276. številka. Ljubljana, soboto 30. novembra. XI. leto, 1878.
SLOVENSKINflRO
[iihiaja vitak dan, ;*   somi .,.     atii ••• ». ; » • uoi     ,.        • .. ... ivi >rt»-0|f«»t »i t đeioi: jj*. ceio imo lh Ul pol lui* - gl.
<ii cet,., leta 4 gia. — Z« L)«fclja»t BMi p0iu|}aaja na dom >a calo leto 13 gid„ la totrt ieta 3 gld. 30 kr., ca en MIM 1 gld. 10 kr    Za poSiljan;« ra dom bo računa tO kr. ta meiu, HO k;-. HI *etrt lo;a. -— ž a »nje d otelo toliko voč, kuiikor poitn.na iznaša. — Za gospode učitelje na lnuakih Šolah in za dijake velja SmilfcSS cena in sicer   Z* Linb?.ja.io sa Stttrt leta 2 gld. 60 kr., po polt.  projemim ta Četrt leta 3 gld. — Za otnanila M plačne od IttMSCOMli petit-vrste 6 kr., ie se MBaafto enkrat tiska, 5 kx„ če se dvakrat in 4 ki. ce se tri- ali večkrat tiska. Dopisi na| s« isvoie trankirati.      Rokopisi se ne vračajo. — TJrodnifi'iTo ;*} v Liobliani v Franc Kolmanovej hiii **. 3 „gledaMŠka stolba". 'Opr a v n i It v o, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. ad niT>i***-*r- -n. .v<<-ndn< Mukami" v Kolmanovel hffta
Mladina, ti naš up!
Sag ilnii. dass er flir dio idealo seiner jtigend soli achtung haben, wonn or marin sein wird. Scbiller.
Življenje našega študenta je pač navadno dosti nemilo. Ubostvo, pomanjkanje na vse strani je po večjem njegovo spremstvo od prve šole do tja, ko univerzo zapušča, in še ▼ prvih letih praktikanta mu je več trnja, nego rožic. Ali pri vsem tem je vesel fant, in če je sila največja, je njegov humor najbližji. Zraven mu pa je večinoma jeklena eneržija: dalje rije, in kakor še mlad in brez starejših sovetuikov, sam postavljen v morje velicega mesta, jadra prav pametno do cilja. Uže v gimnaziji bolj na lastne noge postavljen, zgodnja precej hitro, in zgodnji boj za potrebno ga uči več misliti, in tako pride na univerzo kot mlad človek, ki kuratorja ne potrebne. Kar ga pa tako lepo krasi, je, da ognjevito ideal kak v svojem srcu hrani. Gmotno so mu zvezane roke in noge, ne more ven v trušni svet, tur mlada svoja letu uživati na viaooeni konji, ali odprt, daleč odprt mu je svet duševnega življenja, in tu uživa uže zgodaj slasti, koje podaje ta strau človeku. To mu daje ono eneržijo, s katero lačno svojo mladost prebije, to mu je svitli stolp sredi valov, ki mu ladij o razbiti hote. In na duševnem tem polji najde rožico domovinske ljubezni. Daleč tam na tUjtm brez familije ae mu prikazuje lepa njegova slovenska domovina v še lepšem kulu, domotožnost po njenem hribovju se mu vzbuja v oprsju in mej tujimi ljudmi vidi, kako ljub je ljud, ki biva daleč tam doma, in gorko mu vstaja ljubezen do domovine in svojega
ljudstva. Bivajoč pa v velicem meatu, kjer svetovna omika svoje bogatstvo razpostavlja, vidi prav še le, kako ubogo je ljudstvo, koje ljubi z vsem mladostnim svojim ognjem, in vprašanje: zakaj si ti tako raztrgano ? se mu vriva v misli, in tedaj se mu prikaže njegovo ljudstvo na torturi. — Mlad je, za vse lepo m dobro navdušen, speče in peče gata pogled, in z močjo mlade krvi rodi se v njem oni srd, ki navdaja domoljuba, ki vidi svoje ljudstvo nesrečno po t njej sili.
Starejšemu človeku tako dobro d6, Če včasih mej te naše mlade može pride, ter vidi, kako plemenito se izjavlja v njihovih društvih ljubezen do slovenske domovine, in kako žarno mladostna jeza razžaljenega domoljubja. — Iz teh mladeničev mora o narodu pošteni delavci priti, drugo življenje mora se začeti v vsem privatnem in javnem življenji v domovini, to je up narodove boljše bodočnosti, bo dejal! — Da, vsak narod bi bil na tako mladež ponosen; možje so po večjem, ki so si zidali hišo omike tako, da so z jedno roko keljo držali, z drugo meč, odganjajoči sovraž nike te hiše, sovražnike življenja. Značaji bi to morali biti jekleni; v železnej kopelji dela, pomunjkanja so si značaj krepili, in ljudje bi bili, ki so se več, kakor drugi, katerim je mlado življenje tekalo v žametu in svili, misliti učili. Možje bi morali biti, ki za ideale, katerih so se na prsih almae matris nasrkali, krepko, kakor celo njihovo prejšnje življenje, tudi v moškej dobi vstopajo, s kratka možje, kateri so vselej in kateri povsod drugod narodu najboljše moči postavljajo. Kdor je v Gradci ali na Dunaji društva naših vseučiliščnikov poho-jeval, vzel je morda te misli soboj. In doma
je našel može, ki so nekdaj tam dijačili, ki so res upe spolnili, kateri so se vanje stavili. Do novejše dobe zapazimo, da je narodno naše delo dobilo po slovenskih vseučilišfnikih Sploh može, ki se značajni zvati morejo; da, lepi značaji in moževsko jekleni sredi trdih razmer; najnovejša doba pa nas uči, da marsikateri onih, ki je na univerzi bil gorak domoljub, doma pOBtane mrzel, prav mrzel.
