c. c. post. ^ Henrik Xvinia Viale 24 Maggio 8 •"VAA. Celole poluletno četitletno 5-20 260 poiuieiuo četrtletno "Uši ;;j Gorica TT L 18-20 . , 910 , 4-60 Posamezni izvod 20 cent., zastareli izvodi po 40 cent. — Uredništvo in uprav-ništvo: Trst, via Maiolica 10-12. Telefon 1142. — Oglasi: Za vsak mm viso-čine ene kolone v širokosti 63 mm: finančni oglasi 1 L, osmrtnice, zahvale, poslanice, vabila 80 cent., trgovski in obrtniški oglasi 60 cent. — Plača se vnaprej. k DELO , ko zločini jugofašistov posta.ajo vedno bolj očitnejši, si „ED1-I0ST“ dela bolj neumno kakor je. Ona, ki očita komunistom, da obrekujejo Jugoslavijo, ničesar ne ve 9 obešanju delavcev v tej zemlji. Ničesar ne ve o ministru Pribičeviču, ki je sam sodeloval pri atentatu Aliagiča. Njej ničesar ni znano o izjavi jugoslov. poslanika Spalajkoviča; „Bolje je, da umre 20 miljonov ljudi glada, kakor da bi se poma- Trst, 23. marca 1922. - Leto m - štev. 123. Glasilo Komunistične stranke Italije „EDINOST“ vb samo to, da so jugofačisti njeni bratje in zato se dela neumno. 15. t. m1, so pr.ifele v Rimrn sej© poslanske zbornice, koji je podala niovia vliajdla, ki jii n&teiiuij.e aniimiistlar Faicte, svoj program. Iz .ptono&iiliai, ki giai j'e p;re-čiM miinistier Facia, bi se dalo sklepati, d'a se ekscelenca močno ziavediai tankega poHoflajia, v kiajferemi se nahaja dirjava da pa mii bil vstanu sestavM' program, po katerem mau bi se prišlo iz krize vsaj! idejno. N$vi predsedniški! miinisiter je govoril- nta; dtoffigto ata široko o potrebi pomirj&nja djiihov pa je poeabfii pove-daitli vzroke, veled katerih sie to pomir-j^n)Ja ms more uresničiti in Mi so krivi, da je sipfkiih pri®l!a do bojlev in' do sovraštva ivi kaitferih se n|aihaj‘aimO. Dejal jie, eto bo skrbela novta1 vllada za to, da bo aaivtodiato v drtaivii. zia vse enaka 1 pnaivioa, dla se vzpostavi ugtodi države in, diaa sa prejprečijo onii dogodki', ki jemiDjieljo dirtžavina ugled' 'in obtost. Povedal jie, da se mor101 skrbeti, da se b,a uiiarafflo urediti dlr^avtnie, deželne in ob-fcimsike finiajncie; da mora dlviginitri, ita-lijiainisko valuto in skrbejtli, da se oči vi industrija im trgovino. Vitadiaj bo, je dejal, metrgično uiretdiiLa; zadievo državnega uradne1*^1 <%ar število sa miora skrčiti! lin se babiavla tudi s vpratenjem bnezpoelnos-H V zunainjli politiki bo ostala zvesta stvojjitm priiijaMjem, iin bo šila na rtoiko vaam premflgiainiim; državam s kaitoriimli oaimenaivai živeti v dobrih od mofteijih. GeBa polmag-ato bo Avstriji, Nemčiji in vseim državicami, klil e|q na-iStale nia, teritoriju hivfe aiustrot-oigrske mteiniarhilje. Z Ruaijlo jie % sklenila trgovinsko pogodba. Noče se uijikavatii v aruoiUrisunde aajdleve make republike to je prapritejni, da m 'bodo odnioSlaijli s to državo odialSiffi to razjasnili, kadar se boste obei dirteivfi boljo sptanlali in kadar si bosta jiai jasmami v koliko si liahko ena drugi pomagate. Gtodie Reke želi oblati nov(ai vtodia zvesta nalpaillsikii po- • godbi dni pamagiaibi prebivalstvu malega mesta. Zlaistii s© ker hote odtali zive- ,igta prijateljica Jugoslavija. Ob ziakljtoč-;iJoui jie pOvtaM vise nafi Slz patrioHičnih ozirov pomajgialSa fc pamiifljenaiu dluhov in naj poma^aljto dvigafti utgiled im oblast diržave. Pol poročilu goSpOdia mindiafcTO m je vntelllaj naviaidlnia riaizpnaiviai. SociaJlistiCinti govonnliikli so dzjauviiL, dla ntaualjto do nove vfliaidfe iniobieinteigia zaiupaingtai kar je ptre-veC kon!9e0v|a(tli!vtn& te sla pavedaili prav. jasno, diai jato RtekS. SociiiaJUM FJtoin jie bič!ai vtodo radi • njente niataiiJrue poffiiitiiifce w osivobajenih , potorajtaaih. Kiomifinja j® pilijo db glaso-■vaoiija iini zbonnioa jie odbbriiliai z vieCimo ‘:gl:asoW pomo^ilb elli pirogrlaim nove vl'a-! de. Pmo(li) 3a gilasoivald komtuinilsitli, socialisti te netoaji republikancev. Seje poslanske zbartnliioe se nadlaiju-'i o, kiatoar ptravlijo porcWi,Ia, db pidi „ idlle^M poSlamaelv, ki eledte poaamez-niiim goviarniikiO|m brez glotookega zamd-mlainoiai balkor t/rudni poisJliu^adoi na pren dolgo tnaijajoCeimi shodlu. - Mi smla preveč viajemi lepih miintistr-sklijh govanoiv! in programov, da bi veir-jelii ii®j«vlami nOvw vlIaidle- Nova vladat se nagibaj boli mia diesno t. j. nla ktoinseirva-ttvmo iin maatoioniairno stran zbarrticiei. Vladia bi ae bito mioralai sdatiaiViti bolj iz llevWairisk!iih elemtenltoiv. Toldla tega ni dovolila vnsemogicfinia .vojaška strankia, M ddllai vdlr^aivlii lleipo in grido vreime in selfitaivilaia nove vllade kakrtme so njiej nlaijlbiali po godlu. Alli v|ge to nlima veld-ktegiai pomueaiia. Programi posameznih vlad sa čestokrat v naispr;o(tlju z diejanr skilmi razmerami in poltnebiaimi. V danih okoPStoah nlisa mie^Canlske vlade dfruigo kot izraz žal ja viliadajo^iih kinogav kii trmoglava domiBsijualeijla, da> bo Siel sroO pa timčnicah, kli jih bodb one polomile. Pa se ti krogi ne zavedajo, da vsobupiejo nlajleipši prtogr-ami njihovih vlad v lope besede povito priizinanje štor bosti nlaprami ,arja#ki kitici, kii je kriza irmedlnanadinogai kaiplilUailistižniega gioapo-da|r»tva in sie je ne dla foreij rediti s tem, da še reorgiaimiziira uradlmi^ii državni todlgainizeim; nliittil ne s potmliirjien jem1 du-hov. Sukenj sle ne mone pomliriti s tla-8Wielijiefln im sie ne bo pomirili pa bi Se vsiMrtjiegoviii voditelji proištovoljno Gregli v vic» rmeSCanskiih villad1. Pomirjanje se bo uiTBsiniieiiio kadar boi ena izmed dlvleh 6oaialtniih v bojiui se nia;h:aj&-ijtofciiih srl premagala dlrtugo ali jii pad-legila. Kdloir hoCe iviodiiili podiltiiko preko teh 'vi boju se nalvajaj^h socaalnih sil, ta ne bo uiresniiei'l nilkdiatr svioijegia programa in vse lepe besside o parni rje-noiu astlainiejo mirltive imi breztmiaftne. Gospod miiniilsten’ bi nad pripri CaL sebe iin diruge, da je dirjava, izven1 teh sparinih soicialiniih sil, dai je dr^avai lju-beBai malta, ku. ume te mioire enako skr-beftli ziai vae si|no\ie. Mi vidiimo te opa-zuijeimo dišavo liz dk*uigega stalil in ivemo, da dirjava koti politični orgairn-zem1, kli 'iniffli zgodovinsko nalogo^ braniti gotove .iintenetse, ne moriš ee dvig; niti v oblake marveč mora mapovedati bot} eJiemen!tkwn, kii. ne nlaipteidajo države kjolfe toke majlveč kot ziastopnioa 'interesov proti katerim' se l>are. V vsaki dr-2a,vii imtalmo diaines diva raizreda; raizred nemlanličleiv im raaariedi posestnikov. Ta dva razredfci Sta si med seibaj v naravnem boju. Dr^aiva, ki ne bi iinella: naloge, dlai braini enega izanedi teh dveh razredov nie bi imialla več pravioe do ob-^anlka, ker bi pdsitola nepotrebna. In kadlair je moč teh d/ve h naomedov, teh dveh velikih v bajiU1 se naihlajajočih so-Oiaflindih sil na Obeih straneh .etniaka., te-dai se vir*i ta boj na obeh straneh preko države ailii pa. stopi dirkama m stran enega ali drugega razreda in sicer vedno na Stlran onegia ki 'je miofiniejši in i-m» zlato tudi oblagt v svojih rokah. Sevodiai, poliiika bi) bilia lepa reč ako ne bi bito dejatnsklih raamer, ki Haite-gorično vsilijo nami vsem- misli pt» katerih se moramo raivmati. Ali kdor rni-sfli, dto j© on kli dlaje naloge življenju im dla se mora sukati to žiivljenje v smi- slu niegtdvfrh želja te njegovih ukazov tedaij ©e mu ne more .očitati nič drugega nego to, da spada pač med dte)mišlja.-ve pigmejce nikakor pa ne na politično tntbuino. Nova vlada se bo marala podtvreči, kad\lor vee druge, zaMevam življenja* in bo, kako« vfee vlade, tem zahtemm' pad-legto D>wgače bi bilo na svetu prelepo! Proletarska zveza Kom.uinii{(f(iPna stranka vrši. % dolgo časa agitacijo za enotno fronto proletariata. Komiunistiflna stranka stoji na stališču da bi moral proilsfiarialt, četudi raadte.ljen miselno v razna proletarske polijtiičtne sltrainke, biti združen ves v enoitni strokjonm oirgainizacijii. Ko-mmiiisitiična Stranka je bito vedno proti temu, dla bi se strokovne organizacije cepite. Ona je celo delala na to, dla se združijo v močno orjačko delavsko: zvezo tadii one organizacije, ki stoje sedaj izven te delavske strokovne zveze. In kakor priiznavta koimUinistiiična stranka diruigiilm proletarskimi strankam pravico, dia smejo vršiti med. organiziranim proJietariaitoimi agitacijo za swoije idlaale im, za svoje bojlne metodle, tako si pridržuje to praivieo tjudii sebi,. Komiunistii so sicer prepričani, da bodo strokotviae ongianizaicije ®ele tedaj v vseh ozirih močne .im na pravtejm mist|tiu kadair bodo vsa sledile njeni bojrnii taktikiii Ven-dar noče strokovni Itorganizacij ospiiti niti ne ako slede sedaij te orgamiziaicije po večiniii taktiki socialistične, republi-klajnske, ali anarhiistaone sltranke. Strokovnih orgiainiaajcij1 se ne sime ospitii, ker onte stoje vse na stailMa razneidne-ga hoijia. im so tem bolj močne rtemi bolj proletiariaitiu koristne čtei večje število orgainizirajnih in v niiih zdirufeniih delavcev. Upliv in -moč stadkioivinih' orga-n-iiziaicij; izjviLnau v prvi: vrsKii od: Števila in od enotnosti organizacije. V Itoliiji dmaimo kot ^jiajvelSjo Splošno strokovno zveaoi, k;i ima svoj sede* ■v Milanu. Miopniarji- sa zidlrui^eni v svoji posebni iin .salmiostojni zvezi, eniako i-maijo tudi železničarji svoj aimostojni sinidikialt. Poleg itegja imaimo >e cd> siin-difcajlruih anialrhiisitov! volcljleno sindikail-nia udlnu^rije, ki, je tuidi;> samostojno, dofiim- imajo tludii; republiteanoi nekaj orgianizaidijli' v svojih nokab. Komunicsthi so delali na to, da bi se vise te organizacije te' zveze pridružile pilotni delavskiii zivielzi v Milanu. Do« tega ni prišlo ker ho&ejo ostati železničarji, anarhisti iin republ rkameif saimo-etojni če®, dia je splošna delavska z.ve-za preveč veziana niai socialistiično Stranko. •— Toda protiproiletainskia: reakcija »a vseh poljih in ofenziiiva, ki soi jo pričeli deHodajailci pnoiti diefliavskim pirrdobit-Valm, zlasti projti osemurnjeimiu delavirai-ku te zraven 9e prliifiisk od K. S. vse to j,a proVznqčiiilo, da je pribija preidi' krat kiilm med zgoraj imenovanimi cirgani zataijlalmii db proletaiiake ailianea aili, bo Ije rečema, dto proletarske zveze. Mi ni-smid ijn1 ne moremo biti s tem zadovoljni! Nato zahteva pa enioitni fronll.i- pro-letairiaitiai gre preko takih zvez .iin daler-kio obs#nej*a -je tudii mafija zahteva po enotni, vsa onganiziaciijie: v enioitno, tudi ladimiimistraiii-vno, Wszo zdiružujočj sttro-kovnli clrgiainiimciijii. Vendiair zmači to proilebaniakia zvezia, ikii*.se je U'stemoivti'to pred tedni v Genovi, velik koirak naiprej "clb anotine fronte. Zato pozidlravljiaimo io zviazo in na^a »t-ratnka jie dia to je bil — o tem ni pa,č nitfbene-ga. dvoma — sijajno obiskani. Shodu je ©redi?edovial tetezniičalr Bartechi. Gwo r-iili so: Botltaa Cavalrccchi, Parim, Zol-l;ia -j« Bemeoi. Shod je sprejel dve reso-luiciiljli!: Prva- -izjiavcfe, da. se bo združena detovbtvo borilo z vsemi enePgij-almi za vspioistaviltev svobodb im vseh človeških praviia, ziai to, da se ohrani 8 urni delavnik im dai se ohranilo sploh vse daseldan(jte delavske pridobitve. Z druga resolucijo napove tir'?iaiSkii' proleta-tamialt n.eiizprosen boj reakciji in draginji -ter natogtai sodrugom1, da ufetanove povsodi kjier je treba- podlručmice te zve-ze rim da se pridiru%o splesni velikd 'proletairski akciji. Pnoletariait Julijske poklraj-ine, kii je bil vedlno na- prvem mesliu, bo stal na, prvonii mestu tudii tr temi boju. Z družečimi -mopmi bomo dotegll da. ne bo vzeto dleliavstvu kair &i jie V’ boju pridobil im bo s to zvezo pripra,vil }to bodoi-"č|i in mu j no poarebni emoitini fronti piro-letoriiato. Vsem