Kranjsko - Slovenska
Katoliška Jednota
je prva in naj glare jim slovenska bratska podporna organizacija v Ameriki
Posluje že 51. leto
SODELUJTE V SEDANJI NASI
Entered m Second Cfaua Matter
NO. 19 — ŠTEV. 19
12th IMS. at the Feet Office at Cleveland. Ohio. Under the Act of Aunt 12th ltlS. Accepted fir Mallln* at Special Aate of restate Provided for In Section 1181 Act of October Srd 1917. Authorised «d Mar Mnd ISIS
CLEVELAND, O., 9. MAJA (MAY), 1945
VOLUME XXX/ — LETO XXXI

EVROPI JE KONEC VOJNE
LONDON, 7. maja — Največja vojna v zgodovini sveta je bila danes končana,s ko se je Nemčija brezpogojno podala ob 2.41 zjutraj (francoski čas), ali 8.41 zvečer v nedeljo, elevelandski čas.
Kapitulacija Nemčije je bila podana v glavnem stanu generala Eisenhowerja v Reimsu, Francija, po nemškem generalu Gustafu Jodlu, ki je načelnik nemškega generalnega štaba.
že prej je nemški radio povedal narodu, da je admiral Doe-nitz ukazal kapitulacijo vse nemške bojne sile ter ukazal vsem podmornicam, da prenehajo z bojevanjem.
Radost nad koncem vojne v Evropi je grenila samo misel na vojno z Japonci, ki jo je zdaj treba speljati do konca, to je do zmage.
Evropska vojna se lahko šteje med najbolj krvave in najdražje v človeških življenjih in izgubi premoženja in porušenih mest. Računajo, da je bilo na obeh straneh do 40,000,000 človeških žrtev, to je ubitih, ranjenih ali ujetih tekom te strašne vojne, ki je trajala natančno 5 let, 8 mesecev in 6 dni, računano od 1. septembra 1939, ko so Hitlerjeve horde invadirale Poljsko. Svet je živel v nepopisnem gorju polnih 2,076 dni.
Brezpogojno vdajo Rajha so najprej naznanili Nemci sami in sicer s tem, da je nemški zunanji minister, Ludwig Schwerin von Krosigk, naznanil nemškemu narodu po radiu kmalu po 2:00 popoldne (ob osmih zjutraj elevelandski vojni čas), da se je Nemčija podala zaveznikom skoro po 6 letih boja. Izjavil je,- da je ukazal admiral Doenitz vsej nemški bojni sili, da se poda.
Ves svet je bil tedaj na nogah in je čakal uradne objave. Ob 9:35 zjutraj danes je poročala časnikarska agencija Associated Press iz Reimsa, Francija, da je bila podpisana kapitulacija Nemčije ob 2:41 zjutraj v pondeljek (8:41 zvečer v nedeljo ameriški vojni čas). Nemčija se je podala zapadnim zaveznikom*tn Rusiji.
London je skoro ponorel veselja ob teh vesteh.
Iz Prage je tedaj prišla vest, da se nemški poveljnik na češkem ne bo podal, dokler ne bo dobi] zagotovilo, da bodo nemške čete lahko odšle varno iz dežele.
Takoj so zapeli telefoni med Londonom, Washingtonom in Moskvo, da se določi natančno uro, ko bodo naznanili uradno zmago zaveznikov v Evropi hkrati: predsednik Truman, premier Churchill in Stalin.
Kapitulacijo Nemčije so podpisali v malem šolskem poslopjuoi pri Reimsu, Francija, kjer je Eisenhowerjev glavni stan: general Walter Bedell-Smith iz Indianapolisa, ki je načelnik generalnega i štaba pri Eisenhowerju, ki je podpisal za Zed. države; general Ivan<fJusloparov je podpisal za Rusijo in general Francois Sevez za Francijo. Za Nemčijo je podpisal general Jodl.
General Eisenhower ni bil tedaj navzoč, toda takoj po pod-
pisu kapitulacije je sprejel pri sebi nemškega generala .Jodla in njegov štab.
Vprašal je Nemce, če v polftem razumejo točke kapitulacije. Odgovorili so, da.
NEMŠKI NAROD IN ARMADA V ROKAH ZAVEZNIKOV
Ko je general Jodl podpisal vdajo, je vprašal, če sme spregovoriti par besed. Dovolili so mu, nakar je izjavil:
"S tem podpisom so nemški narod in nemška bojna sila izročeni v roke zmagovalcu. V tej vojni, ki je trajala več kot pet let, sta oba trpela morda več, kot kak drug narod na svetu.
"Nemški možje in žene! Vrhovno poveljstvo je danes po ukazu admirala Doenitza brezpogojno izročilo vso bojno silo v roke zmagovalcu."	^
"Pogoji kapitulacije morajo biti za nas sveti, kot je svet naš namen, da bomo zopet postali člani evropske družine ter bomo kot taki napeli vse sile, da ozdravimo rane te vojne. Le tako smemo upati, da bo sovraštvo, ki je obdajalo Nemčijo po vsem svetu izginilo in Nemčija bo sprejeta v vrsto svetovnih narodov, ker brez nje se svet ne more dvigniti. Dajmo, da bomo s poštenim delom doprinesli svoj del k svetovnemu miru, da bo to vredno najboljših tradicij našega naroda.
"Naj nam Bog pomaga v tem našem naporu. Naj On blagoslovi našo težko nalogo."
NEMCI NAZNANJAJO VDAJO V NORVEŠKI
Nemški radio iz Prage je naznanjal, da se je podala Bresla-va, glavno mesto šlezije Rusom. Rusi so jo oblegali od 17. februarja.
Radio iz Danske je pa danes poročal, da se je vsa nemška bojna sila na Norveškem podala. Vse nemške čete bodo poslane na
žvedsko in tam razorožene. Isto je potrdil radio iz Pariza.
češki domoljubi iz Prage urgirajo zaveznike za pomoč, ker so naciji pripraVljajo, da mesto zažgejo.
Radio iz Belgrada je poročal, da se Nemci v Jugoslaviji še vedno trmasto upirajo.
ANGLIJA BO PRAZNOVALA ZMAGO DVA DNI
Angleško ministrstvo za vojne informacije je naznanilo, da bo Anglija v torek in sredo praznovala zmago ali konec vojne v Evropi.
Dalje je ministrstvo naznanilo, da bo premier Churchill uradno naznanil konec vojne v Evropi ob treh popoldne v torek (ob devetih zjutraj elevelandski čas). Ob devetih zvečer bo pa angleški kralj govoril na radiu narodom angleškega imperija. V torek in sredo bosta v Angliji uradna praznika.
V Londonu pravijo, da se je zavleklo uradno naznanilo kapitulacije Nemčije vsled tega, ker se v Washingtonu, Moskvi in Londonu niso mogli sporazumeti, kdaj naj to naznanijo. Končno so se sporazumeli za torek 8. maja.
TUDI NA ČEŠKEM SO SE NEMCI PODALI
češki radio v Pragi je danes (v torek) zjutraj naznanjal, da so se Nemci v Pragi in po vsem češkem brezpogojno vdali. V tistem času so bile čete 3. ameriške armade že v predmestjih Prage.
"Ob 1:30 zjutraj na 8. maja je nemško poveljstvo izdalo ukaz vsem svojim četam, da prenehajo z streljanjem," je poročal češki radio.
Ob 11:30 sinoči je češki radio javljal, da so ameriške čete pravkar korakale skozi Raporje, ki se nahaja 4 milje od mestne ! meje Prage. V istem času so pa Čehi naznanjali, da so Rusi še ; 60 do 80 milj vzhodno od Prage.
i PROKLAMACUA PREDSEDNIKA TRUMANA
' Včeraj, 8. t. m. dopoldne ob 9. je predsednik Harry S. Truman, ravno na svoj 61. rojstni dan po radio narodu uradno naznanil konec vojne v Evropi. Pri tem se je izrazil, da škoda, da tega veselega dne ni dočakal naš nedavno umrli veliki predsednik F. D. Roosevelt. Zaeno je dal iskreno priznanje in čast vsem onim, ki so se borili za dosego te zmage, osobito pa vsem vojnim žrtvam. Dalje je pozival narod, da naj vestno vrši svoje delo po raznih vojnih tovarnah, da bomo na ta način dosegli še en, ali končni dan zmage na Japonskem. K sklepu je proglasil predsednik Truman, prihodnjo nedeljo, 13. maja (Materinski ; dan) za dan splošne molitve v zahvalo Bogu in za dosego končne zmage. Ta apel naj velja za naše ljudstvo vseh veroizpovedanj brez razlike.
Tudi naš ohijski guverner Frank Lausche je proglasil pri-• hodnjo nedeljo za dan molitve za vso državo Ohio.
b
Povratek naših bojevnikov iz Evrope
Washington. — Kdaj bodo prišli naši fantje zopet domov? To vprašanje je danes na jeziku vsake matere in vsakega očeta. Vojni oddelek ima v tem oziru sledeče načrte:
Armada bo znižana od 8,-300,000 na 6,968,000, torej za 1,300,000 mož. Poleg teh jih bo kakih 500,000 nadaljnih odpuščenih iz armade radi bolefr-r.osti ali drugega vzroka.
Okrog dveh tretjin vojaštva z bojnih front bo prišlo domov na začasen dopust. Drugi bodo poslani iz Evrope direktno na Pacifik. Tisti, ki bodo odpuščeni iz armade prihodnje leto, bodo iz evropskih in pacifičnih bojišč. Tisti, ki so bili najdlje preko morja in ki imajo doma družine, bodo prvi odpuščeni. Kako naglo bodo poslani domov bo odvisno od prevoznih sredstev. Vsako razpoložljivo ladjo se bo za to porabilo in vrhu tega Š6 800 transportnih letal.' Do 50,000 mož na mesec bodo pripeljala domov transportna letala.
Vojni oddelek sodi, da se bo lahko pripeljalo domov one vojake, ki bodo odpuščeni iz armade, v teku enega leta.
Okupacijska armada v Evropi bo večja kot je bila po prvi svetovni vojni. Toda veterane bodo največ nadomestile rezerve, ki niso bile dozdaj še v boju.
Novi grobovi v Gevelandu
Theresa Povh-Lozar
Nagloma je umrla Theresa Povh-Lozar, stara 66 let, stanujoča na 6401 Bonna Ave. Doma je bila iz vasi Dobova na Štajerskem odkoder je prišla v Cleveland pred 41 leti. Bila je članica društva St. Clair Grove št. 98 W. C. Tukaj zapušča štiri hčere: Mrs. Mary Dimacchia, Mrs. Frances Czaika, Mrs. Stella Murray in Mrs. Barbara Sever, ter 10 vnukov.
Mary Gačnik
V torek, 1. maja je šla Mrs. Mary Kraje iz Myron Ave. na dom hčere, Mrs. Mary Gačnik, 7004 Hecker Ave., da bi ji pomagala pri delu, ker se zadnje čase ni počutila dobro. Toda vrata so bila zaprta. Ker se na trkanje ni nihče odzval, so poklicali policijo, ki je vdrla vrata in na tleh je ležala Mary Gačnik mrtva. Bila je vdova; stara 47 let, članica dr. 162 KSKJ, soprog Anton ji je umrl leta 1931. Rojena je bila v vasi Li povec pri Ribnici, hči Johna in Mary, roj. Merhar, Kraje. V Ameriko je dospela leta 1905. Njen oče, John, je umrl za flu leta 1918. Poleg matere zapušča dve hčeri, Antoinette in Mrs. Dorothy Jalen ter dva vnuka, Kenneth in Elaine. Dalje zapušča sestro Mrs. Jennie Polk, brata Louisa in Edwar-
(Dalje na 2 strani)
NOVE VOJNE ŽRTVE NASE JEDNOTE
ŠT. 94
Corp. August Jevnikar
Eveleth, Minn. — Z žalostnim srcem naznanjam, da je naše društvo sv. Cirila in Metoda št. 59 zopet izgubilo ene ga svojega člana-vojaka, kajti Mr. in Mrs. Louis Postudensek sta bila od vojnega departmen-ta prvič obveščena, da je bil njih sin Pvt. Frank, na Luzonu letos 2. febr. ranjen, toda ko je okreval vrnivši se zopet na fronto, je bil pa ondi ubit dne 11. marca; služil je pri parašu-tarjih infanterijske divizije.
Pokojnik je bil rojen na Eve-lethu 26. aprila 1917 in je dovršil tukajšnjo višjo šolo. V vojaški službi čez morje je bil nekaj čez eno leto, toda strica Sama je pa služil kot prosto-
ŠT. 95
ŠT. 96
va v tuji zemlji!
John Habyan, ta j.
Pvt. Frank Postudensek
voljec, 10 let.
Poleg že omenjenih staršev zapušča pokojnik tri brate in pet sester: Louis, Jr., John in Joseph; Mrs. Martin Osmund-son, Mrs. Arnold Muki, Mrs. Ben Vidmar, Mrs. John Pogorele in Mrs. Carol Pelisco.
V imenu našega društva izrekam tem potom tej hudo prizadeti družini iskreno sožalje, pokojniku, ki je daroval svoje mlado življenje za domovino, Jpapfiaj bo ljubi Bog obilen plačnik/ Naj v miru božjem poči-
Cleveland, Ohio. — Vojni department je te dni obvestil Mr. in Mrs. Joseph Jevnikar na 20701 Morris Ave. v Euclidu, da je bil njih sin korporal August letos dne 30. marca ubit tekom vojne na Luzonu. Pokojnik je spadal k društvu sv. Jo-jžefa št. 169 KSKJ. in je to že • tretja vojna žrtev označenega društva.
Pokojnik, star 27 let, je dovršil Collinwood višjo šolo, zatem je do vpoklica v armado delal pri N. Y. C. železnici. K vojakom je šel v oktobru 1940
Vesti iz slovenskih naselbin
La Salle, lil. — Dne 12. aprila je tukaj umrl Joseph Kus, doma iz vasi Serov Log pri št. Jerneju, star 80 let. V Ameriko je prišel leta 1901 in se naselil v La Sallu. — Mary Gornik v Detroitu, Josephine Sup v Chicagu in J^ouis Haley v La Sallu — kakor tudi pet vnukov in štiri pravnuke.
Chicago.—Antonia Berce je bila obveščena od vojnega de-partmenta, da je bil njen sin Stanley Kuznik, star 18 let, dne 5. aprila težko ranjen v Nemčiji.
McMečhen, W. Va.—Družina Nick Bilich je bila obveščena, da je na filipinskem otoku Luzonu od 2. marca pogrešan njen sin Nick, star 20 let.
Binham Canon, Utah. — Iz nemškega ujetništva se je z dopisnico zglasil Raymond Kope-sec, o katerem je bila mati Anna Kopesec prvotno obveščena, da je .pogrešan od 16. dec. Star je 19 let, pri vojakih od marca 1944 in preko morja od oktobra.
in sicer k Ohijski narodni gardi; dodeljen je bil skupini inženirjev ter poslan preko morja V maju 1942. Bil je tudi zaročen z Miss Heleno Juratovac na 19214 Shawnee Ave.
Dne 30. maja bo darovana zanj vojaška spominska sv. maša zadušnica v cerkvi Matere Božje na Holmes Ave.
(Dalje na 2 strani)
NAZNANILO
članstvu društva sv. Štefana, št. 187, Johnstown, Pa.
S temi vrsticami cen j. članstvu društva sv. Štefana, št. 187 v Johnstownu naznanjam, da se bom udeležil vaše seje v nedeljo, dne 13. maja ob navadnem času, to je ob 12 :30 v cerkveni cjvorani. Zatorej prosim vse članstvu, da se te seje udeleži. Težki časi, v katerih se nahajamo, morajo nas družiti, da skupno delujemo za izboljšanje razmer. Najbolj pripravni čas in kraj je na naših društvenih sejah, ne samo za društvene zadeve, ampak za vse, kar zamore danes pripomoči do ureditve ljubega miru.
Vaše lepo društvo zamore biti v veliko pomoč in veliko lepega se zamore ukreniti na skupnih sejah. Prosim vas torej, da skušate dobiti vse vase članstvo, da se udeleži vsaj ene seje.
Seja dne 13. maja bo zelo važna in noben član ali članica ne sme brez važnega vzroka zamuditi te priložnosti, da pomaga pri tako važnem delu za mir.
Pričakujem torej velike udeležbe. Božji blagoslov naj bo z Vami!
Vdani Vam:
Jno. A. Dečman, predsednik porotnega odbora KSKJ.
(
pomladak.
Naš mladi član Victor Čolnar je prošal pred par mjeaeci u službu strica Sama; želimo mu svaku sreču i dobar us-pjek; on je sin naše podpred-sjednice Helene Čolnar.
Pozdrav,
Mary Petrcich, tajnica.
DRUŠTVENA NAZNANILA
S sobratskim pozdravom, Joseph Leksan, tajnik
Dalje vam drage mi »članice tole naročam in- vas prosim: Hodite zdaj, ob lepem vremenu rade na sejo in plačujte redno svoj asesmenti! Zadnji dan za to je 25. v mesecu; tedaj moram imeti okrog $400 na rokah, pa mi jih večkrat do te svote manjka še $150. To dela velike skrbi tajnici; zato ni čuda, da se vse tako rade ogibate prevzeti posel tajnice. Zdaj so dobri časi, da se lahko potrebni asesment plačuje; pomislite pomen in vrednost društva ter Jednote v raznih slučajih bolezni, pokodbe ali smrti; zato bodite točne, kajti v nasprotnem slučaju ali v suspendaciji izgubite vse podpore. Ponovno vas prosim vpoštevajte to mojo prošnjo.
S pozdravom,
Katherine Spreitzer, tajnica.
DRUŠTVO SV. ŠTEFANA ST.
224, JCIEVELAND, O.
Apel na članstvo. Poroka
Zopet je Jednotina kampanja v teku! Jaz iskreno želim, da bi se v tej kampanji tudi naše društvo postavilo in dobro izkazalo. Saj ste menda že či-tali lepe denarne nagrade za posamezna društva in posameznike. Skušajte torej pridobiti kakega novega člana (co) v odrasli ali pa v mladinski oddelek; ko zveste zanj, .naznanite to naši sestri tajnici Tereziji Ka-vas, 1383 E. 47 St.
Zaeno opozarjam one, ki še niso izvršili letošnje velikonočne dolžnosti, da to storite do praznika sv. Trojice, 27. maja. Kot člani katoliške Jednote se moramo držati njenih tozadevnih pravil.
Pri vsakem društvu so na vrsti veseli aH pa žalostni dogodki, hvala Bogu, žalostnih pri nas dosedaj še nimamo, pač pa veselega. In sicer se bo poročil naš sobrat Frank Arko Jr. iz znane Arkotove družine na Addison Rd. z glč. Ano Horvath, hčerko našega blagajna; poroka se vrši v soboto, ^2. maja v cerkvi sv. Klementa na Lin-
ZAPISNIK
seje JPO-SS, ki se je vriila 9. marca 1945 v prostorih SNPJ v Chicagu, lil.
(Konec.)