Slovenci Brno jako srečno ljudstvo — domoljubje se pri nas o necih krogih prav grdo pogledava in proskribirano je. Vsi VBeučilišč-niki ne morejo si izvoliti neodvisne kariere. — Hud boj je mladeniču, ki je vstopil v odvisno, mej značajnim življenjem, idealom domovinske ljubezni in kruhom. „Ne smeš", mu so pravi, kamor stopi. Jezno vskipi krv v njem, ki še malo na slobodnih tleh univerze stoji, kjer komande nij; ali — hočem tudi po toliko trudnih, lačnih dnevih stradati; — oženiti se mi srce veli, oženjen sem nemara uže! — „Hunger uud liebe erhaltendas ew'ge g* triebe", pa slovenskemu narodu poropata dostikrat značaje. — Začetkoma filozofira naš praktikant: bom miren, dokler nij sem definitivan; — potem je celo miren, in kakor mašina brezvestna v aparatu delaven; ali ta fi-lo/i H j a bo mu priljubi, Damoklejev meč mu da zmirom nad glavo visi, in če ne zgubi domovinske ljubezni, ono lepo jezo nad tem, kar se z narodom počenja, je zgubil, in indiferentnež je tako lep postal. —
Poznam več mož tega duševnega razpo-ložja; ne morem kamenja nanje vreči, — je prokleto hudo to, Slovencu biti! — Pa poznam tudi nekaj druzih odvisne kariere, pred ka-
Karanfilj s pesnikovega groba.
Spisal A. So no a, prevol Juuoi Naglic.
Zuuaj je mraz. Sever brije nemilo igrajoč ei 8 sneženimi zvezdicami, sneg do kolena, od »treh vite ledene sveče. Kruta in ljuta, prava in zdrava zima! Jaz sedim sam v svojej sobi poleg plamteče peči, sed.m ter prebiram malo, rumeno knjižico. Mala je, ali jedra in srcu mojemu mila. Prečital sem uze desetkrat te vrstice, a čitam in čitam jih zopet. Tu je duh, tu srce. A veste-li, kdo jo je napisal, to malo BiroticoV Nesrečni „jezični doktor", ka I- Kranjci pravijo odvetniku, nesrečni Franjo Fre širen. A veste-li, čegava je bila? Pre sirnovu. No, je-li čudež, da mi je mila? Glej, cvet mej orumeneliuii listi! Karaulilj *) je, mislim, ali je vsaj bil. Siromašni cvet! Kako je stisnen, kako rumen! Ali nij šalu. Dvajset let drema v tem papirnatem grobu. Nekedaj
**) ttar.^ntilj = klinčić, nagelj.
se ve da, nekedaj je cvetel krasno. Milo ga je bilo gledati. Tu li jaz sem ga videl. Kako rudeč, kako polu, kako milo se je zibal o ve trii'u, kako se je na njem lesketali rosa. Tak je bil, preteklo je v jeseni uže dvajset let, a cvetel je v Krauji na Preširnovem grobu. Bože moj ! Kako se ve menja na svetu ! Da, tudi mi smo kakor cvetje: brst, cvet, ovehlma — dekle, žena, baba, da mi oprostite. Gle iam ga, a ne morem se ga nagledati.
Ziinska noć je okolo mene mir, ogenj gori, drobni plameni ovijajo se bukove klade, svetiljka na mizi tiepeče pred meuoj, v m oje j pameti se vzbujajo vgasle, blede slike postajajo žive, rastejo. Tudi moj karaulilj postaja rudeč, cveleč dviga glavico, kakor da bi želel govoriti. Govori, cvet, govori, naj te poslušajo dobri ljudje! Ne JOode to umna pripovedka na tanko predena in lino brušena, ne, to bode pest besedij, vržen.h me) svet samo na dobro srečo, a iz mlad.k duij. Kar je, to je, od srca je. A to nij zlo.
Bil sem dijak, vesela nemirna kri. Niti
besa se nijsem bal — Bamo žensk sem se strahovito plašil, če ravno mi je uže pod nosom cvetel prvi mah. Zahajal sem pogosto v diustva. Naša „jeunesse doree" dvigala je visoko svoje makove glave, govoreč o kakem vis-a visu z resnostjo, s kakovo diplomati razpravljajo orijentalno vprašanje, makove glave „debile so furore", a jaz sem mej tem kvaril četvorke, ali pa znoječ se 1. ho sedel poleg Bvoje plesalke pri kotiljonu. Tozneje se je se ve da, tudi to premenilo. Skrbij nijsem imel. Delal sem verze. Meuda veste, kaj je tak mlud pesnik, ki sanja prvikrat o idealu. Mislim, da nij bolj smešne stvari na svetu, kakor je tak mlad vilin sin, kateri na robu svoje šolske knjige dela šepave sonete, ali gredoč po ulici navadno pospeši svoje korake, kadar sreča svoj konkretni ideal vračajoč se od petdnevne maše. Ravno tak sem bil tudi jaz, hvala Bogu, da nijsem svojih tedanjih pesniških pioizvodov dal tiskati. Učenje mi nij delalo preglavice, preskočil bi bil vse tako rekoč skokom.  Ali brez obzira na ženske bil
terimi klobuk snamem, značaji tudi b proskribiranim domoljubjem. —
Ah kako je teh lepo videti, da so up boljše narodove bodočnosti! Iz obraza tacega moža se bere ona eneržija in oni ponos, ki pravi: mar mislite, da sem zato toliko trpel 20 let, da bom živel, kakor drugi hočejo, mislite, da ne poznam vrednosti živlenja, v katerem nijsem rob, mislite, da se človek Še le pri tem in onem začenja! kaj no možje, „kdor biljko se stori iz groze, popiplejo, požro ga koze!" In taki značaji se ravno nemajo pri tožiti, da se jim kariera krati. Prestavljajo j ih sicer, ali močno jih imajo v čislu, in boje se jih. Naravno to. Višji človek je tudi omikan, in kako gnjusljiv se mu mora mlad človek zdeti, ki tako brezvoljno pokorno in ponižno srce, in ves drob drugemu pod nogo da ! — In če je ta višji duševni siromak, kako hitro korajžo /gubu, če se mu resnica pove. — I u duševnoj siroti podvreči svoje srce in glavo ! Ne, za to nij treba iti na univerzo!
