INFORMATIVNI DNEVI 2019 INFORMATIVNI DNEVI 2019 MOJA DOMOVINA 2019 MOJA DOMOVINA 2019 VODNIKOVO LETO 2019 VODNIKOVO LETO 2019 V PRILOGI: NATE ČAJ V PRILOGI: NATE ČAJ SLOVENC, SLOVENC, TVOJA ZEMLJA JE ZDRAVA TVOJA ZEMLJA JE ZDRAVA ISSN 1821-1070 Letnik XIX. št. 73-74 E-mail: pisarna@kredarica.org Novi Sad januar-junij 2019 ISSN 1821-1070 Letnik XIX. št. 73-74 E-mail: pisarna@kredarica.org Novi Sad januar-junij 2019 Foto: Đorđe Veselinov Društvo Slovencev Kredarica je od 14. do 16. fe- bruarja 2019 organiziralo strokovno ekskurzijo na Informativne dneve na Univerzi v Ljubljani. Mladi člani slovenskih društev v Srbiji so obiskali fakulte- te, da bi se seznanili z informacijami o nadaljevanju izobraževanja v domovini Sloveniji. Med obiskom so se oglasili tudi v Uradu Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Minister Peter J. Česnik in državna sekretarka Olga Belec, sta v petek 15. februarja 2019, sprejela dijakinje vseh slovenskih društev, ki delujejo v Srbiji. Spremljali so jih predstav- niki Društva Slovencev Kredarica iz Novega Sada, ki je letos organizator obiska v Sloveniji. Minister in državna sekretarka sta izrekla dobro- došlico. Minister Peter J. Česnik, je med drugim iz- postavil pomen slovenskega jezika za ohranjanje slo- venske identitete ter pomen izobrazbe za pridobitev poklica. Sledil je sproščen pogovor o delu Urada in prihodnjih dogodkih ter srečanjih, na katerih bi se ponovno lahko videli. Povabljeni so bili na tradicio- nalni dogodek Dobrodošli doma ter na Vseslovensko srečanje v Državnem zboru Republike Slovenije. Vsi so se strinjali z besedami državne sekretarke Olge Be- lec, da tudi pesem, glasba, kulinarika in šport povezu- jejo ljudi. Poleg obiska v Uradu so se udeležili gledali- ške predstave Nežka se moži v Slovenskem narodnem gledališču. Projekt so podprli Urad, Nacionalni svet Slovensko narodno gledališče in organizator DS Kre- darica. Vir: www.slovenci.si V sredo 29. maja 2019 se je na uradnem obisku pri premierju AP Vojvodine Igorju Miroviću v No- vem Sadu mudil Iztok Jarc, novi veleposlanik Repu- blike Slovenije v Beogradu. Veleposlanik Iztok Jarc je v spremstvu častnega konzula Republike Slovenije v Vojvodini Rajka Marića in Gorana Križa, pooblašče- nega ministra iz gospodarskega oddelka veleposla- ništva, obiskal tudi Društvo Slovencev Kredarica. Z visoko delegacijo so se pogovarjali častni predsednik društva Ivan Zavrtanik, predsednik društva Đorđe Veselinov in ostali predstavniki društva. Veleposla- nik je izpostavil aktualne teme, ki zadevajo Slovenijo, spregovoril o volitvah za evropski parlament ter pou- daril, da so se tudi Slovenci v Srbiji, ki jih je vpisanih okrog 8000, udeležili volitev v velikem številu. Dodal je tudi, da Slovenija nadaljuje izmenjavo z Republiko Srbijo na področju gospodarstva, turizma in kulture in povabil društvo, naj se priključi k manifestaciji Fo- odfest v Novem Sadu, na katerem se bo predstavila tudi Slovenija. Napovedal je še en uradni obisk Nove- ga Sada v prvem polletju 2019, ko se bo sestal z župa- nom Novega Sada, Milošem Vučevićem. Predsednica Upravnega odbora DS Kredarica Elza Ajduković je govorila o društvu in negovanju slovenskega jezika, kulture in tradicije, ki predstavljajo osnovni namen delovanja društva. V sproščenem pogovoru so se do- taknili tudi položaja slovenske narodne manjšine v Srbiji, položaja slovenskih potomcev izven domovi- ne v tretji in četrti generaciji, možnosti in težave slo- venskih potomcev pri nadaljevanju izobraževanja v Sloveniji, dopolnilnem pouku in izbirnem predmetu slovenskega jezika z elementi kulture v Novem Sadu. Gostitelji so povedali tudi, da se vsakega obiska vele- poslaništva zelo veselijo, saj jim to med ostalim po- meni, skrb Slovenije za Slovence po svetu. Besedilo: Elza Ajduković Foto: Đorđe Veselinov OBISK VISOKIH DELEGACIJ OBISK VELEPOSLANIKA REPUBLIKE SLOVENIJE IZTOKA JARCA V DRUŠTVU SLOVENCEV KREDARICA V NOVEM SADU INFORMATIVNI DNEVI V LJUBLJANI 3 OBISK VISOKIH DELEGACIJ SPREJEM V VELEPOSLANIŠTVU V BEOGRADU V petek 21. 6. 2019 so se predstavniki Društva Slovencev Kredarica udeležili slavnostnega sprejema Veleposlaništva Republike Slovenije v Beogradu ob Dnevu državnosti 25. juniju. Veleposlanik Iztok Jarc je v slavnostnem govoru opisal dogodke, ki so pred- hodili osamosvojitvi, potem pa izpostavil položaj Slovenije v Evropski uniji ter svetovalno pomoč, ki jo nudi Srbiji v postopku pridružitve. Slovenija in Srbija sta vzpostavili diplomatske odnose decembra 2000 in od takrat sodelujeta na področju gospodarstva, turiz- ma in kulture. Potem se je zahvalil Srbiji in njenim državljanom za izredno gostoljubje, ki so ga deležni Slovenci, tako uradni predstavniki, turisti in sloven- ski potomci, ki živijo tukaj. Slovenska društva v Srbiji se vsako leto z veseljem udeležijo sprejema, saj je to priložnost za pogovor in sodelovanje v prihodnje. Besedilo: Elza Ajduković Foto: Đorđe Veselinov Dne 25. junija 1991 je skupščina Republike Sloveni- je sprejela Deklaracijo o neodvisnosti Slovenije in Te- meljno ustavno listino o samostojnosti in neodvisnosti Slovenije. Dokumenta sta bila sprejeta na podlagi plebi- scita, ki je potekal decembra leta 1990, kjer se je 88,5 od- stotkov prebivalcev Slovenije odločilo za samostojnost. Neodvisnost je bila slavnostno razglašena naslednji dan na Trgu republike, ko je takratni predsednik Milan Ku- čan zaključil z znamenitimi besedami: Nocoj so dovolje- ne sanje. Jutri je nov dan. Slovenijo je isti dan priznala Hrvaška 26. junija, pri priznavanju je pomagala Nemčija. V OZN je sprejeta 22. maja 1992. Toda 26. junija so se enote JLA napotile proti Slove- niji. Prvi streli so odjeknili 27. junija ob 14.30 v Divači, izstrelil pa jih je častnik JLA, ki je zasedla večino mejnih prehodov z Italijo in Avstrijo, že drugi dan pa so sloven- ske sile prešle v ofenzivo. Med vojno so slovenske sile pogumno zajele več tankov in skladišč orožja in po uka- zih poveljstva razoroževale ter sprejemale predaje enot JLA. V veliko pomoč je bilo tudi civilno prebivalstvo, ki je nastavljalo improvizirane blokade iz tovornjakov in ostalih primernih sredstev. Najhujši boji so potekali 2. julija. Takrat je bil napaden radijski oddajnik v Domža- lah, potekala pa je tudi bitka za Krakovski gozd. V Kra- kovskem gozdu je 1. julija obtičal konvoj JLA in 2. julija je bil pod neustavljivim napadom Teritorialne obrambe prisiljen v predajo. Istega dne se je Teritorialna obramba z JLA bojevala pri Dravogradu. Zvečer so številni objek- ti JLA po Sloveniji prišli v slovenske roke. Ob 21.00 je Slovensko predsedstvo ponudilo prekinitev ognja, ki ga vodstvo JLA ni sprejelo. Zvečer 3. julija je JLA sprejela premirje. Naslednji dan so slovenske sile zasedle vse mejne pre- hode in dovolile nemoten umik JLA. Vojna se je formal- no končala 7. julija s podpisom Brijonske deklaracije. Ta je določevala konec sovražnosti med Republiko Sloveni- jo in Jugoslavijo, ter ukazala trimesečno zamrznitev osa- mosvojitvenih dejavnosti. Predsedstvo Jugoslavije je 18. julija sprejelo odločitev o umiku JLA iz Slovenije v treh mesecih. Zadnji vojak JLA je Slovenijo zapustil v noči med 25. in 26. oktobrom. Slovenski udeleženci v vojni so prejeli Častne znake svobode Republike Slovenije. Vojna je zahtevala 18 življenj na slovenski in 44 na jugoslovanski strani. Slovenija je utrpela 182 ranjen- cev, Jugoslavija pa 146. V spopadih je bilo ubitih tudi 12 tujih državljanov, predvsem novinarjev in bolgarskih tovornjakarjev. Slovenija in Srbija sta vzpostavili diplo- matske odnose decembra 2000. Vir: Wikipedia 4 ORGANIZIRALI SMO V četrtek 21. 3. 2019 je bila v prostorih društva re- dna delegatska skupščina Društva Slovencev Kreda- rica, na kateri so bili sprejeta Vsebinska in fi nančna poročila, poročila o delu Mešanega pevskega zbora, Moške pevske skupine, Uredniškega odbora Biltena Kredarica ter poročilo Nadzornega odbora za 2018. Izbrano je tudi novo vodstvo društva. Dosedanji predsednik Ivan Zavrtanik je proglašen za častnega predsednika, Đorđe Veselinov je izbran za novega predsednika društva v štiriletnem mandatu, člani Upravnega odbora so Katja Juršić Huzjan, Sanja Vu- čurević, Zdenka Maletin, Nina Stanimirov V eriš, Ivan Mirković, Sead Lorbek in Milan Bireš, sekretarka Upravnega odbora je Jasmina Veselinov, predsednica Upravnega odbora pa je Elza Ajduković. Društvo je potrdilo dopolnitev novih delegatov skupščine, kjer so izbrani Anđelka Ivošev, Žaklina Klemen, Irinka Frol Mitrović, Milan Stajić, Borut Pavlič in Luka Ma- letin. Po uradnem delu je sledilo druženje s pogosti- tvijo. Zahvaljujemo se vsem, ki so se odzvali seji in čestitamo novoizbranemu vodstvu društva. Besedilo: Elza Ajduković Foto: Đorđe Veselinov V torek 4. junija 2019 je bila v prostorih DS Kre- darica v Novem Sadu delavnica za najmlajše in pre- davanje na temo Vodno bogastvo Slovenije – izjemen naravni vir. Društvo Slovencev Kredarica je v sodelovanju z Vodno agencijo iz Slovenije, ki se ukvarja z ozavešča- njem in edukacijo in deluje tudi izven Slovenije, prip- ravilo pester program o pomenu vode in njeni zaščiti. Program sta podprla Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu in Društvo Slo- vencev Kredarica iz Novega Sada. Na delavnici za najmlajše so jim Majda Adlešić, organizatorka gostovanja ter Nina Stanimirov Veriš in Rut Zlobec, učiteljici slovenskega jezika, ki pou- čujeta v Srbiji, predstavile Slovenijo in njene vodne tokove, v zanimivi zgibanki pa so sami narisali reke v Sloveniji in iz papirja naredili ladjice. Na predavanju pa so lahko prisotni spoznali de- lček slovenskega vodnega bogastva. S pomočjo fo- tografi j so si ogledali najbolj znana slovenska jezera in vodotoke, se »sprehodili« skozi kraške jame ter po slovenski obali. Spoznali so tudi izkoriščanje moči vode, še zadnje plavajoče mline na vodotokih, ohra- njanje tradicije splavarjenja ter številne še ohranjene vodnjake. Predavanje je pripravila prof. dr. Tatjana Kikec iz Slovenije, ki je geografi nja po izobrazbi in duši. Doktorirala je s področja fi zične geografi je. Na svo- jem predavanju je pripovedovala o razumevanju de- lovanja narave ter zavedanju o izjemnem naravnem bogastvu, ki ga imamo in ga moramo zaščiti tudi za naslednje generacije. Besedilo: Elza Ajduković Foto: Đorđe Veselinov DELEGATSKA SKUPŠČINA VODNA AGENCIJA V DRUŠTVU SLOVENCEV KREDARICA 5 ORGANIZIRALI SMO V Društvu Slovencev Kredarica je 16. aprila 2019 predsednik društva Đorđe Veselinov sprejel glasbe- nika Petra Dirnbeka iz Slovenije. V nadaljevanju je slovenski kantavtor Peter Dirnbek učencem dopol- nilnega pouka slovenščine, ostalim članom Društva Slovencev Kredarica in drugim ljubiteljem dobre glasbe v Novem Sadu v Kulturni postaji Svilara pred velikonočnimi prazniki podaril svoje avtorske pesmi. Peter Dirnbek nam je v Novi Sad prinesel izjemno darilo glasbenega talenta in se dotaknil srca s pesmi- mi in prisrčnimi besedami. Svetlana Hvala Petru, ker nam je s prijetno glasbo in živimi besedili prinesel dih Slovenije, še posebej z glasbeno razglednico Brežic. Tople življejnske slike iz njegovih verzov smo doživeli v prijaznem okolju nekdanje Svi- lare. Osebno sem za ta krasen prostor izvedela zahva- ljujoč njemu. Srečno, Peter, v prihodnje - le nadaljuj po svoji poti in spet pridi! Jasmina Imeli smo čast, da smo gostili glasbenika Petra Dirnbeka in zadovoljstvo, da spoznamo njegovo glasbo in življenjem. Peter je rokerska, in kot pravi v pesmi - nomadska duša. S svojim nastopom in zgod- bami je nasmejal vse prisotne. Mojstrstvo na kitari in ustni harmoniki je vsem dobro delo kot nam dobro dene iskren razgovor s prijateljem ob kozarčku dobre pijače. Peter, najlepša hvala! Vesno si dobrodošel v No- vem Sadu! Ana Petrov koncert je bil odličen zaradi njegovega na- čina izvajanja, ki je iskren, besedila pri poslušalcih budijo čustva. Je avtentičen kantavtor. Interakcija med izvajalcem in občinstvom je možna le, če obstaja iskrena in osvobojena povezanost ob zvoku, besedi in čustvu. Upamo, da nas bo spet kmalu obiskal. Aleksandra Koncert je bio odličen, Peter je zelo prijeten in za- nimiv, dober človek, zelo nam je bil všeč. Prišli so vsi, ki so si zaslužili, da ga slišijo in spoznajo. Sonja in Miroslav Foto: Đorđe Veselinov PRAZNIČNO GLASBENO DARILO IZ SLOVENIJE 6 ORGANIZIRALI SMO V petek 31. maja 2019 je bil v Slavnostni dvorani Mestne hiše Novi Sad slavnostni koncert ob 15 letnici ustanovitve Moške pevske skupine Fantje DS Kreda- rica, ki jo vodi umetniški vodja mag. Borut Pavlič in predstavitev Monografi je Preteklost za prihodnost, ki jo je izdalo Društvo Slovencev Kredarica, podprla pa sta jo Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu ter Mestna uprava za kulturo Mesta Novi Sad. Na koncertu, ki ga je organiziralo Društvo Sloven- cev Kredarica, sta poleg Moške pevske skupine pela še Mešani pevski zbor DS Kredarica in novosadska ženska vokalna skupina Res Miranda pod vodstvom Dunje Huzjan. Na koncertu so se vrstile slovenske ljudske, umetne in zimzelene pesmi, prirejene za zborovsko petje. Fantje so s svojim nastopom nav- dušili publiko, prav tako tudi pevski skupini, ki sta popestrili koncert. V okviru prireditve je predstavlje- na tudi monografi ja, ki jo je izdalo društvo v sloven- skem in srbskem jeziku. Manifestacije sta se udeležila predstavnika Veleposlaništva Republike Slovenije v Beogradu, atašejka Kristina Nastovska in pomoč- nik župana Novega Sada Aleksandar Petrović, ki je v pozdravnem govoru poudaril velik pomen delova- nja