Štev. 65.
«Ljubljani, g sredo, inž 21. marca 1906.
Leto xxxiu.
Velja po pošti:
za celo leto naprej K 26--za pol leta
za Četrt leta
v "
13' 650 2'20
za en mesec „
V upravništvu:
za celo leto naprej K 20--za pol leta „
za Četrt leta
5'—
za en mesec „ „ 1'70 Za pošllj. na dom 20 h na
Posamezne štev. 10 h.
SLOVENEC
Inseratl: Enostop. petitvrsta (72 mm):
za enkrat za dvakrat za trikrat
13 h 11
za več ko trikrat . 8 „ V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta ž 26 h. Pri večkratnem ob-javljenju primeren popust.
Izhaja
vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne.
Uredništvo le v Kopitarjevih ulicah St. 2 (vhod čez
- dvorišče nad tiskarno). — Rokopisi se
ne vračajo; nefranklrana pisma se ne sprejemajo. (JredniSkega telefona štev. 74.
Političen Ust za slovenski narod
Upravništvo ie v Kopitarjevih ulicah štev. 2. —
- Vsprejema naročnino, inserate in
reklamacije. Upravniškega telefona štev. 188.
Debata o volivni reformi
o državnem zboru.
Osmi dan.
Dunaj, 20. sušca.
Razprava o volilni reformi vzbuja splošno pozornost tudi v širši javnosti. Zbornica jc dobila povsem drugo lice. Kdor je videl in slišal krik, prepir, psovke, anarhijo v tej zbornici prejšnja leta, čudi se tej nenadni izpremembi. Socialni demokratje in Vsenemci so utihnili. Svoje veselje, oziroma nevoljo izražajo le z medklici, ki jih prenaša tudi občutljivejša narava. Socialni demokratje so veseli, da je vlada sama vsaj načeloma priznala splošno in enako volilno pravico. Vsenemci, ki so še leta 1893 zagovarjali splošno in enako volilno pravico, so danes poleg veleposestnikov njeni najhujši protivniki. Boje se za mandate. Wolf s tovariši se je približal levemu krilu nemške ljudske stranke in utegne pomnožiti število svojih oprod. Schonerer pa kuha jezo, ker njegovim liberalnim pristašem gineva zaupanje ljudstva in se krči njegovo območje in področje.
Zbornica je torej zopet vzgledno torišče resnega parlamentarnega dela. Malone vsi govorniki z »uma svetlim mečem« zagovarjajo spretno, tudi duhovito svoje politično, socialno in narodno stališče. Četudi se križajo mnenja, nasprotujejo prepričanja ter pobijajo dokazi, vse sc vrši v dostojni obliki, ki je že mnogo let bila neznana v avstrijski zbornici. Vprašanje glede volilne reforme je pa tudi vredno treznega in temeljitega razmotriva-nja. Sicer je sedanja razprava le bolj akade-mična, načelna, toda ravno tem načinom se bistrijo pojmi, pojasnijo nazori, razprše dvomi in predsodki. Razprava je dokazala, da ga ni poslanca, ki bi zagovarjal veljavni volilni red. Tudi veleposestniki, konservativci in ustavo-verni priznavajo, da je volilni red reforme nujno potreben. Nasprotniki so le enaki volilni pravici, ker se ne morejo sprijazniti z mislijo, da bi glas sluge toliko veljal pri volitvi poslanca, ko glas mogočnega, bogatega kneza.
Na desni in levi si podajajo roke dolgoletni antipodi, v vsakem pogledu protivniki, ki pa se družijo proti vladnemu načrtu. Franko Stein je čez noč postal politični zaveznik grofa Stemberga in tako premostil prepad, ki ga je ločil od ekscelence grofa Stiirgkha in dr. Barenreitherja. Tirolski konservativec Schrott prijazno občuje z vsenemškim Mali-kom. Socii dolorum — si izražajo sožalje. Stari parlament se je pomladil in dela pokoro, ko piše oporoko ...
Dr. Susteršič govori.
Prvi današnji govornik je bil dr. Susteršič, ki je v krasnem govoru med živahnim odobravanjem označil stališče »Slovanske zveze« in posebe Slovencev. Ker bodemo govor itak objavili po stenografičnem zapisniku, navedem v tesnem okviru poročila le glav ne misli: Razprava iu doslej sijajno dokazala potrebo volilne reforme. Nihče ni zagovarjal dosedanjih kurij. Vsi protigovornlki so le kritikovali vladni načrt, posebno pa načelo splošne in enake volilne pravice; niso pa raz-odeli zbornici in vladi svojih nasvetov in načrtov. Baronu Gautschu očitajo nedoslednost. Toda s v o j e g I a v n o s t je najslabša lastnost državnika, ki mora vedno računati z razmerami, kakor so. Sanje so slab svetovalec, in grof Trauttmansdorf je govoril v sanjah, ko je Gautschu očital nedoslednost. Protivniki sami ne vedo, kaj hočejo. V zbornici pa ne smejo sedeti kritiki umetnosti, marveč realni politiki. Zastopniki veleposestva,dr. pl. Grab-mayr, grof Dzieduszycki, grof Sylva in grof Trauttmansdorff so ostro kritikovali načrt volilne reforme. A edini grof Sylva-Tarouca je označil teorijo, po kateri naj bi se napravil volilni red. Priporočal je zastopstvo stanovskih organizacij. A kako naj se to izvrši, ako še nimamo stanovskih organizacij? Čakati bi morali najmanj 20, morda še 50 let na volilno reformo. Siva je torej tudi ta teorija. Trauttmansdorf želi še razne priprave in poizkušnje. Ali so narodi res zajci le za zdravniške poizkušnje? (Živahna pohvala.) K den je priporočal p I u ralni zisteni, a tudi ta bi bil poizkus, slabši od kurij. Ker je torej le vlada izdelala in predložila konkreten načrt, moremo se le ž njim resno baviti. V tem načrtu je mnogo dobrega, a tudi mnogo slabega. Kot ljudska in narodna stranka zahtevamo povsem e n a -k o volilno pravico. Vlada prizna v svojem načrtu to načelo enakosti le v vertikalni smeri. Ona prizna enakost volilne pravice revežu in bogatinu, ne prizna pa enakosti v horizontalni smeri. Vlada namreč daje prednost Nemcem in Italijanom, o čemer pričajo volilni okraji. V tem oziru ni nobena stranka zadovoljna z vladnim načrtom, izvzemši socialni demokratje. Slovencem so mnogi za-vidni, ker dobe osem mandatov več. To se je zgodilo, ker je obveljalo načelo, da vsaka dežela obdrži dosedanje število poslancev. Pripravljeni pa smo za kompromis, toda s pogojem, da se mandati porazdele po številu prebivalstva. Vlada pa je razdelila mandate po deželah.Mi pa zahtevamo splošno in povsem enako volilno pravico in pravično razdelitev okrajev po narodnosti in številu prebivalstva. Zato govornik izjavlja že pri tej priliki, da mora odsek Galiciji pomnožiti mandate. (Dobro-klici.) Odločno pa moramo gra-
jati razdelitev volilnih okrajev na Štajerskem ' in Koroškem. O tem ju že obširno iu stvarno govoril naš tovariš poslanec R o bič, s katerim se vsi popolnoma strinjamo. Zato bode prilika v odseku, da predrugačimo okraje, ki so naravnost krivično razdeljeni za Slovence. Mi smo za kompromise, toda protizahteve ue j smejo biti pretirane. Kdor pretirava svoje za- i htevc, ta hoče onemogočiti kompromise in ! volilno reformo samo. (Tako je!)
Italijani dobe vobče en mandat na -15.000 ,, duš, v Primorju celo na 41.744 prebivalcev. In še niso zadovoljni! V Istri, Trstu in na Goriškem je po vladni statistiki 334.148 Italijanov in nad 356.000 Slovanov. Torej so Slovani v večini. In vendar dobe Italijani 8, Slovani le 7 mandatov. Navzlic temu Italijani kriče o »krivici« iu »zatiranju«.
Zastopnik kranjskega veleposestva grof Barbo je milo in žalostno tožil,ker Kočevci ne dobe posebnega mandata. Javnost morda sodi, da mi Slovenci zatiravamo Kočevce. A to ni istina. Nemški Kočevci so naši sodeže-lani, njih koristi zagovarjamo z isto odloč-nosjo, ko svoje. To smo pokazali v razpravi o krošnjarskem zakonu. Ta zakon je takorekoč pogoj obstanka Kočevccm, sicer bodo morali tudi večinoma v Ameriko. (Klici: Istina.) In bili so člani nemške ljudske stranke, ki so pobijali olajšave za kočevske krošnjarje. (Cujte!) S Kočevci živimo v najlepšem miru. Ko bi bile drugod tako idealne narodne razmere, ne govorili bi o narodnem sovraštvu i:i prepiru. Toda kako naj Kočevci, ki štejejo 18.000 duš, dobe poseben nemški mandat, ako pride na Kranjskem en mandat šele na 46.000 duš?! Tudi davki so na slabi, kameniti in nerodovitni kočevski zemlji nižji, nego drugod. In to je povsem naravno in pravično. Pravijo seveda: Dobro, naj dobe Slovenci na Kranjskem določenih 11 mandatov, a Kočevccm dajte nov, 12. mandat. Vzemite svinčnik v roke! Ako Kranjska dobi 12 mandatov, potem pride en mandat na 42.333 duš; Kočevcev pa je še vedno le 18.000. (Sedaj se oglasi dr. Pommer s svojimi neslanimi medklici. Poslanec Povše mu slovenski kliče: Tiho, gospod profesor! Pommer slovenski: Tiho bodite! Žitnik: Pozor na vlak! A dr. Pommer nerga dalje.)
Po sedanjem vladnem načrtu voli 15.200 Kočevcev s 36.8000 Slovenci. Bilo bi torej degradacija za Slovence, ko bi Kočevci sami dobili svoj mandat. Grof Barbo seveda priporoča, naj se za vse Nemce na Kranjskem določeni 1 mandat, torej ustvari narodni kataster kakor na Moravskem. Zakaj pa ne priznate istega načela za Cehe na Dunaju? (Dr. Pommer: To vam nič mari!) Dr. Susteršič prdti Pommerju: Dragi gospod tovariš, pomirite se, saj je vlada za vas napravila jako lep in go-
tov okraj! (Splošen smeh.) Pa tudi vsi Nemci na Kranjskem, ki štejejo 28.000 duš, ne .morejo zahtevati svojega poslanca. Grof Barbo jc trdil, da Nemci plačujejo četrtino zemljiškega davka. To ni res! Vsi veleposestniki ga plačujejo okroglo desetino, a mej temi je dobra tretjina slovenska. Ce prištejemo Kočevce, Nemce v Beli peči in še nekatere, plačujejo kvečjemu 12 odstotkov. Grof Barbo je trdil, da Nemci plačujejo 60 odstotkvo pridob-uine na Kranjskem. Ta račun pa je nemogoč, ker bi morali ločiti po narodnosti vse osebe, ki plačujejo pridobnino, kar pa je izključeno. Ce pa grof Barbo prišteva tudi kranjsko industrijsko družbo, se jako moti, ker ta je židovska. Zidje Tausig, baron Boru in drugi imajo največ delnic v rokah in prišteti bi jih morali židovski kuriji, kakor jo zahteva dr. Straucher. (Dobro-klici in smeh.) Sicer pa tudi danes kranjski Nemci nimajo ljudskega mandata. Ko bi ga dobili, bi le v drugi obliki obnovili privilegij nemškega veleposestva.
Govornik zahteva tudi reformo gospo-s k e zbornice,in sicer naj to volijo deželni zbori.
Govorniki proti volilni reformi so slikali na steno razne strahove, k r a m p u s e ! (Veselost.) Tak strah jc pomanjkanje patriotizma v bodoči zbornici. Ta strah je prazen. Ravno ker so privilegovani poslanci dovolili vsaki vladi vse, kar je zahtevala, so odbili ljudske stranke. Prišlo je tako daleč s patriotizmom, da so tistim, ki so glasovali za drž. potrebščine, očitali, da so od vlade podkupljeni. Ko dobimo ljudski parlament, bodo ljudske stranke tudi državi dovolile, česar potrebuje. (Tako je!) Torej ne žalite avstrijskih narodov, katerim odrekate patriotizem, ljubezen do domovine in države! (Živahno pritrjevanje.) Ali naj res čakamo, kakor Rusi, zopet nesrečne vojske, da dobimo volilno reformo?!
Drugi se boje socialnih demokratov. Mi ne! Borili se bomo z vso odločnostjo proti socialnim demokratom. A ta boj je bil sedaj nemogoč, ko imamo še kurije. Naravnost smešni in neslani so očitki baronu Gautschu, češ, da podpira soc. demokrate. Ali so grofje Sternberg, Dzieduszycki, Sylva, Trauttmansdorf pristaši Schonererjevi, ker se slučajno skupaj vpirajo splošni in enaki volilni pravici?