mladinskim sekcijam Pozivamo vfele Mladinske sekcije, da skličejo kakor hitro mogoče sestanek članov, na katerem naj se ptoroča o zločinih nad- delavstvom v Jugoslaviji Vsiaik mtodii sodrug in sodružica mora biti poučen (-a) o mamerah v narodinii Jugoslaviji. Dolžnost sodlrugpv je potem, da seznanijo z naSim sta,linčem tudi neorgianizirane mlade delavce in delavke 1 N Propagandno tajništvo. Pariška komuna Strankin izvi("ševaln! odbor je izdal ob obletnici pariške kamiune apel, iz katerega potsnenna/mo tele odtetovke: Revoluaionairm delavci ne smejo pozabiti obletnice 18. marca, pariške komune, Dar naiukiov, ki; so iz fceih diogod-kiov služil naštel, učiteljem, da so jih iznačjjlii naim. Predvsem; pomenii dan1 18. marca 1871 za pnoletoriat celega sveto krvavo stopnjb na poti njegovega odrešenja. — Apel -pravi nadalje, dlai sadirugom go-vornikiom, kii proslavljajo parPko ko-imuno, me sme uiti priložnost spomiinja-tii delavske mn#icie; da jie ponesrečen petskiula komtuniairdlov bil pred 5. lieiti po-niovljen: z uspehom od ruskega prolei-torliato dia dla prolslava pariške komune spominu bajtiere se gimijielno klanjajo dis-liavcii celieigiai sv^ta, -sfei me more zaključiti kakbr z obvezo posnemati zgled! slav-mih boljevniklov 1871. leto ter nla vse na-čiine podpirati orjaške mapoire delavcev in kmeta Sovjetske Rusije. Spo|mlimu slarono padlih v Parizu pridruži se Vidni čin solidarnosti eodtu-goni^ katerih obstanek jie ognožen, ter novem jiunakorn velike revolucije. Orodni kongres konilne mladine Po strankinem kongresu in konfercn ci komnorvisti^nih %en (ki se vrH v nedeljo 26. t. m.), se prime 27. t. m. kongres Zveze komrnibstifrne mladine lta-lie. Kongres bo zboroval 27., 28. in 29. t. m. Določen je sledeU DNEVNI RED: 1. — Volitev jrredsedm&lva. pozdravi, verifikacija mandatov. 2. — Poročilo osrednjega odbora. 3. — Porodilo o mednarodnem mladinskem gibmju: a) ekonomska borba mladine; b) vzgoja mladine; c) propaganda in organizacije: med delavci; med kmeti; « med dijaki; med ženskami; med otrofd; potom športa. '5. — Sprememba Statuta. 6. — Volitev osrednjega odbora. V ponedeljek, 20. t'. im. je pnifflell zbsro rntii v Riiimiu II. kotni??:.'!? KoirnumiisfePne stratakie ItaKjle. DvOramiai, ki je dlaločema za plenarna' ztanolvanja je bito ob 10 uri palma dlelegatov, ki so prišli iz vseh l^aljerv Itialiijie, dlai doletijo stranki maldlaljno dtefflo te da iapremene eveni-elno n jemo organizacijo. Zbor je oftvordl poslajmeo sodrug; Am-brogio Beliani, ki jig pozdravil v kratkih besedlaih vse delegate in iiim' priporočal: niaj! ne trosijo v Sviet razprav1 in sklepoK" kongresa. V predlsiedrtištvo sta lizvOljteiniai Sodrugai Belloni im Roberto; ■kot zapisnikarja sodcuiga Azzario in Gmlhiam in, v homaeijo za pmegledbvia-dlje manidlatavi eadrugi Germanetto, Michelangeli in Carretto. Prvft je dobil nato beseldo aodrug Bochiccfvio, kii je pozdravil kongres v imemu rimske komunistične sekcije .trdeč, diai Rim sicer na proletarsko, mesta, vendlar, da 6e orientira proletariat v smisdiu komunističnih ddtefi' in, dla. sme biti- kongres mirefm, ker je za njegovo varnost vse preskrbljeno. Konča svoj kratek govor rekoč, dai na moremo posnemati socialnih dimokraliotv, kii se Pre vea lizgiubl^iajo v formalniostSh in naj se p j lične s takoj z resnim delom. Berti poadravi kongres v imenu ko-muinfetiftne omtodfine o ka|!eri izjavlja, d-a hof;e biili ento s komunistično stranko kiaitefe čJlaim ini del v relsnid tudi je. Boetlcher pozdravi kongres iv< imenu niamiške komu.nlistli'Sne (stranke. Pravi, da je v Nemčiji položaj enak kakor v Italija. Tu je fačlzieim tam je vlada, ki vr$i reakcijo kair v imemu diržaive. Pre-feitlai Je pimio v iitiaiiljiainskemi jez-iklu, ki ga bamio objaviii’ii prihodirtjiiie. . Mezzagora, kii priihajia ravnokar iz za ponov pczdraivi dleiliegiajte v imemu vseh oniHi sodrugov, kli eo ukraidlemi svobodi i-m sitranlki. Raaikcijiai je wlika. toda stlriankia jo mloira. premagi^lii. Tem; pofl;i-tifinim ipregiaimjanceim, ki ne pozabijo in ne z ata-ja svojih kamunistiiičniih idej miti v temniciali dlamiovinisiklih ječ, mora pdsvetiti stiiante vso sk,rb im jdh moralno ter1 gmotno ipokjpneti. Azzanio prei^iitjai razne poBdirave. Med temi so ipcizdravi avStlriijiskie klam. stranke; kom. stranke Norlve&ke, delavske stipanke Amerike, zveze ameriSfcih ita-lijanistoilh dlelaivcev iim oseben pozdrav bivšega, zaistopmikiai III internacionale v Italiji soldrugta Nioodlinijiai, ki pravi, da tviclri kom., stranlkia Italije eidiinO revoiu-cionannioi siilio v drtžjavi im da ugled-, kd ga vžSitva, ta stramka v Moskvi nas mora -naivldaiti s ponoscim. Za itieim sa je odobrijo kongiresni opna ■Viilinliik, kli predpisuje med driugiim sestava 5 komisij inVieer za vtsako tofko o ti;iziaih po eno komisijo, K naaprav-i o apriaivilniku in pili. izvcliitvii. ^otriebnih komisij so se javili scidlrugj Presutti, Soaffildi, Bordiiga1, Corniei!: riim drugi. Določeno je bilo, diai imajo mianij^ine, ki se me Strimljajo s tiezamii kaikor jih je objavilo strankino volctetivo, pmvico do zastopstva v komiaiijaih. Ko je billa tiuidi tai formiailmost re&sina, je dobil besedia zastopnik francoske komunistične stranke eodr. Tommasi, ki je biil od delegatov in podlluitotcev burno pazdiraivljem. TuicHi njegov -paiadravni govor kirtalek po obliki a jedrmaltl po vsa. biirii, bamo objavilii .v priihodrnjl Sjtjeivfllki na^Sega lfetla. Via^no je vsekakor, dia- je že daimes komiuni/sitii&na strankiai fran-ecskia majijaSja proletarska stranka in je dbvolii doibro organiiziiiranii aklanavno je §e mlada im"se mora borlifci prodi velikem Številu nasprotnikov. In ta stran ka, ki jte i-zSto iz nekdanje socialistične kjer je tvorito na zadlmjem kongresu večiino, ste pripravlja, prav pridno, da potejtialnle predstiriaižai revolUdiomairnega gi ban jia naFrianeoskem in, dlai si prSibori ugled, ini tostfinio mesto v viristah medina-rodlmegfai revolucipinlamiegia pralet-airiiaita, v vtstoh III ‘imtemacionale, ki je danes fte Visoka ?ola proletariata ii ntofia volje iin. naivdluSenja. Bordiga je pnevel govor Tomimasija v litalijianSino. Na to je predisedinik z& Mjlučil prvo dlopoldiainsko. sejo. ^vzajiemino obraimlbno akicijio pnaletairia’- . *iin riAteiiltntni O! niPim i tli n AnoniU rlinS«vrmi ^evafeja pneidtoigov po kamiMjlahi zrnatoo boljši -od mizipnaiv na pilieraarnih zborovanjih. V kOmifiijiah nd priložn.osti za velike in 'prazne govorantee te sod.rugi, kii Se udleieže raziplriav, soi pirteiljeni resno miMitJi im. -nimajo priložniosti dia bi pakiaizaili sivojiei govomi&ke sprejtinosti, ki so sicer dobra na shodih nikakor pa me v komisijah. Vsaka komisijla /jie dolbiilla obarimo po-rojčilo bdi fetnalnii: poročen-alcev pasamez-milh tez. Zh^ailpne so bile razprave posebno v komiisiiji, ki bo doDcžila strankino taktik©! in v agrairtnli komisiji. Vse ka$e, da badio komisije konMle prav hiiteo avoje delo dn dlai se zbere kmalu kongres na plenarno sejkH da o-dobri delia komisij te, da (Moči, ali iz-vcfcli .novo strankino vodstvo. Imii pozdravljamo ta II kongres na-*e stnainkie z Vešedjem tei miu želimo obilo vispeha. O Oklepih boimO poročali v priliiadinjii Številki. Alija Alia^č _ Na Golgoti juigioisfibvainBkeigia proletariate je viadajiot-i re^im ubil prva žrtev od troijiide nla smrti obsojenih proiletar-cev. Na smiritnie/m odru zagrebškega, so-di^Sa se je pri obtefianiilu Alije Alliagiča asltro odražtato ogromna razlika in nepremostljiv prepad med- d vama razredoma, dvemi ideialogiijaimi im dvemi moralami, kli se krčevito borita v ma^i zemlji. Na eni strani vliadla s svojimi Kaj-feži, Pitati in Herodežli, a Bivcljim aparatom sodnikov in rabljev, z veslali in bajoneti, za njimi pa; iidtedte im -interesi vladajočega razredlai. A na dinugi shrani Alija . . . Sami, — alli žfnijilm sočustvuje in v nBegovem: trpljenju' Vidi junaški iznaiz svOiegai tirpiljienija izkoriSUlami, ono-pani in iz veni zakiolniai stavljeni delavski razredi lin kakor se v celi tlnag^dij i juigoslo-Main&kegai proteitalriate v nj-egovam spo-padu z vladaijOičim- režimomi pokazuje njegova moralna in: idejna sila ter o-gromna premoč mad režimom, tako se tudi prti tem- ubojl-tvru' adinaža z emo sfj 'a mi isiurovast- ini zloba: citijan!:riiVov v ziaku lii-imam odbijanju poskium zla ADjino pomiiloii.ItMlav' ,— a z druge strani bla gos.t, plemicinito ddipuWflnj'e im vesela potžrlivovalinicBt AlagiHa, srečmegai, da mone tudi živijien.je žirtvcivati v csvobo dilini borbi svoijcigta, nazredla proti nasilnem« režimu. Tako je z vedita Mloim, pamo.se!ns blag in plemenit, v neenakem bcijoi, ki se te čez leto dintii voctii v Jugo-slaviji mied maisiljsm im osvobaifanjem od niaeilija praimiimuil Alija Aliaigfič. Svoje življenje je AJija z mirno »a-vesltijo prilnicijel niai firfivmik brrbe, v kai-l-':ir'i stoji na eni stoani vladiajtofii nežlim, rcipanja .naisiilniaslli iin- %)vLnizma, škian-daDciv, korupci je in niamcnailinostii, gl-av-mjalte (podzemskega aaipan3i v Beogradu), m iim diimirtiikov, na drugi strani pa. odipcir briez-pravnega dleliaiviskiega riaz-reda proti tajnimi maipadioim tega režima. Zaikaij je biil ubiit ATijla Aliiagič? Ubit je biil saimo zato, ker je i'avn*il čini, ki je bil le posledica m^zdliBnih pregonov im nasilij tega režima- nad delavskim razredom'. K&ikor vedno v zgodovini, ko postane pniltielk realktife -nezncjsen in vsak kicdiektiivnl odjpiar nemoga- in pride pa zgodovinski pogojietn&sOi kiab neizogibna paHillediea akciiijiai poodiimcia-, takso sa pa Obznairai n vedno jaitega pri-tiiska feak-ciiije, ki se je zlaisbi poveflaili po tMtovfi, tudi pri rasis pasltiaile akcije poe-dimciev zgicidiovinljikio pogojene. Kaikor so bili atentati v cairisiličnii Rulsijii, ta-klo hio pdatalii meiiiaagibmi v Jugoslaviji. Ko sa del-avcii stiriaidlalii te niajstraftnejSe .preganjani ostati brietz z#či|te po svojih 'Pollititeih in stlrokminlih organizacijah, brez čiasaplisto 'im. zbarwlairtj, ko je besia-da, ki bi jirm mogla pdjasniti vsa ta zla in pokazati priaivo polt nij‘iihovemu osvo-bojenju možato popolnoma umolkniti, takrat se- je s svojim, čimom uipr-1 Aliia-giič. Ndikdar bi ne prišlo do tega čina, ako ne bi vladia zaprto vse ventile za upirajočimi se masami1 i!m ker je mnoge poejdiimCe in med njimi Aliagiiča vrglla v izkuSn-jo, je jugoslovanska vlada jprivi in glavni' krivec AHagičievega Cinlau NesreSnfii Alija je si sviojiiAi 6in:am, na katerega jie b'i0i prov,acirlaim po vladnih nasilnostih iim s katerim: je hojtel napraviti pritisk niai Vtodo diai dvigne Obzma-mo in preneha z nasiljem nladl dlelav-ekto razredom, dal tej vlaldli- em povod več, da Se te bolj: dlivje Mrtte nai dejlav-sko gibanje ini komunlifeltičnO stranko, katera je Aliiagič taJkia ljulbil. Ampak vtotto, prvi te glavrni krivec ntegi0iY!aga dlejianjiai, ne samo hrv.), odi katerih so niakateri tudi sami bili zapleteni v neki atentat, drugi pa brianili atentatorje kat pofliitiitee krivce, postavili so se nla ataliSte, dia je Aliagič niavadni zliočinac samo zato, dai bi ga m/ogili pn> tli uetiaVi obesiti, ke 12 odteotaih Slanov. Nato je bil nia glasovanju predlog, dla se iz-(voli komisija za prdLskavo afere Gu-lafcimftič. Pititorii se je projlivil rekoč, da zbor rtima te prnavLee. Lovko je izjavili da bo ta predlog vnovič prinese* im prihodnji kongres Deflavtskiih zadrug, ker je uvlekel, da iitma zbor pravim glasova-ti saimo to, kar je povoliji sedanji dti-reakciji. No, ftafeii ae bofdjol kmalu rzpre-menili. Proletarska umetnost. Pod tem- naslovom