Kredarice kot najstarejšega slovenskega društva v Srbiji v multietničnem in multikulturalnem Novem Sadu in čestital pevcem jubilej, predsednik Društva Slovencev Kredarica, Đorđe Veselinov pa je pomoč- niku župana in atašejki v imenu društva vročil Mo- nografi jo. Besedilo: Elza Ajduković Foto: Đorđe Veselinov SLAVNOSTNI KONCERT IN PREDSTAVITEV MONOGRAFIJE DS KREDARICA Vokalna skupina Res Miranda Atašejka Kristina Nastovska, Dunja Huzjan in Borut Pavli č 7 ORGANIZIRALI SMO Od 22. do 24. junija 2019 so učenci dopolnilnega pouka slovenskega jezika in pevci MePZ Društva Slo- vencev Kredarica iz Novega Sada gostovali pri MePZ Ivana Cankarja na Vrhniki v Sloveniji. V skupnem programu so 23. junija v cerkvi sv. Lenarta, na Le- tnem koncertu »Pri sv. Lenartu« z Recitalom o Can- karju ob spremljavi pevskih zborov zaznamovali Dan državnosti - praznik osamosvojitve Republike Slove- nije. V pozdravnem govoru je Daniel Cukjati- župan Vrhnike, poudaril pomen sodelovanja med sloven- skimi rojaki. Gostovanje v Sloveniji pod imenom Moja domovina, je bilo slavnostno, čustveno, pestro in poučno, saj so med ostalim obiskali tudi Narodno galerijo v Ljubljani, ki je lani praznovala 100 let od ustanovitve. Predsednik DS Kredarica Đorđe Veseli- nov je predstavnici galerije podaril bilten Kredarica, v katerem so objavljena besedila učencev dopolnilnega pouka slovenskega jezika o slikah največje slovenske impresionistke Ivane Kobilce. Pred proslavo na Vrh- niki do si ogledali spominsko hišo Ivana Cankarja, največjega slovenskega pisatelja, kjer so tudi pred- stavniku muzeja podarili bilten Kredarica, v katerem so objavljena besedila z lanskega literarnega natečaja Skodelica kave, ki so jih napisali učenci in člani slo- venskih društev v Srbiji. Na poti domov so se še us- tavili v spominski hiši Jožeta Toporišiča, slovenskega jezikoslovca. Projekt so podprli Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu, Občina Vrhnika in DS Kredarica. Zahvala vsem, ki so sodelovali pri uresničitvi pro- jekta Moja domovina, še zlasti pa Nadji Malovrh- av- torici programa proslave in vodji gostiteljev iz Vrhni- ke, Rut Zlobec - učiteljici DPS in avtorici recitala ter vsebinskih ogledov, Dunji Huzjan-dirigentki MePZ Kredarica ter Đorđetu Veselinovu - avtorju projekta in predsedniku DS Kredarica. Besedilo: Jasmina Veselinov Foto: Đorđe Veselinov MOJA DOMOVINA 2019 Nadja Malovrh in Đor đe Veselinov 8 PREDSTAVILI SMO SE V nedeljo 12. maja 2019 v Kulturnem centru in v prelepi dvorani Madžarskega kralja v Čongradu je bil ob 17.00 uri festival zborov Cvetoča pomlad. Nastopali so: DS Kredarica MePZ Novi Sad, Sr- bija, dirigentka Dunja Huzjan, klavirska spremljava Jožef Ritter; Scherzo MePZ Ketckemet, Madžarska, dirigentka Zavori Erika; Sjajna zvezda Omladinski zbor Budimpešta, dirigent Zhang Guo Zhi; Kantilena MePZ Omsk, Rusija, dirigentka Tatiana Kapustina; Fantje Vokal, Novi Sad, Srbija, umetniški vodja Borut Pavlič; Manjina Kineza na Madžarskem, zbor Sjajna zvezda Budimpešta, dirigent Zhang Guo Zhi in Čon- gradski zbor ljubitelja muzike, Madžarska, dirigentka Varga Zsuzsanna. Vsak udeleženec je nastopil s tremi pesmimi. Iz DS Kredarica je Moška pevska skupina Fantje pod vod- stvom umetniškega vodje mag. Boruta Pavliča nasto- pila z repertoarjem Željenjeje žito / rusinska narodna, Veseli hribček / slovenska narodna, Tiho noći /sta- rogradska in Vela luka / dalmatinska. Mešani pevski zbor pod vodstvom Dunje Huzjan pa je zapel Moje orglice, Mojmir Sepe, ar. Damjan Močnik; Škrjanček poje, prir. Jože Leskovar in Zottelmarsch, Herbert Po- sedu in Franz Gretzer. V polni dvorani so obiskovalci uživali v bogatem programu kakovostnih izvedb pevcev od otroške dobe do zrelega obdobja. Publika se je aktivno vklju- čila med izvajanjem Zottelmarscha našega pevskega zbora. Na koncu koncerta je vsak udeleženec dobil zah- valo in pokal. Druženje se je nadaljevalo ob večerji. Festival zborov Cvetoča pomlad sta organizirala Združenje ljubiteljev glasbe in Čongradski mestni glas- beniki, vstop je bil prost. Gostovanje pevskih skupin iz DS Kredarica je omogočilo DS Kredarica Novi Sad. Lep majski dan in Cvetoča pomlad v Čongradu nama bosta ostala v trajnem spominu. Besedilo: Marija Lovrić Na Novosadskem sejmu je bil od 5. od 11. marca 2019 Sejem knjig. Od 5. do 11. marca je bila v avli Master centra tudi umetnostna razstava Art – Expo. Istočasno je bil od 7. do 9. marca Sejem izobraževa- nja Kažipoti - Putokazi. Ob tej priložnosti so razen novosadskih srednjih šol in Univerze, nastopile tudi srednje šole in fakultete iz Srbije ter iz desetih drugih držav, prvič. Mednarodni sejem knjig se je odvijal v osrednji dvorani sejma v Master centru, že tradicionalno pa je sodelovalo tudi Društvo Slovencev Kredarica. Sodelovali smo na skupni stojnici Pokrajinskega sekretariata za izobraževanje, predpise, upravo in na- cionalne manjšine - nacionalne skupnosti in Pokra- jinskega sekretariata za kulturo, javno obveščanje ter odnose z verskimi skupnostmi Izvršnega sveta Avto- nomne pokrajine Vojvodine. Na tej stojnici so bili iz- delki založništva v jezikih nacionalnih manjšin v pro- gramu in številne predstavitve ali promocije inštitucij in posameznikov v založniški produkciji. Razstavili smo naše izdelke založništva v sloven- skem jeziku: Biltene Kredarica. Mednarodni sejem knjig v Novem Sadu je največja knjižna manifestacija v Avtonomni pokrajini Vojvo- dini, na kateri so nastopili tudi posebni gostje – knji- ževnica iz Francije Agnes Martin Lugand in književ- nik iz Italije Diego de Silva. Knjige so bile od 20 do celo 75 odstotkov cenejše kot v knjigarnah. Izbira je bila velika zlasti beletris- tika - leposlovje in otroška književnost. Prodano je veliko knjig. Vstop je bil prost. Razstavljalcev je bilo 150 iz 30 držav, obiskovalcev pa 35 000. Marija Lovrić CVETOČA POMLAD V ČONGRADU - FESTIV AL ZBOROV MEDNARODNI SEJEM KNJIG V NOVEM SADU vir: vojvodina.gov.rs – LITERARNI NATEČAJ – V ALENTIN VODNIK Uganka: Brez ust govorim, nezastopnim mo- lčim… Valentin Vodnik se je rodil v Zgornji Šiški v Lju- bljani 3. februarja 1758, kot prvorojeni sin kmeta Jo- žefa in Jere, rojene Pance. Umrl je 8. januarja 1819 za možgansko kapjo v svojem stanovanju v Ljubljani. Valentin Vodnik je bil med pomembnimi začetni- ki slovenske posvetne poezije, pa tudi pomemben naroden preroditelj in dramilec. Avtor prve izvir- ne samostojne slovenske pesniške zbirke Pesme za pokušino (1806), ustvarjalec Velike pratike (1795– 1797) in Male pratike (1798–1806) ter urednik prvega slovenskega časopisa Lublanske no- vice (1797–1800), ki so bile kljub skromni nakladi prelomen dosežek. Vodnik kot jezikoslovec spada med najpomembnejše slovenske osebnosti 19. stoletja, saj je sestavil prvo slovnico v slovenščini. V letu 1809 ga je franco- ska oblast ob ustanovitvi Ilirskih pro- vinc zaradi znanja francoščine in italijanščine kot učitelja povabila v šolsko upravo in k ureditvi novega šol- skega sistema. V uradnem spisu francoski vladi je Vo- dnik prepričal Francoze, da v šolski pouk na Kranjskem, namesto hrvaške dalmatinščine kot v preostalih delih Ilirskih provinc, uvedejo slovenščino. Po njegovi zamisli je slovenščina postala učni jezik v enotni osnovni šoli in gimnaziji, v zadnjem letniku tudi učni predmet. V tem obdobju je napisal še prvi slovenski učbenik za poučevanje tujega jezika, in sicer francoščine, ter (ne- dokončan) prvi slovenski učbenik za italijanščino. V kritičnem času narodnega in literarnega preporoda, ki je po pretežno cerkveni prinesel tudi posvetno lite- raturo, je od šolnika Blaža Kumerdeja prevzel skrb za slovar slovenskega knjižnega jezika; zbrala sta 30.000 gesel, toda Vodnik ga zaradi veliko drugega dela ni pripravil do tiska. Kasneje so zbrano gradivo upora- bili sestavljalci slovarjev. Napisal je prvo v slovenščini napisano slovnico slovenskega jezika Pismenost ali Gramatika za perve šole (1811), pa tudi prvi narodno prebudni spis v slovenščini Povedanje od slovenskega jezika, kjer se je posvetil zgodovini, značaju in slo- vstvu Slovanov. V tem pogledu sta pomembni njegovi »ilirski« odi, v katerih je nakazana zamisel o samo- stojnem slovenskem kulturnem razvoju, značilna za prerodni krog barona Žige Zoisa, ki ga je spoznal, ko je kot duhovnik med ostalimi mesti služboval tudi na Koprivniku nad Bohinjem. Baron, okrog katerega so se zbirali napredni slovenski razsvetljenci, ga je pri- tegnil k svojim literarnim in preroditeljskim načrtom ter bil njegov dolgoletni mecen. Izdal je tudi knjigo Kuharske bukve, ki je pomembna po sooblikovanju razvoja kulinarike in gastronomije Slovenije in be- sedoslovju, saj so na današnjem slovenskem ozemlju ob koncu 18. stoletja poznali skoraj vse temeljne kuli- narične in gastronomske izraze tudi v slovenskem jeziku. Izjemnega pomena je Vodnikov uvod v Kuharske bukve z navodili za pravilno in predvsem zdravo kuhanje. Napisal je tudi babiški priročnik v domačem jeziku. Zaradi navdušenja nad Napoleonom, ga je po njegovem padcu, avstrijska oblast predčasno upokojila in izključila iz javne- ga življenja. Staroslovenski veljaki so leta 1858 na njegovi šišenski domačiji postavili marmor- no ploščo in vanjo vklesali, da se je tod rodil pervi slovenski pesnik. Leta 1889 so v Ljublja- ni na današnjem Vodnikovem trgu postavili velik Vodnikov spomenik, ki stoji še danes – to je bila takrat najresnejša simbol- na intervencija slovenskega naro- dnega gibanja v javni prostor bodoče nacionalne metropole. Nagrobni spomenik, ki je danes na Navju, so mu z latinskim napisom postavili 8. oktobra 1827, leta 1839 pa ga nadomestili s sloven- skim napisom. Na njem lahko preberemo zadnjo ki- tico iz njegove pesmi Moj spomenik. Slovenija praznuje 2019 Vodnikovo leto, saj je 8. januarja pred 200 leti v Ljubljani umrl jezikoslovec, pesnik, prevajalec, učitelj, časnikar in duhovnik Va- lentin Vodnik. Naslov natečaja, ki ga je izbrala učiteljica DPS Rut Zlobec, je verz Slovenc, tvoja zemlja je zdrava, iz ene najlepših (domovinskih) pesmi Dramilo, v kateri je veliki literat 19. stoletja izrazil, da v slovenskem na- rodu vidi velik potencial, ki ga je mogoče razviti le z delom, marljivostjo in zagnanostjo. »SLOVENC, TVOJA ZEMLJA JE ZDRAV A…« ZA NAJBOLJŠO PESEM - ZGODBO - ESEJ (knjiga) 9 10 – LITERARNI NATEČAJ – DRAMILO Slovenc, tvoja zemlja je zdrava in pridnim nje lega najprava. Pólje, vinograd, gora, morjé, ruda, kupčija tebe redé. Za uk si prebrisane glave pa čedne in trdne postave. Išče te sreča, um ti je dan, našel jo boš, ak’ nisi zaspan. Glej, stvarnica vse ti ponudi, iz rok ji prejemat ne mudi! Lenega čaka strgan rokav, pal’ca beraška, prazen bokal. REZULTATI LITERARNEGA NATEČAJA Literarni natečaj je bil objavljen 29.03.2019, rok za oddajo pa je bil 31.05.2019. V tem roku je prispelo 16 zapisov od posamezni- kov iz slovenskih društev v Srbiji, 2 zapisa izven oce- njevalne kategorije pa sta prispela iz Slovenije. Pogoji razpisa so bili: 1. Sodelujejo lahko člani slovenskih društev in učenci DPS v Srbiji. 2. Zapis mora biti v slovenskem jeziku. 3. Zapis naj bo na najmanj eni ali največ na dveh tip- kanih straneh (od 1200 do 2400 znakov s presledki). 4. Pisava: Times New Roman 12 5. Naslov zapisa določi avtor sam. 6. Zapis doslej ne sme biti javno objavljen. Udele- žencem natečaja se ne plačajo avtorske pravice a zapi- si se ne vračajo. 7. Zapis mora biti označen s šifro, ki jo avtor določi sam. Tričlanska strokovna komisija v sestavi: 1. predsednik komisije: Roman Vehovec - publicist 2. članica komisije: Nina Stanimirov Veriš - profeso- rica razrednega pouka 3. član komisije: Bojan Samson – književnik, je oce- nila zapise in sicer: 1. mesto: »Štirje letni časi družine M«, dr. Svetlana Momčilović, DS Kredarica Novi Sad 2. mesto: »Slovenec, tvoja domovina je zdrava«, Vu- kica Jovičić, DS Emona Ruma 3. mesto si delita: »Moč spomina«, Cvetka Vučkovič DS Kula Vršac in »Objemi morje«, Marija Lovrić, DS Kredarica Novi Sad Drugi po vrsti literarni natečaj je uspešno zaključen. Pomen natečaja je v negovanju slovenskega jezi- ka in kulture v pisni obliki, ki hkrati predstavlja po- memben prispevek h kulturni dediščini v slovenskih društvih v Srbiji. Čestitke avtorjem, ki so proglašeni za najboljše in vsem ostalim avtorjem, ki so s svojimi literarnimi prispevki sodelovali na natečaju! Zahvala učiteljem DPS in komisiji za strokovno pomoč! V prilogi Biltena so zapisi nagrajenih avtorjev in ostalih, ki so sodelovali na literarnem natečaju. Slav- nostna predstavitev nagrajenih zapisov in podelitev priznanj nagrajenim avtorjem bo na manifestaciji VII. Dnevi slovenske kulture novembra 2019. ŠTIRJE LETNI ČASI DRUŽINE M POLETJE NA BLOKAH Fotografi ja z zlomljenimi robovi iz leta 1938. Črne zlovešče ptice so zdavnaj začele usoden let nad Evro- po, ampak njihove sence se še ne dotikajo raztegnje- ne sončne pokrajine na njej, širokih bloških trat in travnikov. Majhna vasica in smrekov gozd kukata z obzorja. Sredi slike trije mladostniki naslonjeni na jadralno letalo Zoegling. Okrog njih širjava bloške planote, oni pa bleščečih zob na potemneli koži, na- smejani, z vetrom v laseh. Srečni mladi športniki - le- talci. Eden izmed njih dijak iz Rume, Ljubo; noro za- PRVONAGRAJENI ZAPISI – LITERARNI NATEČAJ – ljubljen v letalo, še bolj, prvič v življenju, v postavno rjavolasko Majdo z Blok. Dokler sonce sije od jutra do večera letijo z odličnim nemškim letalom, krotijo zračne tokove, uživajo v ptičji višini. Ko sonce zaide in srebrna luna zajadra čez modro