Škodo bode imela katoliška cerkev, pravijo drugi. Tudi to je prazen strah. Cerkev je le tam trpela škodo, kodar sc je tesno vezala s fevdalci in starimi konservativci. Katoliška cerkev je demokratična in kot taka ima globoke korenine v ljudstvu. Sicer pa smo že za časa Jožefa II. imeli v Avstriji kulturni boj, ko še niso poznali kurij in volilne reforme. Kulturni boj je bil, je in bode, ker ni odvisen od nobene volilne reforme.
LISTEK.
V pokrajinah sviža.
Po zapiskih C. V.
Beduini, ki so me spremljali, so pravkar našli lep prostorček, kakor nalašč ustvarjen za počivanje. Ob bregu slanega jezerca, v ozki dolini sredi strmih peščenih gričev smo ustavili kamele. Solnce je zahajalo, vročina je ponehavala in od severa jc pihal mlačen veter. Grmičje, ob katerem smo polegli, jc razširjalo blagodejno vonjavo. Iz bližnjega jezerca se je dvigal okrepčujoč duh, kakor po morski vodi. Moji spremljevalci so bili našli res prijeten prostorček. Sicer smo se pa itak nahajali na najzanimivejšem delu Sahare, namreč v južni Algeriji.
Bili smo trudni. Od ježe in hoje otrplim udom je dobro del počitek v mehkem pesku. Moj vodnik, krepak Beduin črne polti, črnih oči in črne brade nam je pripravil večerjo: ovčji sir, suhor in vodo.
Nato smo zopet zasedli kamele in dalje tnc je nesla zvesta žival, katera me jc prinesla od šotorov svojega prejšnjega gospodarja do sem, in katera mi je tudi poslej še dolgo služila.
Večerni hlad je legal na puščavo.
Vsa planjava krog nas ie bila pokrita s sipinami najdrobnejšega sviža, katere so se podnevu videle svetlo-rumene, sedaj pa jih je nežni rdeči svit večerne zarje obseval, kakor magična luč. Rožno-rdeča boja je krila vso okolico. Po nižjih prostorih sc je tu ali tam videla kaka rastlinica ali grm, čegar zelena ba rva se ie kaj lepo podala med rdeče ožar-jene sipine.
Pot je bila zaznamenjena z mnogimi na tleh ležečimi kupi kostr, okrog katerih so naše kamele vselej napravile velik ovinek, kadar so zagledale vmes kamelno okostje. Splošno tišino je včasih prekinil žvižg ptičice, ki se je bila zgubila v puščavo; ali pa se črez širno, tiho. plan razlegalo odurno krakanjc vranov, žalostno tulenje kamel in vpitje poldivjih ljudi. Med te glasove se je mešalo petje čričkov in tiho brnenje komarjev, pikajočih nas v obraz in na roke.
Krog mene so bili tuji ljudje tujih šeg in tujega jezika. Kie v ozadju je morda prežala na naše življenje oborožena tolpa, živeča v krvni osveti z beduinskim rodom, kateremu sem sc bil izročil.
Na pot nam je mogla priti tudi lačna zver, ki bi nas bila pozdravila z divjim veseljem.
Ko jc noč razprostrla svoj plašč črez puščavo, so zažarele na čistem tropičneni nebu zvezde, ki se tukaj zde zemlji mnogo bližje, nego v severnih deželah. Občudujoč mirni blišč nebesnih teles, sem sc domislil Byro-nove pesmi:
Otožen zrem te, drobne zvezde svit, ki v silni dalji, kot s solzo zalit, magljaš z neba, a ne zjasniš temin kako enak ti sreče je spomin! Luč prošlili srečnih dni tako žari,
žari blesteče, toda v njej gorkotc ni, ker v tugi bdečim stopa pred oko pač jasno - a kot daljne zvezde svit, pač svetlo — a kot svetli led hladno! Ko sem še pel to pesem, je prihitel vodnik k meni in mi je dejal kar najuljudneje: »Molči, gospod!« Hkrati je pokazal z roko v daljino. Njegov bistro oko je najbrže videlo kaj nevarnega; jaz nisem opazil nič. Po vedenju tovarišev sem sodil, da smo se za hip približali sovražni bcduinski četi; moji spremljevalci si namreč niti glasno govoriti niso upali.
In tu so povstalc pred menoj sence onih, katerih slavna imena še danes žive v beduin-skih narodnih pesmih. V duhu sem jih gledal, kako prihajajo iz belili peščenih grobov po-
zdravit svojo mater, resno, tiho puščo. Vsak glas, ki mi je donel na uho, vse, kar sem v nočni tmini videl krog sebe, me je spominjalo tožnih iu slavnih dni, solza, bojev in junaških činov, katerim priča je ta puščava kdaj bila. Širna planjava krog mene se mi jc zdela obdana z nepopisnim čarom. Nekaj skrivnostnega, veličanstvenega jc počivalo nad njo, kakor bi se bili duhovi nekdanjih puščavskih knezov in junakov zares povrnili z onega sveta ter vnovič zavladali nad puščavo. S sipinami pokrita planjava — podnevu mrtva kakor pogorišče - je sedaj oživela pred menoj, kakor starček oživi ob večernem hladu, ko se zbirajo krog njega vnuki ter ga prosijo, naj jim pripoveduje spomine svoje mladosti.
'['udi puščava ima svoje spomine, ima zgodovino, obsegajočo tisočletja.
Ob potu ležeča okostja pripovedujejo o bojih z divjimi zvermi, o vojnah, o roparskih napadih in o krvni osveti. Peščeni griči so grobni spomeniki, pričajoči o smrti onih, ki so v puščavi poginili žeje in gladu. Široka karavanska cesta ve povedati o milijonih, ki so pred nami tod hodili.
Posebno se spominja žalostnih izprevo-dov, v katerih so do zadnjih časov vodili sužnje skozi to puščavo.
!
Drugi se zopet boje za a v t o n o m i j o dežel. Kaj pa ste storili v 40. letih za širšo deželno avtonomijo? Širša avtonomija pride sama po sebi, naravnim potoni. Ljudski parlament bode uvidel, da je državni zbor preobložen z delom, in sam razširil deželam delokrog.
Zopet drugi strašijo, da bodo nemaniči uničili posestnike. Tudi to je prazen strah. Na Tirolskem je n. pr. poleg 77073 samostojnih posestnikov le 41.211 hlapcev in delavcev, skupaj 118.284 kmečkih prebivalcev brez žensk in otrok.. Takozvanih nemaničev ali neposestnikov pa je le okoli 46.719. In ti vendar ne bodo vseh kmečkih hlapcev in delavcev nahujskali proti kmetom! Ako se veleposestniki pritožujejo o nehvaležnosti, je ta ne-hvaležnost pač na njihovi strani, ker so 40 let vživali privilegije. (Tako je!) Ti so le viri-listi, zato ljudstvo zahteva, da se odpravi krivica starih privilegijev. Ako sedanji parlament ne izvrši volilne reforme, novi parlament ue bode delal niti eno uro. Zato kličemo in zahtevamo: Ideja naj se izvrši, postane naj dejstvo. In to pride, ker mora! (Živahno odobravanje; govorniku mnogi čestitajo na lepem, stvarnem in odločnem govoru.)
Pripomnim še, da so malone vsi ministri poslušali govornika.
Dr. Schalk
je sanjal o nemški Avstriji. Zato je rotil nemške stranke, da sprejmejo le tako volilno reformo, ki Nemcem zagotovi večino v zbornici. Zato proč z Galicijo! To je stari vsenemški program, ki pa ostane le v sanjah vsenemških glav.
Skala.
Češki poslanec Skala je prečital jako lep govor, iz katerega odmeva čista slovanska zavest.
Haueis.
Tirolski kmet, ki pa zna jako dobro sukati orožje jezika. On zagovarja pluralni zi-stem ter pogumno in spretno odgovarja tirolskim liberalcem, ki ga hočejo motiti. Pripro-stemu možu so mnogi čestitali, ki se s ponosom zaveda, da je kmet in boljši Nemec, nego nestrpni njegovi sodeželani a Ia dr. Erler.
Dr. Ferjančič
je posvetil svoj govor kranjskim »klerikalcem«. Dr. Ferjančič se namreč v imenu svoje stranke huduje, ker je vlada kranjska mesta in trge izvzemši Ljubljano, pomešala med kmečke občine. Kje naj love liberalci mandate. Spravil se je tudi na ljubljanskega gospoda knezoškofa, ki v pastirskih listih priporoča boj proti liberalizmu. Pritrjevali so mu poslanci Plantan, nemški profesor dr. Kienmann in vsenemški učitelj Kasper.
Med drugim ie Ferjančič kritiziral tudi volilno geometrijo na Koroškem, glede nemškega mandata na Kranjskem je pa pritrdil dr. Šušteršlču.
Konec seje ob tričetrt na 5. uro popoldne.
Kriza na Ogrskem
V Pejervaryjevem ministerstvu so se baje pojavila resna nasprotstva. Ministra Lanyi in Kristoffy baje zahtevata, da morajo biti razpisane nove volitve za ogrski državni zbor v zakonitem roku do II. aprila. Bivši finančni minister Lukacs se namerava popolnoma umakniti iz političnega življenja in se posvetiti narodno-gospodarskemu delu. Imenovan je za ravnatelja »Kreditne banke« in kot tak ne more postati poslanec. Izvrševalni odbor koalicije hoče kljub razpustu imeti prihodnje dni sejo. V Koposvaru so priredili demonstracijo pred stanovanjem gimnazijskega profesorja Suranyija, ker je baje izdal koaliciji nasproten koledar. Profesorjeva sestra je streljala na demonstrante iz revolverja, ne da bi bil kdo ranjen. Policija je razpodila demonstrante.
Avtonomija Galicije.
»Politik« poroča, da bo razpravljala pri-hodni teden zbornica nujni predlog R posebnem stanju Galicije. Poljsko kolo in konser-
Zgodovina puščave ve povedati malo veselega in mnogo žalostnega. Šele v naših dneh se v tem obrača na bolje, zlasti kar se tiče trgovine s sužnji. Kajti poslednje čase se je v teh krajih trgovina s sužnji umaknila nplivu civilizacije, ki posega že tudi v puščavo. Sicer bodo pa vsled civilizacije karavanske ceste kmalu izgubile ves pomen, in na ta način bo puščavsko življenje dobilo popolnoma novo podobo. Ni več daleč čas, ko bodo železne ceste prepregale puščavo. Par, elektrika, ar-teziški vodnjaki so trije faktorji, ki bi v bližnji prihodnjosti utegnili popolnoma izpremeniti življenje puščave. Bo-li tudi še potem puščava odeta s tako poezijo, kakor sedaj?... Težko!
S temi in podobnimi mislimi sem se bavil dolgo v noč, ko smo že davno počivali v mehkem svižu. Moji tovariši so trdno spali. Včasih je ta ali oni zastokal. Morda je sanjal o »daligrafu«-u ali »vabur«-u '), ki bi mu le prekmalu utegnila še bolj otežiti že itak težki boj za obstanek. Kajti popolnoma gotovo je, da bo Beduin naredil prav tako, kakor severo-amc-riški Indijanec. Namestil da bi se civilizaciji uklonil, se ji bo upiral. In to bo njegov pogin.
*) Brzojav iu parili stroj.
vativno češko veleposestvo hočeta glasovati za posebno stanje Galicije. Na ta način hoče češko konservativno veleposestvo sprožiti vprašanje o reviziji ustave.
Položaj v Mandžuriji.
V	Toki ju nihče ne veruje, da bi Rusi popolnoma zapustili Mandžurijo. Sezidali bodo na obmejnih železniških postajah vojašnice. Istočasno se pripravljajo Japonci za razstavo v Mukdenu, ne da bi prašali za dovoljenje kitajsko vlado. Rusija misli pustiti v Mandžuriji 150,000 vojakov, a onstran bajkalskega jezera še 10 drugih divizij. Graditi misli tudi ob vseh težkočah, s katerimi se mora boriti, stra-tegijsko železnico do Turkestana.
Revolucijonarni pojavi v Rusiji.
O burnih volitvah v L o d z u predvčerajšnjim poročajo, da so streljali revolucionarji skozi okna v dvorano, kjer so bile volitve. Volilci so bežali iz dvorane, nakar so streljali in metali kamnje nanje. Vojaki so streljali v množico. Ubiti sta bili dve, ranjenih pa sedem oseb.
O u s m r č e n j u p o r o č n. S c h m i d t a in mornarjev Camikova, Gladkova in Anto-nenka poročajo, da jih je ustrelilo 19. t. m. ob 4. uri zjutraj 60 mornarjev topničarke »Peret«. Za mornarji je bila pripravljena za vsak slučaj stotnija pehote. Schmidt je bil pripravljen na smrt, a prosil je svojega zagovornika zabile-ležiti, da ni nikdar dal povelja za streljanje in nima na vesti nobenega človeškega življenja. Zadnje ure v svojem življenju je pisal pisma svoji sestri in svojim sinovom. Obsodbo so izvršil na otoku Beresan. Schmidt je hitro korakal na določen prostor. Obraza si ni dal zakriti in se tudi ni dal privezati na kol. Ginjen se je poslovil od vojakov in mornarjev. Hitro so zakrili obraze ostalim obsojencem in poročnik Schmidt je zaklical glasno: Srečno! Streljajte! Na tla se je zgrudil šele pri tretji salvi. Mrtva štiri trupla so pokopali na mestu.
