRALOVČEVO ORODJE IN OROŽJE 26. in 28. 9.: V ZADNJI NAPAD Nižja stopnja: 15. in 16. 9.: OGLATA JAMA (vzgojna oddaja) 22. in 23. 9.: VESELI PESMI ZA PRIJETEN ZAČETEK (glasbena oddaja) 29. in 30. 9.: KAJ JE NAZADNJE POVEDAL OČE JAKOB (vzgojna oddaja) sob-f^-ebtarje za vse navedene oddaje bomo priobčevali Programih Radia Ljubljana, priloženih časni! v časniku zgodilo, da bodo komune svoja semi tako imenovanih majniških Šolski izlet naj bo prilagojen pravljen, čeprav to stane učitelja sredstva razporedile v druge na- izletov. Takrat je bilo to navadno starosti učencev. Tudi letos smo nekaj dopisnic. Ne bi se smelo mene, sole pa bodo ostale še ve- edino kolektivno potovanje razre- videli učence nižjih razredov zgoditi, da je muzej, ki si ga hodno pri starem, njihov položaj se da mec] š0iskim letom. Danes za- osnovne šole nekje od naše se- čemo ogledati, zaprt, da bazen, v ničemer ne bo spremenil. Tu- htevajo sodobne učne metode več verne meje v Opatiji, Zagrebu in kjer naj bi se kopali, popravlja-kaj ne gre samo za ozko gledanje stika z okoljem, zato so šolske drugih oddaljenih krajih. Zalo- jo in da gostilna, kjer smo namena povečanje plač prosvetnim de- ekskurzije pogostejše, včasih se sten je bil pogled na izmučen dro- ravali kositi, ne daje toplih obro-lavcem; to bi bilo zelo poeno- jim pridružijo tudi izleti ob šport- biž, ki je postopal po vročem kov hrane! stavljeno in gotovo ne bi imelo nih dneh, zaključni izlet pa veči- ljubljanskem asfaltu, v poznih Izleti, še bolj pa ekskurzije, zaželenega uspeha. Misliti mora- del pomaknemo na konec šolske- večernih urah dremal po kolo- so stvar vseh, ki poučujejo v raz-mo na dejavnost ustanove kot ce- ga leta. dvorskih čakalnicah in med vož- redu. Program, ki ga bodo skupno Če velja, da so ekskurzije n.io _z vlakom spal v policah za pripravili geograf, zgodovinar in prirodoslovec, bo gotovo boljši kot letu tisti, ki ga je pripravil prirodo- lote ter izračunati in ekonomsko utemeljiti potrebe po sredstvih, vsklajene z učnim programom, si prtljago. ki jih od družbe zahtevamo. Ko- za končni izlet tega ne bi upal Letošnji izleti so bili v . _ _ _ „ lektiVi šol in organi družbenega trditi, tu odloča mnpgokrat de- 20-letnice ljudske vstaje in v ča- sloveč sam in ga ljubosumno skri- upravljanja v šolstvu morajo toč- narni znesek, ki so ga učenci su velikih Jugoslovanskih pionir- val pred kolegi. Utemeljitev, da no vedeti, kolikšna je cena nji- zbrali, in učiteljev osebni okus. skih iger. Republiški šolski or- mora nek šesti razred 'na end- hovega dela oziroma njihovih Zato so potovanja stihijska in Sani so priporočili, izlete v kraje, dnevno ekskurzijo v Opatijo, ker storitev. Z drugimi besedami -ve- slabše pripravljena. Učenčevi raz- so bili tesno povezani z ljud- so se letos učili o ribah, je toli-deti oziroma izračunati moramo, vojni stopnii večkrat sploh niso sko revolucijo. Ne vem, če smo ko bolj neprepričljiva, če je raz-koliko nas stane učenec na leto; primerna. Že v nižjih razredih 1° dovolj upoštevali, kajti na eni, red iz Maribora, kjer je najpopol- naših največjih železniških po- nejši akvarij v Jugoslaviji, staj sem videl v spisku šolskih Včasih popusti učitelj svoiemu prijav za izlete največ imen zna- osebnemu okusu in lastnim Ženih letoviščarskih krajev! liam, ko določajo smer izleta. Ko že govorimo o idejnosti Tako imamo primere, da vodijo našega dela, ali je res nujno, da vsako leto učence v isti kraj, ker n. pr. na Sušaku omejimo kopa- je pač učitelju bolj pri srcu. To nje na pol ure. da lahko obišče- je toliko slabše, če razrednika ne mo Trsat? In da bo tradicija po- menjamo in torej učenci ne vi-polna — peš po kamnitih stop- dijo nič novega, nieah? Uspeh izleta je odvisen tudi od Lepo so storili tisti pionirji, ki udobnega potovanja. Letos so za-so sporočili svojim vrstnikom, za- četne železniške postaje zelo kaj bi si radi ogledali njihov (Nadaljevanje na 2. str.) Sindikalnim organizacijam Predsedstvo Republiškega odbora Sindikata prosvetnih in znanstvenih delavcev LRS je na svoji seji 8. t. m. sprejelo Priporočilo vsem sindikalnim podružnicam, naj z občnimi zbori počakajo do 15. oktobra; dotlej bo imel Republiški odbor že {.udi svoj plenarni sestanek in bo lahko poslal navodila za izvajanje občnih zborov. Sindikalne podružnice pa nwi tudi same zbirajo gradivo o najbolj aktualnih vprašanjih našega šolstva. KAJ NAJ BO NAGRAJENO Z GIBLJIVIM DELOM PLAČE V VI. št. revije Otrok in družina načenja prosvetna delavka R. K. vprašanje nagrajevanja po učinku prosvetnih delavk-mater. Odgovarja ji tov. Mimi Zupančič. Smisel njenega odgovora je na vsak način pravilen, za enako delo enako plačilo, oziroma, za boljše delo boljše plačilo. Končuje pa s stavkom: »Vsi pa bomo razumeli, da mati z majhnimi otroki ne more izvenšolsko delati, kot bi želela.« Jaz bi pristavil: Tudi starejša ne, čeprav nima več majhnih otrok,^ker v današnjih časih je' gospodinjstvo še vedno naporen posel, ki vzame veliko časa. Še prej pa pravi tov. M. Z.: »V oceno dela pa sodi predvsem šolsko delo!« Po moje je ves problem nagrajevanja mater pa tudi ostalih (bolehnih, starejših itd.) ravno v tem, da mešamo pri razdeljevanju 5% za šolsko delo s takozva-nim izvenšolskim delom. Res, da sta danes šola in življenje tako tesno povezana, da delo v šoli in izven nje težko ločimo. Malo pa je naša družba tudi razvajena, posebno v manjših krajih, ko nekateri mislijo, da nobena akcija ne more uspeti brez učitelja in da prosvetni delavec še najlaže (nekje celo mislijo, da mora) opravlja razne funkcije itd. Ni pa povezan z življenjem samo tisti učitelj, ki sedi v ne vem kolikih odborih z neštetimi funkcijami, z življenjem je povezana tudi mati, ki sicer nima veliko funkcij, ali pa nobene, ker bi jih ne mogla opravljati, pač pa razume čas in novo življenje, ki pljuska v šolo z učenci, razume to novo mladež in jo temeljito uči in vzgaja. Ta njena povezanost z življenjem se kaže v njenem šolskem delu, znanju učencev in njih vzgojenosti —■ torej v vsem tistem, za kar je nosu med součenci in učiteljem. Imamo učitelje, ki dosti bero in plačana in nagrajena. Če so v go- Da pa učitelj vse to doseže, mora skrbe za svoje strokovno in spodarskih podjetjih delavci pla- imeti posebno mero delavne di-' splošno izobrazbo, in take, ki za čani in nagrajeni samo za uspeh scipline in dovolj časa za samo- to ne skrbe. Vse to se nujno od-dela v podjetju, ne pa tudi za de- izobrazbo. O prostem času pro- raža v njihovem delu, v znanju lo in funkcije izven podjetja, po- svetnega delavca pa bi se dalo tem naj to velja tudi za prosvet- tudi še govoriti. ne delavce! V podjetju ne nagrajujejo delavčeve družbene zavesti, temveč gospodarski učinek njegovega dela. Gospodarski učinek prosvetnega delavca pa je Če so se ob dosedanjih delitvah 5 % izoblikovala že neka merila za nagrajevanje učiteljstva, pa je teh meril mnogo manj za nagrajevanje upraviteljev, po- kvaliteten pouk in vzgojenost sebno onih, ki ne poučujejo. učencev. Šola bo najbolje izpolnila svojo družbeno nalogo, če bo dobro učila j in pravilno vzgajala. V tem pa je ves smisel tudi našega nagrajevanja bo učinku in le za to delo naj bi bili prosvetni delavci nagrajeni. Prosvetno delo — vzgoja — pa ni rokodelstvo, je mnogo več, zato se od prosvetnega delavca upravičeno zahteva večja družbena in politična zavest. Za težko in odgovorno delo — vzgojo mladine — pa, mimogrede povedano, 5 % ni posebno vspodbunih v primeri s plačami v gospodarstvu. Kdor pa poleg svojega poklicnega dela deluje še izven šole, naj dobi priznanje za to delo tam. kjer se udejstvuje. Če bi pri delitvi 5 % gibljivega dela plače upoštevali le šolsko delo, potem bi bila pravičnejša in res vspodbudna. Dosežen bi bil namen tega nagrajevanja — dvig kvalitete pouka. Kot uspeh šolskega dela pa razumem: resnično in trdno znanje učencev v posameznih predmetih, uporabnost tega znanja v praksi, lep pogovorni jezik učencev, pravilno pismeno izražanje, ličnost in čitljivost pisave, razvitost estetskega čuta, vzgojenost učencev, ki se kaže v vedenju in sodelovanju pri raznih mladinskih organizacijah na šoli ter tovariškem od- Velik delež pri sestavljanju pravilnika ima gotovo upravitelj. On ima pri tem pred očmi svoj kolektiv ne sebe. Njegovo delo je drugačno kot delo učiteljstva in odgovornejše. Tudi komisija, ali učencev. To znanje naj bi bilo merilo za nagrajevanje. Med šolo pa šolo so tudi velike razlike. Na šoli s prizadevnim kolektivom si ravno tako dele 5 % kot na manj prizadevni šoli in imajo po številu učiteljskega zbora sorazmerno enaka sredstva. Torej dobe na. prizadevni in neprizadevni šoli svojih 5 %, čeprav je njihov učinek zelo različen. Treba je torej postaviti neko enotno otipljivo merilo — minimalne zahteve za vse šole, ki jih morajo doseči. celoten kolektiv, ki pravilnik iz- Nagrajuje naj se vse tisto, kar je vaja, je ob njegovem imenu v zadregi, ravno tako on sam. Ali naj sam sebe hvali in se bori za tistih nekaj sto dinarjev, ali naj se sramežljivo odreka svojemu delu ustrezajoči nagradi? Ugled šole storjenega iznad minimalnih- zahtev. To pa naj se ugotovi na rezultatih nalog in vprašanj, torej na znanju učencev, irr pusti ob strani vse tisto, česar je po naših šolah že toliko, da bi lahko rekli, Pravkar knjigi: sta izšli za šolsko čtivo primerni in koristni GRIMUTS IMCHM četrta izdaja m MBELUMENSAGE Tekste je izbrala in uredila Renata Bukumirovič-Ricker. Knjigi sta opremljeni z lepimi risbami in ustreznim slovarčkom. Namenjeni sta predvsem učencem 6., 7. in 3. razreda osnovnih šol, da bi v njih vzbudili zanimanje za uspešno in lahko učenje nemščine. Zato je priporočljivo, da si jih dijaki nabavijo. Cena za vsako knjigo je 230 din. Profesorji in učitelji naj priporočajo zelo koristni knjigi med učenci; za njihov trud jim dajemo 10°/o od bruto naročnine, katero pošiljajte na naslov: »NAUCNA KNJIGA« Beograd, Knez Mihajlova 40 Poštanski fah 690 kot celote v nekem kraju je skoro da marsikje že duši tisto, za kar vedno istoveten z vrednostjo dela učenci v šolo hodijo. Ne mislim, upravitelja, ali upravitelj ustvar- da naj se šola zapre sama vase in ja kolektiv in ga vodi. Ali bi ne ne vidi nič drugega kot golo zna-bilo bolje, da bi družbeni organi nje učencev. Ne. Učenci naj se po — šolski odbori, svet za šolstvo svojem zanimanju le vključujejo Profesor Planina — šestdesetletnih — ocenili upraviteljevo delo in ga-nagradili po tistem, kar šola v okraju pomeni in kakršne uspehe dosega? Saj je z letnimi ocenami ravno tako. Upravitelj bi bil pri nagrajevanju učiteljstva v svojem mnenju lahko veliko bolj sproščen. Tov. M- Z. pravi: »Vsi pa bodo razumeli, da poročene matere ne morejo toliko delati izvenšolsko, kakor bi želele...« To se lepo sliši, toda vsi vemo, da se pri denarju tovarištvo navadno skrha. Ce tovarišicam materam, zato, ker imajo družino, kljub manjšemu udejstvovanju prisodimo več točk, so pri tem prikrajšani tisti, ki več delajo. Zakaj bi nekdo, ki upravičeno zasluži po sedanjem kriteriju večjo nagrado, dobil manj zato, da bo drugi dobil več? Po drugi strani pa, po sedanjih v vse tisto, kar jih zanima in veseli, toda ne samo skozi šolo in samo preko učitelja. Za družbeno plaščem praznega izvenšolskega politično zavest in vzgojo -ni od- aktivizma. govorna samo šola, ampak celotna družba. Zakaj bi moral potem samo prosvetni delavec opravlja- ti v izvenšolskem času isto delo, njegovi redni zaposlit- siti tudi matere in jo bodo z ve-izčrpava? Izvenšolsko liko večjo voljo, če bodo vedele, da bodo prejele plačo za tisto, kar zmorejo v svojem rednem delovnem času — kljub družini. V splošnem je znano, da se ravno matere v šoli izredno posvete učencem in imajo prav lepe učne in vzgojne uspehe. Ce pa bodo pri nagrajevanju prikrajšane, ali dobile neko miloščino zato, ker se izvenšolsko zaradi družine ne morejo udejstvovati, potem bi bilo to gotovo krivično. JANEZ KAV AR ki ga že v vi dovolj dčlo mu jemlje čas in moči, zavaja ga v. površnost in slabe priprave za pouk. za delo, za katerega je plačan in ga je dolžan dobro opraviti. Našel pa bi se morda tudi kdo, ki bi svojo pedagoško nesposobnost prekrival s Da se ob koncu še enkrat vrnem k tovarišicam prosvetnim delavkam — materam. Svojo dolžnost v razredu morajo izvr- Zakaj tako slab obisk v šolski zvezdami? Zaradi prevelike razsvetljave v sredini mesta bomo sredi ali proti koncu šolskega leta 1961/62 pre- Ce skrbno prečitate članek bomo videli nekaj časa tudi ^ Nebo v septembru, boste našli, da oktobru. Tudi lepih velikih bomo imeli ravno v septembru ozvezdij v teh mesecih ne bo plačilnih razredih starejši vložijo selili osrednjo šolsko zvezdarno lepo južno nebo. Krasila ga bosta manjkalo na nebu. Običajno