Kupujmo vojne BONDE in ZNAMKE DOMOVINA AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNIN« DAILY NEWSPAPER i0- 138 CLEVELAND 3, 0., TUESDAY MORNING, JUNE 13, 1944 LETO XLVII - VOL. XLVII Amerikanci so vzeli mesto Carentan ti; i^-........... I gospodarskega I stališča peso bo ostalo iz racioniranja ■a!!en steakov in beef roasta) tekom vsega meseca junija p bo pa potem, se ob tem času ve. Lahko je mogoče, da livada vzela iz racioniranja P°l'ioma vse meso, ali bo pa zopet ukazala racionirati. * j"rad za kontrolo cen trdi še n°, da je edino potom racio-mogoče razdeliti zaloge Po vsej deželi enakomerno. r1 Pomanjkanja prevoznih ^stev oddaljeni kraji nimajo ker ga ljudje v klavniških ^h sproti pokupijo zdaj, ko racioniranja. * splošnem je situacija mesa °®ti povoljna po vsej deželi, '6 izvzame nekatere posame-, °ddaljene kraje. Zed. države 'mele še nikdar v zgodovi-°'jko mesne zaloge kot sedaj. ,Več ga bo pa jeseni, ko bo po-paša, krme pa ne bo do-' 'n živinorejci bodo morali ati živino v klavnice. * ^obomo imeli pa čez poletje 1 ki bo požgala pašnike, bo 1 splavljen z živino in vlada! I^vzela vse restrikcije za cele Tako bi narod prav gos-0 živel nekaj časa, toda bi Val pa manjše porcije pozne- ,'^če še ne more vedeti ob 5 v ^su, v kakšni količini bo-v laši deželi letos konzervi-Sadje in zelenjavo. Vse zavi-(e^inoma od vremena in pa JVne moči. * Lv ^ poljedelski oddelek trdi, počila o primeroma dobri rani evropskih narodov ni-ijj°čna. Poročila so namreč da se evropski narodi hra-85?? do 90% predvojne To bi pomenilo, da tam lj nobene lakote. Polje-oddelek pa trdi, da so da-^evilke v javnost Nemci, ki sami dovolj hrane, ki so jo L^i Po Evropi. Drugi ev-^ narodi imajo pa od 30% % manj živil kot pred voj-. Najboljše je situirana Dan-^ Najslabše pa Poljska in Gr- J^a misli, da bodo takoj po Ijk vojni v Evropi začele il l®ke industrije izdelovati s e_ potrebščine. Poleg tova-^ že zdaj izdelujejo civilnej ^bščine, jih bo kakih 35% I ^ takoj oproščenih izdela-\ ,ojllih potrebščin. Tako bi i,! °rej po končani vojni v Ev-j, ^odukcija civilnih potreb-(, y«jaf kot je bila pa v vsem !939. Vl, . uradniki, ki se pečajo j^ti za povojno industrijo, tnČno vedo kako in kaj. To-ne bodo dali v javnost j k ^asa, bo že viden uspe-0l)ec vojne v Evropi. \ * ^efiška mornariška komisija stavila izdelovanje trgov-k. adij, tipa "Liberty." Ko-^ noče, da bi bila naša trli, a mornarica po vojni natr-^ s temi ladjami, ki jih zdaj Uj'ejo v masah in naglo. il * iJ^ariški tajnik Forrestal ify ga postavo, ki bi dovolila iv Podariti vse ladje, ki ima-kot 1,000 tonaže, dru- Angleske in kanadske čete so obkolile križišče Caenr ameriška pehota je prodrla le 18 milj v notranjost Francije. 1,400 AMERIŠKIH BOMBNIKOV JE RAZBIJALO PO FRANCIJI Rusi prodirajo v Finsko, da odrežejo 100,000 nacijev Moskva. — Ruska armada jc je udarila na Finsko, da jo iz-bije iz vojne in da izolira kakih 100,000 nemških vojakov, ki se nahajajo v severni Finski. Ruske čete so zlomile finsko linijo 'v dolžini 25 milj na ožini Kare-!liji, severno od Leningrada. Rusi prodirajo v smeri proti finskemu pristanišču Viipuri, do katerega imajo samo še 45 milj. Od tam bodo pa prodirali proti glavnemu mestu Finske, Helsinki. Poročila trdijo, da Finci niso bili pripravljeni na ta napad in da absolutno ne bodo mogli vzdržati ruskega navala. Ruse vodi general Leonid Govorov, ki je osvboodil Leningrad. -o-- Finska bo kljub vojni plačala na dolg Washington. — Kljub temu, da lete na Finsko politični napadi in da pritiska nanjo ruska armada, pa namerava na 15. ju-! nija zopet plačati v zakladniško' blagajno Zed. držav svoj obrok] v znesku $148,445.06. Finski po-J slanik je že dobil tozadevno na-j vodilo. Finska dolguje Zed. državam še $8,000,000. -o- Hooveir ne bo izbiral kandidate New York. — Bivši predsednik Zed. dr^av, Herbert Hoover, izjavlja, da ne bo izbiral republikanskega predsedniškega kandidata. Nekateri spravljajo njegvo ime v zvezo z Deweyem in Brickerjem, ki imata misli na predsedniški prestol. IZ JUŽNE°AMERIKE Buenos Aires, Argentina. — Umrla je Marija Kuhanja, dekliško ime Furlan, stara 37 let in doma iz Malega dola pri Komnu. Bolna je bila dolgo časa. Zapušča moža. — V Vicente Lo-pezu je-naglo umrla Efra Krše-van. Podvreči se je morala operaciji, katere pa ni prestala. Zapušča moža in dve hčerki. — Po dolgi bolezni je umrl Jože čuk, star 39 let in doma iz Predgrižej pri Idriji na Notranjskem. Za-j pušča ženo in dva sinčka. — V-sanatoriju Doyen se nahaja rojak Anton Terpin, stavbinski de-j lovodja. Dobil je težke poškodbe, ko je padel iz visočine na tla pri pregledovanju neke stavbe. Doma je iz števerjana pri Gorici na Primorskem. še na mnoga leta Poznana in vsem priljubljena1 Mrs. Tončka Jevnik obhaja danes svoj god, včeraj je pa praznovala svoj rojstni dan. Vse najboljše in še na mnoga leta, Tončka! Malo je dobil Nek ropar je iztrgal Mrs. Agnes Kobal iz 14205 Darwin Ave. ročno torbico, v kateri je imela samo 80 centov denarja. Kar| Mrs. Kobal pogreša najbolj sta dve knjigi z živilskimi kuponi, ki jih je imela v torbici. Tretja obletnica V sredo ob osmih bo darovana v cerkvi sv. Vida maša za pokojnega Joseph Prijatel v spomin tretje obletnice njegove smrti. gim ameriškim republikam . za obrambno zapadne hemisfere. * Henry Ford namerava po vojni izdelovati nove vrste farmar- 1 ski traktor v masni produkciji. Traktor bo lahek in zelo poceni. Slika nam predstavlja tri glavne poveljnike, ki igrajo odločilno vlogo ob priliki invazije na Evropo. Od leve na desno so: general Omar Bradley, poveljnik ameriške pehote: general Sir Bernard L. Montgomery, poveljnik britske pehote in general James Doolittle, poveljnik 8. zračne ameriške armade. DO 3,000 JIH JE VČERAJ VPRAŠALO ZA DELO Vladna posredovalnica za delo v Clevelandu je včeraj poročala, da se je zglasilo za delo i včeraj do 3,000 oseb, to je bilo ■najvišje število od lanskega ok-j tobra. To bo gotovo zmanjšalo zahtevo po delovni sili v tem kraju. Večina teh je prišlo iz južnih držav. Nekateri radi tega, ker je tudi tukaj zdaj gorko, drugi so pa čakali, da so njih otroci končali šoLo. Mnogo je bilo fca tudi dijakov iz višjih šol in kolegijev, ki bi radi delali čez počitnice. Nov grob Po petmesečni bolezni je včeraj zjutraj umrl Jacob Tisovic, star 60 let. Stanoval je na 1366 Marquette Rd. Doma je bil iz Straže pri Novem mestu, odkoder je prišel v Ameriko pred 42 leti. Tukaj zapušča žalujočo soprogo Mary, štiri sinove: Cpl. Jack, Fred, Albert in Donald, hčer Lillian, v Detroitu, Mich, pa po pol brata Johna Raubar. Pogreb bo v petek zjutraj ob devetih v cerkev Brezmad. Spočetja na