V	Moskvi je ulomilo v središču mesta 20 z revolverji oboroženih mož v poslopje »Kreditne banke«, ki je bila še odprta in so uropali 850.000 rubljev v zlatu in srebru.
O revolucionarnih pojavih dohajajo poročila iz Samare. Revolucionarji so pokradli veliko patron in pušk.
»Petcrburški list« poroča, da je bilo pri predvolitvah za gosudarstveno dumo izvoljenih le malo liberalcev. Večina volilnih mož pripada vladni stranki.
Posledice požara v courri-erskih rudnikih.
V	noči od 19. na 20. t. m. so napredovala rešilna dela tako, da so prišli 8 m blizu ognja. Dozdaj so položili cevi v dolžini 300 m. Upajo v kratkem pričeti z brizgalnicami gasiti ogenj.
V	Pas de Calaisskih rudnikih stavka zdaj 51.376 rudarjev. Poročajo o nemirih. Orožniki so prijeli pet rudarjev.
Ogrska koalicija v službi framazonstva.
Na podlagi tajnih okrožnic, poročil in listin je .Vaterland" dokazal, da je koalicijski program delo ogrskih framasonskih lož. Program framasonev je v bistvu sle-| deči: Na državnopravnem polju motrimo dr-| žavnopravne zvezo z Avstrije le s stališča ljudske suverenosti; analizujmo narodna stremljenja, nanašajoča se na a r m a d o in zunanje zadeve ter si izkušajme i ustvariti čisto, narodno javno mnenje. Pe čajmo se z reformo brambene sile z narodnega in socialnega stališča itd. V gospo-I darskem oziru priporoča program samostojno carinsko ozemlje, ustanovitev narodne banke ter ustanovitev lastnih konzulov za zunanje trge. Tak pa je tudi program koalicije; vsi dogodki na Ogrskem od kravalov i v parlamentu, od dogodkov v Debrecinu tja do pouličnih ekscesov nezrele srednješolske mladeži, vse to je delo framazonov, ki imajo po svojem programu »alogo vplivati preko zidov framazonskega templja na zunaj, na < živi organizem družbe.
Tržaške občinske in dežel« nozborske volitve.
Včeraj je bilo izvoljenih v II. mestnem volilnem okraju 12 kandidatov narodne liberalne stranke z 205 do 247 glasov. Izmed 372 volilcev jih je volilo 263. V I. vo-i lilnem razredu je tudi zagotovljena zmaga iredenti. Novi tržaški občinski svet bo imel zopet 48 pristašev narodne liberalne ali ire dentovske stranke in pa najbrže 6 slovenskih občinskih svetnikov. Novi občinski svet bo še bolj radikalen, kakor prejšnji.
V	četrtem razredu je bil izvoljen n. pr. neki Bernardino, ki je že sedel zaradi razžaljenja veličanstva. Čudno ni, da je zmagala tako sijajno iredenta. Saj so jo trpeli in zvesto negovali poklicani čuvaji avstrijske misli ob Adriji dolgo dobo 30 let. Nečuvena je bila tudi agitacijska taktika iredentistiške klike ob tej volitvi, kar ni čudno, saj jo vodijo z denarjem iz Italije poJprti judie. Iredenta je nakupila — 230 glasov in 402 legitimaciji niso izročili volilcem. Aiačilno je tudi, kake so nastopili avstrijski državni urad-
j niki in sluge v „nsjzvesteišem mestu", ki i jih je 2100 in volijo v III. volilnem razredu. Spravili so skupaj 1100 glasov, dasi je bilo 6 uradnikov kandidatov. )avna ta j nost v Trstu je, da je šlo precej poštnih in sodnijskih uradnikov v volilni ogenj za ire-] dento, ki si je stavila ▼ tem boju nalogo poraziti avstrijsko misel v
Trstu , k i jeje z d a v n a j črtala iz svojega programa, kakor je pisal neki tržaški liberalni list.
Katoliški narodnjaki na Mopavakem.
V četrtek je imel dr. K o u d e 1 a shod volivcev kmečkih občin brnske okolice. Govoril je o politični situaciji. Dejal je, da : stoji kat. narodna stranka na državno-prav-■ nem stališču in nasprotuje radi tega vladni predlogi volivne reforme, ki zanika državno-pravna stremljenja ter neguje nemške državo. Govoril je nadalje o brnskem paktu, o novih volitvah, pelemizoval proti posl. Stranskemu ter proglasil, da mori kat. narodna stranka z največjo energijo pobijati ; stranke: ljudsko, socialno demokratično in narodno-socialne. ker so protiverske. Resolucija izjavlja, d« volivna reforma Čehom ni prijazna. Slednjič so prosili volivci dr. K o u d e 1 o , naj sprejme kandidaturo za , brnsko okolico.
Parlamentarni položaj.
Vlada je izjavila grofu Potockemu, da Galiciji ne more priznati več ko 94 poslancev. Na četrtkovo sejo poljskega kola je vse radovedno, ker se ne vč, ali zmaga pri določitvi zastopnikov v odsek za volilne reformo konservativne ali demokratično krile. Minister za deželno brambo Schoa aich j« sporočil Maliku, da bo dal v odgovoru na interpelacijo zaradi zvršene degradacije na umrlem poročniku Erhardu rodbini zadoščenje. Brez namena so se zgodile napake. Erhardovo truplo bodo izkopali i« je pokopali v častniškem oddelku. Včerajšnja seja socialno-političnega odseka ni bila sklepčna. Razpravljati so nameravali o pen-! zijskem zavarovanju zasebnih uradnikov. Danes popoldne je napovedane posvetovanje nemških poslancev z Moravske in Slezije v zadevi podržavljenja sev. železnice. „Czasa ' poroča z Dunaja, da zadene Gautscheva vo-, lilna preosnova vsak dan na nove težkoče. Stranke zahtevajo nemogoče stvari. Gautschu delajo težave tudi zunaj zbornice. List sodi, da Gautschev načrt e volilni preosnovi ne bo imel zaželjenega uspeha.
Upori Arnavtov.
(Izvirno poročilo .Slovencu".)
P 1 e v 1 j e , 17. marca.
Vsi Arnavti po celem okraju med Plev-ljem in Nove Varošjo so se uprli vsled novovpeljanega davka, ki ga jim ni bile treba do sedaj plačevati. Pridružili so se jim tudi Srbi, ki ravno tako ne marajo plačevati novih davkov. Otroci, žene in starci so zbežali v gore in se tam skrili. Do zdaj so se uporniki že parkrat spopadli s turško vojsko. Oba naroda sta edina v tem, da ne odnehata prej, dokler novi davki ne odpadejo. Nato nagovarjajo upornike neke osebe, ki niso iz teh krajev, a žive raztreseno med tukajšnjim ljudstvom. Turki so se tega narodnega gibanja precej ustrašili ia pričako vati je, da odstranijo na novo vpeljane davke. Vse tukajšnje vojašnice so polne vo jakov. Pričakujejo še dva polka, ki bosta stanovala po privatnih hišah.
M i t r o v i c a , 18. marca.
Arnavti so opustili obleganje Vučitrua brž ko so zagledali bližajočo se turško vojsko. Med turškimi vojaki in Arnavti sploh ni prišlo do spopada. Glavni del upornih Arnavtov je ostal v vasi Drenici in ne pusti nikogar preko reke Sitnice na Kosovo. Od tu prete kajmakamu v Vučitrnu, da vse zažgo, ako se ne prekliče novi davek ia ne preneha vršiti popis ljudstva. Arnavti mi slijo, da se vrši to zadnje zato, da se vpeljejo zopet novi davki na vsako osebo.
Peč, 18. marca.
Peč straži vojska. Arnavtske čete se klatijo po okolici in vse izgleda, kakor bi se zbirale in mislile ponovno napasti Peč.
Železniška zveza med Ameriko in Azijo.
Pretekli četrtek je zborovala v Peterburgu komisija, ki se je posvetovala o železniški zvezi med Azijo in Ameriko. Severne ameriške železnice nameravajo zve-zati s 47 km dolgim podmorskim predorom p»d Behringovim prelivom z rusko zahodno sibirsko železnico. Američani so že dolgo časa delovali na zvezo, a ruske oblasti so ugovarjale, ker so Američani zahtevali tudi odstop ruskega ozemlja. Ker so Američani precej odjenjali, so postali Rusi naklonjeni načrtu. Progo prično graditi istočasno na obeh straneh, velik del potrebščin namera vajo naročiti v Rusiji in upoštevati hočejo ruske želje pri določitvi proge. V Aziji bi se ločila nova proga na postaji Kausk, 5000 km od Peterburga, zahodne sibirske železnice. Proga bi vodila do severnozahod-nega sibirskega rta, kjer bi se nagnila v predor pod Behringovim prelivom in bi se zvezali pri postaji Aancouver v Alaski s kanadsko pacifiško železnico. Ruski delavci bi naredili 5000 km Ameriški kapitalisti so izjavili, da jamčijo za 54 milijonov funtov šterlingov osnovne glavnice, ne da prevzame Rusija jamstvo. Nova proga bi bila dolga 7500 km.
Verska vojska na Francoskem.
V	Saint Nicolas du Pont pri Nancyju se priieddi 19. t. m. zvečer poulično demonstracije proti vikarjema Oaude in Laeeur, ki so ju obmetavali s kamni. Abbč Claude je v obrambo ustrelil iz revolverja in je baje ranil smrtnonerarno neko osebo
V	ministrskem svetu jO naznanil vojni minister E t i e n n e , da je razposlal kor-nim poveliništvom okrožnico, da prepreči dogodke, kakršni se bili v St. Servanu. V prihodnje morajo prositi civilne oblasti za vojaške pomoč pri višjih vojaškik poveljstvih.
F a 1 1 i č r e s je podpisal dekrete, ki upokojujejo obsojene častnike majorja Hč-r e y a in stotnika Spirale in Lange-v e n t.
V	ponedeljkovi seji francoske zbornice je naznanil Bourgeois, da namerava vlada ustanavljati v Orientu posvetne šole namesto dosedanjih verskih šol. Pretekli teden ustanovljena „Katoliška liga za odp ir" si je stavila nalogo delovati pri prihednih volitvah in po volitvah vplivati na izpre-membo sedanjega volivnega načina na Fran • coskem.
Zdaj voli boj na Francoskem proti katoličanom Clemenceau. Mož je igral jako klavrno vlogo v znanem panamskem škandalu H e r z je dal tekom desetih let Clemenceau približno štiri milijone, da je delal za njegove goljufije. Clemenceau je framason in jud. to pove vse!
StojersKe novice.
š Smrtna kosa. Na sv. Jožefa zvečer ob pol 8 uri je preminula v Mariboru gospa Lina Rosina, rojena Robič, soproga odvetnika dr. Rosine. Stara ie bila še le 28 let. Pogreb danes, v sredo ob pol 4. popoldne. Naše sožalje! — Umrla je v Mariboru tudi 331etna Ema Korošec, žena železniškega čuvaja. Na Muti je umrl gostilničar, mesar in pek Lenart Dra-xler, star 72 let.
š Izpraznjeno učiteljsko mesto je na deški petrazrednici za celjsko okolico. Služba je su-plentska in je nastopiti po veliki noči. Prošnje nai se do 25. t. m. oddajajo na krajni šolski svet.
š Protestni shod žensk proti reformi zakona je bil v Gradcu dne 19. t. m. Udeležilo se ga je nad 6000 žen in deklet, tako da ni bilo v dvorani za vse prostora.
š Odbor akademlčne podružnice sv. Cirila in Metoda v Uraden naznanja tem potom, da oni v 62. številki »Slovenca« z dne 16. t. ni. objavljeni odbor ni bil postavno izvoljen in da izvršuje odborniške posle še stari odbor. 'V tem pa so sledeči gg.: preds. stud. med. V. Tajušek »Triglav«, podpreds. stud. cliem. V. Plehan »Triglav«, tajnik stud iur. M. Malnerič »Zarja«, blagajnik stud. phil. V. Mum »Triglav« ter namestnik stud. chem. V. Turnšek »Tabor.
š Ukradene dragulje, ki znašajo vrednost 4490 K, ki so jih doslej neznani tatje ukradli dne 1. marca v Mariboru Frančiški Scher-baum, je sedaj našel neki delavec v parnem mlinu. Zaviti so bili v prazno vrečo ter skriti med vreče moke. Tatvino je najbrže izvršil kak domačin.
š Od mlinskega kamna ubit. V mlinu pri Sv. Petru blizu Radgone se je razletel mlinski kamen in vrgel ob steno delavca Franceta \Vurzingcrja, zdrobil mu je lobanjo in ga takoj ubil. Kamen je že poprej kazal razpoke.