nebo, ga tam na kri- žišču čaka ona. Tople dlani se dotikajo, goreči poljubi nesejo kvišku. Kristalni bloški zrak, sonce in vetrovi polnijo mlado srce z nepopisno močjo. Ta narašča kot velikanski balón, natlačen z dvema ljubeznima - do jadralnice in do dekleta. Prva je silovita, tipično špor- tna, druga pa sladka, slajša od potice Majdine mame. Tako je rumski dijak pustil pol srca na Blokah, saj so jadralno letalo imeli tudi v Rumi. Lepega dekletca ni nikoli več srečal, včasih mu je prihajalo v sanje. Vojna je neusmiljeno zbrisala srečne sledi mladosti. JESEN V TIVOLIJU Stara porumenela fotografi ja, posneta leta 1940 v Ljubljani. Park Tivoli, lesena klop pod košato kosta- njevo krošnjo, na njo se je usedel milook mladenič, odet v gasilsko uniformo. Obrnjen poševno z nasme- hom iz roke hrani veverico, ki se mu je neustrašno usedla blizu kolena. Gost je iz daljav prišel na obisk k prijateljskim slovenskim gasilcem. Poln je vtisov do- mačega gostoljublja in navdušen široko odprtih oči in duše nad Slovenijo, tudi nad to milo divjo živalco, ki brez strahu jemlje in je orešček. Prava parkovna idila. Gotovo nič ne napoveduje prihajajočo zadnjo jesen miru in mrzle čase grozne vojne. Samo suho listje na tleh parka Tivoli. Idila, ta mehurček iz mila, se bo kmalu razpočil... Ničesar več ne bo razen rumene fo- tografi je. ZIMA NA POHORJU Fotografi ja pravljične pokrajine iz leta 1967. Dijaki na pohorskem smučišču. Pot čez štajersko deželo se zvija kot siva kača med zasneženim morjem tisočerih haloških gričev in autobus nas pelje proti Mariboru. Ob poti nas pozdravljajo čete iglavcev, ki stojijo vo- jaško mirno. Kozolci sredi polj, zasanjane vasice in bele cerkvice na vrhovih hribov. V Mariboru živi oče- tov prijatelj, Golootočan, ki nas enkrat na leto obišče v Novem Sadu in mu po želji vedno zaigram polkico na harmoniko. Naenkrat se iz snežnega morja dvigne velikanska planina Pohorje, pod njo pa lepo in veliko mesto. Žična nihalka nas nese navzgor preko terenov znamenite smučaške prireditve Zlata lisca. Potem še gremo do hotela peš z nahrbtniki in smučmi. Polede- nel srebrn sneg, visoke smreke in modro sijajno nebo proti severu. Očarljivo! Cel dan se smučamo, pada- mo, norčujemo. Ko se stemni in pade noč, gremo v sosednji dom na glasbo in ples kar v pancerjih. Lep, postaven Štajerc me vabi na pancertanc. On mi je zelo všeč, srce veselo bije, smejimo se. Čudovito je biti mlad, dobrohoten in dobrodušen. No, kmalu potem med vratih stoji sam hudič! Naš profesor telovadbe ustavlja ples, nas ovčice strogo preganja v sobo pod ključ. Žalost za plesom nam je blažil sošolec s podok- nico: Nocoj niso sijale zvezdice na nebu. Zaspale smo užaljene in jezne, a zjutraj nas je prebudila belina ve- likega snega. Trdosrčno so zasipale snežinke stopinje moje mlade in sladke dijaške ljubezeni in spomin na lepega Štajerca. POMLAD V DUŠI Sončno popldne leta 2004. Alo, Beograd? Slav- ka, a si to ti? Ljubica, tukaj pri telefonu je Seja, se še spomniš tvoje Seje iz Srema? Več kot pol stoletija se nisva srečali. Stara, v črnino oblečena ženska z drh- tečimi in zgrbančenimi prsti boža slušalko. Glas se ji zatakne, zamolkne in po obrazu, polnem drobcenih gobic, polzi vroča solza. Letijo sence spominov v nje- nih mislih in vse se v hipu zasuče kot fi lm. Večinoma je črno bel z nekaj utrinki, obarvanih s srečo. Onedve na Bledu. Slavka, trpežna pokončna Slovenka vesela plava v mrzli jezerski vodi in se smeji pomehkuže- ni strahopetni prijateljici, ki se še na obali premišlja. Daleč visoko nad jezerom štrlijo v modro nebo alpski vrhovi. Romanje na Triglav, ta slovenski Olimp, sve- tišče, po kamniti stezici nad prepadom. Poleg steze rušje, Kluzijev svišč, alpske rožice. Pri sestopu v doli- no se jima je pred noge skotalila zvijajoča se črna kača z rožičkom na čelu. Bogu hvala je modras prestrašen pobegnil. Sprehod po Vintgarju, divji šumeči vodi čez skalno sotesko prek mostičkov je bil pravljično doži- vetje. Roji hišk v dolini, krdela kravic, katerih zvonci donijo s pašnikov. Slovenska tla so blagoslovljena s pridnimi delovnimi ljudmi. Vso to lepoto skozi zgo- dovino so ohranjali slovenski žulji, potenje in kri. Dve dobri prijateljici sta izbrali vsaka svojo življenjsko pot v povojni obnovi. Družinske nesreče, izgube, politič- ni pregoni, neusmiljenost ljudi, če si bolj uspešen kot oni, potem delovna doba in na pragu starosti pokoj- nina. Ljubeče otroke sta rodili, naučili jih vljudnosti. Včasih je človek živ junak romana o lastnem obstoju. Slavka, ali zares prideš v Novi Sad? Z vnukinjo in s sinom? Kako se vaju veselim! Spomini so že prip- ravljeni, moja vnukinja diplomira s temo o Triglavu. Veš, ljubica, prijateljstvo je podedovana značilnost v naših družinah. Nasvidenje! Stara ženska se počasi obrne, zagleda čez okno in toplo nasmehne pomladi življenja. Dr. Svetlana Momčilović, DS Kredarica Novi Sad 11 – LITERARNI NATEČAJ – SLOVENEC, TVOJA DOMOVINA JE ZDRAV A Nekako spomladi, se zmeraj vame vselijo otož- nost, nemir, hrepenenje. Zmeraj spomladi, od ranega jutra postajam nostalgičen, jokav in odsoten. Najprej se borim z depresijo. To je moje stanje bolečine in ne- mira vsakega aprila. Med lepim zelenim aprilom vse boli, me kar duša boli in mi nekaj ne da miru. Moj pogled tava nekam skozi okno in se izgublja v lepoti ozelenelih in cvetočih dreves ter se kar izlije v zelenilu mlade trave. Iz tega položaja se, tako zazrt, ne premaknem. Odsoten sem iz tega sveta, saj se v mislih vračam v svojo domovino. Slike, ki jih ustvar- jam, me vračajo v otroštvo… V moji hiši še zme- raj živi mama. Osamljena, stara, sedi na ganku, je zagrnjena z debelim šalom, pogled pa je enako brez izraza, misli so enake, čas pa zanjo stoji, oči so ves čas usahnile, čeprav se po- gosto polnijo s solzami, tako kot tudi moje, ko pomislim nanjo. Obrnem oči stran, da ne bi mislil nanjo, saj v takih trenutkih zara- di bolečine, ki me razžira zaradi njene osamljenosti, ne morem skriti jecljajev, ki so težki tako kot je težka tudi bolečina v njenih očeh zaradi moje nekdanje odločitve, da bom šel od doma. Z 19 leti je ni bilo osebe, ki bi me lahko ustavila. Moral sem preko morja na boljše. Zapustil sem dru- žino in svojo Marijo. Obljubil sem ji, da jo bom še bolj ljubil in sem začel svojo pustolovščino. Mahala mi je dolgo, dokler nisem izginil iz njenih oči. Zapus- til sem lase, ki so dišali po svežem senu, zapustil sem ustnice, ki so imele okus po divjih jagodah, mladi te- lesi združeni po cvetnih travnatih preprogah, polnih opojnega cvetja, zapustil sem tudi najlepši zvok čebel, ki so pridno letale po raznobarvnem cvetnem polju, od regrata do bezga, od vijolice in do cvetoče hruške. Neštetokrat, kadar sem se spominjal teh slik, se mi je odtrgal vzdih. Danes bi ti, Marija, poslal zvezdo z neba v tvoja topla nedra, da ti prinese moje hrepene- nje, moje kesanje, moje molitve, da se mi naj povrne vse nemogoče, da ponovno prebudim občutke ob do- tikih in začutim vse lepote ljubezni in narave na moji rodni grudi. Samo tam sem se lahko napil slasti s tvojih ustnic in rose s slehernega lista v gozdu. Vse je bilo zdravil- no. Prebujalo je naju sonce, pesem čričkov, svež zrak. Skrita od ostalih na jasi sva vdihavala ljubezen. Opi- jala naju je svežina nedotaknjene narave. Povezova- la naju je najbolj zdrava strast, ki jo je sam ljubi bog sploh ustvaril na enem koncu sveta: v moji domovini. V valovih se valijo spomini na vse davno pretekle pomladi. Se ustavim za hip, se ozrem na zajtrk iz div- jih robid, domačega kruha, sveže pomolzenega mle- ka. Čutim vonjave teh dobrot. Bolečina, jo čutim. Ne morejo ti zeleni bankovci nadomestiti vsega, kar je bilo. Ne morejo. Podpisal se bom s to svojo sol- zo, ki mi je kanila iz očesa na papir in s tem cmokom v grlu, ki me bo kar zadušil. Spet občutek samote. Spet me peče vest, zato ker mama sama sedi na ganku in se nima s kom pogo- varjati. Spet bolečina, ki dušo trga, saj sem sam, brez moje Marije. Vsako jutro je mrzlo, vsaka postelja, v katero grem spat, mi je velika, tesnoba pa me sti- ska, me duši. Se obrnem stran od okna, saj so me spomini popolnoma skrhali. Imam vse zaradi česar sem prišel, ampak, kako naj sebi priznam, da je vse to nič v primerjavi s tistim, kar sem zapustil! Imam nov avto, ni- mam nasmeha, imam luksuzno stanovanje, pa nimam svojega le- senega ganka, tam gor pa mi če- zenj vse diši po zelenih gozdovih, veter prinaša te vonjave in obenem boža lica moje ostarele matere… Nisem spokojen. Nimam svoje Marije, svoje lepote in ljubezni. Sedaj živi z Matjažem. Nekoč smo vsi trije bosi tekali preko polja in se smejali, lovili metulje, nabirali češnje, pobirali žito s starši. Težkega dela nismo niti čutili, saj so naši dnevi minevali v smehu. Kako sem mogel biti tako neumen in misliti, da to, kar imam, ni dovolj? Gledam vse, kar imam, materialno je, drago je, moderno, luksuzno, ampak jaz tukaj nisem slišal otroškega smeha, nisem videl gozda, samo beton, avto, visoke stavbe. Ljudje hodijo mimo, se ne poz- najo. Bog je vse naravne lepote postavil prav tu, med gorami moje domovine, moje vasice. Kako težki so moji kovčki, ki jih želim nesti s seboj in se vrniti tja, kjer lahko diham, kjer se nasmehnem in čutim, da sem ljubljen. Kaj me še tu zadržuje? Ne vem. Kot bi bil robot se pripravljam, se usedem v avto in hitim v pisarno. Izčrpanega se čutim to pomlad. Brez volje, neneh- no premišljujem o nečem, kar se je že zdavnaj zgo- dilo, ampak moram opraviti delo, ki pa se kopiči. Si oblečem drago obleko, si obujem drage čevlje, peljem drag avto in sam sebi neslišno šepetam: »Glavo gor, delo imaš, zgani se. Sam si vse pridobil s svojim de- lom. Uživaj malo v luksuzu, sebe in svoje življenje si tu vgradil.« 12 – LITERARNI NATEČAJ – Na silo se premaknem in speljem. Začel se je moj novi delovni dan. Vse bi bilo enako kot tudi nekaj desetletij nazaj, samo če me ne bi tako stiskalo v prsih. Tesnobnost. Vsaka brazgotina na srcu zaradi hrepenenja po moji vasi, se je odprla. Boli in krvavi, stiska, vonj pomladi pa me spet vrača v otroštvo in mladost. »Zdržati mo- raš, srce, še malo, kmalu bo dopust, tedaj pa narav- nost v mojo domačo hišo, v mojo vas, kjer so mirni ljudje, spokojni in srečni. Pa zrak, pa vonjave gozdov, pa bogastvo narave, čisto zdravje. Od tega božjega dara živijo ljudje v mojem kraju. Zdrži, srce, še malo, kmalu se vrnem domov.« Bolečina je močna, stiska. Krik. Bolečina. Omoti- ca. Moj pogled se razprostira proti nebu. Pričakujem pomoč in glej, čudež. Nad mojo glavo se je razširila ogromna krošnja starega oreha. Skoznjo se prebija- jo močni žarki jutranjega sonca. Kot bi bil še vedno deček, ležem izpod drevesa. Čutim prav to, vonjave mojega kraja. V svoji bolečini pa se nasmehnem, nad mojo glavo pa svetloba. Močna. Nasmehnil sem se, doma sem. Bolečine ni! Vukica Jovičić, DS Emona Ruma MOČ SPOMINA Pozimi, ko ni bilo veliko dela, smo sedeli ob peči. Ampak ne ob takšni peči, kot smo jo imeli v Sloveniji. Sedeli smo ob visoki železni peč, ki je ostala od Nem- cev. Dobili smo jo skupaj s hišo in pohištvom, saj so tudi oni morali na hitro zapustiti svoja ognjišča tako kot mi v naši vasi v Beli krajini. Iz rojstne vasi smo morali zbežati, ker so nam vse požgali, komaj smo se uspeli skriti v hosto nad vasjo in od tam smo gledali, kako gori cela vas. O tem je mama večkrat obujala spomine, tega nikoli ni mogla pozabiti ne preboleti. Nad našo vasjo je bil studenec in cela vas je hodila tja po vodo. Mama je tekla v hrib z mano v naročju, ob njej so tekli moje sestre in brat. S sabo je vlekla ko- zico in prašička. Ni bilo prvič, da so bežali pred sov- ražnikom. Ko je napad minil, smo se stisnili v neki zidanici, ki je niso požgali. Tam smo ostali, dokler nas niso našli naši ljudje in nam priskrbeli drugo bivali- šče. Ko smo se zbrali vsi vaščani, so nam rekli, da lah- ko dobimo hiše v Banatu. Tako smo prišli sem, v Ba- nat, lačni in željni vsega, najbolj kruha. In obljubili so nam, da ga bo v Banatu dovolj za vse. In spomnim se maminih besed, ki jih je vedno ponavljala: ¨Otroci, pošteno morate delati, če nočete biti lačni.¨ Bila sem stara dobro leto, ko smo prišli v Guduri- co. Vseeno je moja prva domovina zame nepozabna. Pravzaprav čutim, da je v resnici nikoli nisem zapusti- la. Še danes se sprašujem, kako je mogoče, da so moji starši zapustili deželo, ki je čisto drugačna od Banata. In razmišljala sem o tem, zakaj se mnoge družine vra- čajo v Slovenijo. Sedaj vem, da se niso mogli navaditi na življenje, ki je bilo tudi tu zelo težko, pa še daleč od doma. A mi se nismo imeli kam vrniti, zato smo ostali v Gudurici. Dvakrat sem bila v Pišecah, v vasici, kjer se človek počuti, kakor da že od nekdaj tam živi. Ljudje so pri- jazni in domači, in veš, da tja pripadaš. Pleteršnikova zidanica je odprta za vse Slovence, ki živimo po svetu. In vsak od nas si tam lahko ustvari svoj slovenski dom. Dom pod staro češnjo, na obronku gozda, nad vasi- co... Zjutraj te zbudi zvon, ki se sliši od farne cerkve sv. Mihaela. Potem zaslišiš veselo žvrgolenje ptic. In veš – tako poje domovina. Upam, da bom spet kmalu lahko šla v Slovenijo. V mislih sem vedno tam doma. Cvetka Vučković, DS Kula Vršac OBJEMI MORJE Motto: Valentin Vodnik v znani pesmi, razsvetljenski hvalnici »Zadovoljni Kranjec« govori: »Slovenc, tvoja zemlja je zdrava… planine, polje, morje….