.Slovenski Narod* velja v Ljubljani na dom dostavljen celo leto .... . . K 24 — pol leta........12 — četrt leta ........ 6'— na mesec........2 — . v upravništvu prejeman: celo leto......K 22 — po! leta........11-— četrt leta........550 na mesec...... _ 1*90 Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo Uredništvo: Knailova ulica it. 5, (1. nadstropje levo) telefon sv. M. lnserati veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 14 vin., za dvakrat po 12 vin., za trikrat ali večkrat po 10 vin. Pri večjih insercijah po dogovoru. Upravništvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati itd. to je administrativne stvari. Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira. .Slovenski Narod- velja po pošt!: za Avstro-Ogrsko: za Nemčijo: celo leto.......K 25— . cclo leto ....... K 28^ četrt'leta! 1 \ I \ l '. I fcSO za Ameriko in vse druge dežele: na mesec' I l l l . I 230 ' celo leto.......K 30— Vprašanjem glede inseratov naj se priloži za odgovor dopisnica aH znamka Unravnialve: lasnem ulica it *, (spodaj, dvorišče levo), telefon at. S* Svobodomiselno uClteljstuo in hleriholci. Dobro se se spominjamo, s kakšno zlobnostjo in zahrbtnostjo mi se '->rili naši klerikalci od nekdaj zo-l>er napredno in svobodomiselno uči-Ijstvo. Nobeno sredstvo jim ni bilo .renizko, noben korak prepodel v -ego njihovih namenov — dobiti ičiteljstvo in s tem šolo v svoje ne-->dne roke. To je bilo v časih, ko so ^rali nasi klerikalei še jesti trdi kruh opozicije. Nerazsodnost našega iudstva. strah prod hudičem in pek oni in pa v prvi vrsti nasilna podpora vlade, to jim je pomagalo do - < ine. Pošten človek bi mislil, da >odo klerikalei vsaj zdaj — ko ima- 0 večino — zaceli pojmovati dostojnost in poštenost napram svojim : o liti enim nasprotnikom. Kajti nič 1 bolj nizko, bolj podlo v političnem življenju, če hoče politična stranka ki je le slučajno prišla do večine uporabljati svojo premoč na ta aein. da osebno preganja svojo po-tične nasprotnike, uničuje njihove ■ kzistence. uničuje cele rodbine. In to je začela prakticirati tudi naša nkozvana slov. ljudska stranka, 'ilavni trn jim je naše značajno, napredno učiteijst^*o. Boj za vsakdanji kruh. zvečinoma pa štreberstvo. je privedlo precej učiteljstva v klerikalni tabor. Ostalo je pa vendar še 'ovolj kremenitih mož. In te je tre-h spreobrniti ali pa — uničiti. To srenjo zoper napredno učitel jr-tvo sta n/-ela uvajati vSlovenoe • in pa se-laj »Straža^. Navajeni smo že pre-ej na surovi ton naših klerikalnih i^tov. Višek surovosti so pa dosegli tem ravnokar začetem boju zoper apredno in svobodomiselno misleče riteljstvo. Nizke denuncijacije — • le golide gnojniee >n glavna vsebina teh napadov. Klerikalnim zastopnikom v deželnem šolskem svetu je ►.a Slovenec< sv. pismo, vsaka de-nuneijaška notica v -Slovencu za-- a /a preganjanje in morebitno inficiranje tega ali onega svobodomiselnega učitelja. Ta boj zoper napredno uči tel j-rv«. jo pa popolnoma zistematično r^raniziran. Kranjski. Štajerski in croriški klerikalci so naenkrat začeli vso vehemenco biti po naprednem /čiteljstru. Še več! Ta boj so kleri- kalci organizirsli po vsej Avstriji. Značilno pa je, da vlada povsod oni nizki, surovi ton. Najeklatantnejši vzgled nam je dal predsednik katoliškega »Sehulvereina«, dr. Kaspar Sehwsrz, ki se je na zadnjem slavnostnem zborovanju tega društva soravil nad svolnnlomiselno učiteijst vo. Ta doktor je zbral šopek surovosti ter jih zal u čel v obraz znnčaj-nemu, svobodomiselnemu učitel j-stvu. Počastil jih je z izrazi »eha-rakterlose Burit