š Razstavo perutnine In ptičev priredi prvo štajersko društvo za rejo perutnine od 20. do 22. aprila v industrijski dvorani v Gradcu. Ta razstava je že 15. V petih oddelkih bo razstavljenih 121 vrst. Določenih je mnogo nagrad.
š Krvav prizor se je izvršil v noči na 19. t. m. na Tržaški cesti v Mariboru. Več razgrajačev jc motilo nočni mir. Enega je stražnik aretoval. Tu pa stopi med stražnika in aretovanca njegov polbrat Miha Brumec. V hipu so tudi drugi razgrajači obkolili stražnika, ki je moral potegniti sabljo, s katero je vsekal Brumeca. Ta se bo zagovarjal radi tega pred okrožnim sodiščem radi javnega-nasilja.
š Jelena so ustrelili dne 15. t. m. v Humu pri Laškem. Tehtal ie cel 105 klg. Zadnjega jelena so na Sp. Štajerskem ustrelili pred 45 leti v Kozjem.
š Novo posojilo namerava najeti graška občina.
š Poveljnik Kraškega gasilnega društva
Ludovik Rec h berger ie umrl.
Dnevne nooice.
Naš cesar se preseli meseca junija v lšel, meseca septembra se udeleži cesarskih vojaških vaj v Šleziji in pomorskih vaj pri Pulju ter se povrne sredi septembra na Dunaj. Kne-ginja Elizabeta NVindischgraetz se na cesarjevo vabilo preseli te dni v Schon-brunn, kjer ostane, da se popolnoma pozdravi.
Dr. Ferjančič je torej vendar govoril. A očem? O ljubljanskem škofu. Za volilno reformo se gre, in dr. Ferjančič govori o škofu. To je tako ubožno spričevalo za liberalno stranko, da je res že žalostno poslušati zdiho-vanjc političnih bolnikov, ki v državnem zboru sami naznanjajo svojo politično smrt. Cemu se pa dr. Ferjančič pritožuje, da cerkev dela proti liberalcem, če pa njegova stranka vse
stori, .da ta odpor tudi zasluži? Liberalci hočejo vendar, kakor »Narod« izrecno napoveduje, konfiscirati vse cerkveno premoženje, hočejo vzeti katoličanom njihove cerkve ter jih razprodati, hočejo razkristjaniti zakonsko zvezo, uvesti razporoko in civilne matrike in s takozvanim »laiziciranjem države« tudi iz šole izgnati krščanski pouk. Naj dr. Ferjančič vendar ne toži nad ljubljanskim škofom, saj vsi avstrijski škofje izdajajo zdaj take pastirske liste, ker je to njihova dolžnost. Kdor hoče cerkev uničiti, naj se vendar ne pritožuje, če se cerkev brani! Zato se je pa dr. Ferjančič zopet osmešil in je le pokazal, da je liberalna stranka duševno tako propadla, da razen zabavljanja čez cerkev ničesar več ne premore. Zakaj liberalci rajši ne molče? Saj če vlada sliši tak govor, mora še bolj izprevideti, da je škoda ohranjevati pri življenju umirajoče truplo brez duha in moči.
Slovanski shod v Pulju. V soboto zvečer se je v sokolovi dvorani vršil shod puljskih Slovanov. Razpravljalo se je o volilni reformi. Shoda se je udeležilo nad 300 oseb. Prvi je govoril dr. Z 11 c c o 11 o volilni reformi in o razdelitvi volilnih okrajev. Za njim je govoril o važnosti in koristi volilne reforme dični dr. Matko L a g i n j a. Govorilo je tudi nekaj socialistov, a ne stvarno. V resoluciji pozdravljajo puljski Slovani uvedbo splošne in enake j volilne pravice; protestujejo proti dvojni meri na korist Nemcem v celi državi in na korist Italijanom v Primorju; obžalujejo, ker vlada za Istro ni predložila takega števila poslancev, ki bi odgovarjal številu prebivalstva na podlagi razmerja, po katerem pride en poslanec na 50.000 ljudi; ugovarjajo neosnovanim tožbam italijanske stranke z ozirom na razdelitev okrajev; v 2 italijanskih okrajih jc žrtvovano 50,000 Slovanov, medtem, ko je v slovenskih okrajih le 10.000 Italijanov; slednjič priporočajo slovanskim poslancem, naj z vsemi silami delajo nato, da se število poslancev in volilna okrožja urede tako, da slovanski glasovi ne bodo izgubljeni med tujimi. Po shodu je predlagal dr. Laginja, naj vsak prisotni da I krajcar, ne več ne manj za Družbo sv. Cirila iu Metoda, da se tako dožene število navzočih. Posnemanja vredno!
Stavbena sezona v Postojni hoče biti letos dokaj živahna in tudi zgodnja. Z dcmoli-ranjetn več sto let stare grajščine »Adlers-hofen« se jc že pričelo. Sedanji lastnik te grajščine, veleposestnik in veletržec gospod Fran j .Itirea, namerava zgraditi na tem prostoru mo- j derno enonadstropno vilo. S tem se bode pa j tudi pot v staro vas znatno razširila. Gospod [ Pavel Jurca, lastnik hotela »Ribnik«, zgradi poleg svojega hotela moderno kopališče, preskrbljeno z vsem potrebnim komfortom. Dalje zgradita pri »Ribniku« enonadstropno hišo gospod stavbeni mojster Rusjan in slikarski mojster gospod Zwolf. Poleg tega se sezida letošnjo pomlad poslopje za mlekarno in baje se prične tudi z zgradbo poslopja za okrajno glavarstvo. Istotako je zgradba novega mostu čez reko Pivko pri jami že v delu. Za parno opekarno gospoda Lavrenčiča, kakor tudi za druge stavbe se že pridno dovaža potrebni materija).
Umrl je danes ob 8. uri zjutraj g. J o ž e f J a r c, veleposestnik v Medvodah, star 59 let. Rajni je bil splošno znan kot strokovnja-ški cenivec lesa in gozdov. Svoj čas je bil oskrbnik škofijskega posestva v Gornjem gradu. Več let je bil odbornik »Ljudske posojilnice« v Ljubljani. Smrtno bolezen si je nakopal s prehlajenjem. Pri cenitvi gozda na Dolenjskem je stal cel dan v snegu in se jc pre-mrazil. Ko je prišel domov, je moral leči. Štiri tedne je ležal, a bolezen se mu je vedno bolj hujšala, in danes je umrl, zapustivši vdovo in dva otroka. Pogreb bo v petek ob polu 3. popoludne. N. v m. p.!
— Ženski studi). Včeraj sta zaslišala načelnik naučnega ministerstva Bienerth in mi-uisterski predsednik Gautsch zastopnice društva za ustanovitev ženskega gimnazija na Moravskem. Prosile so. naj vlada ustanovi ženski gimnazij na Moravskem, oziroma naj podpira kak zasebni zavod ali naj pa dovoli deklicam, da obiskujejo obstoječe deške gimnazije. Bienerth je rekel, da vlada ne zaupa študiju deklic in ne razpolaga s sredstvi za pospeševanje ženskega študija. Dosedanje izkušnje niso povoljne. Doktorice filozofije ne dobe služb in mesta na ženskih licejih ne za-dostuieio. Zdravnica se je nastanila le ena. Nemogoče je dopustiti, da bi obiskavale deklice deške gimnazije. Govornica zastopništva je naglašala, da ima država dolžnost ustanov-Ijati dekliške gimnazije, ker dovoljuje ženskam obisk vseučilišč. Končno je obljubil Bienerth. da hoče dovoliti hospitacije deklicam na gimnazijah, a le od slučaja do slučaja. Gautsch ni bil z od poslaništvom tako trd, kakor min. Bienerth, in je izjavil, da je za kolikor mogoče veliko dekliško izobrazbo. Vlada mora proučevati načelno vprašanje o ustanovitvi ženskih gimnazij. Nastopiti hoče, da se omogoči deklicam hospitiranie na gimnazijah.
Poizkušnja vožnja med Jesenicami in Gorico. Na Sv. Jožefa dan se je vršila na progi nove bohinjske železnice Jcscnicc-Go-rica vožnja za poizkušnjo. Med številnimi udeleženci je pred vsem omeniti kranjskega deželnega predsednika g. S c h \v a r z a in tržaškega namestnika kneza H o h e n I o h e. Visoke gospode so na vsaki postaji pozdrav-
ljali občinski zastopi. Vožnja se je vršila popolnoma v redu.	.. ... .
Pri občinskih volitvah v Dragi so 17. t. m. zmagali Kočevarji Iv 3. razrtdu s petimi, v 2. razredu z enim glasom večine. Pomagali so jim Kočevci iz onstran go»&.
Umrla je v Kamniku dne 19. t. m. I z a b e 1 a p 1 Franck roj. grofica Bylandt-Reydt, teta gosp. ministru notranjih zadev in mati vitezu Franck-u, polkovniku v pok., v starosti 79 let. N. v m. p.!
šolska vest. Z Dunaja brzojav-Ijajo: Naučno ministrstvo je podelilo od ljubljanskega šolskega kuratorija vzdrževani privatni dvorazredni ljudski šoli na Savi pri Jesenicah pravico javnosti.
Državni poslaneo g. Josip Pogačnik se je mudil te dni v Sarajevu.
Predsednik dež. sodišča v Trstu g. Mihael U r b a n č i č je nastopil sedemtedenski dopust in se ne povrne več na svoje mesto.
—	Požar. Dne 18 t. m. zvečer je začelo goreti v Stranjah pri Razdrtem. Pogorela je Pavlinova hiša na koncu vasi. Vrli gasilci iz Razdrtega so pripomogli, da se je požar omejil Sreča je bila tudi, da je sapa pihala od vasi, sicer bi bila vsa vas upepeljena Gospodar je bil zavarovan.
r^l •— Ustrelil se je v neki kočevski gostilni urarski pomočnik Franc P a i -nič, rojen 1. 1886 v Ribnici.
—	Nesreča na lovu. Nadporoč-niku Frideriku Krenliču v Ztgrebu se je na lovu po nesreči sprožila ob nekem grmu puška. Strel je nadporočnika, ki je doma iz Brežic tako nesrečno zadel, da je na me stu umrl.
—	Vremenska izprememba.
Iz Novega mesta, 20 marca: Nocoj proti jutru je razsajal hud vihar, nato se je vlila silna ploha dežja, kar je trajalo do blizo 6. ure zjutraj. Krog poldne je bil hud sneženi metež na pogorju Gorjancev. Popoldne se je čulo na daljnem zapadu odmevanj« oddaljenega groma. Toplota je padla na -[-8° C Kakor iz točasnega stanja sklepati, imamo še pričakovati neugodnega vremena,
—	Potresno nemirje. Iz No vega mesta, 20. marca : Včeraj, 19. t. m., ob 12 30 in 3 20 popoldne je trajalo izra-zovito nemirje. Po močvirju in nad votlinami se je ponekodi tudi naravno občutilo, Znvki nemirja so bili tudi čez noč opazo vati. Danes 20 marca kažejo znaki na bližnje potrese. Okrog 2. ure popoldne je moral biti kje v večji oddalji potres, ali kak drug občutnejši elementarni izbruh.
Italijanski planinci areti

rani. Iz Vidma poročajo: 18. marca je napravilo tukajšnje planinsko društvo izlet v Valle Ricco, ki leži onstran italijanske meje. Amateur fotograf Cauravich je hote! kraj fotografirati, a so istočasno pristopih avstrijski orožniki in vso druščino aretirali in odpeljali kot sumljive vohunstva v ječo, — Umrl je v Gorici sotrudnik trgo vine z železnino Konjedic & Zajec, gospod Fran Marasch.
Llnbllonske novice.
lj Trgovska in obrtniška zbornica v Ljubljani ima v petek, dne 23. marca 1906 ob 5. uri popoludne v dvorani mestnega magistrata redno javno sejo s sledečim vsporedom: Predložitev zapisnika zadnje seje. — Naznanilo predsedstva. Naznanila tajništva. Volitev predsednika, podpredsednika, prov. predsednika in treh računskih pregledovalcev. — Sestava odsekov. Volitev dveh zborničnih zastopnikov pri komisionelnih obravnavah zaradi zagotovitve vojaških naturahlih potrebščin. — Volitve zborničnih zastopnikov v šolskih odborih obrtnih nadaljevalnih šol v Kočevju, Ribnici, Krškem, Škofiiloki in v Ljubljani. Volitev zborničnega zastopnika v kolegiju za podelitev ustanove Ivana Mlakarja.