Superior in 41. cesta iz Zakrajškovega pogrebnega zavoda. Truplo bo dano na mrtvaški oder v sredo opoldne, ker se pričakuje šina Jacka od vojakov na pogreb. Naj počiva mirno v ameriški zemlji, preostalim sožalje. j Naš rojak poroča o vojnih ujetnikih v j John Samsa iz 10510 Prince 'Ave. je v nedeljo obiskal vojne ujetnike v Chamberburg, Pa., ki so bili ujeti z italijansko armado in pripeljani v Zed. države. V tem taborišču je dobil sledeče naše rojake: Gantar Lojze iz Dol pri Idriji; Paušič Alojz iz Sem pasa pri Gorici; Hrvatin Slavko iz Šmarja pri Kop'ru; Gruden Oskar iz Sv. Mihaela pri Šempasu; Po-lanc Franc iz Otelice pri Ajdovščini; Pajntar Milen iz Tolmina ; Radovac Roman iz So-cerbe pri Pulju; Kokošar Ivan iz Kneže pri Gorici; Bratina Anton iz sv. Tomaža pri Ajdovščini ; Bubič Romild iz Sv. Obal-da pri Trstu; Vidmar Štefan iz Ajdovščine; Pavlin Davorin iz obisku pri slovenskih Chamberburg, Pa. Vortojbe pri Gorici. Te ujetnike lahko vsak obišče, ako ima s seboj pismo od dotičnega ujetnika, ki naj ga pokaže pri poveljstvu taborišča. Kot pravi Mr. Samsa, so ujetniki prav zadovoljni tukaj. Hrano imajo dobro, delajo pa v vojaškem skladišču. Edino, česar največ pogrešajo so slovenski časopisi. Nadzirajo jih ne dosti in ne posebno strogo, odkar je stopila Italija iz vojne. Naše uredništvo je že storilo potrebne korake, da dobi dovoljenje iz Washingtona, da sme pošiljati Ameriško Domovino v razna ujetniška taborišča. Brez tega dovoljenja ne sme noben časopis do ujetnikov. Zavezniški gl. stan 12. junija. — Ameriške čete so iztrgale Nemcem važno železniško cestno križišče Carentan, ki leži na prehodu na polotok Cherbourg. V sredi bojne linije so druge ameriške edinice prodi'le že 18 milj od obrežja v notranjost Normandije ter okupirale ves gozdnati okraj Cerisy. Zavezniške sile so napredovale najvažnejših mostov Po Franciji na vseh treh glavnih sektorjih 1'400 ameriških bombnikov. To svoje fronte. Ameriška pehota,' ->e bi,a največja zračna sila, ki jo ki prodira proti pristanišču -le ameriško letalsko poveljstvo Cherbourgu, je samo 14 milj še še poslalo k enemu napadu pre-od njega. Najgloblje so nrodrli ko Kanala. Samo sedem bombni- NADALJNA NAŠA BOJNA LADJA IZGUBLJENA Washington.—Mornariško poveljstvo poroča, da je bila 9. maja izgubljena v Sredozemlju ladja PC 558, ki je služila za zasledovanje podmornic. Ladja je majhnega tipa in ima navadno samo 60 mož posadke. Sorodniki izgubljene posadke so bili že obveščeni. S to ladjo je bilo v tej vojni izgubljenih 159 ameriških ladij, 81 od teh bojnih. -o- Kupujte vojne bonde! XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX] Naši fantje - vojaki V SLUŽBI ZA SVOBODO IN DOMOVINO Včeraj se je oglasil v našem uredništvu čvrst slovenski letalski kapetan Fred Križman, sin poznane Matic Križmanove družine. Prišel je na dopust za en teden. Kapetan je inštruktor bombardirjev po raznih letališčih širom Zed. držav. Predno je kaka skupina poslana "tje preko," jo mora pregledati in če-kirati. Captain Križman je še vedno vrl Slovenec in naša beseda mu prav gladko teče. bs m m Iz Camp Phillips, Kansas, je pisal George Ule, sin Mr. in Mrs. Andrej Ule iz Reno Ave., da je bil te dni povišan v korporala. Naroča tople pozdrave vsem prijateljem in znancem v Clevelandu. Njegov naslov je: Cpl. Geo. Ule, 35535405 Btry C. 156th F. A. Bn. Camp Phillips, Kansas. Njegov brat Cpl. Andrew pa služi točasno nekje v Angliji. te (9 Ril S/Sgt. Joseph L. Brodnik, ki služi pri marinih, sin Mr. in Mrs. Joe Brodnik iz 18611 Muskoka Ave., je prišel domov na dopust. Nazaj se bo vrnil v nedeljo. Njegov vojaški Inaslov je: S/Sgt. Joseph L. Brodnik, AWS 12, 1st A. W. G., F. M. F. 9th M. A. W. Cherry Point, North Carolina. RS IFQ fEfi Joe Schmuck iz 6600 Bliss Roosevelt bo gotovo zopet kandidiral, je mnenje demokratov Washington.—Ožji Roosevel-tovi krogi trdijo, da se je predsednik Roosevelt odločil, da bo na vsak način kandidiral za četrti termin v Beli hiši. Dalje poročaj o, da namerava Mr. Roosevelt izbrati za podpredsedniškega kandidata zopet Mr, Wallacea, dočim mu demokratski voditelji to živahno odsvetujejo. Trdi se tudi, da Felix Frankfurter, član najvišjega sodišča, nagovarja predsednika, naj izbere za podpredsednika kakega važnega republikanca, da bi s tem pritegnil tudi republikanske glasove. -o- Nekaj čevljev bo naprodaj brez racioniranja Washington. — OPA naznanja, da bo dovolil od 10. do 29. julija ameriškim trgovcem razprodati kakih 7 milijonov parov čevljev brez racioniranja. Njih cena pa mora biti najmanj 25% nižja kot je bila 1. junija. Obuvalo bo za moške in ženske ter deško, mere od 1 do 6. -o- Seja demokratov Nocoj ob osmih bo seja Slovenskega demokratskega kluba v Euclidu. Razmotrivalo se bo glede piknika in pa radi Lau-schetove kampanje. Važna seja jutri Jutri večer bo seja društva sv. Cirila in Metoda, št. 191 KSKJ in sicer v SDD na Recher Ave. Članstvo je prošeno, da se udeleži v polnem številu. Ave. odide jutri k marinom. Njeg'ova soproga je roj. Julia Zdešar. Doma bo pustil 9 mesecev starega sinkota. Joe je sin Mrs. Agnes Schmuck iz 1249 E. 67. St. in je bil uslužben pri Steel Improvement Co. želimo mu vso srečo in pa zdrav povra-tek k svoji družinici. Amerikanci v nemško linijo v gozdovih pri Cerisy. Glavni stan poroča, da so danes obiskali francosko obrežje premier Churchill, generala Eisenhower in Marshall ter admiral King. Depeše iz fronte poročajo, da zavezniki še niso zavzeli važnega mesta Caen, dasi ga imajo angleške in kanadske čete obkoljenega. Nemci so najbrže že umaknili iz mesta svojo glavno silo, s čemer priznavajo, da mesta ne bodo mogli obdržati. Ameriške čete prodirajo preko polotoka Cherbourga ob njegovem vznožju, da ga odrežejo od celine ter zajamejo v past vse Nemce, ki se še nahajajo okrog pristanišča Cherbourga. Iz glavnega stana poročajo, da so zavezniki raztegnili svojo fronto na francoskem obrežju na 60 milj. Angleške čete so Nemci vrgli nekaj nazaj južnovzhodno od mesta Bayeux in jim zopet iztrgali mesto Tilly-Sur-Seullea. Toda Angleži še vedno obvladujejo višine okrog mesta. Glavni stan zatrjuje, da je položaj zavezniških čet na francoski fronti več kot zadovoljiv. V gozdovju pri Cerisy so imeli Nemci največja skladišča za mu-nicijo za svoje operacije v zahodni Franciji. No, to imajo zdaj v »rokah ameriški fantje. Amerikanci so danes tudi prekoračili na sedem milj dolgi fronti železniško progo, ki vodi v pristanišče Cherbourg. Nemci trdijo, da imajo zdaj zavezniki od 300,000 do 400,000 mož v Franciji, pa da je to komaj ena tretjina sile, ki je pripravljena v Angliji za vdor na evropski kontinent. "Glavna