ternaturen«, »miss-ratene Klemente«, »Abseheu erre-gende Missgestalten und Jugend-verderber«, ki hočejo -den Christus-glauben, dh eh ;*isT Ib-he M ral aus den Herzen uuserer lieben Kinder leissn und deren zcitliehen Ruin und sittlithen Intergaog herbeifiih-ren« . . . V ravno takem tonu je pisal Va-terlandu« v članku »Blitzlicht«. Ali se to ne vjema s »Stražo«, tem čednim glasilom katoliške duhovščine, ki je pisala minoli teden o korumpirani masi egoističnoga liberalnega učiteljstva«. kateremu tlčileljstvu je >žitje in bitje obrnjeno ^amo na žep< , o »diubolični sebično-sTi demoralizovancga učiteljstva«, o »samopašnem in samogoltnem učiteijst vu«, o »zalegi, ki jo gonijo najnižje želodčn«' sile« itd., itd. Mislimo si. da hi avstrijsko svobodomiselno časopisje začelo tak boj zoper duhovski stan, kakor ga vodijo klerikalci zoper učiteljski stan. Vsi elementi, vse oblasti, vsi državni pravdniki bi bili na nogah. Konfiskacij in drugih sorfnijskih preganjanj bi ne bilo ne konca, ne kraja. Kaj pa v tem slučaju delajo oblasti? Molče! Vsaj gre samo za učiteljski stan. Da še več! To surovo, nizko napadanje in denunciranje nekatere oblasti še celo odobravajo. Očividno je, da vlada v vsem tem sistem in gonilci in izvrševalci tega sistema so toliko predrznejši in hrutalnejši. ker imajo priliko izigravati osebo prestolonaslednika, nadvojvodo Frana Ferdinand«?. Pokrovitelj nemškega katoliške«;« »Sehulvereina^ je namreč prestolonaslednik Fran Ferdinand. Sicer ne hodi nikomur na misel, trditi, da je prestolonaslednik s to gonjo zoper uči-teljstvo v kakršnikoli zvezi. ; i da se nadvojvodov protektorat nad tem društvom upošteva od tistih. i bi imeli dolžnost, braniti učiteljstvo, se vidi že iz tega, da ti oblastniki svoje dolžnosti ne izpolnjujejo. Faktično je dandanes učiteljstvo v eeli Avstriji »vogelfrei« in izpostavljeno najhujšemu terorizmu, dasi tudi najradikalnejši med svobodomiselnimi učitelji ničesar ne zagre-še, kar bi ne bilo njih državljanska pravica. Ta klerikalni terorizem pa ne l>o rodil tistega sadu, ki ga pričakuje klerikalizem. To se je pokazalo pred kratkim na Dunaju. Vzlic Lue-gerjevemu in Gessmannovemu biču se je tam učiteljstvo uprlo klerikalizmu in so pri volitvah za deželno učiteljsko konferenco bili klerikalei poraženi. Svaka sila do vremena! noroJuTju se prepovedale telovfldtm v Jo&olu. Glasilo napredne mladine :.Naša bodočnost« piše: Novi kurz! Že lansko leto se je pričel in se razteza na Slovence in na Cehe. KTajne, okrajne šolske oblasti, okrajna glavarstva, v Ljubjani pa neko duševno ekvizitorsko katehetsko društvo, ki mu načeluje neki Keržič, Cadež, jezuitski Pečjak itd. delajo načrte, naklepe in ovadbe, s katerimi naj bi se zabranila telovadba naraščaju v sokolskih društvih. Premišljeno in sestavno se to dela. Da, letos se gre že dalje: sokolskemu društvu v Drini se je celo prepovedala telovadba šoli odraslega naraščaja in okrajuo glavarstvo se sklicuje na S 9. ees. patenta od dne !27. VI. 1850 drž. zak. št. 309. Ta naredba se nanaša na privatne šole in zavode in to je oČivid-no pravno nasilstvo, če se hoče dru->tvo. ki se ravna po pravilih, odobrenih ml vlade, izenačili z zasebnim zavodom ali šolo. Namen je popolnoma jasen: vse te prepovedi so posledica političnega pritiska, nikakor pa tu ne odločajo pedagoški momenti. Kako to spraviti v soglasje.' Na eni strani sklicuje ministrstvo enke-1e, kako dvigniti skrb za telesno vzgojo mladine, v naredba h želi med-scIkhuc podpore in zveze med šolo in vsemi telovadnimi institucijami fprim. ininstrski odlok od marca HX>9 dobesedni