V tem mesecu je počastd naš narod tri može, ki so ga dramili k bdenju in zdramili dosti. Domoljubna poštenost po vsem Sloveti skem veselo pozdravlja starčke: Bleivveisa in Kočevarja, veselo pozdravlja jubilanta-pisatelja Trstenjaka, in tako tiho so vsi jeziki, ki imajo drugače veliko psovk za slovensko domoljubje.
Vi ljudje, ki ste drugače toliko iofamni, da zovete našo ljubo domačijo nSchweinelandu, vi, ki drugače tako radi pljuvate na narodno delo, ste zdaj oziroma naših omenjenih poštenjakov tako tihi! — Vas je osupnilo, da delo teh mož nij bilo zastonj; vas je osupnilo, da ljudstvo, masa te može časti; vas je pre-
ča j ostal, lepo, če ta moč tudi  kot mož in
sivolas idealu mladosti zvest ostaje. Vzemi si katerega hočeš renegatov in postavi ga zraven Kočevarja, Trstenjaka in Bleiweisa! — Joj, kako je vse majheno! — Zato glavo navzgor, vsaj živimo samo jedenkrat, in „feja, da me moška doba najde brez eneržije, ponosa, ki je jedenkrat vseučiliščnika v ubozih razmerah tako lepo krasil! — S—c.
strašil sivolas Bležvveis, ki je najedenkrat na podnožji ljubezni slovenskega ljudstva tako velik se vam predočil! Kje so vam zdaj psovke! Vidite zdaj, kateri pot vodi do ljubezni soro-jakov! Kdo je produktivno delal, vi ali možje, koje skoro ves narod časti! In kje so značaji, pri vas ali tu! —
Mladina slovenska, — daj ta tema dalje razmišljevati; ljudje, ki se biljke store iz groze, ne oprav jo nič; in kako žalosten mora biti pogled proti koncu dnij, če si mora človek očitati, da mu je v mladostnem Času srce tolklo le po komandi druzih ljudij, kako žalosten, če se človek stori indiferent-nega radi ubozega kosa kruha! Lepo je videti moža, ki je vsem zaviram kljubu močan zna
0 Bleivveisovej svečanosti.
Dopisi.
Veleučeni gospodine! Poznajuć i štujuč velike zasluge,  Sto si ih stekoste radeći se brezprimjernom požrtvov-nosti, to na literarnom, to na političkom polju — za boljak najbližega nam i najsrodnega i po krvi, i po osjećanju, i po udesu slovenskoga naroda, ne može mi hrvatska mladež nalazeća se u Beču, a da se bar duhom ne zanese u ono izabrano kolo,  koje če iz mile nam domovine 19. studenoga pohrliti u bielu Ljubljanu, da dostojno pozdravi velikoga muža, neustrašiva narodnoga borioca, da očituje iskrenu i srdačnu Čestitku sedamdesetgodišnjici ljubljenoga i štovanoga „očeta" slovenskoga naroda.   Hrvatska mladež po bečkih visokih školah, prodahnuta najtoplijim! željami prama mužu, koji divnom, nepokolebivosti, sborom i tvorom, vierno i dosljedno izvadja načelo prihvaćeno 1843., vastade se G.  studenoga na svom „Velebitu" u glavnu skupštinu, te Vas vodje velikim uzhitom i burnim oduševljenjem izabra svojim počastnim članom,  da tako i Vaše dično ime uplete u liepi vienac odabra
Prečestiti gospod dokt. Jan. Bleivveis! Brez zastopstva smo in kot peščičica v laškem mestu brez društva, ter nim nij mogoče po izgledu drugih sinov slovenskih po* svečiti dan Vaše 701etoice — ali vendar nam je sveta dolžnost, da možu slavnemu, ki je neprecenljivo mnogo storil v prospeh materinščine naše, v razvoj omike, zavednosti in vzcvet domačega šolstva, — naše sočutenje, našo radost in srčno zahvalo izrekamo.
Pooblaščen sem v to od strani tu bivajoč ih zavednih S1 o v e n c e v , naprošen ob enem po učečej se mladini slovenskega dela naše Primorske.
Odpustite nam, da na ovi — ne povsem dostojen način — pridevamo iskrenej želji in voščim naroda našega tudi nam iz globine prišle besedice.
Liubav in udanost do Vašega blagorod-stva živi v srcih naših, in Če bi prav stanii ne imela, bo večno še Živela v vernem srcu domačih sinov, ki ljubijo milo jim materin* ščino, in vedo ceniti zasluge velicih mož, ki so temelj boljšej bodočnosti!
S posebnim visokoštovanjem Vašemu blagorodstvu sluga
Julij plem Kleinmavr, c. kr. profesor na učiteljsk. iz-obraževališču, in ud izprašev. komisiji za ljuds. in mestj. šole. V Kopru 17. novembra 1878.
nih narodnih slavljenika — svojih počastnih članova.
Izvolite, Veleučeni gospodine, primiti to imenovanje kao izraz najdubljega štovanja, koje hrvatska mladež naprama Vašemu proslavljenomu imenu goji, kao iskreno očitovanje, da je hrvatska mladež vazda spremna oduševljeno i veselo stupati stazom, koju je Vaša neumorna ručica utrla, stazom, koja vodi ponajprije k duševnoj, a zatim, ako bog da, i k političnoj uzajamnosti slovenskoga i hrvatskoga naroda!