zavezniška sila čaka še vedno pripravljena na pohod proti Evropi v kakem angleškem pristanišču," je trdil danes nemški radio. Nemški feldmaršal von Rund-stedt je z vso naglico poklical rezerye od Pariza, da bi pomagale zavreti prodiranje zaveznikov. Toda te rezerve morajo okušati vso silo zavezniške zračne armade, ki neprestano pole-tava nad vsemi cestami, ki vodijo proti obrežju. Danes sta ameriški bojni ladji Texas in Nevada ter križarki kov in 14 bojnih letal se ni vrni-j lo z napada. ' Zavezniška zračna sila zdaj sistematično udriha po sovražniku. Dočim en del razbija 100 milj pred fronto razne prevozne linije, po katerih vozijo Nemci rezerve v bojno linijo, razbija drugi železniške centre v smeri južne Francije, koder bi mogel feldmaršal Rommel dobiti oja-čenja. GEN. WEYGAND JE BIL BAJE UBIT NA BEGU London. — Reuterjeve depeše iz Švice poročajo, da je bil francoski general Maxime Wey-gand ustreljen, ko je skušal pobegniti iz nemškega ujetništva. To so baje Nemci sami povedali francoskim častnikom, ki so ujeti v Koenigsbergu. Weygand in njegova žena sta bila zaprta v nekem hotelu na Tirolskem. General Weygand je bil prej vrhovni poveljnik vse francoske bojne sile. -o- Ubijalec se je obesil Včeraj se je obesil v okrajni ječi Anton Matos, ki je Čakal na obravnavo radi uboja svoje žene Terezije 24. aprila, na 1138 E. 60. St. Napravil si je zanko iz rjuh. Jetniški pazniki so poklicali rešilno postajo, ki je skušala obešenca oživeti, pa je bilo že prepozno. Tako se je morilec sam kaznoval za uboj. Četrta obletnica V sredo ob 6:30 bo darovana v cerkvi sv. Vida maša za pokojnega Louis Šuštarja v spomin četrte obletnice njegove smrti. -o- Tuscaloosa in Quincy obenem z angleško bojno ladjo Warspite, obstreljevale nemške pozicije na francoskem obrežju ter pošiljale težke izstrelbe daleč v notranjost. Nemške obrežne baterije, stalno nameščene, so že vse razbite. Danes je udarilo na 16 nemških vojaških letališč in šest Naša društva so se že oglasila z nakupom za 5. vojno posojilo. Tako je društvo Slovenec št. 1 SDZ sklenilo, da kupi za $500.00 vojnih bondov, društvo Srca Jezusovega, samostojno, pa tudi za $500.00. Vsa čast zavednima društvoma- Druga bodo tudi gotovo sledila lepemu zgledu, kakor tudi posamezniki, da bo imel n"š Stric Sam denar za zmago našega orožja. "AMERIŠKA DOMOVINA" jKMKRICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER (JAMES DEBEVEO, Editor) 6117 St. Clair Ave. HEnderson 0628 Cleveland 3. Ohio. Published daily axcept Sundays and Holidays NAROČNINA: Za Ameriko in Kanado na leto $6.50. Za Cleveland, do poŠti, celo leto »7.50 Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland, po poŠti, pol leta $4.00 Za Ameriko in Kanado. Četrt leta $2.00. Za Cleveland, po poŠti četrt leta $2.25 Za Cleveland in Euclid, po raznašalcih: Celo leto $6.50, pol leta $3.50. Četrt leta $2.00 Posamezna Številka 3 cente SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada, $6.50 per year. Cleveland, bv mall, $7.50 per year D. S. and Canada, $3.50 for 6 month*. Cleveland, by mail. $4.00 for 6 months C. S. and Canada $2.00 for 3 months. Cleveland by mall $2.25 for 3 months Cleveland and Euclid by Carrier $6.50 per year; $3.50 for 6 months. $2.00 for 3 months. Single copies 3 cents Entered as second-class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1878, No. 138 Tue., June 13, 1944 Veliki začetni uspehi invazije Izboren uspeh našega prvega udara .ob nacijski zapad-ni zid moramo meriti s pridržkom, da mora vzeti Nemcem več dni, preden zberejo svoje razkropljene čete za protinapad, v katerem bo šele prišlo do krvavih in srditih bojev. Globina nemškega zidu odnosno obrambnih črt ne šteje bogvekaj v naši strategiji, ker smo mi izkrcali veliko armado padalcev in drugih vojakov z jadralnih letal, ki stiskajo Nemce znotraj, kakor jih stiskajo naše čete od morskih sipin in nabrežij proti notranjosti. Razumljivo je, da so se odločili Nemci, da počakajo in vidijo, da-li se bo naše izkrcanje v Normandiji razvilo v pravcat in resničen napad, preden potisnejo v boj svoje rezerve. Njihove armade se nahajajo namreč daleč v notranjosti na strateških križiščih, tako da so lahko v najkrajšem čas\i pripravljene za bitko, pa naj se slednja pojavi od katere koli strani. Nikar ne pozabimo, da je preteklo troje dni po našem izkrcanju v Salernu, ko je malo manjkalo, aa niso bile naše čete iz zasede uničene. Nobenega dvoma ni, da smo s svojo invazijo dosegli velik del taktičnega presenečenja. Nemški radio je objavil vest o invaziji šele ob 12:40 zjutraj v torek, to je šele potem, ko so bile naše zračne čete — padalci in z jadralnimi letali pripeljani vojaki — že faktično v Francijo. Ako Nemci ne bi bili potegnjeni, tedaj bi alarmirali svet v trenutku, ko so zavezniške bojne in prevozne ladje odrinile od angleških obali na svojo pot preko Kanala, kar je vzelo tri do štiri ure plovbe. Poleg tega je nemški radio komaj dva dni prej naznanil, da ni pričakovati invazije v teku prihodnjega meseca, kar smo tudi mi poročali v našem listu. Do takrat pa so Nemci pričakovali invazijo vsak trenutek. Nemški generali so prišli po vsem videzu do zaključka, da so naše vsakdanje napovedi o invaziji navidezne ter da služijo samo svrhi, da ne bi Nemci ojačili svoje fronte v Italiji. In potem tisto napačno poročilo "Associated Pressa," ki je naznanilo invazijo Evrope, jih je še bolj zmešalo, mesto da bi jim služilo kot svarilo. Vse to je torej povzročilo, da so komaj dva dni pred invazijo razglasili preko svojega radia, da z invazijo ne bo najbrže nič še cel mesec dni. Da smo vdrli v Francijo, ni presenetilo nikogar. In kako neki? Saj je bila to najbolj oglaševanain publicirana invazija v vsej vojaški zgodovini sveta. In prav to preveliko oglaševanje in bobnanje je zmešalo Nemce. V zemljepisnem pogledu smo udarili na najboljšem mestu za invazijo. Z izkrcanjem južno od reke Seine, smo izbrali najkrajšo in najmanj hribovito pot do Pariza, s čemer smo prišli v pozicijo, kjer nam bo reka ščitila levo krijo v prodiranju proti Parizu. Dokazi o pešanju nemške vojaške moči so bili podani v zadnjem času na italijanski fronti, še poprej pa v Rusiji, kjer zdaj Rusi pripravljeni čakajo, da koordinirajo svoje udarce z našimi. Kako se bo stvar poslej razvijala, ni mogoče napovedati v naprej, dokler se ne razvijejo velike bitke, katerih je pričakovati. Toliko pa je že zdaj gotovo, da so bila vsa presenečenja na naši strani in nam v korist. Nemške zračne sile1 ni bilo, na primer, nikjer, dasi bi se je morali Njemci poslu-žiti v trenutku, ko so naše ladje odrinile od angleških obali, ali vsaj takoj zatem, ko so se