Br. Cainkar omenja tozadevno razpravo prejšnje seje in o-pozarja br. Zalarja na njegovo izjavo rekoč: Ali niste vi, br. Zalar, takrat, ko ste bili vprašani, če se boste pokorili večini, izjavili, da se tyoste pokorili večini? Nakar br. predsednik Cainkar izroči vodstvo seje sestri Erjavec ter se odstrani, da gre po dotičr.i zapisnik.
Na to opazko br. Zalar odgovori, da se dobro spominja, kaj je rekel, toda smatra, da je njegova dolžnost"zagovarjati pravice organizacij in podružnic, ki so odglasbvale, da JPO-SS ostane samostojna organizacija kot je in da se nikamor ne pridruži. Dalje omenja, da je njegova želja, da se to vprašanje pravično reši, tako da bo v obojestransko zadovoljnost; to se da lahko napraviti, <?e se njegov predlog odobri.
K besedi se priglasi John Gornik ter tolmači, da je tisto glasovanje glavni odbor Slovenske dobrodelne zveze razumel tako, da kar je bilo dose-
Butkovič je izjavil, da imajo lo pomožni akciji, pač pa dej-zbranih že nad $100,000.	| stvo, da se je ustanovila še po-
Br. Zalar pravi, da je lahko sebna pomožna akcija sloven
V	to poseže br. Zalar, ki tolmači njih glasovanje. Nato zopet br. Rogelj, ki je mnenja, da večina vedno odloča. In velika večina je za to, da se pridružimo gori označeni organizaciji. Navaja, da so Slovenci povsod rastreseni — tudi po Dalmaciji in Srbiji.
V	razpravo poseže Jože Grdi-na, ki vpraša: Koliko pa so že v ta združeni odbor v New Yor-ku prispevali Hrvatje in Srbi? O tem hočem pojasnila. Pravi, da je on bil že zdavnaj Jugoslovan in je še in da zelo obžaluje, ker se ni pričelo skupno delati takoj v začetku, ne pa še-le zdaj.
Br. Cainkar pravi, da se na to vprašanje ne da tako na kratko odgovoriti ter pojasni, kako se je takoj po napadu na Jugoslavijo v spomladi 1941 začelo živo gibanje za ustanovitev pomožne organizacije za stari kraj, in da je bil namen od vsega začetka, da bi imeli skupno jugoslovansko pomožno akcijo. V to svrho je bil sklican sestanek predstavnikov
daj nabranega denarja, ostane j slovenskih, hrvatskih in srbskih kot je; le kar se v bodoče nabe-, podpornih organizacij, ki se je re, gre lahko temu odboru v j vršn kmalu za tem v Cleve-New Yorku, a dosedaj nabrani j iandu. Ideja je bila v principu denar pa ostAne v blagajni j odobrena in izvolili smo tudi JPO-SS. V tem smislu tolmači j potrebni odbor za vodstvo skup-glasovnico, ki je bila poslana ; njy1 poslov, vsaka narodnost pa na glavni urad SDZ. Gl. odbor j naj imela svoj oddelek ali SDZ je odgiasoval na prvo j sekcijo za boljšo agitacijo in vprašanje, a o drugih dveh zbiranje prispevkov med svoji-vprašanjih, ki sta bili še stav-1 mj rojaki, ker smo smatrali, da ljeni v tisti glasovnici, pa niso ; na ta način večji uspeh. Raz-glasovali; to je ostalo nekako j diralne sile, ki so razdvajale odprto vprašanje. Zato se boj^e prej v starem kraju in ki so on (Gornik) udeležil sedaj gla- ( prinesle jugoslovanskemu sovanja in glasoval po svoji j ljudstvu toliko gorja, so med-razsodnosti.	tem dosegle tudi nas in ustva-
Istotako izjavlja tuui br. rne med Hrvati in Srbi, take
Frank Wedic, zastopnik Družbe sv. Družine, namreč, da je bil pri njih ravno tak sklep kot pri Gomikovi organizaciji.
K razpravi se priglasi sestra Zakrajšek, ki pravi, kako so pri njih razumeli glasovnico. Stavljena so bila tri vprašanja: prvo, da-li smo za pridružitev,
razmere, da je bilo skupno delo za precej časa nemogoče. Zadnje čase pa se odnošaji u-godno spreminjajo, zlasti odkar je ustanovljen WRFFAS-SD, katero organizacijo podpirajo mnogi Hrvati in Srbi in nekateri so prispevali že velike vsote. Omenja, kako je pred
drugo, da-li naj J PO ostane sa- kratkim na banketu, ki se je vr-mostojen kot do sedaj, a tretje, j g;j v New Yorku v prid jugo-da-li naj se J PO razpasti in j slovanske pomožne akcije, pred-združi z WRFFASSD. Iz tega sednik HBZ obljubil $100,000 iz je razvidno, da edina organiza- pomožnega sklada, ki ga zbira cija, ki je pravilno volila, so bi- j omenjena organizacija za na-le Progresivne Slovenke, ki so kup potrebščin, ki se bodo po-odgovorile na vsa tri vpraša- sjale skozi WRFFASSD v stari nja.	kraj.
K besedi se priglasi sestra I Dalje pravi br. Cainkar, da Erjavec, ki poroča k temu sle- j so Hrvatje nakupili veliko o-deče:	l bleke in čevljev in drugih stva-
Ko se je vršila polletna seja ri v nekem skladišču, kjer so gl. odbora SŽZ v mesecu janu- bile tudi nizke cene. Napis na arju, sem prečitala pismo taj- zabojih, v katerih Hrvatje poš-nika JPO-SS, v katerem so bila ljcjo to robo v Jugoslavijo je
stavljena vprašanja za združitev JPO z relifno organizacijo WRFFASSD, nakar se je vrši-
da je to od pomožne akcije Hrvatske bratske zajednice.
Grdina odgovarja, da je nje-
obljubiti, pa ne dati. Pravi: Mi nismo nič obetali, dali pa smo $25,000 kar hkrati.
Br. Rogelj odgovarja Grdi-na-tu glede Srbov. Pravi, da je bil svoječasno v Pittsburghu, kjer je čakal na neko zborovanje in tam prišel v stik z gl. tajnikom Srbskega narodnega saveza, ki je rekel, da so Srbi poslali $15,000 na jugoslovansko poslaništvo, oziroma na Fo-tiča, za pomoč od vojne prizadetim.
Grdina odgovarja, da v kolikor je njemu znano iz tedanjega poročila v Srbobranu, so poslali tisti denar za jugoslovanske vojne ujetnike, in da se ni delalo razlike, da-li so Srbi, Hrvatje ali Slovenci. Potrdilo od avtoritete, ki je prejela denar v ta namen, je bilo potem pri-občeno v Srbobranu. Omenja tudi sestanek Srbov, Hrvatov in Slovencev, ki se je vršil 10. maja 1941, kjer so tudi izvolili tozadevni odbor, v katerem so bili Hrvatje in Slovenci na prvem in drugem mestu, Srbi, razen ene male izjeme, pa na tretjem. Srbi so že takrat imeli v svoji blagajni več tisoč dolarjev (uradni izkaz z dne 9. maja }941 je: $14,073.50) do-čim so imeli Slovenci in Hrvatje do takrat še kaj malo.
K temu govori br. Cainkar, ki ponovpo pojasnuje glede stvari in pravi, da Srbi imajo denar in radi prispevajo večje vsote za zbirko Srbskega narodnega saveza in mnogo jih sedaj podpira tudi WRFASSD.
Grdina odgovarja, da čemu potem siliti z našim denarjem k tisti WRFASSD, ko Slovenija še ni osvobojena, zlasti še ni, kar se ve, osvobojena Ljubljana, ki je vendar nekako na sredi Slovenije. Zagreb še tudi ni osvobojen, je še pod Pa-veličern in se tozadevno Hrvatom oprosti, ako nočejo zdaj prispevati v skupni sklad. Vprašanje pa je tudi, zakaj Srbi ne daj, o ko pa je njihov Belgrad vendar osvobojen, dasi ga seveda niso osvobodili partizani, temveč Rusi. No, in ker je Belgrad osvobojen, zakaj Srbi ne dajo denarja, katerega so zbrali pri SNS? Zakaj bi ga potem morali Slovenci dajati tej organizaciji? Res, da so potrebni pomoči vsi, tudi-Hrvatje, Srbi, Macedonci in drugi. To je vse lepo. Toda, ko se bo enkrat lahko poslala tja denarna pomoč ali kar že} bodo Srbi dali svojim, Hrvatje zopet svojim, a kaj bomo mi dali svojim? Za Slovence je bilo zbrano in zanje naj gre!
Br. Zalar pravi: Kje je pa kaj Slovenije osvobojene? In sedaj naj damo denar, katere-
skih župnij.
Grdina na to odgovarja, da tu pa že ni krivda župnijske pomožne akcije. Saj so vendar želeli sodelovati z JPO-SS in so se kar ponujali za sodelovanje. Žal, da se jih ni upoštevalo ter prišlo do sporazuma, ki bi bil nujno potreben za skupno delo v teh časih. Tudi on je mnenja, da je SANS škodoval JPO.
Na to odgovarja Grdinatu br. Rogelj, rekoč, da ni prišlo do sporazuma, je vzrok v tem, ker so pri župnijski akciji hoteli svojega tajnika. Nadalje Rogelj pravi, da je bila zamera tudi v tem, ker nismo dali tistih $10,000 dolarjev, katere je pater Ambrozich hotel poslati v stari kraj.
Br. Zalar pravi, da je bil takoj spočetka proti dvotirni organizaciji, misleč, da bi morali ameriški Slovenci vsaj v času, ko narod v starem kraju trpi in umira, skupno in edinstveno nastopiti in svojim pomagati. Dalje omenja, da ko se je ustanovila Zveza slovenskih župnij, se ni povsem strinjal z novo ustanovljeno pomožno akcijo in ji tudi ni nasprotoval, priporočal pa je, da bi se njih prošnji Zveze ustreglo in izplačalo $10,000, toda njegovo priporočilo se ni upoštevalo.
Br. Grdina pravi, da je škoda, ker takrat niso dali tistih $10,000, ker bi jih sigurno nazaj dobili, kajti p. Ambrožič, kakor se je sam izjavil, bi šel na delo, da bi dobili nazaj tistih deset tisoč dolarjev. Ce bi JPO-SS to storil, bi res pokazal dobro voljo za sodelovanje, zgubili pa radi tega ne bi nič.
Br. Cainkar nravi, da jc že čez poldne in je mnenja, da bi šli takoj na kosilo ter po kosilu zopet nadaljevali z zborovanjem. Br. Zalar pa želi, da bi čim prej končali, ker ima za popoldne še druge važne opravke.
Br. Cainkar odgovarja, da imamo še več važnih stvari in ne moremo vseh tako hitro rešiti. Toda večina odbornikov je za to, da nadaljujemo z zborovanjem, da bo prej končano in tako se zopet preide na razpravo glede združenja, nakar br. Jurjovec predlaga, da se pridružimo organizaciji War Relief Fund of Americans of South Slavic Descent pod pogojem, da JPO-SS postane rav-nopravni član omenjene organizacije in da do sedaj nabrani denar obdrži v blagajni JPO-SS ter ta odbor še nadalje odločuje, kako se bo ta denar potrošil in skrbi, da bo prišel v pomoč slovenskemu narodu.
Predlog br. Jurjovca je pod-
ja navede, da je njegova izrecna želja, da bo v takojšno pomoč, pa se bo lahko ustreglo.
Nadalje vpraša sestra Za-krajšek, da-li tisti, ki želi svoje prispevke obrniti v takojšno pomoč, lahko pošlje kar narav, nost na urad WRFASSD? Mnenje je, da se jim tega ne more zabraniti, zaeno pa ni nič več kot prav, da za od naših ljudi prispevano pomoč dobimo Slovenci kredit ter je zato potrebno, da se nam pošilja. Nato je sklenjeno, da se vse prispevke pošilja na gl. blagajnika Leona Jurjovca, in ta naj na even-tuelno zahtevo, da se kak prispevek takoj obrne za nakup ali kakršnokoli pomoč v stari kraj, takoj pošlje tolikšno vsoto na WRFASSD.
Nato Br; Rogelj poroča, da je slišal radijsko sporočilo iz starega kraja, da je pošiljatev iz Amerike že dospela v Jugoslavijo, kar se vzame veselo na znanje.
Zatem br. Zalar še prečita pismo, ki ga je prejel od jugoslovanskega polaništva v Wash-ingtonu.—Se vzame na znanje.
Br. Cainkar poroča glede stroškov s stavo zapisnikov. V tiskarni SNPJ so jih navadno stavili in odposlali odtise drugim listom brezplačno. Toda zadnje čase je izredno veliko pomanjkanje delavcev tudi v tiskarski stroki in morali so plačati za nadčas, da se je izvrši-isto delo, kar pomeni izredne stroške in za to .je bil predložen račun v znesku $43.25. Ker je račun v primeri z izvršenim delom in izrednimi stroški v zvezi s tem res majhen, je sklenjeno soglasno, da se izplača.
Nato se predsednik zahvali odbornikom' za udeležbo ter strpnost in prijazno sodelovanje pri reševanju zamotanih vprašanj in težavnih problemov ter zaključi sejo.
Vincent Cainkar, predsednik,
Joseph Zalar, tajnik,
Joseph Grdina, zapisnikar.
P. S. V zapisniku gori navedene seje z dne 9. marca je pomotoma izpadlo iz poročila Mr. Zalarja, tajnika JPO-SS, da so tudi Progresivne Slovenke glasovale za pridružitev k
Njim je bilo samo prav, če je bilo več požganih vasi, ker so se "tako množile njihove vrste z onimi, ki so vse izgubili. Tako so rastle ruševine Slovenije in tako so padale vedno nove žrtve. Rastlo pa je tudi število partizanov. Oni, ki so pod temi razmerami trpeli in imeli še kaj izgubiti, so se začeli organizirati proti partizanskim nasiljem. Nastal je domač boj med rodnimi brati.
Ker so bili partizani v zvezi z ruskim komunizmom, so vži-vali vso zaščito ruske politike. Ko je postala Rusija po svojih vojaških uspehih eden glavnih faktorjev v zavezniških vrstah, je tudi Anglija podprla partizane in njih voditelja Tita. Churchill je javno priznal, da podpira komunista. Angleži so bili mnenja, da je ta podpora partizanov radi ozirov na Ruse v liniji vse angleške politike. Podpora Rusov in Angležev je končno dala partizan-stvu na političnem polju toliko moč, da je danes komunist Tito predsednik jugoslovanske vlade in dejanski gospodar Jugoslavije.
Mnoge je podpora zaveznikov motila, da niso mogli videti, kaj je vresnici za partizan-stvom. Niso znali ločiti med komunizmom, ki se skriva za
ve, ki so mislile, da morejo shajati brez Boga. In jih seveda obsoja. Nauk, ki to priporoča —laicizem—imenuje ista okrožnica: Kuga. V okrožnici o krščanski državi je obsojena misel, da more iti država mimo božje avtoritete kot da Boga ni ali kot da se ne briga za človeško družbo. Jugoslavija je pod partizani zašla v to kugo. Partizani mislijo, da smejo in morejo shajati brez Boga.
Voditelji partizanstva napovedujejo dalje ločitev Cerkve od države. Tudi v tej točki ei moramo biti kot katoličani na jasnem, kam je partizansvto pripeljalo Jugoslavijo. Že Pij IX. je v silabu obsodil zmoto, da se mora ločiti država od Cerkve in Cerkev od države. Iz česar sledi, da- je v urejeni krščanski družbi potrebno sodelovanje državne in cerkvene oblasti. Kakšne bodo posledice take ločitve v Jugoslaviji? Dovoljen bo civilni zakon in raz-poroka. Verski pouk bo izginil iz šol. Katoličani bodo morali skrbeti za nove šole. Vzdrževanje cerkve bo. popolnoma odvisno od zbirk vernikov. Ce izpeljejo ločitev po francoskem vzorcu, bodo zaplenili tudi vse cerkveno premoženje in bodo verniki morali vzdržavati tudi vse cerkvene zavode. Ni to
partizanstvom, in med pomočjo, premoženjsko vprašanje naj-ki jo nudi v tej svetovni borbi hujša stvar, toda vzelo bo ogro-vsak odpor proti Nemcem. Za- mno časa, da se bodo ljudje na vezniki, Amerikanci in Angleži vse to navadili. Ni dvoma, da
so pač želeli čim več mrtvih Nemcev, nikakor pa niso s tem rekli, da je vse prav pri partizanih. Mnoge je» motilo tudi to, da je za partizane z vsemi silami Rusija. Od slovanske Rusije morejo Slovani več pričakovati kot od latinskih in anglosaksonskih narodov. Tako so mnogi sodili. Pri tem so pre-
je ta udarec partizanstva proti Cerkvi silno hud. Napovedujejo to brez skrivanja. Pa če bi tudi to skrivali, kaj naj pričakujemo od jugoslovanske vlade, v kateri je danes ogromna večina komunistov? Ali misli kdo, da bodo sedaj ti komunisti, ko so prišli na vlado, spremenili svoje nazore? Volk me-
malo upoštevali, da so ruski ko- nuja dlako, ne pa svoje nature.
munisti podprli partizane predvsem zato, ker so ti vodili borbo za komunistično revolucijo in ne, ker so bili Slovani. Mnogi so čisto prezrli, da na primer Stalin sam ni Slovan.
V tej vladi sedi kot podpredsednik tisti Kardelj, ki je pisal v začetku navedeno povelje o pokol jih.
Zanimivo in značilno je, da so polni hvale partizanstva in
Partizani so znali tudi spret- ! Titovega režima tukaj šni slo-no izrabiti spore v Jugoslaviji. | venski svobodomiselni časopisi. Ker so vedeli, da zlasti Sloven- Ti so bili vedno z vso silo proti
a so zbrali Slovenci, drugim v piran in po kratki razpravi, ki
roke?