U Beču, 17. Btudenoga 1878.
Dragut. Neuman, predsednik.
Blagorodni gospod doktori Blagovolite, blagorodni gospod doktor, in neustrašljivi boritelj za naš narod! tudi izpod skalnate Pece mrzlega Gorotana najtoplejšo čestitanje rade volje sprejeti, katero Vam k Vašej Blavnej in v imenu vsih svojih farma-nov sporočuje iz
sv. Danjela v junskej dolini na Koroškem' Josip Skrbinc, župnik.
Nestoru Blovenačke knjige i jezika, žarkom slovenačkom rodoljubu, vriednom naučenjakn dr. Janezu Bleivveisu v Ljubljani! Danas sveta majka Slovenija pita svoio sinove: tko je razvio zastavu umnoga napredka u mome milom narodu slovenačkom? — i svi Slovenci iz grla kriču: slava Bleivveisu!
Vrli mužu!  Koliko Te SrbBtvo štuje,
sem nemirne krvi, duša moja Želela Bi je me] svet — široki svet. Oprostite mi te karakteristične opazke s šolske klopi. Sedaj nijsem več dijak, ne bodem jih po dijaško pripovedal, a nij neprijetno spominjati se poezije one zlate dobe življenja,  katera žalibože ne traje
kašlja dvakrat, pljune trikrat, ter obrne nos visoko v zrak, kakor petelin, kadar se napije. Omeniti moram, da nam ta germanizator nij bil nič kaj po volji, ne toliko zavoljo krivega nosa, ampak, ker je bil po duhu Tor-quemada en miniature.   Kavno zavoljo njega
delj kakor metuljevo življenje, dobe, v katerej so mi zamrzele Horacijeve peBni. Krivonosi
v človeškem srcu kalijo najplemenitejši občutki,  ki  so pri zrelijih ljudeh v našej ne-medicejskej dobi jako redki. Omeniti moram, da so te črtice res potrebne za mojo ne češljano pripovedko, katero bode morebiti kak veleučeni sodeč „in poeticis" zastonj poskušal meriti s svojim teoretičkim laktom. Stvarica na zadnje nij nič druzega, kakor pripovedka „o zgubljenej ovci".   Naš krivonosi ravnatelj — nos mu je nagibal na levo, — pride nekega dne obrit mej nas, ki smo uživali svojo dušno hrano v hiši na trgu svete Katarine v Zagrebu, nad katero je tedaj visela dvoglava čifla ptica, kakor nad kako trafiko, čeravno se tam nij prodaval tabak, ampak svetska modrost. Ravnatelj pride, zamiži enkrat, po-
Torquemada tolmačil nam je proizvode tega dvorskega pesnika navadno  po polu dne v sparnih   letnih   dneh,   kadar   je  prišel od obeda pri  kakem kanoniku, ter nas z njim grozno  mučil.   Jedno jedino   stran Horaca nam je  natanko  komentiral,   kleti, steklenice, zdravice rimske in  razne vrsti latinskega vina.   Jako zanimiva je  bila njegova razprava o razliki mej falernsko kapljico in našim Bukovcem. Čeravno ravnatelj nij ljubil Hrvatov,  ljubil je vendar hrvatsko vino,  a o starorimskem moštu govoril je s tako natančnostjo, da bi človek skoraj bil mislil, da je tudi on v krogu saturnalskih bratov pijan Bkakal po trgih večnega mesta.   V ostalem pričal je njegov, jutranjej zori podoben nos,
da je bil v tem oziru junak arheologije. Zdaj se razkorači ravnatelj kakor farneški Herkul, ter začne Hipati na naše nemirne glave celo vrečo latinskih poslovic, vplete z nekim nenavadnim patosom  nekoliko fraz o velikoav-strijskem patrijotizmu, a zrno cele peroracije je bilo, da so prišle počitnice, Čas zlate dijaške svobode.   Ko je bila ta klasična ceremonija gotova, izide naš Cerber olimpijskim korakom iz Bobe, a za njim zahruli smo tudi mi izpod krila dvoglavega orla, izpod nepomičnih obrv našega »pastirja narodov". Vzdah-nili smo iz globine naše duše, a jaz dokažem popolno svobodo, popolno svojo gospodstvo, preženem starca Homera k Ciklopom, Virgila v Tartar, a vso ostalo znanost za peč. Odločil sem iti mej svet. To je gotovo velika odloka. A kaj je Bvet? V tem nijso vsi ljudje istega mnenja.   Nek kmet iz Šestin mi je rekel jedenkrat:   „Nam izhaja solnce v Zagrebu, a zahaja v vasi Vrabce. To je naš avet."
Menda veste, da zadostujeti dve uri, da se obhodi cel mikrokosmos poštenega Šestinca.
^pokazalo je tim, što Te je „srpsko učeno družtvo" 1851. godine izabralo za svoga člana. Pa kad Te najvrsniji Srbi tako štuju, da li je čudo, što se sad na usklike braće Slovenaca: „slava Bleiweisu!" od-zivljemo i mi srpski pravoslavni bogoslovi uz ostale glase, uz premilog nam Srpstva, sa: „Slava mu ! Slava Bleivveisu, slava onome mužu, koji je Slovenca naučio, da svojim lijepim čistim jezikom može svoju knjigu štiti i pisati! Slava vrlome sinu slove-načkorn, koji je svoj narod opreznim, al pou zdanim krokom vodio za punih 35 godina k umnom i materijalnom napredku! Slava priznatom iskušenom, iskusnom i vijernom vodju, koji je kao brižni otac narod svoj kroz silne bure, u političnom njegovu životu sretno i vješto proveo. Slava Bleiweisu, sa kojim po-fcilje istorija slovenačkog jezika i literature, koji je u Slovenca podigao ponos narodni, koji udario temelj narodnoj slovenačkoj literaturi!