« Objemi morje in se razlij po njegovi obali, po obali njegovih otokov. S solzami namoči alge in morske trave, morje ti bo rane spralo. Galeb te tiho pozdravlja. Kot svila šelesti njegova perut, ki ti bo podarila sen davno pozabljen na neki obali morja. S srcem prižgi svetilnike v mrkli nočeh da utrujeni ne zablodijo. Z nasmehom zbudi školjke v jutrih bisernih Močno objemi morje… Marija Lovrić, DS Kredarica Novi Sad 13 – LITERARNI NATEČAJ – VODNIKOV A KNJIGA O BABIŠTVU IN MOJA MAMA Deset let sem član Društva Slovencev “Kula” iz Vršca in prav toliko let obiskujem pouk slovenščine. Pri pouku se učimo veliko tega: o slovenski zgodo- vini, o znamenitih Slovencih, beremo... V aprilu 2019 je bil pouk posvečen 200-letnici smrti slovenskega razsvetljenca Valentina Vodnika. Spoznali smo življenje in delo Valentina Vodnika. Navdušena sem bila, kaj je Valentin Vodnik ustvaril v svojem življenju, kaj vse je delal: bil je pisatelj, pesnik, novinar, jezikoslovec, prevajalec, učitelj, duhovnik. V slovenščino je prevedel “Babištvo ali porodničar- ski vuk za babice” Janeza Matoška, prevedel je še dva zdravstvena priročnika. Dragan, moj sošolec pri slovenščini, ki je po pok- licu ginekolog, nam je pojasnil, da ni nič čudnega, da je knjigo o babištvu prevedel duhovnik, saj so nekoč v bolnišnici pri rojstvu otroka ženskam pomagale nune. Moja mama je Slovenka, oče Srb. Rodila sem se v bolnišnici v Vršcu. Pri porodu je mami pomagala nuna. Vprašala je mamo: “Od kod ste?” Moja mama je odgovorila: “Iz Vršca:” “Vem, vem, da ste iz Vršca, a zdi se mi, da ste Slo- venka, govorite tudi slovenske besede, in jaz sem Slo- venka. ” Moja mama je rekla: “Jaz sem Slovenka iz Ljuto- mera, poročena sem in zdaj živim v Vršcu. ” Nuna je moji mami pri porodu zelo pomagala. Mama je pogosto pripovedovala o srečanju v bolni- šnici z nuno iz Slovenije. Moje mame ni več. Pri pouku sem bila zelo ža- lostna, ampak tudi vesela, ker je bila ura, ki je bila namenjen Valentinu Vodniku, hkrati posvečena tudi moji mami. Jadranka Bugarinov, DS Kula Vršac SLOVENEC, TVOJA DEŽELA JE LEPA Slovenec, tvoja dežela je lepa. Slovenec, tvoja dežela je dragocena, ker čuvaš vse njene zaklade - gozdove, jezera, reke in morje pa vabiš ljudi nazaj v svoj planinski raj. Slovenec, beremo tvoja dela, slavimo Cankarja in Prešerna za vse čase. Slovenec, tvoji ljudje so delavni, ljubeznivi, desno roko radi ponudijo v pozdrav, pomoč. Slovenec, tvoji sladici sta potratna slastna potica in prekmurska gibanica, tvoja sta dobro primorsko vino in veselica. Slovenec, tvoja dežela je brez meja. V njej sem presrečna, vedno se rada vračam v tvoj hišo, ki je tudi moj dom. Slovenec, v tujini nosim gen in ponos tvoj. Vesna Strniša Stanišić, DS Emona Ruma 14 OSTALI ZAPISI – LITERARNI NATEČAJ – ČE BI VSAJ... Izviri lepote tvoje nikoli ne bodo presahnili; nagrajuješ nas obilno in upanje v prihodnost lepšo in bogatejšo nam daješ. Čutimo, da smo eno in da si naša mati, brez razlike, vsem nam.. Da smo eno telo, ena duša, da v enakem ritmu dihamo in da rane tvoje tudi nas bolijo. Pesem se sliši v vsaki bilki, v vsakem cvetu, na polju, v gori; z vsakim vdihom naša zemlja živi, veseli se bogastva, ljubezni in sreče. Naše duše se hranijo pri izviru dobrote tvoje in prisegamo ti zvestobo brezmejno. Kako naj se ti zahvalimo, kako naj se ti oddolžimo? Jemljemo, pogosto mere nimamo... Oprosti nam. Spreminjamo, rušimo, ranimo. Sebični smo. Nimamo milosti. Hrepenimo po oddaljenih krajih, hitimo k nejasnim ciljem; težimo k zvezdam, na drugih planetih živeti želimo, ljubezen neskončno iščemo, a ruševine za sabo puščamo. Znanja smo polni, a ničesar ne razumemo. Pozabljamo, kdo smo in zakaj smo tu. Včasih se ustavimo in se vprašamo: ali te resnično ljubimo? Sonja Golubović, DS Kredarica Novi Sad KLOPOTEC – GLASBA SLOVENSKIH VINOGRADOV V bližini Brežic, samo nekaj kilometrov proti Koz- janskemu parku, se nahaja vas Pišece. Na valovitih hribčkih, pokritih z gozdovi, so posejane domačije staroselcev, obkrožene z bogastvom, ki so ga ustvarili že njihovi dedje. Celoten okraj je izven glavnih poti in kamor koli vam seže pogled, nosi v sebi poseben mir in prelepo naravo. V teh krajih že več generacij vzga- jajo sadje in skoraj vsaka hiša ima svoj vrt ter objekte, ki so potrebni za gospodarno domačijo. Tu so že stari Rimljani vzgajali trto. Sedaj je v ospredju modra frankinja, izvrstna vrsta, ki da dobro vino in je okusna za zobanje. Prav v teh krajih, pred približno 150. leti, so vi- nogradniki izdelali prvi klopotec. Njegov spomenik v bakrorezu predstavlja Bizeljsko, ki je blizu Pišec. V tistih časih so kmetje imeli obsežne vinograde. Da jim ptice ne bi uničevale nasada in pozobale pridel- ka, so izdelali leseno napravo, ki se ob pihanju vetra premika in pri tem glasno odzvanjala. Na ta način so odganjali ptice. To napravo so poimenovali klopotec, ki je postal ponos vsake trdne domačije. Z jutrom se ob prvih sončnih žarkih oglasi ropot klopotca, ki naznanja nov dan. Njegova melodija se meša s plahutanjem kril ptic, svežim jutranjim zra- kom, vonjem novega, obetajočega ... Zidanica Maksa Pleteršnika je dvignjena nad vas- jo, na robu gozda, na pogled osamljena, bela in spo- kojna. Mir in svežina. Le v ozadju zvok klopotca. To ni vetrnica, ni mlin, ne raglja ali strašilo. Klopotec je klopotec. Je del vinograda kot vinogradnik in del vi- nograda kot sod v kleti. Narejen je iz lesa ali bolje iz več vrst lesa. Izdelajo ga roke vinogradnika, ki tudi sadi in obdeluje trto, in čigar grozdje čuva. A čuva ga od ptic, od zlih duhov, kač. Čuva ga od zlonamerne- žev, škodljivcev. In tako že več generacij. Zahvaljujoč Društvu Slovencev Sava iz Beograda in Društvu za varovanje maternega jezika, naravne in kulturne dediščine Maks Pleteršnik Pišece ter gosto- ljubju domačinov, predvsem gospodu Martinu in Mileni Dušič, smo z družino preživeli nekaj prelepih trenutkov prav v tem čudovitem okolju. Društvo Maks Pleteršnik že leta omogoča namesti- tev v zidanici, ki je ravno prav velika in opremljena za nastanitev ene družine. Iz zidanice se vidi daleč okoli in sliši jutranji zven klopotca. V tej zidanici, ki je le nekaj sto metrov oddaljena od domačije, je pisal znani slo- venski jezikoslovec in slovaropisec, Maks Pleteršnik. V njej je nastal Slovensko-nemški slovar, kateremu je 15 – LITERARNI NATEČAJ – posvetil velik del delovnega življenjskega obdobja in za katerega je prejel več priznanj, med drugim je bil leta 1922 odlikovan z redom sv. Save 3. stopnje. V zidanici je našel, kot je sam rekel, svoj mir, zdravje in dom. Želel sem približati del lepega občutja in energije, ki sem ju doživljal ob zvokih klopotca, otrokom v mestu. Zato sem v Beogradu v skupnosti predlagal, da bi izvedel modelarsko delavnico. Želel sem, da bi mladi, ki živijo daleč od Slovenije, spoznali in izdelali svoj klopotec. Otroci so se z veliko nežnostjo in po- zornostjo dotikali lesenih delov. Zbrano so poslušali zgodbo o klopotcu, zgodbo iz preteklost... Lepo jih je bilo gledati, ko so s svojimi prsti poganjali vrtljivi del in poslušali njegov zven in ropot. In tako je duh starega časa, ideja nekega nepoz- nanega brkatega vinogradnika, začel odganjati neke nove ptice in paziti novo grozdje za nove trgatve. Ča- robna glasba vinograda, čarobna pesem klopotca. Miroslav Medurić, DS Sava Beograd SLOVENEC, TVOJA ZEMLJA JE ZDRAV A „Nekje na vrveh, v bližini zadnjih gnezd in prvih zvezd, nekdo s pobožno roko sega po nedotaknjenih stvareh: in kar se mu nameri pod dlan, spremeni se v žlahten kamen, v čudežen plamen, bajen cvet, lek vseh ran. Pod dotikom njegovih rok Triglav se spomni, da je bog, in divjemu kozlu pozlati se rog. Tam so na meji življenja in smrti čez brezna razprostrti prebeli, tihi prti: kako je čist, tih, bel pokop! Kako kristalen, neoskrunjen tam je grob! V slovesnih krogih, široko razproženih, zbrani leto in dan nekaj mrmrajo velikani o večnosti in minljivosti, ali kaj, in da življenje in smrt enak imata sijaj. Po tisti ozki črti nam drugim sije sled in kaže pot predaleč stran od tod iz naših zmot in zmed v bližino zadnjih gnezd in prvih zvezd, tja, Joža, kjer tvoja raskava dlan mehko in nežno našo zemljo boža.“ Kar nisem se mogla izogniti navedbe cele pesmi Otona Župančiča, tako lepa se mi zdi. Podaril jo je znanemu slovenskemu plezalcu, delavcu v jeseniški železarni, Gorenjcu Joži Čopu za njegov petdeseti rojstni dan. Prebrala sem jo na zadnji strani biograf- skega romana Toneta Svetine „Stena“ in je to prva pesem, ki sem se je naučila na pamet. Poetična, než- na, polna ljubezni do narave, zlasti do slovenskih gor, tihote gorskih jezer, do velikanov čigar zaspale obra- ze opaziš na pobočjih sten, ljubezni do človeka, ki je svoje življenje posvetil plezanju. Slovenija se lahko ponaša z velikim številom vrhunskih športnikov, toda vedno sem občudovala pogum in srčnost naših plezalcev, med njimi tudi hi- malajcev. Ni občinstva, ni navijačev, sam si v steni in moraš vedno prisluhniti Naravi, nikdar za vsako ceno iti do konca, do vrha. Če ga pa vendar dosežeš, je sre- čo, ki jo takrat čutiš, težko opisati. Nekateri plezalci so svoja doživetja podelili z bralci. Slovenska planin- ska literatura je zelo bogata. V Jugoslaviji smo lahko prek Sveta knjige tudi mi, ki smo živeli v drugih re- publikah, naročali te planinske bisere. No, politika se spreminja, gore pa ostanejo tam kjer so bile in čakajo ob vsakem času nove vztrajneže in občudovalce. Kaj je to tako zdravega v naši prelepi domovini? Najprej moramo biti hvaležni, da se je Stvarnik med ustvarjanjem sveta utrudil in je, kakor pravijo, vrgel iz vreče vse kar je preostalo – prav nad Slovenijo. Zato je narava v njej tako pestra, bogata: hribi, griči, gore, doline, reke, morje in v tej krasoti ljudje ki, večinoma, živijo v sožitju z naravo. Bog varuj te pridne ljudi in jim podari še mnogo let! Dušanka Tomić, DS Sava Beograd MOJA ZELENA SLOVENIJA Med Hrvaško, Italijo, Avstrijo in Madžarsko leži ena majhna, toda veličastna dežela. V hipu smo v hribih, ob reki, morju ali pa v mestu. Edina dežela na svetu, ki vsebuje ljubezen v svo- jem imenu. Moja zelena SLOVEnija! Majcena država, pa toliko naravnih lepot, kulture, narečij. Državo tvorijo ljudje, Slovenci so pa gosto- ljubni in družabni do vsakega. 16 – LITERARNI NATEČAJ – Ko sije sonce, pa tudi ko dežuje ali sneži - si vendar najlepša. Ko poslušam slovenske ljudske pesmi, v žilah ču- tim obraze in dela mojih prednikov. Vračanje v otroštvo z babico in dedkom, moja ze- lena Slovenija! Začenjamo pustolovščino, sprehajamo se ob goz- dovih, proti Soči smaragdno turkizne barve. Mimogredoč s svojimi otroki nabiramo gobe, kot smo to počeli z dedkom, ko smo bili majhni. Gremo domov na gobovo juhico in cela družina pride na obisk. Obiščemo grunt, na katerem pridelujejo med in vinsko trto, iz katere nastajajo svetovno znana vina. Toda kaj bi pomenilo vino, brez tistega, s katerim ga lahko spiješ. V moji domovini je družina sveta in vsi si prizade- vajo za pomoč drug drugemu. Pot nas dalje vodi k najvišji in najbolj znani gori v naši deželici. Trenutek tišine med vzponom na Triglav, je prav- zaprav moja domovina, moja zelena Slovenija! Slovenc, tvoja zemlja je zdrava. Milica Karbić, DS Sava Beograd TUJEC Poznata vam je narodna misel: ‘’Povsod je lepo, a doma je najlepše’’. Dodal bi, verjetno tudi lažje. No, o tem nisem razmišljal, ko sem se, kot otrok, podil s svojimi prijatelji, po tratah in hribčkih rodne Dolenj- ske. Mislil sem, da je vse pravljica, ki traje in nikdar ne mine. A življenje pač vsakemu piše svojo posebno zgod- bo. Končal sem šole in služba me je odpeljala malo dlje od Slovenije. Skoraj na drugi kraj, nekdanje, sku- pne nam države. In po koncu (?) vseh teh težkih dogodkov, zapletov in razpletov, sem se nekega jutra prebudil, kot tujec. Kako groba beseda, tujec, nekakor zaničljiva, a vendar je sinonim današnjega sodobnega sveta, ki je vedno bolj poln tujcev, ljudi, ki živijo daleč stran od svoje domovine. Tako sem tudi sam, v nekdanji republiki skupne države in zdaj v novi državi, v kateri živim že več kot 30 let, tujec. Uradno bi lahko rekli, da sem pripadnik slovenske narodne manjšine v Srbiji in s tem sem do- bil svoj predal, s katerim sem lahko v glavnem zado- voljen, celo zaščiten. In, ko me ljudje vprašajo kdo sem, jim rečem svoje ime in priimek. Ime je kar poznato, tudi tu v Srbiji, a za priimek me stalno znova sprašujejo. Čudno jim je. Da bi bila cela situacija jasnejša, dodam še, da sem iz Slovenije (bil). No, verjetno bi užalil vse vas dragi rojaki, ki ste doma, na svoji zemlji, v svoji domovini, Sloveniji, v rodnem kraju ali pa malo dlje in vam ta pesem Va- lentina Vodnika (‘’Slovenc’ , tvoja zemlja je zdrava… ’’) mogoče včasih deluje pomalo preveč patetično. Zakaj? Zato, ker se tudi vi morate pošteno potru- diti da zaslužite za ljubi kruhek in vse ostalo, kar je posamezniku ali pa družini potrebno za življenje. In verjamem da vam ni vedno lahko. Ampak niste tujec, niste narodna manjšina, vi ste svoji na svoji zemlji, v svoji državi, govorite v svojem, maternem jeziku. Dragi moji, vi verjetno lahko samo predpostav- ljate, kako je nam, ki živimo na tujem. Preterujem, si mislite. Mogoče imate prav. Pravite, da smo blizu, to je samo par državnih mej in že smo pri vas (nas) doma. Ampak, mi smo vseeno ostali s te strani mavrice, kjer je vse veliko težje, pa čeprav ste pripadnik naro- da, ki je poznat, da je delaven, priden, pošten in še bi lahko našteval, kot naprej navedeni pesnik. In da nas tu imajo radi. To je potrdil celo predsednik Srbije, ob nedavnem obisku predsednika Slovenije v Srbiji. A vendar, grenak okus v ustih ostaja. Da nisi v svo- ji domovini, na