bomo objavfljeii ptastii^e proizvode slovenskih in aplofo jugoslovanskih ptrpfleteficev. V teh pesnfiekih proizr vodih ae bo pojjaaiaalo (kar se pokaizuje že dlamies v mzmtiih sestavkih, kii jd.h dobimo cd SlOfvenfMh delavcev in kmie-tofv), kako glotoOtko vr#viai na$e «DeQo» mai mMiitemije im) fnilstvcimiirje delavskega naroda. ' Tb nit % pratva proletanska umefcntcfilll. SSleidnio up)Hvan proletariat *e la p|o aavotjeveoijiui obHatsfli, koti vlatia-jcx£i razred. Pesmi, lcL nam jih pošljejo jugoslov. prrijefarcn pa ao prtve kali te umetmostli .Zato zaslu®i'Ja, da se j'iim od-kaiže Sa&fcno mesto. (Gtej 3. str.t) * Popravek. Popnatvljaimo nlai dstmi mesto dv)e Diskiolvni niapaki iz zadnje številke, ker kniairita anuitete)!. V \iefeti «Prm v&ala* na 1. sbr. glasi se zadnji, stavek pmv: V odisoteioetti kralji je miittttstrski .svet poitirdHl smrtno obsoldbo. — V dopisu «/2 Bregm na 2 sbr. gtlafeife; Se po-kvartjena fitevka v etnem odstavku od zdolaa1 ptnavilno takonte: Kai pa> nlieo vsega pofiemjali iz ybogtih sbavkujo^iih rukferjev? Žaridianli mni fa^istii so jih naskočili potnofti. Liudski oder Podružnica Podgora VSEM ČLANOM, ČLANICAM IN PRIJAT EU E M DRUŠTVA. ■rnegiaj kro^kla Lj1. odler, kri; jle po vaj'niii v slavenskiean) delu .GortiNke akoHioe pir.vo ustanovljeno dlriuffiva, smo videli pocl-gorsikii' proletarci, da se nam ni izpolnila fceljtt po kateri tanilo lunepeaieM, t. j. dati diu&ka delovanju na patu izobrazbe im kuitnme f\n aredi^Cu nra^e «akstne Poldgoro. VaraJi smo ste večkrat tudii takrat ko se niaim je položaj nekodliko zbbiijj&al, da bi dali/ pravo poddlagiu na-SemiU) Lj. odiru. Ktrftza, kaitieiria) obvladuje celo Juiiijbklo Benečijo nli oatlala priid ivmadfe profetoireike PlodfeOtt1&. Hd^osial-noist, d(raginya in beda vse to je vznotk nekega ^bikoga cfelovamja. Tcirta vzlic vsej krmi smo ostalii. zvestii niaSennu i-d«aiu, ter e .ponosom gJedamo, travno mailodteVilnii, v bcKliofnicell Položaj ae je nekoliko izboljšal, 2-9 vid%mo sadove nagega meum crnie.ga dtela. Po zad' rv.iemi oWnlam zboru se jte društvo nekoliko zbudilo. V nafto sredo sirna Sprejeli tudii sictdiiu^ice, katerih Mja jfei daJ.i pravo ?iivijienda Lj. odtru. Posrečila se naan jle usteno^iiitev ipeviskega zbora, ter ufpaano tudi taimbunaiskega zbora, ^-aili bog da ne rtoKiiialiagamo ^ z bogato knjižnico. Toidia neuimorniOi dbilo rodi sald)cA'e,'iin' takta bo rodilo tudii nagemu L3. odirii kljub posmehovanju! naeprot-nelga amitsteikiiatskega rlru^iva. Pio^ar-ci cd ivas ;je odviilsino ^iivlijenje Lj.’odra, za*o Veri, do enega v na^o sredo. VSEM PODRUŽNICAM1 Opozarjamo ponovno vse odbore podružnic, da dvignejo svoje izkaznice pri vodstvu, ker v nasprotnem 'slučaju moramo srna trati, da. podružnice ki ne dvignejo izkaznic, ne-delujejo. Podru&nica Sv. Jakob. Vsi bivši čla*-ni šentjakobske podružnice naj se priglasi ja v prostorih «Spartaca» uKlca del Rivo, da 9e jim poradele nove izkaznice za le*o 1922. Podružnica bo pričela vnovič delovati in sicer skupno s «Spar taco*. Opozarjamo vse staie člane in one, ki se žele vpisati, da ne bo imel vstopa na občni zbor nihče, ki ne bo imet društvene izkaznic. Podruž-niiti &empolaj. — V nedeljo din e 26. t. m. ob 10 in pol se bo vr^il v dimštveniih pnostcmih v' &atajtu. h^t. 2, III. jiedtnii ob'>n.i zi>c|r, s sledečem dnov nina nsdicim. 1. poročilo pneldisedniika:; 2. poro&ilo tajnlilkm; 3. porodilo, blagajntiika; 4. .pciro-čiilo knji^ničarija; 5. poročilo. TOdstve-mega tajnika; 6. voditesv novega, odbora; 7. slučajnosti. Odlbor porfr;ul*niice opozartja vse Slane in člainioe, da se občnega: zbara udeleže tačmo ob urli im vpolmem številu. Ob enem naprezat vse Mane, da poravnajo piticf obfmiiim zbomna članiarima, kii jo dotlguijejioi dala»po ve2 messcev. Upamo, da se to zgicdii, ker1 v naisprotnera siiu-čaijiu amatnamja tq člane za Man e. Odbor. Podružnica Tolmin. — V nedeljo 20; iparea cib 13iih se bo Mr*Slv Tolminu pri K:qdri)jan.u ustanovnli ob^nfi zbor L. O. Na dnivnetm r:eidu 'je poroko vodstva o nansemiu in pomenu društva:, volitev >defan.ituivn«gia odbana- in slučajnosti. — Pridlilte M3i, kii ste se že vptelli. PripravltaM odbor. Ustanavljajoča sc podružnica. Opatje-selo. — Ker le vodistlviani tajnik vahljen nn 26. t ,m. v razine kri3ij'e mu je tedaj nemogtcfče pTiiti z& ta dana. k vam. Pra-vliEa sci .nam po^iia, ter maraunia šele dru ge potelatli v tisk. Pni|piravite za kak drug dan. P^lDRUtNlCE KREPLJE, OPČIN A in TREBC.E! Opozarjamo le pcrfn&nice, da nam takoj po&l)ejo inventar, sicer bodo predsedniki trpeli »kodo, ki nastane »sled zavlačevanja.^ Glasovi h dežele Podgora / Sem prisiljen in se čutim dolžnega napisati par odstavkov glede nanovo iz voljenega občinskega sVeta. Gospodje dva meseca je že, odkar ste bUi izvoljeni v novi občinski narodni tabor, in glejte, v tem »asu ste imeli že prvo slavno sejo, na kateri se ni &1q za reH-tev nikakega obči niškega problema, temveč samo zato kdo bode novi občinski oče in vladar revnega in uikori^e-nega proletariatai. Oče in sinovi, ali res vaim ni popolraomia nič mar za to ubogo izmozgano revno občino? Gospodje kaj vap zadostuje biiti samo izvotljeni in vse drugo vam je, deveta briga? Mi komunisti nestrpno pričakujemo kaj novega od vas. Dobro vemo, da v vate ni preveč, kar bi vam trebato k poklicu in nalogi, hi vam je naložilo in poverilo vače ljudstvo. Zagrizenei, glejte dobro, da nismo v predvojni dobi, ko so se prirejali banketi in vršili slavnostni govori in napevi ljudem, ki niso poznali! proletarskega trpljenja; doba je prišla, d‘a n«'m pokažete kaj napredka in ne nazadiija^tva. In ti ljudstvo, ki si pničakovalo^koipico let, da od pravi® tiz občinskih zastopov1 vladne komisarje in geremte, nastavi vprašanje slavnemu županstvu, kaj da misli? — Vprašaj ali res vladen v na^ih občinah najveje (vesolje in zadovoljstvo med fjudtet/vom. čudno, da v naSih občinah občinski očeitje nimajo, nikakega problema da bi ga redili. Kramarji, zdramite se! ker diela je dosti. Vaše delovanje zasledujemo. — Vi sodrugi ko-mumistli v občinskem svetu, povejte tem ssbičnieSems in brezbrižmikom, da mi ne pričakujemo od njih odrešenja, temveč naj nami pokažejo to, ka,r jim nudi današnji kapitailističnii. vladiii sistem in če Se tega niso zmotni, naj si vzamejo za vzgled kraljevo vlado in naj se po njej ravnajo v notranji in zunanji politiki im videli bodo svoj dolgi obstoj. Sodlrugi komumisti v občinskem svetu! VaS komunistični g%s naj doni med njimi, ne kompromisa, ne kolaboracije, temveč komunistična inHransigenca. * Kmečkemu m delavskemu proletariatu občane P odg oral Sodrugi, nahajamo so % štiri leta po premirju strašne 'vojne tragedije, seveda še ne v miru, kajti buriOazija ni zmožna zaceliti to strašna rano evropskemu moralo biti v centralizirani organizaciji. Samo centralizacija kon-sumnih zadrug premaga kapitalistične ambicije in konkurenco. Na&i ljudje ne poznajo pomembnost združenih centra liziranih kionsumniih zadrug. Pri nažili ljudeb. tje samo to glavno vprašanje: Koliko pricentovr bode konec leta in kdo bode ravnatelj. preclee^lnik in revizor. te združene delejvske korporacije? Razume se da je dotlej ®e mn»go dela. Proti takim smernicam bi se postavili v prvi vrsti oni, ki vedo da centralizacija bi jim dnevno Škodovala in bi jim ne doprinesla raikakega profita. Vam pa stari zadružniki kličem, vzbudite se in bodete videli da moja smer je tista, po kateri koraka proletariat celega sveta do kontne zmage im proletarske diktature. živel komunistični zavedni proletariat! ❖ VSEM NAROČNIKOM LISTA uDELOul Ker se nrahajplrrci ob zaključit,vi prvega če^ntMjai optiizairjfiivtoi Vi& scidruge, da pta>ča>ja nur ednino za drugo četrtletje in eirer za čoscid 1. aprila do 30. j urni ja 1922. Stene L. 2-Ot). Ob enetm pnerjiva še oije sair.uge, ki!.ai“i nvsoi poriavrnilii naro^nMno za čae cd' 1. ja-rtuairdiai dlo 31. mama ,dai nnpinavlijo svojo dtalž:n.cBt, esicer e» j»im ustavi. — Naročnino aFireiiamai**! si:drug,a Peter SiimaneilKi in Antoin Mariini. Bovec Vzlic nevolji nekaterih naših prijateljev, da prleveč pi&amo v naše ljubo < Dclon, mi da blatimo bov*k: OKraj, !.•’ moremo molčati, ker nočemo, da bi nas želadlec bolel racJi teh razmer, ki so gorostasne! Se oglasimo zooet enkrat! Vsik delavec dobro cs m zna. ki j jo pretrpel v tej grozni vojni, kjer so b le proletarske mase ono države nahujskane proti, delavstvu druge take naprave. Posledica te vojne delavstva med seboj je ogromno število invalidov, vdiov in sirot. Velekapital je dobro znal izkoriščati narodnost in, pognal proletariat v imenu domovine enega proti dru-genul Tam so se deleivci, ki so.se rtiorili miesd seboj še odliktavali in nmadnarodm duhovniki so nia vseh straneh bliago-slavljaili ono^je! A, poglejmo dianes, kdo se ozre ma te naše pohabljence, sirote in vdov. Pniii s:a oropan ii dielazmožno-sti; drugii očetov in mo* od1 katerih so bili (prshnanjivani. Daje sa 'jim podpore, ki niso ne za umreti im ne za živeti I Kličemo dr*avi in vsem1 merodajnim krogom, da se sedaj ozrejo rila ta svoj &in in pomislijo najj, da 90 ona tisti, ki so pognali te sirote v to bedo na en in clrugi način. Tarej morajo oni preskrbeti da se ti' motne jo preveti, kaitieri so jim pomagali grabiti milijone med vojno. In da se ne dtogodi jo več stvari, kot so sie ta mesec dogodile v na&i občini! Ubagemui dfelavcu, očetu petih otrok, kateri j e. v uničujoči vojni zgubil nogo, da z težavo hodi je biila prisojena podpora dvesto dvanajst lir na mesec. Vprašamo, ali se more preživljata s .petimi otraai. Kdiar količkaj pomisli uvidi, dla je nemogoče! Kaj so mislili ti gospodje ki so mu skrčfli &e to na oseminosemdeset li‘r! Gotovo ti niso trpeli lakote, in so sklenili to pri polno obloženi mizi! Ali hočejo, da u-begi oče umori sebe in vse svoje! Ali naj vzame malhb im gre milod&re prosit. Opomrjamo vse merodlaijine krogt, da preidejo stvar Antona Kende, Bovec 339. To je več kot gorostasno, dra-gi.sodriigi! Vsak invalid niajj pomiela, kaj ga. čaka in naj se združi v močni proletarski organizaciji invalidbv. V slogi je mioč, vsi za enega, eden. za vsel Se nekaj. Nači sodrugi so pri občinskem zaisitopo zahtevali, da se oblina zavzame ,aa vse tiste, katerim država čdtrte od vojne odškodnine po (nsoč Ur za barake (ki ostanejo nazadnje državi) imt da se ,to preprejči BdSen otb*inskih n,astavf jenic(£$v se je teflazili, da oni ne Ficimiagaijo' dlrugeimu 'kakor članom Krr.oteklodelteLVske stranke. Kako te? Nalili sodrugi oclbcrniiki niso zahtevali to samo za kbmiunisrbe! Ali je mar občina staimo v podporo agitaciji fiče-kovcev* Opo®arjamio zastepsrtvo da bodi občinski urad bolj nepjptranski! — Podptiisamo tajništvo javlja vtsem, ki i.mlaijio miiftel in so se^zraalli, dh, hi radi kuipttli KoimiuniiBtifnii koledar za 1. 1922. ki je vrediemi da ga ima vsaka delavska hi$a, dla ja isti še na riafiapolago! Sodru-Zdravo! »e imamo, pinide koj drugič. PODLISTEK F. M. DOSTOJEVSKI: DUHOVEN in HUDIČ Predi efltarjfifmi krasne efeirikve ,osvetilje ne^ca od ogromne množice sveč, v svet-lobi kJat^rib je blestel srebrni in zlati kini, je stal duhoven v krabni obleki in pila^u. Bil je korenja^kii in dostojen mo® ro^iftajateiga obiaea i» lepo gojene , hraeto. Njegov glgs jte bit zvočen in njegovo kretnje so izražale nepriestoipno vzvišenost. CeJla njegova prlltaaen- se je popolnoma vjemaia s cerkvijo, ki je žareta in bli^^ale v razkošnem sijaju. Zbrana občrr.a je izglodala tisto drugače. Ta so bili večinoma delavca, Imet e, »tsre tenake in berač:. Njih obtoka je bila slaba in je naz*ir jala oni posebni duh rev*čiin.e. Njih upadli obrazi so kaai&li dedove glad.u in n jih roke sledtevo Polbottanja. Bil je to pogled na bedta imi revščino. Ko jie pokad,ii pred vsem avetemi po-dohairmr, je povzdignil duhoven pobožna im s&avnoiino svoj glals: •Ljubljeni bratje v Kristu!