Dao Bog, da se dugo još svijetli sjajna zvijezda, koja se je 1808. godine u Kranju rodila, a 1843 na slovenačkom nebu zasijala; da dugo još ne malakše ruka, koja je Slovenca drugim Slovenima prikazala. — Dao Bog, da i ova opća svetkovina doprinese, da se ostvare rječi pjesnikove:
Jedinost, »roča, sprava
k nam naj nazaj b« vrnejo,
otrok, kar ima Slava,
vsi naj si v ruke sozejo,
da ob'ast
in ž njo čast
ko pred spet naša bode vlast! U srjemskim Karlovcima, novembra 1878. Srpski pravoslavni bogoslovi.
Politični razgled.
V Ljubljani 29. novembra. Iz Pešte javlja telegram, da je dr. Herbst za jedenkrat zmagal. V seji 28 novembra je v <letefff*ciji grof Andrassv svojo predlogo o naknadnem kreditu za okupacijo Bosne nazaj vzel ali oporekel. — Torej pride stvar res pred državni zbor. Vlada se je zdaj udala. Ali se bode tudi v državnem zboru? Da vidimo! — Državni zbor se torej skliče zdaj vsak čas.
V Mige*'* ke m* zboru je bila adresa do cesarja, ki pa tudi graja vladno politiko in okupacijo, Bprejeta z 202 glasi proti 180 gla sovom opozicije, ki je ali hotela imeti ostrejšo adreso, ali pa,  kakor Hrvatje, odobrava
okupacijo. Ker je mej temi 22 glasi večine 6 ministrov in dva ministerijalna uradnika, znaša večina ministra Tisze le 14 glasov. Ker je pa tudi večina zanj nekako dvomljive vrednosti, kaže se zopet, kako tudi na Ogerskem vlada na slabih nogah Btoii.
ViitinJ«' države.
Novica, da sta avstrijska in tu»%ifcn vlada clede zasedenja Novegabazara uže konvencijo naredili tako, da to ozemlje, ki loči Črno goro od Srbije, obedve zasedeti, nij istinita. Turki so terjali preveč, namreč da bi Avstrija prej priznala turškega sultana vrhovno oblast nad to zemljo. V to ponižanje pa Avstrija nij dovolila. — Najbolj prav bi to se ve da bilo, da to ozemlje dobiti Črna gora in Srbija.
n»lfff99'slei škofje, utadniki in veljavni možje so 27. t. m. sešli se v Trnovem, da se posvetujejo o organizaciji bolgarske kneževine Do januarja bodo delo dokončali, potem se bode volil bolgarski knez. Kandidatje so, kakor „Pol. Corr." javlja: Icnatiev. Vasilčikov. in princa Reuss in Battenberg. Upajmo, da Bolgari ne bodo Nemca volili, če je prav porušen, nego tega ali onega Slavjana.
Iz Carigrada se javlja, da hoče Turčija z fmrvoiin pogoditi se. „Pol. Corr." ima iz-vestje, da pojde Muktar- gazi te dni v Atene s posebnim nalogom, ponuditi Grkom Janino in Trikalo 8 tem pogojem, da Grška sklene a Turčijo zvezo za skupno obrambo proti evropskim napadovpluim nameram.
V StaeedonŠ H Turki more in poži gajo, da je groza. 13. t. m. so turški vojaki zažgali vas Veresnica, a prej vse stanovalce, 311 ljudij posekali.  Salih paša, komandaut v Macedoniji, je uže od prej kot krvnik znan.
Po 11« ti ji nekaj čudno vre. Iz Rima poroča telegram: Na več krajih so bile osobe umorjene. Nij še KDfluO, ali so to politični ali navadni umori. — Kralj je obiskal mini stra Cairolija, ki na svojej rani bolan leži, in ostal je dve uri pri njem.
Izredno izdanjo uradnega amglefkef/a lista v Londonu od 28. nov. proglaša naredbo, vsled katere ne parlament sklicuje na dne 5. decembra, da reši nujno važne stvari.
Na ilViiiifefm cvete prava „nemška" svoboda veselo dalje. Ne le, da so socijalnim demokratom kruto usta zamašili in jih poza-prli ali izpodili, kdor se je le ganil, — zdaj pada nemška svoboda tudi po meščanskih de mokratih. „Frankfurter Ztg.u je igubila pravico podrobne prodaje, in iz Konigsbergske mestne hiše je vlada ven vrgla kip dr. Jacobija
Don
INI.
■ z]»0«l NtlllOStl 27. nov. [Iz v dopis.]   Pri  priliki  slovesnosti,  katero smo
obhajali 18. in 19. t. m. na čast slovenskemu očetu, pokazali smo zopet svetu, da naš slovenski narod ne spi, a da kljubu vsemu protivljenju in vsem zaprekam, ki jih dan za dnevom mora prestajati, se vedno bolj in bolj vzbuja, ter da je uže popolnem zaveden svojih pravic, katerih terjati nikdar več ne bode odnehal, nego činil bode to povsod, in pri vsakej priliki. Da, dela nas sicer še obilo čaka, aH to naj nas ne plaši, kakor tudi kakošna narodna nezgoda ne. Pač pa naj nas to še bolj izpodbuja k neustrašenemu, ter neumornemu delovanju za svojo narodno stvar. Za uzor imejmo naše narodne veterane stare garde, kateri so bili kakor trsi v puščavi, oddaljeni cele dneve jeden od druzega, a vstra-jali so kakor skala v morji, v katero dan za dnevom valovi pliuskajo in butajo. Ta vstraj-nost njih nij brezvspešna ostala, nego rodila je obilen sad ; narod je čivz. in črez vzbujen iz tisočletnega spanja, ter borilcev, in to hrabrih, štejemo na stotine in stotine iz vseh stanov. Naravna ideja, da se z j edin i m o, izvesti Re mora prej ali slej; vsaj to dobro vemo, ka razkosano telo nema življenja, ter ne obstanka. Vez, ki nas veže, postaje dan za dnevom čedalje tesnejša, in to občutimo vsi Ju g o si a v j a ni.