Volitev dveh članov deželnega socialno-po-litičnega sveta. Poročilo o podpori udelež-nikom tečaja za učitelje na obrtnih nadaljevalnih šolah. Prošnja pomočniškega zbora krojaške zadruge v Ljubljani za podporo v prireditev strokovnjaških tečajev. Vloga, zadevajoča obrtno delo v prisilni delavnici. Poročilo o prošnji za podelitev koncesije za pokopavanje mrličev v Ljubljani. — Poročilo o preosnOvi obrtnih pripravljalnih tečajev v Ljubljani in o prošnji za zvišanje podpore za obrtno nadaljevalno šolo v Ljubljani. Poročilo o dopisu poštnega in brzojavnega ravnateljstva v Trstu glede manipulacijskih pristojbin od pošiljatev z užitnim podvrženim blagom. Poročilo o razpisu c. kr. trgovinskega ministerstva o povrnitvi potnih stroškov zbor. članov. Poročila o predlogih zborničnega člana gosp. Ivana Krega rja, zadevajočih a) osnovo samostojne delavske zavarovalnice zoper nezgode na Kranjskem, b) premembo obrtnega reda, c) imenik postaj drž. železnic, d) dvojezične vozne listke, e) dotiko med občinstvom in železniško upravo, f) raznašanje aviz ob nedeljah. Vloga zbor. člana g. Pavla V e I k a v r h a glede motenja prometa na južnem kolodvoru v Ljubljani.
lj Francoski telovadci v Ljubljani. Pod tem naslovom piše »Agramer Tagblat«; »V nedeljo pride v Ljubljano več tisoč francoskih iu slovanskih telovadcev, ki so bili leta 1901 pri vscsokolskem zietu v Pragi in bodo ves leden prirejali javne telovadske vaje.« Za-
grebčani so gotovo debelo gledali, ko so čuli, da nakrat obišče Ljubljano toliko tisoč telovadcev. Dotičnik, ki je uvrstil zgorajšnjo notico v »Agramer Tagblatt«, jo je posnel po ljubljanskih listih, a prezrl je opazko, da se bo te telovadce videlo le v »Panorami Kostno-rami« pod »Narodno kavarno«. Impozantni nastopi krepkih telovadcev celega slovanskega sveta, dalje celo iz daljne Francije na IV. vsesokolskem zletu v Pragi leta 1901 so zanimanja vredni. »Panorama Kosinorama« ima tekoči teden razstavljenih 50 prizorov imenovane slavnosti, kar utegne posebno zanimati naše telovadne kroge. Med drugim vidimo načelnika sokolske zveze, dr. Podlip-nyja, na konju naravno, kot bi stal živ pred nami. — Prihodnji teden potujemo v Južno Ameriko.
lj Občinske volitve in sploš-na volivna pravioa. Od več strani se čuje, da župan novega volilnega reda za letošnje dopolnilne volitve v obč. svčt še ne bo djal na dnevni red, češ, da do takrat volivna reforma tudi ne bo zakon. Šile ko bo ta sankcijonirana, se tudi v Ljubljani vzame novi načrt v pretres. Za tako zavlačevanje pa g. župan ni dal delavstvu svoje besede.
lj Stavka pri Kozlerju. Včeraj je pri Kozlerju stavkalo 150 delavcev. Zahtevali so znižanje poletnega delavnega časa za eno uro. Gosp. Kozler je 30 delavcev odpustil.
lj Umrl je v bolnici gostilničar G 1 i n š e k, ki si je pred dnevi prerezal vrat.
lj Projekcijski večer o lepi naši domovini, nje krasotah in znamenitostih s predavanjem priredi v korist učiteljskega konvikta g. Rožun, fotograf v Litiji v petek 23 t m. zvečer ob pol 8. uri v veliki dvorani .Mestnega doma*. Kazalo ss bo okrog 100 slik v velikosti do 5 m iz najlepših kra;ev naše lepe Kranjske. V zbirki je posebno častno zastopan naš prekrasni planinski svet, videli se bojo vsi višji vrhovi od Kuma do Triglava, prizori iz planinskega življenja — planinske koče, slapovi, jezera, kakor tudi mnogih mest, vitežkih gradov na Kranjskem iz 16. stoletja. Ker ume g. Rožun tudi gladko kratko a jedernato o teh slikah razkladati in je upati, da bo slavno občinstvo ljubljansko mnogobrojno posetilo ta večer. Vstopnina: Sedeži 40 vin, stojišča 20 vin.
lj Prijet kurji tat. Zadnji čas je bilo pokradenih po mestu več kokoši, a tatu niso mogli priti na sled. Zadnje dni pa, ko sta bdi ukradeni neki stranki zopet dve kokoši, je padel sum na slaboglasna postopača Avgusta Novaka in Antona Riederja, katera je policija are tovala. Pri zaslišanju sta oba na vse pre-tega dokazovala svojo nedolžnost. Toda s časoma pride vse na dan. Tako je N o v a k nekoč očital R i e d e r j u , v neki pogrun-tani „š p r a h i', da on radi teh dveh ko koši ne bode sedel, to pa je slšala neka tretja oseba, ki ji pogruntana .špraha" ni bila tuja in ju izdala. Pogovarjala sta se tudi o tatvini detelje, ki sta jo pokradla v jeseni dvema posestnikoma in kako sta takrat tajila, da se jima ni nič zgodilo. Včeraj sta bila pripeljana v spremstvu še štirih drugih oseb, pred sodnijska zaporna vrata, kjer je Riederja obšel tak strah, da je pobegnil. Toda ni imel sreče. Ko je pritekel v Sodnijske ulice hoteč se izogniti nekemu naredniku je R i e d e r padel. Predno se je pa mogel pobrati, ga je že držala stražnikova roka in odvedla za ozidje.
lj Zatekla se je mlada, majhna bela psica. Lastnik jo dobi v Ljubljani na Opekarski cesti, Male čolnarske ulice 9.
lj Dobro godovanje bi si bil rad napravil. Pred nekaj meseci je služil pri razpečevalcu droži g. Maksu Z a 1 o k a r j u 18letni delavec Jožef Mlakar iz Železnikov. G. Zalokar ga je večkrat poslal na pošto, po naročilu denar itd. Na sv. Jožefa dan na svoj god Mlakar ni imel v žepu zvenka, in ni vedel, kako bi proslavil svoj god. Toda prišla mu je v glavo rešilna misel, ki ga je pa tudi spravila pod ključ. Šel je na pošto, kjer je dobil sedem poštnih nakaznic in nekaj na ročil. Takoj za njim je pa prišel tudi gosp. Zalokar in izvedel, da je pošto dvignil že Mlakar, katerega so aretirali.
lj Sam se je javil dezerter Franc Dernovšek.
lj Slike o strašni nesreči v Courrierosu se vidijo v oknu našega upravništva.
lj Pomlad se je pričela danes ob 1 uri 58 min. popoldne. Zima se je včeraj poslovila od nas z lahnim snežnim me-težem.
lj Slovensko gledališče. Gosp.
S t. Orželski je vsled trikratnega zaporednega pevanja v opereti „D o n Cezar" minoli teden postal hripav, a je sedaj že toliko zdrav, da bo mogel peti v operi „ T o s k i \ V opereti .Zvonovi kor-n e v i 1 j s k i pa ni mogel nastopiti, ako se je hotela omogočiti jutrišnja premijera „ T o s k e " , ki se vrši kot častni večer marljive in vedno vestne primadone gospe M, S k a 1 o v e. Predstava je za n e p a r
abonente sedežev poslednja v abnnnn-mentu.

telefonsko ln Drzoloono ooročilr
Državni zbor.
Dunaj, 21. marca. Danes je domobranski minister odgovarjal na interpelacijo v zadevi po smrti degradiranega častnika Khrhardta. Izjavil je , da je že zapovedal, naj se vrši nov pogreb in naj se Ehrhardta pokoplje s častniškimi častmi na za častnike določenem delu budimpeštanskega pokopališča.
Dunaj, 21. marca. Zbornica nadaljuje debato o volivni reformi. B a r n r e i t h e r govori.
Praga, 21. marca Brnski dopisnik »Politike«, je imel razgovor z nekim tnladočeškim poslancem, ki ie rekel, da državni zbor volivne reforme ne bo rešil pred velikimi parlamentarnimi počitnicami, kar bi značilo, da je volivna reforma že pokopana.
Schtinerer hoče razbijati. Dunaj, 21. marca. Schonerer je pisal predsedniku državnega zbora, da bodo Vse-nemci na vsak način preprečili od predsednika nameravani shod divjakov za razdelitev mandatov v odsekih. Schonerer svetuje predsedniku, naj odstrani vse premakljive stvari: mize, tintnike, itd., ker ne more garantirati, da bi jih Vscnemci ne razbili.
Tiskovni zakon. Dunaj, 21. marca. Pododsek tiskovnega odseka je končal delo na novem tiskovnem zakonu. Poročevalec dr. Sylvester bo v kratkem dokončal svoje poročilo, tako da novi tiskovni zakon kmalu pride pred zbornico. Grof Sternberg. Dunaj, 21. marca. Imunitetni odsek je sklenil, da grofa Sternberga ne izroči. Fejervary pri cesarju. Dunaj, 21. marca. Ogrski ministrski predsednik Fejervary je imel danes pogovore z raznimi politiki. Ob 1 uri popoldne jc bil Fe-jervary pri cesarju v avdijenci.
Proti časopisju na Ogrskem. Budimpešta, 21. marca. Notranji minister je izdal naredbo, da sprejemajo vlaki časopise lc, ako so bili poslani eno uro pred odhodom vlaka poštnemu uradu. Poštne ambulance časopisov sploh več ne sprejemajo.
Tržaške volitve.
Trst, 21. marca. Proti dr. Rybaru kandidira v občinski svet državni poslanec Mau-roner.
Maroko.
Dunaj, 21. marca. Avstroogrska posreduje zaradi policijskega vprašanja v Maroku. Ker se zdi, da sta s tem zadovoljni Nemčija in Francija, je položaj zopet bolj pomirljiv. Avstrija predlaga: Pri diplomatskem zastopstvu v Tangeru se nastavi neutralni generalni inšpektor policije, ki bo pod kontrolo diplomatov.
Še vedno srbski kraljevi morivci.
Belgrad, 21. marca. Častnik Aleksinae. ki je bil udeležen pri umoru kralja, je z revolverjem streljal na časnikarja Popoviča, ki napada kraljeve morivce. Strel ni zadel. Množica je napadla častnika iu ga pretepla, da jc pol mrtev obležal in so ga prenesli v vojaško bolnico.
80.000 delavcev stavka.
Pariz, 21. marca. Iz Lcnsa poročajo, da tudi stari sindikat rudarjev glasuje za splošno stavko. Danes stavka 80.000 delavcev. Včeraj so stavkujoči demonstrirali in zahtevali, da se aretirane rudarje izpusti. Orožniki so razpodili demonstrante.
Velika stavka.
Moskva, 21. marca. V podjetjih Jesovka stavka 16.000 delavcev. Tudi v moskovskem okrožju pričakujejo stavke.
Velikanski potres.
Dunaj, 21. marca. Šele sedaj prihajajo poročila o strašnem potresu na Formozi. Na tisoče oseb je izgubilo življenje. Materijelne škode je 220 milijonov kron. Treslo se je od jutra do večera in so vsa mesta ter vasi na otoku razrušena. Tire na železnici je vrglo iz zemlje ter je bila vsaka zveza nemogoča. V Kogi ie 2000 ljudi mrtvih.
Potresi.
Palermo. 21. marca. V noči IN. t. m. jc bilo na otoku Ustica nad 20 potresov, ki so napravili mnogo škode. Na otok jc odšla znanstvena komisija.
Atentat na orožnike. Odesa, 20. marca. Pod sobo tukajšnje orožniške postaje ie eksplodiral peklenski stroj, ki je povzročil veliko opustošenje. Deset pasantov jc ranjenih.
Vestfalski delavci v Parizu. C o u r r i e res, 21). marca. Vestfalski rudarji pridejo na vabilo liudske univerze v Pariz.
Kupujte
narodni l{olel{!
Žalostnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem, da je naša iskreno ljubljena, predobra mati, tašča in stara mati, gospa
Marija Kafol roj. Zlataper
sasebnica
danes ob 11. uri zvečer previdena s sv. zakramenti za umirajoče v 83. letu starosti, po daljfii bolezni mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb nepozabne raj niče bo v četrtek, dne 22. t. m , ob pol 5. uri pop. iz hiše žalosti št. 34 na pokopališče v Št. Vidu.	6i7
Blago pokojnico priporočamo v pobožno molitev in spomin.
Št. Vid n. Ljubljano, 20. marca 1906.
Na prodaj sta 609 3-1
dve vili na Bledu
jedna stoji v Zagoricah v sredi lepega 50 arov velikega sadnega vrta; druga je vila „Planinka" lečeča v Zaki tik jezera najbližje novega blejskega kolodvora. Vila „Planinka" ima svoj lastni vodovod. — Pogoje pove dr. J. Vilfan, odvetnik v Radovljici.
prednagnanilo.
V približno enem tednu izide od tvrdke W. K. Nučič v Ljubljani najnovejšemu stanu odgovarjajoča trgovska in obrtna naslovna knjiga (Handels und Gewerbeadressbuch) in se vsled tega svari pred nakupom slabejših jednakih knjig.	613 3-1
Dokaz razvideti je v izložbenem oknu podpisanca.
cTC. <3Zučič
), Jfranjs^o reklamno podjetje, ljubljana,
$elenburgove ulice ft. 6. ****************
*
X X X X X X X X X X X
Elegantno izvršene obleke po najno-: vejšem kroju iz : pristnega angleškega blaga
priporoča 608 2 1
Jos. Rojina
Ljubljana, Šel enburgove ulice.