« je govoril, "ljubi na1* gosp^cl Bob je Vam dal življenje in Vaša dolžnost je, b;ti ^njim zadovoljni. Ampak ste H ztedtavoljnt? Nikakor. Predvsem nimBite prave vy> v na*o- ga ljmblaemeg« gospoda Boga in. v e,vete njegove čudleAe. Ne darujete cerkvi tako rajctadSarro odi svojega pridelka kakor bi. morali. Druigij^: ne poslu^laitisi zlai&oisti oblasti, upi.riatie se pcisiveilni moči, carju im njegovim mladtnikcro. Ssnešite ziatone. V sv. pismu stoji: «Daijite oeaairju, kar je oegarievigga in’ bicgiu, kar je bečjega«, todia v;i tega ne dtlate. Veste H, kaj je to? •Smrtovi greh. Resnično, pov.?m viami, hudič voft h.:i-e apoljati s pnave poti. Ta vedla vaPe dlu^e k pohu jšanju', medtem ko mislite vi, dla vas vzpodbuja va-t,'a svotoadtaia'volja, da dieilate tiatko. čaka samo na va/O smrt. Gori cd poželji-vosti, da bi imel va*e diuSe. Plesal bo pred pekilemglfcim plamenomi, v katerih bcdtoi trpele vaAa du*e .pekldnteke muke. Zato Vas isv^im bratje, in vas zakli-njflttp, zapustite oesto, ki vedle k pogubljenju! so je čas, usmili so, o Bog!» Gtroae tm^petlaij'cfl ga je poslušalo ljudstvo. Verjelo jo elavmostnaim1 besedam duhovna. Ljudljie so vzdihovali, se križali im goineže poljubov ali zemljo. Tudi duhoven se je pokrižal, obrnil a hrbtom proti ljudstvu in; se smejal. Slučajno je *el mimo cerkve hudič ravno ko ja duhoven tako govoril ljud stvu in ko je slikal, dla. sa govori o njem, •je ipositali pni odipirtiih vratih in poslušal. Vrdlel je, kigko ljudje poljubljala roke, videl Je, kisko je duhoven, sklonjen k Matulje U bratskoin zagrljaju dtne 13-2-1922. Nakon otpčinskih izbora po burtoas-koj slobodi i demetoradiji sastato se po prvi p,uta nmo kabrano zastupativo- So-vimizima jugJcslav^n^kB i t.alii»ianske bur ž-cazije. Tobc^no zastupstvo večine J. N. stranic pred strahom manjine za-stuptvtAa iteiijainpke strank e, _ pokazialo se piuRioig šovinistiOkog duha i simpatije prema: liaTijtan-skoj bnržciaziji. Ta kom stiltuiciija zastupsitva: po iniciativi večine isto k^lol''rodijema .teiTijan^a bmča izkazali su zaijedlnličfei nisku vjermi i riopsku odianost kralju, knaljlSvini i nje-govoj obitelji, kao šlo i sviilm ostalim buf^oa^kimi. dliktatorima komesarijna, n^paijateljima pnoletariata. Po iniciati- vi večino J. N S. isto tako da sa brzojavno šeilj.° i pozdraA^e gorepioiinenutiim i jo* samaiioru. Šaliati. Za:?i!jupst.ivi3 jedino i dru.§» stnaink?, zadali v j emu riiječ, da če zjajišdiriii&ki sporazumno, sa podujiiiranjent jediam drugega slojno radliti za dobriobiit 6 naipre-! cd-govoriti o-vako: U dlgnaSnjemi savrernienonri’ druš-tvenam kapi&afliteMčtom u redljeniju- ni je' mioigučle n'i®ta clcbra pcBtSč.i u koaiist ®i-tciklih l:ritivia radlnog jjiaatxfa, Za*to? Zrato' Jtr darfaSnjj opčimpki rad m^dja^i £ia državnim Mkontma kioji .jtedinio1 stjite svetu črilvatiniu svojemu, i ti zaktomii, ko-ji ni^u miffa dm^o, ctoM' za ugnjetava-nje riaidriog1 narodiat. OpCiria njje niHa drugo, dibli policaj i fehdiar za opiere-čivamije niaimetima sirotiinje, a» uteriva-nje ipioi"?za. i dingova i ctis oejbafo drugo, š[d je sBtmo' na štleitu i 'ritisre^u radnom> ntarDd^i. Opčinia če biti u interesu, rad-mičig nisufcida. tekar onda, klada buda tuj radri rarod' iz teptbafetičkih ruku iz-trgap dirž.avnu vlast, ta ui-poslavlje-iKi33» diild.aitaro piroiatem!«. i rsrlaji^ko-selija^kiih vete. kao su to učifšli 'napi d.iugcivii haiatbiti bCTeiu Rusiji.. I fcfito padmii naincide, dimi narodte, tlpugicivi i pr:ijiatelj,i, nemo jte se obaiiilnati ni ctilaniati n a rad opčinskoig zaiatupslvar u niadi da če vam 'isto .pomoči. Znajte, cmi.su tamo da ,po dliraktiivi niekioiliko prefrigana ca ralde .najviše za intenese trgovaca i »po-kuiain.iaitia i da bnar.e privatno vhsniš-tvioi — Ziaiafcu/pstvoi J. N. S. izalbrato je iz svoje sirediSte načelnika g. V. Sin^i&a, u-nara, trgioivca zlate i sroibra i jo& mu dali občiriiiikio korito. Izaibrali čovjeka, kojii naje jo®' nikadai riiStiai dtbra učliaido z a narod, a ni je ni kada ni mi slia, niti ■ljuidislkii) ciae?ao za doibn^bi t i napredaft .namodlnih tatenasai. Ako Hi je mislm, miaLio je jedšino m svoj žiepi a 'narodi bi o je njemu cieivsliai bidtga. U svojo j mtadlasti cd1 18 godim a, stu-pio je kao aobnovoljlac u propalu a.u-strijtaku s'jaru ai.miju gdijia je veroo s'¥(o stanom lisjaku Frlamju Jee-ipu I. Nalloon medrcSte gtodira vraiiio to ku^i. Na buknuo ja riat, a oni rpogvabio puiku dla br.auiiii cam i domovinu, domnovinu keju jo? radnicti' risu nilli imalli, a mo-raOi su bmnliti i pogibati siaimo za inte-res po^drljivih kiapiMista. Nakicin pievuiata i aasula ,austirijske vorjbke, ^laapodla, jugcisl. burlSoaziije jpiro-. gliacii^io č^lciboidjonje josgioeil. naroda, a to cfelabodjanje bilo je osloibcdjenje jujgpeil. bu.r^ic;aEii.jo. NaSa g.ospodla ddčni paitlntolti, adlvakatii, 'trgcividi i raizni drugu Spe;kulfi:n,!!i, pcigliavtee se na fle-Lo Jugosl. nanodmog večia., csno^aSe narodrru stra-iu kojlam je fcOa V. Sinčič kao jedan od pnvih glavnih zapavedlnikia; On kao uz-gojenii militariste u spona^zuimiu Nanod-nic|g več® nadUti su sve i sva&ta, gnjavili, guilili i plj;a/'kk'"li, a dla niSu po Atedili niti nsiss tojii se sa knvavog ratinličkog poljla napol a i®mn-<5vi3ireni vračali foutti; ono nte^a robe, S(iq smo aa. sobom p,o-nelii da se time bar rrešto poaniogmeimo kod kuče omi naan kao lopot\nj l-azhojnič-ki ocluizliimald a dla, nilau nekojima pače niti umljiv© ko-šulje pustili da poneeu ku6i. I to se redilo sve .po direktivi g. V. Sintiča. Kciliilkio li jia u magazinim.-! bilio manovrsne rtoiba, umeslo podeliti siatctinjii', oni siu time trgovali i stivarali mfasmii profit. Ako su mislili za dobfro-biiti cslobctdjemloig naroda, zla^to nisu- pre feuLijaniske okupacije dopustili sv,ima stnaidiaiacijma dia se onorrt robom pomagam?! Gospoda jug.oslav. patriotazma pro-palllag Narodjnoig veča, koijuh ime diamas u matuljslcoj ctpčiinii' kao odbornika na čelu Sa. največiim špekulantom na&edni-kcim Simičiem, lepa se pokazali sa cmo miar.b doir.a opsitlanika Jugaslaiviijo d po-kazaJii vliadlavimm piljačke i otimačine, pcikazalli su, kaiko se ima rad.ni narod piua^kati i ti:rfln'.izirarfii. Svaki onaj ko nije slep kad zdimvih o-iju i gluh da-nai? vidi ii čuj.e-6to se.diamas radii u loj mssreteij' Juigt:i:lavi.ji. M:l-ito sitabode dobio, jie radniii niatnocj cnnu. reaikciju, t.aimniioe i batine od osjloiboditeilija, ku.l-tuimih barbairiai jugicsl buržio/aizi,je. .CSvft ma^i jugicsl. nanodnjlaci il patrioti vi^e se .puta znaidu zgrabi nasiljima ■BBBHLI — !J ______ koje počjinja talij, burtoac^ja sai fašizmom, a ne&e dia Vide ni čuju o nasil jima juigiog. bflržbaaije nad! proletariatom cele Jugoslavije. Izamedjui jugoslaven-tke i t.alijanskle burlSoazlije nema razlike ,oni su. svi jedmakii u gadnoone poslu. Podjednako jedlnakd su i* sa sv im onima, koji se diče nacionalSEmom i po)ri;o ti zmam. Eto, kako več to sponie-nusmo u potfietlku ovoga tLanka, oni su svi jedruiki u bratskom zag-rljaju. I mi držimo da je ta ispod časti jugcsl. nar. stranke dlavati enake mifeke ropske izjave kako gore »pometnusimo. Nuje li to pcm#enje i puzanje. pred' v3asfcima? Ovi bi sigurno i turskoj buržaaziji) lizali peite i puzalir prerl njiime. Neka ge gospoda ne čudle, »tla se blagajnik operne maituljske, koji se toliko puta izrazio da mu se sv« gilupo i nepošteno pri&imija, osobito ae zgračao na cine niško i podle- iojjave ziastuiiJstva J. N. S. na prvom apčanskom sastanku nioivoiiizialbranicg zastopstva. Dedujte iz-razšo se oblito tako, da nete n,iti 5 minuta bi.fi pod novim načelnikom. 6t» je mislio to jo i u&inio. I to su sve pclsle-ddce i boliesiir truile^nog kiapitaJiistitltog dnu^tvenog' uretdjaja, na1 atodire haljada i miteju.na/ nsvimih iriava, koje moraju na rtasnlavrenB načine pogiinuti pne ne-goli p/oičnu Ujiudeklilmi ž-i'Vtotoimi živali. I siboiga diianost. je svakog radindka, d« se šviian silaima bori na avim fronitovi-raa ptfottv kiapitalizrnjau Kada srušimo kapitaJizam, pfostepKCO nestatli' uboj-staiva, samouibbjstva i svih Zala i pro-kliat'i.vla kapitalizma. Naprecl radind nai-rl:We, u berba! nun je spas! Pre megel! zaaT^imio ovaj člamak pi-taimo sive omie zaiModlsniake, Jwji su gla-safii za J. N. S. što li doibra o^ekuju od tiakvih ljudi, boji su protivnici oslobo-dila^kie rarimččke ideje komunizma? Opčineki zSsbupolcii) J. N. S. izrazili su se pred' vama, diai au protmidoi talijan. nacacmiifema,- a oni su sa prevaranti-raa, koji su za izhofra krez noč_stvoetti iz nra»ih gljSiMOtoica njihove, zajedmičiki prieedil prijaieljfki zaba/vnii sastanak u subotSu dir.13 18. februaimt, On:i vam kar zu ju chf eu pnotjivniici t erliij. nliiriicnaliz-m» i piatii.ctizmai a s njima prirfetcljuju zabave, i ppsaibaVali se u bretekom za-galjaju si*e do zor?, a vatna zavedenjiai-oima da ju rog za sveču. Matidjsld komunisti. Mabrežina «J.aiwna. Ijuidaka kndi*n!ica v Nabrekni)), -vabi vsa svcije čjane na redni občni zbor, kateri se bode vršil v nedeljo dne 26. marca it. d. ob 14. uri v prostorih «Obrtne naicl. Sole» v Nabrežini. Islarski razgovori TW MBS——■■■mi I l ——— Tone: 5k!iavo cla si Pepo! Pepo: Ooo zdraivo, zdiravlo dtru^a Tone! Tome: Oai si tako za/inišijeint danaska te-be je sigtumla štaordinorlijo pozval na zabavu na pusnu aoboitu bul kapo-viR v.a čitaihviicu pul Mihot.ič. Pepo: Oa, a, a, to govonii^ zn klaikcmi zabavu misli s, pcivejmi malo kakava j to zabara bila pul oniegtal dvonariodne-gta petolifeda i .prijatelja pokojnega koimtesara? Tone: Pulstimoi sada to naistran, t!o ti ni su .ljudi, ki sluite pravice. Damalska petii lišu. Tatlitjamiu^ suitmai č^ Jugtosla-_ 7 verau. To tl j’ se za snesti intgresi i za dtenrliovOniu ku ram oni pred1 oči hi-telju i govore nam. komunistom! da fce>-mo ju mi kako se 'onot reče pravo hr-vacki uni&bit. Pepo: Ja, ja, to su ti ani tiču, kd sako malo p?ire mienjaju. Tone: A vidi® toal^i. pridlu. i sada svi na opčimu. aniistii ki su i prej hodili k'a-tridii luštrat i štraoi-diinariju povedat kade su ča čuli. Tako ti i sad» hode novemu sindaku Mabuijske opčint gosp. Sm^ičn čestitat mu rta uspjehe za počet grulit vseh. Pepo: Ha ja tr sa i on pradalva kiadte je viife munidi, č® ni kadla je bil ribal-ton od! Bog ju poumiluj Auistrije, ue-tncni'i‘1 vaje nelkialkovu, niairodnu strate.? Tone: Aja pob#triča, i onem, ki su doma s fronSd hodili balrai i Stufi fih-ijtemijt3i je pobral i ztadinjli kus robi i se ča su imeli Pepo: To tli j’ biku sva u ilme nove domovine kiaj duraHa osam dam pak je propiala. Teme: Bilb je nla Stialoijiolne ptnl' Matulj Vi: miaigia/zti'nfeh sega. Siramahi dOma-čii.su ga pitelfii da neka Čai malo pomore; ofoečali su, ma daK nisu. A magaziim je noč spmzniila. _ Pepo: To su t& se na^ brati ki s siro-maha ko&u diarm. , Teme: Neka, m^ka^ ma če prit i dlain. kad četmo 9 mjiimi obračunat, a to ni več dugto. Pepo: Nenami kako su tse pafe gtedlala na te j zabave, tr ča niisu; narodni za-etupmikli' za'griaeni neprtjatelji Tali-j’anon?! Tone: Ma si čudiam, ja na zajike mej nate mi kmeti i ljudi ki jih nepo-znaju! Pepo: lm&3 pravo *i'. Zn# kadi sem ono bil na opčine 'za na^e stvari mi j’ re-kai kiomiosar: ncn. picSo vddier Rti Ju-go^Hlavi kvamdo mi vtrne ko ld buto fuiori. T one: Znam: ,i ji ta, ale