svoji zemlji. In da boš vedno ostal tu- jec. Iz raznih razlogov. Verjetno tudi zato, ker tu niso tiste ulice ali polja, kjer smo se igrali kot otroci, ker ne srečujemo svoje sošolce iz osnovne šole, poznate ljudi, ker jezik, ki smo se ga morali naučiti in ki ga govorimo, ni naš, materni in še bi lahko našteval. Tako pa smo se iz raznih razlogov znašli v tej drža- vi in se morali vklopiti v ritem tukajšnjega življenja. Nekateri lažje, nekateri težje. Imamo (ali pa tudi ne) službo, osnovali smo svoje družine. Rodili so se otro- ci, vnuki, pravnuki. Z našimi prijatelji iz večinskega in ostalih narodov se družimo, proslavljamo skupne in vse ostale praznike. Živimo svoja življenja in delimo usodo z vsemi os- talimi v tej državi. Mi, ki smo rojeni v Sloveniji in ki še imamo svoje sorodnike, tam nekje, v prelepi vasici, v katero vodi pot mimo kozolcev, s cerkvico na hrib- čku, še vedno radi prihajamo ‘’domov’’, kot bi rekli, pokramljamo po domače z nekdanjimi, sedaj že osta- relimi, prijatelji. Ko odhajamo, nekakor občutimo, da je del nas ostal tam, ampak, da to ni več naš dom. To, da ne pripadamo več tam, je, v celi tej zgodbi, najbolj razočarljivo. Do konca pa nas potolče trenutek, ko se vrnemo iz nekdanjega domačega kraja nazaj, tam, kjer je zdaj naš dom in spoznamo, da tudi tu povsem ne pripada- 17 – LITERARNI NATEČAJ – mo. E to je ta tujec, v pravem smislu besede. No, ne preostane nam nič drugega kot da se pomirimo s tem. Mogoče smo tujci samo v naših razmišljanjih, v ne- kem svetu, ki smo si ga sami izmislili, a da je realnost drugačna. In verjetno tudi je. Mogoče vam konec te kratke zgodbe ne bo opti- mističen. Ampak resnica je samo ena. Vedno si tujec, ko ne živiš v svoji domovini. Zato, spoštovani rojaki, čuvajte nam to slovensko zemljo. Mogoče se nekega dneva vrnemo domov, za vedno. Zdravko Vintar, DS Zdravica Niš UTRINKI SPOMINOV Spominjam se rojstne hiše v Zeleni jami. Mamica naju je rodila doma po izgubi prvega dojenčka, Nata- še, najlepše v porodišnici. Pokopana je na ljubljanskih tj. Plečnikovih Žalah. Potem dvorišča vojaške kasarne na Masarykovi, kjer smo stanovali preden smo se leta 1958 preselili v Beograd. Očka, vojni štipendist, štu- dent Strojne fakultete v Ljubljani, je mamico spoznal na plesu v Domu JNA. S šestimi leti sem prvo polovico prvega razreda obiskovala v OŠ Ledine. Bila sem tudi v športnem društvu Partizan. Učiteljica Hilda Poženel mi po pre- selitvi v Beograd pošlje toplo pisemce s pozdravi mo- jih sošolcev. Med njimi je bila tudi deklica, ki je igrala v fi lmu Lesi. Najina mama je pred vojno bila fotografska učen- ka. Zato mi nešteto posnetkov obuja spomin na naji- na otroška leta. Po preselitvi v Beograd sva z bratom enkrat na leto obiskovala nanico, dedka, teto, strica in njune otroke. Takoj ko greva čez mejo, spregovoriva slovensko. Nisva pozabila materinščine. Obisk zapora v Begunjah, kjer je mami med voj- no bila zaprta devet mesecev, potem pa odpeljana v muchenski zapor. Pred nama nemški turist pokazuje prijatelju kje je bil nameščen med vojno. „Tam kjer murke cveto, tam kjer ptički pojo, v lepi Dragi, tam kjer encijan plav, ves prešerno bahav, nežno vabi...Ta dolina zelena, s krvjo prepojena, predraga...“. Ime sta mi starša izbrala po Dušanu, mlademu skojevcu, ki so ga italijanski fašisti v oktobru 1941 ustrelili v eni izmed prvih bitk v okolici Ljubljane. Oče, tolerantni Šumadinec, je privolil, da dobim ime po mamini prvi ljubezni. Tudi ona je postala ko- munistka – idealistka in je s šestnajstimi leti odšla v partizane. V marcu 1945 se je med nemško ofenzivo na Poreznu komaj izognila smrti. Namesto nje sem dvakrat šla z beograjskimi planinci na Porezen, kjer se vsako leto pred planinsko kočo spomnijo padlih borcev. Partizanske pesmi Počiva jezero v tihoti, Na oknu glej obrazek bled, Vsi so prihajali mi je mamica vsadila v srce. Slovenska planinska pot od Pohorja do Ankarana. Kamniške, Savinjske Alpe, Karavanke, Julijci. Koli- ko lepote in raznovrstnosti na tako malem ozemlju! Sicer pa ni tako malo ko hodiš peš. Toliko srečanj z ljudmi katere vleče v hribe in gore enaka ljubezen do višav in tihote! Poznanstvo z znanim planinskim fotografom Jako Čopom v planinski koči Zlatorog v Trenti. Njegovo pripovedovanje pravljice o Zlatorogu učencem slo- venskih šol. Njegovi monografi ji Raj pod Triglavom in Viharniki na moji knjižni polici. Dopisovanje z njim in njegova želja, da tudi beograjskim otrokom podari to pravljico. Leta 1985 pohod sto žensk na Triglav. Pred tem sem se na njega povzpela že nekajkrat, toda hotela sem osebno spoznati 10 znanih slovenskih plezalcev – himalajcev, čigar dnevnike in knjige sem prebrala. Takrat sem tudi končala prevod avtobiografskega ro- mana Nejca Zaplotnika „Pot“ v srbohrvaščino. Sreča- nje s Tonetom Pavčkom, tedanjim urednikom Can- karjeve založbe, ki je knjigo izdala. Zaželel mi je srečo na tej hudi poti. In prevod še ni med bralci, kljub pri- volitvi Nejčeve soproge Mojce. Doživetje okrogle mavrice, tako imenovane Glori- je na vrhu Triglava. Pripravljala se je nevihta in mi tri- je predrznih planincev smo šli gor in bili ob ta pravem trenutku na ta pravem mestu. Po vrnitvi v Mojstrano srečamo Janeza Brojana, gorskega reševalca in alpini- sta, in zvemo, da to kar nam je privoščila Narava ali Bog le malo planincev doživi. Hvaležni smo za to. Mirko Kajzelj, avtor knjige Naš alpinizem, me v Stari Fužini prijazno sprejme v svoj dom in mi sve- tuje najlepšo pot proti Triglavu: na Vogar, po grebenu nad Bohinjskim jezerom, na planino Viševnik, prek planine v Lazu, kjer ima Marjan Lipovšek hišico, pod Mišelj vrh, do Vodnikove koče, Planike ali Kredarice, in to je samo ena izmed neštetih možnosti, da dosežeš tega dvoglavega tritisočaka. Vsa ta križišča na planin- skih stezah me spominjajo na življenje nasploh in na naše izbire poti. Pa tudi če je ista steza in isti planinski vrh, zmeraj je drugič drugače ker so drugačne vre- menske razmere, drugačna družba, drugačno poču- tje. Gozd Martuljek, Špikova skupina, vsakoletno bi- vanje za en teden ali dva na čudoviti jasi, pod šotori, z zanimivimi ljudmi, člani ali prijatelji Teozofskega društva, pozneje Društva ljubiteljev narave in staro- davnih modrosti. V egetarijanska prehrana, ukvarjanje z yogo, tai chijem, meditacijo, predavanja s področja 18 – LITERARNI NATEČAJ – alternativne medicine, indijske fi lozofi je, umivanje v potoku Martuljščica, posedanje ob Savi Dolinki, izlet do spodnjega in zgornjega slapa ali do snežišča pod Špikom, kjer tišina šepeta. Tam sem spoznala Janeza Svetino, doma z Bleda, psihologa, alpinista, prevajal- ca Shri Aurobindovih del (15 let je živel v Indiji), av- torja knjige Slovenska šola za novo tisočletje. Zvezna delovna akcija Slovenske gorice v Dorna- vi pri Ptuju leta 1983. Kopljemo kanal za vodovod. Petnajst Rusov z moskovske univerze, ki so v sestavi naše beograjske brigade, je presenečeno, da je to eden izmed najbolj zaostalih krajev, ko pa je vse tako lepo urejeno. Za malico nam kmetje prinesejo domači kruh, zaseko in mošt. Potem je pesem še lažje stekla. Po vsem tem, leta 1993 na slovenski meji zvem, da nisem slovenska državljanka, ker nisem bila po rojstvu vpisana v državljansko knjigo, brat, ki je ro- jen dve leti pozneje, pa je. Plačam 20 mark za vizum. Toliko sem takrat zaslužila kot varuška za cel mesec. Po petnajstih letih dela kot strokovna prevajalka za slovenski jezik sem ostala brez službe in sem čuvala tujega dojenčka. To je bilo veliko bolj smiselno kot pa prevajanje tistega pustega političnega in ekonomske- ga izrazoslovja. Več let je potem minilo do pridobitve dvojnega državljanstva in seveda je močno bolelo, da ne morem stopiti v moj rojstni kraj brez vizuma in garantnega pisma tj. povabila na posebnem obrazcu. Slovenija se mi je takrat zdela manj zelena! Toda kljub vsem slabim stranem življenja v moji preljubi prvi domovini ali pripombam glede men- talitete Slovencev, prepričana sem, da je to najlepša dežela na tem svetu in, da slovenski jezik zveni nepo- pisljivo nežno. Priznam, zaljubljena sem! In ne bom snela rožnatih očal nikdar! Dušanka Tomić, DS Sava Beograd GREM VISOKO PIT SAVICO, LEPIH PESMI HLADNI VIR Dragi prijatelj, ti greš na pot v Slovenijo in rad bi vedel, kakšna je ta dežela? Z veseljem bi ti jo predstavila, a tudi sama ne vem dovolj o Sloveniji. Medtem ko sem v teh dneh pre- mišljevala, kako bi ti pomagala, se mi je na sprehodu po ulicah mojega Novega Sada odgovor sam ponudil - znašla sem se v majhni ulici, ki nosi ime Valentina Vodnika. Spomini so me vrnili v mladost in v leta študija li- terature, pot me je potem odpeljala na pravo mesto, v Knjižnico Matice srbske. Tu sem odkrila najlepše be- sedilo o Sloveniji, o njeni izjemni lepoti, v knjigi Pe- sme Valentina Vodnika, tiskani v Ljubljani leta 1840 pri tiskarni Jožefa Blaznika. V verzih, ki so stari skoraj dve stoletji, sem našla Slovenijo, na katero so ponosni Slovenci, ki sem jih spoznala na gostovanjih z našim pevskim zborom Društva Slovencev Kredarica. V preteklih letih so slo- venske pesmi, ki jih rada pojem, v meni zbudile željo, da Sovenijo bolje spoznam. V tem letu sem se začela učiti slovenščino in to je še ena pot za spoznavanje države. Ampak naj ti najprej napišem, kaj sem izvedela v knjižnici. V zakladnici tega najstarejšega srbskega za- voda kulture z več kot tri in pol milijoni publikacij, na katere je narod ponosen, so našla svoj dom tudi dela Valentina Vodnika (Šiška 1758 – Ljubljana 1819). Poleg mnogih sodobnih natisov sem se navdušena ustavila pred raritetnim delom tega slavnega sloven- skega pisatelja, prevajalca, duhovnika, profesorja in razsvetljenca, osebe ki ima poseben pomen za sloven- sko kulturo, podobno kot za Srbe Dositej Obradović. Knjižnica ohranja faksimile prvega slovenskega pe- sniškega almanaha s spremno besedo Jožeta Koruze, Pisanice od lepeh umetnost, 1779–1781, 1782–1783, v katerih so tudi pesmi V alentina V odnika (Mila pesm petja P. Marku…, 1779, Prošnja na krajnsko Modri- no i Kranjske Modrine, žaluvanje nad smertjo Marije Terezije…, ter Klek, 1781), in faksimile Novu letu se voši, 1795, potem fototipski natis prve zbirke sloven- ske umetniške poezije Pesme za pokušino, 1806, ter bibliofi lsko izdajo Dramilo mojih rojakov, Zadovoljni Kranjc, Nova pratika, Iliria oživljena, Moj spominik, ki jo je uredila Ana Predovič, raritetno delo iz 1811. Iz istega leta so Početki gramatike to je Pismenosti francozke gospoda Lhomonda, za latinske francoske šole v’ Illirii prestavil Vodnik, v’ Lublani per Janezu Retzerju Natiskavcu. Prijatelj, vem da ti je ime in delo Valentina Vodni- ka znano že od prej, vseeno pa je o pomenu njegove ustvarjalnosti ob 100-letnici smrti objavljeno mno- go del. Nobelovec Ivo Andrić je še posebej poudaril Vodnikovo izobraževalno in znanstveno delo, poskus nacionalne enotnosti v času, ko je skoraj edina inte- ligenca v Sloveniji bila duhovščina, ko so se v podre- jenem narodu kulturni delavci, kot je Vodnik, ki so ustvarjali v nacionalnem jeziku, borili za ohranjanje nacionalnega duha. Vse to, in še veliko več lahko spoznate na internetu in digitalni tehnologiji. Ven- dar to, kar ti pove dotik starega papirja med branjem verzov Pesme, tega pravega majhnega dragulja v zak- ladnici kulturnih dobrin knjižnice, je nenadomestlji- vo. Ko pesnik v pesmi Vsi pijejo radi zapoje: „Mat’ černa zemlja pjejo / Njih pjejo pa drevesa / Studence 19 – LITERARNI NATEČAJ – pije morje / Pa morsko vodo sonce / Svetlobo sonč- no Luna…” se slišijo jadranski valovi, Sava in Drava in občutimo, kako diha narava Slovenije. Z vsako od petinpetdesetih pesmi te zbirke je pesnik poslal va- bilo v to enkratno državo, da bi bralec in popotnik sam odkrival njeno lepoto: Bohinjska Bistrica, Cvet- je, Iskrice, Ženska moč, Pomladi, Golobica… Narava kot pravi vir življenja se odraža tudi v imenih mese- cev v slovenskem jeziku, odkrivam, ko berem pesem Napisi za mesce: „Mali traven – Sušec suhotni / Tra- ven mokrotni / Majnik hladan / Bo kmet zo fenam / Žitnim plemenam / Grozdjem darvan” , ili „Listagnoj – Na sonco svetga Martina / Pride rada huda zima / Deslih začne dobro gret / Je li tri dni babje let” . In na koncu pesnik skrozi Popisovanje krajnske dežele (iz Pratike 1895) daje geografski, za današnje- ga bralca tudi zgodovinski pogled na domovino: „… Krajnska dežela je veči del hribasta. Veliko hribov ino gora je z’ dobrimi gojzdi, drevjam, sadjam, hišami ino ljudmi napolnjenih. Dosti jih je pak golih in na nekih celo leto sneg leži … Ljubljana, nekdaj Emona, pog- lavitno mesto cele dežele, stoji ob Ljubljanci, ktera jo po sredi deli” . In na koncu, prijatelj, ti želim srečno potovanje! Ko prideš na izvir Savice in tvoj obraz začuti drobne kapljice slapa, boš začutil veselje in razumel besede pesmi: „Slovenija - od kod lepote tvoje? Pozdravljamo te iz srca..!” Da, široko odpri oči in srce, napolni svojo dušo s to lepoto, prinesi jo v svoje oči in spomin! To bo najlepši pozdrav Sloveniji in Valentinu Vodniku. Jasna Kartalović, DS Kredarica Novi Sad SLOVENEC, TVOJA DOMOVINA JE LEP A V Srem sem prišel pred 16 leti, v majhno mesto. Spominjalo me je na moj kraj, na Črensovce v Prle- kiji. Ista ravnica, samo običaji in ljudje so drugačni. Gledam reko. Spominja me na mojo Muro, kamor me je dedek peljal na ribolov. Vsak kamen sem opa- zil. Vsaka vrbova veja mi je povedala kaj zanimivega. Čista in zelena je reka mojega otroštva. Tu grem večkrat v gozd, na Fruško goro. Nabiram gobe, borovnice. Poskusim jih. Okusne so. In spet priplava spomin ... Borovnice moje otroštva so večje in slajše. Vasice, mesta, gozdovi so čisti in dišijo. Lepo mi je tudi tu, kjer sedaj živim. A rad imam domovino mojega porekla. Srečen sem, ker moji vnuki odhajajo v Slovenijo. Da jim zadišijo gozdovi po dežju, da vidijo mavrico, ki se razpenja nad polji, poslušajo ptice, ki veselo žvrgolijo ... Naj moji vnuki nosijo v srcu mojo domovino. Misli me vodijo tja, kjer je ostalo moje srce. V čas otroštva, mladosti in sreče. Kot je zapisal Cankar: ¨V esela domovina, pozdrav- ljena iz veselega srca!