Br. Cainkar odgovarja, da bomo tudi mi imeli besedo pri tem ako se združimo ter sood-ločevali, kako se bo razpolagalo z našim denarjem in kam se bo dalo, ter da je nepotrebna bojazen, da bo prišlo vse drugim v roke. Večjidel sloven-
lo glasovanje in rezultat je bil: mu znano, kako in v koliko se pot za zdruzitev z reiiino orga- i Srbi brigajo za tisti novi od-nizacijo WRFASSD, dva gla- bor. Hrvatje da, Srbov pa je sova pa proti. Tiste, ki so vo-j kaj majhen odstotek. Njega to lile za združitev, so to storile j ne zanima, koliko so zbrali sku-potem, ko je til s predlogom paj posamezniki, pač pa koliko stavljen pogoj, da v slučaju so dali organizirani Hrvatje in združitve imajo v združenem I organizirani Srbi. Hrvatje so odboru zastopstvo organizacije, I organizirani v Hrvatski bratski j skih krajev je že osvobojenih
ki zdaj tvorijo JPO-SS ter se i zajednici, Srbi v Srbskem na- in misli, da ni več daleč cas, tem zastopnikom in zastopni-1 rodnem savezu, Slovenci pa tvo- ko bo sovražnik pregnan popol-cam naloži odgovornost za de-j rimo skupaj več organizacij, nar. ki je bil nabran pod JPO- j Koliko so torej prispevali od SS pod vtisom, da bo razde- teh? Pravi, da Hrvatje so res ljen v obliki relifa za Slovence,! obljubili, toda, kakor je bilo poza katere je bil prispevali. j tem v javnosti poročano, so sli K besedi se priglasi br. Ro- sami vprašat v Washington, ce gelj, ki pravi, da po njegovem res ne morejo pošiljati v stan mnenju glasovnica ni bila pra-jkraj, ne da bi se pridružili ti-vilno sestavljena; vprašanje bi stemu odboru ali organizaciji moralo biti samo za združitev j v New Yorku. Ko jim je bilo v ali proti. Doda, da je bil na-: Washingtonu pojasnjeno, da men takoj spočetka, ko se je j lahko sami pošljejo, so se po-ustanovil WRFFASSD na kon- tem umaknili. Zato hoče imenoma vedeti, koliko so dali organizirani Hrvatje in istotako organizirani Srbi.
K besedi se priglasi sestra Zakrajek ter pojasni Grdinatu, da ko se je 22. septembra organiziral WRFFASSD, so razne grupe obljubile, da bodo podpirale to organizacijo, tudi Mr
ferenci v Pittsburghu, da bo JPO zastopan v tem odboru ter pojasni, kako so bili tam navzoči odborniki JPO imenovani v odbor nove organizacije, pa baš radi tega niso sprejeli nominacije, ker se je smatralo, da JPO avtomatično postane del nove organizacije.
noma iz vse slovenske zemlje. Združeni bomo lahko več nabrali in bolj izdatno pomagali, pravi in opozarja, da JPO ni pokazal zaželjenega uspeha do sedaj, v bodoče bo pa še manj, ako ostane samostojna.
Zalar pravi, da je imel JPO-SS lepe uspehe, dokler se ni ustanovil SANS. Ko se je ustanovila politična organizacija, se je agitiralo in pisalo samo za SANS, JPO-SS se je pa v ozadje porinilo. To je pravi vzrok da ni bilo pri JPO-SS onega uspeha kot bi moral biti in kot se ga ej pričakovalo. Vseeno pa še ni prepozno, še je čas in se lahko še veliko doseže. ,
Br. Cainkar odgovarja, da je bil SANS prav tako potreben kot je JPO in da to ni škodova-
le temu sledila, soglasno sprejet.
Sledi razprava glede nabranega denarja, ki ga nekatere podružnice drže v svoji blagajni, kar ni pravilno in bi se v smislu po predsednikovem odboru za kontrolo vojnih relifov izdanega odloka ne smelo goditi. Sklenjeno, da se podružnice opozori na to ter pozove, da pošljejo ves za našo pomožno akcijo prispevani denar gl. blagajniku Jurjovcu.
Nato br. Zalar priporoča, da se podvzame spet živa kampanja za zbiranje nadaljnih prispevkov za pomoč stari domovini ter apelira na br. Roglja, da spet začne s pisanjem vzpodbudnih člankov v to svrho, kakor je že svoječasno delal. Stavi predlog v tem smislu, ki je sprejet.
Sestra Zakrajšek nato vpraša, kaj se bo naredilo s tistim denarjem, ki bi ga kaka podružnica ali posameznik želel obr niti v takojšno pomoč? Br. Rogelj odgovarja, da je to zelo enostavno, ker je denar itak pod nadzorstvom prispevek ta koj porabi v pomoč staremu kraju, naj pri pošiljatvi denar-
na svojo zastavo besedo: federacija. Ker so poznali napake starih srbskih strank, ki so imele v rokah vse jugoslovan-
ci in Hrvatje hočejo federativ-WRFASSD, kar naj se priklju-| ni urejeno državo, so zapisali či k poročilu tajnika.
Zapisnikar.
-O-:—
Rev. Julij Slapšak:
Kaj je torej za partizanstvom?
Boj za svobodo je narode vedno navduševal. Zato je tudi odporno gibanje med jugoslovanskimi narodi našlo odmev in simpatije po vsem zavezniškem svetu. Gošarji, hostarji, šumarji so postali junaki. Gr-dobije nemškega in italijanskega okupatorja so ta boj ovijale s sijajem mučeništva v borbi s fašizmom.
Komunisti v začetku niso sodelovali pri osvobodilnem gibanju. Ko pa je prišlo do spopada med Nemčijo in Rusijo, so se pridružili in kmalu radi svoje globokorazpredene organizacije prevzeli odločilno vlogo fronti. Kmalu so osvobodilnemu gibanju tudi utisnili pečat revolucije, ki naj Jugoslavijo spremeni v komunistično draj-no. Ko so imeli voditelji komunizma na Slovenskem, Vidmar, Kidrič, Kradel j, vse niti Osvobodilne fronte v rokah, so prišli na dan tudi s svojimi terorističnimi metodami. Ena glavnih njihovih skrbi je bila odstraniti vse vodilne nasprotnike komunizma. Izdali so geslo: Ce tudi ves narod pogine, samo da zmaga ideja. Tako je Kardelj izdal povelje, ki so ga našli lastnoročno napisanega: "Pobi j te duhovnike in inteligenco ter vodilne kmete in njih sinove. Padlo je radi tega vsaj 47 slovenskih duhovnikov. Tudi ostalo taktiko so podrelili komunistični ideji revolucije. Niso vpraševali, kako se bodo za razne napade maščevali Nemci nad nedolžnimi ljudmi.
katoličanstvu. Vsega so se veselili, kar je Lilo Cerkvi v škodo danes so polni hvale in zagovorov partizanstva. Ali ne da že to samo katoličanu misliti? Med tem, ko povedo Tito in
ske vlade, so krepko udarjali i njegovi odkrito, da so komuni-po njih. Izrabili so tudi Mihaj-j sti, skušajo nekateri krogi v lovičeve napake in nespretnost Ameriki slikati partizanstvo kot mladega kralja. Tako so v zu- i nekaj povsem dobrega in nje-nanjem svetu pridobivali na u- j gove nasprotnike kot izdajalce, gledu. Podprla pa jih je prij Ali se ne zdi, da li moral biti tem vsa mogočna levičarska | slovenski narod strašno pokvar-propaganda zlasti ruska. Pa 'jen, če bi bila vsa duhovščina— tudi ameriška! Ni čuda, da je radi tega tudi mnogo katoliških ameriških Slovencev mislilo, da je partizanstvo neko zdravo gibanje, ki hoče ustvariti res novo, srčne j šo Jugoslavijo.
Toda ves zunanji videz partizanstva nas ne sme zapeljati da ne bi jasno gledali za tem gibanjem komunizma, ki hoče Jugoslavijq spremeniti v komunistično diktaturo po zgledu Rusije in v odvisnosti od nje. S tem ni rečeno, da so vsi partizani komunisti. Nikakor! Gotovo je med njimi precej takih, ki so tam samo radi odpora proti Nemcem, in zelo mnogo takih, ki so prisiljeni. Toda vodstvo je čisto v komunističnih rokah in to je glavno. To vodstvo hoče Jugoslavijo vreči v naročje podobnemu brezboštvu kot ga je oznanjal komunizem na Ruskem.
Naj opozorimo samo na par stvari, ki to živo izpričujejo. Novi partizanski režim je odpravil prisego pri Bogu vsemogočnem. Jugoslovanski uradnik, zlasti sodnik, se danes pri prisegi zvestobe ne spomni na Boga. Tako je v Rusiji upe-ljal komunizem. Tako dela od Rusov postavljena vlada v Varšavi. To pomeni vse javno življenje brez Boga. V okrožnici o Kristusu Kralju govori katoliška Cerkev, da so bile drža-
izdajalska? Ti duhovniki so vendar zrastli iz naroda samega in niso prišli odkod drugod! Ali so se naučili izdajanja v šolah, ki jih Cerkev vodi? Kateri katoličan to verjame?
Tako je torej slovenski narod v starem kraju izročen v roke komunistom, ki so obvladali narod pod imenom partizanstva, ki je zaenkrat zmagalo. Ni pa seveda prenehalo s svojo organizacijo. Še manj pa je seveda spremenilo svoje bistvo. Kaj pride iz tega ? Dobrega katoliški narod pod komunizmom ne more pričakovati. Na konferenci v Yalti sta Amerika in Anglija skušali ublažiti vtis, da je Jugoslavija izročena komunistom. Zahtevali sta, da se morajo v Jugoslaviji spoštovati demokratske svoboščine. Že to, da sta take svoboščine zahtevale, je dokaz, da jih doslej ni bilo. Ali je upanje, da pride v starem kraju res do demokratskega državnega življenja? Zaenkrat malo, če ne bosta Amerika in Anglija zelo strogo gledale na izvršitev sklepov v Yalti. Toda ne smemo obupavati, ampak delati in pomagati. Vsako nasilje se enkrat vnese. Katoličani smo ena družina. Zato ne moremo mirno gledati, kako komunizem pod imenom partizanstva zadaja katoliški Cer-(Dalje na 4 stracU
"GLASILO K. S. K. JEDNOTE"
IshaJa vsako vedo ~ Jednote v
drtarah smorliklh
UREDNIŠTVO Uf UPRAVKElTVO ___
•117 BT. GLAIR AVIUM	CXMVMLAJXD «. OHIO.
Vsi rokopisi in oglasi morajo biti v naiem uradu naj poznejše do sobote opoldne za priobčitev v itevilki nastopnega tedna.
Naročnina:
Za Slane na leto.---
Za nečlane m Amf**"------
Za	In inoaemstvo...
...$0.84 ...$3.00 ...$34)0
OFFICIAL ORGAN OF AND PUBLISHED BY THE GRAND CARNIOLIAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION of the In the Intereat of the Order
U.S. A
Issued every Wednesday
OFFICE: 6111 ST. CLAIR AVENUE
Phone: HEnderson 3013
CLEVELAND 3. OHIO
Terma of mfaacrlptton:
For members, yearly-------
Par nonmembers In U. 8. A. Foreign Countries.-------------
....$0.84 ....$2.00 .....$3.00
8«
HVALA BOGU!
v nekem elevelandskem angleškem dnevniku je bilo zadnjo soboto citati nastopni, in nad vse pomembni članek pod gornjim
naslovom:	,	,
"Dasi do danes onstran morja še ni vse končano in pri Kraju bo pa zato kmalu. Tekom zadnjih treh dni se je že okrog dva mliijona nemških vojakov predalo našim zaveznikom na zapadni fronti, tako jih je pa padlo tudi številno v ruske roke. Čeprav se še nekaj nemških čet skriva in brani v gotovih krajih, na primer v Cehoslovakiji, lahko smatramo za gotovo stvar, da je vojna v Evropi končana in da bo takozvani ,'V-E" dan v
kratkem uradno proglašen.
"To bo v resnici dan veselja in zahvale za vsako ameriško hišo, kajti ta zmaga bo prizadela toliko naših družin, česir še
nikdar ne pomnimo.
"Pomnite pa pri tem, da je treba še nekaj boja v Evropi,
toda glavno delo je že končano!
"Zal, zapleteni smo pa še v eno vojno, ki je tudi krvava, v vojno na Pacifiku. Pri tem pa lahko rečemo, da z zmago v Evropi vršimo korak k porazu Japonske. Tedaj bodo naši fantje v tamošnjih lisičjih luknjah vriskali veselja, tedaj bodo nad Pacifikom glasno brneli naši bojni aeroplani dajale salve in piskale naše bojne ladje! To naše veselo razpoloženje nam lahko krajša samo spomin na naše ondi padle junake; toda naše mišljenje je, da ti junaki ne bodo tega želeli, kajti to bo pravi dan njihovega zmagoslavja; to bo triumf njihovega žrtvovanja za domovino v tej vojni; z našim navdušenjem in veseljem, jim bomo izkazovali samo našo čast in poklonitev za dosego zmage. Naša srca bodo vesela, ker bo lahko še na milijone fantov in mož živelo, ki bi bili drugače morda ubiti in ker bo vsled te zmage na milijone ljudi osvobojenih.
"To zmago se mora smatrati več kakor za vojaški uspeh, fizične vojne so se morale vršiti vsled duševnega nasprotja. Te temne sile so zajele veliko Evropo z namenom zmanjšati versko in človeško dostojanstvo ter civilizacijo. Kriminalni sadisti niso gospodovali samo v raznih jetniških taboriščih, ampak skoro cela Evropa je bila mučilnica za človeško telo in dušo.
"To kraljestvo hudega je sedaj razpadlo. Zavezniki so njegove tirane uničili, tako tudi paganske voditelje, propagandiste in ostale krivce človeškega klanja.
"Mi moramo sedaj dajati samo čast in jahvalo vsem našim mrtvim in živim zmagovalcem in ukreniti, da bo ta zmaga končna in donesla svetovni mir za bodoča leta!" •
Dostavek uredništva Glasila: Tisočkrat hvala Bogu!—Vojna v Evropi je že končanu!
MATERINSKI DAN
13. MAJA
Ni je človeške roke in ni ga peresa, s katerim bi se zamoglo v zadostni pieri ali 100% napisati pravi članek za Materinski dan. Res, da se materam v počast zlaga, sklada in poje razne lepe pesmi, da se jim posveča spise in članke, toda vse to ni niti senca one zaslužene časti ter priznanja materam, do kakoršne-ga so povsem upravičene. Materinski praznik ali dan obhajamo samo enkrat na leto, pa bi ga morali sleherni dan tedna, meseca in leta i sleherno uro in minuto!
Kaj so prav za prav matere, da zaslužijo tako čast in priznanje?
Matere so graditeljice in temelj bodočnosti.
Matere ustvarjajo značaje otrok in mož.
Matere tvorijo prihodnjo generacijo, od katere je odvisno naše narodno blagostanje.
Matere so torej graditeljice vsega. Svet se oblikuje in ravna po človeških nazorih in mislih. Iii baš matere ustvarjajo in dajejo te misli mladini, ki je naša bodočnost. Matere vodijo te misli, vplivajo nanje in jih izboljšujejo.
Tekom tisočletij se človeštvo izboljšuje in vedno bolj civilizira. Današnja civilazicija je zasluga mater.
Pojavljajo se znanstveniki, učenjaki in umetniki, v katerih možganih nastajajo veliki svetovni problemi. In te možgane da svetu — mati.
Mati je torej ustvarjajoča sila življenja, naša duševna voditeljica, naša inspiracija.
Velmožem vseh dob so postavili spomenike, pa bi morali poleg teh stati še spomeniki njih mater, ki so jih rodile in vzgojile.
Pokojni ameriški predsednik Abraham Lincoln je rekel povodom svoje inavguracije: "Vse kar sem, je zasluga moje matere."
Znani pisatelj in'pesnik Henry Ward Beecher je omenil: "Srce matere je otrokova učilnica ali šola. Mati doji svojega otroka na prsih, toda vedno na svojem srcu.
Longfellow je pisal: "Celo On, ki je za nas umri na križu, se je zadnji trenutek pred smrtjo že v agoniji spomnil svoje matere. S tem je nam hotel naš božji Učenik jasno povedati, da moramo imeti mater vedno v mislih, prav do smrti.
Materina ljubezen, ki se začenja še pred rojstvom otroka, traja do njene smrti.
Prve besede govora, prve molitvice in prve pesmice nas je učila naša dobra mati v svojem naročju; zato spolnujmo vedno znano četrto božjo zapoved, ki nam veli: "Spoštuj očeta in mater, da boš dolgo živel na zemlji."
KJE SI, MATI?
(Iz zbirke partizanskega pesnika Kajuh.) . Veš, mama, rad bi ti napisal pismo, poslal bi rad vsaj kak pozdrav. Že dolgo je, odkar več skupaj nismo, da bi le to lahko ti rekel, da sem zdrav.
A kam naj pišem? Ste doma ostali? Jaz sem še srečen, ker sem jim ušel; * le kaj s teboj je, so te kam pregnali te v Šleziji morda je glad izžel,
Kjerkoli si, povsod sem jaz s teboj, \ r povsod je s tabo moj pozdrav,
in kjer sem jaz, si tudi ti z menoj, zato ne misli, da sem sam ostal.
Morda nikoli več ne bova zrla si v obraz, vendar nikdar ne bom pozabil nate. A želel bi, da ne utihne prej mi glas, dokler ne rečem: Mama, svet je tudi zate.
Pesnik Kajuh, s pravim imenom Karlo Destovnil:, je februarja meseca letos padel blizu svojega rodnega kraja, v šoštanj-ski okolici. Strahovita'vojna nam je pobrala velik del našega narodnega bogastva, ko nam je uničila izvanredne, mlade talente izmed naše mladine. Naj ta pesem potolaži matere, katerim je vojna uničila njihove upe in nade, ko jim je ugrabila sinove in može, ki so se borili za svobodo in pravice človeškega dostojanstva.
Materin grob
Ivan Cankar
Jeseni smo pokopali mater. Več ne vem, ali je bil jasen dan, ali meglen, ali če je deževalo. Šel sem za pogrebci kakor v sanjah, in še zdaj se mi zdi, da so bile sanje vse, kar se je takrat godilo; in da je bilo morda čisto drugače, nego se spominjam. Prišli smo na pokopališče, da nisem vedel kako in kdaj, nato smo stali kraj globoke črne jame, iz ilovnate prsti izkopane. Pevci so zapeli; kakor iz daljave sem slišal zamolkle glasove, besed nisem razumel. Na debelih vrveh so spuščali rakev v jamo; oboje, rakev in jama, se mi je zdelo preveliko in prečrno za mojo mater, ki je bila drobna kakor otrok. Ko je župnik odmolil— ali morda že prej, ne vem več— so vsi krog mene pobirali rumeno prst ter so jo metali na rakev; tudi jaz sem se sklonil, da bi pobral pest prsti kakor drugi; ali skoraj mi je izpodrs-nilo, da bi bil padel na kolena; nekdo me je zdaj prijel pod pazduho. Nato so si pogrebci slekli črne suknje, zgrabili so za lopate in so metali v jamo prst v težkih, velikih kopicah; spočetka je zamolklo bobnelo; kmalu je bobnenje potihnilo, slišal sem le še pritajeno vzdihovanje in ilftenje. Jama je bila polna, grmadila se je gomila, zmerom širša in višja, ogromna, pretežka za mojo mater.
Kako smo šli s pokopališča, tudi več ne vem. Nenadoma smo sedeli v krčmi in smo pili; nekateri so bili žalostni, nekateri veseli; jaz sem jih gledal in sem jih komaj poznal, moje misli so bile kakor mrtve, v črno jamo zakopane.
Teden dni pozneje sem se
odpeljal v tujino. Ves tisti teden nisem stopil na pokopališče ; prišel sem do vrat, pa sem se vrnil. Kakor strah je bilo v meni—kakor tisti strah, ki obide vernega človeka, preden stopi v samotno svetišče, pred Boga, sodnika svojega. Malodušen sem bil in slab, nisem si upal, da bi odprl vrata v blagoslovljeni hram, kjer je pod težko gomilo spala svetnica- mučenica.