saidal tli je se ‘drugače, .na pr voj sedipiioe 'ku su imeli su se naSa gospoda obukli va zd e-no, su potonili pri'segu, jo* su va Trsi hodili oni glaivmi proseč da te bit Manni. ■ j Pepo: ča, nisu zijaili1 #Viwa Italiijla»? Tone: Jo® su gm^onili dla treba etere fra-toli umiti satloi uno šfaitjbi per Rroguta-ra .i per za vnarf. fiapama tuttli ki sono kontno la libarla deli ^ignidri di no-stra Patrisa. Pepo: Ja sada su veli prijatelji si sku-pa, su sa ločili profli mam. Tone: Ki- je bul ma l.i?tre bd' TalijaMi vaje je avancal. Si čul za onega apu&to-la/ šuimuna od' Matulj, vaje je postali zai 'pl^tieltera.pato tli se čikula da ne vidi ni' spiiii n® bUičve. Pepo: On ti j bil ivavekl ve^kl narodnjak djo aadln.jiegaj dneva, a sadla ti j’ obrnil banderu. Tone: Cu fii jo3 nloS povadaiil1. Zibfalf: su ga kutnC-liljera, a ion ni otel tu čast i-meti, nego lij zrušil je odgovoril duhoven. «Ne morem si izmislita bolj groznega nego je to. — Prosim te najlepte: PusU me odtod! «Ha ,to je peklo:! Ali boi sedaj razu1-miel. cla. 4iviio ti rno^je din tene, kii jim gHOizdl* s pakloim po simrtiiv te v tem *iv,- ljemi>u kakor v peklu im to predno spiob liEdihpejo svodo du*o?» Duhoven je povesil gllavo. Nii vedeJ. od rlatzburjianija, kam bi pogledal. Hudi« ee je skiod^iteljno amejial “Da, §os-Podfček. Hom reti. da hote bkt ljudstvo goljufano. Dobro torej!» — Ini ga je spustil. Duhoven je zgrahil svoj plaiSs itn odtekel, kaikior so giai noge nesle. Hudič je gliedal za njiim in se smejal. Te povesti sem se domislil, ko sem poslušali pridigo jetni*kega duhovnika in naiRiaal serh. jo ma ta zid, dianes 11. grudna 184© L. MAKSIM GORKI: ČLOVEK . Ob uraih dutevme ufim jemosti, ko oživ lja sipomiiin. senice preteklosti im veje n« srice njih hlad; — ko milsel kaikor breztežno jasensko eolmiae rasasvetljiuje grozni kiaias ‘sedjanjost/i1 im. zk>ve*te kroži na isteam mesto, ker se ne more povspeti vifte in poleteti niapnej — ob tenkih u-rafti dutevne utrujaniošti kličem predse z močjo čvoje domišljije velitestmo al!-kso — človeka, čloivek;! Ka,ko,t' dal bi se rodilo solnce V mojih prsih, im vi njegovem jarkom s\#u hodit po^iajsi, neobseten kakor sveti — njominej in — niaivzgor tnagično priciknasni vlovslk. Vidiim njegovo ponosno telo in smele, globoke w&i, a v njih žarko noustra-šeme, silne Misli, cine Misli, ki je spoznala fiudlovito oglaitje vsesoljstva, JU v trenutkih svoje utrujenosti ustvarja bogove, v času 5(leteti Uh pa meče s prestolov. Izgubljen sredil pustiimj v:i3c(ljstva, sam nlai naanatnem fce^cku zemilje, ki leti z neziniunrkd hibucisfcjio nekam v globino n.cizniernegii ptro&i.-ianstva im. ko ga muči mučno »pračlmje, za, kaj da ja tu, mio^ko st.qpia — naprej, in — navzgor — pa poti k zmagami nadi vsemi 9kri\-n>ostlmii neba im zemlje. Stopa im s. svojo krvjo totevno, samo-tno im. pcunjosno pot im ufetvair ja iz te *goče krni -— nesmrtme oveike poezije; oto*n:i kriik svoje nemuirne dute u-miafima pretvarja v glazbo, iz iaku&njt uistvaira vedo .in z vsakim konakom st dviga — ivite in naprej in krasi zemljo, kakosr jie krasi tolmoe s svojimi ne&te-viilmimi iarki — zemeljska zviezda vodenica . . . Oborožen. :le z močjo svoje Miuli, ki je »daj p^lfbna blisku, zdaj hladno-mlm® kakor m«** — e^cipsi svobotini, po-'noemij Cfevisk daleč pred. ludimi im nad 'Aivlnenjem, sami' — med ugankami življenja, somi -— medi svojimi mefltevilni-imi zmotami .... in vsa letgtajo z veliko-tete nfe njegovoi ponosno sroe iri s ton n ................................. Duševna kriza f slovenskih mladih Intelektualcev r Pmofeitiainie mi «a, dlai obrazložim, kaj ije olairOIdlnli' botrdlel, klii jia alUo|vietn)sSki mla-Viifaiinrfr mio ^Ttotterjgki kulturni’ najbolj! iniev&Tliifu pfrikiaizem. Toda preji moram §te poivediaiti, kje tičijo rVHnofci, ve«! glavni, diutevine. pro-^ttmciljie. Rtiskiii rniofieisar nlaiciioimalnie ekhnomd1-ije, Zalezlnioiv, pravi v; svoji bw#u.rit «Ku-tla mii dldijom* (Petoigiriaid 1908), diai se Hadlobmi čkmk dio&ti- bolj1 zlamiiima za to, •kaka -bla uk,ri<1j:-emai nijogavai obtoka, kakor pai imjiegio.+ svefavtnii maizor. T>a pro-{e&or, kš — mimogrede povedano — mi bOljteviik!, kakor jlaiz, puatvi, dia* o grtciminiii ve'čtim|i sodobnih ilrtteleMfUialcev . ®a|d|08tu'j,e, diai si prikroji) svoj svetovni inazom plo ptrvj knljPfkM, ki se kapi stokajmo rniai sitiairhii to kateri jie k,ak Men raviež re^il ;žii$jjem;jb maj predmestnem lamiatiščfu,, da si zainijo kupi grizljaj kru- bei.— J £?e veljai tosmai spl0%0, potem) velja iispeiciiletoo aa fctovemisbe «knjiUtiUirinie dte-’illarvm», do m>®'h izjem, v podvojeni metri Sioveinftii umedmiki pa ima) tu te polsebtnie pirirvtegiijei. Slovienski umedtaik je maravnloistfbomfeisioniaillnio uyerjen:, da, miilmiai uimatnjfeit mfesar opraviti me b fi-:loiz)(rfiiio, ma 5 sooMlogijia, tniiti s _ kako drogo vedo, — sievOdai — % nlaijmanj s iP(otljiittiikto* i«rt vsialkidtaoiijiimi ®ivjij£mjiefm. — Opirositfte, jflE sam umieltmik! f Ometale ffaivai, kakor svefci duh, nlad vsem. Gm morai bi*i 0 vsemi ljudmi na ‘svtert/u Tiljuidfetni to priij&ziem1. —- in seve-.dla — timi ineSji gospodi predi mjdim, tem ■bOlij u!jwWni im pniijaaem', ke.r tam sima cefta pr,i6aWwiatd toke mlilloistinie slučbice ja!« kake dtebttoioe zaf svoje pasje m-Ijenfje. In p vsiami, sittrujiatmi 5nt z visemi idlajaimli ^aria siirnpaliiizliinaitšl — dasitor iaii*3trv)en!a simipiafeiiraittt, Beroedai! — 2e ,so «i\>iredli)B» iin »diuhu Salsa odgovafl-tfa-:ifa£e». Saiiaa biogi me diaj, dia bi s& zame-imL ma dlepno ali' ma le\lo, S kommiis^i zeDa u)Ij:u/fino, zalkiai tio je bodioCntolsifc! Ali jgiospioide dlean!okirlatti0 g-lidboklo poackaiv-lijaijs ker oni bo eedlainijasfe! Prvi zniak, dteu je kidlot nes »kujitumii de HlaiTOCD), jie, dla ae Delilno tiriudli objetii svet. Objeto jvteit cimi ai^še ma 6itm vieSilh po-Ijtiih, v Sim rtaizli6nej^ih smtanaih. Naloga kultotmegai dleliavoa jie •njapmelsiiiaino poidii-iiati (in graditi novo. TMai kdloir hofie po diiinate 'io girlaidiiiti navo, miom poznajti imiatelii^. Samoa ketor imia pnegled 5ez ivaa, .kJatf jia bilo, kair sie jie poskušalo, kar jia elaiba liint kiar j& diotoo, more ub-tviaiPitii peeniiftnia tudii mieSklaij. nOvetgiai, nekaj boJ^agfa. Vsak miapredek obstoja iz aiulšeaiija1 im zidlaruja. Litetat, ki poania samo beletristiko •— je nevieF2. Sliikjar, klil pOz-im samo kompozicijo barv dju oblik •— je reve7-. Kliofjoif, kli piotzmia SaimO Mozofijo — je jnelvie& Intžiemijer, kii pozna slamo svojo sirotko — je idvie^. To ribo kuttuimti dellarrai. 1 To niso inifeleki ualfj. Od (('feultturnegia dleiravioa» moratinia za-hteviai® .predvsem., dlas se pneriiine do o-predletienieg® ®v.eto:ypegai -masoira.. To je nuagpče letediaij, Se si prri:bere čilim obMr niej®S maiteriail. UstvairjaijoC rtoivo, mora breiz. ui3juatiilij.etnjiaf rubiti staro. On mora »o stvto,ji: lastni poti dalje dni Cim.1 zvesteje otatlainfe .tej svojli p|oti, žimi brezob-,z!iinne^i:, Sim mlainj; ktamprtamisav, fcem rvna&jie nijagovio dieto. Kaplar pai ((kiulitunrti idellavao«, kreme s ,te sviojtei ptOti, teetoji se ptrHasrtdtuiiira. N)B slovienteikem Ikpatmo ivt tej' 'dobi pna vi niaiiodmi botrdel. '^0 pnelvaaime AJbneobt uineid!n(i.stvo Ljutolijlaini. Zvotna, je to mlrodlni bordel. Ge« ©ifte Albreoht v list, V kfaferega pii-% SUivlib Saindlerakio, .je 'to nanodmi bor-: dlet Če sllikiair, Totnie Kralj, sfotrudmik ((■Prehi Labodovi)), tekmuj«1 aa spomenik za Pnilmorje, je to nlairodini bteidleil:. č?e Ailojtoi^at Sfobiijojtu pti% v- revijo, ki ima Mi-la program: «Ustanovitev na-roidlne dtr^ave ,n)i aatmo otkiv&r, to v n jem živimo in dlelujtetmo, ampak rnam1 j,e tudi dlofoiriria, ki jo »je triabaj &Cititt itni krei-piti» — to je nianoicM bortdlel1. Oe dlellajo pteajtialjli «Gan(k(atrjievegia Zbtoilniiklai)) li® Oamiklairjtai «slaimouim©tni-fca!» dni slov.anakieigia niaciiiomaillOai, svojim žalostnim (picdloibajm nAkiegiai — jie to na rodlniL bolrdlsi1. Ge Otoni 2nj(pttnW.i5 efclialdlai .pieigmii dr. iMairmi TiaviiŽarju ilm sa hodi kjLan jat V,is!oikiq — je to jo jiei rtatpiriaivnila nia^ai mladina z izdajo «Treh LafoodtoiV)) je več vinadlna iv agodavlinii naSe kuiture, kakor vsfe one pesmi, kii jlih je sedal Otoni Zupančič od 'ljettot 1908. dtelre. Todferkaij naj bi mMiimo o milialdli iinitteffiekitiulaiinii grupi, kit je ntaipaisalia v sivo jem pnoginamu tlak-lle ^avek: »Držaiva- je orglalniziaclijsj, v katero se jie zJdHtfiila dtoffiaCana, Blkuipitna lljluidri, da uravnajo oic|nošlajei mied sieboj ifn se m-atarujiejo (proti nasuHshviam odi zunaj«. To jie r'elv^6ilnia sedbttn žiaiosti. Ta ,i:a,-mjemi v Gltehienrti. tilisviiilifci nloveiga letindika dcsggel tciaijan im žžiiv vfe na atooSko du &o. Ta rešitev bi £le niajboflj odgovarjala iniatmianorm cele akciiije, kier bi ne bila sat-mo piiatami%!aga z plainiatijia: Zemlja, Jupiter, Saturn), Mlarf! (iitd., ki krožijo Okoli mate-nensotea im s soilimoam wed potujejo po vaeimiirju ,pa zavitem tiru. Vemo, da našo solince potuo© pnoiti velikii višlnijievi ziveadi Vegi, ki jo vidii-mia na niebu. Vemo tudi, dai ma% feioto-ce jie fe miaijhna piikiicai sivistlobe V Rimski aesbii, katera sestoja iz milijonov BOtlmic im meiskoinčniih milijonov plane-tav, ki 'sq predlail#, dia bi jih midlelo na-Sie Oto. V kupeju brzoivlaka vidimo muho, ki se emaikamierno gibltiie v zraku. Zrak v vagonu je milrera. Vagon drvi peitde-setf milj nia uro, toidla Roitimiik to muha ime Outitfai nobenega- veta'a. Muha niiitii ne me, da se vlak porniče to mirna poijima, da poitiuje odJ miesltia, dta mesta. Glovak niitaa nlajmiamjSbgiai pojma ikamti dnvi zemlja. Ni dolgo tega, bo Se nlihmo vedialii, da se sploli giblje. Ubogi Gali,Hej ijle bil primoram na kolenih iiz-javiti: «Slovesno prekliicujemi to krivoverstvo«. Krivoverstvo je bil- nauk, da se zemlja .vrti okrog siotoca. Danias vetrno., da se zemlja vrtji im nd nam več ifcneba prneiklicavraitir to menice. N.aitiainMr.o mami je zmiaina poit zeimlijia o-kinog aolmda. Vemo tudi, da se solnice pornič© v vsemirju a sitina^no hitrioa — dvaniaijst milj na sekunda — im vlfeče nas s seboj — im to je, vse, kar vetrmo-. Zakaj tse je o# sviat prišel valili o-krog eoilmicla^ kato smo mi, potniki, pni čili n mid%3iniov z absMuhniim mi*-ljernjeim, za katerega so mto*ga:nii dar mačmjega človeka aelo ma'Jcl sposobni. Medtem aa vailimo dalije. Par titoč ljudi, je umrlo to ,pia,r tisoč se jih je na-rodiilo ,v tem tnemiotiku, ko Ita čita®, drn-gi etitetelj. Dalj‘aivai jia tako velika in dia vabnljiajo v njem siliem 8» po-ziiivil|jiajo sialine — mati 3to utonit. Stopal! V mjegovih prHih tulijo nagoni im protiivi' se glas samoljuibljfe kakor navihan- betna£, hi pimsii dlairtu, in> tenke miti prtiHrčinosti' se m« ovijajo Okoli snoai kakotr zoijiedlavka, redijo se & njegovo ivirtoičo kriv jo to glasno zahtevajo, maj jiim odstopi svtaje siile . . . vsa čustva klijta, da bi' ztavlaidlaila niadi n jam', vse je *edj,nO oblasti' niadi njegovo rlu^o. A temai masnih žiMjenskih mialenko-stiv je podobna bflaDul nlai mljieigoivii oeJati im gnusnim Sabaam na njegovi poti. Ital kakor lotoknoftaja ipllaimeihi solin ce, tolklo obkino^ajo tesnojBuKJi Človeka usbva Titvia mjeigiovegiai 'Ustvarjajočega dluha: njegova — vedino, Daifcna — Ljubezen — dialeč za nljim stepa Prijateljstvo, pred mjimii gre teudtnp Niaida, glej, Zavist raisrjona roglja a verigamii trpdje-njla na rokah, a Vara zrla s teamnimi očmi v mjeigov nleiniirnii1 obtraz jn ga čig.