tekst v januarjev! številki letošnje »Bodočnosti«), na drugi strani pa okrajni šolski svet ali okrajno glavarstvo prepoveduje mladini in sokolskim društvom skrbeti za povzdigo telesne vzgoje. Tako znajo nižji uradi razumevati in izvajati ministrske naredbe. To je pravo žandarsko stališče med ljudstvom in najvišjo vlado. Kako spravijo v soglasje naši res brihtni uradi sledeče: »močna armada je varstvo in zaščita prestola«, pravi I 1. vojaških službenih določb. Statisiika kaže, da je vsako leto 80 ' c Sokolov, ki gredo k naboru, potovo potrjenih za vojaško službo Ali se ne pravi nasprotovati telovadnemu delu v sokolskih društvih indirektno izpodkopavati varstvo in zaščito prestoln! Površna nedoslednost! Cerkev in klerikalizem, ki vedno sle]M» in pokorno vršita vladno voljo v vseh državah od najbolj katoliške Španske do pravoslavne Rusije, vi dva, ki vedno oznanjata »cesarju, kar je eesarjevega. bogu kar je božjega ■•< (za to seveda zahtevata, da smeta pobirati Petrov krajcar, da smeta v vseh oblikah poseči v žepe nevednega ljudstva) pa na drugi strani izpodbijata cesarjem prestole. Kaj ne. laž in hinavščina je bistvo vajinega obstoja! Vaditeljskim zborom iti naraščaju svetujemo: delajte pridno in neustrašeno, proti resnnmu in poštenemu delu se zastonj zaletava kaplan, dekan in žandar. Izposlujte si pa vedno pismeno dovoljenje od staršev, oziroma mojstrov. Odbor pa naj v slučajih prepovedi napravi takoj priziv. Oeška sokolska zveza ravno zdaj dela na to, da ministrstvo načeloma r^ši to vprašanje. Naši prijateljčki, ki imajo tako pogosto narodnost v svojih lažnjivih ustih, bodo morali zopet enkrat jasno pokazati svojo pravo barvo, namreč izdajalca narodnih koristi in napredka. Delali in od loči It bodo sporazumno z vlado, da se pri nas Sokolstvu prepove naraščaj, da bi se pa Nemcem prepovedal ludi naraščaj v »Turnverein-ih«. tega ne bodo storili. Njih staro in načelno geslo je: narodnemu sovražniku vse pustiti in • dovoliti, toda političnega na&protui-ka. četudi je slovenske krvi. pa s kolom po glavi. Tako rešujejo v praksi narodna vprašanja. Ko jih bodo časopisi glasno vprašali, zakaj so to storili, takrat pa rep med noge, laž-njiva usta se bodo zopet odprla in govorila: ne mi, bog ne daj. nam je narodnost sveta stvar, ne mi. ampak vlada je to storila. Izdajstvo narod- nosti se napravi, greh se zvali n* drugega, da si ohrani izdajalec z lažjo še zaupanje pri svojih političnih privržencih.___ Parlament. Anketa o službeni pragmattki. « V odseku za drž. uslužbence s« nadaljuje anketa o službeni pragmatik i. Na razpravi je bila včeraj točka III., pravice drž. uradnikov. Med dr. je govoril poštni oficijal Pa nek, ki se je dotaknil tudi narodnostnega vprašanja. Očital je nemškim listom, da obdolžujejo češke poštne uradnike zlorabe uradne moči in celo kraje denarnih pisem. — Vsled tega je nastal med nemškimi poslanci nemir, Čehi so se pa zavzeli za Paneka. Slednjič je izjavil predsednik odseka, posl. Prochazka. da vprihodnje ne bo več dovolil, da se govorniki doti-1 kajo narodnostnih vprašanj. Seja je trajala — z malim pre* morom opoldne — do 7. zvečer. Slednjič je imel predsednik Prochazka zaključni govor. Ko so spregovorili še nekateri . eksperti, je predsednik zaključil anketo. Čehi in Nemci. Na nekem shodu radikaleev V nedeljo v Pragi je posl. CllOC izjavil, da radikalei nikdar ne bodo dopustili, da bi se češko-nemške konference vršile na Dunaju. Radikalei so prepričani, da je cesar proti temu, da bi Čehom jezikovno predlogo vsilil. Govornik je ostro napadel »Slovansko Enoto« zaradi teh