naše čete pričele izkrc&vati na francoskfh prodih. Prav tako ni ne duha ne sluha o obljubljenem nemškem letalskem protinapadu na London ali celo o kontra-invaziji Anglije. In dalje ni še tudi nobenih poročil o vporabi nemškega tajnega orožja, s katerim so vedno grozili. Svet proslavlja padec Rima V Belo hišo dežujejo brzojavke iz vsega sveta, v katerih se čestita ameriškemu orožju, ki je zavzelo Rim. Premier Stalin je brzojavil predsedniku Rooseveltu: "Novica o zavzetju Rima je bila sprejeta v Rusiji z največjim zadoščejem. Čestitam Vam na tej veliki zmagi anglo-ameriških čet." Maršal Badogiio je poslal predsedniku svoje "najpri-srčneje želje za bodočnost" ter pripomnil: "Rim, prva evropska prestolnica, ki je bila osvobojena nemškega jarma, zavzema zopet svoje mesto v svetu pravice in svobode." (Ko je ta junak vodil Mussclinijeve fašiste na zavojevanje Abe-sinije. se je malo brigal za "pravico in svobodo." Op. uredništva ). Med čestitkami iz južnoameriških di;žav je najznačil-enjsa čestitka predsednika republike Brazilije, ki se glasi: "Sprejmite moje prisrčne čestitke ter sporočite generalu Eiscnhowerju moje in mojega ljudstva iskrene želje za uspehe armad pod njegovim poveljstvom." Kitajski generalisimo Čiangkajšek pa je sporočil predsedniku Rooseveltu, da pomeni padec Rima skorajšnjo osvoboditev vseh držav, ki danes še trpijo pod okupacijo osišča." Kupujte vojne bonde! BESEDA IZ NARODA Ali bomo posodili? ni naše nove domovine, pokazali smo že neštetokrat, da znamo ceniti dobrine, ki nam jih deli ta naša nova domovina — Amerika. Tako se bomo prav gotovo odzvali tudi sedaj, ko nas ta naša nova domovina prosi pomoči, sicer ne prosi sama zase, ampak za nas vse. Kaj pa bi si sicer imeli potem, če bi se primerilo, da bi nacizem in fašizem zavladal vsemu svetu?! Zato je naša sveta dolžnost, da kakor so naši fantje na bojnih poljanah pripravljeni žrtvovati vse za svobodo in demokracijo, da prav isto storimo tudi mi na domači fronti, da vložimo vsak cent, ki ga nujno ne potrebujemo, v vojne obveznice (bonde) v kampanji 5. vojnega posojila. Naša vlada nikakor ne pričakuje od nas, da bi morali oddati vsak cent in bi potem radi tega trpeli pomankanje, ne, vlada nas samo prosi, da investiramo svoj denar v vojne obveznice mesto da bi ga skrivali doma. Nihče naj se ne boji, da bo v tej investiciji kaj izgubil, kajti, če ne bodo vojne obveznice obdržale svoje vrednosti, tudi dolarji ne bodo dosti pomenili. Zatorej rojaki, pokažimo se v tej kampanji in storimo vse kar je. v naši moči, da bo kampanja 5. vojnega posojila ne samo dosegla svojo kvoto, ampak da jo bo tudi daleč prekoračila. Kar bomo torili nadomači fronti v dosego zmage, bo v našo lastno korist in v korist naših potomcev. Priporočam pa vsakemu Slovencu in Slovenki, da stori svoj delež in da se pri nakupu bondov posluži naših domačih bančnih zavodov oziroma slovenskih zastopnikov in prostovoljnih delavcev, ki delujejo v tej kampanji, kajti le na ta način ge bomo kot narod lahko pokazali, kaj smo storili za svojo novo domovino. Po tem nas bodo sodili tujci in po tem nas bodo tudi cenili kot narodno celoto, ob enem pa hodo tudi naši slovenski fantje na bojnem polju lahko ponosni na ha«, ko bodo videli, da tudi Slovenci in .Slovenke na domači fronti doprinašamo svoj delež za skorajšno zmago našega orožja. F. A. Turek. -o-- Mogoče bo kdo vprašal, komu ni taka novica, saj ste gotovo slini takanovica, saj ste gotovo slišali dovolj že na radiju in čitali ste tudi gotovo že in če pa še niste, pa naj vam bo povedano, da nas naš dobri Stric Sam prosi za posojilo. Nujno potrebuje denar, da mu bo mogoče končati to vojno s popolno zmago. Do sedaj smo imeli že štiri vojna posojila. Narod se je velikodušno odzval prošnji naše federalne vlade in štirikrat je že pokazal, da se zaveda potrebe, v kateri se nahaja naša vlada. Velika potreba je, da se odzovemo tudi sedaj, kajti naši fantje onstran morja, na raznih bojiščih, potrebujejo hrane, obleke, muni-cije in orožja sploh, če se hočejo uspešno postaviti sovražniku v bran. Vsi vemo, da so našli fantje in možje odšli na branik domovine in da .je tam njih življenje v dnevni nevarnosti. Pripravljeni so tvegati vse, samo, da je mogoče nam tu še naprej uživati svobodo v pravem pomenu besede. Ti fantje se bore za nas in za naše potomce. Marsikateri izmed njih se ne bo vrnil nikdar več in njegovo junaško srce bo krila tuja zemlja daleč proč od ljubljene domovine, dežele demokracije in svobode. \ Kaj pa storimo mi k dosegi zma^e? Kako je pa z našo domačo fronto? Ali se zavedamo, da se nahaja naša dežela v vojnem stanju? Precej težko bi bilo povsem pozitivno odgovoriti na ta vprašanja, čuje se godrnjanje na levo in desno: eni niso zadovoljni z delavskimi pogoji v industriji, mal nesporazum in že je stavka, katera prav gotovo ne doprinese koristi splošnemu vojnemu naporu; malo racioniranje živil in koliko je slišati jamranja in godrnjanja, kot bi že same lakote umirali. In zakaj vse to? Samo zato, ker se ne zavedamo v polni meri, da smo v vojni, ker ne znamo caniti svobode in blagostanja, v katerem živimo. če bi si le malo mogli predstaviti strašne razmere, v katerih žive narodi v Evropi, razmere, v katerih se naš slovenski narod nahaja v te,j strašni vojni; če bi si mogli predočiti vse pomankanje in glad, o potem bi že znali ceniti vse ugodnosti, ki smo jih kljub vojni deležni v tej deželi svobode. Naš Stric Sam nas dobrohotno vpraša za posojilo. On ne zahteva, da moramo dati svoj denar vladi na razpolago, pač pa samo posodimo naj ga proti dobrim obrestim; za povračilo pa nam garantira Strica Sam. Ali se je kdaj kaj, podobnega zgodilo v evropskih deželah? O, ne! Tam so vlade naravnost pozvale narod, da odda svoj denar in pridelek vladi, koliko bo zato dobil v i povračilo, ne ve nihče, če bo kdo; sploh kaj dobil. Evropske vlade so svoje pod-ložnike enostavno tako obdavčile, da ljudem skoro ne ostane za njih borno življenje in pri tem nimajo narodi nobenega upanja na kakšno oovračilo. Ali kdaj AMERICAN RED CROSS + Pomoč Rdečega križa Jugoslaviji Od septembra 1939 je ameriški Rdeči križ dajal vojno pomoč civilistom v 41 deželah. Vedno sicer ni bilo mogoče dobaviti toliko pomoči kot bi se želelo, toda povsod v svojem delovanju je ameriški Rdeči križ naredil vse, kar je bilo mogoče brez ovire za nadaljevanje svoje lastne pomoči. Rešena življenja, izlečene boli in vzbujanje nade v ljudskih srfcih edino lahko odmerijo resnično zaslugo vojne pomoči. Toda pomoč, katera je bila dodeljena tujim narodom skozi ameriški Rdeči križ od septembra 1939 do sedaj, znaša v dolarjih in centih $97,-180,196. Od te