Pet let sem ostal v tujini. Čez pet let sem se napotil, da bi molil ob njenem grobu. Odprl sem vrata in sem šel do srede pokopališča, do križa. Tam sem
hodil, da te ni bilo tako dolgo! Čakal sem te in nisem mogla spati, celih pet samotnih let! ... Pa bi šel naravnost do njenega groba in bi pritisnil lice na rosno travo, da bi slišal natanko njen mehki glas in da bi občutil topli dih iz njenih ust. Pripovedovala bi si lepe zgodbe, polne upanja in daljne sreče, kakor vselej kadar sva bila čisto sama; in bila bi sestra in brat, obadva otroka, obadva oči vprte proti vzhodu, da bi ugledala tisto nebeško zarjo, ki je bila njenemu in mojemu trpljenju od Boga obljubljena .. ."
Tako j&m mislil. Glasu od nikoder. .Pokliči me, o mati, samo zašepeči, zavzdihni pod gomilo pa te bom slišal.
Hodil sem med križi, kameni in gomilami; vsi grobovi so mi bili tuji, mrtvi, nobeden me ni pozdravil. Šel sem h grobarju, da bi ga vprašal. Tisti grobar, ki je kopal jamo za mojo mater ter jo izkopal pregloboko, je bil že zdavnaj mrtev. Napol gluhi starec, ki sem ga izpraševal, je z zaspanimi očmi ogledoval mojo suknjo, povedal pa ni ničesar. Nato sem šel k cerkovniku.
"Povejte mi, kje je materin grob? Saj ste bili s pogrebom, še krono sem vam dal!"
Cerkovnik je pomislil.
"Rekel bi, da je v levem kotu ... če ni morda v desnem . . . star sem . . ."
Kam bi se napotil, koga vprašal?
V krčmi je sedelo mnogo znancev; po obrazih se mi je zdelo, da sem jih videl pred petimi leti, da so bili morda pogrebci.
"Kje je grob, ki ga iščem?" -
"Toliko je pogrebov zadnje čase, ljudje pomirajo kakor ob kubi . . . kdo bi štel grobove, kdo se jih spominjal?"
Vrnil sem se na pokopališče, da bi iskal s treznim očesom, z mirnim razumom.
Treba je iskati med samotnimi grobovi, med tistimi, ki se jih dolga l^ta ni dotaknila zvesta roka. Bog se usmili, koliko samotnih grobov! Polovica pokopališča same puste gomile, brez spomina, brez križa in kamena. Še križi so polomljeni, kameni stoje pošev, besede so zabledele. Kaj je bilo napisano na tem križu, ki leži izrvan in zarjaven na gomili? "Svoji nepozabljeni, vekomaj ljubljeni materi ..." Gomilo je bil porasel visok plevel, križ le-
se ozrl prestrašen. Tuj kraj -je bil krog mene, kakor da ga še ži v njem—kod hodiš, ti zvesti nikoli nisem videl. Križi, križci, sin? Saj je šele pet kratkih beli in črni kameni, ob zidu vr- let, ko si postavil ta bronast
be in ciprese, gole, zelene, cvetoče gomile, peščene steze — vse mi je bilo tuje. Groza mi je segala v srce; gledal sem na levo, da desno—od nikoder ni bilo glasu, da bi me poklical, po-zdravM. Jaz pa sem mislil, kadar mi je bilo hudo v tujini:
"Pridem do vrat in takrat bom slišal njen glas: Kod si
križ, napisal nanj te goreče besede, prilival potočnicam s solzami, z uporno kletvijo zmerjal krivičnega Boga! O ljubezen, postala si beseda! Ko si stopila na jezik, te v srcu ni bilo več! Solza kane iz očesa, se razpuhti v prahu, vzdih dahne iz ust, izgubi se v vetru! Izrujte križe, prevrnite kame-
ne, gomile izgladite! Križi, kameni in gomile so mrtve besede, govore jezik, ki ga nihče več ne razume ...
Ko sem šel s pokopališča, me je zeblo in noge so mi bile težke. Kakor gre iz cerkve grešnik, ki občuti, da Bog ni slišal njegove molitve; glavo sklonjeno, pogled v tla uprt. Še tisti večer sem se vrnil v tujino.
ZgoHi se, da se človek nenadoma zave samega sebe in svojega življenja; kakor da bi planil iz sanj—pomane si oči, ozre se plah ter spozna, da je vse, vse zgrešeno, zapravljeno, izgubljeno, vse, kar je mislil, delal in živel. Tako se je menil zgodilo, ko sem se neblagoslov-ljen vrnil v tujino.
Neživ živeti — ali bi ne bila skrunitev Boga, ki je življenje? Zaklenil sem se v izbo, zagrnil sem okno. V mojih žilah je tekla kri, moje oči so gledale, moji možgani so mislili, v srcu mojem pa je bila smrt.
Takrat, ko sem vzdignil nogo, da bi stopil v noč, se je roka dotaknila moje rame; čisto narahlo, komaj da sem jo čutil. Nisem je videl, ali spoznal sem jo takoj; sladka in topla je le žala drobna materina roka na moji rami. V tistem trenotku v enem samem sem premeril pot, dolgo sedem ur hoda. Od pri sem železna vrata pokopališča, šel naravnost do križa nato po peščeni stezi na levo med tiste samotne, z visokim plevelom poraščene gomile Druga je bila drugi enaka, to la nič nisem ugibal, nič se ni sem motil; s slepimi očmi bi )il našel materin grob, zakaj jna sama me je vodila. Tam jb samotnem domu njenem •eni klečal pred njo, prosil sem jo tolažbe in blagoslova.
Zdaj hodim na to svojo sve :o božjo pot, kadar mi je tež t«o pri srcu. Tudi nocoj, o ma ti, ob tej uri, ko so se vse noči razgrnile nad menoj, prihajam k tebi; daj mi tolažbe in svoj blagoslov, da mi kmalu za sije tista nebeška zarja, ki sva jo upala v trpljenju!
-o-
NASI M MATERAM Srce zvesto, dobrotljivo, ki v ljubezni vse plamti, srce blago, odpustljivo — boljšega dobiti ni.
Roke krepke-in marljive vedno skrbno delajo; ter oči, prijazne, žive, kakor žar odsevajo.
To je prava, živa slika naših dobrih mater vseh; naroda ponos in dika, na domačih, tujih tleh.
Boljše matere iskati, bilo bi povsem zaman: kakor je slovenska mati,— je čujoča noč in dan.
Čast in slava naj odmeva vam—slovenske matere! Praznika se mater—dneva veseli, vam klanja vse!
-o-
NA MATERINEM GROBU Mnogo let, mati že molčiš, mnogo let, mirno v grobu spiš; danes Te čujem od nekod, danes, ko je vseh Mater god.
Skrivnostno kličeš mi z višin vso srečo mladih dni v spomin. Vprašuješ me, kako je zdaj — na licu solze, al' smehljaj.
O mati, trdo je življenje! zdaj sam okušam skrb, trpljenje
in breme, ki Te je težilo, ko Ti srce je zame bilo.
Na grobu lučka Ti gori — ljubezen mojih sončnih dni. Na njem cveti pomladni cvet— najlepši list, najlepših let. ; Nad grobom pa moj žalni spev izgublja v daljni se odmev.
Mnogo let, mati, že molčiš, nocoj pa spet mi govoriš; kot nekdaj Ti v obličje zrem, poljub Tvoj čutim in objem.
V BLAG SPOMIN
•MOJI MAMICI ZA
MATERINSKI DAN
Najlepše obličje pred mojim očem,
ko prvič zagledala življenja
sem dan, je bilo obličje mamice moje, ki skozi življenje se ne spremeni.
*
Veselje je polno in žalost neha,
ko mamica moja pred mano stoji
in njeno obličje kot biser žareč—
najdražji, najljubši mi zbuja spomin.
Frances Lokar,
Pittsburgh, Pa.
-o-
OBLETNICA
Maja meseca lanskegja leta so prinesli slovenski listi pri Osvobodilni fronti drobno pesmico, ki jo je zložila mlada partizanka Vojka. Glasi se:
PISMO Ne joči, mama, saj me rana več ne skeli. Verjemi, še enkrat rada bi flala
za veliko stvar svojo mlado kri.
Ne joči, mama! Poglej: iz tisoč oči iskra, ki sem jo vžgala, kot kres gori!
Ne joči, mama, ker le to me boli. Bodi, kar smo mi vsi, in tudi stisni pesti.
To mlado dekle so gestapov-ubili 1. maja 1944 nad Zagorjem ob Savi. Poročilo, ki opisuje kako so v Zagorju lansko leto slavili delavci Prvi naj, omenja tudi Vojko. Tole reče: "Takšen prvi maj smo morali letos praznovati v Zagorju. Da se ne bi naši hitler-jevci blamirali pred Steand-!om z prazno dvorano in da se nu ne bi kaj pripetilo, je dojil vsak delavec kontrolno številko, katero je moral pred "apelom" oddati. "Bundesfir-3r" nas je kriče prepričeval o nemški zmagi, da bi Zagorja-iii še bolj garali in dajali življenja za naše valpte in krvnike, nam je zatrjeval, da je Štajerska bila in bo nemška, hkrati pa je grozil onim, ki z jno roko pozdravljajo "Heil," v drugi pa drže revolverje.
Popoldne so pripeljali SS-ovci v Zagorje tri mrtve partizane. Obstrelili so jih nad Zagorjem, nakar so si partizani tovarišica Vojka in tovariša Ivo Levstik-Gojr in Mijo sami pognali krogle v senca, da bi ne padli v roke SS-ovcem. Gledali smo na počez na voz naložena trupla — glave in noge >o jim visele preko lestev, — ki so jih švabski krvniki pobili in napol slekli. Voz se je us-Lavil sredi Zagorja, SS-ovci pa so silili ljudi,* da bi hodili gledat "bandite." Priti je morala tudi zagorjanska godba in zaigrati koračnico. — Na Zeleni trati pa so ta^dan pobrali več kmečkih družin.
Naš odgovor na vse to je bil že predpoldne na "apelu," kjer ni padel niti en "Heil" iz rudarskih ust in se ni dvignila niti ena roka v pozdrav."
-o-
KAJ JE TOREJ S P ART I -ZANSTVOM
(Nadaljevanje ^ 3 strani)
Mirko Kuhel, tajnik SANS-SS:
Pomoč iz Amerike prispela v Slovenijo
Pred nekaj dnevi smo zopet prejeli nekaj listov iz stare domovine. Prinesel jih je g. Stane Krašovec, Slovenec iz Ljubljane, ki je član jugoslovanske delegacije na zavezniški konferenci v San Franciscu.
V "Ljudski pravici" z dne 3. aprila 1945 najdemo na prvi strani sledečo vest:
Ameriški Slovenci pomagajo svojim rojakom ^
Naši izseljenci v Amer-wti so poslali Glavnemu odboru Rdečega križa Slovenije deset vreč čevljev. To je le majhen del velike zbirke, ki čaka v inozemstvu za prevoz. Enote Rdečega križa v posameznih krajih so sprejele te čevlje za takojšnjo razdelitev. Poleg tega je prejel Rdeči križ tudi nekaj kondenziranega mleka, ki ga bo preko civilnih ambu-lanc razdelil za dojenčke in bolnike. Pošiljki je bil priključen tudi sanitetni instru-mentarij, ki ga je prejela vej-na bolnica in dva posebna šivalna stroja za ortopedično delavnico.
To je dokaz, kako napačno je bilo stališče onih, ki so trdili. da od takojšne pomoči Jugoslaviji Slovenci ne bodo ničesar deležni ter da naj nabrani denar rajši čaka v Ameriki, dokler dežela ne bo osvobojena. Razvidno je tudi, da je razdeljevanje relifa v oskrbi Rdečega križa ter da pri delitvi pridejo najprej v poštev mali otroci in bolniki. Razen UNRRA je naš Vojni relifni fond Amerikancev južnoslovanskega porekla edina organizacija, ki pošilja relifne potrebščine naravnost v jugoslovanska pristanišča na Jadranu. Od tam se prevaža v notranjščino v tovornih avtomobilih in v tovornih letalih.
Danes bi ne smelo biti vzroka ,čemu se naj bi nabran denar ', še nadalje zadrževal v Ameriki, ko je mooče kupiti najnujnejše potrebščine in jih poslati v staro domovino. Pomoč, ki je namenjena izključno le Sloveniji, bo poslana v Slovenijo. In to se že izvaja.
kvi take strašne udarce v našem starem kraju. Ne moremo naenkrat mnogo storiti, ker so naše moči omejene. Če pa ne nemoremo veliko pomagati, vsaj tega greha si ne nakopava j mo, da bi hvalili in proslavljali tiste, ki udarjajo po Cerkvi. Ne moremo in ne smemo ploskati temu, kar delajo partizani. Če je bil kdo doslej v zmoti in ni vedel, kaj dela, odslej ni več opravičen. Parti-zanstvo v starem kraju je pokazalo-vso svojo barvo.
MUSSOLINI JE V POGREB
Žalostna povest Benita Mus-solinija je bila z gotovo dostojnostjo končana 1. maja nekaj minut po šestih zvečer, ko je bil skupno s svojo priležnico Claro Petacci in Achille Stara-ce pokopan na prostoru za reveže na Cimitero Maggiore Porta del Sempione v Milanu.
Z jutraj so vsi trije ležali v navadnih lesenih krstah na žaganju. Izkopanih je bilo po vrsti devet grobov Navzoči sicer vedo, kje je kdo pokopan, toda vsi so prisegli, da nikomur* ne pokažejo njihovih grobov, da ne bi prišli fanatični fašisti, ki bi skušali izkopati Mussolini j a in ga odnesti na kak do-stojnejši kraj.
Starace je pokopan na enem^ koncu vrste grobov; nato so trije zakriti grobovi, v čijih enem je pokopan Mussolini; zatem sta dva še odprta groba, nato zopet dva zakrita; v enem izmed njih je pokopana Petaccijeva, nato pa sledi na koncu zopet prazen grob.
Tri krste je že prejšnji večer pripeljal na pokopališče truk Rdečega križa. Ob grobih sta bila dva duhovna, en vojaški kaplan Rdečega križa in en kapucin. Vojaški kaplan je zmolil pogrebne molitve, nakar so bili grobovi zasuti in proti jutru nikdo, ki ni bil pri pokopu navzoč, ne more vedeti v katerem grobu kdo leži. -o-
Privatne, bratske in družabne organizacije morejo premoženje sto je organizacije investirati t Obrambne bon-de in znamke (Defense Stamps), serije P la G.

K. S. K.
JEDNOTA
———W
I MM, EL, toe L aprila. UK drtftTl ™*rrH. Ooi JanuarJ
OLAVNI URAD: M1-S5S N. CHICAGO 0T- JOLOT, ILL. Telefon t glavnem uradu: JoUet 6448: stanovanja glavnega tajnika 1448.
Od ustanovitve do 28. februarja, 1945 znaša skupna izplačana podpora $9 498,955
Solventnost 12991% OLAVNI ODBORNIKI O lavni predsednik: JOHN OKRIf. 817 Kast "O" bl. Pueblo, Golo. Prvi podpredsednik: JOHN ZEFRAN, 2728 W. 18th St. Chicago III. DrugI podpredsednik: MATH PAVLAKOVICH. 4718|Hatfleld bl. Pittsburgh. Pa. Tretji podpredsednik: JOSEPH LKKSAN. 198—22nd bl. N W, Barberton, O Četrti podpredsednik: MIKE CERKOVNIK. P. O. Bok M7.Kly. Peta podpredsednica: JOHANAMOHAR. 1138 Dillingham Ave„ Sheboygan. Wto. Šesti podpredsednik: OEORGE PAVLAKOVICH. 4878 Pearl 8t^ Denver 16. Colo Glavni tajnik: J06IP ZALAR. 851 N. Chicago bl. Joliet. m. Pomotni tajnik: LOUIS ŽELEZNIKAR, 851 N. Chicago St.. JoUet, 111. Glavni blagajnik: MATT P. SLANA. 861 N. Chicago 8t, JoUet, tU. Duhovni vodja: REV. MATH BUTALA 416 N. Chicago bl. JoUet. I1L Vrhovni sdravnlk: DR JOS E. URSICH. 1901 W. Cermak R<L. Chicago g. DL
NADZORNI ODBOR Predsednik: OEORGE J. BRINCE. 518 Adams Am. Eveleth. Mlnn. Prva nadaornlca: MART E. POLUTNIK. 1711 E SOth bl. Lanln. O. DrugI nadsornlk: PRANK LOKAR. 1868 Hawthorne bl. Pittsburgh. Pa. Tretji nadsornlk: JOHN PEZDIRTZ. 14804 Pepper Ave^ Cleveland, O. Četrta nadsornlk: MARY HQCHEVAR. 21841 Mllar Ave. Cleveland. O.
FINANČNI ODBOR Predsednik: JOHN OERM. 817 East "CT bl. Pueblo. Oolo. Tajnik: JOSIP ZALAR, 351 N. Chicago 8t„ Joliet. Dl. Prvi odbornik: FRANK J. GOSPO D ARICH. 800 Ruby St.. JoUet, DL Drugi odbornik: MARTIN 8HUKLE. 811 Avenue MA.H Eveleth. Mlnn. Tretji odbornik: RUDOLPH Q. RUD MAN. 400 Burlington R<L. Wllklnsburg, Pa Četrti odbornik: OEORGE J. BRINCE. 512 Adams Ave. Eveleth. Mlnn.
POROTNI ODBOR Predsednik: JOHN DECHMAN, 1102 Jancey St.. Pittsburgh, Pa. Prva porotnica: MARY KOSMERL, 117—5th St., S. W, Chlsholm, Mlnn. Drugi porotnik: JOSEPH RUSS, 1101 E. 8th St., Pueblo. Colo. Tretji porotnik: JOHN OBLAK, 215 W. Walker St. Milwaukee, Wis. Četrti porotnik: JOHN TERSELICH, 1847 W. Cermak Rd., Chicago. DL Peti porotnik: JOHN BEVEC, Alexander Ave., Strabame, Pa. Šesti porotnik: LUKA MATANICH, 2524 E. 109th St, South Chicago. HL
UREDNIK IN UPRAVNIK GLASILA IVAN ZUPAN. 6117 St. Clair Ave, Cleveland. O
VODJA ATLETIKE JOSEPH ZORC. 1045 Wadsworth Ave., North Chicago, m.
NAČELNICA MLADINSKE IN ŽENSKE AKTIVNOSTI JEAN M. TEZAK, 457 Indiana St.. JoUet. IU.