Profesorja Franceta Planino poznajo slovenski prosvetni delavci po zemljevidih Jugoslavije in Slovenije, ki jih je priredil skupno z dr. Valterjem Bohincem. Soli in splošni prosveti je posvetil vse svoje moči v dobi 35-letnega službovanja, ki ga dopolnjuje obenem s 60-letnico življenja. Z učiteljskim delom je začel kot suplent-geograf in biolog v Otočcu v Liki in ostal tam štiri leta. Nato. je osem let učil na gimnaziji v Kranju. Tam je vodil podružnico Ferialnega saveza, bil starešina Triglavskega ste-ga skavtov, vsako jesen je organiziral po širni kranjski okolici zbiranje živil za dijaško kuhinjo, sodeloval je v odboru zadruge državnih uslužbencev in planinskega društva. Od leta 1937 dela v Ljubljani, najprej na klasični, potem na I., pa spet na klasični gimnaziji, ki je prešla v sedanjo II. gimnazijo. Med okupacijo je bil interniran v Gonarsu in je v taborišču s pomočjo tovarišev učiteljev organiziral šolo za internirane mladince, ki jih je bilo okrog sto v starosti od 15 do 18 let. Po vojni je vneto vodil strokovni aktiv biologov, predaval na preusmer-jevalnih tečajih za geografe, delal kot član komisije za učiteljske praktične izpite in kot pomožni inšpektor, bil blagajnik Geografskega in odbornik Prirodoslovnega društva, kjer je skr- m .. m ta fond več kot mlajši in le na streho stavbe za šibki tok redkokdaj dosežejo svojih 5 %. elektrotehniške fakultete, ki je na turn. Luna bo najlepša sredi me- najvažnejše Tu ne more biti sentimentalnosti, jugozahodnem robu Ljubljane. Edino pravilno in pravično je — Teraso nam je dovolila uporab- že v večernih urah Jupiter in Sa- obravnavamo prav v teh mesecih o bližnjem vesolj- seča, pa tudi Polna Luna v zad- stvu — a vse le teoretično, brez nji tretjini meseca ne bo motila nazornosti. Vse slike so v primeri po zaslužen ju, po uspehu v šol- Ijati iz prijaznosti imenovana fa- pogleda na Jupitra in Saturna, z resnico kaj slabo učilo. Ljub- skem delu! Zato pa naj se izloči kulteta. Začasno pa bo ostala na-iz kriterija nagrajevanja vse, kar ša zvezdama še na strehi II. girh- Kdor bi vsaj dvakrat pripeljal l.janske šole imajo najlepšo pri' ni v zvezi s šolskim delom, s poukom in vzgojo. Nastane vprašanje, kdo bo tisti, ki bo objektivno ugotovil resnično znanje učencev? Da bo upravitelj pri svoji ženi bolj širokogruden, je morda človeško, da bo bolj »borbeni« tovarišici popustil zaradi ljubega miru, je tudi razumljivo. Pedagoški svetovalec si ob tistih dveh obiskih na leto težko ustvari jasno sliko o nazije v Šubičevi ulici, kjer smo učence in dijake na zvezdarno, bo prav z Jupitrovimi lunami le- pekoliko let uživali gostoljubnost po pokazal in dokazal gibanje ne- VI., sedaj II. gimnazije. besnih teles. Oba velika planeta Da bodo izleti boljši (Nadaljevanje s 1. strani) „ skrbno urejale prijave za vožnjo ^ delu posameznika, zato je v izja- im zagotovile dovolj • prostora. Ta- varja za zcjravje učencev, vah bolj previden. Kjer celoten ko je že začetek potovanja na- mu zaupani. Primer, ko en sam kolektiv ali komisija posegajo v pravil prav dober vtis in vnesel v vodi celo do osemdeset otrok, se kosila, drugi pa si ni megel privoščiti kokte! Spremljevalec — učitelj odgo-ki so članke. Objavljal jih je v Pionirskem to delitev, prav gotovo privro na družbo dobro voljo. To pa ni ve- mi zdi zelo tvegan. Ponekod jem dan razne skupine in simpatije. ijai0 vedno za povratek, kjer re-Torej je težko doseči neko resnič- zervacij }n prost0ra v vagonih no objektivnost. Govorimo pa, ah mnosokrat ni bilo vsaj delamo na tem, da bi dali mn°s°Krat m mio. vsej naši mladini enako znanje. Vsak izlet mora imeti mate-Zakaj ne bi okrajni zavodi za pe- rialno bazo. Izkazala so se tista liko, da pokažejo mladini neV> skozi razmeroma Izvrsten gled. A resnici na ljubo mora# pribiti, da se te prilike poslužuj® le prav malo šol. Kako more 0 nebesnih telesih prav in dobr® poučevati učitelj in profesor, k' sam v ono oitnjeno resnico in le' poto še nikdar ni pogledal!? D'" jaki, ki jih na lastno pest priva' bim na zvezdarno in jim pokažem veličino vesoljstva, se čudij0> češ, saj nam nikdo ni povedal* da je v Ljubljani šolska zvezda!" na. In vendar so šole dobile doslej vsako leto vabilo, da naj nji' hovi prosvetni delavci uporablja' liejo s seboj starše, največkrat jo šolsko zvezdarno v pomoč svo-bolje situirane. Ce je to sploh jemu pouku in Prosvetni delavec umestno, ali lahko takemu sprem- je na šolsko zvezdarno mnog°' Ijevalcu naložimo del odgovorno- krat opozoril vse. ki jim je mar sti za izletniško skupino? — Hu- nazorni, življenjski pouk. Kakof do rinfl TA a i o r1r»cfr»r1alr \r r\ i> i i V» fnHl ^ ....—.,= listu. Planinskem in Turističnem vest- T— ““ ^ “"tv" *y ^ u,. ponesrečen pa je dogodek, ko v prejšnjih letih, tako bo tudi bel za dijaške prirodoslovne krožke, niku, Geografskem obzorniku, Prote- dogoško službo izdelali za posa- podjetja, ki so prispevala k stro- se je učitelj , dogovoril z učenci, bodoče: ravnateljstvo Sole naj zlasti se je pečal s kartografskimi usu, Loških razgledih, obzorniku ter mezne skupine šol, v kakršnih škom; pionirji so si večkrat sami da se bodo sešli le ob lepem vre- javi po možnos+i dva dni pre<* deli in je skupaj ^Bohincem ^izdajah Majmske^njige^Državne prilikah pač ^ delajo, naloge _in pomagali s prireditvami in zbira- menu. Bilo je močno spremenlji- prihodom razreda ravnateljstvu • _ . . . « t c o m n oskrbel že v prvih letih svobode pre- potrebne zemljevide ne le za sioven- večjo vnemo pa dela v muzejskem vprašanja, katere bi učenci rese- njem starega papirja, steklenic in vo. učencem se je zdelo lepo, uči-ske, temveč tudi za srbske in mak.e- svetu’v Škofji Loki, kjer je prav od vali pod nadzorstvom pedagoške- kovin. Pohvalimo lahko tudi šol- teljti pa ne In ga sploh ni bilo SS podrtrtmlh tzaložbe, ^kot kri« ustanova, ki je izlet Letošnji izleti so za nami. V član Komisije za ugotavljanje kultur- njegova zasluga, da se je ta muzej no-zgodovinske vojne škode in Fede- razvil iz skromne zbirke v pomembno ”amfVri^os?lvnC|?fmu1ejakMnog; USt oblivijenjskem jubileju mu želi- Mi *P.os°bne ške Plačujemo iz skupne biagaj- telji pa razmišljamo o njih in zato Astronomski" kTožek osnovne se 'rudi za populariziranje geografske mo zdravja in uspehov pri nadaljnjem in manj prizadev- ne. Zelo me je motilo, ko so si bo prihodnje leto lenše in boljše. Frana Levstika, in biološke znanosti in piše poljudnč delu. J. P. ~ ~ osnovne šole Prežihovega Vorah' ca, to pa me bo iz prijaznosti ob' vestilo. Lahko pa se interesent’ prijavijo direktno pri meni v K1' dričevi ulici 10. Dobro organizir3' ni astronomski in prirodoslovn’ Res, da hočemo dati vsem učen- odobrila. — Zdi se mi pravilno, da mladih srcih so ostali lepi sporni- krožki se lahko sami pri javijo V° cem enako znanje, vendar pri- je kosilo enotno in da vse stro- ni in množica novih vtisov. Uči- sedaj je to posebno uspešno del^ ne in manj prizadevne učitelje, posamezniki naročali obložena Velimir Batič Pavel Kunaver Seminar za tuje jezike v Strugi Tri dni po odhodu iz Ljubljane smo vsi iztnučeni izstopili v Strugi, našem končnem cilju. STRUGA Organizirala sta ga Zveza sindikatov Jugoslavije in zvezni odbor Društva prijateljev za tuje jezike »Da vidam Ohrid, Struga da vidam!« Blaže Konevski. ODHOD Ljubljančani smo hoteli dopotovali v Strugo po najdaljši poti. Bilo nas je deset. Že prej smo se pripravili na vse prometne in želodčne težave ter jo mahnili z brzo ladjo, seveda štiri dni pred začetkom predavanj, ob vsej jadranski obali do Ulcinja. V Ulcinju, ki smo ga mnogi prvič videli, smo po dolgi vožnji ujeli popoldansko kopanje. Po kratkem prenočevanju smo zgodaj zjutraj, že ob pol štirih, krenili z avtobusom proti Peči, kamor smo prispeli po naporni petnajsturni vožnji. Prvo jutranjo postajo smo napravili v Virpazarju ob Skadrskem jezeru. Za kopanje sicer ni bilo v zgodnji uri, vendar smo namakali slovenske turistične krake kar v hladno jezero, iz katerega se je dvigala jutranja megla. Pot smo nadaljevali preko zaliva Skadrskega jezera, koder je speljana moderna široka cesta za železnico in avtobusni promet, kar je delo mar- ljivih rok sedanje generacije. V Titogradu smo stali dve uri, da smo lahko na hitro ugotovili lep razvoj črnogorskega glavnega mesta. Začela se je naporna pot z avtobusom čez obronke Prokletij. Ves dan nam je potekal ob strminah in serpentinah. Snežne vrhove Komovi smo si ogledovali več ur od vseh strani, ker se je ozka cesta čudovito vijugala. Na sedlu Cakor smo se ustavili in tipali svoje želodce z občutki, da smo jih morda izgubili na teh groznih serpentinah. Cakor je čudovita pokrajina, vsa zelena in porasla. Smrekov vonj veje čez sedlo in misliš, da si nekje sredi Gorenjske. Na tisoče ovac se pase vse naokrog. Ustvarjena dežela za turizem! Gore naokoli so vse okrog dva tisoč metrov. Cez te gore se je nekoč pomikala proti albanski meji premra-žena in izmučena srbska vojska, na koncu vsa zdecimirana. V svoji sredini smo imeli kolega Maksa, ki nam je ob pogledu, na te strme vrhove podrobno pripovedoval o strahovitem umiku srbske vojske, njenih žrtvah in naporih: kot refren je vstavljal med pripovedovanjem: »Res čudež, da so sploh premagali te stmine in tolmune, povrh pa je pokrajina tako redko naseljena.« Na srečo smo imeli nekoliko bolj oblačen dan, da nam sonce ni je malo vida. Na nasprotni strani Romovih smo zrli na vrhove Bjelasice, kakor so nam pač zatrjevali domači potniki. Naš avtobus je imel isti dan med potjo še izredno vožnjo, enajst kilometrov vstran od glavne ceste, ko smo se že spustili v dolino. Ljubeznivi voznik in sprevodnik sta dobro preračunala'sedeže in nas Slovence povabila s seboj k jezeru Plave. Seveda smo se povabila zelo razveselili in zdirjali v zeleno dolinico z jezerom in počitniškim domom. Tako smo v enem dnevu videli dve jezeri v Črni gori. V Plavah so prisedli novi potniki, sami študentje. V Peč smo prispeli še toliko za dne, da smo videli sedež slavne pečke patriarhije. Cez Kosmet smo se vozili z vlakom, naprej do Skopja in Bitole, še v Skopju smo si zagotovili prevoz iz Bitole v Strugo in dobili pri Galebu desetsedežen turističen, nov, zelo udoben avto. y mesecu juliju se je odvijal seminar za tuje jezike ob čudovitem Ohridskem jezeru, v vasi Strugi. Letos je bila prava struga,' saj je korito Črnega Drima povsem suho. Ker grade čezenj moderen betonski most, so iztok Drima zajezili. Skozi jez curlja le še toliko vode, da oživlja zbore žab, ki ob letnih večerih glasno koncertirajo ter tekmujejo z dvema jazzoma v hotelu Galebu in hotelu Makedoniji. Žab tamkaj ne love, ker imajo dovolj postrvi in jegulj. Kdor je pred nekaj ali več leti obiskal Strugo, ne bi mogel verjeti, da je to tista lesena, zamazana in prašna vas. Desni breg je ves nanovo pozidan. Prav tako leži stotina novih eno- in dvonadstropnih hišic, na levem bregu ob moderno razsvetljeni glavni cesti. V zadnjem času je dobila rojstna vas znanih preporodi-teljev bratov Miladinovih elektriko in vodovod. Zaradi izredne nižine je bilo uvajanje vodovoda posebej težavno. Vas, ki bo kmalu turistično mestece, ima šest tisoč prebivalcev. Vsi ti so imeli pred vojno le eno štiri-razredno šolo v srbskem jeziku — za Turke, šiptarje in Makedonce. Turki so se pred dvema letoma izselili. Za ostale deluje sedaj osem- letka v makedonskem jeziku s šip-tarskimi vzporednicami. Poleg tega imajo sedaj še srednjo gradbeno šoio z internatom v najmodernejšem stilu. V tem internatu in šoli bratov Miladinovih je delal in živel naš seminar. V Strugi si lahko ogledate Etnološki muzej, starinsko pravoslavno cerkev in več džamij ter no^ letno gledališče in kino. Vendar še močno izstopajo ostanki petstoletnega suženjstva in turške okupacije. Poleti gostujejo v letnem gledališču skopska opera in gledališče, pevski in folklorni zbori iz Bitole in Resna ter ostalih krajev Jugoslavije. V smeri proti Ohridu ždi pod topoli ob bregu jezera na stotine zidanih in lesenih hišic in pisanih streh šotorov. Kopalcev kar mrgoli. Na izbiro je lepo število kabin, kopanje na prostem pa je brezplačno. S plaže ima turist razgled po širnem, modrem in osvežujočem jezeru, ki mu tujci pravijo makedonsko morje, kar dobro de makedonskemu ušesu. Niso zamanj ponosni nanj, saj je jezero živo z neštetimi nevidnimi in vidnimi izvori, med katerimi so najbolj opevani izvori Biljane, pri ribogojnici vzhodno od Ohrida. Jezero mogočno vpliva, saj ne vidiš konca voda. Na obeh straneh se dvigajo visoke gore in kar blizu je krog in krog albanska meja. Za' kratkočasje skrbijo številni domači čolni, večje in manjše ladje iz Ohrida. Novost zadnjega leta je hidrobus ? dve sto potnikov. Kopalci po nj hovih prihodih in odhodih urej®! ure, režejo