Naravni brlnjeuec In sllvovec
kakor tudi drugo naravno domače žganje se dobi pri	318 8—9
F. Pustotniku
v Ljubljani, Sv. Petra cesta 31.
....*•••«...>•■•••••••••••■••«•••■•••••
••.....•..........#.........C.......
:t::i:ii!:s!:!:siitt::t:ttts!iii?«tt!!!!i(itiiis
Nova
velika konfekcijska prodajalna
za dame in gc5pcdc v Ljubljani
Resljeva cesta št. 3,	»P1*' veliki tovarni"
se otvori v teku 5. do 8. dneh radi prepozno došle zaloge.
Z velespoštovanjem
F. M. Netschek,
c. kr. dvorni založnik na Dunaju.
m
612
Ljubljansko prostovoljno gasilno ln rešilno društvo javlja vest o smrti svojega častnega člana, gospoda
Josipa Luckmann-a
viteza reda železne krone III. razreda, načelnika menjalnice L. C. Luckmann, predsednika Kranjske hranilnice itd.
Pogreb, na kateri so s tem vabljeni vsi člani, bode v četrtek, dne 22. marca ob l/t5. uro popoldne od hiše žalosti, Franca Jožefa cesta št. 9.
v/V
m
V Ljubljani, dne 20. marca 1906.
t
Deželno in gospejno pomočno društvo „Rdečega kriia" za Kranjsko naznanja s tem tužno vest, da je danes zjutraj po kratki in mučni bolezni preminul velečastiti II. podpredsednik preblagorodni gospod
Josip Liuckmannn
vitez reda železne krone III. vrste, načelnik banke L. C. Luckmann, predsednik Kranjske hranilnice itd.
Truplo dragega rajnika bode v četrtek, dne 22. t. m. ob '/4 5. uri popoldne v hiši žalosti, Fran Josipova cesta št. 9, slovesno blagoslovljeno in potem prepeljano k večnemu počitku pri sv. Krištofu.
V Ljubljani dne 20. marca 1906.
Ljudska posojilnica V Ljubljani javlja pretužno vest, da je prezaslužni odbornik njenega ravnateljstva, blagorodni gospod
JOSIP JARC
veleposestnik i. t. d. v Medvodah
danes zjutraj po kratki, a mučni bolezni, mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb predragega pokojnika bode v petek, dne 23. t. m. ob pol 3. uri popoldne iz Medvod na župno pokopališče v Presko.
V Ljubljani, dne 21. marca 1906.
Potrtim srcem naznanjam vsem sorodnikom, znancem in prijateljem žalostno vest, da je Vsemogočnemu dopadlo k sebi poklicati iskreno ljubljenega očeta, oz. brata
Franceta Dovžan
posestnika na Maljevem brdu
ki je danes, 19. marca ob 7. uri zvečer po dolgi in mučni bolezni previden s sv. zakramenti za umirajoče v 84. letu svoje dobe mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb nepozabnega pokojnika se vrši v četrtek 22. marca ob 9. uri dopoldne iz hiše žalosti na župno pokopališče.
Sv. zadučne maše se bodo brale v Goriški župni cerkvi.
Goriče, dne 20. marca 1906.
V Leskovcu pri Krškem
se odda služba
organista.
Stalne plače je 500 kron. Na razpolago je nov harmonij. Prošnje naj se pošljejo župnemu uradu do 31. marca. t>n i—i
K«
K*
Ravnateljstvo „Kranjske hranilnice" naznanja tem potom v imenu svojem ter občutno zadetega društva pretužno vest, da je nje dolgoletni, nepozabni in za razvoj zavoda prezaslužni predsednik, gospod
Josip Luckmann starejši
vitez reda železne krone, načelnik banke L. C. Luckmann.
v torek, 20. marca t. 1. ob 10. uri dopoldne nagloma umrl v 65 letu svoje dobe.
V plemenitem pokojniku, ki nam je bil tako nepričakovano odvzet, izgubi naše društvo, ki mu pripadal od leta 1867 kot član, od leta 1872 kot član ravnateljstva in od leta 1889 kot predsednik, svojega, desetletja z izredno strokovno znanostjo in neumorno delavnostjo ter resnično požrtvovalnostjo delujočega predstojnika: kateremu ostane v analih našega društva trajno zabilježen nad vse častni spomin.
Pogreb pokojnikov, h kateremu se najvljudneje vabijo vsi društveni člani in vslužbenci zavoda, se vrši v četrtek ob 'j« 5. uro popoldne iz hiše žalosti Frana Josipa cesta 9.
Čast njegovemu spominu!
Ljubljana, dnč 20. marca 1906.
614
Priloga 65. štev. »Slovenca" dnč 21. marca 1906.
Liberalci - zo moko.
Velikansko manifestacijo ljubljanskega krščanskega ženstva so hoteli liberalci prekositi z demonstrativnim shodom za ločitev zakona. V ta namen jc »Narod« bobnal že več dni, a udeležba je bila tako klavrna in govorček, ki se je tu slišal iz ust neizkušenega mladeniča, tako plitev, da je liberalna stranka naredila popoln fiasko.
Preteklo soboto je gosp. dr. Novak v »Mestnem Domu« ob razmeroma skromni udeležbi občinstva predaval o reformi zakona. Od mladega doktorja, ki je v eni pičli uri (»vrgel celo cerkveno zakonsko pravo, bi sc moralo več pričakovati: njegova silno slaba argumentacija nas je malodanc iznenadila in imponirala jc samo nevednemu liberalnemu občinstvu. Izvajanja mladega doktorja ittris so temeljila v odkritosrčnem priznanju, da je stvar o principijelni dopustljivosti razporoke zelo zapletena in je argumentov zanjo še \se premalo. Gospod Novak jc pregledal o tej stvari precej knjig, pa še sedaj ni kakor je dejal sam nabral vseh razlogov, ki govore za ločljivost zakona. Zato mu tudi ne zamerimo, če je njegovo predavanje bilo zmes svobodomiselnih besed natolčnic in golili nedokazanih fin-desiecle-trditev. Zelo smo pazili, da nam ne bi ušla kaka važna argumentacija: toda gosp. Novak nas je osrečil samo z eno: država se glede zakonskega prava ne more ozirati na dotične cerkvonopravne določbe. Navel je zato slučaj, kako se je spljet-sko sodišče moralo obrniti na »orijentalski« ordinarijat, ko je hotelo urediti neko zadevo o razporoki. Zakaj pa ne? Novak meni, da če bi se država vedno tako »poniževala«, bi morala pripoznati vsaki verski sekti, posebno zakonsko pravo in to bi šlo »in infinitum«, kajti verske družbe lahko rastejo od dne do dne. To ni noben razlog in kdor ga navaja, steni le pokaže, kako malo je poučen o prin-cipijelnih stvareh in je le tam doma, kjer so fraze za dober kup naprodaj. Ne samo cerkev, ampak tudi vsaka druga nekrščanska rcli-gijozna družba ima več kompetence v zakon-skopravnili zadevah, kot država. Zakon kri-stijanov je vsled božje naredbe zakramentalen in zato spada izključno le v delokrog cerkve. Ce je gosp. Novak hotel zanikati to, bi moral začeti pri zakramentalnem značaju zakona; drugod 11111 mora a priori izpodleteti. Sicer je dejal, da je razporoka opravičena iz etičnih in socialnih ozirov, u je zato ostal dolžan vsega dokaza. Naj država izda še toliko partikularnih naredb, ki omejujejo raz-poroko, ostane vendar razporoka, čim je n a-čelno priznana, to, kar je: protietična in protisocialna. (i. dr. Novak niti omenil ni vzgoje, ki bi vsled razporoke, ki je pravzaprav le nesiiiiultanna poligamija, bila nemogoča. Ce država potem ustanavlja vzgoje-vališča, greši proti tisti podlagi, na kateri je vzgoja edino mogoča: proti individualnemu značaju vzgoje. Dotlej, ko se uvede razporoka, tudi še ne bodo ljudje proučili ljudske enciklopedije, ki jo mislijo »Narodovci« iz dati, da bi mogli tuje otroke, ki so vzrastli brez materine ljubezni, vzgojiti v koristne člane »laicizirane« države. Načelno priznana razporoka pa je tudi utelešenje principa svobodne ljubezni in zato jo »svobodo-miselci« tudi zagovarjajo. Sicer je dr. Novak to zanikal, pa zopet brez razl6gov. Dejal je, da civilno zakonsko pravo ne razdira morale, kar dokazuje statistika, a to je neresnično.. Statistika dokazuje, da je razporoka začetek velikega nravnega propada. Tak zakon, ka-koršnega hoče dr. Novak, vežejo zgolj erotični, čutni motivi, ki so edino merilo za njegov obstoj: da potem trpe vsi drugi momenti, katere zakon omogočuje, etični in socialni momenti, je gotovo. Namen zakona ni zgolj vzgoja državljanov, ampak tudi vzgoja etično vedno bolj razvijajočega se človek a, vsaka etika pa je religijozna. Ce se zakonsko pravo kake poganske sekte ujema z naravnim zakonskim pravom, ga mora država tudi upoštevati. Za slaba izvajanja nas je g. dr. Novak na koncu odškodoval s preroškim vzklikom, da se bo reforma za kona vendarle uvedla, če se jc šc tako lira nimo. S to zelo »svobodoljubno« frazo je končal svoje predavanje, ki gotovo nc zaostaja za njegovimi znanimi, sila dolgočasnimi kazenskimi zagovori.
Mi smo pričakovali, da bo dr. Novak po pravil zgodovinske neresnice, ki jih je tako lahkomiselno prepisal za svoj članek v »Slo vami«. Tam je celo Kristusa citiral — za raz-poroko. Zgodovinski zgledi od njega nave členili razporok so neresnični. A toliko znan stvenega kriticizma bi bilo preveč zahtevati od članov te »Akademije«, ki je res »lucus a non lucendo«.
Liberalke, ki so odklonile udeležbo pri veliki manifestaciji krščanskega ženstva, so prišle, da jih poučuje neizkušen mladenič o razporoki. Ker niso ugovarjale, najbrže so glašajo. Lepa tolažba za njihove može ali ženine! Ženska, ki demonstrira za ločitev zakona, je čisto protinaravna prikazen. Kako naj pa upajo liberalke od svojih mož, ali lihe ralne gospodične od svojih bodočih izvoljencev zvestobo in ljubezen do smrti, čc pa same demonstrirajo za ljubezen na obroke in za razporoko? Daleč ste zašle, uboge liberalke Da ne bi kesanje prišlo prepozno!
Ker liberalci verjamejo samo avtoritetam, jim hočemo pa navesti mi nekaj avtoritet, ki jim bodo morda vendar bolj imponirale, kakor avtoriteta neporočenega mladeniča.
R oo se vel t, predsednik Združenih držav ameriških, pravi:
»L a h k o t a r a z d r u ž i t v c zakon-
ske zveze je poguba za ljudstvo n p r o k I e t s t v o za družb o.«
Se več je Roosevelt rekel v javnem govoru :
»C e in i tega ne storimo, kar d e-a j o katoličani s s v o j i 111 zakon-s k i ni p r a v o m, je Amer ik a i z g u b-I i e n a.«
ln Roose\velt ni »klerikalec«, niti katoliške vere. Morda bodo liberalci vsaj G o e -t li e j u verjeli, ki tudi ni bil »klerikalec«, in ki pravi v »Wahlverwandschaften« 1. 9.:
»Zakon ie začetek in zveršetek vsake kulture... Nerazdružen mora biti. Kajti v njem je toliko sreče, da vsa posamezna nesreča proti njej niti ne šteje... Za razdružitev ni nobenega zadostil e g a razlog a. Človeštvo je tako visoko v trpljenju in veselju, da nihče ne more izračunati, kaj si dolgujeta zakonska. Ta dolg je neskončen i n I e v e č n o s t g a 111 o r e p o p I a-č a t i.«
Naj bero liberalci roman člana francoske akademije P a u I B o u r g e t a »Un divorce« (nemško »Die Eheseheidung«), pa dobe resnično sliko razporoke!
Hov Kabinet v Srbiji.
Izvirno poročilo »Slovenca«.
Belgrad, 15. marca. Po osmih dneh krize smo dobili nov kabinet s starim ministrstvom. Kabinet je sestavil general Grujič s pomočjo mladih ra-dikalcev. V novem kabinetu je samo Grujič nov minister, vsi ostali pa so člani odstopiv-šega Stojanovičevcga kabineta, iz katerega je izpal samo finaiicielni minister dr. Milan M a r k i č. Novi šef vlade je sprejel vojno mi-nisterstvo, katerega ni maral nihče in tudi ne dosedanji vojni minister Vasilije A n t o-n i č, ki je postal v novem kabinetu minister za zunanje zadeve. Stari minjsterski predsednik Ljuba Stojanovic je postal v novem kabinetu minister prosvete, a minister gradbenih del V 1 a d a T o d o r o v i č je prevzel začasno mesto finančnega ministra, ker med mladimi radikalci nikogar ni, ki bi bil za ta posel sposoben.