konferenc. Na shodu je bila sprejeta resolucija, ki obsoja postopanje »Slov. Enote« ie. napoveduje boj pogajanjem. Včeraj so imeli v Pragi shod češki agrarni deželni in državni poslanci, da se posvetujejo o jezikovnem vprašanju in posebno o predlogu posl. Bnkvaja ter o tem, ali naj se udeleže jezikovnih češko-nemških konferenc. Pokazalo se je, da so mnenja zelo različna. Državni poslanci so po večini za Buk vaje v predlog in za to, da se agrare i konferene udeleže, večina deželnih poslaneev pa zahteva od bar. Bienertha najprej gotovih garancij za defozmožnoM češkega deželnega zbora in za spremembo vladnega sistema. O svojem pogovoru z min. predsednikom je poročal posl. U držal. O tem poročilu, kakor tudi seveda o ie omenjenih ostalih točkah se je razvila obširna in živahna debata. Ni LISTEK. Prokleti svet! Prijatelj mi piše: Počasi je umiralo mesto. Nerazločni glasovi so prihajali iz dalje, -kozi okno so svetili motni žarki etiljke nad veznimi vrati. \ sobi fj bilo vroče, soparno. Ležal sem na -relji vrhu odeje in sem gledal tja daljavo skozi odprto okno. Hila je ' udovita pokrajina, ki se je razprostirala pred mojimi očmi ter segala o nejasno v mesečini se svet likajo-1 ih gora, potapljajoči h se polagoma roti morski obali in izginjajočih nazadnje v posrebrenih, rahlo se ziba-iočih morskih valovih. Semtertja se ie prikazalo v daljavi v.fko belo jaro, se je zasvetlikalo ter izginilo. Vstala je tako lepa misel v mojem rr u. hitela mimo in izgin*^ samotna, kakor se je samotmf P^bajMf • • • Visoko gori je bila ino^, *y v» hiši nad mestom, lep razgleAnz *tjf aleč naokoli. Redkokedaj se jTfcgo-dilo. da me je obiskal znanec iz prolih dni. da se mi je nasproti prožila bela roka prijateljice Marije, ki je i>ila nekdaj prepričana, da me ijubi, .'i jo je sedaj izučilo življenje, da je tisočkrat bolje, ako vzame tolstegB in bogatega peka, nego da bi se obelila na poeta žalostnega srca in prazne mošnje. Včasih jo je še zaneelo k meni, nje pek je zlasti v poletniji P°" čeh nečedno dišal po potu, in kadar je njegova debela noga pogledala izpod odeje, je zadišalo po kvargljih. Ob takšnih prilikah je za hrepenela po moji deviški čistosti in svežosti moje pisateljske polti ter je prišla k meni. Kakor senca je prihajala, neslišno in nevidno, zazibala se je na vratih, dvignila bele okrogle lakti ter priplesala na mojo j>ostelj. In tedaj >e je navadno zgodilo, da so se ovile nje roke mojega vratu in da me je tiščala in tiščala k sebi, kakor bi ie bila najresnejša volja, da me zaduši. A meni se je nekoč ob takšni priliki hipoma zazdelo, da tudi ona že diši po kvargljih. Prisegala mi .ie sieer, da nima popolnoma nobenega stika več s svojim pekom, a odkod naj bi se sieer navzela tega oživ-ljajočega duha? Sedaj je že dolgo ni bilo k meni. Zameril sem se ji bil zadnjič 'zelo, ker sem ji napravil dolgo kapucina do, kako naj bo zvesta svojemu možu in pusti mene, poštenega človeka, pri miru. Nocoj pa je bila tako mehka, ta-too 4yj|etiČTia noč, da sem vedel, da mora priti. Zato sem ležal na postelji, zato sem čakal. Zastdelo se mi je. da bi ji danes nikakor ne mogel govoriti o čednosti in o spodobnem zakonskem življenju, da bi bilo eisto brez najmanjšega greha, ako bi jo vzel tako-le malce na kolena in bi ji počasi odpenjal svetlo bluzo, najprej prvi gumb pod vratom, potem drugi in tretji nekoliko niže, dokler bi ne zabliščalo v dlani kakor sneg l>elo obzorje z dvema rdečima rožnima popkoma. Take le mehke noei so vstvarjene kakor nalašč, da se pozabi greh in da bi bil res velik greh, ako ne bi se |>ozabil. O