valove in jih burno P™ zdravljajo. g Struga ima vsako uro avtobus'^ zvezo z Ohridom, z ladjo pa pri5?' v metropolo Ohrid dvakrat na in naprej do sindikalnega doma OJ Nikolov ter Sv. Nauma. Razse* dolina okoli Struge je bila še do davna pravo močvirje. Že več le} f:, izsušujejo in pričakujejo okrog set tisoč hektarov roHovitne Buldožerji in bagri delajo P' set tisoč hektarov rodovitne zen ki bo nova žitnica Makedonije. in pozimi, da bi do konca nteh? zirali zemljo. Krotijo hudourni tj ki drvijo iz bližnjih visokih gora>^a, speljujejo v novo strugo reke , ■tejske, ki se je prej izlivala v in v virje. Zdaj pa ima sedem kilorne ^ dolgo umetno zazidano korito, ki vaja ogromno vode v Ohridsko U zero. S tem so umaknili ob neV’n in nalivih razbrzdano vodovje d od starega močvirja okoli vasi, 3ef, ro pa dobiva novo živo vodo- gt. predni poljedelci so že doslej ,u ra, no namakali svoja polja iz je v zdaj bodo dobili še s Satcjsko ^^ in bogat vir, da bodo napajali s a plodno zemljo. . #- Izsušeno korito Črnega Drim ^ stijo v dolžini deset kilometrov-vasi Globočice bo kmalu kon . hidrocentrala, ki bo izkoristila^ v mov padec in zasvetilo se bo ’ oddaljene siromašne vasi- Ji SSt, KAM GRE POT NAŠE MLADINE? Prosvetni delavci in vsa naša Ni časa — zato so tu plačani Seveda to ni podoba vseh otrok la in nam prizadela veliko težav, na samopremagovanje, na red in Seveda vprašanje ni enostav-lavnost je vse bolj ^ zaskrbljena ljudje. Plačani! Vse samo za de- — žal pa število takih narašča. Koliko časa izgubljamo z umirja- disciplino, nima odnosa ne do so- no. Mnogo činiteljev vpliva na Zaradi vse pogostejših pojavov nar, vrednost je samo denar! Ide- xo so otroci nekulturnih staršev, n.iem razreda, z opominjanjem, z človeka ne do skupnosti sploh. razvoj naših otrok, ne v najmanj-surovega vedenja, nedisciplinira- al je samo denar! Tudi pri nas! večinoma iz nepopolnih zakonov' obravnavanjem vzgojnih proble- Priznajmo si odkrito: perspek- ši meri tesna stanovanja, življe- Jiosti, prezgodnjega spolnega iz-, Zastonj nihče več niti s prstom -hremprvienih ‘ivljanja in celo naraščanja mla- ne migne — samo še tu pa tam 3 flinskega kriminala. V veliko kak prosvetni delavec! olajšanje nam je bilo, ko smo Čimveč denarja, čimveč denar- slabimi last- mov! In kako malo uspehov ima- tive niso rožnate. In nič dosti to- nje v večjih skupnostih, kjer ve-. . , . mo! Vse okolje se je spremenilo, lažbe ni v tem, da je drugod še liko odraslih obkroža otroka — v nos mi, vaamn alkoholu ah kri- otroci se v njem drugače, v neka- mnogo huje. Vprašajmo se samo, Sloveniji otroci niso več posebno mmalu, ali pa gmomo dobrih, terih pogledih hitreje razvijajo — kakšni bodo šele otroci teh otrok? številni— in ga vsak vzgaja na brali v Naših razgledih, kako ja, če ga nujno rabiš ali ne — cel° predobro stoječih staršev, ki rni sami pa kljub najboljši volji Danes se sicer že ves svet tru- svoj način, otrok pa razlike v do- tazpravlja tov. Ivan Regent o srč- pohlep nam je že prešel v meso se za svoje otroke ne utegnejo nismo vedno kos vsem tem šte- di, kako bi prišel problemu mla- mači vzgoji izigrava. Ji kulturi, prav tako, ko smo do- in kri — pa se čudimo, če so dovolj brigati, bodisi da so preveč vilnim, večkrat zelo negativnim dine do dna? Analize so že precej Kaj pa šola? Prosveti bo trebili v roke uvodni referat Janeza otroci taki, kot so? zaposleni s pridobivanjem denar- vplivom doma in vsega javnega dognane: razprava dr. Vladimirja ba posvetiti več skrbi in več de- življenja. Jankoviča v Pedagoškem radu narja. Dosedanji uspehi v prema- Morda bo kdo rekel, da so ta- (1961, št. 3—4) je n. pr. dober pri- govanju gospodarske zaostalosti ke trditve preveč črnoglede in spevek k temu vprašanju. Toda to nam dovoljujejo, da to storimo. Sicer se nam bo podcenjevanje Vipotnika na III. plenumu ZKS o Vsekakor je bilo nujno, da smo ja ali pa z družbenimi obveznost-bieološkem delu v spremenjenih ustvarili temelje za nadaljnji mi- Mnoge ženske iz teh krogov družbenih odnosih, pa ugotovitve razvoj in to je elektrifikacija in pa rabijo preveč časa za svojo Jaznih svetov, za šolstvo, za no- industrializacija — toda v tem osebno nego in svoja lastna izživ- da obvlada današnja mladina pač je premalo. kanje zadeve itd. oboževanju gmotne osnove smo klanja. manj suhoparnega šolskega zna- Zdaj bo treba iskati zdravila; vzgoje maščevalo — slabo vzgoje- Ko se vprašujemo o vzrokih, šli predaleč; taka pomembna Taki starši premalo spremlja- nja, zato pa več življenjskih in iskati ga moramo vsi; nam kot ni, sebični, pohlepni in samo zamakaj je tako, da nam toliko mla- osebnost, kot je Miroslav Krleža, Jo delo svojih otrok, prav tako se spretnosti in novih spoznanj. Žal socialistični državi bo mnogo laže bave željni otroci bodo slabo na- dine uhaja na stranpota, da se se upravičeno norčuje iz sodobne- premalo zanimajo za to, s čim se pa nam dosedanje izkušnje ka- čimprej mobilizirati vse činitelje. daljevali započeto delo. Posmiha vsakršnim idealom in ga povprečnega človeka, ki je iz- otroci pečajo v prostem času. žejo, da se surovi, nemarni in le- ki lahko pripomorejo do nagle Šolska poslopja nam rastejo ceni samo gmotna sredstva, ki ji redno samozavesten in celo do- Prvi in drugi jih prepuščajo uli- ni učenci večinoma tudi izven šo- preusmeritve v vzgoji, ki naj pri- ^ prepočasi — tolikšne izmene ne °hlogočajo nabavo tehničnih iz- mišljav, v resnici pa duhovno ta- ci, neomejeni prostosti, le da jim la ne zanimajo za drugo kot za . nese zboljšanje, delkov in uživanja najbolj grobe ko zelo reven. vrste, ugotavljamo, da je te spre- Taka je seve tudi podoba namembe prinesel razvoj tehnike — šega otroka. Samo opazujmo ga kdustrializacija. Vse naše življe- na izletu: kako malo razumevale je prežel sodobni, nagli tem- nja ima za naravne lepote — ka-k>, prevzelo nas je tako navdu- ko zelo se je že odtujil naravi — knje za tehnični napredek, da ves pa zažari, ko se mimo pripeko pozabili na vse drugo, tudi Ije motor. :■( to, da naj bi nam tehnika bila In v šoli ni boljši. Res je, da sredstvo za-.dosego lepega, kul- mu moramo dajati danes drugač- drnejšega življenja — ne pa cilj. no snov in na drugačen način, če Nihče ne osporava velikanske- hočemo, da bo sleherni končal jk pomena tehnike za napredek vsaj osnovno šolo. Vendar je v , [Weštva, vendar prinaša ta s se- vsakem razredu nekaj otrok, ki “oj tudi velike nevarnosti. Postali se ne dajo ugnati.- Orožja pa tudi !|ho kot otroci, ki se veselijo ime- nimamo nobene vrste, da bi take Jjtnih igrač, zato se nikar ne ču- otroke umirili. Opomin zaleže ko-%io, če nas pravi otroci v tem maj za nekaj sekund, ukorom se posnemajo. Težimo za tem, da posmehujejo, saj vedo, da bomo Jttiprej nabavimo vse, kar tehni- konec leta humani in ne bomo ^ nudi — od mikserja do avto- zapisali v spričevalo slabe ocene v jjobila, pa čeprav vse take stroje vedenju. pjino rabimo ali ne. Marsikdo se Leposlovnih knjig berejo malo ako zadolži, da pogreša najnuj- — čim starejši so, tem manj, a ;?3še, samo, da ima vozilb, da z izhaja pri nas toliko zares lepih, dirja, da šteje prevožene ki- zares vzgojnih in obenem zanimi-v0lt»etre, da veča prometne nesre- vih knjig. Pač pa berejo članke ® 7- saj se ne utegne ustavljati, o spolnih vprašanjih, o puberteti, ,Svirati, voziti previdno — kaj o šolstvu — dobro poznajo zakon 6Ie> da bi sploh zlezel z vozila, o šolstvu in razne uredbe, ki se va Pustil na podnožju in se vzpel jih tičejo —, vedo, da jih iz šole ?r kjer bi užival v čistem ne moremo izključiti, ker morajo j aku in v naravnih lepotah! To končati osemletno šolanje, vedo, dajejo možnosti za dobro disciplino (popoldanski pouk, trkanje na vrata, ko še teče dopoldanski pouk, ali vsaj nemir na hodnikih, pomanjkanje prostorov za izven-šolske dejavnosti, krožke itd.). Razred bi moral biti drugi dom — lepo, toplo in estetsko urejen, okrašen z izdelki otrok samih — pa ena izmena drugi kvari, uničuje okraske, klopi so umazane, štoli grozotno, nasilno zbiti — krivdo - meče en razred na drugega! Vsa naša javnost mora odločneje seči po sredstvih, da bi se vzgoja mladine zboljšala. Saj je mnogokaj že storjenega, vendar ne zajema zadostnega števila otrok, predvsem ne zajema tistih, ki bi jih morala. Veliko nalogo bi imela pri tem prav mladinska organizacija. Družina danes res ne more biti več zaprti krog, k;ot je bila nekoč — mladi človek bi se najlaže vzgajal v družbi svojih vrstnikov. Toda mladinska organizacija danes ni dovolj močna — mladincem, ki bi naj vplivali na svoje tovariše, manjka časa (večina dela in se strokovno izobražuje), manjka pa tudi poznavanja vsebine in metod dela. Nazori njih samih so večkrat skrajno površni, zunanji, celo' napačni. Potrebujemo veliko mladincev, ki bi jih vzgojili v seminarjih, tečajih in morda 2 takim ljudem samo smešna, da jih tudi prešolali ne bomo, astarela romantika! čutijo, da naredijo nam milost, Življenje je pred njimi in prihodnost je njihova; velika je odgovornost nas vseh za njihov pravilni v Ta nemir je prevzel tudi otro- če se učijo, saj' jih za to rotimo razvoj j,6; deloma so podedovali slabe dan ria dan, dajemo jim nešteto ... vce po starših, ki so prestali prilik, če prej ne, se bodo popra- °ru£i nudijo dovolj denarja za kino, postopanje in — ljubimka- Prosvetni delavci, ki bridko celo v posebni šoli za psihološko . vojno toliko grozot, deloma vili konec leta. Vedo, da nam v?p mogoče zabave in jim naba- nje, kar je morda premila beseda občutimo v vsakdanjem delu, ka- poglobljeno, etično bogato delo p je ves tempo nestrpen, živčen, primanjkuje kadrov in da bomo vii° vse> kar želijo. za njihovo početje. ko nam je vsak dan teže, smo v rned mladino. Saj marsikateri Jrtrgan. Že majhni otroci stra- naredili vse, da bi jih spravili v . Seveda je še mnogo staršev, Zlo je v tem, da se taki mladi prvi vrsti poklicani, da pri teh mladi človek čuti, kako je reven, pvito ^ kolnejo in uporabljajo višji razred. Dodobra so nas spre- ki se brigajo za otroke in pri teh ljudje niso navzeli delovnih na- naporih sodelujemo, poklicana pa in. išče pot, a je prave večkrat ne pantaške izraze. Odkod jih ima- gledali in zdaj svoje spoznanje S0Ali^. usPehi dobri, vsaj sfed- vad, da niso sposobni za nobeno je vsa naša javnost: od Društev najde. — tudi izobraženi — izkoriščajo. pT- Pp nedisciplinirani, leni koncentracijo, saj nekemu take-, prijateljev mladine, stanovanj- Vsekakor je treba naglo ukre- , Jfa(, fenes splošno uporabljajo. Naloge pišejo nemarno — z m nemarni učenci slabo Vplivajo mu razredu ni bilo niti za to, da skih skupnosti, prosvetne službe, pati in omogočiti večji razmah in 0vj7f koli naletijo na trenutno grozljivo pisavo, navadno jih pre- na ostale — to velja predvsem za bi poslušali predavanje o športu, svetov za notranje zadeve, krimi- globlje delovanje "vseh tistih vs,f° kakega svojega načrta, ob pišejo v naglici v šoli, ali pa še osnovno solo ker ti vidijo, da se kar so prvotno sami želeli. Tudi nologov, psihologov, pravnikov pa ustanov, ki so se že doslej trudile, 51 najmanjši nevšečnosti. to ne. Daš staršem pripombo v o3 shajati tudi brez dela in brez v športu samem se taki učenci ne do slehernega starša. da bi mladino vodile njej in vsej U^^stveni svet postaja vse rev- podpis — ne pokažejo je.staršem Premagovanja samega sebe, brez udejstvujejo, kar stavlja nanje Prav pri njih bo treba začeti: skucnosti v korist, nv.k z njim vse lepo v odnosih ali sami ponaredijo podpis. neprijetnega uboganja. Surova, zahteve, ki so jim že odveč. Rajši pri mladih zakoncih, ki bi morali Predvsem pa bomo morali pre- ljudmi: obzir, razumevanje, Večina učencev snov v šoli do- brezobzirna in špekulantska so samo opazovalci. iti skozi tečaj, na katerem bi jim nehati s pretiranim oboževanjem seh Pravičnosti, tovarištva, med- jema — nekateri seve se sploh man!sina Y nekaterih razredih Dokler so majhni, so nam še med drugim predočili, kako od- otrok (Amerikanci so se že spa-lw0ine' pomoči. Ali ni grozno, če ne morejo koncentrirati, vendar naravnost tiranizira one, ki hoče- predani, poslušajo nas, navdušu- govornost prevzamejo nase do za- metovali). s pretiranim opravičen v eir»o, da v Ameriki nihče ne so to le redki, toda doma se ne IR biti dobri v učenju in vede- jejo se, pišejo domače naloge, jih konskega druga, a posebno do vaniem vseh njihovih napak in jim nlu- krasijo s sličicami —- prav kmalu otrok, ki bodo šli okrnjeni, nesreč- dopuščanjem, da nam karkoli za- zaradi vseh teh pomanjklji- pa jih prevzernajo ideali sodobne- ni v življenje, če bodo odnosi med brusijo v obraz (v Italiji imajo vos ci v značaju mnogih naših ga sveta: film, filmske dive, mo- starši neskladni, ali na če bodo starši več avtoritete kakor v dru- otrok pada tudi znanje, pa najsi torizacija, športni zvezdniki, po- sploh prenehali in bo’zakon raz- gih državah in mladinskega kri- se se tako.trudimo, da bi v duhu pevke, jazz in strahotno zgodnje, vezan. Potem bo treba vplivati na minala je po statistikah manj). re*orme^ solstva_ naredili pouk za- vulgarno spolno izživljanje. one starše, ki ,ne prihajajo na ro- Eno je svobodno razvijanje last- nimivejsi, da bi uporabljali bolj- Kam to vodi? Človeštvo drsi diteljske sestanke, se ne udele- nih sposobnosti, drugo pa je se, sodobnejše metode m sredstva, navzdol — tehnika, ki bi naj nam žujejo šol za starše, ne berejo na- divjanje, ki naše šole" že marsi- da bi^ od sebe zahtevali čim več, pomagala, da bi zaživeli zares ših dobrih pedagoških publikacij, kje obvladuje. Najti bomo morali od učencev pa cim manj. Veliko človeka dostojno življenje, da bi In prav njihovi otroci so vzgoje način, kako omogočiti slabo vzgo- 'l38 P’ A.1 ugotavljamo, da se premostili prepad med ročnim in seve najbolj potrebni. Prav tako, jenim, bolestno nemirnim otro- ucenci. ucl3° vsa^° leto manJ — umskim delom, da bi postali za- bo treba vedno znova opozarjati, kom, da bi ne motili pouka. s ■ . a nesrečneža, ki je ob pro-, učijo, ne ponavljajo, zato lr*i nesreči na cesti obležal? snov do druge ure izpuhti. I ovl pedagoški svetniki (k ®Vet za šolstvo LRS je na seji 'ttipA' t m. sprejel predlog za med drugim o vlogi komune in Člani Sveta so razpravljali tHHI smMii mm S^r?’ čVnotne dobrine, ki jim jih dobro- ki so pokazale toliko lepega, ne za kovno vse bolj usposablja — če stoječi starši nudijo v prepolni smejo ostati enkraten poizkus, iz ne šole v 1 KraniuT'htvt htevajo^ kol pTkmi 0X0^0 Srn^L..d.?lomržn¥e, in..m?.* meri in ®o; otroci kmalu presiti njih se moramo "učiti,'kakšne" naj a^Ve; ^iPar __ ........ L7Sani ^SušTer- LSstih^arsJo oriTSIS ^ ^U^enTkuSma raven rtom mignit dL 'bfriTiastnim črtS® HobUteS; vSko dr„žIndržeaLiPrS,bi£ ^anf^eS SiSl £ V V učitelj na 3 'osnovni šoli nai pospeši reševanje te nrok^ ^ ?osegal1. krasne ko> bu.cne zabavs’ Popotovanja, imajo preveč denarja, roda pre- žave, kjer bo vladalo zdravo delo, Celju 3 3. os o 1 soli naj posp^i reševanje te proble uspene - v resnici pa je večina po možnosti v inozemstvo, in se- malo potrpežljivosti, medsebojne poštenje in človekoljubnost. 1 1 e' otrok našo potrpežljivost zlorabi-, veda motor — ni pa pripravljena ljubezni, obzirnosti, razumevanja. O. M. S. je danes polna turistov rodnih buditeljev Konstantina Mi- k jugoslovanskemu poborniku "iffS mecenu dr. Juriju Strossmaverju. ki Strugo v prigodnih in medvedje za razgovor kolega iz Francije. Ti so polna šola, zanitkva "k i tfok • • JC 111 /-,:UUCu3lvcl' ^icmmuvčt m njcguvcgci uidici je gu- mecenu ar. Juriju cStross r* vljudni, zelo ustrežljivi, voril dekan filozofske fakultete iz mu je svetoval, naj hitro in vzklile nove _ pesmice in opevale leženec za francoski jezik je imel verzi? Seminar je bil vsestransko vse prepiše okornih verzih. NzLVelike vl.judnosti j®.p0Sebej Skopja, profesor Dmitar Mitrev. v bolgarsko pisavo. Končno je zbor- Tako se je posebno izkazala neka s seminarja tudi največ odnesli. sebej še takrat, ko smo slušatelji V našo srečo in zadovoljstvo sta sami nastopali, zlasti oni, ki že de- “s,™ rs.rrr« "srr-,. d,™ „ Pnšla sama v internat narodnih pesmi, češ da so narodne vena. Majhen, dotlej nenoznan slo ževnem večen, h,™ p, t, t m d° šeSt ur dnevn0 36 delala yerja. Majhen, dotlej nepoznan slo ževnem večeru -MiSeri v Prijavno knjigo. Tudi pesmi priča za umstveno stopnjo vanski narod, zasužnjen pod Turki, iSeb>n !"llk občinskega odbora se je narodnega razvoja in ogledalo njego Bolgari in Grki, makedonski narod, donka iz ruske grupe. VJ Ar, .-» na TTCl -ro C CI- 444..1 4 \T____._441- 4 4 ••11 . 1 .......... - - -- - & ^ ^SVat mem večeru. dva Rusa. Iz Leningrada je prispel vsa ruska grupa, ker je bila večina Podobno je pela tudi neka Make- akademik dr A. Rudnjev. Iz Moskve navzočih udeležencev, ki že leta in pa je priletela tovarišica Maja Alek- leta praktično ne uči svojega pred- ‘^ PoTpr' da Sm° 86 VSi reS Si" ?ega Življenja- Nar0d v njih izliva 3e izdal veliko’ folkloristično delo V tako prijetnem'vzdušju se je srndrovma FanorZva Oba sta g^ meta^M d semJnariem je^morai n, Počutil, ves mesec. čustva, ovekovečuje samemu sebi 1861. leta! odvijal seminar-za tuje jezike. vorila kristalno Udobno rutino fer “sak udeleženi” enkrat nasm- nam podajala znanje ruščine in raz- piti ali s predavanjem v ruščini ali krivala plemenito rusko dušo in pa nam predočiti svojo praktično Tv" O r Ttr-cri rTori fr* X 1 „ 1 __4™ 14.-1 1 • T _ 1 . • • odvijal seminar-za tuje jezike. SEMINAR Qh Počutili ves ,v ivu črnega Drima iz Ohrid- življenje in zunanje podvige, v njih Konstantin Miladinov ponese to ?a!{ecjjezera sta se rodila dva velika najde duhovno hrano in razvedrilo: veselo vest bratu v Strugo, a {ja ne v’SK££'|.*K 1SSF,“ iStS.tSSrSS£&£ «5-»r^ EftS,L0!™.,"0™gfflsrSŽt \^truga na zunaj svečano odeta, trgatvi, pri vezenju in na preji, na srečno prispe zaprejo še njega in za slr,dlkat°v Jugoslavije in zvezni J , .. "u 3f;.^ revnosti smo predelali vso klasikom }jVtwetju.vrtnicah vseh barv, polju in v gorah vedno prepeva oba sta zatisnila svoje trudne oči v odb1°P ^fPštva Predavateljev za tuje 2ak[ical dr.^Rudnjev: »Na svidenje biTa^suha kronofoškaPJmedavanTa ? Žive)-311 vkkih topolov. Struga^pa svoje pesmi v vsej pestri izbiri. carigrajskih ječah s poslednjim vzdi- ]e?.‘?e' Udeležilo se ga je s predava- v Leningradu« in nam ni ganljivo temveč nbravnavania rlefnicnteiiL’ letlje 7 tudi bogato duhovno živ- Brata Miladinova sta delala v tež- hom: »Da vidam Ohrid, Struga da te vred cez dve st0 učiteljev in . drhteče izrekla tovarišica Maia ki 10 ntvariaii 7 enat Pr rx ’ %|e' Zgradili so nov letni kino, ki kih pogojih. Izšolala sta se v grški vidam«! , profesorjev Izbira kraja je bila zelo ™ gostoHubnost: hvak hJala res temo Takn .n v enem me.A ^ Ilastor,^enem za letni oder, koder sredini. Ko je neki ruski zbiralec Stružani so ponosni nanju in vsak P051'6^®1}3; daleč od mestnega hrušča _.___ upri e veajtTov^erenS j3 vabljivihT^r^smo ^h^molmehta ^kT^esm^ltalntrtig^nt Tv Oe- Odprli so nov šestnad- srečal dva učena prosvetarja. Pri- ma. Makedonski narod je res velik Iah m Sl tudl oddahnili. S ki žirtta v JugosTaviii teTdr iTeme Todobn^a n skelf č^^' h6111 ča^0^.1 Makedonija, kjer so v kazal jima je vrednost narodnega pevec. Pojo pri delu in posebej zve- Organizatorji seminarja so izbrali ^ Baboviča docenta beograjske Simbolizem in 8revoluciin smo nre! Nwbivali le trije tU3Ci: naŠ blaSa in oba sta se lotila zbirania čer' k0 se hiade P° močni Etični Pester predavateljski krog iz demo- univerze ki je pred“vaTin izSv^ leteli smo se ob lolobmm aka“Jl-Q^dT:iz lT„odnih„P?;J™ med M?kfd°n±^ teiker? de!u- ^ !? zame3Stva- S SFasSku ta p^eSj ob gen™ Delali smo po jezikovnih grupah, raciji po drugi svetovni vojni s te- k -itl&r u ui. n. uaiuuiim pesmi meu iviajs-cuuiiui, jxi piipeivi , JrtUb aada> en Nemec in en Francoz, sploh niso bili priznana nacija, moža Ker na stotine ljudi ni moglo obi- Prišla je cela vrsta Angležev ij) Ria Romskim cenam je bila pa vzgojena v grškem duhu. Toda skati akademije, so peli zunaj ob Nemcev in Francozov iz najbolj zna- Vendar'je" bil Grnik"tak0''gibčenr da mami 0^0^ grSe s^cialiLT V£Čenh VS& 31P ’ Pr -“vukn d!3 m” 3 evr°Pskih univerz- prav srečno si mogel poleg svoje stroke še po- V kratkem času smo pregledali mori letnem 1 r t rcdna fvest ter poznavanje Vuko- Drima. Množica ljudi je spremljala roko so organizatorji imeli s Fran- slušati druge lingviste. Tako so fologijo in se zadržali pri najbolj (^Ha Sm° °b,1S ' P ^ ' 'Ir S° bl1^ ’ P 1 a” T TS\Tt3°,f ter 0cdllCne C0Z!’ ki 80 Prihiteli iz domovine in lahko vsi interesenti obiskovali od- produktivnih priponah Dr Rudnjev Ctev brate, 30Tr r°J' Pt S°A,U i za makedonsKa na‘ §oste do hotela Makedonija S pes- iz sosednjih držav, kjer so lektorji lična predavanja dr. Baboviča o ana- jFe dokazal potrebo le po treh det Zbr„aia3;lgm 3° Sd..P?^ L13ma3f!iiraI: za francoskiJezik. Poleg tega je pri- liži književnegi dela. Prav tako smo Ladjah. Podrobno pa sLo se ukvar- SC ‘eti delala zbornik make- folklorne snovi. Samostojni nista svijo zavest in globoko hvaležnost šla koiLa Francozov ki so našim’ LLu mfIhlri^LelvanL0 Vl?P0lnil[0dsnih ,pesmiilAkade»r?ij0 ^a tiskati ne v Srbiji ne v Bolga- domačinoma, davnima narodnima udeležencem nudili konverzacijo ob dr. škreba iz novejše nemške kn i- Poleg skupnih pmdavanjLTje od- 6 in gieLr?-10 .tockami. ČIam rl.31- P°vrh pa Pe Konstantin vse za- buditeljima • VSmkl prilikL Stanovali so med nami, ževnosti, ali lektorja za francoski je- vijalo delo v treh krožkih kjer so Vski zbor iz RHČf 1Z Sk°P3a ter pi8ova.vt g^škl P1S3V1 13 rokopis m Ob takih vtisih, m občutkih n, jedi, pn isti mizi, skupaj bili na ko- zik iz Sofije gospoda Leclerpa, ki je slušatelji sami vodil, debate in sa° 12 Bltole- 0 Pom63« na- šel v tisk' Konstantin se je zatekel čudno, da so iz srede seminanstov panju in na ekskurzijah. Vsak ude- svojčas predaval na ljubljanski uni- (EiX M 4 str ) * STKAN 4 F O fj 1 CON USPEŠNO SREDSTVO ZA DVIG ........ TELESNE VZGOJE V ŠOLAH Illilllll V šolskem letu 1959/60 so se vsestranski razvoj. Pregleda naj, vse komisije za telesno vzgojo v s kakšnim športnim orodjem šola okviru občin močno trudile, da bi razpolaga, in s tem ugotovi, ka-vsaka šola dobila zeleno površino, tere prepreke bi prišle njemu namenjeno za telesno izobrazbo najbolj prav. Poligon naj bi le in vzgojo. V telesno izobrazbo pa dopolnjeval učiteljev smoter pri spadajo vse spretnosti, ki so potrebne za delo, telovadbo, igre in šport (Drago Ulaga). Nekaterim šolam je to že uspelo, čeprav so to dosegle z velikim trudom. Mnogo šol pa je takšnih, ki se še vedno borijo, da bi dobile ta ne-obhodno potreben prostor. Še vedno se bije “-boj«, predvsem na niže organiziranih šolah, kjer so pogoji za razvoj telesne vzgo- je in šolskih športnih društev zelo težki. Te šole ne razpolagajo z dovoljno količino rekvizitov, kar ima za posledico, da je tudi učiteljev uspeh, ki ga hoče doseči v telesni vzgoji, omejen. Denarna sredstva, predvidena za telesno vzgojo v šolskem proračunu, so tudi skromna. Njihova višina se giblje okrog 5000 din. Nekatere šole razpolagajo z večjo vsoto, druge spet z manjšo, kar zavisi od materialnega stanja občine. Naš petletni plan gospodarskega razvoja predvideva večje investicije, namenjene za prosveto in kulturo. S tem lahko pričakujemo, da se bo tudi znesek, namenjen za nakup športnih rekvizitov in ureditev igrišč, povečal, saj se bo naša država v naslednjih petih letih povzpela na raven srednje razvitih držav. Moj namen ni razpravljati o investicijah, namenjenih za prosveto in kulturo, temveč želim, da bi šolska reforma v polni meri pronicala tudi v niže organizirane šole. Namen imam opozoriti učitelje niže organiziranih šol, ki so si že graditvi telesno močnega in zdravega otroka. Znano je, da se učitelji trudijo, kolikor je v njihovih močeh, da bi zboljšali učni proces telesne vzgoje na niže organiziranih šolah. Toda veliko je še takšnih, ki se še vedno zgovarjajo na nemogoče pogoje na teh šolah. Resnica je to, obenem pa je tudi resnica, da nihče ne pomisli, kako bi s preprostim orodjem, ki ga učenci lahko izdelajo sami pri urah tehničnega pouka, zboljšal in uresničil smoter in cilj telesne vzgoje. Poligon je sistem raznovrstnih preprek — telovadnega orodja. Na poligonu si bodo učenci pridobili moči, spretnosti, vzdržljivosti in poguma ter naučili ravnotežja, preudarnosti, preciznosti in odločnosti. Prepreke se po svojem zunanjem videzu popolnoma razlikujejo od klasičnega orodja, v bistvu pa si otrok pridobi na njih znanje, ki ga predvideva učni načrt za telesno vzgojo. Oddolžili se bomo smotru telesne vzgoje, ki ima za cilj, da se mla- vzgoje in ki se jih mora učitelj pridrževati. Tako načela primernosti, vsestranosti, sistematičnosti, vzgojnosti, postopnosti, nazornosti, zdravstvene usmerjenosti in načelo discipline. Skratka lahko rečem, da se mora učitelj ozirati na vse zahteve in principe, ki jih narekuje metodika telesne vzgoje. Poligon si lahko zgradi vsaka šola sama. Pri izdelavi niso potrebni nikakršni dragi industrijski proizvodi razen žebljev, žice in vodovodne cevi. Ves material za poligon nudi gozd. V njem se najde vse polno debel, ki so obsojena na gnitje ali podobno. Prepričan pa sem tudi, da bodo kmetje radi odstopili učitelju ta les, saj jih s tem ne bo mnogo oškodoval. Po možnosti naj učitelj stremi, da dobi zdrav in trd les, kateremu vremenske neprili-ke ne morejo kar tako do živega. Orodje