-ka v ^vojo mirne icfojieme1.... Odote v ouinjie starih rffclniio, prepojene a steupami pnedtafflujv, sotviri^me gre dia za Misijo, keir jie me morejo dohiteti, kakor ime more dohiteti vran, orla, .pffiepiinado se žam‘o za prvenstvo to le redkokdaj ae zlivajo ® njo v elm sam mogočem to uatvan-jiaijoč plamen. Im jfetotam, glej, gre Olovefkova večna spremljevalka — memna ro sbrivmastn® Smmt, vselej plnipiriavljeim, dla ga poljubi' m sme, ki si tako *aHjmo ^eili ^vlier Vsa te pozina v svojteam nesmrtnem spremstvu — im raizem teh poizna «ie eno — Bretzumije. Krilato, mogo&no klatar vihiair mu ele dii s eavra^miim pogiiedioim, obdajia Milsel s »vojo aiilo im stremi po tem-, dla, bi jo P^tegindlo v svoj’ dlrvji pile®.... Vas v svojem' ^akMimetm spremstvu poznai^tiodtei eo, iraetdovršema, slabotna batja mjegovieiga uBtvtairjiajiočega duhat — In’ samo Mitaei jo Človekova družica, samia cw tnlje se n© toči mikdWi, samo pla mian Mii»w asvetljuje ziapnake na njego- vi poti, uigiainke življianjia, soimirak pri-nodin ih tajln- im temimii kaios v n jegovem sroui. Svoibctdlnia Cliove^ka dlru^toa! — Misel gledia povsiadi z biistiriim_ to ostrim, pogledom to brez uamiiiljemja osATetijujia vse: — Ljuibaznfi koviaine im podilo spletke, mjiarao telijo, dla bi dtabilai v c4)liaot lju-bimcia, streimil|jiendlei, poniipeiviaiti i® pomite vati se itni — umtaizami obrta® čutn.osti m mjw; — Stoahiopetjio sliabost Niarite im zn mjo La« — n jemo rodimo sastiro nač.ipka-no im niajlefpoitičeino, pripravljeno poto-lai^iti vselil im vse dim jih — prevarati s svojimi lieipimi betsodami. —• M-teal oviertiijuje v bretzčutoam srcu Prijateljstva mjieigioivo pnaračun.jeno Bredvidmosb, trdo, pnaažimoi natdovedinK^&t, gnile miadie*© zavisti im kladi obrekova-nfjia A®' miih: Milseli vildd silo črma zavisti' f,lm ve, dia bi ratziruldla vsa na svetu — če hi ji sneli okova — im dla ne bi prizanesla na,ta ziatrodu, prlavi črnosti; — Miae1! .olavstijiujia v melpramiaigljivi Veri želijo po noofmiajiemi vladli, stremie-čo po tem', dla si zasužnji vsa čuvstva, £kr)'!tex kinamplje pnaamovsrja, slabost njemih tenkih kril in — sleipato njenih pnazniih oči. V. boj stepa tudii s Smirtjo, ž njo, ki je iz žiivaili .n|aipravilia Glovaka, ž mjio, ki j© ustvarite mlnožico bogov, filozofske sisteme, vieidls — kfljiuče doi svetovnih uigialnk; — sviobodlnii im, nesmrtni Misli jie. masprioltina1. ta sila, neplodlnlai to čiesto meuimmo-hudobna. Smirti je za mjo podiobraa cunljlariiei, ki hodii ipo hiffeh to zbira v svojo amuza-no vrečo, bar jie pn9$ive&e®a iin* gmilleiga, mepotrebnie zavihke, včiaisih pa lokavo poigtlaibi tudii, kar je zdlnavoi to. krepko. Prcipoijema' z gnilim smradom!, zavita v dbklkici groze, brea čuta ilre obličja, m&-ma stojiii Smrt meprcistainio pr«} Glove-bam kot čirna to. čemerna uigiamka, a Misel je stoaisltlno proučuje — ustvarjajoča toi s^tla kiator sioilntee, poilma brer-umine dlramcisili to ponosne zavesti, dla je mesmrtlna ... Talko hodi meimiirnii človek, Akozl muč mi mirak ^ivljenskih utgaink — najprej im — navzgor! - ,-r Miucil me je ustvarila zato, da preobrnem, razrušim dm poteptam' vsa brziimai teko grozna, dia jiei rietvnd človečki um 'ne more zaplapasti. Kako more muha v kuipejui brizovlaikai pojmiite' silo velikih gomilnih boffles lidsiomotive? —> Kako moremo mii pojmafi salo, ki drči zemljo nia tiru oteag sodnoa, s katerega mikdiar me padle, čeplrav je solhice' odi-dialjemo 93 milijonov milj' oid mas? Nar ša zemlja poitiuje poplasi1, komaj tiso^ milj na uro im mčdtem Ba vi štiniimidva.j-seitih uiriaih zavrti okrog svoje Psi. Svefc-lioibai, 'sel icidl zvezdia dta zvezde, obkroži zemljo sšdeimibrat v manj- ko eni sekundi. V enem dinevu prevozimo na potu oklrtag aclnca poldrugi mililjon milj, v enem letu paj približno 600 milijonov milj. 0 muhi lahko rečemo, dla) je neumna, ker me ve mičeisar o patovainju vlaka,, o človeku pa mia moremo reči tega. Siieieir ,ve človek naviiuo) toliko klakor muli®, kair 'se tiče tirov im ciiljia zemeljskega vlaka, ki dirVi s solncem vred ne-kaimi po vseimdtrjia Ve1, dla gre nekam. Pred pefeto leči še mi vedjel tega! Tar krat je verjeil, da je ziem^ia ploskev, ki stoji ma mestu, človek danes stehta zemljo im jo1 matern^no rjzmleri; &loivek pazmia tuidi te*o solnca. Muha v kupeju ne ve ničesar a te^i vlaba im lokomotive. Clovešika Bila mi siicier posebno veliki, toda njegove nerazvite umske sile sa lahko brez mej to naenkrat bo člcVeik marala reSil probleme falsa, pro-sbema im cilja svoj»ega zomeljiskega brzo vlaka. Prav je, da mu;lm v, kuipeiju ne ve kisuna gre. Njena nai^urii.enJcri1 bi bil■> 'PngveKikia, aki bi spoznala dallamo med N,ew Yorkam; dm 8am Prsir.iaisk.om: uri Carigradom to Parizom, din mogoiče se bi zakadila z glavo v %o, rekoč: ((Tega, pa .na moreim premieigSii>. Riavnicittaklo je prav, dla mi dames Se ne vemo kam grgmo z mašim svetom. Ako bi te zdiaj razuma!! vse sfcnivmo-sti mogoflniih naravnih sil in zmali, kaj oaka mašo stara zemljo to nas ž njo vredi, bi bilo mate nasburijiEmte piroveli-ko to marsikdo bi skočil z nijAega brzo-vlaka v grob rekoč: «Ne morem' prenesti tega'». Kladlair se vlc«iS iz New Yorlka v San Finaimciisko, raftomai% z naiznimi posta jami: Albaimy, Buffailio, Clovialamid, Chicaga iM Raivnotafco imla n,a5 zemeljskii brZoivlak svoja postaje zia seboj im pr®:l selbotj. Dvanajst, tisoč! lat’ za maimi je kamena didbla. Dvanajtl tiEoič let je bomtajl minuti,ca v življenju zemlje, toda dtalga doba v žilvijlemju človefitva. Nate ediimo otrod-je sa ifakrat bili ostri kosi,.kamina,.s k.a.-terimii je čiiovfeik poibdl %e vzel sito iz preum3(g'a,_ ki je bil malbopiltem v zamilji prtad milijon to miilijom lati im pciznietjo je s pomočjo te. sile, kii' ohia% ognomina klotesia, ma-rediil el^febrifltiot, pesnetmajoč silo mara-ve, 'kii' bliska vt oblakih. Priola j© doba elektrike. Nialto je Sel človielc v zemljo to vsel gaztolim', ki je bil shrainjem v dUni mili-jomletja prej, piredto sia je pojavil človek na svetu. Gajzolto je ek^otodir.al v stroju ma letalu im dvignil človeka v znak. * I . : Letališka doba j,e ta. človek paenlema mariavo tudi v letanju!. Eksplodiran-je gazelimia. v strojnem cilindru je axdobi}© ekplictdiiramju živčna ntuigiijia ma bomeu živiciev v ptioi, bi poltene einergiijio v miteice perutnic. Zemlija ja bila eniktnait krOtgillai, ogmjeina fcragilia; to vamo. Polagoma ee je kro-gila ohiadtila od zunaj, toda ogenj, poti,sm jan' v srediiSie te dlaines sili to pri-hi3|)ai na dlani skosi žrela vulkanov. Na ohlajenem to strji&nfem povHijm krogle so se ri3izvite raizmia živali im potem so se 'razviili’ Mutilje. Ml te niisimni dlolgo tukaj; par stolfaač M' največ. Zemlja) samia j© stama) stottoa imilijiartcivi let. O Mjiemii zgioidiavimi vemo te zelo malo. Sli smo mimo Štirih postaji to zdaj smo ma peti. KaJk&na bodta bddo(9e postaje? In kak jo to kje je veličastni kolodvor, .pnoitii bateramra di'V,i maš brzor vlak? Ali bta ta zaidlmja postaja sli pa poreče sprevodnik: «Zasedite drugi svlak». Nate vožnja je: umitsnelsantna celo za borna bitjai bot smo mii. | ZDRAVNIŠKI NASVETI Kako se varujemo pred jetiko? Ako imamo v hiii&i red i® strogo pai-zimo ma sntagot, tedaj se nam ni trena prav mič bati jlsltike, 'dasiiravno imamo batoiba. Kljub temu je zeioi diobro, da ata bolnik im oni,, kii -mu strete, totema od ostalih oseb v drugimi ma druige «la-no družim©. Redino odsfir(am'ji&vaina;e vseh izpljun-kictv od jetičnega jia majviačmejte sredi-etvo, dal sa ztaivarujemo pried1 Okute-rjem', kajti bolezlem se najhitreje razširja :ako se nabere mmiogo «lzsu5'enih lizlpljuttikov jeltičnegiai &Hoivekia. V takem slutaju rmcinaimo najstno^je paaiti, da pljunke takoj; odstmniimo im uničimo. Bo.liniik maj; imal vedimo pred seboj bos papirja, ma' kiatemega maj pljuva. Papir se potem l&hklo sežige, kalr se tudi miora' sitaniiti. To je nlaijbenejte siledistvta, dia sc izpljunke ‘takoj to popolnoma lahko uniči, ker se mora pasita! dia se nikdar •ne upoiiablja po dlvaknat ailii večkrat emaga papirja. Bolnik saim monai paziti dia ma pomate svojih rek nlai ornem papirju im mora riotee im uisita večkrat umiitii. Pljujvaitma datlja iz klejai im kovine ima veliko afievillo kosov papirja, ki se jih po uporabi odtrgava; tako skialtiljo se dobi ipo vseh miodleirmlh le-baitfnialh. Stania približlno 3- L. ena. Po-B'c'bno' prafctiičmai je itiaka Skatlja, ato ima piokrivalo, kiatero zabriamuje mu-hi -m. da me morejo priti v doibiko z vsebino v &bai®ji. Kaldlar se sežiga! vsebino škaitlje, tadlaj je tudi tireba, dla sie jo mai-polnfii z žagiffviimo. in vse skupaj se%e. Kjer ^se upoilablja pljuvtolmi lonec, je trobai vt;'ako juitrto ga miapotoiti s pri-bTf nta Tsjvartioimi Vodie im prilmiateti ž po L. 5.— KalCi Augiustm L. 5.—, Gojfla Just L. 5.—, Gojča ’ -Jioteiip L. 5.—, Girgič Amjtiom. L. • ^ 5.—, Grgič Lovremc. L. 5.—, Mal. kaviiS Karl L. 5.—, Milkovič Franc L. 5.—, Milkovič Kristi- ' na L. 5.—, Milkovič Joitef L. 5.—, Kri^mialnčiič Antom L. 5.— Sosič Matija L. 5.—, Brice Ivian L. 5.—; skupaj L, 60.-» Sodlrogfi iv. Dekiam^h v isto namen II 20,-— Skluipiajj; L. 80 — Minski delavci I internacionali M Sekcije Stavbinskega sindikata Julijske BeneUjey kakor■ tudi posamezni sodrugi naj dvignejo znamke rdeUh smdilea,tov za vsak okraj pri sledeSih sodrugih: GORIŠKI OKRAJ: Baitig *Rodolfo, Delavska zbornica v Gorici. NABREUNSKl OKRAJ: Colja Alojzij, Nabreiina h*t. 119.; Vrabec Adal-bert, Komen. SEKCIJA OPATIJA: Pc&m Milam., Opcija — vila Polepit. SEKCIJA MILJE: Mercandel Giovan ni, Sv. Barbara pri Miljah. PULJSKI OKRAJ: Oplanich Simeone, Pulj — Stavbin-ska sekcija. Timm OKRAJ: SamdM BoscflroU, Delavska zbornica v TrHiu; Pozzetto Mario, Stavbdnska sekcija v Gradeiu; Persich Antorm, Stavbinska sekcija v Ronkih. -i / ' ’ >' -> : ’’' ♦ NOBEN ZAVEDEN DELAVEC ne sme biti brez izkaznice lastne Delavske zbornice. Ta izkaznica ga vele v solidarnosti na delavske tovoriSe cele Italije. Kakor ne sme tudi manjkati v izkaznici nobenega zavednega delavca znamke rdečih sindikatov, ki pokazu-je delavcev o zvestobo in udanost razredni revplucionarm borbi. — Delavec-, ki nima niU izkaznice svojega sindikatu niti one Delavske zbornice m organiziran. On je dezerter iz delčkih vrst. S takim delavcem se postopa kakor z izdajahem proletarskih koristi. Kmetsko-delavska gospodar, ziigi vpisana zadruga z omejenim jamstvom v VIPAVI Vabi na redni letni občni zbor ki se bo vršil v nedeljo, dne 26. marca 1922 točno ob 3 uri popoldan v zadružnih prostorih. DNEVNI RED: 1. Čitanje zapisnika zadnjega ob- čnega zbora. 2. Računsko poročilo za 1. 1921. 3. Volitev novega odbora. 