Marija, kakšen slabič je takšenle poet! In glej, res se je zazibala senca v mojih vratih, kar same so se odprle te duri, tiho in komaj slišno, in prav tako tiho in neslišno so s^ zopei zaprle! Ona pa je bila že pri meni iti nje tople roke so se ovile mojega tiinika. Nekaj omamljivo prijetnega je velo danes od nje, nikdar se mi ni še videle tako lepa, vse je kipelo v mojem poštenem »pokorjenem telesu. Objel sem jo z levico okoli vratu, a desnica se je izgubila ob svetli bluzi in se je tresla kakor mrzlična. Poljubil sem jo na rdeča ustna, vgriznil sem jo, omahnil. Ona se je zasmejala. Zasvetili so se v mesečini tisti drobni beli zobje, zasvetile so se oči, vstrepetali so lasje. »Ne, nocoj ne, prijatelj poet! Saj ves, da te imam vseeno rada! Glej, spoštujem te kakor svojega odeta, ljubim tvojo neumnost kakor nekdaj, Kaj ne, dragee, da mi storiš neko ljubav, ako te prav lepo prosim zanjo? Obljubi! Glej, saupaoi ti vas!« Nje lice se je pribliialo mojemu, naslonilo se nanj ter se pomladilo ob mojem. Vse mi je šlo po silah. »Obljnbiam, ajovori!« sem jeeei in teško sem »Glej, dragee. nocoj je tako mehka noč. kdo bi spal doma pri peku! Obljubu jem ti. da mu bom od jutri dalje vedno zvesta, kakor si me učil ti, a nocoj naj uži je m vso to svetlobo, naj izpijem vso ljubezen, ki mi jo ponuja tako radodarno moj koneipist, moj Franeelj! Pojdi, dragee, ven glej tvoje poetično srce je kakor na-vlašč vst varjeno za tako lepo noč! Fžil boš vso sladkost slavčjega petja, vso prelestnost mesečnih žarkov, a meni in Franeeljnu prepusti za nocoj svojo sobo! Pojdi, dragee, pojdi!« Prijela me je poti pazduho — in me peljala proti izhodu. Nisem se branil, u videl sem, da sem koštrun in da storim najbolje, ako se greni past v goro. Na stopnjieah spodaj je čakal Franeelj. »Gori pojdi, Franeelj!« je nati-homa zaklicala ona. In Franeelj se je premaknil navzgor — Oj ti prokleti svet! — Milan Teiak. mm mM. Pojavila se je za hip na hodniku pred njegovim oknom vitka dekliška postava. Minka je šla mimo in je pela nalahno. Zunaj je sijalo solnce in klicalo v pomladanski soj vse one, ki hrepene po svetlobi in lahnih vetricih, pri-nsamjočih pozdrave pomladi. Prišlo je tudi k njemu. Hrepene- nje je ostalo v prsih, misli so poletele prosto kakor beli spomladanski oblaki, kadar plovejo preko neba nad po-zdravljajočimi jih lesi. Zaprl je knjigo, vzel klobuk in stopil na hodnik. Prevzela ga je in omamila solnčna svetloba. Sneg spodaj je pravkar izginil in že so se pokazali na vrtu v sivi travi zvončki. Skozi grmičevje konci vrta so bleščali potokovi valčki, hiteči jadrno naprej. Iz vrtne lope je stopila Minka. Pogledala je na hodnik in je zardela, ko jo je pozdravil. Poltihi glasovi pesmi so prihajali k njemu z vrta, kjer je trgala Minka zvončke. Vselej, kadar ga je zapazila, je zardela in jela nalahno peti. Njegove oči so bile polne sočutja, ko so počivale na njenem otroškem obrazku, nadahnjenem z nežno rdečico. Minka se je nasmehi jala komaj vidno, pogledala v njegove oči in odhitela mimo njega. Sedaj trga zvončke in pojoč misli nanj. Dala bi mu bele nežne cvetke, da bi videl, kako ga ima rada. Povedala bi mu, naj je ne gleda tako žalostno in bi ga vprašala, zakaj se smeje tako veselo, kadar je med sve--jimi tovariši. 