pa bo s tem ohranil dalj časa. Obdelava zavisi od samoinicia-tive in ustvarjalnosti učitelja. V poduk samo toliko, da naj debla ne bodo štirioglato tesana, tem- Kako izgledajo te prepreke? Stvar je zelo enostavna. Prepreke se izdelajo v obliki različnih vrst gred, brvi, pokončne in horizontalne lestve, plot za preskakovanje, sem spada tudi nizek drog, vzpenjala itd. Učitelj si jih lahko naredi tudi sam po svoji zamisli. Zdi se mi pa, da ■ mu bo veliko laže, če bi jih nekje konkretno videl v stvarnosti ali na sliki. Opustiti mislim dolgočasno opisovanje posamezne prepreke. Sama slika mislim, da bo nudila dovolj jasnosti o njihovi uporabnosti in izdelavi. Povem pa naj še enkrat,, da ni moj namen podrobno opisovati obliko, način premagovanja, koriščenja preprek, temveč želim vzbuditi le motive pri učiteljih, ki se trudijo dvigniti telesno vzgojo na teh šolah. Prepričan sem, da se bo našel material za to, če bodo višji forumi uvideli pomen in potrebo po tej zvrsti telesne vzgoje. Ko je poligon narejen, ga lahko tudi pobarvamo z oljnato barvo. Na tako urejenem poligonu si bo priskrbela droben pesek ali listje. Listje sicer ni prikladno in se bo le redko uporabljalo, ker rado gnije. V jesenskem obdobju SUM-V£JE pa ga lahko in koristno uporabimo. Iz svojih izkušenj lahko povem, da se tudi na teh šolah lahko dobi žaganje. Jesen je za to najbolj primerna, ko se žagajo drva. To žaganje naj učenci lepo očistijo, presejejo ter spravijo na suho v zaboj ali v kot v kleti. Spomladi pa se z njim napolnijo jame. S tem smo preskrbljeni za precejšen del leta, ko vadimo zunaj. Na koncu bi rad opozoril tudi na načine, ki jih naj učitelj uporablja pri premagovanju posameznih preprek in vadbi na njih. Načinov in tehnik je cela vrsta. Zbere naj si tisti način, ki bo hajbolj ustrezal otrokom in njihovi razvojni stopnji. Prouči naj učni načrt za talno in orodno telovadbo in s tem mu bo vse po- jasnjeno. S tem bo postala telesna vzgoja pestra, zanimiva in obenem koristna. Misli, ki sem jih zapisal predvsem zaradi tega, ker sp o niže organiziranih šolah često govori, kako izboljšati pouk telesne vzgoje, bodo mogoče rodile koristne motive pri posameznih učiteljih. Izgovori na težke pogoje in podobno tavanje so stalno na dnevnem redu v razpravah na sindikalnih sestankih. To pereče vprašanje pa se vleče tudi v dobo šolske reforme. Ne mislim pobijati konkretnih dejstev in resnice, da se na teh šolah ne dela ali podobno. Poznano je namreč, da so učitelji na teh šolah in na vasi I srce kulturnega in političnega udejstvovanja. Začeti je treba še s tršim in neumornim delom, pcr tem lahko pričakujemo uspeh pri opravljanju učiteljevega poslani' stva na vasi, da bodo zrasli kr e p' ki in zdravi otroci. Bernard Urbančič bo telovaditi in lepše. še veliko prijetneje Skripta za gospodinjski pouk Pred mano ležijo skripta »Go- potrjuje besede tovarišice Jelin' razvija, kar se v intelektualni, in delovno-teh- priborili igrišče, da del tega lahko opremijo z majhnimi materialnimi sredstvi. Redke so namreč šole na podeželju, ki razpolagajo s klasičnim, telovadnim orodjem in zato bi ta zamisel ustrezala podeželskim šolam. Sole, ki že imajo igrišče, del tega lahko izkoristijo za zgraditev in postavitev preprostega športnega objekta — poligona. Prostor za poligon naj bi obsegal le rob igrišča s stezo, širine približno 3 m. Jedro igrišča pa naj bi pripadalo igrišču za mali rokomet, jami za skoke, igrišču za košarko itd. Odvisno od prostora in potrebe po telesni izobrazbi lahko vsak učitelj svobodno in poljubno po- dina vsestransko mora kazati tudi nioralni, estetski nični vzgoji. Poligonski način telesne vzgoje se v zadnjem času močno vrašča v telesno vzgojo. Ze pri vsakdanji igri mora otrok premagovati najrazličnejše prirodne ovire (ograde, kupe kamenja, plotove), na katere naleti. Te prirodne prepreke pa umetno napravimo na šolskem dvorišču s žem, da jih izpopolnimo, obdelamo, jim damo telovadni značaj in jih izdelamo v takšni velikosti, ki ustreza razvojni stopnji otroka v obvezni šoli. Velikost preprek je najbolj pereč problem. Vzeti je treba »zlato sredino«. Zakaj? Zato, ker se na njih lahko igrajo tudi otroci do 3. razreda. Prepreke so stabilno orodje, ki se ne more pomerjati po otrokovi velikosti. Najbolj pa pridejo do izraza v razvojnem obdobju od 9. do 11. leta, ko je otrok v stanju za učenje tistih telesnih vaj, Iti zahtevajo ravnotežje, spretnost, preciznost in podobno. Tudi učni postopek, ki je v tesni odvisnosti z razvojno stop- več okrogla in gladka. To pa za- da se naredi tudi jama za se-radi zdravstvenega razloga. Hra-. skoke. Pri tem spet lahko izkori-pavi les rad povzroči rane v obli- stimo priložnost, da otroke navalu vbodov, ki včasih zelo bolijo jamo na mehek, sproščen in pro-in lahko povzročijo gnojenje in žen seskok iz višje na nižjo pod- Pri vsaki prepreki je potrebno, spodinjstvo«, ki jih je sestavila čič, da ji je zadoščenje zavest, da zastrupitve. lago. Doskočno jamo in jamo za skoke naj učitelj napolni z mivko, žaganjem, drobnim peskom, oblancami in v najnujnejših pogojih lahko tudi z listjem. Zavisi pač od lokalnih razmer šole in njenega okolja. Vsaka šola ne more razpolagati z vsemi naštetimi materiali. Težko je n. pr. dobiti šoli, globoko zaprti v hribih, žaganje ali mivko, da bi z njim napolnila; jamo za skakanje. Laže tovarišica Anda Jelinčič-Andol-šek, strokovna učiteljica na Opčinah pri Trstu. Na 371 straneh je zbrala vsa poglavja o gospodinjstvu. Skripta so opremljena z barvastimi slikami; nekatere metodično lepo prikazujejo snov (vi- so se učenke zanimale za snov-se posluževale skript in da so ji*1 tudi matere sprejele z veseljem. 9 izvodov mi je poslala tovari' šica, kolegice so jih rade in hitro pokupile in marsikatera me šs vpraša zanje. S pridom se poslu' tamini), všeč so mi razpredelni- žujemo zbranega gradiva, čeprav' ce. Barvni klišeji privlačijo. Služila se je knjig 30 avtorjev (slovenskih in italijanskih), revije Sodobno gospodinjstvo in Gospodinjskega koledarja. Skripta je namenila učenkam industrijske šole za leto 1959/60. Nizka cena Pojasnilo je snov pisana po učnem načrta italijanskega ministrstva za pr°' sveto, in ni primerno za rfas ko* kopija, če mislim na družben0 vlogo našega gospodinjskega p?' uka z močno tendenco vzgoj® smotrnega potrošnika podružab' Ijenega gospodinjstva. Vendar j® vrednost dela v napredni stroko^' nosti, v tem, da je snov zbran* njo, naj vsebuje elemente razla-stavi prepreke, ki naj bi ustrezale ge, urjenja, demonstracije, utrje-pogojem šole. Učitelj naj na tem vanja, preverjanja znanja in po-prostoru postavi samo tiste pre- pravljanja napak. Pridrževati se preke, ki se mu zdijo najbolj po- je treba tudi metodičnih načel, trebne in koristne za otrokov ki se vpletajo v vsako uro telesne Profesorji angleščine! PRIČE 1) SLIKAMA Za šolsko čtivo boste lahko zelo koristno uporabljali knjige,' ki smo jih pravkar izdali; to so v angleščini — ilustrirane — 2. izdaja Izbrala in uredila jih je Slavna Babič 1. zvezek: BOBO’S GREAT DISCOVERY BILLY THE DETECTIVE 4. zvezek: TWO GENTLEMEN OF VERONA AN EXCIT-SONŠ zvezek: MARIE THE STOLEN LETTER zvezek: TWO GENTLEMEN OF VERONA AN EXIT-ING HOLIDAY 5. zvezek: SUPERGRANDPA THE ONE — MILLION — POUND BANK — NOTE 6. zvezek: THE YOtlNG SHOEMAKER HOOFLING AND •MR QUACK A FAITHFUL DOG Vsak zvezek vsebuje dve lahki ilustrirani pripovedki z dodatnim slovarčkom; dijaki se jih bodo z uspehom posluževali pri učenju angleščine. Vsak zvezek stane ICO din Prosimo profesorje, da zbirajo naročnike; za trud jim 3. 4. dajemo 10 Vo od bruto zneska naročnine, ki jo pošiljajte na naslov: »NAUCNA KNJIGA« . Beograd, Knez Mihajlova 40 Poštanski fah 690 saj to snov sicer zbiramo iz retf ' -•skriff’ člankov itd. Vrednost' še v namenu: namenjena so sft delavsK" venskim dekletom iz V zvezi s člankom Po naši Dolenjski (objavljenem v našem listu •5. aprila letos) smo prejeli od Komisije za spomeniško varstvo pri Svetu za kulturo OLO Novo mesto pismo, v v^hoivaah ^ katerem nas opozarjajo, da nekatere oziroma delavsko-kmeckih dru^ u stvari, omenjene v tem članku, ne dr- k; žive skromno, zaostalo, kU1 Ž1JO. Obrnili smo se do našega dopis- , tvijžlri nika s prošnjo, da pojasni sporne toč- temu, da žive V neposredni bil ke. Zdaj objavljamo to pojasnilo. Ta- velikega mesta. So v stalnih ” , kole piše: z vsemi pridobitvami civili2® -Moj članek Po naši Dolenjski se g se Drjla£;nHjle zunanji nanaša na vas Šentvid pri Stični, kjer cl-le’ , , Pn*fgoaiie zuu . ntl' sem nazadnje služboval leta 1959. navadam kot oblačenju ur TL Sredstva za obnovo cerkvenega vencionalnosti, a pri tem živll’ zvonika v Šentvidu so prispevali naj-več domačini, kasneje so mi nekateri pravili, da je za to prispevat tudi Zavod za spomeniško varstvo. Seveda to nisem preverjal in niti ne vem danes točno, kdo mi je to povedal. Od tega je dobri dve leti in pol in ker v tistem kraju ne živim več, so mi stvari šle iz spomina. Vem pa dobro, da je l d HIG/O L X, d « kot so jih učile prababice. Ta-diha iz tega dela nekaj dr-iS^ kot pa iz cele vrste italijanski učbenikov za gospodinjstvo, k štedilnik'1: na račun te obnove bilo precej kritike s strani učiteljstva in nekaterih domačinov, ki so kritizirali zastran tega, ker niso nič ukrenili za zidanje nove šole v vasi. Govorili so tudi, da je prav Zavod za spomeniško varstvo zahteval, da morajo zgraditi prav enak zvonik, kot je bil prejšnji. Seveda tudi tega nisem preverjal in hodil spraševat na Zavod, če' je to res, ali ni. Seveda pa nisem hotel z mojim pisanjem ožigosati prav spomeniško varstvo, ki mi ga je neki domačin ob neki priliki omenil, marveč tamkajšnjo občino, ki obljublja gradnjo nove šole vaščanom že vrsto let. Ce se mi to ni posrečilo, oziroma, če sem preveč črno napisal o njih, vas prosim, da jim poveste, naj mi oprostijo ... Vlado Rozman«. Uredništvo postavljajo dekle . . med štiri stene in jim vcepil8^' -Gospodinja naj bo v delu vz0aj prva naj se dvigne, zadnja 0 leže k počitku ...« . tf1 Se to mi je povedala tova* šica Jelinčič, da bo za prihod0^ šolsko leto marsikaj spremen’ dala snovi pravilno didaktik obliko in pri tem uporabila 11 potke, ki jih je dobila na skem seminarju v Ljubil3--Uporaba učil pri gospodinjsk® pouku«. Ne da se izmeriti čas. ki K je tovarišica porabila in se ga s da plačati. Učenke bodo ta uporabljale, ko bodo v živli®^ dnevno črpale njene besede- , zavest pa je nekaj nailenše?-3' Geli SetiC® .x''' (Nadaljevanje s 3. str.) mostojno govorili. Le za razgovore izven predavanj in krožkov smo imeli premalo rusko govorečih ljudi, čemur se pač ne smemo čuditi zaradi daljave in zaradi visokih stroškov potovanja. Med odmori smo mnogo razpravljali o zamenjavi predavateljev ruščine s sovjetskimi kolegi, ker naša grupa pač ni imela toliko gostov, da bi mogli z njimi vaditi rusko govorico. Društvo za tuje jezike se trudi, da tudi za nas dobi zamenjavo, kot imajo zelo ugodne priložnosti za konverzacijo kolegi ostalih glavnih jezikov. Ugotovili smo tudi, da Črna gora in Srbija nista ukinili ruščine v šolah v letu 1948. Bilo je nagla-šeno, da je potrebno, da se uči jezik tehnično zelo razvite dežele tudi po ostalih pokrajinah naše države, ko se ga vendar uči ves zapad in visoko plačuje učitelje ruščine. Po vidnih uspehih seminarjev so udeleženci sekretariatu predlagali, naj ostanejo seminarji stalna oblika izpopolnjevanja, želja pa je, da bi vsi udeleženci postopoma doživeli zamenjavo z inozemstvom, ker za štipedije pač ni izgledov. Ruski seminar pa bi v bodoče spopolnili tako, da bi vzel en predavatelj samo lekcijo glagola, drugi naj bi se ustavil pri sodobnem mestnem, vodnem in zračnem prometu, obdelal naj bi vso frazeologijo za pošto, telegram in telefon, radio in televizijo, nekaj iz zasebnega in trgovskega dopisništva ter moderne kuhinje in stanovanja. Udeležence, ki še niso končali niti VPŠ niti fakultete, bi zadržali le na konverzacij skih krožkih, ker drugod ne morejo slediti. Jezikovno izpopolnjevanje pa ni prenehalo s formalnimi predavanji in praktičnimi nastopi. Po večerih je sledila še magnetofonska in-filmska dejavnost. Najbogatejša v izbiri po številu je bila filmska dejavnost angleške skupine. Tudi predavatelji ostalih skupin so pripravili filme in plošče ter magnetofonske trakove s teksti in pesmimi. Vsakdo je imel zares priložnost veliko delati, če se je udeleževal natrpanega programa. Družabnost, petje in konverzacijo smo gojili tudi na ekskurzijah. Posamezne skupine so govorile in pele, da je človek dobil občutek, da se vozi v expresu London-Moskva. Poleg teda so nam dale ekskurzije vsesplošno pokrajinsko sliko Makedonije in njenih kulturnih spomenikov; na poti smo se prepričali o