vsote je $41,-712,925 prišlo iz fondov ter zalog Rdečega križa ter bilo pomislimo na to? Ali vidimo, prispevanj), ali podarjeno raz-kako velikanska razlika je med nim odborom Rdečega križa; našo vlado in evropskimi vlada- $1,033,113 je Rdeči križ dobil mi? Naša vlada, dasi bi si lah- potom raznih društev in $54,-ko vzela tako pravico; pa ne za-' 434,158 pa je bilo prispevano hteva od nas, pač pa nas prosi iz državne blagajne Zed. dr-posojila proti dobrim obrestim in žav. z garancijo, da nam bo vsak- Kar se tiče pomoči Jugosla-cent, ki ga bomo investirali vj viji, poroča Rdeči križ koncem vojne bonde, tudi gotovo vrnjen aprila naslednje: Pomoč Jugo-nazaj, j si a vi ji se deli v dva dela in si- Torej, nahajamo se v času1 cer v pomoč takoj po invaziji, kampanje za peto vojno poaoji-! ki .ji jo bo dala skupna komisijo, ki bo trajala do 8. julija. S!o-!.ia odbora Rdečega križa za venci smo se še vselej pokazali pomoč in Liga Rdečega križa, kot res dobri in zvesti državlja- V tem času je ameriški mi- nister organiziral pomoč ameriškega Rdečega križa ter nastavil nekega ameriškega trgovca, ki je dalj časa živel v Jugoslaviji, da je prevzel vse to delo v svoje roke. Zemlja je bila prehitro zavzeta, da bi bilo mogoče dati mnogo pomoči. V Beogradu ni bilo ravno pomanjkanje hrane, toda civilno življenje je bilo popolnoma iz tira. Pri bombardiranju Beograda je bilo mnogo ljudi ranjenih in jih ostalo brez strehe. V hitro ustanovljenih kuhinjah — dokler jih niso Nemci zaprli — se je na dan hranilo od 12,000 do 15,000 ljudi. Blago za pomoč je bilo na-kupljeno, toda še predno je moglo biti odpeljano, je pomožna akcija morala biti ukinjena na zahtevo Nemcev. Vsega skupaj je bilo poslano $50,000 ameriškemu ministru, toda od tega je le $25,000 prišlo v njegove roke, drugih $25,-000 pa ni prispelo za pravočasno porabo. Kasneje je bilo ministru povrnjenih $8,000, katere je on porabil od svojega lastnega denarja za pomoč. Istočasno je bilo tudi poslano $25,000 načelniku ameriškega Rdečega križa v Grčiji za pomoč jugoslovanskim beguncem v Grčiji. Liga društev Rdečega križa je dobila tudi pooblastilo za nakup za $7,000 (30 tisoč švicarskih frankov) zdravil v Švici za jugoslovanski Rdeči križ. Te potrebščine so bile nakupi,jene in tudi razdeljehe. Koncem leta 1942 so bili pripravljeni vsi načrti za poši-ljatev zdravil v Jugoslavijo, ki naj bi bila razdeljena pod upravo Komisije skupne pomoči. Ameriški Rdeči križ je začetkom leta 1943 nakupil zdravila, ki so bila potem poslana v Jugoslavijo skupaj s količino penicillina kupljenega v Ženevi. Od tistega časa je ameriški Rdeči križ skupaj z Jugoslovanskim pomožnim fondom načrt še razširil. Ju* goslovanski pomožni fond je tedaj nakupil potrebščine ter do februarja potrošil vsega skupaj $146,875.98. Izplačano iz fonda Rdečega križa $57,019.87. Vrednost pripravljenih in podarjenih stvari $5,587.85. Pomoč raznih društev, ki je prišla potom ameriškega Rdečega križa $146,875.98. Celokupna pomoč dodeljena od strani in skozi ameriški Rdeči križ $209,483.70. -o- Parni stroj pred 50 leti Električna energija se nam zdi danes nekaj nepogrešljivega. Vzemi za primer samo razsvetljavo. Kako bi izgledali danes prostori s staromodno petrolejsko ali pa tudi plinsko razsvetljavo? Kako temotne bi bile ulice, trgovine itd. Danes ti ni treba storiti nič drugega kot stopiti k stikalu, pritisniti—in luč zasveti. Seveda moramo przinati, da električna luč ni zastonj. Če je danes sorazmerno zelo poceni, vsekakor cenejša kot plin ali petrolej, pomeni še vedno precejšnjo porabo energije. Navadna žarnica, ki rabi 75 watov, porabi energije za eno desetinko konjske sile. če pa priklopimo na omrežje električni likalnik s porabo 500 wattov, pa se porabi že več kot dve tretjini konjske sile moči. Iz teh podatkov lahko sklepamo, da gre za celotno električno razsvetljavo kakega mesta ali večjega naselja zelo veliko energije. To energijo mora proizvajati elektrarna. Zato so tam poleg dovolj velikih generatorjev potrebni tudi primerno veliki pogonski stroji. Pred dobrim polstoletjem, ko se je pričelo uvajati električno razsvetljavo in porabo električne energije v industrijske namene, je tako poleg problema zgraditi dovolj velike generatorje, to je stroje za proizvajanje električne energije, nastal tudi problem gradnje primernih in dovolj velikih pogonskih strojev, ki bi gnali generatorje, -V kratki polovici stoletja so se pogonski stroji že zelo izpopolnili, zlasti če upoštevamo, da so turbine prevzele pogon pri večjih jakostih. Pred malo več kot 55 leti (1889) pa je bila še velika tehnična novost zgradba parnega stroja z učinkom 1000 konjskih sil, ki je bil posebej zgrajen za pogon električnega generatorja. S tem je bil napravljen prvi korak k gradnji generatorjev in pogonskih strojev za velike jakosti princip, ki se je pozneje vedno bolj uveljavljal v elektrarnah in ki je pomenil v gradnji in oprem ielektričnih generatorjev velik preobrat, saj so bili mnogi strokovnjaki med njimi, baje celo Edison, mišljenja, da se bodo taki ogromni stroji v uporabi slabo obnesli, češ, da se bodo težje prilagodili različni uporabi toka kakor pa majhne enote. Najbolj uporaben za pogon električnih generatorjev se je od začetka pokazal parni stroj. Vodna turbina, ki predstavlja v uporabi zelo poceni obrat, ker je vodna energija tako rekoč zastonj na razpolago, je mogla parnemu stroju konkurirati samo tam, kjer je bilo dovolj vodne moči in dovolj kapitala na razpolago za gradnjo dragih vodnih naprav, zlasti jezu. To pa je bilo v prvih začetkih, ko se je uporabljalo samo istosmerni tok malokje, ker ni bilo mogoče istosmernega toka gospodarsko voditi iz ene centrale na velike razdalje tja, kjer bi ga rabili odjemalci. Tako si je moralo vsako mesto in vsako naselje, kjer so hoteli imeti električno luč, zgraditi svojo cetralo največkrat na parni pogon. Pa tudi pri takih majhnih centralah je bila večkrat poraba toka kmalu tako velika, da so morali misliti na nabavo novih strojev. Vsekakor moramo smatrati zgradbo parnega stroja za 1, 000 konjskih sil za tedanje čase za zelo veliko tehnično delo. Prvi tak stroj je bil postavljen v elektrarni nekega evropskega velemesta. Naprava je bila osem metrov visoka, stroj je imel dva pokončna parna valja in je gnal dva generatorja, od katerih vsak je lahko razvijal 360 K. W. Število obratov je znašalo 60. Tudi kotli za pogon so bili za današnje čase zastareli in še niso imeli avtomatičnega nalaganja kuriva. Zanimivo je, da so pozneje gradili še parne stroje za večje enote kakor 2,-000, 3500 in 5000 ks. Mislili so celo na gradnjo parnega stroja z 10,000 konjskih sil