2e so vzklili narcisi iz mokre prsti. Topel dei je orosil zemljo. Trava ob potoku je saselenela. Minka se je sklanjala k narcisom in jih vtrgala par. Počasi je 60~ šla s vrU. kakor bi premišljevala, Na hodniku ga Je srečala. Njene pol- manjkalo glasov, k! so svarili pred jezikovnimi zakoni sa Češko, ki bi pomenili nevaren prejudie. Vei govorniki pa so zahtevali popolno neobveznost konferenc. Posl. Bukvaj je referiral o svojem okvirnem zakonu. V konferenci je bilo slednjič doseženo soglasje in izdali so o nji sledeče oficijelno poročilo: Razširjeni izvrševalni odbor pooblašča agrarne poslance, da tako v stvarnem oziru kakor tudi v vprašanja kom potence povzame jo inicijativo in skupno z drugimi češkimi in slovanskimi strankami razrešijo vprašanje. O tem sklepu je bil takoj obveščen ministrski predsednik baron Bienerth. Posl. Udržal se poda na Dunaj, da stopi v stik z ostalimi slovanskimi strankami. Reforma poslovnika. V novem poslovniku bodo ostrejše določbe v varstvo napadene časti neparlamentarcev od strani poslancev. Dalje se predlaga pavšali-ranje dijet in reprezentacijski donesek za predsednika. Dijete za potovanja se črtajo, zato pa bo vožnja na vseh železnicah in ladjah prosta. Dnevne vesti. Najnovejši častilci sv. Cirila in Metoda. Zdaj so začeli slovanska apostola sv. Cirila in Metoda častiti rudi — klerikalci: Ce bi bilo količkaj verjetno, da klerikalci nimajo pri tem samo namena, ribariti v kalnem, bi se tega pojava gotovo veselili. A kaj, ko vemo, da ni tako, ko nam to izpričujejo dejstva! Slovanska blagovestnika sv. Ciril in Metod >ta ustanovitelja slovanskega bogoslužja. V tem tiči njiju veliki pomen za vse slovanstvo, to je vir čaščenja, ki sta jra deležna. Slovanskemu begoslnžju sta sv. Ciril in Metod posvetila vse svoje moči. za slovansko bogoslužje sta delala in trpela proganjanje od latinizatorjev in zato je čisto nemogoče, da bi strupeni latinizatorji naše dobe imeli za nju kaj simpatij in spoštovanje. Sv. Ciril in Metod sta uvedla slovansko bogoslužje, naši klrikalci pa so zagrizeni sovražniki slovanskega bogoslužja, tako zagrizeni, da je škof Jeglič prepovedal mašnikom - gla-srolašem maševati na Kranjskem. — Sv. Ciril in Metod sta uvedla slovenski jezik v cerkev, naši klerikalci pa ga ven mečejo in ploskajo navdušeno nemškim in italijanskim škofom, ko z brutalno silo trebijo slovanski jezik iz cerkve. In ti klerikalci naj bodo resnični častilci sv. Cirila in Metoda, tem naj kdo verjame. da spoštujejo spomin slovanskih blacro-vestnikov. Sv. Ciril in Metod bi se v grobu obrnila, če bi vedela, kakšni sovražniki slovanskega bogoslužja hočejo zdaj njiju imeni zlorabljati za svoje nečedne namene. — Psovanje dr. Brejca. Znani škodljivec koroških Sloveneev. dr. Brejc, ki je kriv, da so slovenščino izgnali iz koroških sodišč in da danes še toliko pravic nima. kakor jih je uživala pred dvajsetimi leti, ^ je v »Slovencu« na njemu lastni arogantni način razkoiačil m med drugim zapisal, da. liberalci niso bistven del slovenskega naroda, ampak koterija, ki narodu neizmerno škoduje in je narodu prav tako nepotreben, kakor mrčes vrtnici, na koji se soinči. Na tako psovanje ni vredno odgovarjati. Kako velik del -iovenskega naroda tvorijo liberalci, zastrte oči so se razjasnile, dala mu je narcise ni odhitela v sobo. Videl je že ni par dni. Dez je lil venomer in mrzlo, pusto je bilo vsepovsod. Gore so utonile v nizkih oblakih in zdelo se je, da se razprostira siva ravan v nedogledno širjavo, za--trto s sivimi meglami na obzorju. Slednjič je vendar zasijalo zopet solnce. Popje na vrtu se je napelo, škrjanee se je oglasil nad ravnino, pod ozeleuelo živo mejo so zadehtele vijolice. Tedaj jo je videl nazadnje. Hodila je zelo pof-osi z mamo po vrtu. Njene oči niso več bile otroška Sijale so v mirni udanosti. Včasih pozneje, kadar je bilo okno odprto, so prihajali k njemu glasovi tihe pesni. Vsebolj