vljudnosti in prijaznosti Makedoncev, posebej pa še bradatih starčkov, ki bi jih v njihovih originalnih oblekah in bradah ovekovečil sam Rembrandt, če bi jih srečaval. V Ohridu smo videli bogat muzej, cerkev Sv. Sofije in na vrhu sv. Kli-menta, ki segata obe v enajsto stoletje. Ogledali smo si devetdeset let staro delavnico šole za umetno rez-barstvo, ki pa propada. Zadnjo na- ročilnico za dragoceno knjižnico izvršujejo zdaj rezbarji za Iran. Za-naprej nimajo naročil in se je rez-barska šola spremenila v podjetje za stavbno pohištvo. Ohladili smo se na Ohridskem jezeru ob izviru Biljane, kjer so nam makedonske kolegice in kolegi zapeli prekrasno narodno pesem o perici Biljani iz turških časov. Ob teh izvirih stoji umetna ribogojnica za postrvi, ki so nam jo ljubeznivo razkazali. Prevozno podjetje Galeb nas je s svojimi lepimi avtobusi peljalo tudi na Prespansko jezero, v letovišče Oteševo, od koder se lepo vidi grško-albansko-jugoslovanska tromeja. Tudi to višinsko jezero nas je očaralo in mnogi so dejali, da je celo lepše kot Ohridsko. No, lepote Makedonije so za tako kratek čas neizčrpne in velja pa tudi: de gus-tibus non est disputandum. S hidrobusom smo zapluli tudi k Sv. Naumu ob Ohridskem jezeru, tik ob albanski meji. Tudi ta samostan, ki je večkrat pogorel, in cerkev sv. Naume sta iz enajstega stoletja, še pred dvema letoma je stal tamkaj visok stolp, ki arhitektonsko ni bil prav nič v skladu s starim samostanom in cerkvijo. Postavili so ga v prejšnji Jugoslaviji kot simbol močnega srbstva, ker ne smemo pozabiti, da Makedonija v stari Jugoslaviji ni imela v vsej deželi niti ene šole v makedonščini. Zdaj so ta stolp odstranili in na visoki skali branita slovansko mejo le stara cerkev in starodavni samostan. Levo niže pa se v gosti jelševi senci skrivajo izviri Črnega Drima. Voda je videti res črna, je studenčno čista in izredno hladna. Tamkajšnjemu buffetu na koleh služi ta voda za hladilnike. Nekaj metrov za izviri se Črni Drim že izliva v Ohridsko Jezero in velikansko leseno kolo poganja dinamo, ki daje karaulam razsvetljavo. V času dobrih odnosov z Albanijo smo oddajali tok tudi čez mejo albanskim stražarnicam. Potem se vije Črni Drim po dolgi diagonali po jezeru do Struge, kjer pa se izteka že kot močna reka v svojo lastno strugo. Tretja znamenitost tega kraja je edinstvena plaža. Razprostira se napol divja, ponekod porasla z visokim trstičjem, daleč ob vodi. Kopalec se lahko zarije v globoke sloje belega peska, v vodi pa dobi zelo prijeten občutek čistega jezera, ko se ta pol beli pesek dviga med prsti in več metroV globoko natančno razloči življenje na dnu. Mimogrede nas je na povratku ladja zanesla še v samostan Kalište, ki je vsekan v skale, kjer so še dobro ohranjene stoletja stare freske. KNJIŽEVNI VEČERI Vsaka jezikovna' grupa je priredila književni večer, ko so nastopali slušatelji, 'včasih tudi predavatelji. K tem večerom smo vabili tudi ostale jezikovne skupine. Prva je priredila svoj književni večer francoska grupa in ga povezala s francoskim državnim praznikom. Recitacije in pesmi so do potankosti izdelali, bili pa so tudi neizčrpni v držabnih igrah. Občinstvo so tako razigrali, da smo ob polnoči že vsi konvenzirali v francoskem jeziku. Drugi večer je bil posvečen ruski književnosti. Udeleženci . so zapeli vrsto ruskih pesmi, nato pa še po dve jugoslovanski narodni pesmi. Najbolj je pritegnil duet kolegic: Zlate Vokač iz Maribora in Dimitre Lavrič iz Ljubljane: Tam čer teče bistra Žila ... Poslušalci so zahtevali z dolgim ploskanjem ponavljanje. Med recitacije in deklamacije smo zajeli Lermontova, Puškina, ter revolucionarni patos Majakovskega. Z naslednjim književnim večerom je nastopila nemška grupa. Poleg nemških pesmi in recitacij so nam prikazali še šaljive prizore in predvajali zabavne dramske odlomke. Štetje cokel in AValensteinovo smrt. Mamica nekje v Holandiji je imela dvanajst otrok. Najbolj preprosto se je prepričala, ali so vsi v postelji, če je preštela zvečer cok le, ki jih je bilo vedno dvanajst parov. Nekega večera jih našteje le enajst parov, šteje, šteje, vsa vznemirjena pokliče moža, teto, babico, župnika in učitelja računstva. Vsi štejejo, a. vedno jih je le enajst parov. Kje je dvanajsti otrok? Strašne skrbi jih reši sam otrok, ko v coklah priteče iz spalnice in vzli^ glejte, pozabil sem jih sezuli! osebe je čudovito igrala le ena leženka. . $ Prav tako je tragedijo sam profesor iz Berlina. Izvršb1. posnemal vojake, oficirje, obla5 in samega Walensteina, dokler 5 ji; zgrudil. Kot edini p tip o m oče* ^ imel bel robček, ki ga je začetek, spustil pa za konec deh Komponistka Nemka, ki sila lastno prigodno pesem Struga, blatna vas, je odlično 'z ^ to prigodnico s sodelovanjer0 ss(?Iiij' vseh udeležencev nemškega ,^1 vg|3' narja. Tudi njihova celotna t01/1 zacija je prekašala ostale. Yse pa je dramatično in duhovito Luij- zovala prof. Eleonora Vidic iz Ijane. _ Le angleška skupina ni svojega programa pred vsem ^ sVoJ stvom. Sebično se je zaprla ozek krog samoljubja. .ij* Vse te prireditve smo Pr'PJ\ jif brez instrumentov, brez °^rs'Q^} prav in izvezbanih dirigentov-| ad hoc tantum et provisoria ■ ^i Pripominjam, da so ucieJefs! za te nastope žrtvovali cele 'J vajami in jim je bil skopo o prosti čas, ,t'0 Zadnjo skupno Pr'rec'ltf/Vr)0''i;,!j imeli na poslovilnem večerp hotelu Makedonija. Tudi t ^ s|it) nastopile posamezne jezl*coV,£gf •' zbori in solisti. Ta v pine. Nebo v septembru pravni nasveti , Doma smo zopet in počitnic je Jonec. Le spomini so ostali; gore in ^orje so daleč in vse se pogrsza v J-sensko razpoloženje, daljše noči in Jrtoge deževne dneve. Pa najsi smo P1!! na morju ali v gorah, ki so po vrnitvi ostali daleč od nas — nebo s |vojimi zvezdami pa je šlo za nami 1,1 je tako kakor na krajih, kjer smo Počivali. Žrtvujte nekoliko lepih jaslih večerov mladini in pokažite ji lePote zvezdnega neba, ki postaja lep-Se od meseca do meseca! V šoli na polutah pokažite, kako *e vertikalni sončni žarki bližajo ekvatorju, polama noč severnemu J^aju, šestmesečni dan pa južnemu *ečaju. Uporabite sijajni telurij, ki ga izdelal tovariš Dragan in ga pro-JaJa Državna založba! Ob njem boste Posebno nazorno pokazali gibanje ^>nca, ki bo dne 23. septembra ob prestopilo ekvator in se bo pri jas začela jesen, na južni polobli pa Pomlad. Ce ste na šolskem vrtu na-Jeoili kazalo, kakor sem nekdaj svetal, sestavljeno iz navpičnega kola, Jotomera m kazalca proti Soncu v f^eri meridiana, boste lepo opazovali J1 merili manjšajočo se višino Sonca ^ še marsikaj drugega. bo šla mimo lepe zvezdne kopice Jasli v Raku. Venera mu bo pomagala — morda prvič v življenju — najti in videti planet Uran: 22. septembra ob štirih zjutraj bo šla samo 1/100 severno od tega planeta! Izredno redka prilika! Mars je preblizu Sonca, da bi bil viden. Jupiter bo viden samo v prvi polovici noči, kajti na koncu meseca bo že pred polnočjo zahajal. Se vedno pa bo blizu Saturna, ki se mu bo približal na 18 minut. Tudi Saturna bomo gledali le v prvi polovici noči. Oba, Jupiter in Saturn pa se bosta od sedaj dalje premikala pravilno od zahoda proti vzhodu, in ker je Jupiter hitrejši, bo Saturn začel zaostajati za svojim velikim bratom. Lepo je opazovati to zanimivo premikanje, če primerjamo položaj daljnih zvezd s tema planetoma. Za to pa uporabljajte vsaj najmanjše daljnoglede! Kdor nima boljših pripomočkov. Urana, razen okoli 22. septembra, ne bo več videl. Septembrova ozvezdja so v zgod- ni. Vzhodno od Strelca bosta blizu VPRAŠANJE: Ali je osnovna šola skupaj svetila Jupiter in Saturn. Ce primorana sprejeti učence, ki so stari bo noč zadosti temna, pa prav lahko na(j petnajst let in so dovršili šolsko še malo vzhodneje od teh dveh pla- obveznost, niso pa dovršili osnovne neto v iz razmeroma majhnih zvezdic skonstruirate Kozoroga, ki ga eklipti- ODGOVOR: Osnovna šola je dolž-ka deli na pol. Nad njim na levi ho na vpisati učenca, ki je dovršil šol-stal Vodnar, še više med Orlom in sko obveznost in je star petnajst let, Pegazom pa krasno malo ozvezdje ni pa lz opravičenih razlogov dovršil Delfin, ki je nekoliko podobno veli- osnovne šole. Tak učenec lahko obi-kemu vozu. Kasiopeja in Perzej se skuje osnovno šolo do sedemnajstega bosta potisnila više in vise in če bo- 2e^a starosti. Vpis se izvrši le na za-ste imeli pri rok1, vsaj manjši daljno- ntevo učenca (23. člen zakona o gled, poiščite med obema ozvezdjema osnovni šoli), ležečo dvojno odprto kopico »h« in »hy«, kjer je nakopičenih na stptine A sonc. Ker bo istočasno tudi Andro- VPRAŠANJE: Ali je možno pre- meda zadosti visoko, poiščite med mestiti prosvetnega delavca na drugo nja in Kasiopejo nežno Andromedino siUžbeno mesto proti njegovi volji? megličico, v resnici ogr.omno sosed- ODGOVOR: Po naši veljavni zako- njo galaksijo, sestoječo iz nad 200 no(}aji ni možno premestiti prosvetne-milijard sonc. Danes slutijo, da je ga delavca proti njegovi volji na dru-ta galaksija večja kakor naša. Kot g0 siužbeno mesto. Po drugem od-meglico pa jo vidimo zato, ker je od st,avku 248. Člena zakona o javnih nas oddaljena 1,600.000 svetlobnih *et. uslužbencih (Uradni list FLfU, št. 53- 664/57) se lahko dodeli prosvetnega delavca na drugi prosvetni zavod, to- dan, je treba skrajšati delovni čas na štiri ure dnevno. S. A. VPRAŠANJE: Kako napreduje učitelj, ki mu je bil priznan XIII. plačilni razred s pogojem, da opravi opravlja službeno dolžnost; taka doba se ne šteje v redni letni dopust. K. A. VPRAŠANJA: 1. Redno napredovanje prosvetnih delavcev? 2. Izredno napredovanje prosvetnih delavcev? ODGOVORA: 1. Prosvetni delavec redno napreduje v višji razred, ko strokovni izpit, pa tega izpita ni opravil v roku, pač pa je doštudiral za predmetnega učitelja in opravil stro- recmo ^P^auj« v ^ kovnijzpnzaja nazivni, paje_dve °Pfvsa^tfeŠ ocenjen odli- Mladini le na ta način nekoliko približate to strašno razdaljo, če ji po- veste, da je svetloba, ki jo prejemajo da konca šolskega leta, če ob času opazovanja, odšla o<3 te izpraznjenega delovnega mesta ni bi- njih urah še v marsičem podobna av- glice« tedaj, ko v naših deželah še lo mogoče zasesti po°razpisu, niti s "osebno odHk . gustovim. Ce pa opazujemo v podal]- ni nastopila ledena doba. .. Herkul honorarnim uslužbencem in je zaradi okviru svojega žarilli rv.alr* r-iriTm o vidimo j cimi r\ a etn Irnriinn ennr DStane .___ ___________________s __ ___-j _ OlvViru feVUJtscl 23. ob sedmi uri zjutraj bo je. jensko enakonočje — Sonce bo zapelo sijati navpično južnp od ekva-!°rla. konec septembra pa bo dan že ^ sedemnajst, minut krajši od noči. Zadnji krajec bo 2. septembra. Lu-bo šla skozi Bika v Dvojčka. Mlaj S® 10. septembra, ko bo Luna v De-M. prvi krajec bo 17. septembra in stal v Strelcu. Polna Luna bo 24. jptembra. Luna bo tedaj v Ribah in "e nad horizontom 12 ur in 29 minut. . Merkurja žal zopet ne bomo vl-?eii, četudi bo 28. septembra kar 26® !*hodno od Sonca, a bo tako nizko ekliptiki, da bo zašel še v večerni farji ob 18. url 37. min., medtem ko nebo šele malo po sedmi uri ; Ostalo zadosti temno, da bi ga mogli 'Paziti. Kdor bo hotel videti Venero, bo Joral zgodaj vstajati. Vzhajala bo *Pnec septembra ob pol štirih zju-!fai. V septembru bo šla skozi ??Vezdji Raka in Leva. Tedaj pa bo jPgei pozoren opazovalec, posebno ? bo opremljen vsaj z lovskim ali PPističnlm daljnogledom, videti, kako leti zaporedoma kuje*? ODGOVOR: Ker učitelj ni opravil v roku strokovnega izpita za učitelja in je študiral za predmetnega učitelja ter potem opravil strokovni izpit za predmetnega učitelja, napreduje s prvim naslednjega meseca v naslednji višji razred, torej v, XII. plačilni razred. Ce pa bi redno opravil strokovni izpit za učitelja, mu ne bi bilo treba delati strokovni izpit za predmetnega učitelja in bi napredoval takoj po diplomi za predmetnega učitelja v naslednji plačilni razred. Prosvetni uslužbenci (od vzgojitelja do profesorja), ki imajo strokovni izpit in so bili zadnja tri leta ocenjeni z oceno »se odlikuje« oziroma »se odlikuje«, napredujejo v riva za en plačilni leti službe, potem pa po letih efektivne službe. 