Iz <Vi*liiii€*c 24. nov. [Izv. dopis.] V pretecenem poletji sem imel priliko pregledati „mrzlo jamo" pod sv. Križem nad Ložem, kjer se nahajajo celi kostnjaki pred tisoč in tisoč leti tu poginolih jamskih medvedov. Začudil sem se, videč to velikansko in prostorno jamo. in v njej zares lepe kapnike v mnogovrstnih podobah in oblikah. Čudil sem se pa tudi, da so ti prostori zdaj še toliko zanemarjeni, in da nobeden se še nij potrudil, o njej kaj več pisati, in naznaniti svetu to podzemeljsko čudo. Mi Notranjci moramo vsaj to, kar nam je narava čudnega podelila svetu kazati, vsaj druzega imamo itak prav malo.
Dvorni Bvetovalec prof. II o ch h tli d ter, kateri je bil tistikrat tudi v tej jami, in je navlašč z Dunaja prišel tja, da je izkopal za državni muzej tu nakopičenih medvedjih kostij, bil je o lepoti te jame zelo zavzet, ter je trdil, da take formacije, posebno oboka, nij še našel pri nobenej drugej jami. V resnici je pa krasno videti te prostore pri svitu bengaličnega ognja, in človek ve3 zamaknen strmi
Tudi jaz sem imel skoro homeričen pojem o svetu. Nijsem torej vedel, kateremu vetru bi zaupal svoja krila. V tem mi je pomogel prijatelj Albert. Imenujem ga tako, ker se tudi denes drugače ne zove. Bil je lep, zdrav, krepek in biBter mladič. Bil je srednje rasti, a za svoja mlada leta skoro moževnega lica. Po širokem ali ostrem licu, po gostih obrvih nad črnimi žarkimi očmi, po gostih črnih la-Beh, po strasti in fantaziji poznal si na prvi pogled, da nij potomec niti Hermena niti Thusnelde.
Albert je bil rodom v resnici Slavjan, ali birokratsko dete. Vi me razumete. V nje-govej rodbini govorili so ljudje samo z deklo v materinskem jeziku, drugače pa v službenem, uradnem, da vendar nikdo ne bode sumil o panslavizmu. Kaj se hoče, čas je bil tak. Mene je jedenkrat ravnatelj strašno oštel, samo zato, ker je našel pri meni s cirilico tiskano „Lazarico". „Zakaj si kvarite oči s takimi kitajskimi hieroglifi, ki samo rusko propagando širijo?" zakričal je nad menoj.
Da, tudi Kačićevo pesmarico vrgel je neki Tirolec, ravnatelj nekega zavoda, v peč, ker je bila s cirilco tiskana. A Kačić vendar ne stoji v silabusu. Hteli so nas radikalno ubiti, da postanemo tudi moralni panduri. Tako je bila pri Hrvatih. A prosim vas, kaj še le Albert, sin birokrata. Da je Slovenec, se je videlo iz krstnega lista, in — kakor sem uže rekel — iz razgovora s kuharico. Nij torej čudež, da je Albert po primeru očeta svojega besedo „Avstrijanec" res smatral kot etnografski pojem, ter potem vravnal svoje rodo-ljubje. On nij sovražil Slavjanstva, bil je plemenit mladič, ali duh tedanjega časa napravil je iz njega „sujet mixto". Ideje mu nijso krilile na Bever, na iztok, na jug črez črno-rumene meje, ker tedaj je bilo dovoljeno ino strano duševno blago uvažati samo od zapada — iz Germanije. Albert je sicer čutil, da je tudi na Hrvatskem vsaj na pol doma, ali je vendar vedno nosil v desnem žepu Schillerja, a v levem Gotheja, ali nikakor ne NVilhelma Telia, niti Gotza von Berlichingen, ker to se
je smatralo v onem času za „aberratio mentis humanae".   Bil sem tedaj še na pol deček, nijsem imel očesa, kakor ga imam denes, ali ako si v duhu predstavim Alberta, ako raz-misijam o njegovem duhu, potem uvidim zdaj črez toliko let, kako je nenaravno cepljenje tujega duha pokvarilo bilo vso živo, strastno narav poštenega  slovenskega mladiča. Moj Albert postal je sentimentalen, melanholičen, da, „nesrečen" ; čeravno o kakej nesreči nij imel ni pojma, živeč brezskrbno pri svojih roditeljih.   Bože moj!   Kako je hlastno Čital Gothejevega „Wertherja" jedenkrat, dvakrat, trikrat.   Nazadnje je bil prepričan, da je on sam v resnici drugo živo izdanje „VVertherja". Ni jaz nijsem stal na svojih nogah, kakor bodete pozneje videli, no, ker sem bolj epske, nego lirske naravi, srdil sem se večkrat radi halucinacij mojega Alberta, a jedenkrat rečem mu čisto ciniški:   „Kupi si vendar plašč, ter izigraj novega Wertherja do kraja".
(Dalje prih.)
tja, kjer vidi, kako lično in jednakomerno se sklad na skladu vzdigujejo stene, na katere je oprt z mnogimi razpoklinami ozališani obok, kateri daje iz sebe rediluo moč, da se ustvarjajo pod njim lepo beli svitli kapniki v raznovrstnih podobah.