učinka. -o- Domača fronta Hrana je bila poslana tujim pomožnim organizacijam Agrikulturski oddelek je poročal, da je množina hrane odposlana v marcu vsem agencijam, ki se s tem pečajo, znašala 798,736,225 funtov, medtem, ko je bilo v februarju odposlanih 865,884,856 funtov. Odpošiljatve v,k 1 j u č u j e j o "lend-lease" izvoze, denarne prodaje vojski in drugim državnim agencijam, dobave za Karibejske in Teritorijske zasilne programe, in direktna distribucija civilnim grupam, kakor tudi Rdečemu križu in tujim pomožnim skupinam. Odpošiljatve za lendlease so skupno znašale 590,234,920 funtov, a v februarju je izvoz znašal 598,717,657 funtov. Glavni proizvodi dobavljeni našim zaveznikom so bili v sledečem razmerju: Mlečni izdelki in perutnina, 7.8; meso 41.2, masti in olje 4.7, sadje in zelenjava 9.1, žitni izdelki HHHH'"' « verjamel» .al'pf; «ii«iM»-:0če Pa je šlo gor in doi. ^ in podolgem, pred avto"1 ^ in za njimi, pred štric rami, pod njimi in za nr()j okrog uličnih svetilk, čez nike in po pločniku. ^eS,rVf met je obstal, ljudje so skupaj, nekateri so P,-loviti, drugi so pomagal1 tretji so se smejali in drllg pet so začeli delati stave* kateri na farmarja, dr^ na prašiča. ., z Ampak naš Jack ni. 'j stonj dragonec in da bi takle čistoj navaden P ugnal, tisto pa spet ne. ^ ^ pujsek ravno premišlja' \ j. stal za trenutek, ne ' ( bi bilo bolj varno: sk°cVjV ulično železncio, ali P ,nj{ je planil nanj njegov las^e spodar in ga prijel za ^ da je takoj videl ^ sonc, luno in zvezde. P° flj je pa spretno prijel mu vrgel zanko okrog jjj ga privezal k bližnji t svetilki. , Jack si je obrisal potll°j, in grdo gledal mrcin0' g c je storila toliko hudega P velandskih ulicah To 2 tudi povedal v jasnih 1 ^ za katere pa ne vem0' ^ je pjrase nakazano ra ali ne, vsaj delalo se Je ^ da jih ne, ker se je 11 ^ vleglo na pločnik, čes> .g|j ki, kar je je, nekaj časa % $ pa le luštno. Napravi^ | noj, kar hočete. jjjj Prišla sta tu da dva ^ moža postave, ki ju Je ^jt direndaj po cestah, sta, misleč, da je kaka ^ cija, ali da ljudje / nevarne roparje i« s pomagat. Naš f arm«* y t) razložil, kako in kaj : sp povedal, da je treba zd' j viti pujska na truk, 3 „j , je truk daleč na d*'u .jCi Jack bistro pogleda P j|f na, potem jima pa W ^ nost in brez ovinkov " i< "Zdaj bosta pa tukajle stala in p»zl ^ val, da grem jaz P° ni treba prav nič, P,0^o da bosta vedela. S»J g gtvi .j sta, da varjeta najd^ je ^ Povem pa vama tole- s' bosta vidva tukaj ^ in stražila ščetjinca,, naravnost po župana ^ p • ta, kaj se to pravi, ke^ bo , nom sva si na roke, Vedela'' . pre 01 -o-- 36 Mravlje in bolhe so neve« no močne. Ce bi imel člov^ h primeri z mravljo svojetf^l i lesu odgovarjajočo moč, bi ^ gel vzdigniti lokomotivo. __^ !e JUNE 12th v Žrtev spovedne molčečnosti Josip Spilman S. J. je sicer povedala, da jo je zbudil neki ropot sredi noči kot da bi kdo trkal na vrata, toda spoznala je, da je moral biti to vihar, župnik se je potem naglo preoblekel in odšel v zakristijo brat sv mašo. Stara Suzana je po maši po svoji stari navadi pripravljala župniku zajutrek, med tem ko se je 011 po maši zahvaljeval. Stara služkinja ni bila ravno najboljše volje. Že včeraj ji ni bil všeč obisk iz mesta, kajti slutila je, da to pomeni njen odpust. "Porabili so skoraj vso kavo, kar sem je napraži-la in smlela," godrnja Suzana, "čaše niso pomite: sladkorja skoraj nič ni — in kam je pa izginil veliki x\ož, s katerim sem vedno rezala kruh? To je pa že od sile,! To pač že ne bo za staro Suzano! Stara Suzana je celo živi jen jegledala na red, in rajši še danes odpovem službo." Ko se po maši abbe Mont-moulin vrne po hodniku, je moral použiti del Suzaninega sa-mogovora;. kajti stara Suzana je bila navajena glasno misliti, kadar ji kaj ni bilo po godu Ves ponižan torej stopi župnik k služkinji, da bi s pomirljivimi besedami pomiril vihar. Toda posrečilo se mu je samo v toliko, da je vihar spremenil v navaden naliv in da je stara ženska v solzah tožila, da je župnik več ne mara in da mu ne more ustreči; toda bode že videl, kako mu bode potem Očetova krivda Povest. Spisal F. (Nadaljevanje) "Kje si pa vse to izvedela tako natančno?" vpraša gospodar. "Kdor gre po svetu, veliko ve; ti si pa le doma, pa malo veš," zavrne ga zgovorna ženica. "Pa srečno, oddahnila sem se in mudi se mi!" Ko je bila odšla Jera, ni bilo na njivi druge govorice kot o Juriju in Kozaretovi Mini. Zavidali so prvega, da je dobil tako zalo in petično nevesto ter se obenem čudili, kako da hoče iti ona k Štajercu. "Lejte, lejte, prej bi si bila zadnja dekla petkrat premislila, preden bi ga bila vzela, zdaj pa tako dobi," pravi dninari-ca. "E kaj, denar jo je zmotil, denar; Štajerc ga ima menda pol škrinje doma," odgovarja druga. "Mene bi že ne bil," se opo-reče petdesetletna samica, ki je do sivih las zastonj čakala rešitelja iz samskega stanu, a ga ni bilo. In res, Jera je vedela prav; v nedeljo je bil prvi oklic, tret-ij teden pa poroka. Kot na velikem kmetiškem ženitovanju se je pri Štajercu jedlo in pilo, pelo in vriskalo, godlo in plesalo dva dni; šele v sredo zjutraj so odhajali gostje s težkimi glavami in zaspanimi očmi. Tudi mošnjički so se jim precej zla j šali, saj so plačevali po štiri goldinarje na par, koliko pa je bil že poprej godec pobral! Prva leta po poroki se je lahko gospodarilo pri Štajerče-vih. Mlada je pripeljala lepo "balo" s seboj, in tudi gospodar ni imel baš praznih shramb, že zaradi premožne neveste ne. Zakonska sta se kolikor toliko razumela. Blagoslov božji je ro-sil dvoje ljubeznivih otrok v navidezno srečni zakon. A, ni bilo vse tako, kot se je kazalo na zunaj. Večkrat so hudouni oblaki pripluli na Štajerčevo j hišo in tudi grmelo je. Ona je bila neizmerno varčna," da, prav skopa; njemu se pa krajcar ni smilil. Le prerad jo je Življenske milje invazije postreženo, ko bode njo potisnil v kot. "Neumnost, Suzana! Kdo*se te hoče znebiti? Saj vendar smem vzeti k sebi svojo staro mater? Tudi potem boš še imela pri meni ta skromen zaslužek in pomagala moji materi pi-i gospodarstvu Tu imaš!" Stisnil ji je v roko dva franka. "In sedaj nam prinesi kavo. Potem pa hitro teci h kramarju Renardu in vprašaj, če se more in kdaj se bi mogla moja mati peljati z njim v Aix? In nato pojdi k gospej Blan-chard in ji naroči, da naj še danes zjutraj pride k meni." Suzana si s koncem predpasnika otare solze in se gospodu zahvali "če bi le vedela, kam je prišel veliki nož!" sta- ! ra že vedno toži. "Ga je že Julija kam deja- ! la. Ga bodemo že našli," tolaži jo župnik in odide v svojo sobo. Mati in sin sta se pri zaju-trku še spomnila na razne dogodke, ki