2. prosvetni delavec izredno napreduje za en plačilni razred v okviru svojega naziva, če dobi tri leta zapored oceno »se odlikuje«, ali »se posebno odlikuje«. i,-septembra ^je dan ^u^ 10 min. ^ani^nočeb^ ^ malo pozneje, vidi™ s^svo^ kroglasm kopic^ »-c^ane ^ vg^.s^iužbenci ^oce^ močne izpremembe. Posebno visoko je priplaval Pegaz, katerega zvezde že dosežejo meridian. Ko se zgodi to pa nam zažari globoko nad južnim obzorom zvezda, ki jo vidimo pri nas samo meseca septembra in oktobra — Fomalhaut v ozvezdju .Južna riba. Kdor živi v krajih, kjer mu gore ne ovirajo južnega obzora, in opazuje v temni brezmesečni noči, oblike ribe tam doli ne bo težko sestavil. Fomalhaut je zvezda 1. velikosti in dobro tekmuje s svojimi vrstnicami enake velikosti, ki zasvetijo tedaj visoko nad njo. Njena okolica pa je brez vsake večje zvezde. Visoko na nebu še vedno svetijo Atair v Orlu, Deneb v Labodu in Vega v Liri. Vendar sp bo v poznejših urah ves lepi trikotnik prestavil že na zahodno stran neba. Tam pa bodo istočasno izginjale zvezde Pastirja, predvsem svetli Arktur in Kačenosca. Tudi prve zvezde Strelca bodo začele lesti za obzor. in tisti skrivnostni deli Rimske ceste, kjer se za temnimi oblaki kozmičnega prahu skriva središče naše galaksije, bodo manj in manj vid- še vedno lep opazovalni objekt. deljevanju na delo v drug kraj je Pavel Kunate treba upoštevati družinske in zdrav-________________stvene razmere uslužbenca. A'VWvXXXV',W,X-,V.aWVv'a'^XX^VVN.\XVXWXVXWVvXeVVW,X\NVXXVXNXX>X>X\.V\XVVXXXVXV.'XX\X\>.XXN>» Državna založba Slovenije Ljubljana, Mestni trg 26 h 't Dr. u PRIPOROČA ZA ZAČETEK ŠOLSKEGA LETA NASLEDNJE V^PRIROCNIKE: \ ^r. Mihajlo Rostohar-: Začetno čitanje po analitični metodi Leon Žlebnik: Psihologija otroka in mladostnika I. Ivan Toličič: Otroka spoznamo v igri Vlado Schmidt: Uvod v pedagoško metodologijo ^ože Žabkar: Pouk matematike v obvezni osnovni šoli L del U. del III. del (pred izidom) J. Tavželj: nen j- Osnove petja po notah 230 am Iz prakse šestih razredov 250 din Bogdan Bin ter: Spoznavanje družbe za 5. razred Izide sredi septembra Bogdan Uratarič: Spoznavanje narave za 5. razred 750 din 650 din 500 din 330 din 210 din 240 din Mladinska revija »KURIR tM« Kulturni, prosvetni in zgodovinski zavod »Borec« je v maju in juniju izdal dve številki mladinske revije »KURIRČEK«. Mladinska revija »Kurirček« sl je po prvih dveh številkah pridobila velik krog bralcev in prijateljev. S svojo vsebino iz težkih, slavnih dni naše ljudske revolucije, z dogodki iz današnjih bojev zatiranih ljudstev v svetu in s svojo pestrostjo je navdušila otroke, starše in vzgojitelje. Prinaša jim prijetno čtivo za dom In šolo. Čeprav je namenjen otrokom od osmega do petnajstega leta, je marsikdo starejših segel po njej. Številne pohvale dokazujejo, da je revija opravičila namen in pričakovanja izdajatelja. V drugi polovici septembra bo izšla nova številka revije »Kurirček«. To bo prva številka novega letnika, ki bo obsegal deset številk. Novi letnik bo bralce razveselil z dvobarvnim tiskom in povečanim obsegom, s primernimi nagradami za reševalce križank, rebusov, slikovnih ugank in drugih zanimivosti. V reviji »Kurirček« bo vsakdo našel kaj zanimivega. Cena revije bo še naprej SO dinarjev za izvod, celotna naročnina je 600 din. Poverjeniki pa Imajo za skupinska naročila 10 V« popusta. šole, pionirske organizacije, delovni kolektivi in posamezniki: Mladinska revija »Kurirček« je primerno darilo za vsakega otroka. Zato poskrbite, da bodo vsi otroci imeli naročeno svojo revijo »Kurirček«, ki jih bo vsak mesec razveselila z novo številko. Ce hočete imeti celoten letnik revije, jo naročite na naslov: Uredništvo in uprava revije »Kurirček«, Ljubljana, Trg revolucije 1, ali po telefonu na številko 22-736. sedem let službe v prosvetnih zavodih, uslužbenci z oceno »se posebno odlikuje« pa. če imajo najmanj pet let službe v prosvetnih zavodih. P. M. VPRAŠANJA: 1. Koliko rednega letnega dopusta pripada vzgojiteljici (upraviteljici) varstveno-vzgojnega zavoda? 2. Koliko se poviša položajna plača upraviteljici varstveno-vzgojnega zavoda s prehrano in 36 otroki? „=i„.hen- ODGOVORA: vzgojiteljici (upravi- «4 «ena zakona o javnih uslužben F. S. VPRAŠANJE: Ali so prosvetni delavci dolžni opravljati med šolskimi počitnicami dežurno službo? ODGOVOR: Po drugem odstavku teljici) varstveno-vzgojnega zavoda, ki posluje celo letol pripada redni letni dopust glede na njena službena leta od 12 do. 13 delovnih dni. Vzgojnemu osebju v varstveno-vzgojnem zavodu, ki posluje celo leto, se odmerja dopust po 26. členu zakona o razmerjih (Uradni list FLRJ, št. 17-298/61) in ne po prvem odstavku 246. člena zakona o javnih uslužbencih (Uradni Ust FLRJ, št. 63-664/57). 2. Upraviteljici varstveno-vzgojnega zavoda s prehrano, celodnevnim delom in z opravljanjem dolžnosti vzgojitelja ter z eno ali dvema skupinama otrok se poveča po l/c točki odredbe o kategoriji položajev za povečanje položajne plače/ uslužbencev prosvetnih zavodov (Uradni list FLRJ, št. 2-15/60) položajna plača za 3500 din. Od 1. januarja 1961 se ta vsota poveča še za 5 %. S. D. VPRAŠANJE: Kako je s skrajšanim delovnim časom matere-učiteljlce po porodniškem dopustu? ODGOVOR: Po določbah 65. člena zakona o delovnih razmerjih (Uradni list FLRJ, št. 17-298/61) ima mati pravico koristiti skrajšan delovni čgs šest mesecev po porodu, da bi mogla hraniti otroka. Izjemoma lahko traja po priporočilu zdravnika javne zdravstvene službe tak skrajšan delovni čas tudi dalj, vendar največ do konca osmega meseca po porodu. Skrajšan delovni čas traja polovico rednega delovnega časa. Po okrožnici Zveznega zavoda za socialno zavarovanje štev. 09-Br-1387/l-59 z dne 12. februarja 1960 lahko tiste matere, prosvetne delavke, ki imajo do štiri ure učne obveznosti na dan, nemoteno hranijo otroka, zato jim ni treba skrajšati delovnega časa. Tistim materam-prosvetnim delavkam, ki imajo več kakor štiri učne ure na cih je učno osebje na šolah za obvezno šolanje in ne, na srednjih šolah lahko poklicano med šolskimi počitnicami na tečaje za strokovno izpopolnjevanje in na druge dolžnosti v zvezi s pripravami za začetek šolske-rieinvnih letal v taUem primeru mora imeti najmanj šest tednov letnega dopusta. Učno osebje, ki gre po lastni želji v kolonijo, se smatra, da gre na redni letni dopust, če pa je določeno, da mora iti v kolonijo, se smatra, da Učitelji, profesorji, šolska vodstva! Želimo organizirati poverje-niško mrežo za širjenje poljud-no-znanstvenega tehničnega tiska v vseh šolah v Sloveniji. Naša založba izdaja knjige, katere so potrebne predvsem šolam za pouk tehnične vzgoje. Vabimo učitelje, profesorje, šolska vodstva, vodstva mladinskih in pionirskih organizacij, da sprejmejo poverjeništvo na svojih šolah. Nudimo lep priložnosten zaslužek. Ponudbe pošljite takoj na naslov: »življenje in tehnika«, Ljubljana, Lepi pot 6 pp 541-X. Prosimo naročnike »Prosvetnega delavca«, da čim-prej poravnajo naročnino za letošnje leto in s tem cmogočiio redno izhajanje našega sindikalnega glasila! Slovenski otroci s Koroške na Jadranu Zveza slovenskih organizacij telesa, kar je najdragocenejša do-na Koroškem je organizirala leto- brina vsakega človeka, vanje šolskih otrok na našem Ja- Koroški otroci imajo večkrat dranu, in sicer v Savudriji in obiske naših ljudi in organizacij, Omišlju, v 3 izmenah. ^ ki se zanimajo za koroško mladi- To je veliko doživetje za šol- no. Ponekod imajo tudi »pionir-P sko mladino. ZSO pač vrši s tem igre«. Korošci opisujejo svoje ž važno delo, ko skrbi za zdravje kraje v preteklosti in sedanjosti. J mladine in za narodnostno vzgo- od naših pa se nauče našo zgodo-jo. Organizacija je zelo dobra in vino. Mlada srca so namreč čudo-naše uprave nudijo otrokom vse, vii0 dojemljiva za te stvari, kar kar morajo, da bodo odnesli lepe jim bo ostalo vse življenje lep vtise z našega Jadrana. Otroci si na letovanju širijo Izide sredi septembra spomin. Zelo težko se vračajo otroci obzorje. V taboriščih se seznanijo ^j-nov z najega Jadrana, kar je s sovrstniki m sklepajo z njimi ...... prijateljstva. To jih vzgaja k mi- razumljivo, saj so lepo preživeli , , v... . svoj odmor in se bodo okrepljeni selnosti dobrega sožitja z vsemi VI.niii jesenl v šolo. ljudmi. Glavno pa je, da vidijo in spoznajo morje, si krepijo telo in si utrde zdravje. Sonce, zrak in Zvezi slovenskih organizacij bodi izrečena vsa zahvala za požrtvovalno delo za telesno in na- voda, sočno sadje, to so čudovita rodnostno skrb slovenskih otrok, sredstva za' poživljanje S. S. 'VV\XXXxxxxxvxxxx^wxxxv^nx.vXWVXVVVXW^XVVVVVXNX>.xXXXXXXVXXXXXXXXXXVCvXX>XXXXXXXVvXXXVX/' ^\\XXXXXXXXXXXXXXXXNXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXVXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXVXXXXXXXXVXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX^ S angleška skupina pokazala svo Tu se je mogočna Donava v vsej nas je zbudil vodja strojnega oddel- Na najožjem mestu se ladje ne sre-. 'dejavnost nred širnim avditori- širini razprostirala pred nami in nas ka in nas opozoril, naj ne zamudimo čujejo, temveč vozijo izmenoma eno- C)"l" ^ - •• • • . . 11_ J _ r- L- /*x Pši 11 ennonorro X /-\/4 n T n fA o /-xVx exri+ii lrr,Ow CTTIPfnO VCI1 071 TI O OlOVftlO poslovilni govori v premamila, da smo za hip skočili v sončnega vzhoda in da ob svitu kre- smerno. Skozi vso ožino plovejo jezikih^ V prijetnem, prija- njene deroče valove. Le ves čas nas nemo skozi sotesko Džerdap, ki je ladje le podnevi. Transilvanske Alpe, in, kern in šaljivem vzdušju male je vznemirjal vozni red, s katerim bil ob povratku pač cilj naše rado- ki z zadnjimi masivi z romunske s^hlacionale smo zbrali za lepotico smo imeli vso pot težave in neprili- vednosti. Cele ure smo strmeli na strani pritiskajo k Donavi, obroblja Mlinarja tovarišico Majo iz Mo- ke. Samo dvakrat tedensko plove ogromne kamenite masive, ki se ne- široka avtobusna cesta, ki so jo gra-kn To je bil tudi najbolj sproščen ladja proti Beogradu, če bi jo v sre- mo sklanjajo nad bregove Donave, dih že Rimljani, m železnica. Saj dCoi i^rzacijski večer. Priložnost smo do zamudili, bi morali čakati do ne- Ugibali smo kaj pomenijo obrežni rud‘ {j^bili hvžHežni siušatelji in izro- delje. Tokrat pa je vozni red le signali: zastave, drogovi .stolpi, mke m industrijske naprave. » Predavateljem skromna darila držal. Do odhoda smo imeli štiri ure rdeče-belo pisane viseče in dvigajoče pristani ob Donavi niso zanimivi, Priznanie za trud in prizadevnost, časa, da smo uredili vozne karte in se krogle. Z našo ladjo so potovali ker mesta leže v notranjosti. Edina se okopali. Štiriindvajset ur smo štirje Francozi, ki so plačali povrat- izjema je Smederevo, ki se nam kar < pluli po Donavi navzgor, že ob treh no vožnjo in vneto fotografirali cen na paiubo predstavi kot prastara trdnjava še z ohranjenimi debelimi stebri stare utrdbe ter novim modernim delom, ki se precej dviga nad starim despotskim mestom. Tovorni promet po Donavi je zelo živahen. Ladje vlečejo tovor pod različnimi zastavami. Največ smo srečavali sovjetske vlačilce. Pozno zvečer smo se izkrcali v Beogradu v lepem in modernem pristanišču. Mogočni mostovi čez Donavo in Savo, vsi bogato razsvetljeni, so naše dnevne vtise še stopnjevali. živahen promet, pestra razsvetljava, piski ih brnenje lokomotiv, cviljenje cestne železnice in šviganje limuzin v našem glavnem mestu nam je vlivalo občutek velemestnega utripa življenja, da smo lahko dočakali odhod expresa proti Ljubljani. V. Merc SLOVO 04 pednje dni smo se poslavljali c*9se?v.e Priljubljene Struge. Skupina Bo 'h Ljubljančanov se je vračala jej/j/^vsko-timoški dolini. Pri Za-Sats,J.u smo se najbolj približali bol-'ttielj Poeji. Največjo postajo smo fijCrn °b jezeru Mavrovo in se v frau 0svežili. Ves čas od Niša do sWi°Va 1135 j® vlekel zadimljen vlak dvijj^.^štete predore in nas končno tios\1 med kilometre dolge nego-bo,.a gorice. Ne govore zaman o n^'u te pokrajine! Kaj vse nu-sltrivt P°vrš>ni in koliko bogastva ^ v svoji notranjosti! Iti je°k v®čer smo dosegli Prahovo, 0n.