Le Ikođa je, da Be v obilnej meri nahajajo pri kapnik h sledi vandali/.ma, in da se lepa reč tako lukkoinišljeuo poškoduje. Du-spevši pa do nekega postranskega prostora, kjer se zagleda velikanski nasip, pričel je omenjeni gosp. dvorni svetovalec z najetimi delavci kopati tu nakopičene medvedje kosti, ter je bil tisti dan toliko srečen, da je dobil 6 ceidi nepoškodovanih kostnjakov. Ti pred potopni medvedje bili so pa zarts velikani, kajti čuditi se je velikosti raznih udov. Po sebno strašno je videti zobovje. Zasutih je pa tu na tisoče medvedov, in po prostoruej jami se nahajajo uže okamenjene čeljusti, zo-bovi, či epi nje in druge kosti.
Ta kraj je zures vreden, da ga ogleda vsak, kdor ima le količkaj prilike in veselja do podzemeljskih čudes; iu ker sem pred kratkim časom čul, da namerava gosp. prof. Hockstadter v družbi drugih učenjakov z Du nuja, prihodnje leto to jamo zopet obiskati, in pottm mnogo za njo storiti, sklenil sem o tem le toliko omeniti, da bi srenja, bodi si uže loškega mesta ali pa Btarotrška, za vhod v jamo, in za pot v jami kaj storiti hotela, da bi ne bilo potreba plezati črez gorovju podobno skalovje, in ne gaziti po vodi. Stroški bi ne bih ravno tuko veliki, ako bi se vsaj nekaj, iu poglavitnih ovir odstranilo in toliko učinilo, da bi se po nastavljenih znamenjih lthko, in brez strahu zaiti v kako votlino — prišlo po pravej poti do konca jame, in zopet ven. K.
Domače stvari.
— (Dr. Bleivveisa) imenovali ste na dalje še tudi občini Grapkavas in Gomilsko za častnega občana ter mu včeraj priposlali dotični diplomi.
— (Slavno c. kr. poštno ravnateljstvo v Trstu}, katero je na neko pritožbo leta 1876. strogo ukazalo, da se morajo k sloven skim adresatu izdajati tudi slovenski reuepisi, Opozorujemo, da se tukajsji poštni uradniki ne ravnajo po tem ukazu, temveč da bo aro gantni, ako se to od njih zahteva. Dasi bi imeli pravico zahtevati, da so v slovenskej Ljubljani izdajajo eamo slovenski recepisi, kakor se v Trstu samo italijanski, vendar ne gremo tako daleč i pač pa terjamo, da se respektira ena kopravnost, in da si nižji uradniki ne prisvajajo pravic prot izrecnim naredbam predstavljenih jim oblabtnij jo zametavati. — Ako ta notica ne bode zadostila, priobčili bodemo v prihodnjič imena tistih uradnikov, katere slovenska Stran recepisa nervozne dela.
— (Umrl) je v Gradci grof Attems, posestnik graščin v Brežicah iu v Sloven skej Bistrici. Naslednik mu je mladi grof Ignac Attems, dozdaj predsednik graškega „uem škega društva", hud „deutschnationalectt in velikonemšk prusoljub.
— (V Mariboru) so imeli  25. t. m volitve v mestni občinski zbor v tretjem raz redu. Od GOO volilcev jih je bilo samo IG na volišče prišlo! Ta apatija je plod ustavoveine dozdanje politike.
— (Hudodelstvo veleizdaje.) V če-trtek ae je pričelo pri ljubljanskem porotnem
sodišči, kot delegiranem, obravnava proti trem tržaškim natakarjem Lahom, ki so lepili in raztresali na „acuudotto" v Trstu veleizdajske plakate. Obravnavo je proglasilo sodišče kot tajno, dr. Mošetu pa na razpolaganje stavilo imenovati tri zaupne može, kattre je zagovornik tudi imenoval. Jako mnogo zbrano občinstvo je moralo potem zapustiti dvorano. V četrtek so bile zaslišane priče, in je trajala obravnava do 0. zvečer, v petek ob 9. uri se je obravnava nadaljevala in gotovo pozno v noč naznanila sodba. Državni pravduik je ba ron Neugebauer iz Gradca, zagovornik dr. Moše. Obširneje o tej obravnavi še poročamo.
— (Požar.) Dne 9. t. m. je Matija Bub nar v Velikem Lipovci, novomeškega okraja, slivovico kuhal in zažgala se mu je klet. Ker je bilo snega debelo na strehi, iu so ljunje na pomoč pritekli, pogasili so tako, da je le za 150 gold. kode.
— (Šolske n o v o s ti.) Enorazredno šolo v G riža h pri Celji je štajerski deželni solsai svet razširil v dvoiazredno. Za zidanje šolskega poslopja pri sv. Nikolaju (v niariborskej okolici) je presvitli cesar 200 gld. daroval.
— (Tiskovna pomota.) Mej včerajšnjimi dopisi Bleivveisu je po tiskarskoj pomoti prišlo v naš list sloveče ime Kukulje-Vlća Sakciuskega—pokvarjeno v „Sakei-skiu, kar naj se izvoli „Sakcinski" popraviti.
Izpred porotnega sodišča.
V Ljubljani 25. novembra.
(Svetovno znani tatovi.) (Dalje.)
Za toženci vsi trije vprek taje, da bi bili krivi tatvine. Glanz pravi, da je bil ravno na potu, poboljšati Be, pa ga prime ljubijau-ska policija. Hotel je iti, pravi, v Trst, tam počakati, da dobi še nekaj več novcev, potem pa odjadrati v Ameriko k svojemu očetu. Tam, reče Glanz, bil bi pristopil nazaj k svojej starej veri katoliškej, kajti da je žid, temu je kriva le njegova mati, ki je židovkinja in se pravdala z njegovim očetom in pravdo tako dobila, da bo morali postati vsi trije njeni otroci in tudi on židovske vere. Odgojevan je bil jako slabo in uže v ntžnej mladosti je počel krasti, in tako je šlo dalje.