o se po zimi pripetili, zraven pa sta si slikala prav .rožastvo bližnjo bodočnost, ko pride Suzana z poročilom, da gospod Renard prav rad vzame seboj gospo Montmoulin, da odide danes že ob osmi uri in da sme župnik pričakovati gospo; Blanchard med deseto in enajst uro. "Potem ne smeva zgubiti nobene minute," pravi abbe Montmoulin in vzame bankovec iz miznega predala. To je zate, mati, 500 frankov! Ne smeš se braniti. Dobra gospa Blanchard mi jih je ponudila kot del neke dedščine, ki je oni dan nji pripadla; ravno toliko je ostalo še meni za moje knjige. Ne, ne smeš se braniti. S tem poplačaj še ostali dolg, ki si ga morala narediti zaradi mene. Ne vem, kako je gospa Blanchard zvedela fca mojo revščino; ravno tako je kot da Bi imela neki oseben čut za uboščino. Ljubeznivo mi je ponudila dar in bilo bi ji v resnici hudo, če bi ji ponudbo odbil." "Dobra žena! Naj ji Bog povrne.!" vzklikne gospa Montmoulin. (Dalje prihodnjič) Kupujte vojne bonde! Gornji zemljevid nam kaže življenjske linije, po katerih se premikajo zavezniške invazijske čete na poti v evropsko trdnjavo. Mogočni transportni parniki se premikajo pod varstvom številnih bombnikov in brfjnih letal, za katere je potreben v Ameriki producirani "100 octane" gazolin. Bombniki, katerih motorji vporabljajo te vrste gazolin, prenašajo večje tovore bomb, s katerimi omehčavajo nemške utrdbe in pripravljajo pot naši pehoti. Spodnja slika pa nam kaž.e skupino ladij in čolnov, ki so pripravljeni čakali povelja za invazijo. Kakor pa je videti, razdalja ne igra glavne vloge v tej invaziji, kajti zavezniki si niso izbrali najkrajše poti preko Kanala, ki bi bila iz Dover j a in Folkstone v Calais, ampak so si izbrali najdaljšo pot in sicer iz Portsmouth v Cherbourg in Le Havre (Havre). Ti dve pristanišči sta poznani mnogim našim izseljencem, kajti tukaj se nas je večina izseljencev vkrcala na ladje, ki so nas prinesle v našo novo domovino—domovino svobode. zavil mladi Štajerc doli k Pre-metovcu; spočetka redko, komaj vsako nedeljo, pozneje vedno pogosteje, tudi med tednom, sčasoma pa skoro vsak dan. In ostajal je ondi večkrat pozno v noč in se vračal pijan domu. Žena ga je kregala in oštevala, ker je menila ,da ga s tem privede zopet na pravo pot, on ni molčal, in tako se je naselil prepir v hišo in nezastop-nost je postala stalni gost pri Štajercu. Otroka sta bila še majhna; tedaj še nista poznala one strašne nesreče, ki je prišla nad njuni rojstni krov, — prepira in medsebojnega sovraštva med stariši. Tudi doma Štajerc ni bil več brez—žganja. Ravno zadnjič ga je dobila žena v senu polno steklenico. Nesrečno žganje! Koliko nesreče, koliko gorja je že povzročilo človeštvu! Celi rodovi iz-mirajo vsled žganja; mirnega človeka izpreminja v divjo zver, ki kolje in pobija svojega sočloveka, prijatelja; kmetije in obrti gredo rakovo pot, boben poje in tira družine na cesto, v uboštvo in obup; kdo je temu kriv, — žganje. Vojaške naborne komisije tožijo, da ni več onih čvrstih, in močnih mlade-ničev za vojaško suknjo kot nekdaj ; žganje, katero začne piti otrok, ki je komaj odrastel šolskim klopem, ni prijatelj zdravju, krepki rasti in moči. Da bi vendar že enkrat prav spoznalo človeštvo, posebno pa ti slovensko ljudstvo, tega svojega največjega strupenega sovražnika, ki je pomoril več tvojih sinov kot vse turške in laške vojske. Veruješ to? — Nehote smo zašli v stran, vrnimo se k povesti. Štajerka je s svojo pridnostjo držala vse štiri vogle hiše po konci; ob prvem jutranjem svitu je bila na nogah in zvečer zadnja pri počitku, on, gospodar pa je le redko poprijel za kako delo. Dota je ginila in ginevala in tudi tukaj se je izpolnil stari slovenski pregovor, da "dota se izmota." Izmotala se je z leti vsa in ceio v dolg so jeli lezti pri Štajerčevih. Otroka sta se lepo redila, in štiriletni Janezek in triletna Micika sta bila edino materino veselje; saj sta bila tudi prav zares pridna. Žena ni več oštevala moža, ko je prišel pozno v noči domu; izprevidela je, da je vsaka beseda zastonj, da je njen mož postal pravi — pijanec; nasprotno, še smiliti še ji je pričel. V sanjah je večkrat tako milo in tožno vzdihoval, stokal in se tresel, potem pa prestrašen planil kvišku, da se ji je v resnici smilil tedaj. Kadar je pa razsajal doma, ga je najlepše potolažila mala Mičica. Tiho je zlezla iz posteljice v kotu, stekla v sami srajčki k očetu, objela ga z drobnimi ročicama za koleno in prosila: "Ata, ne hud, ne hud!" In čudo, navadno je pomagalo. Dvignil je otroka k sebi, sedel na klop, posadil* dete poleg sebe in vtihnil. Mož je zadremal, Mičica pa se je splazila kot 1 mačica tiho s klopi in stekla) praviti mami, da "ata že spi" ter potem smuknila zopet pod odejico. Tako so potekala leta počasi, vendar jih je poteklo že nad sedem po poroki. Sosedje so se Štajerčevih vedno bolj ogibali; on se ni menil zato, ona pa se jim ni hotel usiljevati. Le gostilničar Premetovec je hvalli Jurja, koliko je že videl in poskusil in koliko ve, ter obenem pridno zapisaval neplačane račune njegove. (Dalje prihodnjič.) -o- Clemenceau o maršalu Petainu V knjigi Jean Marte j a o Clemenceau ju "Le Tigre," ki je izšla leta 1930 je čitati med drugim tudi zelo zanimivo izjavo Clemenceau j a o generalu Petainu pred bitko na Sommi leta 1916. Ko govori o Foc.hu in Petainu, Clemenceau takole opisuje trenutek, v katerem se je imel odločiti za nasvet enega ali drugega: "Stal sem med dvema človekoma: eden od njiju mi je govoril da smo propadli, drugi pa je kakor kakšen norec hodil po sobi sem in tja ter neprestano govoril, da se je treba boriti. Rekel sem sam pri sebi: "Poskusim s Fochem! Bomo vsaj umrli s puško v roki!" Zapustil sem Petaina, tega človeka, ki je bil poln razuma in šel za norcem Fochem. In norec je bil tisti, ki nas je rešil." DELO DOBIJO Oskrbnice ZA 8 UR DNEVNO DELO. ZELO LAHKO DELO DOBRA PLAČA OD URE IN POVRH BONUS. Snažne so takoj vzete The Geometric Stamping Co. 1111 E. 200. St. (140) Delo dobi ženska da bi čistila pisarno, 2 do 3 dni na teden, 3 do 4 ure na dan. Ure in dneve si sama lahko izbere. The Cleveland Wire Cloth & Mfg. Co. 3573 E. 78. St. Tel. DI 1832. (140) DELO DOBIJO Moški in ženske 18 do 45 Čisto lahko delo Učijo se postati MACHINE ADJUSTER MACHINE OPERATORS STOCK HANDLER CUTTERS HAND WORKERS 6 dni v tednu Prilika po vojni Zglasite se od 8 do 5 The Wolf Envelope Co. 1749 E. 22nd St. blizu Payne Ave. (139) Moške in ženske splošna tovarniška dela r se potrebuje 6 dni v tednu 48 ur del* na teden Plača za ZAČETEK Moiiki 77y3t na uro 2enske 62 %c na uro Morate imeti izkaziio držav-lajnstva. Nobena starost ni omejena, ako ste fizično sposobni