^Ila postaja železnice in ob-fr^Pnstam^ za pot proti Beo- hQVJ^tdentovskih letih sem poto-^i i D°nari Dunaj-Bratislava in da^1 r! zdaleč nisem imel občut-■ — Je Donava res tako veličastna. Pogled na razčlenjeno obalo Ohridskega jezera CANKARJEVA ZALOŽBA pripravlja novo poljudnoznanstveno zbirko PLANET Doslej smo v slovenski poljudnoznanstveni književnosti pogrešali zbirko, ki bi izsledke posameznih ved združevala z družbenimi potrebami in nudila poleg praktičnih napotkov tudi teoretična dognanja. Zato našo novo zbirko še posebej priporočamo prosvetnim delavcem, ker bodo v njej našli dovolj gradiva za pripravo pri vsakodnevnem pouku. Zbirka bo nepogrešljiva tudi v knjižnicah naših učnih zavodov. Letošnja serija obsega naslednjih 5 knjig: Dr. Drago Lebcz: ALI POZNATE STRUPENE ŽIVALI? Naš znani strokovnjak na. področju živalstva in kemije nam približa v svoji poljudno in prikupno spisani knjigi svet strupenih živali, ki nam sicer vzbujajo samo strah in gnus. Poleg izrednega biološkega pomena stopnjuje vrednost knjige še bogastvo dokumentarnega materiala, ki ga je zbiral avtor v dolgih letih svojega znanstvenega dela. Knjiga bo nepor grešljiva kot pripomoček vsem učiteljem in še posebno biologom, prav tako pa bo upravičeno pritegnila pozornost ljubiteljev narave. Darko Debenjak: POTA RAZVOJA Danes, sto let po Danvinu, nihče več ne dvomi, da se živi svet razvija. Kako se razvija, ali je živi svet nastal iz neživega, ali je človeška duševnost naravnega izvora, vse to pa so vprašanja, okrog katerih se še vedno bije ogorčen idejni boj. Današnjega idealizma v biologiji pa ni mogoče pobijati s stališča mehaničnega materializma, ampak le z dialektičnega stališča. Zato skuša avtor dati dialektičen odgovor prav na najbolj pereča vprašanja sodobnega razvojnega nauka, kot so: nastanek življenja, razvojne zakonitosti, nastanek človeške zavesti itd. Vlado Ribarič: CILJ — VESOLJE Avtor nas popelje od prve rakete do triumfa človeškega genija — do poleta prvega človeka v vesolje. Knjiga bo še posebej . privlačna za vse pedagoške poklice, ker so v njej podane v aplicirani obliki vse vede, katerih poznavanje je nujno potrebno za razumevanje poleta v vesolje. Franci Sušnik-Tine Martinčič: ALI POZNATE STRUPENE RASTLINE? Ali so nam tudi rastline lahko nevarne’ Kaj vemo o rastlinskih strupih? Kako bomo spoznali strupeno rastlino? Vse to in še marsikaj nam v poljudni obliki razložita avtorja v svoji knjigi, katere privlačnost še stopnjujejo številne in nazorne ilustracije. Knjiga bo dragocen pripomoček predavateljem biologije, v nič manjši meri pa bo dobrodošla učiteljem, agronomom in vsem, ki se zanimajo za naravo. Dr. Stevo Juiius: MODROST TELESA Avtor na poljuden način seznanja bralce z dogajanji v obolelem človeškem organizmu. Razgibano in pregledno posreduje najnovejša dognanja s področja preventive in terapije, pri čemer še posebej poudarja pomen zavestnega sodelovanja bolnika pri premagovanju bolezni. Knjige omenjene zbirke, imajo prikupen format, pregleden tisk in številne ilustracije. Vseh pet knjig bo imelo okrog 1500 strani. Letna naročnina zbirke znaša: broširane 2500 din, vezane v polplatno pa 3000 din. Plačljiva je največ v 10 zaporednih mesečnih obrokih po 300 din. Prednaročila sprejemamo do 31. oktobra 1961. Odločite se pravočasno, ker bo cena v prosti prodaji precej višja. Na zalogi pa imamo tudi še naslednje knjige: Dr. Metod Mikuž: Pregled zgodovine NOB v Sloveniji, pp 1200 din, cpl 1500 din, pus 1700 din. Prvi posnetki nevidne strani lune, broš. 150 din. Dr. France Černe: Planiranje in tržni mehanizem v ekonomski teoriji socializma, broš. 1000 din. Dr. .Vital Manohin: Vremenoslovje in podneboslovje, broš. 350 din, ppl. 500 din. CANKARJEVA ZALOŽBA V LJUBLJANI Kopitarjeva ulica 2/II STRAN 6 I v.; m ZALOŽBA MLADINSKA KNJIGA prinaša program za zbirke, ki jih bomo izdali v norem šolskem letu. Vse naše izdaje so skrbno izdana dela iz domače in tuje književnosti. Knjige, ki jih izdajamo v zbirkah, so dosegle zelo velike naklade, posebno zbirke ® “ČEBELICA« ® “SINJI GALEB« 9 »KONDOR« ®“GLOBUS« 9 “ZLATA PTICA« Žepna zbirka “ŠKOLJKA« je postala ena najbolj množičnih in priljubljenih knjižnih zbirk, ker je s svojim sodobnim programom in nizko ceno osvojila slovenski knjižni trg. V zbirkah ® “LEVSTIKOV HRAM« ® “PRIRODA IN LJUDJE« © “LIKOVNI ZVEZKI« in drugih pa izdajamo kvalitetna dela, ki zadovoljujejo najbolj zahtevne bralce. M IZREZANKE so učno ponazorilo za I. in II. razred osemletk. Izrezanki imata 8 listov večbarvnih podobic za izrezovanje in uporabo na šolski klopi ali peskovniku. Tekste za obe izrezanki je sestavil pedagoški svetnik Drago Mehora, podobe je naslikala in sestavila prof. V. Gniušek. — Cena: 8 k S5 din (280 din). B NA VASI B V MESTU. II. M FLANELOGRAM! so uporabni kot stenske podobe, nazoren učni pripomoček tudi v šolah, ki nimajo flanelografa. — Cena 2 k 400 din (800 din), B OBČINA — prof. M. Silvester, podobe prof. M. Lebez B OKRAJ — prof. M. Silvester, podobe prof. M. Lebez III. SS NAJDIH0JCA je zbirka kartonskih slikanic za najmlajše. — Cena 6 4 250 dinarjev (1500 din). B MAJHNA SEM BILA — Marlenka Stupica B MOJI PRIJATELJI — Marlenka Stupica E HOP ČEZ PLANKE'NA UGANKE — Manica Romanova H MI PA HLEBČKE PEČEMO — Gustav Strniša B HVALEŽNI MEDVED — Koroška pravljica K VOLK IN SEDEM KOZLIČEV — Ruska pravljica IV. H SLIKANICE so umetniške izdaje najboljših tekstov za naše najmlajše z ilustracijami domačih in tujih slikarjev. -»* Cena: 4 š OftOdin (2400 din). B MEDENJAKOVA HlSlCA — František Hrubin K PTICE IN GRM - Vida Brest B KRALJEVIČ IN OBRT — Bolgarska pravljica B O ŽABICAH V RDEČIH KAPICAH — Ilustracije Jerzy.ja Strokowskega M SLIKANICE ANDERSENOVIH PRAVLJIC Cena : 3 a 300 din (900 din). B SLAVEC B VELIKI IN MALI MIKLAVŽ B ŠKATLICA VŽIGALIC E ZLATA PTICA V ena nailepžih zbirk in umetnih pravljic z vsega sveta. — Cena: 4š 1100 din (4400 din) a IRSKE PRAVLJICE B KALEVALA B ITALIJANSKE PRAVLJICE B INDIJANSKE PRAVLJICE VI. M CICIBANOVA KNJIŽNICA prinaša pomožno šolsko in poljudnoznanstveno čtivo, skrbno ilustrirane domače in tuje klasike. — Cena: 5 k 600 din (3000 din). B DOMAČE BRANJE — Milka Mihelič B MOC FILMA — Georges Sadoul B ČEZ GORO K OČETU — Prežihov Voranc B SONCE V KNJIGI — Lojze Krakar H BAVBAVI IN POVODNI MOŽJE — Josef Lada Posebno pomožno čtivo za najmlajše: E CICIBAN BERE 1962 — Zbrala Neža Maurer VIL m MLADI ODER zbirka, ki s svojimi knjižicami povečuje izbor za otroške in mladinske odre. — Cena: 400 din. B KEKEC IN MOJCA — Po J. Vandotu Milan Stan te V LETU 1961-62 B SMEH V KLAVZURI — Vasja Ocvirk B TOVARIŠI - Tone Seliškar B TORPEDOVKA a 4- c . v — Radovan Kratky in Milan Sedy 2 B VETER V VRBOVJU — Graham Kenneth B ČUDEŽNA SKRINJA — Vesna Parun B ROLF GOZDOVNIK — Seton Thompson B JAGODE — France Bevk m ČEBELICA najbolj popularna in najbolj razširjena knjižna zbirka za otroke do 10. leta. Tudi letos izide v tej zbirki 8 knjig. — cena: 8 br. a 90 din (720 din), 8 kart a 200 din (1600 din). B TRI HČERE — Mongolska narodna B PODMORNICA NA SUHEM — Slavko Krušnik B LAKOTNI PETELINČEK — Marie Majerova 3 HIŠNIKOV DAN — Branka Jurca B LEVI DEVŽEJ — Prežihov Voranc B TETA LJUBA — Zlata Pirnat B BUDILKA V GOZDU — James Kriiss B SNEGULJČICA — J. in W. Grimm XI. S ŠKOLJKA Ker bi hoteli, da bi bila žepna knjiga ŠKOLJKA čimbolj aktualna, bomo odslej sproti .najavljali knjige, ki bodo izhajale v zbirki. Letos smo morali zaradi že vnaprej določenega celoletnega programa tiskati kar tri izredne knjige v naši popularni in priljubljeni zbirki (kroniko Čujkova o Stalin-' grajski bitki NA ZAČETKU POTI, zapiske francoskega padalca Favreliera ODLOČITEV V ALŽIRIJI in knjigo publicista Herberta Griina o Eichmannovem PROCESU V JERUZALEMU). S tem, da bomo knjige v zbirki najavljali sproti na platnicah vsake prejšnje knjige — bomo laže uvrščali v zbirko aktualne ali pa tudi kvalitetnejše. Prva knjiga v 1962. letu bo roman B TOBAČNA POT« — Erskina Caldwella v prevodu Jožeta Zupančiča Za naslednji program v žepni knjigi ŠKOLJKI pripravljamo naslednja dela: B ZELENO ŽITO — Colette. Roman. Prevaja Asta Žnidaršič B ADMIRAL NELSON — Robert Southy. Roman. Prevedel Vital Klabus b crtice iz življenja burzakov — Pomjaiov-ski. Prevedel S. Šali , B MESTECE PEVTON — Grace Metalious. Roman. Prevedel Marjan Tavčar B ODLOČITEV PRED ZORO. — George'HoVe. Roman. Prevedla Gitica Jakopin B BROOKLVNSKI SILAK - Rober Mende, Roman. Prevedel Jože Turk B PRIPOVEDKE — Saltikov Sčedrin. Prevedel Pavle Vozlič B NA ZAPADNI STRANI — A. I. Jeremenko B AZIJA IZ PTIČJE PERSPEKTIVE — Tibor Sekelj B PORTRETI PRETEKLE VOJNE — Djordje Raden-kovič B HOTELI SO V ANGLIJO — S. Evensmo. Prevaja Janko Moder B OTROCI GUERNICE — Herman Časten. Prevaja Vital Klabus B ČAROBNA TORBA — Zbral Berkut. Prevedel Ivan Skuščk B MARIE CLAIRE — M. Audoux. Prevaja Draga Ahačič H KAJ ŽENE SAMMVJA? — Budd Schulberg B HUMORESKE — A. Cehov B OTROCI PODZEMLJA — Korolenko Kakor smo začeli v žepni knjigi ŠKOLJKA prvo leto, tako bomo tudi v prihodnje objavljali več domačih del. V pripravi imamo več knjig, med njimi: sodobni roman Gitice Jakopin ŽAROMETI, novi sodobni roman Antona Ingoliča MLADOST NA STOPNICAH, biografija o letalcu Križaju Helene Križajeve. Boga Smoleja NEUKROČENA KRILA in zapiske po Nemčiji Draga Graha SREČANJA IN VTISI. Počitniška knjiga bo tudi tokrat dvojna. — Cena: 12 br. a 300 din (3600 din), 12 kart. h 450 din (5400 din). XII. • . H ZBIRKA SINJI GALEB bo s svojim letošnjim programom tudi letos ena najpopularnejših zbirk za mladino od 10. do 14. leta. — Cena: 8 br. k 190 din (1520 din), 8. kart. a 400 din (3200 din). B BUTALCI — Fran Milčinski B LUKEC IN NJEGOV ŠKOREC — France Bevk B PRIGODE KAPITANA VRUNGLA — Andrej Ser-gčjevič Nekrasov B SKRITI DNEVNIK — Leopold Suhodolčan B BELA GRIVA — Rene Guiott B OVČAR RUNO — Angelo Cerkvenik B DRUGA ENAJSTMETROVKA — Brane Dolinar B DRAMA V VESOLJU — Petindvajseterica H GORSKI VENEC — Peter Petrovič Niegoš, SMRT SMAIL AGE CENGlCA — Ivan Mažuranič B SLOVENSKI DRUŽBENI ESEJ — zbral in uredil Mitja Mejak B MOST SVETEGA LUDVIKA KRALJA — Thomton Wilder P PLAŠČ — Nikolaj Vasiljevič Gogolj, KAKO SVA SE SPRLA — Ivanovič in I. Nikiforovič V ponatisu smo vam pripravili knjige, ki jih posebno težko pričakujete. — Cena: 3 br. a 400 din (1200 din). 0 KAPLAN MARTIN ČEDERMAC — France Bevk H HAMLET — Shakespeare,— Župančič B IZBRANO DELO — Simon Jenko XIV. M KNJIŽNICA ZA MLADINO bo prinesla novitete, ki jih mladina tako rada prebira. — Cena: 3 kart. a 900 din (2700 din). B ČRNA KRI — Mitja Vošnjak B SREDI PUŠK IN BAJONETOV — Milan Apih B PARTIZANKA — Milan Kovič XV. m GLOBUS Že dobro poznana zbirka potopisov. — Cena: 4 ppl. h 1500 din (0000 din). B GLAVA V TORBI — Karel Eskelund E POT PO BLIŽNJEM VZHODU — Miran Ogrin a POT OKOLI SVETA — Milenko Šober B HIMALAJSKA ODPRAVA — Keržlč, Mahkota, Robič XVI. H LEVSTIKOV HRAM je ena najlepših in najbolj elitnih zbirk založbe. — Cena: 4 ppl. a 1240 din (4960 din). B REMBRANDT — H. W. van Loon B LETA ZORENJA — Igor Newerly B CUŠIMA — Frank Thiess B ŽIVLJENJE NA MISSISSIPPIJU — Mark Twain XVII. m KNJIŽNICA PRIRODA IN LJUDJE prinaša dela s področja znanosti, tehnike, vodnike po Sloveniji in priročnike.— Cena: 2 br. S 900 din (1800 din). B SVET NARAVE — Walt Disney B LISICA — Aleksander Schmook Priročniki: — Cena 700 din B MLADI KEMIK — Maks Prezelj Vodniki: — Cena 900 din B SMUCISCA IN SKALE — Marjan Lipovšek XVIII. D SIGMA Zbirka 'poljudnoznanstvenih del s področja matematike. B MATRIKE, TENZORJI, VEKTORJI — Dr. France Križanič B NUMERIČNO IZRAČUNAVANJE ENAČB — Dr. France Bohte B POSPESEVALNIKI — dr. ing; Janez Dekleva XIX. S LIKOVNI ZVEZKI — zbirka, ki bogati knjižnice in razveseljuje ljubitelje umetnostne zgodovine. — Cena: 2 k 500 din (1000 din). B IVANA KOBILICA — napisala in uredila Ljerka in Luc Menaše / , B PANJSKE KOCNICE — Dušan Makarovič XX. M SPOMENIŠKI VODNIKI seznanjajo naročnike z lepotami naše ožje domovine, pomagajo spoznavati slovenske kraje in njihove zanimivosti. — Cena 2 a 500 din (1000 din). B HRASTOVLJE — dr. Marjan Zadnikar B CRNGROB — dr. France Stele Slovenski kraji: — Cena 2000 din ■ LJUBLJANA — dr. Nace Šumi XXI B IGRA IN DELO zbirka navodil za gradnjo raznih cenenih tehničnih naprav, za razne veščine in ročne spretnosti. — Cena: 8 br a 200 din (1600 din). B GLOBUS — ing. Jože Perhavc 3 MALA GRAFIKA — Marija Vogelnik B MODEL JADRNICE — Anton Pavlovčič B PARNI STROJ — Jože Vedral B LETALSKI MODEL Z ELEKTROMOTORCKOM P-137 — ing. Jože Perhavc E TRANZISTORSKI DETEKTOR — Pavle Šegula B VEZENINE — Božo Račič B MLADI FOTOGRAF II. — Marin Bajd - VIII. ■ LUTKOVNI ODER skrbi s svojimi edicijami za repertoar lutkovnih odrov. — Cena: 400 din. fl LENUH POLEŽUH — France Bevk ix. M KNJIŽNICA ZA ŠOLARJE prinaša obsežnejša dela domačih in tujih avtorjev. — Cena: 8 k 600 din (4800 din). B IZPOLNJENA BESEDA — Ivan Jan XIII. ■ KONDOR je zbirka, ki prinaša najboljša dela domače in svetovne književnosti. Posebno je važna za učence višjih razredov osemletk in za dijake vseh srednjih šol kot obvezno ali priporočeno literarno berilo. — Cena: 9 br. & 200 din (1800 din), 9 kart. a 400 din (3600 din). B ZGODBE — Herodot — Sovre B SLOVENSKE LJUDSKE PESMI — zbral in uredi! prof. Boris Merhar B SPLET NOROSTI IN BOLEČINE — Franc Kafka B DOMEN, SOSEDOV SIN — Josip Jurčič B TRAVNE BILKE — Walt Withman XXII. m LISTI B CICIBAN, mesečnik za naše najmlajše, ki služi kot pomožno čtivo v nižjih razredih. Nova cena je 50 dinarjev B PIONIRSKI LIST, priljubljeno glasilo naših pionirjev smo v novem šolskem letu razširili na 16 strani od prejšnjih 8 in obliko malo spremenili. Nova cena je 25 dinarjev B PIONIR bo v letošnjem letu po svoji vsebini bližji starostni stopnji, kateri je namenjen. Nova cena je 60 dinarjev B MLADINA — dobro poznano glasilo naših mladincev. Nova cena je 30 dinarjev. EMKA • ZALOŽBA MLADINSKA KNJIGA . LJUBLJANA, W0LF0VA 12