Vsa pisma in denarne zadeve, tikajoče se Jednote, nal se pošiljajo na glavnega tajnika JOSIPA ZALARJA, 351 N. Chioago St, JoUet, Dl.; dopise, druitvene vesti, razna naznanila, oglase ln naročnino pa na GLASILO BL S. K JEDNOTE, 6117 St. Clair Ave, Cleveland 8. Ohio.	______

V počast in priznanje onim našim vrlim sobratom, ki se nahajajo v ameriški armadi in se borijo za svetovno demokracijo. Istih je dosedaj vstevši nekaj članic v raznih taboriščih in na vseh svetovnih bojnih frontah:
/
3,870
Za domovino jih je pa dosedaj padlo že:
96
ČASTEN IN BLAG JIM SPOMIN!
Dru Dru Dru
tvo stev. tvo štev. tvo štev.
PRVO KAMPANJSKO POROČILO
Prvo razdobje kampanje društvenih uradnikov in uradnic je bilo dne 30. minulega meseca zaključeno. Do 30. aprila je bilo skupaj vpisane nove zavarovalnine v znesku $300,500.00.
l>rva skupina {e vpisala $56,000.00 zavarovalnine; druga skupina $61,250.00; tretja skupina $41,250.z0; četrta skupina £74,250.00 in peta skupina $67-,250.00.
Ker je več društev ene in iste skupine vpisalo enako svoto zavarovalnine, zato se je moralo mesečne nagrade v teh slučajih
enakomerno razdeliti. ,
V prvem razdobju ali perijodi, zaključeni 30. aprila t. U so do le inih nagrad upravičeni uradniki in uradnice naslednjih
društev.
' Prva skupina:
Društvo štev. 180, Canon City, Colo...................$25-°°
183,	Ambridge, Pa...................... 20-00
184,	Brooklyn, N. ..................... 15.00
134, Indianapolis, Ind. ................. 10-00
Druga skupina:
70, St. Louis, Mo......................$22.50
136, Willard, Wis......................22-50
19', Cleveland, Ohio ................... 15-00
11, Aurora, Illinois ................... 2-50
91, Rankin, Pa........................ 2-5°
Društvo št; v.. 123, Bridgeport, Ohio .................. 250
Društvo štev. 176, Detroit, Mich..........,........... 2.50
Tretja skupina:	_ ,
Društvo štev. 79, Waukegan, 111.....................$25-00
Društvo štev. 42. Steelton, Pa....................... 17-°°
Društvo štev. 64, Etna, Pa.......................... I7-50
Društvo štev. 219, Euclid, Ohio ...................... 10-0()
Četrta skupina:
81. Pittsburgh, Pa......................$25-00
Milwaukee, Wis...................20-00
Waukegan. Ill..................... 15.00
Lead vil le, Colo..................... 1000
Peta skupina: 29, Joliet, 111.............-...........?2500
Društvo stev. Društvo štev. Društvo štev. Društvo štev. Društvo štev.
Društvo štev. Društvo štev. Društvo fctev. Društvo štev.
65. 53, 56.
Društvo štev.
Društvo štev. 169, Cleveland, Ohio ................... 20.00
Društvo štev. 7, Pueblo, Colo. ...................... 15.00
Društvo štev. 2, Joliet, 111........................ 3.34
Društvo štev. 108, Joliet, 111......................... 3.33
Društvo štev. 162, Cleveland, Ohio ................... 3.33
Prvo častno mesto zavzema društvo Marije Sedem Žalosti štev. 81, Pittsburgh, Pa. Uradnice tega društva so vpisale $12,-500.00 nove zavarovalnine.
Na drugem častnem mestu je druš£vo sv. Frančiška Sal. štev. 29, Joliet, 111., ki se ponaša z $12,000.00 vpisane zavarovalnine.
Tretje častno mesto zavzema društva sv. Jožefa štev. 169, Cleveland, Ohio z $11,500 zavarovalnine.
Četrto častno mesto pripada društvu sv. Janeza Evangeli-* sta št. 65, ki ima k dobrem $9000 zavarovalnine.
Zmagovalcem prvega razdobja kampanje izrekam prav iskrene čestitke. Enako se zahvaljujem tudi uradnikom in uradnicam vseh skupin za pridobitev lepega števila novih članov in članic. Bratje in sestre, le tako naprej!
Drugo razdobje kampanje bo zaključeno dne 31. maja. Kateri društveni uradniki (ice) bodo upravičeni do mesečnih nagrad???
Kdo bo ob zaključku druge perij ode na prvem mestu???
Z bratskimi pozdravi,
Josip Zalar, glavni tajnik. --o-
Domača fronta
Nabiranje starega papirja
Washington. — Medtem, ko naraščajo napadi na vseh frontah, gre vedno več papirja preko morja — kot omoti in deli naše opreme — in ta papir se ne vrne več. Radi tega je manj papirja na razpolago za nabiranje v tej deželi, tako da je treba rešiti vsak posamezen košček papirja, ki ostane tu in je dosegljiv onim, ki ga nabirajo. Star papir nadomestuje celulozo pri izdelovanju novega papirja, tako da je nabiranje starega papirja najboljši odgovor sedanjemu pomanjkanju lesne celuloze. Ameriške papirnice delajo za vojno, nadaljevale pa bodo svoje delo le, ako bomo mi bolje uspeli pri nabiranju starega papirja kot dozdaj. OWI).
Ne potujte — ostanite doma
Washington. — Oni civilisti, ki bodo ob letošnjih počitnicah ostali doma, ne bodo le pomagali preobteženemu vojnemu prometu, temveč bodo imeli tudi doma veliko več zabave, kot bi jo mogli najti v preobloženih železniških vozovih in av-
proizvajati ledenice, ki morejo zadostiti vojaškim in civilnim porebam obenem. Objavljeno je bilo že, da je bilo izdanih pooblastil za izdelavo 74,000 domačih ledenic v drugem četrtletju 1945 in WPB pravi, da bo morda izdanih še dodatnih 1,000 ledenic. (OWI).
Ameriški način...
Proti koncu leta 1944 je postojanka Ameriške Legije v Hood River, Ore., glasovala, da se odstrani iz spominske plošče v okraju 16 imen vojakov japonsko - ameriškega izvora. Ta postapek Legije je povzročil precej šuma širom dežele. E-den najznačilnejših protestov proti postopanju te skupine je bil izražen v uvodniku lista New York Times. Uvodnik je podal portret Frank T. Hachi-ya, enega onih šestnajstih, katerih imena so bila odstranjena.
"Japonska zavratno pri Pearl Harborju je tako vplivala na Franka Hachiya, kot kateregakoli drugega Američana," je pisal NYT. Res, njegove oči so bile poševne, njegova koža žol-tobusih. Nikdar v zgodovini ta in njegovo ime drugačno.
naše železnice in naših avtobusov ni bilo še toliko potnikov, a ko bo končana vojna v Evropi, je pričakovati, da bo pritisk na promet še večji v pogledu vojaških transportov. Vsa naša transportna sredstva imajo danes edinole prostora za one, ki pomagajo skrajševati vojno v Evropi in na Pacifiku. Pozivamo vas torej, da prebijete le-
Toda Hachiya je bil Američan. Takoj je prostovoljno vstopil v ameriško armado in nedvomno je bil dramatičen oni trenutek, ko je povedal svojemu japonskemu očetu, kakšen je njegov načrt. Sin je odšel na fronto, oče je bil poslan z mnogimi drugimi v vojno taborišče,
"Kot, vojak se je boril pro-stak Kachiya na Kwajaleinu,
tošnje počitnice doma, v svoji! Eniwetoku in na Ieyte. . . Na lastni občini. Pomagajte si z!tem zadnjem otoku je ležal na zabavami v svojem domačem ! tleh v majhni dolinici, pod točo okraju. (OWI).	! japonskega ognja. Izstrelki so
Pet zahtev Strica Sama j trgali zemljo in jo rili na vseh Washington. — Vlada mora straneh. Možje so padali, ra-prositi svoje državljane za ta i njeni so stokali okrog njega, teden, da store naslednje: | Napad je bil ustavljen. In tre-Da tudi nadalje pomagajo šte-1 ba Je bilo dobiti informacije o diti ladijski prostor in odpošlje- j sovražnikovi moči. Povelj ujo-jo najmanj tri od petih pisem či častnik je vprašal za prosto-preko morja z "V" pošto.	voljca> ki w šel in pregledai
Da ščitijo uradne čeke, kate- sovražne pozicjje. . . Pr0stak re dobivajo in gledajo na to, da Hachiya ge je javiK plezal je jih ne bo kdo ukradel ali pona-	pQ trebuhu ^ visoko
mesec dni po odstranitvi njegovega imena s spominske plošče, je Hachiya podlegel ranam. . .
Prostak Hachiya ni morda niti vedel, da so odstranili njegovo ime, da je tako odločila postojanka Ameriške Legije v njegovem domačem kraju. In morda bodo nekega dne njegovi ostanki prepeljani nazaj v deželo ter bodo pokopani častno med onimi, ki so tudi dali svoje vse za domovino. . ."
Ta uvodnik v Timesu priča, kako je mogoče potom javnega pritiska v časopisju in potom organizacij popraviti krivico, kajti posledica javnega mnenja je bila, da je Ameriška legija naznanila iz svojega glavnega urada v Indianapolisu, da bo njena postojanka v Hood River, Ore., zopet vpisala na spominsko ploščo imena 16 japonsko - ameriških vojakov. . . Izpuščeno bo le eno ime, to je ime vojaka, ki je bil nečastno odpuščen iz vojaške sulžbe.
Ta slučaj predstavlja to, kar imenujemo ameriški način poprave krivice in postojanki A-meriške legije v Hood River je treba dati priznanje, ker je pri. znala svojo zmoto ter pristala na to, da storjene krivice popravi in to v kraju na severnem zapadu, kjer prevladuje precej huda mržnja proti japonskemu prebivalstvu.
-o-
Kaj je deček?
Deček je oseba, ki bo dovršil to, kar si ti začel.
Deček bo enkrat sedel tam, kjer ti danes sediš in bo vršil stvari, katere ti danes smatraš za zelo važne.
Vse tvoje važne načrte in sklepe bo deček enkrat skušal rešiti po tvojem ali pa po svojem.
Tudi danes sklenjene lige in pogodbe bo deček enkrat vodil.
Deček bo enkrat sedel pri tvoji pisalni mizi v senatu in zavzel urad najvišjega sodnika.
Deček bo nadzoroval mesta, države in narode.
Deček bo vodja kaznilnic, šol, cerkva, univerz in korporacij.
Tvoje delo bo deček enkrat ali hvalil, ali pa grajal.
Tvoj ugled in tvoja bodočnost je v dečkovih rokah.
Vse tvoje delo je zanj name, njeno; usoda naroda in človeštva je tudi v dečkovih rokah.
Vsled tega je umestno in potrebno, da daješ dečku več pozornosti.
Dr. Janko Grampovčan:
Iz Cankarjeve mladostne dobe
redil. Glejte, da jih dobite sami v roke, a podpišite jih šele, ko jih vnovčite.
Izvežbajte se za važen posel,
katerega boste mogli izvajati še in pazno gledm njegovemu na
travo, se dvignil in brzo stekel preko odprte planote od enega kritja do drugega. . . možje njegove čete so gledali za njim
vedno pozneje s tem, da se pridružite US Cadet Nurse Corps-u, ako ste v starosti od 17 do 35 let in obsolventka višje šole. Podrobnejše informacije dobite v vsakem bolniškem inštitutu pri ravnatelju istega.
Začnite že sedaj kupovati "E" bonde za 7. vojno posojilo s tem, da si že zdaj prihranite več denarja od svoje plače.
Pomagajte transportirati vojake in zaloge s tem, da se vrnete na morje ako ste pomorščak, podčastnik ali inženirski častnik trgovske mornarice. (OWI). Produkcija domačih ledenic dovoljena
Washington. — War Production board naznanja, da bo od 1. julija naprej dovoljeno vsenj onim tovarnarjem, ki so prejeli posebno, pismeno dovoljenje od WPB za izdelavo določenega števila ledenic za njihovo okrožje,
predovanju. Videli so, kako se je srečno splazil preko pobočja hriba v dolino. . . in j>otem so nenadoma videli, kako je padel vznak. Japonski strelec ga je pogodil iz zasede.
"Toda prostak Hachiya, čeprav smrtno ranjen, ni mogel obležati v miru na mestu, kjer je padel. Vedel je, da čaka njegov bataljon informacije, ki jih je dobil. . . Zato mora nazaj . . . Mora! In spet se je dvignil ter z muko lezel in se vlekel iz doline nazaj proti višini. Krvava sled je šla za njim skozi yisoko travo in grmičevje, strašn^ bolečine? so mu ovirale pot navzgor ob varnem zavetju malih gričkov. Končno je vseeno dosegel svoj cilj. Ko so ga obvezovali, je povedal, kaj je ugotovil na svojem izvidništvu. In potem, nekako
(Po spominih moje pokojne "matere)
Kateri Vrhničan ne pozna znamenite Čuže, drugi "Klanec," ki vodi s Stare ceste k Sv. Trojici! In na vrhu tega "Klanca," nasproti hiše Laho-vega ate, stoji na levi strani še danes borna hišica, prav taka, kot je bila pred pol stoletjem. V tej hišici je stanovala pred več kot petdeset leti siromašna vdova Čumpuhova Jera s svojimi številnimi otroki. Preselila se je tu-sem iz Hriba, potem ko ji je umrl mož v najlepših letih in ko jim je bila prodana domačija* Ce bi bogati upnik počakal s prodajo hiše le še nekaj dni, bi bil na to domačijo prepisan ob delitvi lep kos zemlje in bi zadostoval, da se dolg pokrije in dom ohrani družini. Tako pa je upnik s prodajo pohitel in ta zemlja je bila prepisana — nanj.
Ko je ležal mož omenjene žene na smrtni postelji, se je njegov žalosten pogled uprl na številne nebogljence in solze so zalile njeove usihajoče oči, ko je govoril svojemu bratu: "Brat moj, prosim te v imenu božjem, stoj jim na strani! Kam bodo sirote šli!" Njegov brat, bogataš, pa se je obrnil proč, da ne bi ujel pogleda u-mirajočega, skomignil je z ra-
meni ln suho odvrnil: "Hm, kam gredo pa drugi!" In tako se je preselil v večnost, šel je po plačilo k Bogu, ta siromak, z grenko tolažbo v srcu, -p- pač tako, kot so tedaj umirali mnogi v naši dolini in kakor umirajo še danes. Njegova mlada vdova pa se je potem mučila s kopico otrok. Njena najstarejša hčerka, petnajstletna Urška, je preživljala vse svoje bratce in sestrice, dokler le-ti niso bili sami sposobni za delo. Bog pa je sam sodnik in plačnik: nekaterim da duhovnega bogastva, druge pa prepusti blaginji tega sveta — ki jim je v pogubo. Ozrimo se nekoliko v življenje in videli bomo v teh besedah zlato resnico. Siromašni vdovi Cempuhovi Jeri so bili njeni številni otroci v blagoslov. Otroci so odraščali in se kosali med sabo, kdo bo bolj pomagal svoji materi. Kljub temu, da so večkrat stradali, je bilo sonca in sreče in pesmi v tej družini na pretek.
Skoraj vsak košček zemlje na Vrhniki je prepojen z znojem in s krvavimi sragami si-romanih trpinov. Cempuhova Jera je doživljala isto žalo-igro kot Cankarjeva mati. Stisnila se je na "Klanec," kamor se je skrilo siromaštvo in beda pred bogastvom in napuhom onih ob "Cesti." Vso to traiko je opevala njena najmlajša hčerka Francka, ki je dala izraza svoji boli v obliki vezane besede. Njene pesmi, čeprav nikjer objavljene, dokazujejo njeno razumevanje za življenjske krivice in njeno vdanost v voljo božjo. Ona je izlila v pesem vso globoko ljubezen do svoje matere, ko je izpovedala:
In stiska uborno mu dušo žela____
Pa se zateče k Mariji in pri
njej najde tolažbo:
K Mariji tedaj naj pošilja prošnje,
Da rešilo bi ga obupa nebo!
In česar bo prosil, bo tudi prejel.
Tolažba neba mu bo prišla v srce.
In vedno Mariji on hvalo bo pel,
Ker ona bo vzela mu besno gorje! ..."
"... Uboga mati, kaj trpela si potem, ti veš samo; vsako solzo ,ki blestela, Stvarnik ti poplačal bo.
Mi smo vedno te skrbeli; si živela nas težko, ker smo vedno pesem peli: mati, lačni smo zelo!"
Ni čudno, če se je ta mehko-bna pesniška duša razvnela ob petošolcu, njenemu sorodniku, nadarjenemu Jakobu Voljču, ki je pozneje, po maturi stopil v semenišče, pa ni dosegel svojega cilja, ker ga je prej pobrala — sušica, bolezen siromakov.
Takole mu je Francka zapela:
"Slišala sem klic vabljivi in podprla si glavo, nemo zrla in — po sili, misli v srcu mi zavro:
Onemu mladen'ču vdihni ljubav svoj in mu povej, da posvetno v njem utihne naj sedaj in vekomaj!
Ti le zase ga ohrani, njega kot že drugih več, da v Tvojem svetem hrami oznanuje Te goreč.
Sem k počitku se podala in zatisnila oči; želja pa mi je ostala, da se san ta izvrši---"
In pesnik Jakob Voljč si je pač izbral svoj boljši del. Pesnil pa je v tem dalje in počasi zorel. V pesmi "Kot virček . . ." odgovarja:
"Kot virček iz zemlje na suho privre
In dalje po ozki stružnici drvi, Da konečno v reko deročo pridre
In z njo vred valove prot' morju vali: Tako i iz srca človeškega dna Privrejo pogosto prav mnoge želje,
želje, prav nedolžne, in nade srca.
A mnogo po vodi mu vgre jih, gorje!
Zato mu obupnost navdaja srce!
V tem krožku se je udejstvo-vala tudi Jožica Premkova. Njene pesmi so melanholične; tudi njo je razjedal črv—bolezni.
Ko je Cempuhova družinica na Klancu obogatela za dve ljubki deklici, vnukinji Čem-puhove vdove, katerima je mati umrla, tedaj je v siromašni družini šele zaživelo. Nič več ni bilo čutiti pomanjkanja, čeprav ni bilo ničesar v izobilju. Tedaj je donela večer za večerom »sedaj vesela, sedaj otožna pesem iz mladih grl, ob spremijevanju kitare, katero je spretno igrala Francka. Tedaj se je krožek kosal v pesni-kovanju in za pesmi je Francka kmalu našla napeve in vsa družina je potem pela.
Ali je kaj čudnega, ako so ljudje na Klancu in z vseh "Klancev" ob "Cesti" tako radi prihajali v to družino? Ali je kaj čudnega, da je ta družba siromakov z vseh klancev bila kot ena družina? Ali je kaj čudnega, da je tudi Cankarjev Ivan tako rad zahajal v ta krožek, da je v taki sredini že kot tretješolec zapel pesem, katero je posvetil najstarejši hčerki te družine, Urški (moji pokojni materi, roj. Steržinar, por. Grampovčan).
Življenje naj bode Vam srečno Naj teče Vam v radosti večno A "pamet" naj bode Vam geslo V življenja mornarjenja veslo.