¨ Cecilija Lalić, DS Emona Ruma ZDRAV A SLOVENIJA Moram napisati, da po narodnosti nisem Sloven- ka. Rojena sem v Sloveniji, moj prvi jezik je sloven- ščina, del moje osebnosti je Slovenija. Tam sem se naučila ljubiti Zemljo, naš dom, biti človek, skrbeti za okolje... Zdaj živim v enem drugem svetu, ne preveč daleč, tukaj blizu, nekaj ur vožnje od Slovenije. Tukaj še ne skrbimo za našo drago Zemljo, naš dom. Veselijo me novice iz Slovenije: “Pitna voda za vse državljane Slovenije je postala ustavna pravica. ” “Slovenija, prva država brez plastenk” . “Mladi za podnebno pravičnost in Podnebni štrajk. ” Ponosna sem na Slovenijo in žalostna, ker “Tukaj” ni kot “Tam” . Bodi mi zdrava, Slovenija!!! Tanja Kovačević, DS Emona Ruma ŽIVIM Živim sredi viharnega morja Sredi vrtincev Podivjanih vetrov Živim Če lahko tako imenujem svoj obstoj Živim – živim Sredi bruhajočega vulkana Ves je strupen in tuj In kadar izbruhne Me znova in znova Nova lava preplavi Lava glasbe barv Ritma brezbrižnosti In bolečin. In le včasih Ko se zmarači Vidim tvoje žuljave dlani Bor pri tistem križu še vedno stoji Potok veselo žubori Kamen se v soncu blešči 20 – LITERARNI NATEČAJ – In spet se mi zdi Ta potok ta križ Ta kamen Vse to mi daje nove moči A burja zavija Morje buči Ne pozabi korenin Saj brez njih Življenja ni Beatrika Minic, DS Sava Beograd MED ZVEZDE »Uspelo je stari! Uspelo!« Vitan je poskočil, da je prevrnil stol. Strahotno je zaropotalo v tišini, ki je ob- jemala laboratorij. »Ne nori!« je Andi odlepil oči od računalniškega ekrana, »varnostnik naju bo vrgel ven!« Bil je petek in stavba faksa je že zdavnaj potonila v temo, le okno laboratorija v petem nadstropju je kot svetel kvadratek žarelo v temo. Vitana je profesor do- ločil za vodjo skupine študentov, ki jih je prijavil na ameriški inštitut za izdelavo modela letala z vrtljivim radarjem in zložljivimi krili. Prav Vitan je po mne- nju mentorja premogel največ zdrave energije, ki ni popuščala pred problemi, četudi so ostali kolegi že zdavnaj popadali od utrujenosti. »Rešil sem problem zložljivega krila, poglej!« »Genialec si, stari!« ga je Andi lopnil po ramenu. »Jutri sem po dolgem času namenjen domov. Va- bim te s sabo v Brda, ti meščan!« Vitan je počasi vozil traktor med vrstama trt, Andi se je za njim oklepal sedeža. Zračenje in rahlja- nje tal, mu je razložil prijatelj, Andi je opazoval nežne poganjke trt, češnje, odete v bele razkošne obleke, so obljubljale bogat sad. Malica pod drevesom, ki je nanju sipalo cvetne li- stiče, je obema teknila. »Kako bi objel to pokrajino, to deželo ... ,« je nenadoma razširil roke Andi. Vitan se je nasmehnil: »Tu dobivam moč, iz te zemlje, od teh čudovitih rastlin, ki nam služijo.« Z rokama je zajel prgišče zemlje, na kupčku, ki ga je iz- kopal krt. »Vidiš to zemljo, diši! Zdrava je! Pa smo jo tudi mi nekaj časa strupili z vsemi mogočimi kemikalijami. Že mojemu očetu se je uprlo, pričel se je vračati k sta- remu načinu ravnanja s trtami, tako kot so delale ge- neracije pred njim in uspeh ni izostal, zemlja se nam je zahvalila. Naša malvazija iz teh vinogradov dosega visoke cene. Njen okus je prvinski, težko ga je opisati! Drugi so se nam nekoliko posmehovali, češ, da smo zaostali, sedaj pa nas posnemajo, škropimo zgolj z al- gami, bakrom in žveplom.« V Ljubljano sta se vrnila okrepljena, nadihana in polna energije. Vitan je spodbujal kolege, Andi mu je stal ob strani, trdo so delali. Izdelek, letalo se je očiš- čeno lesketalo na pultu. Ravno so se vrnili iz preizku- sa, ponos se je zrcalil na njihovih obrazih. Konkurenca je bila huda, toda njihovo letalo se je najbolje izkazalo v vsem. Prvi! Zmagovalci! Iz male Slovenije! Andi se je sklonil k Vitanu: »Iz zdrave zemlje rastejo zdravi ljudje!« Darinka Kozinc, Slovenija 21 ZAPISI IZVEN KONKURENCE – LITERARNI NATEČAJ – ZEMLJA, DOLINA ROŽ, S TIHOTO OGRAJENA V življenje sem iskal nekakšen azil, samoten otok, samoten kraj, kjer bi se lahko skril pred ljudmi, pred dolgočasno rutino vsakdana, pred praznino in ja- lovostjo življenja, kraj, kjer bi dihal žameten zrak, v miru, ki bi valoval in me pomirjal. Morda je to uto- pično razmišljanje, a vendar upanje in hrepenenje je tista sila poleg ljubezni, ki daje smisel življenju. V bistvu ni kaj reči, vstaneš in se kot avtomat odpraviš po ulici, srečuješ ljudi, niti pogleda ne dvig- neš, hodiš vedno po isti poti do banke. Preoblečeš se, pozdraviš sodelavce in potem kot robot sedeš za ban- čno okence in delaš. Gibi so avtomatični, enako kot pri vožnji avtomobila, trudiš se, da si skoncentriran, da ne narediš napake. Ko je službe konec, ne čutiš ut- rujenosti, morda neko votlo praznino, ko se po vedno enaki poti odpraviš proti domu. Pozno popoldne, Jan se je vrnil iz službe. Doma ga čaka žena Andreja s poznim kosilom, ki je v bistvu zgodnja večerja in njun edini skupni obrok, miza je pogrnjena, Jan vstopi, si sleče plašč, se preobuje, poz- drav in sede za mizo, čaka, da ga postreže s testeni- nami in omako ter solato. Kmalu prisede tudi ona in skupaj jesta. Ob delavnikih je tam okoli šeste ure kosilo na mizi, vse poteka po vnaprej pripravljene zaporedju. Z ženo se ne prepirava, skoraj se ne spomnim, da bi se kdaj. Gre za vajenost in utečenost, dogaja se, da velikokrat točno vem kaj bo rekla. Je bilo v službi kaj posebnega? Ne, ne vem na kaj misliš? Pa saj ja vidiš kakšni časi so. Skoraj vsak dan rop, kriminal povsod. Nič ne kaže, da nas bodo oropali, sicer pa imamo že dolgo varnostnike, kamere, v dveh minutah in pol od alarma bi bila policija pri nas. T o je v redu, samo se dogaja, saj ja gledaš televizijo, bereš časopise? Boš v soboto vseeno šel do obale k prijatelju? Obeta se dež in slabo vreme. Ja, šel bom, lahko bi šla zraven, malo svežega zraka ti ne bi škodilo. Obenem bi končno rad videl ta nje- gov vikend, ki ga tako hvali. Sploh ne vem kdaj sem bil zadnjič na morju izven poletja? No, kdaj sva bila. Tudi jaz ne vem. Morje mi ni bilo nikoli blizu, po- sebno poleti ne, ko je ubijajoča vročina. Morda ja, bi šal kdaj izven sezone na kakšne samotni otok. Samo jaz bi vseeno še enkrat poskusila? O bog, pa ja ne boš spet pričela s tem?! Sedemkrat sva šla, žal ni bilo uspeha, pa tudi v tvojih letih, saj ja veš kaj je rekla zdravnica? Samo Ljuba je vseeno zanosila pri dvainštiridese- tih! Petič je šla na epruveto in ji je uspelo. Prej je vsa- kič imela po dva, tri oplojene, pa ni obupala. Samo to je prej izjema, kot pravilo. Ti se odloči, če greš te bom podprl, samo ne bi rad, da padeš znova v tisto grozljivo depresijo. V depresiji sem itak. Ti pa na posvojitev niti po- misliti nočeš. Mislim, da je to najin zadnji vlak. Pa ne gre zato, sama veš, da so pri nas čakalne vrste tja štiri, pet let. Tujina pa, ne moreva, kar nekaj tako, neodgovorno. Se bova še pogovorila, je prav? V bistvu ni kaj reči, vstaneš in se kot avtomat odpraviš po ulici, srečuješ ljudi, niti pogleda ne dvig- neš, hodiš vedno po isti poti do banke. Preoblečeš se, pozdraviš sodelavce in potem kot robot sedeš za ban- čno okence in delaš. Gibi so avtomatični, enako kot pri vožnji avtomobila, trudiš se, da si skoncentriran, da ne narediš napake. Ko je službe konec, ne čutiš ut- rujenosti, morda neko votlo praznino, ko se po vedno enaki poti odpraviš proti domu. Franjo Frančič, Slovenija 22 23 ORGANIZIRALI SMO V novosadski katedrali Ime Marijino je bila 23. aprila 2019 v slovenskem jeziku velikonočna maša v organizaciji DS Kredarica, ki jo je po tradiciji služil msgr. Stanislav Hočevar, metropolit beograjski. Člani društva in verniki so se zbrali v velikem številu, mašo pa je spremljal Mešani pevski zbor Društva Slovencev Kredarica pod vodstvom dirigentke Dunje Huzjan. Po maši so se prisotni zbrali v prostorih društva, kjer so se v prazničnem vzdušju družili z metropolitom Hočevarjem. Maša v slovenskem jeziku je slovenskim potom- cem zelo pomembna, tudi zato ker jo služi tako ug- ledna in spoštovana osebnost, kot je metropolit Ho- čevar. Zahvala vsem na sodelovanju! Društvo Slovencev Planika iz Zrenjanina je 1. junija 2019 organiziralo 13. manifestacijo Naša slo- venska beseda, srečanje slovenskih društev iz Srbije. Sodelovali so gostje iz Slovenije, nepozabna ženska vokalna skupina Gallina iz Ljubljane in slovenska društva DS Sava iz Beograda, DS Triglav iz Subotice, DS Kula iz Vršca, DS Kredarica iz Novega Sada, SKS France Prešeren iz Niša, DS Južnega Banata Logarska dolina iz Pančeva, DS Emona iz Rume in DS Planika iz Zrenjanina. Prisotne je pozdravil predsednik DS Planika, Mi- loš Pešić in otvoril manifestacijo. Nagrado za prispe- vek k afi rmaciji DS Planika je dobila Anđelija Sarvaić kot dolgoletna blagajničarka za prispevek k afi rmaciji društva, ter Dimitrije Đurićin kot organizator kultur- nih dejavnosti Društva Slovencev “Planika” . Voditelji programa so bili učenci DPS v Zrenjani- nu, ki ga vodi učiteljica Milena Spremo. Nastopil je tudi pevski zbor Planika Zrenjanin s slovensko in srb- sko himno ter kasneje v programu z dirigentko Dani- jelo Avram. Na manifestaciji je sodelovala tudi naša šola do- polnilnega pouka pod vodstvom učiteljice Rut Zlo- bec. V ekipi so bili zastopljeni otroci in odrasli. Po pozdravni besedi je v imenu DS Kredarica Rumica Topić napovedala nastop Marije Lovrić, ki je prebrala svoji dve avtorski pomladni pesmi To p o l i in Jutro, ter nastop mlajših učencev DPS. Iz DS Sava so se predsta- vili odrasli s pesmijo in recitacijo, iz SKS France Pre- šeren Niš so bile recitacije, iz DS Kula Vršac je Cvet- ka Vučković zapela, pridružili pa so se ji učenci DPS iz Gudurice. DS Emona iz Rume je predstavilo delo Ivane Kobilce ob 100 letnici Narodne galerije v Lju- bljani, iz DS Planika pa so bile recitacije in še posebej otroški zbor pod vodstvom Danijele Avram, učenci iz Pančeva iz DS Logarska dolina so peli in recitirali, učenec DS Triglav iz Subotice je predstavil recitacijo Slovenc, tvoja zemlja je zdrava, Valentina Vodnika. V celotnem programu z veliko recitacij in pesmi smo zaznamovali tudi spomin na slovenskega razsvetljen- ca Valentina Vodnika, čigar 200 letnico smrti Slove- nija zaznamuje v letu 2019 kot Vodnikovo leto. Program je bil v Kulturnem domu in je trajal okoli dve uri. Prijazni gostitelji so se izkazali kot dobri or- ganizatorji, druženje ob skupnem kosilo ob zaključku pa je bilo v gostilni Stara zanatlija. Zahvalo za udelež- bo in darilo so dobila društva, priznanje za negovanje slovenskega jezika pa učiteljice DPS Rut Zlobec, Mi- lena Spremo, Tatjana Bukvič in Zoran Jovičić. Manifestacijo je podprl Urad Vlade Republike Slo- venije za Slovence v zamejstvu in po svetu, Pokrajin- ski sekretariat za izobraževanje, predpise upravo in nacionalne manjšine- nacionalne skupnosti in Naci- onalni svet slovenske nacionalne manjšine v Srbiji. Besedilo: Marija Lovrić Foto: DS Planika Zrenjanin VELIKONOČNA MAŠA NAŠA SLOVENSKA BESEDA V ZRENJANINU 24 PREDSTAVLJAMO NAŠE ČLANE Člani Društva Slovencev Kredarica imajo različne poklice in kot je to ponavadi imajo še bolj različne hobije-konjičke, nekatere med njimi smo spoznali na razstavah Slovenija od kod lepote tvoje, manifestaci- jah Dnevi slovenske kulture, nekatere pa tudi izven teh. Slavko Černivec, diplomirani strojni inženir, je na primer numizmatik. Vse svoje delovno obdobje, ki ga je preživel v treh podjetjih v bivši skupni drža- vi Jugoslaviji ter krajše obdobje v Nemčiji, Franciji in Sovjetski zvezi, je zbiral zanimive vzorce kovancev. Šele z odhodom v pokoj je rešil, da svojo že precej bogato zbirko uredi in sistematizira za javno prika- zovanje. Prvo samostojno razstavo je imel v začetku avgusta 2009 v Bačkem Petrovcu, kjer tudi živi. Slavko Černivec tudi praznuje jubilej ob koncu leta 2019: 20 let aktivnosti v društvu. Imam prilož- nost da vam ga predstavim. Ali bi mi, prosim, povedali nekaj o sebi? Rojen sem 15. aprila 1943 v Novem Sadu. Moja starša, mati Ana in oče Marko sta živela v Novem Sadu, kjer sem končal osnovno, srednjo tehnično šolo in Fakulteto za strojništvo na Novosadski univerzi. Moj oče, Marko Černivec je rojen v Sloveniji v okolici Ptuja in so ga kot otroka številne družine, napotili na šolanje v Sremsko Kamenico na Srednjo žandarmerijsko šolo, danes je to Šola za policiste. Med šolanjem je spoznal mojo mamo Ano Tepli, Slo- vakinjo, ki je živela v Novem Sadu. Zaljubila sta se in po precejšnjih težavah in dokončnem soglasju staršev iz Slovenije, je za stalno ostal in se zaposlil v Novem Sadu. Rojen sem v najtežjih vojnih časih leta 1943. Kako je potekalo Vaše delo? Prve delovne izkušnje sem si pridobil, kot absolvent strojne fakultete preko Mednarodne organizacije za izmenjavo študentov (JAST), v ZR Nemčiji v Tovarni hidravličnih batnih črpalk Hydromatic- Pforzheim, kjer sem bil okrog dve leti. Kot štipendist Tovarne poljedelskih strojev Pobeda iz Petrovaradina, sem se moral vrniti in odslužiti obveznost do štipenditorja. V Pobedi sem delal 10 let od 1969 – 1979 pri nalo- gah