4. Predlogi in nasveti. NAČELSTVO. ZAHVALA Prisrčna hvala vsem onim, ki so spremili k zadnjemu počitku našega ljubega JOSIPA HUMARJA Zlasti se zahvalujemo njegovim sodrugom, ki so pripomogli k tako lepo uspelemu pogrebu. Rozalija, mati; Aaa Barič, zaročenka; Ivan, brat; Antonija, por. Stl-linovlč, Rozalija, Marija, Augusta, Leopolda sestre; Stanislav StlU-novič, svak. NABREŽINA, 18. marca 1922. Izdajatelj: Izvrševalni odbor Komunistične stranke Italije. Odgovorni urednik: Egidio Gennari Tiskarna: „U Lavoratore". st,'aro, tetama dm blaitlmo, vse zla . to da zgradim ve na maarmajaniih temeljih, svfofoiotila, -lepote iin — mfSdlaobojfraega spoštovanja! — Nieiizprtosem sovnamifc sdiiimotniega uboštva Ijudbkih telj' hoftem-, dai bi. btl vsialkldlo izmed ljudi — čtavek.. — Nestmiaelno, sramotno dm nem ara v no je vs.3 to žtivljianjjia, v katerem nepri-menmo-,to sulternjsiba delo mekiatterih iz-gim|;a brez sledu iin. sie potratolja I« zato, dia bi. ste dlrmgtii preobjedli kruha- im du-tevmih domv! — PitoklLeUi vsi pneidoodki, vtsiai pre-pričtamja dm navade, kli sta preprel© mozeg to žiivljisnje ljudi kakor tenka pajte vina. Oma ovlnaijo fcivUjemije, ker sa mašil me — im jih rtami*im! — Moje orodje j© —1 Milaeil dim trdmo zaiupainja, da je Misali svobodna, v njeni nemirnosti to viss&ni rasti uistvarje-nten —- niaiačrpem viir miojia mofiii — Misel je zaim© vešni to edino zanesljivi isvatiln.ik v. mraku življenjia, oganj v tiemii mjieimih srariiotthiih ssmot; vildijim, 'da gani vefdho svotleje, da vedno glloblje naizeveitiljijje blriezdrna itodv-noati, in grem v Kalrkih nteamidmice za njo wdlnlo — mavzgon im — riatPirej! — Za Misel -mi' gr&, kii se n© bi' dale pmeoblnli, ni neomajnih sved/itnj ne na meibu, ne ma zemljin Vse ustvtarjar cma im ,to mi dajisi meoipioaieč-nia pravico, dia raizrui’ii. vse, kan more ovirali svobodo oteaieiiaft — Mirno pnizmalm, dSai sa predsodki — čitanki starih istim, im meStete zrnata, bi zdaj krožijo ntaid živijeoijem — vsi ust,varjeni iz peipelai starih rasmio, bi jilh je sežgati plamen 'iste Misli, bi jih je ■nekoč ustvarila — In vtem, dla1 me zmgujlejto tilsti, bi .pobiirlatio aadove zmage, ampaik 1» omd, bi ostia,jiajo ma bajmiem palju .. . —- Smisefl žiiviljianijlffl vidim v, ustivar-j.amjtu, a u stvarjlamje siaimo sebi ztaidastu-j© to jo brezmejno. — Guam, 'dai zigonim sveftlia dm kolikor mogtote gitobolšo catasveilnim' temo živ-ljietrcja. Im smrt je zame — plačilo. — Drugih nagrad — me nabim; jiatz vldlim: viUaidiamje j© sraimloittniO im dolgo-časno, bogastvo je teržavno im neumno, a 'slava, ji? pnedsodeik, ki jia vzklil iz te-ga, dla ljudje miso z-nali oetniti sami1 sebe in 'iz njih sutemjffe navaidia pomitevtati se. — — Dvami! Vi iste le 'iskre Misli, nič vleč. Ko iakufe sauna sebe, taliaj rodi vas vsted izobilja svojih sil to vas redii z lastno sito! PriMte dam — im> v -mojih prsib se zlijeta v en slaim velik to ustviarjiaijoč pLar meni moji čustiviemi snet' to mioja nesmrtna MilaeJi, to si tern' ptomemom izžgem iz dute vise temmo, trdo ziHo to podeben bom; ornimi bogovom*, ki jiili je mioja Mi-edl ust‘vTa!nj*ailfa im jih te ustvarja! ,Vsi3 ji6 v člm-eku, v&« te radii človeka! GJej, tmti gre pjofflsli, a1 si fraSmi Baraki, iveličautem im svoboden, glu v o p .-kjanem, po prahm atartifli predlsoidkov, saim v .sivi megli zmicit, za miimi— kakor tel®eki oblak prah preteklost, pned njim pa — stoji bnee Stievilia ugank bi • glas minimo pričakujejo. Broz Stevtita jih je kisiktor zveizkJ ma ne-izimieirntem' mehu in člo,v©bovo poti- -r* n| bomca! Tlaiba hodi memiimtii Gtovek niaiprej’ ki — na-vzgor, vedimo — 'najprej im — navzgor. 'f Prevte® 3. J.) -’ .M-'., F. M. Dostojevski im Maks&m Gorki sta cjivia velika ruska im svietlovto' pisatelja. Pedoir- Mihajdovič Dostojevski je ^aval cid 1821». .'81 leta Ntegpvto zmamie-nlte dela «6: Potnii%nlii im nat^jeimi, Zločtiin in bazen (Razkolmibav), gasi, Idiot to Braitjte Kairarmazovii. Pnr© tri fcmjlgs so liz&Sa ttudii v sloveli ni. Globoki opazoviaJec moBi i« slabosti člotveSta nam. v svojih noinanih ^iiiiokp-patezno ni^e zanašaj e ,izJ ruske din^be prateklegai stofetla. Tudi om1 j« bii eden Idejinfih rušiteljev* brivičneiga družabnega: reda. — Maksim Gorkii (pnalvo ime Plečkov) ae m rodil 1868 I. Zaslovel je svojih spisih, v kabalriSi apiau# ^.v- jeimja pot^pultov to' rtevoiHucianarnih dte lavcev im knuatm’. Sedaj posveta vse ®vioai$ moBi 2gmaidb(ii Sofyij|etekei Ruaijjei. Ce t V 23 marca 1922 Uprava Delavskih zadrug vXVI in XVII poslov, dobi 1. Naše stališče Trgovina je kapitalistična Ustanova, jsafcalj ona ni prosto razdeljevanje izdelkov in. pridelkov, ampak predpostavlja nakup in prodajo a namenom, da ustviairjta dobiček. Ta značaj ima tudi zadružna trgovina. Toda kakor je proletariat, prisiljen, da se poslužuje v svojem boju prati kapitalizmu dru- Jpilh sredstev, lastnih burteazmi družbi n. pr. vojaštva, rdeQh straiž, diktature, orodja d. t. d), tako se mora posluževati fcudii zadružne trgovine ,da se vsaj deloma brani protii/ ekonomskemu iz-kic.rišCevw:nju in da. si žnjo olajša svoj protikapitatistii&na baj na. političnem, plolju. Jasno je torej, da se komunisti ne poslužujemo zadružini&tva zato, ker morda pričakujemo odi njega — kafcotr socialdtemiokraiciilja — da nas bo pripeljalo v komunistični ustroj Cio ,veške družbe, ampak le zato, ker gledamo v njem oroSje zia obrambe proletariata. Tudi 'v času diktature proletariata iin v prvih časih komunistične družbe, ne bodo zadruge nič drugega fcakor .prehodne in provizorične oblike razdeljevanja prodtuktov. Zadruge pa so samo toliko časa uspešno ono»je za boj proti kapitalizmu, dokler- So v rokah bojevitega proleita-riatla1. V rokah naših nasprotnikov so mo*no orodje proti proletariatu sarne-miu. — • S tego stalila mwaimo presojati vse delovanje Delavskih zadrug med primorskim proletariatom, 2. Stališče socialnih demokratov Na popolnoma drugačnem stališču stoji socialna demokracija glede Zadrug. Oglejmo si samo, kaj pijejo se-. idiarnifi upravniki Delavskih zadrug v svojem «Poročilu za upravno dobo XVI. in: XVII.», ki nam* ga predlagajo za bodoči kongres: «Mi želimo — pravi Valentin Pitto-od — da hi srečni izid natega poskusa, ki smo ga: pripeli leta 1908 v smeri, da združimo vise zadruge na Primorskem v e*no siamo veliko zadrugo, prepričal vse zadružnike Italije, da je potrebno, d® nastopijo vsi to poit v svrho, dia se v najkrajSeim času dtosete zdlružfetev, vseh ail vi par velikih zadrug, ki naj b.i bile sposobne, da zavojujejo vso deželo in ustvare one velike nacionalne organizme proizvodnjie in izmenjave, ki mam bodlo dovoljevali, da, zvezani s podobnimi zadružnimi.organizmi, dru gane pritisnemo na nacionalna in im-tni emactomlaina trži£ča». Tu se torej jasno kaže zopet ona stara reformistična samoprevara,, da se da izpremeniti svet mirnim potom, na ta način., da se združijo vse zadruge (tudi klerikalne uai ftlanste zbore. Do Sega je pr-i»k v neikih skladi&fiih ®e le tedaj, ko so se pričete desorgianizir., ko fclani ne kupujejo več v njih in ko rabijo, take shode za> s voj o propagando za- kongres, sluteč da jih bo članstvo morda vendar-le poklicalo na odgovor za toliko njihovo malomarnost. — Tolda — bodo morda dejali' ti go-spodlje — mi smo sklicevali «Svet delegatov«, v katerem sede tud® kontrolorji, vaši zaiupniki. Tudi ti so zasedali zeilo poredkoma. Nektera skladišča takih nadzornikov sploh niso imela, ker ni tem. gospodom dopadaJo sklicati dotočne člamgke zbore, da, bi bili javol,jeni kontrolorji. Niso imeli menda, časa, to je lažje se živi brez nadzornikov. In konOno to ne zadiost-uje! Cbanstvo želi pofuka v pnaktičnih vpraša.njih zad/r,užni&tiva; v mnogih skladiščih razprodaja bllaga zelo pada (Buie, Mcitovun, Ti&t, skladi®a št. 16, 34 .i. t*. d.), to vse riadi tega,, ker upra.va ne sklicuje članstva na zbore in ga ne poučuje o njegovih nalogah tar ciljih nafega zadružništva. Skrivajoč se na ta na&in pred kritiko iin kontrolo, so dali, kakor bomo videli iz naslednjega, Delavskim zadrugam smer, ki je z delavskega stališča popolnoma zgretena. b) Garancije in stalna namestitev sedanjih ravnateljev. 2e dolgo časa se ne »uti socialna demokracija več vama v svojih slanih pozicijah. Po liivorniskem kongresu je izgubila pri nas vse politično polje in vse strokovne arganiaacilje. Da bi se vzdiritalaž vsaj v Delavskih zadrugah, je ustoličila, za stalno sedanje svoije ravnatelje. Evo kako se izraža — dovolj lokavo! — ,na strani 54 «Porečila» o tem ustoličenju. «Ker se je na zadnjem kongresu iz-premenila ureditev c srednje uprave, so se sklenile z ravnatelji službene pogodbe, ki zagotavljajta (čujte!) njihovo inteligentno dtetevnost im nudijo članstvu (čujte!) varndst stalnosti, ki j’e v velik prospeh aavoda». Tatko torej Dočim se trudi proletariat vsega sveta, da ukine burokratač-nemiu uradni^tvu vsako stalnost in. zahtevka, da se vsak uniadnJk voli, je uprava. Delavskih zachmg brez najmanjšega sramu usilila praletarskeimtu članstvu stalno namefSčenje ravnateljev, ne da bi bila za to prej vprašala kongres. In glej, gre glaia po dteželi" in, o tem se bo moralo raespravlatiti na prihod>-njem kongresu — da so sklenjene te pogodbe za mnogo let in z garancijami, ki gredo v sto tisoče lir za vsakega ravnatelja. Na> te način postajajo torej Delavske zadruge malone dedni feud sedanje sociaiktemokinatične birokracije in delavstvo naj bi bilo potemtakem njen poniknil tlačan, ki naj nebi imelo ni-kafci besede več pri upravi te svoje u-stanove. Pri. vsem tem pa bi se, seveda, morate zadovoljiti članstvo z ničevno o-pravičfoo, da se bilanca za leta 1919-20 ni mogla sestaviti radi nezadostnih u-raldov im da se radi tega- nii mogel vrniti kongres vse do današnjih dni. Nam je znano, da. so Zadruge na stplo^no zelo desorganiairane, toda ako bi bilo res, da so tako zelo ctescnganizirane, da ne morejo več po>stra.v:itli v petnajstih miefeecih sraje hiIance, portem bi zaslužili ti ravnatelji čisto kaj drugega kakor dosmrtno ustoličenja! Kritika uprave Končno smo dobili v .roke »Poročilo za upravni dobi XVI. in XVII.» in zbrali polno drugih podatkov. To nam omogoSuje, da* ptreglieidaimo upiravo Delavskih zadrug i.n da jo presodimo, ali je res tako modna in koristna, da lahka opraviči, da se pridrli simer in pot, po kateri so hodile Delaivske zadruge do sedaj. A. Organizativno delo Povedali .simo že da je glavni cilj so-oialdemokraciiije organizirati trgovina, in ne delavca, in kmeta. S tegai vidika so se upra,vniki Zadrug polteno trudili, da hi organizirali vso mogočo trgovine in te ceilo trgovino nvt< debelo, ki veže znatne finance Delavskih zadrug. Toda napori v tej smeri niso dali Zadrugam večje solidnosti. Nan*obe, v mnogih skladiščih je organizacija zelo trpela. a) V Trstu. V Trstu je ravnateljstvo, res odprlo, nekoliko novih nasmodajalnic, toda kljub trnu smelo trdimo, da proletarsko zadružništvo tiu ni napredovalo, kakor ■smo pričaJtovafi. Tr.s-t ima, polovico vseh razp.rodajailn.io Delavskiih zadrug ,tedia. šteje komaj tretjino članov. Zakaj to? Ker, na žalost, proletariat v Trstu ne vidi v Delavskih zadrugah nič drugega ka.kor veliko «batego»; ker mu sedaJiji upraivni organi niso znali dati zadružni®ke vzgoje im proletarske zavesti. Oni so ipač znali ustvariti velike trgovske tvrdke — kar je bilo seseda strašno lahko'v prvih čaisih po vojni; oni naim danes navajajo velike številke nabalve in razprodaje — toda to te vedno’samo dokazuje, da sicer ima»jiG bottlegari-ke, ne pa tudi organiza-tivne apasiobnosti. Zalivan se direkcij^, hvali, da. je prevzela od Aproviziaciijske komisije v Trstu 16 razproda jakni o s približno 18 tisoč fkužiniarni. Številke članov v teh razprodajalnicah nam dokazujejo, da ravnateljevo ni razutmelo pritlobitve teh družim »a Delavske zmia uge in da se je aadovoiljilo steni, da kakorkoli trguje z njimi .Skupno število članov v teh razprodu/jaln.icia.h iznaša komaj 2000 in* m«rt tem je polno takih, kii so se tja. prcl-elili iz drugih zadružnih raz pa ©dajal nic, ker fio jim prejšnje razpre daialimire Aprov. komisij« bližje. I-n deleči v Trstu tudi niso v»>Hačani. V mnogih skladi*&ih (in 5e posebno v sljladpfih «t, 1(1 in 34) so p ali- izkupički v takih proporcijali, da se je ratv nateijstvo končno vemdar-le moralo zganiti i« »Vetje zai.