Ko ure teko Vam vesele, In ptičice bodo Vam pele Naj vstaja spomin Vam na dneve
Pretekle, nekdanje napeve.
Toda mali Ivanček ni v tem krožku mnogo govoril. Prihajal je, sedel navadno v kot in mol-čel. Zasanjal je ob otožni pesmi in zgodilo se je, da je tedaj vzel iz žepa sveženj papirjev in pisal. Pisal je pesmi. Včasih se je ves raznežil. Govoril je celi družbi o lepi prihodnosti, in o lepem življenju ljudi s "Klanca." Nekajkrat je nenadno vstal, šel iz hiše na "Čužo" in začel na ves glas deklamirati svoje pesmi, da se je zdelo, kakor da se z nekom prepira.
Študent Cankar je izredno vzljubil družbo teh siromašnih ljudi. Vedno je hotel narediti tem ljudem kako uslugo. Rad je portretiral ljudi iz te sredine. Bil je tudi zelo pobožen. Ko je moja pokojna mati, tedaj še dekle, bila uslišana po Materi božji na Brezjah, tedaj se je Ivanček sam ponudil, da naslika v zahvalo Mariji za mojo mater zahvalno sliko. In jo je tudi res naslikal leta 1889. Ta slika se še danes nahaja v cerkvi na Brezjah.
In ko je moja pokojna mati zopet in zopet pripovedovala kot dekle v tej družbi siromakov zgodbo svojega siromaštva,
—	kajti zmeraj so jo ljudje s "Klanca" hoteli slišati znova,
—	potem je zapela Francka ob kitari še svojo pesem o prera-no umrlem očetu in o izgubljenem domu. In tedaj so se otožni glasovi razlil po "Cuži" čez vse "Klance" in napovedovali božjo kazen za vse tiste, ki žive ob "Cesti" brez srca in brez duše.
In božja Previdnost je tedaj zaznamovala malea Cankarja za — Maščevalca . . .
F. S. Finžgar:
Za prazen nič
(Konec.)
Tako sta nabirala zaupnikov oba po srenji. Izlegla se je prvič. v vasi agitacija. Grožpje, obljube, pijača, prepir — povsod od zore do mraka. Sprlo se je mnogo dobrih prijateljev in sosedov. Še ženske so planile v zamotani svitek, da so za žive in mrtve regljale na vasi ob studencu, ko so prihajale po vodo.
Dobro se je godilo samo mešetar ju Lovriču, ki se je trudil za oba. Smejal se je, letal od krčme do krčme po občini, pil zastonj in pil od obeh veljakov še plačan povrhu. Na široko je govoril, dosegel pa pri pametnih gospodarjih nič. In ko je bil dosti vinski, se je norčeval iz obeh in pravil, da je videl ponoči vrh Strmola ležati hudiča, ki se je krohotal in kazal jezik proti vasi, češ ali se mi godi, da imamo toliko pomočnikov.
Po strupenih in dolgih pripravah v vasi so volitve vendarle prišle. Pa je zmagala pamet. Okoliške vasi so se združile, v jezi porojeni stranki sta bili premagani.
Poparjena nasprotnika sta drug drugemu privoščila, a vendar ju je bilo tako sram, da si štiri nedelje nista upala v krčmo med ljudi!
IV.
Poraz pri volitvah ju ni iz-modril. Sramota, ki sta jo doživela — takšna veljaka — je sovraštvo podkurila le'še bolj. Oba je bolelo, ako sta se le od daleč videla. Kakor bi drug drugemu grozila z nevidnim nožem, ki se ni približal, a vendar •vselej zbodel v dušo, da je ra na zazijala še bolj na široko, da je zapekla in žgala kot peklenski ogenj.
Nekega dne so prišli tesarji k Srebrnjakovim. Začeli so iz-dirati stare vereje na meji, tesati in staviti nove ter delati plot, ki so ga povrhu prepletli z bodečo žico. Ali komaj je bilo plotu postavljenega nekaj sežnjev, so~že bili drugi tesarji pri Hojevcu. Začeli so na dvorišču in delali plot tako visok, da sam gospodar, kakor je bil velik, ni mogel pogledati čezenj.
Sosedje so se hudomušno muzali tej potrati in mešetar, ki je nekje ujel, kako je ograjena kitajska dežela, je vzel temu plotu ime: kitajski zid.
Sedaj sta bila soseda temeljito ločena. Ali kaj, ko se deske vendarle osuše in še tako tesno pribite na soncu pokažejo špranje. Skozi te špranje je kaj-krat prežalo sovražno, nevidne oko. Tudi za to oko sta soseda vedela, kar čutila sta ga, dasi ga nista videla. Zdelo se jima je, da za plotom vedno preži zdaj hlapec, zdaj dekla, zdaj otrok, časih gospodar sam — kakor strupene igle so sršeli ti pogledi sem in tja. Zgodilo se je, da sta oba paglavca hkrati pogledala skozi isto špranjo. Hitro sta odmaknila oko, poslovila pa sta se, da sta drug drugemu skozi špranjo pljunila v obraz.
Da bi se iznebila še te bolečine, sta vsak od svoje plati začela nabijati na špraiije letvice. In zares, plot je bil tako neprozoren, da niti sapica ni imela poti skozenj.
Po tem dejanju sta se sovražnika kakor trudna od vsega hudega, kar sta si nakopala, nekam umirila. Celo po vasi so se ljudje, sprti pri volitvah, spet spoprijaznili.
Toda ta čudna tihota je bila samo na površju. V drobu je vihralo. Na vsako malenkost sta pazila, da bi mogla drug drugemu naprtiti sitnost in pota.
Nekega dne je Hojevec začel nakladati repo na voz, da jo odpelje v mesto, kjer je imel prodano. Ko je začutil sosedo-
ve korake na dvorišču, mu šine navihana misel v glavo. Zavpil je: "Žena! Hoj, žena! Prinesi iz shrambe tisti veliki lonec masla, da ga zakopljem v repo. Ne bom plačeval na mitni- govoriš!"
i
očeh. Nato se je spet sključil šice na licu. Iskal je besede, ka-in umolknil.	ko bi se ognil, dokler ni odloč-
- Hojevka je zajokala in pla- no odklonil: "Ne grem!". Po-
nila k njemu.
"Janez, za pet ran, kaj pa
ci. Le brž."
Ni minilo pol ure, je že dr-dral sosedov koleselj po cesarski cesti. Ko se je Srebrnjak ustavil na mitnici, je stopil do varuhotf postave in jim poše-petal: "Danes pripelje kmet velik voz repe — s parom konj. Taka in taka sta konja, on tak in tak. V repi ima skrit velikanski lonec masla. Primite ga _j"
Hvala, hvala!" so vsi srečni mitničarji pričakovali kmeta s takimi in takimi konji. In je privozil.
"Oče, kaj imate na vozu?" "Repo, saj vidite. Tu imate listek tehtnice."
"In kaj je v repi?"
"V repi?"
"Da, da, v repi imate nekaj skritega, dacu podvrženega."
"Ce je za vinar daca v repi, vam vso repo podarim.
"Ne tajite! Lepo razložite repo in nam pokažite, kaj in ko. liko je."
Hojevec pa hud. Takoj je iz-pregel konje, pustil voz pred mitnico in konje odgnal v hlev.
"Na vaš račun in vašo ka zen!" so vpili mitničarji za njim, dobili so ljudi in začeli razmetavati velikanski tovor repe.
Seveda — v repi ni bilo nič. Hojevec je Srebrn j aka posmok-nil.
Kajpak — spet tožba, za ljudi pa kost, da so jo obirali in se norčevali iz obeh na pet fara daleč.
V.
Ko se je vrišč zaradi repnega burka polegel, so ljudje sumljivo zmajevali z glavami, kadar so srečali Hojevca.
"Lej ga, kako je klenil!"
"Pa tak hrust kot je bil. Sedaj ti opleta kakor na pol odsekana veja."
"Jeza mu je izpila mozeg."
"Še po lepi cesti mu drsa poje in hlačnice mu plahutajo krog nog."
"Srčna grenkoba je hujša od j etike. Kar zvilo ga bo, boste videli."
Ljudje niso napak videli in niso krivično sodili. Hojevec se je zgreznil čisto vase. Ko bi mu bil kdo plot žagal, njegovega ljubega Primožka oklofu-tal, ne bil bi se ganil. Še glave bi ne bil dvignil. Drsal je po dvorišču, prekladal in pospravljal malovredni drobiž, postajal v hlevu, na podu in zamišljen ogledoval gospodarstvo. Ko je hlapec napregel, da bi šla o-rat, je prijel plug, da bi ga dejal na voz. Dvignil ga je, ni ga zmogel. Poprijeti je moral hlapec. Ko je na ozarah prijel za ročict. ga je plug tresel kakor veter suho praprot. Omagal je sredi njive, ročice podal hlapcu, sam pa legel na grob-1 jo.
"Bolni ste! Domov pojdite in ležite," mu je svetoval hlapec, ki si doslej še nikoli ni upal z nasvetom do njega. Hojevec ga je pogledal izpod čela in mu ni odgovoril. Ko je poležal, da je hlapec urezal dve brazdi, se je dvignil in spet prijel za ročice. Ko je odoral komaj dve brazdi, ga,je polil pot, noge
Hojevec ni dvignil glave. Žena je jokala še bolj, vendar se je premagovala, kar se je dalo. Vedela je, da njenega joka ni strpel. To pot pa je ni oštel, je ni pogledal. Kot otrok se Je oprl nanjo, ko ga je peljala v hišo in ga spravila v posteljo. Žena je hitela v kuhinjo in mu zavrela čaja iz treh vrst rož, kanila vanj stare sli-vovke in mu ga nesla k postelji. Izpil je. Oko se mu je zjasnilo in čisto mirno .je velel: "Pojdi takoj po može, da naredim testament. Jutri pa po gospoda."
"In po zdravnika?" je boječe vprašala.
"Ne," je odsekal. "Sem živel brez zdravnikov, tudi umrl bom brez njih."
Žena je tiho odšla, strašna slutnja jo je zgrabila. Predobro je poznala moža. Niti ene ure še ni zamudil v vsem življenju z boleznijo. "On ve, na-
meril je korak po dvorišču in zadel koso na ramo.
Župnik ga je pridržal: "Za božjo voljo vas prosim, spravita se, Lejte, on odpušča, Bog odpušča — vi pa nočete."
"Preveč, preveč je bilo vsega — ne morem."
"Težko je, hudo je; smrt je groza — o, na smrtni postelji bi mu vi radi odpustili — a ga ne bo več."
Prijel ga je za jermen pri oselniku in mu ga odpel.
"Kar j diva; niti besedice si ne bosta rekla, v roko si sežeta in mir božji na-j pride nad vaju in nad vajini hiši."
Sosed je dejal koso na tla. Župnik ga je prijel za roko in ga vedel s seboj. Srebrn j aku se je korak upiral, župnik je ponavljal: Smrt je groza, groza ... V svoji roki je čutil, kako trepetajo prsti tega "kralja," kako mu razbija srce, kako se upira ves ponos, trma, u-žaljenost—in vendar ni izmaknil roke iz roke svojega župnika, ki ga je vodil do bolnikove
tanko ve, da ga bo konec." Ih-| postelje.'
tela je sama vase, pred očmi se ji je meglilo, s tresočimi se fokami si je pokrila boljšo ruto in tekla po može, kakor ji je bil naročil.
Vsi trije, ki jih je prosila za testament, so z odprtimi usti poslušali njeno vabilo in niso mogli verjtti. Toda prišli so vsi, skušali ga tolažiti in testament še doložiti, češ da je urok, to je taka pošast, ki se pase po okolici, da ljudje bolehajo.
Hojevec jih je malomarno poslušal; ko so utihnili, je spregovoril:
"Poklical sem vas, da vam r-izodenem svojo poslednjo voljo."
In je začel, kot bi govoril notar. Do zadnjega vse premišljeno in preudarjeno, da so se možje le čudili. In ko so odšli, so si rekli: "Gospodar, kot je bil vse življenje, tudi na zadnjo uro nič drugačen."
Po možeh, ki so bili pri oporoki, se je bliskovito razneslo po fari: "Hojevec umira!" Ljudje so postajali pred hišami, na cestah, po polju in povsod od ust do ust samo eno: "Hojevec umira!" Ni čuda, da je zvedel tudi župnik, se ves prestrašil, pograbil takoj palico in klobok ter jo mahnil-od fare čez polje do Hojevca. Vso pot ga je skrbelo in je molil: "Da bi ne umrl sprt in v jezi! Kriste, usmili se nas!"
Ko je stopil k bolnikovi postelji, se je kar začudil, tako veder in čvrst se mu je zdel. Bal se je, da bo Hojevec odlašal. A se je močno zmotil. Kar sam je začel: "Saj ne boste verjeli, a tako je. Še malo in bomo raj žali. Nič se ne bojim. Vse je urejeno. Žena je gospodarna, Primožek bo ves po meni, hitro bo pod vrhom, lahko bodo gospodarili. Sedaj pa še midva opraviva!"
In sta začela. O, vse drugo ni bilo imena vredno, toda ta spor, jeza, sovraštvo. Župnik mu je prigovarjal: "Odpusti nam naše dolge, kakor tudi mi odpuščamo ----."
Hojevec ga je pošlušal z zaprtimi očmi. Ko je župnik kon.
so se mu tresle in iz votlih prsi !*al> ie bolnik odPrl oči> P°«le-je vzdihnil: "Kako sem zanič!"|dal na knž in rekel: Pustil je plug in omahovaje od- "Zavoljo Križanega —'odpu-
Nemo, brez besedice sta si zrla iz oči v oči. Culo se je tiktakanje ure, obeh prsi so se dvigale ob strašnem boju, župnik je klical v svoji duši na pomoč Boga, Kristusovo kri, Marijo sedem žalosti . . . Bledel je in sam se je začel tresti, ko je bil priča tega strahotneg boja. Za nekaj trenutkov se je počasi dvignila Hojevčeva roka, Srebrn j akovo je iskala. Sosed se je prestopil za korak in segel sosedu v roko. Župnik je onemel, ko je gledal te zdelani, močni roki, kako sta se sklenili in se tresli. Obema so zaigra le solze v očeh, spustila sta roke in se ločila brez besedice. Župnik je stopil na sredo hiše za odhajajočim Srebrnjakom; hotel je reči: Bog bodi zahva-ljen — a ni mogel. Udrle so se mu solze.
*
Vsa fara se je zgrnila k Ho-jevčevemu pogrebu. Vsi dobri so bili srečni, da sta se ob smrtni postelji spravila. Seveda so grdi jeziki gonili svojo. Trdili so: "Sedaj pa Srebrnjak tudi ne bo več dolgo. Za njim poj-de! Zakaj taka je stara vera, da prav hude sovražnike Bog skupaj sodi. Pred njegovim sodnim stolom je šele sprava!"
Vtaknil se je vmes mešetar Lovrič, ki je ljudem natvezel da vidi Hojevca ponoči stati na ozarah, ker ne more na oni svet, dokler ne pričaka soseda. Taka koleda je razpalila domišljijo žensk, da' je kar vsaka že o mraku videla na ozarah Hojev-čevo senco, ki čaka na Srebrn j a-kovo dušo. Klepet zaradi tega je bil tako glasen, da je sam župnik neke nedelje zarohnel z leče zoper praznoverje, zoper čenče in natolcevanje. Nič ni omenil ne tega ne onega, a vsi so rekli, da je s prstom pokazal na Hojevca in Srebrnjaka; a tudi pridiga ni nič zalegla. Srebrnjakovih se je oprijela strašna slutnja in sam gospo-
dar, možak, ki se ni bal niti tolovajev, si ni upal za nobeno ceno ponoči do ozar. Nihče ni bil tako grd, da bi mu vpričo kaj zinil o Hojevčevem strahu. A vsem se je zdelo, da kljub temu, da se je delal hudo pogumnega, vendarle plahcf prislušku. je pogovorom in z očmi išče mrtvo senčo obsovraženega soseda. Kar z lic se mu je bralo, da ni yeč tisti, kot je bil; nekaj kiju je v njem, so trdili; Hojevec mu trka na dušo in ga vabi.
Komaj je pretekla tretja sed-mina po Hojevčevem pogrebu pa je zadela Srebrnjaka huda ploha v gmajni. Še .malo se Srebrnjak ni zmenil zanjo. Ko-likrat je bil že premočen do kože! To pot pa ga je začelo stresati in kuhati, da so doma či obstali obupani krog postelje. Zdravnik je prihitel, ga pregledal in ves zaskrbljen majal z glavo.
"Opešano srce. Hudo nevarno je," je odkrito povedal zdravnik, ko ga je Srebrn j akovka pospremila do voza.
Ženo so polile solze brez joka.
"O, ni čuda. Samo Bog in jaz veva, kaj je pretrpel. Ko bi ne bil tako trden, že davno bi mu bilo razgnalo srce od žalosti in jeze."
Zdravnik je prikimal in rahlo opozoril: "Bodite pripravljeni na vse!"
Po njegovem odhodu je vsa družina onemela. Vsak je tiho šel po svojem delu, ves zaskrbljen in pobit. Zdelo se jim je, da celo živina čuti, kaj se godi. Noben konj ni zarezgetal, nobena krava zamukala; tudi pes 3ultan se je zavlekel v kočo in ni več bevknil.
Ko so bili zvečer v kuhinji in so čakali večerje, je privihrala dekla v vežo, tako razburjena, da ji je pljusknilo melko iz že-htara. Lovila je sapo, preden je izjecljala: "Kriste, videla sem ga. Zares čaka na ozarah!"
Vse je prevzela gr:>za in celo hlapec, hud ponočnjak, si ni upal iz hiše, da bi pogledal na ozare. In prečudno. Ko je žena stopila k bolniku, je polglasno — kakor v snu — govoril sam s seboj; bledlo se mu je. Ko je pa odprl oči in zagledal
V BLAG SPOMIN prve obletnice smrti mojega nepozabnega moža in našega dragega očeta JOHNA VOLK ki nas je za vedno zapustil
dne 4. maja 1944 in v spomin druge obletnice smrti nepozabnega mi sina in našega ljubljenega brata
MARTINA VOLK ki je umrl dne 12. maja 1943 vsled smrtne ponesrečne.
Mesec maj je spefr v deželi, spet pomlad nam kaže kras: A za nas ni več veselja, kar sta zapustila nas.
V dnevih žalosti, veselja, misli nam nazaj hite. Skup ko smo živeli srečno, toda vse minilo je.
Zemlja zdaj že Vaju krije, truplo že obeh trohni; božja volja je to bila. da med nami Vaju ni.
Saj ne mine nikdar dneva, v duhu da mi nismo tam, kjer počiva Vajno truplo, dom kjer zadnji je hladan.
Žalujoči ostali: Mary Volk, žena in mati; sestra in brata z družino. Denver, Colo. 4. maja 1945.
ženo, jo je čisto razločno vprašal: "Ali si ga videia? Na ozarah me čaka." In spet je zaprl oči in blodil nerazumljive besede vso dolgo noč.