tiho so pozdravljali pomlad, cvetje in gosto-]ečega škrjanca. TJhteli so in trepetali kakor ob težkem slovesu Tn prišlo je slovo. Zjutraj, ko je vstal solnčni dan, ie še čul njen glas. Prihajal je tiho kakor iz sanj. Ko so se vžgale na nebu prve zvezde, je Minka zdihnila v maminem naročju. Tisti večer je hodil dolgo v noč po poljskih potih in stezah in mislil na Minko. Uzrl je njen obraz v zvezdah, bleščečih nad samoto, čul je njeno pesem v k osovi h glasovih, ki so prihajali iz gozda, črnečega v daljavi. Izzvenela je pesem. Tedaj se je zavedel, da jo je ljubil, da je spomin nanjo zanj svet. Gorel bo v njegovem srcu nalik večni uči. A. 6. 1 kaj pomenijo Lv političnem, v darskem in v kulturnem osiru, to ve vsak oovek, ki ima narave moigsne in tega tudi nihče ne mere utajiti. To ve tudi dr. Brejc prav natanko, a pisal je drugače, ker je nensf psovati. Mi mu na to polje ne bomo sledili. Psovanje prepuščamo duhovnikom. Naj bodo torej samo pribite psovke dr. Brejca, za umevanje, zakaj jih samo zaničujemo, pa bodi tudi novic pribito, da je dr. Breje tisti človek, ki je, hoteč delati reklame sa svojo odvetniško pisarno, s svojim nastopanjem ubil pravice slovenskega jezika pri koroških sodiščih. -f- Dražba sv. Rafaela je podjetje, s katerim hoče kerikalizem dobiti izšel jen iško gibanje v roke. Pod krinko dobrodelnosti in zaščite izse-ljenikov hoče klerikalizem delati samo kupčije. Klerikalci hočejo zasluziti pri prodaji voznih listkov, pri oskrbovanju izseljencev in pri pošiljanju denarja, vrh tega hočejo izse-Ijenike obdržati v svojih rokah tudi v tujini, da bi jim prodajali svoje izdelke, jim jemali denar za maše in ccenaše in cerkve ter jih ohranili v duševni odvisnosti. Dobiček bi bil gotovo prav masten, če bi se dali klerikalni načrti uresničiti. A klerikalci so že taki, da misli iu skrbi vsak samo za svoj žep. Dne 11. maja je zborovala kranjska filijalka tega I podjetja in dr. Pegan, ki je predsed-j nik, se je bridko pritoževal, da ^e duhovščina nič ne meni za to družbo i sv. Rafaela, klerikalna posvetna hitel igenea pa še manj kot nič. Na tem J shodu je bilo tudi povedano, da ima j družba glede agentov take podatke, • da jih sedaj iz taktičnih razlogov še • ne more objaviti, ampak potnikom I daje osebna zaupna pojasnila, da se j vedo ogibati raznih pijavk in se ob-! i aru jejo na ta način velike škode. — Kar je tu povedano, je občnega po-| in ena in kadar se gre za javno korist, \ niso dovoljeno samo pavšalne dol-; žitve, ki so lahko resnične, lahko pa tudi neresnične. Mogoče je, da so med agenti pijavke, a če ima družba sv. Rafaela zanesljive podatke, je njena dolžnost, da jih javno razglasi. Kajti mogoče je tudi. da ta famozna družba sploh nima podatkov in dokazov, marveč da agente samo sumniči, da bi ljudi od njih odvrnila in jih zvabila v svoje mreže, da imamo torej opraviti z umazanim konkurenčnim manevrom. Kdor pozna naše klerikalce in njih praktike, ve, da so zmožni vsake grdobijf-. Pozi- ljamo torej klerikalce, naj pridejo z dejstvi in z imeni na dan. kr>-Kor to zahteva javni interes. — Volilni boi za izpraznjeni Je-zovnikov mandat se že pričenja. Vsi larovži v marenberskem. slovcnje-graškem. Šoštanj-kom in gornjegraj-skera okraju že delujejo z mrzlično napetostjo za svojega kandidata. — Preteklo nedeljo so -klicali zaupna posvetovanja v Vuzenieo, v Slovenji-gradeč in Velenje, da se pogovore o bodočem kandidatu. Farovži so kandidata že davno določili, zato so sedanja, posvetovanja samo pesek v oči nerazsodnim volileem. Takoj, ko je Ježovnik zatisnil oči, so >e pogledi iz