Zatoženca Landler in Markus pa na-glašata še bolj odločno svojo nedolžnost v tem slučaji, kajti hotela sta iti v Trst, da bi tam nakupila pomeranč dober kup in z njimi kup čevala v Pešti.
Okradena priča, jud BUchner iz Zagreba, podvzetmk, priseže po židovskej šegi, a za-toženec Landler ugovarja tej prisegi, ker nij nobednega tukai, kateri bi razumel he brejski jezik in taao je možno, da Biichuer kaj kar tja v eu dan žlobudra, a prise/a krivo. Biichuer priseže in pove, kako se je vozil le s prijateljem iu znancem v jeduem vozu, da je imel listnico z denarjem še od Zidanega in o.-ta naprej, kar ve gotovo, ker je še neke štacije potem koudukterju pokazal vožnjo karto 5 stoprav na peronu ljubljanske južne železnice mu je listnica izginila; 011 meni, da mu je nikdo drugi nij ukral, kot LauUltr in Markus, katera dva sta se proti njemu giietda.
Priče, katere se dalje zaslišijo so: ma-gistratni svetovalce in policijski vodja Perona, in detektivi: Mtžan, Gorše in Šelko, iu razen teh magistratu! kancelist Erzin, ter zasobuik Zevnik. Vsi pripovedujejo, kako so po došlem pismu te ptiče opazovali, kako so skrivno in
na raznih mestih kolodvorske restavracije pri raznih mizah razgovarjali se, tako dolgo, da so denašnje zatožence zaprli, drugi trije tovariši njih pa so mimo previdnosti ljubljanske policij s vendar odpihali jo.
Prebere se potem mnogo pisem od strani policijskih in sodskih uradov, katera popisujejo, kje in kako so zatoženci ali njih tovariši izvrševali žepne tatvine. Najprej se bere brez-imensko pismo na deželuo vlado v Ljubljani, v katerem se nič kaj spoštljivo ne govori o ogerskih policijskih uradih in sodnijab, posebno o policiji v Pešti, ker se naravnost trdi, da so ogerski policijski uradniki v zvezi s tatovi, in da jih podpirajo s tem, da jim dajejo potne liste kot trgovcem, da tatovi tem laglje tirajo svoje zlo rokodelstvo. Zatoženci trdijo, da je to pismo izšlo od nekovega Vaclaveka, kateri si je stavil nalog njih uničiti. (Baje je bil prej njih kompanjon, pa «e je spri z njimi.) (Konec prdi.)
Razne vesti.
* (Napad na ogerskega ministra.) Dne 26. t. m. zvečer ob 11. uri je imel minister Tisza društvo doma pri sebi, tudi An-dras.-y je bd pri njem. Kar se s silnim pokom raztrešči pod oknom petarda napolnena z dinamitom. Potres je bil tako velik, da so šipe na ministrovih oknih utrte bile, tudi okna pri sosednjih hišah, društvo je bilo v velikem strahu; nek portir, ki je nasproti hiše st\l. bil je od eksplozije in stresa zraka na tla vržen; grmenje se je razlegalo daleč okolo; nič nij Bledu kdo je petardo položil m zažgal.
Tujci.
28. novembra:
Evropa s Lowy iz SiBka.
t'n slonu 1 Kainz iz Dunaja. — Halla iz Kamnika. — Egurer iz Brna. — Schmidt iz Dunaja. — Euglboffer iz Gradca.
r**l M»lieui Ffank iz Dunaja. — p. Vesteneck iz Litije. — Ileller, MUller, Oblak iz Duuaja.
ril bavarakeai dvoru: Klopčič iz Jesenic.
Uunaj&fcjui borza 29 novembra.
(Izvirno tolegraticiio poročilo.)
Enotni dri. dolg v bankovcih .   .   61 gld. _ kr.
Enotni drž. dolg v srebru   .   .   .   62   „   20 „
Zlata renta.........71   -   65 "
1860 drž. posojilo......112   B 75
Akcijo narodne banke   .... 787 „ _
Kreditne akcijo....... 227 „50
London..........116   „   45 „
Napol..........9 32
0. kr. cekini........5 57
Srebro..........100   !   — Z
Državne marko....... 57 60
(401
Droži (PressMe) ^
najboljše so zinirom dobivajo sveže
v trgovini z železom Albina NI i cerja..
—2) na dunajskej cesti št. 9.
Karel S. Till
trgovstvo s knjigami in papirjem, pod Trančo St. 2, zalogu v si-h pot re lm ns t i j za urudo in kupčij stvo ; zaloga navadnega, pisemskega in zavijal nega papirja. Vso potrebnosti za inerjevce (inženirje;, slikarje in risarje. Najnovejšo v konfekciji zu papir. Zapisovalo« in opravilno knjige. Izdcljujejo so tudi inonogrami na pisemski papir, visitnu karto in pisemsko zavitke. (158—11»)
Karks
|Wir empfohleii=-—
gostlliltlt.rr
als Bestes umi PreisvviirciicjsteR
Die Regenmaiitel Wagendeoken (Plachcn), BeUeinlafcon, Zellslofle
dar k. k. pr K.-ilirik
pvon M. J. Elsinger &Sohne
in Wien, Neubau, Zollergaase 2.
Lieferanten dei k. und k. KrieK»niinisterii.ims, Sr. Maj. Kriegsmarine, vieler Humanitatsanstalten etc. etc.
<tWo—115))
i. ■ t. .ij .g uredu«a Josip • «
Last uma m tisk „i'«»rcduu UBkarne".