Novi predsednik general Grujič je pripadal do zadnjih 14 dni stranki starih radi-kalcev in je bil kot tak svoj čas načelnik stranke in večkrat mimster-predsednik. Pred dvema tednoma pa so ga izključili stari radikalci, ker je pomagal mladim .radikalcetn. Takrat jc prestopil k mladim in postal sedaj šef kabineta. Grujič je med radikalnimi prvaki najstarejši minister. Bil je vojni minister za časa srbsko-turške vojske 1878 v liberalnem kabinetu. Pozneje je pristopil k radikalcem in bil vojni minister v prvem radikalnem kabinetu I. 1887 , ki jc deloval skupno z liberalci. Prvemu čisto radikalnemu kabinetu (1888) je bil on predsednik. V prvem kabinetu kralja Aleksandra (1889) je zavzemal mesto minister-skega predsednika in istotako zopet leta 1893. V Sofiji, Atini, Carigradu in Petrogradu je posloval že kot poslanik. Ob uboju kralja Aleksandra se je mudil kot poslanik v Carigradu in 4 mesece potem je postal ministerski predsednik. Pri ministerski menjavi (8. januarja I. 1904) je ostal ministerski predsednik. 3. septembra 1904 je odstopil in postal predsednik državnega sveta, a kasneje je prevzel zopet mesto ministerskega predsednika. Ta pot je postal šestič ministerski predsednik in osmič minister. Vojne šole je obiskaval v Srbiji, Nemčiji in Rusiji. Velja kot velik vojaški veščak in kot tak se je odlikoval že pred časom s predlogom za novo organizacijo srbske armade. Grujič je narodni poslanec pozarevaškega okraja in je bil dosedaj že večkrat poslanec. Kot mlad častnik sc je vdeležil ustanka Poljakov za svobodo. Velik prijatelj slovanstva je in kot tak zavzema mesto predsednika »slovanskega kluba« v Belgradu. V zadnjih 30 letih je igral vedno važno vlogo v političnem življenju Srbije in velja kot izkušen in moder državnik in po-litičar.
Novi minister za zunanje posle polkovnik Antonič je bil že kot vposlen v zadnjem kabinetu kralja Aleksandra, a to samo 48 dni. Kot vojni minister je dokazal svoje vojaške sposobnosti, a kaj zamore kot minister za zunanje posle, bo pokazala bodočnost.
Minister gradbenih del Vlada Tod o-r o v i č se je izkazal prej kot tak nesposoben. Zdaj so mu pa celo zaupali financielne posle. To je fatalna napaka, ki se bo gotovo osvetila.
Minister trgovine Milo rad Draško-v i č je bil v prejšnjem kabinetu sicer najmlajši, ali zelo sposoben. Uvel je mnogo koristnih naprednih reform.
Krajše biografije ostalih ministrov je prinesel »Slovenec« žc v avgustu preteklega leta.
Nova vlada se je predstavila Narodni Skupštini iu izjavila, da ostane zvesta programu padlega kabineta Ljube Stojanoviča.
Program kabineta Ljube Stojanoviča sc je izkazal dozdaj samo v negativnem smislu. Ako bo novi kabinet, pomlajen s starimi ministri in starim generalom Grujičem, pokazal več vspeha, je za enkrat vprašanje tem večje, ker je sestavljen kabinet v zelo težki rituariji in so novi vladi v mnogih slučajih vezane roke in ji je zelo obteženo izvrševanje naloženega programa.
Oboroževanje vojske in novo posojilo so posli, ki jih je treba izvršiti v najkrajšem času. A vlada nima prilike, da obrne vso svojo skrb na to, ker jo čaka še važnejša zadeva sporazum z Avstro - Ogrsko radi trgovine.
Sestava vlade in njen položaj sta taka, da oiiemogočujeta vsak daljši obstanek. Pa da bi vsaj v kratkem času svojega obstanka poka-
zala kak vspeh in pustila za seboj vsaj ugoden spomin. A to bo slučaj, če se ji posreči priti na prikladen način do zopetnega dogovora z Avstro - Ogrsko. To jc za Srbijo v teh časih tem potrebnejše, ker jc carinska zveza z Bolgarijo v resnici opuščena iu ker je ta pravzaprav poginila, še predno sc je rodila.
Srbsko časopisje malo upa na vspehe novega kabineta, a v koliko je to opravičeno, se bomo v kratkem času uverili.
Preosnovo Rltojske armade
Poraz ki, so ga doživeli Kitajci v vojski z Japonci I. 1895, šc bolj pa veliki uspehi japonske armade v rusko-japonski vojski na suhem iu na morju so povzročili, da delujejo kitajski dvorni in državni krogi na preosnovo kitajske armade in mornarice po evropskem vzorcu. Sinovi starokopitne Kitajske so spoznali, da morata le močna, moderno ob rože na in izvežbana armada in mornarica varovati kitajsko posestno stanje in preprečiti, da se utrdijo tuje države n. pr. Nemčija, Rusija, Japonska iu druge na Kitajskem, kar nc po-menja nič druzega, kakor izgubo po tujih državah zasedenega kitajskega ozemlja. S preosnovo armade so pričeli že v provinci Pe-či-li (Pekin), kjer imajo 65.000 mož močno v 6 divizij razdeljeno armado. Prve večje vojaške vaje so bile v Pe-či-li 1. 1905. Udeležili so se jili tudi povabljeni vojaški atašeji tujih držav, ki so bili v Pckinu. Na vajah je bilo približno 45 pehotnih bataljonov, 4 kavalerij-ske brigade, 30 baterij po 6 topov in primerno število tehničnih čet. Armada je bila razdeljena v dva primerno enaka nasprotna dela. Vojaštvo jc bilo oblečeno in oboroženo na evropski način. Pehota jc imela puške različnih sistemov, artiljerija ni imela izključno modernih topov, a večina topov je imela obrainbene oklopnjače za moštvo proti krogljani iz pušk in šrapnelovih kosov.
Višje vodstvo je z ozirom na preosnovo armade dobro vršilo stavljeno nalogo in tudi vaje kot take so bile dobro namišljene.
Pehota je uporabljala precej dobro svoje orožje in se je dobro kretala. Artiljerija jc spretno ravnala s topovi in precej dobro izvršila stavljene ji naloge. Kavalerija ni bila dovolj hitra, ker je imela le majhne niandžur-ske konje, ki so podobni bosanskim konjem. Tehnične čete so imele priliko dokazati svojo sposobnost osobito pri zgradbi mostov,kar so izvedle dobro.
Višje in nižje vodstvo, izobrazba, kre-tanje, prilagodenje menjajoči situaciji v boju iu poljni službi ni sicer popolnoma odgovarjalo situaciji, moderni vojaški strokovnjaki so opazili več pomankljivosti, a kljub temu se ne more tajiti, da postane nova kitajska armada v dogledncm času enakovredna evropskim armadam, če bodo nadaljevali pravo, in tenzivno šolanje in vodstvo.
Napredek v vojaški izobrazbi pomenja že dejstvo, da pošiljajo Kitajci častnike in kadete v evropske armade in sicer med drugimi tudi v avstro-ogrsko in nemško armado. Tudi divizije nameravajo žc letos pomnožiti od 6 na 10.
Ce računamo mirovno stanje države s 50 milijoni prebivalcev na 300.000 mož močno armado, kar ni nikakor veliko, lahko računamo kitajsko armado v miru z 2,400.000 možmi, število, ki je komaj doseže kaka evropska velevlast s črno vojsko ali milico. Ne more se sicer zdaj že soditi, jeli Kitajska že zdaj sposobna vzdržati tako močno armado v mirnem času, a vsekakor mogoče je pa le.
Armada v vojnem stanju je primeroma štirikrat močnejša, kakor ona v miru. Pomnoži se toraj 300.000 mož na 1,200.000, kar pomenja za Kitajsko 9,600.000 mož, iu sicer samih rezervistov brez črne vojske. S črno vojsko vred pa bi lahko Kitajska spravila na bojišče 20,000.000 mož, število, ki presega število prebivalcev marsikatere države. Z navedenimi številkami hočemo le namigniti kako mogočen sovražnik lahko postane sčasoma rumeno pleme belemu plemenu.
Ko preosnujejo Kitajci svojo armado, se bodo zavedli brez dvoma lastne moči in ni dvoma, da sc bodo otresli tujih nasilnežev, ki so se vgnjezdili na kitajskem ozemlju. A v zavesti svoje vedno naraščajoče sile in vedno večjega števila prebivalstva bodo Kitajci gotovo poizkušali povečati svojo državo.
Pač več se nc bo ponovilo, kar sc jc zgodilo 1. 1860, ko so zasedli Angleži in Francozi z 11.000 možmi kot zmagovalci Pekin.
Taka je rumena nevarnost, ki nam grozi in ki jo ustaviti mogoče ni. Čimbolj sc širi evropska kultura na Kitajskem, timbolj postaja nevarno rumeno pleme Evropcem!
Književnost In umetnost.
*	Grof Monte Cristo. Sedaj srn* tudi Slovenci dobili prevod tega slovečega romana Aleksandra Dumasa. V „Goriški tiskarni" so ravnokar izišli trije deli tega obširnega romana. Vsi trije deli, ki obsegajo 68 velikih stranij, stanejo 4 K, p« pošti 4 K 30 vin. Ostali deli izidejo kasneje.
*	Pozor tamburašil Izišle so sledeče partiture in sicer Kuropatkin.va ko račnica od dr. Hruze, K 1*20; Smjosa Srb skih pjesama, veliki potpouri od dr. Hruze, K 4'-; „U boj", koračnica od dr. Hruze, K 1*20; Proljetni san, konc. melodia od dr. Hrtwe, K 2•—; Album hrv. nar. pjesama sa podmetuntima riječina .d dr. Hruze, K 2 —; Album srb. nar. pjesama sa pod-met, riječima od dr. Hruze. K 2 —; Album bosanskih nar. pjesama od dr. Hruze K 1 60; v tisku se nahajajo sledeči albumi za brač 1. Album sloven. nar. pesmi; Album sl.v.
ljudskih pesmi; Album ruskih pesmi; Al bum čeških nar. pesmi; Album mednarodnih pesmi, vse s podloženim besedilom one narodnosti, katere je pesem. Vse te partiture se morej. dobiti samo pri prvi sisaški tvor-nici tamburic J. St epušina v Sisku.
iz slovanskega sveta.
sl Kopanje in izpiranje zlate rude v Sibiriji v zadnjem času pre pada. Po besedah „St. Pet. Ved ■ glavni vzrok tega je rusko-japonska vojska, h kateri so bili poklicani vsi rezervisti delavci tako, da v zadnjem času ni bilo in še zdaj ni dovolj petrebnih delavcev. Daljši vzrok nedostatka delavcev tudi je, da delavci s. slabo plačani, četudi v krajih, kjer se ruda koplje, je zdo drago, ker najpotrebnejše reči za hrano morajo se spravljati s pomočjo živine včasih 1000 verst daleč. Delavci morajo delati na dan 14 ur in morajo prebivati v stanovanjih, kjer bi kak gospod ne pustil spati niti psa. Kakor isti list poroča, mislijo nekteri podjetniki svoje rud.kope prodati.
sl. V Vladivostoku je začel izhajati zel. zanimiv tednik »Priroda i ljudi Daljnago Vostoka". List je ilustrovan in posvečen Kitajski, Japonski, Koreji, Mandžuriji in Priamurju. Časnik se h.če truditi, da bi .dstranil iz ruskega občinstva misel o in-feri.rnosti vzhodnih nared.v ter rus.- vzhod, politiko napotil na ohranitev miru in prijaznih odnošajev med Rusijo in vzhodnimi narodi.
sl. Pomoč ruske vlade stra-dajočim vsled slabe letine. Rus. notranje ministrstvo je te dni določilo za gladujoče prebivalstvo v raznih gubernijah 4,581.137 rubljev. Vkup je dozdaj že v ta namen izdalo 68 753 678 rubljev.
sl Uspehi nemške naselbinske komisije. Pruska naselbinska komisija je dozdaj največ ozemlja kupila v gnježnjenskem okraju, namreč tretji del celega ozemlja. V okr. žninjskem je že dobila 22 odst. ozemlja, v mogilenjskem 16 odst. Na Poznanjskem je največ ozemlja nakupila v vvarzesinjskem okraju, namreč 19 odst celega ozemlja, najmanj v obomickem — 10 in pol vrst.
sl. Za sezidanje rusinskega gledališča v Lvovu se je v mesecu svečanu t. 1. nabralo K 3300 29 prispevkov. Vkup se je dozdaj že nabralo K 173.643.
sl Bolgarsko ministrstvo prosvete je poslalo g. D. iocova, profesorja na sofijski gimnaziji, na Francosko, da bi tam v narodnih arhivih nabiral gradivo za ZKodovino bolgarskega naroda.