-panostl in da je prisiljeno na.pravi’ui nekoliko članskih zbo rovanj v svrho proptagande. b) Na debeli. Pa tudi na, deteli imamo skladišča, kjer je pala mlprodaja Za. ceb tretjino ali, celo na polovico. Talke raz.proda.jal-ni.ee so v Bujah (l&tna). v Motovnu, v Mihotičih itd. Pripomniti moramo, da povzdiguje «Poročilo» nektera1 izmed teh skladišč kot najtrnočinej^a na članstvu. In. to mn verujemo prav radi, toda v zadnji hdveh .letih je bilo članstvo prepuščeno popolnoma . samemu sebi. Sedaj tele poskušajo upravniki v vsej naglici organizirati V teh krajih agitacijske odbore ,toda malo verjetno je, da bi. mogli ti. odbori popraviti vse ono, kar se je zamudilo in zanemarilo tekom dolgih dveh let. c. Kaka se odpirajo nove razproda,jal-rrice? Se manij pa nas zadovoljuje politika, a katero s© ponaša administracija glede ustanavljanja novih raizprodiajalnic. »Poročido« našteva veliike številke: postavna doba XVI. je končala z 29 raz-prodajalniirami — pripoveduje «Poro^ čiilo« — dočim završava XVII. t. j. ona leta. 1920 z 71, ki so razprodala za 71 milijonov blaga (str. 3). Ravnateljstvo nas potem uveravd, da je bilo, s tem «diageiteno skrajno izkori'Sae!nje naše moči» in «da se nikakor ne smemo spuščati v nobena nava podjetja, ne pridobivati novih krajev, ne razvijata se dalje, ako nočemo spraviti v nevarnost, kar smo s težavo ustvarili» (str. 4). In da bi ste vodstvo opravi čiilo, zakaj je zanemarilo na^e najvafeeijiše delavske centre, brblja «o pogajanjih, ki so se vršila z nekaterimi kreditnimi zavodi za posebna financiranja, da bi se z enim samim mahom redila vprašanja osrednjih skladišč ,v Trstu in v Furlaniji in pomnožile razprodaj al-nic n« Krasu .i« v soški dialini in ki so bila brezuspešna«. Mi priznavamo brez ovinkov finan-cielne te^koče, ki se dandanes poijav-ljajo, toda*mi. tudi vemo, da bi se bila denarna sredstva našega zavoda lahko drugače obrnila. Prvi aasi po 'vodni so bili za našo stvar silna ugodni. Kmetske mase so- se z navdušenem približevale niaišamiu »gibanju. Mesto da bi bila uprava Delavskih zaldirug organizirala ^ie maserje organizirala trgovino nai debelo in, v Trlstn, razktfine razprodaljalnice, kjer se sedaj prodaja francoski šampanjec po^ 100 lir in več za steklenico (v skla-diiščiih Viale XX Settembre in via'Roma). Dobro, lahko se ustanavljajo tudi skladišča za manufakturo, posodo in Predelaviainje mesa, toda vse to &e-le tedaj, kot so popolnoma 'izgrajene vsa raiz prodajalne za prve potrebe. Toda, če se odbije 600 najboljših članov v Tolminu to 1000 članov v Ajdovščini, ki prosijo za cenejšot polento, za to, da se lahko preskrhljava tržaško kapitalistično buntoajzijO s canemim šampanjcem in s cenenimi dielikatesalrm, to se nam ne zdi več delavska konsutmua politika, temveč prav prišitima botega-riska,. V sredini Trsta eo postavili ti gospodje krasna skladišča, Inksuriozno urejena. Samo za Opravo teh skladišč je potrobila uprava po stotine tisočev lir. In 5e vprašamo maše upravnike, kdo kupuje v teh skladiščih, bomo videli, da imajo te raeiprodajalnice komaj po par sto članov in še ti so bur-žuji. Toda da se niso finance; Delavskih zafdrug na tako neverjeten način raz-br.skavale in vezale v trgovino na debelo, bi bii' imel proletariat danes- lahko najmanj 10 novih razprodajam in pozicija na®ih zadrug v deželi bi bila povsem druga. Evo in. radi tega nas velike številke v «Porooilu» prekanjenih- upravnikov Delavskih zadrug prav nife ne čarajo. d) Dobava mleka. Vsi tržaški člani *i\-o čutijo važnost tega vprašanja. V Trstu mleko ni ea-mo neizasMSanO drago, ampak radi ne-dostajiainlja modernih mfekaren in netočnega posluPtevamia ja mleko, ki ga dovažajo v: mefeto različni špekulantje in, neorganizirani okoličanje, skrajno nehigienično. In nič se ni rjapravilo v tej smeri. Poročilo sicer trdi, da «se- je problem temeljita študiral s strani ravnateljstva, ki je završite svoja raziska-vanja po vsej deteli in ki bi bilo v stanju, da takoj prične z uresničenjem projektov, kar bii se dalo izvršiti za ta to dni». Toda resnica je, da je navnateljstvo to vprašanje, ki pcitaja z -vsakim dnem bcillj zaimotano,, popolnoma prearlo. Skoro vse mlekarn®, ki prihajajo za Trst v poštev in ki so % pred vojno delovale, se nahajajo, sedaj v rokah pri vatnih izkoriščevalcev, ki z vsalkim d n e. m bolj utrjujejo svoje pozicije. In dd-im je bilo teta 1920 še sora,zmerno lahko, .pritegniti kako teh mlekaren v nad krog im ustanoviti kako novo, bo treba v bodočnosti dosti trd«h bojev, ako se bo hotelo % kaj doseči na tem polju. In zopet je bil botegarskii duh, ki je spravil ravnateljstvo do tega, da je z>a-čelo uvajati mlekarske izd’elke iz pa-dansku doline (Severine Italije.). Tako je uprava1 nairavnost begala pnsd tem tenkim iproblemom. B. Na polju kmetijstva Popolno nerazumevanje za slivar pa je pokazala uprava na polju kmetijstva. Ko so si bile Delavske zadruge ustanovil« 1. 1920. svoj Kmetijski oddelek in poklicale vanj nekoliko kmetijskih tel mi kov, je to zelo ugajalo vsemu delavstvu. Vse zavedno delavstvo je min reč »e zdavnaj čutila nujno potrebo, da se vzjpastavi. trdno vez s kmetijskim delavstvom., z malian kmetom. Teka vez akio naj bo trajna, mora biti seveda. gospodarska. Slo je torej za zvezo s kmetovalca, ki naj bi temeljila na1 go-spodomskih interesih, To je bilo lahko clceegfjivo, zakaj knnet lali:ko. daja delavcu v mestu svoje pridelke, dočim delavec lahko dobavlja potom svojih gospodarskih močnih zadrug kmetu orodje, gnojila in druge stvari, ki jih kmet v svojem/ gospodarstvu niuj.no po-trebuje, Ta. izmenjava ptoduktovi se da na pripreisl način uravnati potom razprodal afoic Delaivskih zadrug ntai ta način, da postane tudi kmet č-lam teh zaefrug. Slo je torej tukaj' za zelo preprosto in enostavno stvar'. Toda tega niso. razumeli sedaavji u-prav.niki Delaviskih zadlnug — odnosno so razumeli to po svoje. Mesto' da so Delavske zadruge razprodajale, poljedelska orodja, stroje, gnojila .i. i. d. po svojih razpredpualnicah, svojiim kmetijskim član om im da se ek ut ata pom- np*i,{ii te svoja skladišča na deželi .izpodrivajoč spekulamtno buržoazno trgo vino, one so dobavljale kmetijsko blago na debelo komurkoli, ne glede ne na politično barvo, klientov in ne celo na. to, da je prodano blago prišlo v prekuRčevalske roke * čeprav zadružne — ki so ga o zvišanih cenah razprodajale kmetovalcem, cesto celo članom Delavskih zadrug samih (na Ko-perSčinii). a) Uprava Delavskih (!) zadrug ki podpira slovenski klerikalizem!! 2e zdavnaj znana sbvar je, da so Delavske zadruge oživele slovensko nacio nellistMno in klerikalno zadiruin.i«tivo s tem, da so nsPinofiniškim zadrugam d'Ot-bavljaile blaico, .pa' celo tudi potrebni kredit. Kmetijski i.n vrtnarski zadrugi v Trstu sio poskrbele posojilo 250.000 L. Klerikalni zadrugi v Vipavi, to je v kraju, kjer ž© obstoji rdteča kmetijska zadruga, pa 200.000 L. Tej (klerikalni) zadrugi se je potem posrečilo ovirati delovanje rdeče zadruge. Ravmiotako si je vodstva nagega Kmetijskega: oddelka prizadlelo da poskrbi kredit v zne-sikn 10.000 L. klerikalni mlekarski, zadrugi v §t. Vidu pni Vipavi. Im v očigled vsega tegai protidelav-skega .postopanja ima, administracija D.efiavskih zadrug drzno čelo, da se še ponaša v svoj;em poroičil us tem, da je od kredita, v znesku L. 1.500.000, ki gia je dobila od Nacionalnega, Zavoda za> zadružništvo .naklonilo «dobitšen del slovenskim zadrugam (to je klerikalnim in nacionalistiSnim), katere so se do nje Obrnile s prošnjami za posojila«. Najlepše pri tem pa je to, da se te kteriiikialne zadruge nii/so obrnile na nas za kredit, amtpaik da amoi bili ravno mi oni., to je administracija Delavskih za-dirug, kii je šla ponujat pcteojila klerikalnim zadrugam. Za onega, ki poizna politični duh te gospode in pioldžaj v naAi deželi bo takoj jasno, dai se tako postopanje sklada z njihovo protiproletarsko politiko. Vse to se je delate z očitnim namenom da se lažje zatre delavsko gibanje, ki se je naglo širil« med slow?ni9kim krnet skirn in. delvSkim prebivaMvicm. Za-dostovate bo, ;ako spomnimo čitatelje na članke, ki jih je prineslo «D;ilo» o tem predmetu, in v kateiih smo se ob-raPalli! do italijanskih sodrugov, p rose-jih pomiciči proti takemu sramnotnemu postopanju voditeljev Delavskih zadrug. SiOicialdeniiiknacija vidi v sliiivi&nskem klerikali^miu najboljš?ga.' zaveznika proti komnniz/mu. In to sima videli prav jasno tudi pri ustanovitvi Zadružne Banke. Tudii tam se pajdaši j o s elo-venskimi klerikalci, da z njihovo pomočjo lažje zatrejo komiunizem. med Slovenci. b )Administracija, in izmenjava s kmetijskimi- pridelki. Direkcija nam govori o velikih množinah ,prodanega kmetijskega blaga ip o milijonih pri diibljonih za to blago. Toda mi maramo vprašati -te gospode, katere pridelke in kolikoi pridpelkov s>o kupile Delavske zadruge od! nabili kmetovalcev zlasti old svojtih kmetskih čtanov? Delavske zadruge potrebujejo 10.000 hi. vina na leto za svoje člane. Niti en sam liter tega vina pa niso kupile pri svojih članih ali pri ornih kmetovalcih, katerim so prodajale svoje pluge; stroje, gniojiiia,. koruzo, semenja itd'. Vse vino za naše člane prihaja ali 'iz Italije, kupljeno po tržaških kapitalističnih grosistih, ali pa se kupi v vinarskem deželnem .institutu v Poreču. Naši čljaii pa ne.vedO kam; z vinom! Toda to še nu vse! V Labin ju so kmetlje-čtani ponujali lansko leto taimdšnjtemu skladišču na.-ši!h Zadrug pšenico. Ta ponudba se m sprejela. Kmetje so morali prodati svoje žito tamio^njim buržujskim< trgovcem, Le ti. so ga sem teli in (prodajajo sedaj moko 30 do 40 stotink pri kg. ceneje kakor nalM skladišče. Raizume se, da kupujejo vsi naši čtanii miaka pri trgovcih, dočinn moka. v na^ietm, skladiiš&u seveda mirno poč-iva. Pa v svojem, poročilu se Kmetijski cddelek hvali, da je uvajal tudi mleka vl padiovanrske doline. V >nalši so/=ki dolini imamo mnogo miekaron in siraren — todai to so za vodstvo Delavskih zadrug, preveč komplicirani problemi! .... Evo take viezi ustvarja socialna demokracija med kmetom in delavcem. To so dovolj, jasni vzgledi za popolno nezmožnost sedanjih upravnikov Delav skiih zadrug da bi vzpostavili med. kune lom in delavcem take- vezi. kakoršne si jih nač tvornPkii in kmefeki proletariat telii'. c) spekulacija z gnojili. Ta afarizam pai je povzročil Delavskim aad!rugam še, dosti ve tj o škodo na kmetijskem, .polju. Da bi moglo ravnateljstvo kmetijskega oddelka prinesti na kongres De-levskih zadrug čini \-ečje številka prodanih kvintetov in iztrženih miliiOnov se je vrglo poeebno na dobavo gnojil na debelo. Hclefi nap ra vi.ti čim večjo kupf)ij0 in. razprodajajoč komurkoli, pa se je temu ravnateljstvu zgodite to, kar se često zgodi marsikateremu trgovcu na debelo. Nepo&ntavajoč dovoli-na naAa?, U i-iUja ini ker so tvormice dobavljate prakasno blaga, so ostali vagoni superfodatai neraiaprodanega. V različne kraje so se pot-iiijiali (v geasoni 1920-21) vagoni' nenaročenega blaga. Mnogo vagonov je prispelo prekasmo na lice mesta in jih naročniki niso hoteli prevzeli. V Labin j je na primer pri spelo 7 vagonov blaga prekasno od: katerih 4 in 'pol nenaročenih. Se sedaj le$i v gWadl«?u 780 q. neraraprodanega superfosifata. Na ta način se blago kvari in povzroča Zadrugam občutno škodo. V Vipavo se je poslala 2 vagona ne-nariočeneffa suiperfosfata. Dobršen, del tega, blaga leži *e ssediaj v tamoni jem skladišču. Ra.vnotako so bili razposlani drugi viagoui tega gnojila y Paziin in na Piranfcino in ravnotako le^i blago, tadi tam nerazprodano, :a) Problem, ki ga Delavske zadruge niso znale reSiti. Vodstvo Kmetijskega oddelka piše (v ((Poročilu« na strani »t! 35): «Pred'no smo pričeli s propagando med našimi kmcteva.ki namreč kaT se tiče ra