tehnologa montaže in šefa proizvodnje montaže strojev. Naslednjih 10 let sem delal v Industriji nerjaveče opreme in armature INOX v Bačkem Petrovcu, kot vodja delovne enote Oprema. Ostanek delovnega ob- dobja od 1989 – 2006 sem preživel v Rafi neriji naft e Novi Sad na delovnem mestu vodje strojnega vzdrže- vanja, glavnega inženirja strojnega vzdrževanja in na koncu na mestu šefa investicij. Po odhodu v pokoj leta 2006 se nisem pomiril s pokojninskim statusom, pa sem z ekipo inženirjev in tehnikov leta 2007 odšel v Rusijo v rafi nerijo v Kiri- šiju v bližini Petrograda, kjer smo delali kot super- vizorji na rekapacitaciji rafi nerije. Tu sem preživel določen čas in se željan doma in družine vrnil domov in zaključil svoje delovno obdobje. Vaše vezi s slovenstvom? Moj oče je rojen v Moškanjcih pri Ptuju v veččlan- ski družini - bilo jih je 13 otrok. Dedek je bil cestar, babica pa gospodinja. Dokler sta bila babica in dedek še živa, smo večkrat šli domov k njima. Kasneje so ti obiski počasi zamrli. Šele v devetdesetih letih prej- šnjega stoletja je najstarejši očetov brat – stric Luis praznoval zlato poroko in nas celotno družino, raz- tepeno po vsem svetu, zbral na proslavi zlate poro- ke. Bilo nas je 100 povabljenih in svatba je trajala 3 dni. Takrat sem spoznal več kot 20 mojih bratrancev in sestričen. Dogodek za spomin, ki se ga še danes rad spominjam. Moji obiski Slovenije so danes dokaj redki, vendar če se le da, rad grem na gostovanja s Kredarico. Lep dogodek v Vašem življenju? Življenje vsakega od nas je stkano iz lepih in manj lepih trenutkov. Vztrajam pri tem, da tiste manj lepe čimprej pozabim in se spominjam le onih lepih ži- vljenjskih dogodkov. Največja sreča mojega življe- nja je moja družina, žena Zuzana (žal je več ni med nami), moji trije otroci (Tatjana, Danijela in Željko) in mojih šest vnukov (Ines, Maksim, Igor, Aleksej, Marko in Ema). SLAVKO ČERNIVEC, diplomirani strojni inženir, numizmatik 25 PREDSTAVLJAMO NAŠE ČLANE Nam lahko poveste kakšno zanimivost? Ker sem pogosto v svojem delovnem obdobju po- toval, je bilo precej zanimivih dogodkov, vendar se najbolj spomnim dveh. Prvi je bil v Moskvi leta 1965, kamor smo kot absolventi strojne fakultete odšli na 15 dnevno ekskurzijo. Tam smo se iz hotela izmuznili vodji potovanja, našemu dragemu profesorju gospo- du Mirku Križnarju (tudi on je bivši član DS Kreda- rica) in si s še dvema kolegoma (bivšim nogometa- šem Vojvodine Mladenom Vučinićem in kolegom Đorđetom Bašićem) odšli ogledat nogometno tekmo ZSSR - Brazilija 0:3, vse tri gole pa je dal proslavljeni igralec Pele. Še danes se spominjam besed profesor- ja Križnarja: »Tudi ti, sin Brut?«, saj se je naš beg iz hotela končal v spremstvu sovjetske policije. No, kot profesorjev ljubljenec, tudi po nacionalni liniji, je bil incident hitro pozabljen. Drugi dogodek, ki se ga rad spominjam je, ko sem se vračal s službenega potovanja in sem v Parizu gle- dal fi lm Zadnji tango v Parizu z Marlonom Brandom in Mario Schneider. Vaš hobi? Nisem se pomiril s predsodki, da najbrž z odho- dom v pokoj preneha življenje, zato sem ostal še nap- rej aktiven član društva in imam več hobijev. Ukvar- jam se z numizmatiko - imam precej bogato kolekcijo kovancev iz vsega sveta, po malem pišem »življenj- ske zgodbe« Napisal sem dve knjigi Kletev in Zadnja oaza, v pripravi pa je še tretja s področja numizma- tike. Poleg tega obdelujem svoj manjši vinograd in sadovnjak, član sem petih društev upokojencev in z njimi pogosto potujemo ter se aktivno družimo, a najljubše bi skoraj pozabil - druženje z mojimi šestimi vnuki. Slavko Černivec kot numizmatik? Par besed o numizmatiku. Z numizmatiko, kot eno od vej zbirateljstva, sem začel še kot dijak, v davnih 60. letih prejšnjega stoletja. Pogosto sem se v svojem delovnem obdobju v trajanju 40 let, na potovanjih skoraj v vsaki državi pred vrnitvijo domov, trudil vze- ti s seboj 2 kompleta veljavnih kovancev. Vsi zbrani kovanci so končali v steklenkah ali kartonskih ška- tlah. BESEDA, DVE O NUMIZMATIKI Numizmatika, kot ena od vej zbirateljstva, je družbenozgodovinska veda, ki se ukvarja s preu- čevanjem kovancev. Deli se na antično numizmatiko (do padca Rimskega cesarstva 476. leta), srednjeveško (do odkritja Amerike – leta 1492) in na sodobno od 1492 naprej. Izvirna numizmatika, kot znanstvena discipli- na, preučuje najdišča denarja, izvaja identifi kacijo, klasifi kacijo in opredeljuje pogoje za oceno vred- nosti denarja. Zbiranje in preučevanje numizma- tičnega materiala numizmatiku omogoča, da se seznani z mnogimi znanstvenimi področji (zgo- dovina, zemljepis, ekonomija, pravo, religija, itd.). Ko se nekdo odloči, da se bo ukvarjal z numiz- matiko, mora imeti željo in naklonjenost do zbi- ranja in preučevanja denarja in se mora opredeliti za področje numizmatike h kateremu je najbolj nagnjen. Numizmatik-začetnik ponavadi začenja zbira- ti kovance na področju, kjer živi, nato pa tudi na drugih področjih in državah. Ko zbere nekaj sto kosov kovancev, pristopa k razvrstitvi denarja in oblikuje lastne kolekcije. Za potrjevanje vrednosti denarja so najpomembnejši: starost denarja, red- kost in ohranjenost. Srbsko numizmatično društvo, čigar član sem, je ustanovljeno leta 1956 z osnovnim namenom združevati in organizirati numizmatike zaradi zbiranja, izmenjave in hranjenja numizmatičnega materiala. 26 PREDSTAVLJAMO NAŠE ČLANE UDELEŽILI SMO SE Šele z upokojitvijo sem v zimskih dnevih začel teh več desetin kilogramov kovancev z vsega sveta loče- vati in grupirati po državah in obdobjih ter jih zlaga- ti po albumih in panojih, pripravljajoč jih za javno prikazovanje. Zavedajoč se obsežnosti numizmatike, sem se opredelil za moderno numizmatiko in sedaj moja kolekcija v glavnem vsebuje današnje kovance z vseh držav na svetu. Razporejeni kovanci, ki so na okrog štiridesetih panojih, obogateni z zgodovinski- mi, zemljepisnimi, etnološkimi in podobnimi podat- ki, imajo tudi namen edukacije gledalcev, tako da so bili pogosto tudi na raznih shodih zbirateljev. Moja želja je, še zlasti med mladimi, popularizirati ta tako lep hobi, saj je nas vse manj in so preokupacije mla- dih vse bolj usmerjene k drugim sferam današnjega sodobnega življenja. DS Kredarica in Vi? Med druženjem v Slovaškem društvu, me je Michal Hyža, predsednik Slovaškega društva Pavel Jozef Ša- farik obvestil, da se v njihovem društvu zbirajo tudi Slovenci, ki takrat še niso imeli lastnih prostorov. T ako sem tam spoznal pobudnika ustanovitve DS Kredari- ca, Franja Mihevca, saj je tudi njegova žena Ana Slo- vakinja in je članica obeh društev. Po pogovoru z nji- ma, sem se tudi jaz odločil včlaniti v DS Kredarica. Spadam v starejše člane društva, moja članska številka je 141 – pod datumom 3. 12. 1999. Letos praznujem 20 letnico članstva. Ne morem se pohvaliti s pretirano aktivnostjo v društvu, ker živim v Bačkem Petrovcu, vendar se kljub temu udeležujem dogajanj v društvu, nekajkrat pa sem celo razstavljal svoje numizmatične eksponate na razstavah manifestacije Dnevi slovenske kulture DS Kredarica. Sedaj sem tudi član Delegatske skupščine društva že v drugem mandatu. Kaj bi sporočili članom društva? Življenjski tempo je danes precej hiter in ne uteg- nemo opraviti vseh načrtovanih aktivnosti, vendar bi bilo dobro najti več časa v društvu za bolj pogo- sta druženja-bodisi ob čaju ali kozarčku pogovora, ali pa s krajšimi enodnevnimi potovanji, z obiski drugih društev, izleti po vinskih cestah, ogledi etno salašev- -pristav in podobno, na ta način ohranjati, negovati in krepiti naše slovenstvo. Pogovor vodila: Marija Lovrić V petek 8.februarja 2019 je v Nišu potekala osre- dnja proslava slovenskega kulturnega praznika, ki jo je pripravila Slovenska kulturna skupnost France Prešeren iz Niša, ki je zaznamovala tudi 15 let obsto- ja. Pred slavnostno akademijo so si udeleženci lahko ogledali razstavo fotografi j o Slovencih v Srbiji. Na proslavi so govorili bodoči veleposlanik Republike Slovenije v Srbiji Jarc, niški župan in predsednik ni- škega društva Ivan Gruden. Poleg govornikov so na- stopili učenci DPS, ki so z učiteljico Tatjano Bukvič pripravili recital. Na proslavi so se zbrali tudi pred- stavniki slovenskih društev v Srbiji, med katerimi je tudi Društvo Slovencev Kredarica, ki so v imenu dru- štev prejeli zahvale za sodelovanje. PREŠERNOV DAN - SLOVENSKI KULTURNI PRAZNIK V NIŠU 27 Letošnja ekskurzija za učence dop. pouka sloven- skega jezika v Srbiji (iz Niša, Kruševca, Smedereva, Beograda, Rume, Vršca, Novega Sada in Subotice ter Sremske Mitrovice) je od 5. do 9. junija potekala v Pomurju. Učenci so gostovali pri vrstnikih na OŠ Veržej in OŠ Bakovci. Prisostvovali so pouku, se dru- žili s slovenskimi vrstniki in preko slovenskega jezika spoznavali slovensko kulturo, življenje, navade… So- delovali so pri projektu 24 ur z reko Muro in počastili 100-letnico priključitve Prekmurja matici. Pri pouku v slovenski šoli so bogatili besedišče in spoznali slovenski šolski sistem. Bivanje pri vrstni- kih in druženje z družino gostiteljico pa je učencem dalo vpogled v način življenja v Sloveniji, spoznali so kulturo in slovenske navade. Popoldanske aktivnosti so vključevale ogled znamenitosti v kraju in okolici. Učenci so se aktivno udeležili enodnevnega projekta 24 ur z reko Muro: na terenskem popisu in v delav- nicah so spoznali biotsko pestrost, posebnosti in le- pote reke Mure, obiskali Babičev mlin, prisostvovali na kulturni prireditvi in si ogledali muzejsko zbirko v Pokrajinskem muzeju na gradu Ptuj. Navdušenja nad Slovenijo in Slovenci ni bilo malo, vseh misli ni moč zapisati. Zahvala gre v prvi vrsti srčnim gostiteljem v Pomurju, staršem in njihovim otrokom, ki obiskujejo OŠ Veržej in OŠ Bakovci, ter vodstvu šol. Zahvala gre tudi Zavodu za šolstvo RS, ki je fi nančno omogočil pot v Slovenijo ter ekipi učiteljev dop. pouka sloven- skega jezika v Srbiji.Naša ekskurzija bo odmevala pri pouku še v septembru... OŠ V eržej in OŠ Bakovci smo predali zahvalo Nacionalnega sveta slovenske naro- dne skupnosti v Srbiji za sprejem in gostoljubje... Ver- jamemo, da nas bodo sodelavci z obeh šol in gostitelji obiskali v Srbiji. Hvala za vse, dragi prijatelji, gospe Damjani z OŠ Veržej še posebej za skupno fotografi jo naših učencev in gostiteljev. Ekskurzijo smo uspešno zaključili. Hvala ZRSŠ za sofi nanciranje, OŠ Bakovci in OŠ Veržej za spre- jem naših učencev, prijaznost in srčno gostoljubnost. Verjamemo, da bo priložnost, da jo dragim prijate- ljem povrnemo v Srbiji. Poslovili smo se, nato pa obi- skali zbirko tradicionalnih slovenskih pustnih mask na ptujskem gradu in z zvonci odgnali vse slabo. Pre- živeli smo aktiven, poučen in zabaven dan v bližini reke Mure – na in ob nogometnem igrišču v Veržeju, kjer je potekal projekt 24 ur z reko Muro. Bogat dan je bil tudi v Murski Soboti Udeležili smo se zelo lepe, srčne prireditve in spremljevalnih dogajanj v okviru praznovanja 100-letnice priključitve Prekmurja in združitve prekmurskih Slovencev z matičnim naro- dom. Nastopali so otroci iz številnih vrtcev, OŠ in SŠ, med njimi tudi gostitelji naših učencev – pevski zbor in glasbena skupina z OŠ Bakovci. Učitelji smo se razveselili srečanja z mag, Valerija Perger, avtori- co učbenikov za slovenščino, nato pa še z direktor- jem Zavoda za šolstvo RS: dr. Vinkom Logajem in njegovo namestnico: dr. Stanko Preskar. Od Murske Sobote smo se poslovili polni nepozabnih vtisov in s sladoledom. Tatjana Bukvič, Rut Zlobec, Zoran Jovičić DOPOLNILNI POUK SLOVENSKEGA JEZIKA UČENCI SLOVENŠČINE IZ SRBIJE SPOZNAV ALI POMURJE IN GOSTOLJUBJE DOMAČINOV Foto: Rut Zlobec 28 ZADNJA CELJSKA GROFICA PUSTNI KARNEV AL DOPOLNILNI POUK SLOVENSKEGA JEZIKA PUSTOV ANJE V SLOVENIJI HREPENENJE Katarina Branković je bila hči Jurija Brankovića in žena zadnjega celjskega grofa Ulriha II. Po poroki je dobila ime Katarina in ostala v pravoslavni veri. Uso- da ji je dala dolgo življenje polno izkušenj, nemira in potepanja. Spoznala je veliko ljudi različnih narodno- sti in religij. Na osebnem planu je bila nesrečna mati, vendar dobra žena in zvesta hčerka. Bila je vztrajna oseba, ki se ni predajala niti v najhujših trenutkih. Imela je tri otroke, ki so umrli, ko so bili majhni, mož pa je bil ubit. Umrla je v osmem desetletju svojega življenja in je pokopana v Makedoniji. Srbska gimna- zija v Zagrebu nosi njeno ime. Vesna Š e rban Katarina Branković je rojena med 1418 in 1420 v Vučitrnu. Njen oče je bil Jurij, mati pa Jerina Bran- ković. Poročila se je z Ulrihom II. in mu rodila tri otroke. Bila je grofi ca celjska. Po veroizpovedi je bila srbska pravoslavka. Po besedah papeža Pija II. je bila lepa in poštena. Naročila je Varaždinski apostol, roč- no pisano pravoslavno liturgijsko knjigo. Pomaga- la je svoji sestri Mari – vdovi sultana Murata II. pri podpisovanju “carigrajskega miru”. Umrla je 1492. leta. Ljudmila Ivaz V času od 23. februarja do 3. marca se vsako leto v Sloveniji praznuje pust. Veselo je, šemi se, pleše, je, pije, organizira se pustni karneval. Nori dnevi. Pokrajine ali kraji imajo svoje nazive za obiskoval- ce na karnevalu in razlike v navadah. V Drežnicah – pri Kobaridu – so pusti; v Cerknem – v trikotniku Tolmin, Škofj a Loka, Idrija – so laufer- ji; v Cerknici - Postojna, Unec, Bloška planota – so cerkniške maškare; na Ptuju – so kurenti ter v Br- kinih - Ilirska Bistrica – so škoromate. Pisatelj Fran Miličinski, st. piše o pustovanju v notranjski deželi, o Butalcih, ki so prebivalci izmišljenega