sl. Hrvaški Sokoli in madjar ska vlada. Hrvaško telovadno društvo „Sokor je sklenilo obenem s Cehi udele žiti se olimpijskih iger m Giškem Madjar ska vlada pa je to zabranila, češ, da Grška ne priznava Hrvatske za državo. Hrvatje bi mogli iti na Grško samo pod madjarsko tvrdko.
sl. Znani francoski slavist v Parizu Louis Leger je napisai dve študiji o kraljeviču Marku v narodnih pesnih pod naslovom „Le cycle epique de Marco Kraljevič"
sl. Slovansko dobrotvori-teljno društvo v Sofiji je imenovalo vseučiliškega profesorja v Pragi, dr. JaromiraCelukovskega za svojega častnega člena. Dr. J. Celakovsky ima velike zasluge za slovansko-pravno zgodovino in 21. marca obhaja svojo šest-desetletnico.
sl. Legar med gladujočimi na Ruskem. Peterburgskemu odboru Rdečega križa se poroča, da se zelo hitre širi legar vsled gladu med stradajočim ruskim prebivalstvom. V rjazanski guberniji je že umrlo tudi nekoliko usmiljenih sester, ki so bile poslane bolnikom streči.
sl. Vseslovanska zveza. Peter-burški demokraški list „Rus" je priobčil poziv, da se osnuje „Vseslovanska zveza", ki bi pospeševala izključno le narodne koristi vseh slovanskih narodov. Med drugim pravi : Prednost pravoslavlja, dosedaj propagirana in ena glavnih zaprek slovanskega zbližanja, mora nehati.
sl. strossmayerjeva himna je izšla v zalogi g Gjure Trpinca Tekst je F. Z. Milerjev. glasba Ivana pl. Zajca.
sl. 300.000 kron za češke narodne namene je zapustil na Češkem umrli posestnik Muhlstein.
sl. Bolgarska sanitetna razstava bo meseca avgusta v Varni.
sl. Za bolgarsko armado sta naročena pri tvrdki Schneider v Crenzotu dva 24 cm obrežna topova, ki bodeta pri-deljena utrdbam luke v Varni. Bolgarska je naročila tudi tri torpedovke, tako da bo bolgarsko brodovje imelo šest torpedovk.
sl. Razmere v Bosni in Hercegovini. Akcija, ki jo je započela skupna bosensko hercegovinska akademična omla-dina na Dunaju za pravice in svobodo bosensko hercegovinskega naroda proti izkoriščanju dežele po okupacijski vladi, vri*
napreduje. V smislu svojih sklepov so je podala deputacija bosenskoherctgovinslie akademične otnladine pod vodstvom Rosp. poslanca dvornega svetnika Vuk»viča k predsednikom vseh parlamentarnih klubov, ki so jim obljubili, da započno parlamentarno akcijo v njihovem smislu; zlasti simpatično so se jim izrazili slovenski poslanci obeh klubov in jim obljubil svoj© pesebno pomoč.
si. V spomin admirala Makarona, ki je utonil pred Fort Arturjem, se bo imenovala nova ruska križarica .Admiral Makarov". Tehtala bo 7900 ton.
KoroSKe novice.
k Pet oseb je zgorelo v Mal
niči pri Gor. Beli. Dne 20. t. m. ob 5. ui i zjutraj je popolnoma zgorela baraka, v kateri so prenočevali Macedonci. Pet jih je zgorelo, drugi so dobili hude opekline.
k Roparski napad je izvršil pri Mariji v Smrečju neki krojač nad gostačinjo Polono Vank. Ropar je že na varnem.
k Oetomorilko iz Mosteca pri Svincu, Marijo Poinegger, so oddali dež. sodišču v Celovec in pride pred poroto.
k Veliki knez Mihajlovič se je 14. t. m. peljal skozi Koroško s svojo dru žino in osebjem iz Rusije v Cannes.
k Velika nesreča se je dogodila blizu trga Mavten. V kamenolomu sta dva Kranjca lomda kamenje Eden je položil di namitno patrono na kamen blizu ognja. Dinamit razpoči in odtrga revežu levo roko. Drugega je le vrglo na tla, a poškodo ▼an ni.
k Veliko razburjenje vlada med rajblskim prebivalstvom radi nesreče v rudniku. Ponesrečilo se je 5 oseb, 1 inženir in 4 delavci. 12 zapuščenih sirot plaka za svojimi reditelji. Virok nesreče pravijo, da je slabo lesovje. Delavstvo je na nevarnost že poprej opozarjalo, kakor se je pokazalo žalibog brez uspeha.
Darovi.
Poslani našemu upravništvu.
Za Ciril in Metodovo družbo je nabrala gospa Zaje, zdravnikova soproga v Ljubljani K 6 60. Prečast. g. Adolf Gril, kaplan, Bizeljsko, (btajersko)K 2 72.jg$
Rogaški ,Styria=vrelec'
Zdravilna voda proti	Zdravniško
oteklini v želodcu in „„• v . krčem, Brigthovemu Pr'Porocena Izborili vnetju ledvic, katarom
'zdravilni v §rlu in krhU"> VŽelodcu zarav"n'	in črevih, diatezi, zaprtju,
učinki! 465a2-2 boleznih na jetrih itd.
Otročje
V02|Č|(f* različnih cen ima vedno ________ v zalogi 502 10-8
D r ago t i n P u c Ljubljana, Dunajska cesta 18.

Po ceni se proda še skoro nov 3 m dolg
prodajalniški pult (pudelj).
l".	>.'l»1' I I ■ *'	-*-». L'**" "'
Ogleda se lahko na Tržaški cesti št. 21. Cena se izve istotam.	571 6-3
Išče se do
40 dobrih tesačev.
Hosta je na lepem kraju, drevje lepo, plačilo od kubičnega čevlja po 12 vinarjev. 3/3, 3/4i 4/4 od klaftre po 8 vinarjev. Delo je za celo poletje. Več se izve pri gospodu Ivanu Pajniču v Grčovcah, pri Ribnici na Dolenjskem.	578 5—2
Stavbeno podjetje
ttfolc <5 <ffinocR, J§|£
Zjubljana. Gradišče 17.	Zjubljana, Gradišče 17.
ar Rito Rt a in zidarsRa mojstra.
Prevzemata izdelovanje projektov, vsakovrstnih stavb, ka^or 3idanje hiš, i3delovanjc cest ter razne vodne —■ kanalizacijske — in vodovodne na-rS.	prave. Proračuni na jahfevanje brezplačno.	587 6—i

Velika
eksportna tvrdka.
Ljubljana
punajska cesta šf.12
____ .
Franc Keber
u r a r in trgovec z zlatnino in srebrnino
priporoča slavn. občinstvu svojo veliko zalogo ur, verižic, prstanov i. t. d. po najnižjih cenah.	286 10 — 10
St. 109, srebrna cil. rem. ura v kamnih tekoča . . gld. 3-75 „ 137, srebrna anker rem ura s tremi močn. pokrovi „ 5-90 „ 155, srebrna cil. rum. ženska ura, močno kolesje „ 4-50
Zahtevajte veliki in najnovejši cenik, ki ga razpošljem brezplačno.
Zahtevajte zastonj
in irnnko moj veliki, bogato llustrovan glavni cenik z nad 100 slikami vseb vrst nlkt liitNlIh, »rebrnlli in r.latih ur z znamk« Ko^Vopf, ll.tin, OmegM, Nch.ftli.iiscn, 4il.*t]iitt*< kakor tudi vseh vrst solidnih r.latnin in .rebrntn po Ir.lrnlli to.arolftklb conah.
Nikel. remont, ura......K 3 —
sist. RoBkopt patent ura.....4' —
„ črna jekl. rem. ura , 4' — avte Izvir. Roskopi pat. ura . . 5*— Ooldin rem. ura .Luna" kolesie , 7 50 srehr. , . .Oloria" . , 760 , dvo|ni plošč . » I -SO „ oklep verižica z rinCico na pero in karab., 15 gr. težka , 2 50 ruska Tula nlkel. rem. ura b sidro z .Luna" kolesjem . ura s kukovlco K 8-50, budilka K t 90, kuhin|ska ura K V— žvarcvaldflkn ura K T . Z a rsako uro tlletno pismeno Jani. t. o! Nlkal, rl.lkoI Zamena ilOTOlJeni, ali denar uar.a) 1
Prva tovarna 7,a ure Hanns Konrad v Mostu 1077 (Briix) št. 843, Češko. 100—73
Mednarodna panorama
Ljubljana, Pogačarjev trg. —— Podružnica iz Berolina. ———
Od nedelje 25. marca do vštete sobote 31. marca 1906:
576 2 2
& ®
Dobro izurjena 589 2-2
prodajalka
sprejme se v špecerijsko trgovine. Več poizve se pri
A. Susniku, Ljubljana, Zaloška cesta 15.
Odda se
trgovina
dobro vpeljana z mešanim blagom v večjem
mestu pod zelo ugodnimi pogoji. Pismene ponudbe naj se pošljejo pod .,Ugodnost'' 581 3—2 na upravništvo ^Slovenca*.
Naprodaj je hisa
zelo prostorna in velika, 8 minut oddaljena od železniške postaje blizu mesta na Spodnjem Štajerskem ob okrajni cesti, v prijaznem trgu, kjer je več tovarn in kamor zeio radi prihajajo letoviščniki. Poleg hiše je v posebnem poslopju novo zgrajena peč za pekarijo. Hiša je posebno pripravna za gostilniško obrt. S hišo vred se tudi proda nekaj njiv, travnik in gozd. Več pove upravništvo „Slo venca". 5:33 6-3
Naznanilo in priporočilo.
Naznanjam vljudno slavnemu občinstvu, da sem otvoril
nožat^sko delavnico
in trgovino z vsakovrstnimi noži, škarjami
in drugimi v nožarsko obrt spadajočimimi potrebščinami.
Poprave in vsakovrstna brusaška dela se izvršijo točno. Na zahtevo se tudi poniklja.
Za dobrohotno podporo se najtopleje priporoča
36 22	ANTON LEBEN, nnžar, Stari trg 15.
Mm
K'-;' >:i

■SOC. 101 7
Leopold Tratnik
LJubljana, Sv. Petra cesta 27
priporoča	t
visokočastiti duhovščini in cerkvenim predstoj-ništvom svojo najstarejšo tvrdko za izdelavo cerkvenih posod in
orodja. Vedno velika zaloga. Prečast it i gospod! Ako kaj potrebujete ali nameravate napraviti prosim Vas, blagovolite mi pisati in takoj pošljem vsorce. Stare reči popravim, pozlatim itd.
Velika zaloga elektr. svetil in kiparskih del.
SS	
	
Razglas.
St. 169
Županstvo v St. Vidu pri Vipavi predal« bo na	5*6 2 -2
Javni dri
dne 29. t. m. ob 9. uri zjuti aj v St. Vid u neprimičnine Koširjeve zapuščine:
hiefi ItUera j* pripravna za renzijo-■ ■■au, nis(a in njiwo blizo St Vlda
a	in	603 104—104
Anton Presk <r
krojač v Ljubljani, Sv. Petra cesta t 14
ie priporoča preč. duhovščini fillhntmitlfD «Mnbn v izdelovanje vsakovrstne uullu'Mm"t; I; trpežnega In solidnega blaga po nizkih, snah
npr?oa ?aa,ovgoliko izgotovljene oAke.
posebno na haveloke v največji izberi po ndnižjih cenah.
DobiTlte.] uniform avstrijskega društva železniških urmlkot.
........................................II..i.I,
V Rechfirjevi hiši na Rimski cesti 2 in v Hilšerjevih ulicah 5 se oddajo
stanovanja.
Na željo se tudi adaptirajo kot
pisarne.
Poizve se ravnotam.
557 4-2
...........*......»........................is.r.
Q<SOQ<3Q<3
t Alma bar. Veczav t
v Gradcu izjavlja ; zelo učinkujoče in izlrornega okusa je 11 5
2371
železnato vino
G. Pfccolija, dvornega založnika Nj. Svetosti in lekarja v Ljubljani, Dunajska cesta.
Pollitcrska steklenica velja 2 K in se vnanja naročila točno izvršujejo.

1291 tu
13
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani"
-. Rezervni zaklad K 200.000 —.
Podružnice « CELOVCU.
Kupuje ui vrodajs vse vrste rent, zastavnih pisem, pnjoritet, ko nunalnlh obligacij, srečk, delnic, valut, mnwv
in devn.
Promese izdaja U vsakemu /rebanju.
Akcijski kapital K
/aincnjava in ekubomptuje	Daje prednjine na vrednoRtne papirje.
Izžrebane vrednostne papirje in vnovčuje Zavaruje are&ke proti kurzni zapale kupone.	iacgubi.
Vlnkuluje ln devlnkuluje vojaške ženltnlnske kavcijo.
.js^r Eakompt ln lokaaio menlo. >JU.	JUT Borsna nnroSUa
Podružnica v SPLJETU.
Denarne vloge sprejema
v tekočem računu ali na vložne knjižice proti ugodnim obrestim. Vloženi denar obrestujo od dne vloge do dne vzdiga.
Promet s čeki In nakaznicami.