Ko je hlapec v ranem jutru pogledal proti ozaram, je videl, da stoji ob tepko naslonjena bela deska. "Tvoj strah!" jo je pokazal dekli.
"Ni res, nevernik! Sram te bodi," ga je jezna zavrnila in šla v hlev.
• Prav na četrto sedmino po Hojevcu je ležal tudi Srebrnjak na mrtvaškem odru. Vsa fara ga je hodila v tihi grozi kropit.
Po pogrebu sta se sešli prvič po dolgem Času obe sosedi — Hojevka in Srebrn j akovka, se prebridko izjokali in obe vzdih-nili:
"Moj Bog, ali je bilo tega treba. In za prazen nič!"
A n g I e i k I
olitveniki
V krasni vezavi, najfinejšega izdelka.
"KEY OF HEAVEN"
• v finem usnju $1.75
Naročite pri:
SLOVENIC PUBL. CO. 216 West 18th Street New York 11, N. Y.
šel proti domu.
Pred hišo se je usedel na tnalo, si podprl glavo z rokami in buljil strahoma v tla.
"Kaj ti je?" je žena prišla na prag in ga preplašena gledala.
Dolgo ni dvignil Iga ve in ji ni odgovoril. Počasi se je vzravnal, jo dolgo gledal, nato zasukal glavo in sunkoma, zamolklo, kot bi prišlo z onega sveta, razsodil:
"Žena, z mano gre h koncu. Umrl bom."
Spet se je zazrl vanjo. Žena je zagledala solze v njegovih
ščam!"
"Ali bi mu segli v roko, če bi prišel k vam?"
"Bi mu — pa ne bo prišel."
"Bo, boste videli, da bo."
Župnik je brž brž odšel k Srebrn j aku. Na dvorišču ga je dobil, ko si je pripasoval osel-nik in že segel po kosi, da poj-de nad deteljo.
Ustavil ga je, mu povedal, kako je s sosedom in ga poprosil, naj odpusti; pred Boga ne moreta stopiti sprta in sovražna.
Srebrn j aku so trepetale mi-
. Naročite si
na novo izdani ANGLESKO-SLOVENSKI BESEDNJAK
Z angleško izgovarjavo, trdo vezan, 273 strani, nad 20,000 besed.
Cena $5.00 s poštnino vred.
( Pišite na:
DR. F. J. KERN 6232 St. dalr Ave. Cleveland 3, Ohio.
VLOGE
r ta/poaojUnlcl
Sprejemamo osebne In diuftlveu vloge.
LIBERALNI OBttJCBTI
St Clair Savings A Los* Co.
COS 81 CSair Avenae - HEw CLEVELAND 2. OHIO
Sna oltikka tooalna pdlebuje
pray toliko TELEFONOV
koi mesto deset tisočev
Ena ohijska vojna tovarna, zgrajena po Pearl Harborju, ima prav toliko telefonov kot mesto 10,000. Ogromna bojna ladja Wisconsin, jih ima nekako toliko. Pomnožite te instalacije tisočkrat za druge vojne tovarne in potem dodajte neizmerno število opreme, ki je potrebna na daljnih bojnih poljanah in imeli boste idejo, zakaj primanjkuje komunikacijskega materiala za civiliste in zakaj več kot 75,000 oseb čaka za hišno telefonsko postrežbo v Ohio.
Od Pearl Harborja je bila zahteva po telefonih večja kot v 13 normalnih letih. Da se zadosti tem zahtevam, smo mi raztegnili do skrajnosti yse, kar je potreba za postrežbo — instrumente, kable, centrale in urade. S praznimi našimi policami in brez dobave more biti odjemalec postrežen le, če kdo odpove postrežbo. Pa malo, jih to stori.
Mi ne pustimo radi čakati koga za telefonsko postrežbo. Radi bi, da bi vam mogli odgovoriti vaše vpra-
šanje: "Kako hitro lahko dobim telefonsko postrežbo?" Nemčija in Japonska morata biti prej premagana, predno lahko začnemo zadostiti zahtevam in morda bo treba čakati celi dve leti po končni zmagi, predno bo kdo postrežen, ki je zdaj na čakalni listi. Mi obljubujemo:
Da ne bo nihče ostal na čakalni listi iz drugega vzroka kot radi vojnih potreb^
Da vaše naročilo ne bo pozabljeno. Da boste postreženi v najkrajšem mogočem času in po redu. Drago nam je vaše razumevanje položaja in zopet pravimo: "Hvala vam—dobri ste!"
Več kot tri leta niso izdelovalci telefonske opreme napravili skoro ničesar za civilno uporabo. Z našimi armadami napredujočimi proti Berlinu in Tokiu je znamenje, da se zahteve ne bodo zmanjšale, ampak raje povečale, ker se komunikacijske linije daljšajo in boji postajajo bolj napeti, kar povzroča izgubo več opreme.
KUPUJTE VOJNE BONDE ZA ZMAGO!
THE OHIO BELL
TELEPHONE CO.
rOt rKTORT
OUR 0 PAGE
REMEMBER THE BOYS IN SERVICE T1»®je Ara Counting On You!
ss
The Spirit of « "Rejuvenated KSKJ09
PITTSBURGH LODGE NO. 81 IN SPOTLIGHT IN FIRST KSKJ OFFICERS' DRIVE REPORT
FIRST CAMPAIGN REPORT
The first period of the KSKJ Society Officers' Campaign tnded as of April 30th. The total amount of insurance written up to that time was $300,500.00.
The amount of new insurance written, according to groups, is as follows: First Group: $56,000.00; Second Group: $61,250.00; Third Group: $41,250.00; Fourth Group: $74,-250.00, and Fifth Group $67.250.00.
Due to the fact that there was a tie in the amount of insurance written by some of the socities, it was necessary to divide the monthly awards.
At the close of the first period, the monthly prizes aie awarded as follows:
FIRST GROUP:
Sosiety No. 180, Canon City, Colorado ........................$25.00
Society No. 183, Ambridge, Pennsylvania .................... 20.00
Society No. 184, Brooklyn, New York ......................... 15.00
Society No. 134, Indianapoli3, Indiana .......................... 10.00
SECOND GROUP:
Society No. 70, St. Louis, Missouri ................................$22.50
Society No. 136, Willard, Wisconsin ............................ 22.50
Society No. 191, Cleveland, Ohio .................................. 15X0
Socitey No. 11, Aurora, Illinois .................................... 2.50
Society No. 91, Rankin, Pennslyvania .......................... 2.50
Society No. 123, Bridgeport, Ohio ................................ 2.50
Society No. 176, Detroit, Michigan ................................ -2.50
THIRD GROUP:
Society No. 79, Waukegan. Illinois ..............................$25.00
Society No. 42, Sieelton, Pennsylvania ........................ 17.50
Society No. 64, Etna, Pennsylvania .............................. 17.50
A TRIBUTE TO MY MOTHER ON MOTHER'S DAY
The sweetest face in all the
world to me, Set in a frame of shining silver hair,
With eyes whose language is
fidelity: This is my mother. Is she not most fair?
'Tis counted something great
to be a queen, And bend a kingdom to a
woman's will, To oe a mother such as mine, I mean,
Is something better and more noble still.
O Mother! In the changeful
years now flown, Since, as a child, I leaned upon your knee, Life has not brought to me,
nor fortune shown, Such tender love.! Such yearning sympathy.
(Contributed by:
Frances Lokar.) -o-
CHICAGO SODALITY TO CELEBRATE 25th JUBILEE
........ ^ ______ ___________________________ Chicago, 111. — The Young
Society No! 210, Euclid, Ohio'........7.............................- 10.00 | Ladies Sodality of St. Steph-
FOURTH GROUP-	en's parish will mark its 25th
Society No. 81. Pittsburgh, Pennsylvania ....................$25.00 j anniversary May 27.
Society No. 65, Milwaukee, Wisconsin ........................ 15.00! The jubilee celebration will
Society No. 56, Leadville, Colorado .............................. 10.00 be opened with a Solemn High
FIFTH GROUP:	Mass at 11:30 a.m., and will
Society No. 29, Joliet, Illinois ........................................$25.00 be followed with a banquet in
Society No. 169, Cleveland. Ohio .................................. 20.00 j the school auditorium, Cer-
Society No. 7. Pueblo, Colorado .................................. 15.00|mak Rd. and Wolcott Ave., at
Societv No. 2, Joliet, Illinois ........................................ 3.54 * :30 P-m.
Society No. 108, Joliet, Illinois ...................................... 3.33! In the evening at 7:30 a
A new KSKJ member today means a bigger KSKJ tomorrow. A bigger KSKJ tomorrow mean« a better KSKJ—and a better KSKJ should be the aim of every member!
Stephen Collins Foster: MOTHER
Mother, dear Mother, 'tis
sweet to know, In stemming the current thro'
life's ebb and flow, Tho' heartless and fickle all
else may be, Thou'rt ever, ever faithful to me
When hopes are dethroned,
and pleasures depart, When sickness or care o'er-t shadows my heart, Tho' others may leave for
wealth or fame, Mother, mother, thou'rt ever the same.
Mother, dear mother, amid
the strife, Thy spirit hath borne in the
battle of life, 'Mid envy, ambition, deceit
and pride, Thou'st ever fondly clung to
my side. Time's running sands have
furrowed thy brow, Care hath bedimmed thy
cheek's native glow; But, warm in affection or sacred hue, Mother, mother, thou'rt faithful and true.
Society No. 162. Cleveland, Ohio .................................... 3.23
First place honors go to Mother of Seven Sorrows Society No. 81 of Pittsburgh, Pennsylvania, with $12,500.00 of ne w j insurance.
dance will be held in the school hail. There will be plenty music and a merry time for all, for we expect a large
Second place honors go.to St. Francis de Sales Society, Na. croJ.d:	, , . .
119 of Joliet, Illinois, with $12,000.00 of new insurance.	_ Tlckets	be f °^tal"epd
r , . ' ,	,	x Oi. T	C • 4. , from any member, at the rec-
Iii third place tne honor goes to St. Josephs Society No.	J .	on
169 of Cleveland, Ohio, with $11.500.00 of new insurance. i'^,« a< J*>'' ™,
In fourth place the honor goes to St. John the Evangelij"1 ' . „ r	i w • *u on aaa aa t Don t forget, KSKJ members,
Society No. 65 of Milwaukee, Wisconsin, with $9,000.00 of. guarantee a delicious din_
new insurance.	, and nice ti to all
To the winners of the tifst period of the campaign sincere
PAYROLL SAVINGS POSTER
congratulations. At t'fte same time, I also want to thank the rest of the society officers i'or their good work in securing new members.
Please reserve the date, May 27, and spend it with us. You I will not regret it!
. , .« . .„ , ,t Q1 , I Jane A. Vouri, Prefect. The second period of the campaign will end May disc.	__
Will your society come in for one of the monthly awards?
What society will be in first place at the end of the next period???
Fraternally yours,
JOSEPH ZALAR, Supreme Secretary.
CHICAGO HOLY NAME SOCIETIES WILL CONDUCT ANNUAL HOLY HOUR JUNE 3
Chicago, 111. — The Holy bled throng in two medita-
Name Societies of the Chiea- tions as in previous years.
> Archdiocese will conduct Members of the hierarchy from
their fifth annual Holy Name!other sections of the country
Holy Hour at Soldier Field on!will again be guests of the
Sunday, June 3rd.	archdiocese along with repre-
. 'sentative members of the local More than 125,000 people j and national government as
are again expected to fill thei^ ag ranking officials of the lake front stadium to partici-1 armed services pate in this outdoor religious! Thjs HoJy Hour
will be de-
drama which will feature !dkated to Jhe Ho]y Family as prayers for intentions closest	example that inspires."
to the hearts of Americans to-|The program win begin at 7 day, the safety of our fighting; p m and will end not later
men, a speedy complete V1C* ; than 9:30 o'clock, tory and a just and lasting
peace.
The ceremonies of the Holy Hour will be divided into two phases, the preliminary program of patriotic features and the Holy Hour proper with its
Admission to the Holy Hour is free.
Wounded in Germany
Cleveland, O. — Mrs. Loretta Verhovec, 1021 Nathaniel Rd., was notified by the inspiring religious* highlights j War Department that her hus-such as the Solemn Benedic- band, Lt. Adolph A. Verho-tion of the Blessed Sacrament I vec, was wounded during ac-which climaxes the evening's ;tion in Germany April 9. program.	! Lt. Verhovec, 27 has been
Archbishop Samuel A. overseas with an infantry unit Stritch of Chicago will be the since Oct. 1944. He was em-principal celebrant during the ployed by the Murray-Ohio spiritual exercises and he is Mfg. Co. before entering serv-expected to lead the assem- ice in March 1943.
LETTER TO THE EDITOR
Hello:
I I am writing to you so that I will get the Glasilo. I have not received it since I left the States in March, and I miss it very much.
i I am with the 1st Army in Germany, and in the Infantry. My sergeant is from Chicago, and boy was I glad to see him. We certainly did talk about old Chicago.
It certainly will be good to see the people in Chicago again, especially the people of St. Stephen's parish.
I am doing Okay. At times we sleep in houses, and it certainly feels good, because sleeping in fox-holes is not so pleasant. Please note my new address, and say hello to all the boys in the service.
Pvt. E. J. Retel.
-o-
Missing Over Austria Cleveland, O. — Lt. Stanley Rozic, Liberator. Bomber navigator, has been'missing over Austria since March 31, the War Department notified his parents, Mr. and Mrs. John Rozic, 1091 Addison Rd.
Lt. Rozic, 20, was graduated from East Technical High School and attended Miami University, Oxford, O., before enlisting in March, 1943. Hej has been overseas since Sept. and has been awarded the Air Medal with an Oak Leaf Cluster.
PFC. JOSEPH MUSICH WOUNDED IN ACTION
Waukegan Marine Wounded
On I wo Jima, He Writes
His Parents.
Waukegan, 111. — The first news in over a year from Pfc. Joseph Musich to come to his family was that he had been wounded in action on Iwo Jima and had been flown back to a base hospital to recuperate.
Since he went overseas a year ago last December, Pfc. Musich has been assgined to the Fourth Marine Division and has taken part in the Marianas campaign, he wrote his father, Frank Musich, 920 Prescott Ave. Shrapnel broke his leg in the fighting for the airfields of Iwo Jima.
After attending Mother of God school and Waukegan Township High School, Pfc. Musich entered the marine corps and trained at Camp Pendleton, Calif.
He has three brothers in the armed forces: Pfc. Albert, 24, in Burma; Cpl. Frank, 29, stationed in Oklahoma; and AM 2-c William, 22, stationed at Glenview.
A brother-in-law, Pvt. Joseph A. Grum, 37, has been stationed in the Dutch East Indies for the last six mont'hs. Since he entered the army 15 months ago, his wife, the former Jean Musich, has been living at home with her two-year-old son, Bruce.
Pfc. Joseph Musich is a member of St. Joseph's Society, No. 53, Waukegan, 111.
TO RECEIVE ON MOTHER'S DAY
Pittsburgh, Pa. — Just another reminder that you join the members of Mother of Seven Sorrows Society, No. 81, and receive Holy Communion in a body on Sunday, May 13, Mother's Day, as a tribute to MOTHER. A Mother—your mother and mine—is such a special person -•— that we can deem it an honor to have an opportunity to pay her this tribute and at the same time remembering our heavenly Mother, t'he Queen of May. So make a special effort to attend the Mass at 8 a.m., and if possible, be at the church about 15 minutes early, so that we can all go into church together.
Frances Lokar, pres.
^PTH
BUY NOW FOR THE
BIGGER WAR LOAN
^llt/UMUfh Pcuyuul Baoinai.
START MOVE TO ERECT MEMORIAL FOR ALL JOLIET PEOPLE IN SERVICE
Joliet, 111. — A move nas been inaugurated for the erection of an appropriate memorial for ALL Joliet boys and girls — men and women who were and are in the service of
WTe believe the plan to be a very unique one—as it embraces ALL our boys and girls who have trained and fought together—some have died in battle — in this inexhorable
their country during the pres-1 world conflict, bringing it to a ent World War 2.	'successful conclusion — with
The location or site, and the Victory and Peace. LET'S type of memorial is to be de-jNOT FORGET THEM! cided upon by the general i A great majority of the peo-committee to be selected — pie already contacted—are of and composed of a city-wide— the opinion that plans for this cross-section group represent- project should be organized at ing business, labor, profession- ence — and not wait and just al, fraternal, ex-service men's keep talking and writing about
and other organizations.
The proponents of the idea and plan is the Joliet branch
it. And the site and type of memorial selected and erected should be such that will stand
of the Slovenian American Na- out like our great Army and tional Council, and which ac- Navy — a real and lasting
CHANGE MEETING DATE
Chicago, 111. — As always, commencing with the month of May, Mary of Help Society, No. 78, will hold its monthly i meetings the third Thursday j of the month at 8 p. m. in St. j Stephen's Church Hall. Our next meeting will be held on Thursday, May 17 after May devotions.
At the yearly meeting it was decided to award an attendance prize in the form of one month's assessment, but so far we haven't been able to make the award, so come to this meeting, perhaps you will be the lucky one. On Sunday May 20, our lodge will hold its annual pilgrimage to Lemont. More details next week.
Secretary.
memorial to them and an asset in beauty to our fine city of Joliet — the home of the brave and victorious!
tion received the hearty approval of Mayor Arthur O. Janke, and other civic leaders. Mayor Janke will call
the city-wide committee meet-i T ,, , ,. . , ... . .	„ ^	. | Let s put action into this
ing in the near future — at' ,	.	.
, . i. ..	. i worthy project — now!
which time a permanent or-,
ganization will be formed. j	Committee.
Wounded on Iwo Jima
Cleveland, O. — The War Department notified Mr. and Mrs. John Beligoy, 9405 Rudolph Ave., that their sou, Pvt. Kenneth L. Beligoy, suffered wounds on Iwo Jima, March 21.
A gfaduate of Garfield Hts. High School, he was employed by the Johnston and Jen nings Co., prior to enlistment in the Marines in Jan. 1944. Pvt. Beligoy received his training at Camp Elliott, San Die-j go, Cal., and left for overseas-duty with the Fifth Marine; Division last July.
CAPT. ROBERT E. DECHMAN HOME ON FURLOUGH AFTER 123 MISSIONS
Wounded in South Pacific
Cleveland, O. — Mrs. Jean Etchels, 5602 South Blvd., has been notified that her brother Pfc. Anton Znidarsic suffered wounds in the South Pacific on April 2.
Pfc. Znidarsic, 22, was employed by the National Acme Co. prior to entering service in April 1943. He received his infantry training at Camp Roberts, Cal., and left for overseas duty in OctobeV of the same year. He has two brothers in service, Cpl. Victor in Louisiana and Pfc. Louis in Germany. Another brother, Pfc. John was killed on Guam.