kraja, imeno- vanega Butale. Ta običaj je ostal iz poganskih časov in simbolizira pregon zime, Pust pa ob koncu umre. Po pustovanju pride Pepelnica (čista sreda – post in nemrs) ter čas korizme pred veliko nočjo. Tudi učenci dopolnilnega pouka slovenskega jezi- ka so zaznamovali ta praznik, brali so o pustu, gledali TV- oddajo, obujali spomine ter na koncu jedli krofe, ki jih je prinesla učiteljica Rut Zlobec. Učilnica Društva Slovencev Kredarica je dišala po pustu, po Sloveniji. Marija Lovrić Pust – pustni časi se v Sloveniji praznujejo že iz ča- sov predkrščanskega obdobja. Pust je običaj, ki se za- čenja 40 dni pred veliko nočjo. Pustni čas je zato pre- makljiv. Dneva, ki sta najbolj pomembna sta velika nedelja in pustni torek. Pustno izročilo so sprejeli in praznovali tudi Rimljani. Gre za slovo od zime in ve- seli pozdrav prihajajoči pomladi, če bi jo lepo sprejeli, bi jim prinesla plodno letino. Ob tej priložnosti so se udeleženci oblačili v nenavadna oblačila, se šemili, na obraz so dajali različne maske, prav tako okoli pasu, na obutev in na pisana pokrivala so obešali zvončke, večje ali manjše. Za maškare so se uporabljali različni izrazi kot so puster, pustnik, škoromati, kurenti, cerkljanski la- uferji. Besedo pust je poznal že Trubar. Verjetno je nastala iz beside “meso pust” . Namreč po pustu je na- stopil post. Ljudmila Ivaz Ljudje hrepenimo po marsikateri stvari, odnosu, čustvu – duhovnem ali materialnem. Kakšenkrat rečemo da sem pričakoval(a), da bo moje življenje lepše, bolj bogato, pa tudi bolj zdravo. Tako tudi v slovenski narodni pesmi naša lepa Vida hrepeni po svojem nebogljenem sinu, očetu, možu, ki jih je za- pustila, hrepeni po boljšem življenju. Odkrita, vzvišena čustva so čustva, ki hrepenijo po ljubezni in povratku v očetovo domovino, ki smo jo zapustili hrepeneč po svobodi, samostojnem živ- ljenju. Celo v Raju je bilo neizpolnjenih želja, ki so pogojevale hrepenenje za odhodom iz Raja. Ljudmila Ivaz 29 DOPOLNILNI POUK SLOVENSKEGA JEZIKA Učenci DPS iz BiH in iz DS Kredarica Novi Sad v Sarajevu ŽIVLJENJE OKROG NAS – ELIZABETA IZ PREKMURJA Vstopila je podprta na palico, ponižno in počasi. Pogledala me je vprašujoče, pa okrog po ordinaciji, potem pa tiho sedla na posteljo. Oprostite, tukaj lažje sedim, je izustila. Skromno, urejeno oblečena, svetlih oči, ki so sijale iz morja gostih gub na bledem obrazu. Otečena golena, kratko dihanje, suhe, malce vijolične ustnice... Kardiološki slučaj, pomislim. Elizabeta M. Njen naglas me je v hipu napotil na ženo, prispelo od daleč, po ozki življenjski stezi v Novi Sad. Pripovedujte mi, poslušam vas, jo opogumim, naj mi zaupa svoj križ. V ordinacijo nihče ne zaide brez nujne potrebe. Ponavadi pravim, da nihče ne prihaja, da bi mene videl. Mi smo obenem zdravniki, spoved- niki, rama za jok, prijatelji. Rahlo, s tihim glasom mi je začela pripovedovati o bolezni, ki jo je skoraj premagala, da komaj diha. A ni bilo vedno tako. Prišla je iz Lendave kot mla- do dekle, zdavnaj, si poiskat zaposlitev. Iz valovite pa- nonske nižine s severozahoda v južne kraje, kjer so si obzorja podobna, njive, vrtovi, vinogradi. Vzljubila je človeka z Balkana, delavca kot ona, mu rodila tri otro- ke. Rada je od malega barvala, pleskala in postala sa- mouka iskana mojstrica, nenavadno natančna. V eliko sten, novosadskih je oplemenitila s svojimi pridnimi rokami. Spotoma je sejala vrt, ga okopavala, sadila cvetje za prodajo. Otroci so rastli, dve hčeri in sin. Vsi so bili lepi in pokončni z velikimi pohlevnimi maminimi očmi. Mož je k nesreči ljubil žganje, pa kamor le to vsto- pi, ga spremlja nesreča v družini. V njegovem kraju tam pod Kopaonikom vsi tepejo žene, to je menda patriarhalno ustno izročilo. Bilo je mrzlega nočnega bežanja z otroki k sosedom, medtem ko se gospodar doma ne iztrezni. Podtikala je svoj hrbet da otrok ne poškoduje. Bilo je revščine brez skorje kruha na mizi, ko zapije plačo in še njen denar. Pa vendar, otroci so zrastli v dobre ljudi, morda manj srečni, da se veseli- jo življenja, bolj zagrenjeni, vendar pridni. Strmim v njene koščate roke in razmišljam, kako usoda dobrim ljudem včasih brez milosti dosodi trpljenje. Mož ji je umrl po poškodbi pri padu, udaril je z glavo ob ka- men. Ostala je v svoji hiši s sinom in mlajšo hčerjo, saj se je starejša poročila. Vse bi bilo dobro da ni srca, ki je oslabelo in ne služi več. Duši se, ponoči ne spi tudi na treh blazinah. Zdravil jemlje veliko za polno pest, vsakodnevno. Večkrat je bila na zdravljenju v bolni- šnici, toda zaman. Izčrpano z delom in življenjskimi težavami prekmursko srce počasi peša. Sprašujem jo ali ve, da v Novem Sadu obstaja slo- vensko društvo, ki na nek način skrbi za svoje rojake? Ne doktorica, pravi, kam naj jaz nešolana in revna? Starejšo hčer sem vrnila v moje lepo Prekmurje, po- ročila se je in srečna je. Ta dva pa se za preživetje pre- bijata z dnino. Mi smo preprosti majhni ljudje, reveži, društvo je za tiste Slovence, ki so uspeli v življenju. V este, kot se pravi, boleče se sramežljivo smeji, pa tudi vrag raje izbere večji kup, da se olajša. Razumem jo kaj pravi in z grenkobo prikimam. Da. Sodobni svet se ne zmeni za solze in trpljenje, vendar nepogrešlji- vo spoznava materialne vrednosti in poti okrog njih. Vsak se raje druži z “uspešnimi” , ljudmi v rokavicah, z naslovi, petičneži. Vsi ostali so neprepoznavni. Pi- šem recepte za zdravila gospe Elizabeti, gospe? Da, saj je v vsem zaslužila moje globoko spoštovanje. S svojo vlogo matere in pridne mojstrice v obrti in nav- sezadnje ženske, ki je pogumno na svojih plečih skozi življenje prenašala moža pijanca in nasilneža. Cenim jo veliko bolj kot tiste razvajene, v rokavicah, ki so se rodili premožni in nepogrešljivo grabijo vse kar se da s skupne mize. Spotoma še razmišljam, da se najbrž o gospe Elizabeti nikoli ne bo našlo prostora v knjigah o znanih Slovencih v Novem Sadu. Dr. Svetlana Momčilović Praznik v DS Kredarica – skupino odraslih izpopolnjevalcev je obiskala slovenska umetnica Aleksandra Gruden in predstavila 5. Art links fe- stival, na katerem svoja dela razstavlja in predsta- vlja več slovenskih umetnikov. Povabila jih je na odprtje razstave v Kulturni center Novega Sada ter v Kulturno postajo Svilara in galerijo SULUV v Novem Sadu. Razstave so bile na ogled do kon- ca maja. Skupina odraslih nadaljevalcev je bila na odprtju in imeli so poseben privilegij – vodenje v slovenščini! Na koncu so se učenci še vključili v projekt Črtomirja Freliha Fox box. SLOVENSKI KULTURNI CENTER V NOVEM SADU 30 DOPOLNILNI POUK SLOVENSKEGA JEZIKA Tisti, ki prihajamo iz obrečnih mest, najbolje vemo, koliko reka pomeni mestu in njegovim prebi- valcem. Vse je povezano z njo. Ljudje se srečujejo ob njej, grejo na pot, prihajajo iz daljnih krajev, tržijo, se zabavajo, čakajo pomladi, poletja, jeseni in zime. Včasih se bojijo njenih muh, ki lahko povzročijo tež- ke posledice. Reka preprosto daje življenje, vendar pa narekuje njegov ritem tistim, ki bivajo ob njej. Ko se približate bregovoma reke Ljubljanice, ta- koj vse to ugotovite. Življenje se v Ljubljani, vsaj za nas, ki smo prišli kot turisti, v celoti odvija ob Lju- bljanici. Ob tej majhni reki, ki za Ljubljančane in obi- skovalce predstavlja večni navdih, mesto za zmenke, nova poznanstva ali trenutke oddiha ob kavi, soku ali kakšni zanimivi tradicionalni jedi. Po Ljubljanici v določenih presledkih pluje ladjica z razneženimi in pojočimi ljudmi, ki jih vzdolž reke vozi v nepozabne avanture. Z ladjice odmeva glasba skupin, popularnih še iz časa, ko smo živeli v skup- ni državi: Crvene jabuke, Plavi orkester ali Bajaga.... Radi imamo iste reči, poslušamo iste pesmi. Zlahka se razumemo. Veliko jezikov se da slišati ob reki: slo- venski, srbski, hrvaški, bošnjaški, italijanski, angleški, nemški.... Kar mikalo me je pridružiti se skupini nemških in italijanskih turistov in poslušati, kar jim razlaga vo- dnik. Najbolj mi je bila zanimiva zgodba o Prešernu in njegovi Juliji. Vsi pogledi so bili uprti proti hiši, kjer je bila včasih gostilna in v kateri je živela Julija, Prešernova velika ljubezen. Na Prešernovem trgu, ki mi je bil ves čas bivanja v Ljubljani glavni orientir, se nenehno dogaja kaj za- nimivega: nastopi glasbenikov, amaterskih igralcev, (razg)rajanje veselih druščin, ki so globje pogledale v kozarec. Zelo živo je na Prešernovem trgu in na Tromostovju, ki sta pravzaprav glavno sprehajališče in prostor, kjer se začne vsak ogled znamenitosti Lju- bljane. V nekaj dneh sem imela občutek, da Ljublja- no poznam, kot da sem jaz ta, ki živi v njej. Številne kavarnice, restavracije, slaščičarne... Večina se nahaja ob sami reki, kar prispeva k posebnemu vzdušju in sprostitvi. Cona za pešce v jedru Ljubljane, ki je zares veli- ka, omogoča nemoteno gibanje in ogled mesta. Le številni kolesarji vas pogosto presenetijo. Toda ko se navadite nanje, je že v redu, vendar si tudi vi zaželite kolo. Eno kolo in seveda dežni plašč, saj dežuje skoraj vsak dan. Ljubljana z dežjem živi. Hitro sem se na to navadila, pa sem se v dežju povzpela na Ljubljanski grad in doživela Ljubljano na najlepši način, z obzidja Gradu. Lepa je, ni dvoma... lepa in prijazna, odprta, po- nosna na svojo dediščino, na Plečnika, ki ji je podaril najlepše stavbe, zaradi katerih jo tudi kličejo Plečni- kova Ljubljana. Ljudje so prijazni, navajeni da k njim prihajajo iz vsega sveta, ponosni na vse, kar lahko nu- dijo – slovensko kulinariko, glasbo, literaturo, kultur- no življenje. Besedilo in foto: Sonja Golubović ČESTITKA Bojan Samson, učenec dopol- nilnega pouka slovenščine in član DS Kre- darica Novi Sad, je osvojil prvo mesto na pesniškem natečaju Šin- kovčevi dnevi v organizaciji JSKD Idrija. LJUBLJANA IMA NEKAJ POSEBNEGA 31 DOPOLNILNI POUK SLOVENSKEGA JEZIKA V DS Kredarica je bil 15. junija 2019 zaključek pouka za učence. Pri pouku v Novem Sadu je do konca vztrajalo 41 odraslih učencev in 8 mladostni- kov, 7 učencev je sodelovala v CICI Veseli šoli in prejelo pohvale, 1 učenka je prejela priznanje za so- delovanje v projektu Beremo s Slovenijo. Ob zaključku je učence pozdravila predsednica Upravnega odbora DS Kredarica Elza Ajduković, potem pa je učiteljica Rut Zlobec nadaljevala s po- delitvijo potrdil, in na koncu je sledilo fotografi ra- nje, klepet in izbira knjig za počitniško branje... Pa tudi brez verzov Valentina Vodnika ni šlo. Najlepša hvala vsem za sodelovanje! Vsi, ki niste mogli priti na podelitev, se oglasite v Kredarici, potrdila vas čakajo. V Novem Sadu se je zaključil dopolnilni pouk slovenščine v šolskem letu 2018-19. Učenci so prejeli potrdila in mape z letošnjimi učnimi listi in izdelki. Želimo vam prijetno poletje in se vidimo sep- tembra :-) Zahvala učiteljici Rut Zlobec in učencem. Besedilo in foto: Jasmina Veselinov V okviru projekta Beremo Slovenijo DS Emona v Rumi so 11.maja 2019 sodelovali učenci dopolnilne- ga pouka iz slovenskih društev iz Novega Sada, Niša, Kruševca, Smedereva, Beograda, Gudurice in Banja- luke, kjer so izkusili čudovita bralna doživetja in po- tovanja s slovenskimi knjižnimi junaki. Sodelovali so tudi učenci novosadske osnovne šole Prva vojvođanska brigada, ki se z učiteljico Nino Sta- nimirov Veriš učijo Slovenski jezik z elementi nacio- nalne kulture. Besedilo in foto: Rut Zlobec BEREMO SLOVENIJO ZAKLJUČEK DOPOLNILNEGA POUKA Društvo se za vsestransko podporo zahvaljuje častnemu predsedniku društva Ivanu Zavrtaniku z družino, družini Kekić, Veselinov, Veriš, Maletin, Ajduković, Juršić-Huzjan, Mariji Lovrić in vsem drugim članom društva, učencem dopolnilnega pouka, pevcem obeh pevskih skupin in članom ansambla, učiteljici Rut Zlobec, Uradu Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu, Združenju slovenska izseljenska matica v Sloveniji, Ministrstvu za izo- braževanje, znanost in šport ter Zavodu za šolstvo Republike Slovenije, in v Srbiji, V eleposlaništvu Republike Slovenije v Beogradu in častnemu konzulu Republike Slovenije v Vojvodini Rajku Mariću, metropolitu msgr. Stanislavu Hoče- varju, Nacionalnemu svetu slovenske nacionalne manjšine v Srbiji, Kulturnemu centru Novi Sad, Mestni upravi Novi Sad, Pokrajinski Vladi in Pokrajinskemu in mestnemu sekretariatu za kulturo in obveščanje, Židovski občini, Baletni šoli in Glasbeni mladini, Knjižnici Matice srbske, Mestni knjižnici Novi Sad in drugim. CIP-Katalogizacija u publikaciji Biblioteka Matice srpske, Novi Sad 061.237 (497.113 Novi Sad) KREDARICA: bilten Društva Slovencev v Novem Sadu / urednica Marija Lovrić.- Let.1, št.1(marec 2001)-Novi Sad : Društvo Slovencev “Kredarica” , 2001 - Ilustr. ; 30 cm - 2001- Ilustr.; 30cm Trom e s e č n o COBISS.SR-ID 223277807 Bilten “Kredarica” . Izhaja tromesečno. Uredniški odbor: Marija Lovrić - urednica, člani Elza Ajduković, Nevena Belić, Jasmina Veselinov, Nina Stanimirov-Veriš in Đorđe Veselinov. Aleksandar Jovanović – tehnični urednik in priprava za tisk. Tisk: Simbol - Petrovaradin. Naklada: 300 izvodov. Izvod brezplačen. Naslov uredništva: Društvo Slovencev “Kredarica” , 21000 Novi Sad, Trg slobode 3. Telefon 021/427-106. E-mail: pisarna@kredarica.org . Rešenjem Sekretariata za informiranje štev.: 105/651-00104/2002-01 od 19. novembra 2002. Bilten “Kredarica” vpisan v Register sredstev informiranja. Izhajanje te številke je omogočil Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu in Pokrainski sekretariat za izobraževanje, predpise, upravo in nacionalne manjšine – nacionalne skupnosti. ISSN1821-1070 ISSN1821-1070