opravljati delo, ki ga nudimo. Zglasite se na Employment Office 1256 W. 74. St. , "> National Carbon Co., Inc. (X) Potrebujemo žensko Išče se ženska za 2 dni v tednu, ki bi prala in čistila. Zglasite se na 7212 Superior Ave. ali pokličite EN 5919. (138) Zgodovinske razvaline. — Orl nekdaj slavnega benediktinskega samostana na gori Cassino v Italiji ni ostalo nič drugega kot st rasne razvaline, kar nam nazorno kaže slika. Zavezniki so neusmiljeno razdejali to zgodovinsko stavbo samo zato, da so pregnali od tam Nemce, ki so se bili vgnezdili v samostanu in od tam napadali zavezniške čete v dolini. MALI OGLASI Stanovanje se or? da V najem se odda 5 sob odraslim ljudem. Za informacije pokličite HE 3629. (139) Soba se ode'a Odda se opremljena soba dekletu ; si lahko tudi kuha. Zglasite se na 1142 Norwood Rd., od 5 do 8 zvečer. . (138) LATHE OPERATORJI in učenci INŠPEKTORJI Plača od kosa 52 ur na teden MAŠINSKI OPERATORJI in učenci PREVAŽALCI S TRUKI Plača od kosa in visoka plača od ure Ohio Piston Co. 5340 Hamilton Ave. (142) Hiša naprodaj Je za 2 družini, 5 in 5 sob, 2 furneza, 2 garaži, vse v izvrstnem stanju. Zglasite se na 14923-25 Sylvia Ave. blizu 152. ceste, ali pokličite MU 8921. 4 (140) Oskrbnice Poln čas 5:30 zvečer do 1:40 zjutraj Šest noči na teden V mestu 750 Huron Rd. ali 700 Prospect Ave. Plača $31.20 na teden Ako ste zdaj zaposleni pri vojnem delu, se ne priglasite. Zahteva se dokaz o državljanstvu Urad za najemanje odprt: 8 zjutraj do 5 zvečer dnevno razen v nedeljo THE OHIO BELL -TELEPHONE CO. 700 Prospect, soba 901 Ako iščete dobrega popravljalca za vaše čevlje, pridite k nam. Vedno prvovrstno dslo. Popravljamo stare čevje. Cene zmerne in fino delo. FRANK MARZLIKAB 16131 St. Clair Ave. (Tues. x) za poln ali delni čas Visoka plača od ure Joseph T. Ryerson & Son, line. 5414 Hamilton Ave. (140) r°kleto!" koine Loser. 3 iedaj? Ce s silo ulomim, c 2ačela stara tako kriča-i0 bodo slišali na onem d ' Vasi. In pri vsem tem t loben trenutek varen, t !e župnik ne vrnil. Sedaj v !e le gre. čakati moram f&o priložnost." s F1 sklepom se brez šuma ž jI1 iz sobe; dene leščerbo s na njeno mesto in se , S * Prazni celici, kjer za- « . ati nove načrte. n Je tako dolo premišlje- t: oplazi lazaj na stopnji- 0 '^alenskega krila in si v 8voje čevlje; potem vza-'niznice kuhinjske sobe j|0Ž in gre oprezno po pr- s! '8teni v molitvenico doli i: tastih stopnicah v ma- S' ®"sko shrambo zakristi- p ateri je malega Karola z Mašila mrtvaška gla- n ^aj sem varen," pravi r lfl sebi. "Na to staro ša- s: "e bo nihče spomnil. Od ''ahko idim v cerkev in n 'k in pričakujem ugod- r; teriutka. Toda mrzlo je n je pač mrtvaški prt!" j, nož poleg sebe, si t ti 1 požirek iz šnapsove | d (*e> se zavije v mrtva- ž ltl skuša zaspati. n .^tt'eto! Saj si jvendar j-, •'Jenec!" godrnja sam i s "Ti veruješ, da se s' n vse konča! Kaj se ti I s 1 tako čudno pri srcu | ^ ^ prtom? Ah, ne bodi |n (al)a, Arthur Loser, mrt- i £ S)1e vračajo." In vendar ! p atisniti oči ter si | ,Jačevati pogum do juta bil že na pol pijan, t Dejanje. s !eje danilo, je prišel ab- n 5lltmoulin smrtno utru- ] S gora. Noč je pre- g /ciniku in čakal, da mu r 0 odleglo, da ga je spo- g *nu dal sveto popotni- < ' v sveto olje ga je de- p po prihodu. Res se 1 j ^o polnoči malo zbolj-1 r ! se mu zavest vrnila' j ,*°liko, da je na duhov-j j 'vPrašanja mogel odgo-1 £ * da ali ne in se je pri c •i :!| ttiogel trkati na prsa \ v° roko, nakar je dobil j ti ''in prejel sv. zakramen- f p , i : je hotel tedaj kreni- , il :°v> toda nevihta, ki v f f še huje divja nego v ] r mu je za trenotek , e 5°čila povratek. 'To bi I I< 1 bila aša smrt, gospod . i,' so mu rekli dobri lju- . • mi bi se ne upali v j ven na strma pota i lcto-ire." Okoli četrt ure ^ j, Pa se začne vihar po- ' e ' Zato si izprosi župnik ' M0t dobrega močnega ij''evalca, ker ni hotel za-c : Vi5akdanje maše ob še- 5 s • 0 | Je dobro izšlo, samo 1 Ma je duhovnika pre- mrzel naliv, prav |p,v došel, nese najprej e ! pikso nazaj v zakri-'i ,2 katere se je lahko pri-1,,1 »d hodnika ob vnožju >° :t!njene vijugaste stopnji-;S gre pa zvonit angeli1 [j^enje in nato k sv. ma-if slil si je pač, da cerkve-f doma. Potem odpre f v katero pride kmalu ^ Pol ducata starih že-i1 Ij^aj hočq abbe Mont-s v svoje stanovanje, da, i ^eoblekel; kajti mraz P1 i^čol tresti. Neka tenko-i'%(j°seba pa ga še dalje ča-1,1 *Uje v spovednici in ga 11 !• Jele, ko ji župnik pove, <>0 počuti 'l, Vegova ga je že dolgo rl I' povedal ji je na krat-j i,,'1' mogel preje priti in Ifj bil zadovoljen, da se nič pripetilo. Mati svojo pomoč v zdravilstvu. Pozno na večer se je vrnil Mr. Braddock od nekega bolnika kateremu je tudi iz svojih izkušenj dajal zdravniško pomoč nazaj v svojo malo revno kočo. Sedkj sedi zgoraj v svoji učni sobi pri mizi, ha kateri brli mala petrolejska svetilka, ter bere z nekih starih knjig. Nastopila je noč. On ne potrebuje veliko spanja. Njegovo največje veselje je bilo, da je zamogel v svoji sobici pri kaki knjigi posedeti in pipico tobaka popušiti. Trenutkoma pa prejenja stari mož citati in skoči na noge. "Prečastiti!" zadoni glas navzgor. Spodaj pred hišico stoji nekdo in ga kliče. Takoj pristopi stari mož k odprtemu oknu ter pogleda niz-d'ol skozi njega. Spodaj je stal en siromašno napravljeni mož. "Kaj hočete Allan?" vpraša on. "Ah, častiti, stari Želiščni Joe leži na smrt bolan in zah- teva vas kakor hitro je mogoče, oprostite, da vas nadlegujem," zadoni glas navzgor. "Stari Joe? Pridem takoj!" odgovori Mr. Braddock, ter si vzame čepico z glave in jo zamenja s klobukom, nato pograbi palico ter odhiti iz sobe. "Mogoče je pa vendar res že pri koncu njegovo revno življenje? No ja, star je postal, dolgo se že vlači okoli. Dostikrat mi je prinesel vsakovrstnih zdravilnih želišč za prire- janje zdravil, ta stan... jaz pa moram sedaj tu ' ti, da mu prinesem P01" Mr. Braddock stop'/ pohiti po stopnicah in hišna vrata. J Zunaj ga je pričaj, ni mož, kateri ga je P cal in katerega je on A 7 AHan se spoštljivo j" (Dalje prihodnji Kupujte vojne Sv ' Na gornji sliki je videti skupino vojak0*", ameriške armade ob spodnjem toku reke Ga1 ® ano, katerih naloga je, da napravljajo umetno glo, ki je bolj gosta od slavne londonske m^Sle> pravijo, da je taka, da se jo lahko z nožem ^ Pod varstvom te megle se potem čete premice]° Ije in neopazno bližajo sovražniku, posebno 1e' trebno tako kritje pri prehodu mostov. Najboljšo Garancijo Zavarovalnine ^ Vam in Vašim Otrokom kianjsko-slovensM katoliška JEDNOTA /OOTTA MAH WAV/ fAH Al Capp Spomnite se očeta na OČETOVSKI DAN 18. JUNIJA TRPLJENJE MLADE MATERE v ROMAN