Pittsburgh, Pa. — Recently He has been awarded the home on a furlough was Capt. j Distinguished Flying Cross, Robert E. Dechman, son of,Silver Medal with nine oak John A. Dechman, president'leaf clusters, and the Presi-of the KSKJ Supreme Board dent's citation. He is a mem-of Jurors. Capt. Robert, who ber of KSKJ Society No. 50, was promoted to captaincy of Pittsbhrgh. last February, returned from! His brother S-Sgt. George France where he piloted a C. will soon return from the Thunderbolt for 14 months. Philippine Islands. A bom-He has 123 missions to his bardier, Sgt. George received credit accummulated in assign- the Silver Star and has 60 ments over Africa, Sicily, Italy,' missions to his credit, half of France, and Germany.	U'hem in action over Japan.
--o-
Wounded on Luzon	Killed in Atlantic Zone
Cleveland, O. — The War i Cleveland, O. — Seaman Department notified Mr. and;Frank puce] & merchant ma-
Mrs. John Urbancic, 18830 .	, , , . ,
Z~	.	... ,, . rine-man, has been declared
Pasnow Ave., Euclid, that.	'
their son, Pfc. Kenneth J. Ur- .dead his parents, Mr. and Mrs. bancic, was wounded in the: Frank Pucel, have been noti-leg during infantry action on'fied. He had been reported Luzon March 21 and is now in missing early last year in the a base hospital.	Atlantic.
Pfc. Urbancic. 19, attended j Seaman Pucel, 21, attended Euclid Central High School Collinwood High School. He and was employed by Smith- enlisted in Sept. 1943, and Armstrong before his indue- went to sea the following Notion in June, 1943. He has \ ember. Also surviving are been overseas since Dcr. 1943. four sisters, Mrs. Vera Prat-His brother, Cpl. Ralph, is cher, Mrs. Ann Felz, Mrs. El-in Italy.	sie Jenkins and Frances.

OUR PAGE WAR
KITCHEN
FRANCES
JANCBR 1110 TUrd St. La 8alle. 01,
With the meat shortage, the housewife must look to different angles for a main dish — angles in which she can whet the appetites of a growing family. In this she must use substitutes which are both nutritious and filling.
Vegetable Smothered Liver
1 lb. pork or beef liver, cut in 2 inch cubes, »/ž CUP flour, " i. teaspoon salt, dash of pepper, Vi cup fat, 1 cup sliced onion, cups diced carrots, 2K cups tomatoes, 3 cups sliced potatoes.
Roll meat in flour mixed with seasonings; brown in hot fat. Add remaining ingredients except potatoes. Cover; simmer 1 hour. Add potaotes; cover; continue simmering 30 minutes. Liquid in pan may be thickened for gravy, if desired. Serves 6 to 8.
Spring Casaerole
1 small cauliflower, 8 small new potatoes, 8 small carrots, 1 cup fresh peas, 2 cups grated American cheese, 2 cups medium white sauce.
Divide the cauliflower into flowerets. Coook potatoes in small amount boiling, salted water about 15 minutes; add cauliflower, carrots, peas; continue cooking until tender —10 to 15 minutes. Arrange vegetables in casserole. Add cheese to hot white sauce pour over vegetables. Brown in moderate oven 375 degrees about 10 minutes. Serves 6 to 8.
Corn Pancakes, au gratin
1 cup sifted flour, 2 teaspoons baking powder, 1 teaspoon salt, 1 beaten egg, 1*4 cups milk, 1 cup whole kernel corn, 2 tablespoons melted shortening.
Sift flour, baking powder and salt into a mixing bowl. Mix egg with milk, corn and melted shortening. Stir liquid into dry ingredients until thoroughly blended. Heat griddle and oil lightly with un salted shortening. Then drop mixture with a tablespoon on hot griddle and bake until golden brown on both sides. For best results make tiny thin pancakes.
Sauce: 1 cup evaporated milk, 15 teaspoon 3alt, Vs teaspoon pepper, Vfc CUP grated cheese, 3 hard cooked eggs, chopped, i/o cup grated cheese.
Heat milk, salt and pepper and first y% cup grated cheese in top of double boiler until cheese is melted and mixture is slightly thick. Add chop-pea h:ird cooked eggs and pour over pancakes on heat proof dishes. Sprinkle with remaining */.» cup grated cheese and place under broiler until browned. Serves 4.
Seafood and Vegetables
1 can crab meat, 1 can shrimps, 4 tablespoons but ter, 4 tablespoons flour, salt and pepper, 1 tall can condensed milk, lVfe cups water 1 Vi cups cooked vegetables, % cup grated cheese.
Flake crab meat and cut shrimps in halves. Make a white sauce of butter, flour and milk. Add the vegetables (peas, diced celery, diced carrots, mushrooms, sliced and sauteed in butter) and season with salt and pepper. Combine with the crab meat and shrimps, turn into a casserole or baking dish, cover with cheese, and bake in a moderately hot oven for about 20 minutes or until the cheese is brown. Makes 5 to 6 serv-
CAMPAIGN PRIZES
At the end of the present KSKJ membership campaign prizes will be awarded to the officers of the societies in each group securing the greatest amount of dollars of new insurance written:
1st Campaign Prize.......$100.00
2nd Campaign Prize......$ 75.00
3rd Campaign Prize......$ 50.00
4th Campaign Prize.......$ 25.00
In addition to the above awards, the following additional monthly prizes will also be given:
1st Monthly Prize.........$25.00
2nd Mnothly Prize.........$20.00
3rd Monthly Prize.........$15.00
4th Monthly Prize.........$10M
The above prizes will be awarded to the officers of each group writing the highest amount of insurance from month to month.
t
As a further incentive to the officers, a special "CAMPAIGN BONUS" will be paid to every society officer whose total amount of insurance is $15J)00.00 or more. The bonuses will be paid at the rate of $1J)00.00 of new insurance, e. g.,
Insurance	Bonus
$15,000	..................$15.00
16,000	.................. 16.00
17,000	.................. 17.00
18,000	.................. 18.00
19J000	.................. 19.00
20,000	.................. 20.00
Besides the campaign prizes the customary cash awards will also be paid for each new member secured during the course of the campaign:
ADULT DEPARTMENT
$ 250.00 Insurance........$ 1.00
500.00 Insurance........ 2.00
1000.00 Insurance........ 4.00
1500.00 Insurance........ 6.00
2000.00 Insurance........ 8.00
3000.00 Insurance........ 12.00
4000.00 Insurance........ 16.00
5000.00 Insurance........ 20.00 .
For each NEW JUVENILE member ("AA'' and "BB" types of Certificate) $1.00 cash award will be given. In the case of Twenty-Payment Life ("CC" Certificate) and Twenty-Year Endowment ("FF" Certificate) cash aicards will be as follows:
MY MOTHER
KSKJ member to-
L
Insurance	"CC"	"FF"
$ 250.00 ..................$2.00	$3.00
500.00 ..................4.00	6.00
1000.00 ..................6.00	10.00
J
A new
day means a bigger KSKJ tomorrow. A bigger KSKJ tomorrow meana a better KSKJ—and a better KSKJ should be the aim of every member! ,
Mary Miles Potter:
SOMEBODY'S HANDS
German Prisoner
Cleveland, O. — Pfc.
John
Somebody's hands are soft and J. Kolar Jr., missing since ac-fine;	ition in Germany Jan. 6, has
From somebody's fingers dia- been a prisoner there since
monds shine.
j that date, his parents, Mr.
On a silken spread quite use- and Mrs. John J. Kolar Sr., lessly lie	,5004 Frazee Ave., were noti-
Somebody's hands till the sun fied.
rides high,	j The infantryman, 22, was a
A suitable frame for a good j student at South High School bridge game,	i and Cleveland College. He
But to tell you the truth, we've entered service in May, 1942,
forgotten her name.
Somebody's 'hands are rough
and gray, Toiling for dear ones night
and day, Pruning the roses and rolling
out tarts, Somebody's hands mending
stockings and hearts— A wonderful frame for life's
great game, And all of us love to remember her name— MOTHER.
ings.
Spanish Lima Beans
1 cup chopped onions, 6 tablespoons bacon drippings, 1 cup chopped canned pimien-tos, 2 quarts thick, strained tomatoes, 2 y2 teaspoons salt, % teaspoon pepper, 2 tablespoons savory brown sauce, 3 lbs. dried lima beans (cooked),
1 lb. grated American cheese.
Saute the onions in bacon drippings, add pimientos and tomatoes and cook slowly 10 minutes. Add seasonings and cooked lima beans. Arrange alternate layers of bean mixture and grated cheese in large, greased baking pan; and bake in moderate oven about 15 minutes. Serves 25 people and is appropriate for a potluck supper.
and went overseas the following May.
-o-
Did you ever stop to wonder What turned her hair so gray? I know—because I'm the culprit,
I made her hair that way. And those wrinkles on her
forehead, • Do you think they came with
the years? x If you do, you're wrong and
I'll tell you why, They came from worry and tears.
The time she needed a new coat
To protect her from the snow, But instead I got that wagon, I just begged and begged—
you know! You never heard her grumble When she was sick and had the flu,
The house, if needed cleaning, But did I help her?—My sled was new.
I played with the kids for
hours on end, And came in tired and wet. She worried 'cause I'd caught a cold,
Still you never heard her fret. The years flew by and I grew up,
But her work—it still went on, She'd lie at hight and worry— It was late and I was gone.
I've been so awfully selfish, And she—angelically sweet, What child ever had 3uch a
guardian To guide its tiny feet? Now I'm a full fledged soldier Fighting on a foreign land, There's no one here to help me
With an ever guiding hand.
So—when evening casts its
shadows, My thoughts sail far away To a little queen—my Mother; And you can always hear me pray,
"Dear Lord—please treat her
kindly, And make her work seem light.
'Till I can once again come
home, _ WThen we've finally won this fight."—Pvt. G. M. Woods.
-0-
Wounded in Germany
Cleveland, O. — Pfc. Wallace V. Levstek suffered a broken arm during infantry action in Germany April 8 and is recovering in a French
JUGOSLAVS' HYMN TO THE BLESSED MOTHER,
QUEEN OF PEACE (Translated from the Slovene)
Help us, O Mary, in time of war,
Our eyes are turned toward you,
Help, O Mary, the nations of
this earth, Who are suffering giieat hardship.
Mary help us, we are pleading to thee,
All those who left their homes for war.
Mary, help, we all flee to thee Where help is assured to everyone in need.
Once more we call on you proclaiming: Do not desert us, O Mary! Mary, all the people plead, Do help us, O Mary!
The Slovenian version of the above song was brought from Slovenia by Rev. Cerne. He first heard its entrancing strains come from the mountains of his homeland, sung by the young Slovenian fighters of Jugoslavia. It is being sung at all the church services there. The words and melody were composed by these fighters.
RFD TAPE UNWOUND TO ALLOW ENGLISH
RED BRIDE	,
SERGEANT TO LIVE HERE	j
By Lucille Donaldaon orative. Although the British Great Falls, Mont. - "I have plenty to eat and are not like Great Falls very much, es-> undernourished she said that pecially the sunshine, and I;many familiar foods are miss-
wlsh I could bottle it up and ing from the grocers' shelves
an
of in
send it back to my family in England," is the comment of vivacious Mrs. Alma Klemen-cic, wife of Sgt. Joe Klemen-cic, first British bride of American serviceman World War 2 to arrive Great Falls to make her home. She is living with the sergeant's parents, Mr. and Mrs. Joe M. Klemencic, 2123—8th
Ave. N.
Great Falls isn't sq different from her town of Macclesfield, Cheshire, except for the wooden houses here. Mrs. Klemencic said buildings in England are predominantly brick. The English girl's home is in Gawsworth, a suburb of Macclesfield, which is only 20 miles from Manchester and 40 from Liverpool.
Her arrival in America Feb. 25 climaxed 12 months of red tape between the United States and England to arrange her passport and clearance papers out of her native country.
Wounded in Germany
Cleveland, O. — Mrs. Jose-1 hospital, his parents Mr. and'^e
phine Kosic,. 1857 E. 63 St., j Mrs. Vinko Levstek, 7110 St. received War Department no-'Clair Ave., were notified, tification that her son, Pfc.! Before entering service in Rudolph J. Russ, was slightly | March, 1944, Pfc. Levstek, 19, wounded in Germany March!was a student at East Techni-
30.
Now recuperating in a hospital in France, Pfc. Russ, 20, entered service in Sept. 1943, and went overseas in Jan. 1944. He served with a tank unit of the Third Army.
--0-
cal High School. He trained at Camp Blanding, Fla., and went overseas in February.
-o-
Wounded in Germany Cleveland, O. — The War Department notified Mr. and Mrs. Michael Hribar, 889 E. 137 St., that their son, Pvt.
Wounded in Germany
Cleveland, O. — Lt. John L. 'Stanley J. Hribar, was wound Bernardic is recuperating in a ■ed	infantry action in
hospital in France from injur- Germany April 7.
ies suffered April 18 in Germany, his father John Bernardic, 1238 E. 71 St., has been notified.
In the Army since 1931, Lt. Bernardic, 32, went overseas last Jan. with an armored division. His wife, Frieda, lives in Indianapolis, Ind.
-0-
A new KSKJ member today means a bigger KSKJ tomorrow. A bigger KSKJ tomorrow meana a better KSKJ—and a better KSKJ should be the aim of every member!
Pvt. Hribar, 19, attended Collinwood High School and was employed by the Slabe Machine Products Co., Inc., before entering service _last July. He went overseas in January..
-0-
WHERE THE FUEL GOES
A MODERN DBSTROYKR wees men ikem %OOe galloaa of ott
Anne Campbell:
MOTHER'S GIFT
Mother gave me guidance
For my infant feet; Leaning on her strong heart, My world was complete.
Mother's warm love guarded
Every step that brought Me beyond the circle
Ruled by her wise thought.
Mother's prayers pursued me
When, long miles away, I forgot the teaching Of my childhood's day.
• Mother's words, remembered
All a lifetime through St ill come back, revealing The right thing to do.
Mother gave me courage, Pointed me from strife. Gre&test of all givers, Mother's gift was life!
-0-
Dies Here of German Wounds Cleveland, O. — A Requiem Mass for Pfc. John J. Knaus was offered last Saturday at Immaculate Conception Church, 4129 Superior Ave, The soldier died in Kennedy General Hospital at Memphis, Tenn., of wounds suffered Nov. 19 in Germany.
Pfc. Knaus, 30, enlisted 111 j March, 1941, and went overseas in March, 1944, taking part in the D-Day invasion. His field artillery unit participated Nov. 19 in what was termed a "suicide mission and won the Silver Star.
Pfc. Knaus is survived by a brother, Pfc. Frank, wounded July 15, 1944, in France, and now stationed at Camp Atter-bury, Ind., and two sisters, Miss Mary Knaus of 3926 St. Clair Ave., and Mrs. Agnes Skorich, 1435 E. 47 St.
-0-—
Wounded in Germany Cleveland, O. — Mr. and Anton Stepic, 8101 Mansfield St., have been notiifed that their son, Pfc. Joseph D. Stepic, was wounded during action in Germany April 11.
The infantryman, 25. worked at the Draper Mfg. Co. be fore entering service in April, 1942. He went overseas in Feb. 19^4.
Also in New York she saw and tasted her first banana since 1939 and since arriving in Montana she has had real ice cream, something that the British have not had for three years, although last September an ice cream substitute began to appear on the market.
Missing, too, in England is pineapple, eggs, except for the dehydrated variety, and nuts, only an occasional package of almonds. Fats are rationed as in the United States except that two ounces each of butter, lard or margarine per person every week are given, rather than points. Mrs. Klemencic said each Britisher is given a ration of bacon per week, but since arriving in the States she had her first thick juicy ham slices since the blitz began.
It had been three years since an English grocer had oranges to sell until a few
Mrs. Klemencic reported that months ago when a ration of
she missed the thrill of seeing the Statue of Liberty as she came into the harbor. At 6:45 on the morning her ship docked she and some friends went up on deck to see the beautiful sunrise but because of t'he early morning chill did not remain above but went below to their cabins. During that time the ship began to move into port and when they came up again at 8:45, the ship had already passed the monument. Mrs. Klemencic says she missed the sight that American soldiers overseas are saying they would give anything to see again.
Praising the Red Cross for the assistance they gave all 300 of the Scottish, English and Irish wives that came on the same ship, the bright-eyed English girl said the organization took over immediately after the women and children were through the customs. Each woman was given individual attention to her specific needs, was taken to her hotel, railroad station or wherever she was going in New York and each was cared for.
everything for
one pound of oranges per month per person was allowed. Ration on milk is one pint per person every two days.
"It always amazes me to walk into a newstand in your country. You have stacks of magazines and newspapers; in England we had only a few copies." WTith the acute paper shortages, Britishers must leave their name with a magazine dealer in order to get a copy of any magazine he may want. Newspapers have been cut to four pages, even the Manchester Guardian and London Times and children of England have had to give up comics for the duration. Only the daily cartoon remains.
"Many times I have stood in front of a Manchester dress shop with a wistful look in my eye, but my friends would pull me away and say, "Alma, you know you haven't enough coupons for that.' " The friendly English bride is delighted with the American clothes situation sans coupons. In England each person is given 48 coupons a year, 24 for each six-month period, but that doesn't mean a British worn-
"They did
us," she said. Since passage!" "...... ~
- , . . , ,,	u x ^ I an may SO out and buy an en
straight through to Great
Falls had been arranged while she was still in England, the J^j ^ English girl did not have to worry about reservations. The Red Cross took her to the Travelers Aide, her ticket was checked and reservation confirmed and two days later she was on her way to Montana.
But she was not alone in the metropolis. Two Manchester girls who had come to the United States before war broke out welcomed her to her adopted country and showed her New York. Though Mrs. Klemencic missed seeing her, another English bride was on her way to Montana, Mrs. C. F. Donaldson and her 15-months-old son, who were on their way to Montana to make their home with her sergeant husband's family.
Impressed with the abundance of "everything" in the United States, the soft-spoken English girl mentioned food, clothing, gasoline, magazines and newspapers and how plentiful they seemed to be here.
On her first day in New York she gazed wide-eyed at a pastry shop window displaying a strawberry cake because, after five and a half years of mencic war, she had forgotten cakes [could be so beautiful and dec-
tire season's ensemble. The 48 coupons cannot be spent once but must be divided into half-year periods. A wool suit costs 18 coupons; a pair of shoes, 7; a pair of full-fashioned stockings, 3; others, 2; 18 for a coat; 11 for a wool dress, and 7 for a cotton one.
Commenting on the 1940 blitz and the more recent buzz bombs, the sergeant's wife said their town had been lucky and only once in the 1940 blitz, when Manchester was subjected to numerous bombings, was Gawsworth hit and that wfas a mistake. Two time bombs and four explosives were dropped 200 yards from her home but as they fell in a plowed field no harm was done. As for the buzz bombs, Mrs. Klemencic said, her only experience with the German horror was one night last fall when they were awakened by a buzzing sound they thought sounded like a plane in trouble. While getting up to investigate they heard a loud "pop," and that ended the experience with buzz bombs.
The Klemencics plan to make their home in Great Falls after the war. Before entering the service, Sgt. Kle-was a plumber. He was goalie for the Great Falls hockey team.