vseh farovžev obrnili proli Mariboru, kjer živi pobožni profesor dr. Verstovšek. Njega so v nerl« Ijo tudi oficijalno proglasili za kandidata župnikov in kaplanov. Tudi Narodna stranka« je sklicala v nedeljo zaupni sestanek v Velenje. Oboril je deželni poslanec dr. Knkovee, ki je naglašal, da je strankin iz^ rševalni odbor priredil sestanek zato, da izve želje volilcev glede nadomestne volitve. Xa sestanku se je sklenilo, da se s k liče prihodnjo nedeljo v slove-njegraški »Narodni dom« shod volilcev, ki naj določi kandidata za državni zbor. — Mednarodni časnikarski kongres. V tretji seji mednarodnega časnikarskega kongresa.ki se je vršil na krovu pamika »Thalia<, se je sklenilo, proučevati vprašanje o ustanovitvi časnikarskih zbornic in časnikarskih izvedeniških korpora-cij. Kongres je naročil odboru, naj izdela v tem oziru konkretno predloge do meseca decembra letošnjega leta. Nadalje se je sklenilo proučevati vprašanje, kako bi se dalo najuspešneje podpirati časnikarje v slučaju bolezni in onemoglosti. Končno se je razpravljalo tudi o prireditvi prihodnjega kongresa. Tajnik italijanske časnikarske zveze, vitez Seti-mio €Joen. je predlagal, naj se pri-hodnjeletni kongres vrši v Rimu, in sicer v proslavo osvoboditve Italije. Kongres je pozdravil z navdušenjem ta predlog, proti predlogu sta se izrekla edino dva klerikalna člana kongresa — Belgijec Maille in Sak-sonec Dorsteritz. Njiju izvajanja je pobijal urednik Raimondi iz Rima, ki je naglašal, da je pooblaščen od občinskega sveta v Rimu, naj povabi časnikarje, da prirede prihodnje leto svoj kongres v Rimu. Predsednik, Viljem Singer, je nato pripomnil, da se je ie na enem ismed prejšnjih kongresov določilo, da se priredi kongres leta 1911. ▼ Rimu, ter naj as in sklep osvojL Kongiesisti so s proglasili Rim bet sedeš XV. med- be sv. Cirila In Mseeie so se nadalje prijavili sledeči p. n. gg-: 6fc8. »Goriška ljndska posojilnica v Gorici« (plačala 200 K); M. »Kozjansko okrajno učiteljsko društvo v Kozjem«; 600. Posojilnica za Loak;i potok, Drago, Travo in sosedstvo (plačala 40 K); 691. Posojilnica v Konjicah« (plačala 200 K); 092. »Podružnica družbe sv. Cirila in Metoda v Nabrežini« (plačala 200 K); 093. »Samci v restavraciji »Narodnega doma« v Mariboru« (plačali 120 K); 694. »Podružnica družbe sv. Cirila in Metoda v Šmarji pri Ajdovščini«, (plačala 100 K); 695. »Glavna posojilnica v Ljubljani« (plačala 200 K). — »Slovenec« prinaša zadnje čase iz znanega čistega vira vedno enako kalno kolobocijo o financah slovenskega gledališča ter čenča kakor kakšen penzijonist. ki je moral odložiti generalsko uniformo, a zdaj zabavlja na mlade častnike. Na te čenče ne reagira nihče, zakaj finance gledališča pod sedanjo upravo so stalno pod kontrolo občinskega sveta, ter je po zaključeni sezoni zastopnik finančnega odseka občinskega sveta najvestneje in najrigoroz-neje pregledal vse račune. Ti računi so bili toli vzorni in poslovanje finančno toli skrbno, da se je izreklo blagajni k u n a j laskave jše priznanje. Kod in uspeh blagajnice pa je obenem najlepše priznanje ravnateljstvu in intendanci. Vsi računi so se predložili tudi občinskemu svetu, tako da »SIovenča^ kot finančnega kontrolorja nase gledališče nič verne potrebuje. A' soboto pa je prinesel »Slovenec« tudi tale stavka: »Tako nestalne, za domače moči naravnost obupne razmere. kakor so že par let pri našem gledališču, gotovo ne vladajo pri nobenem drugem gledališču. Povsodi se sklepajo nove pogodbe že januarja ali februarja meseca, le pri nas Še par mesecev po sezoni gledališko osobje ne ve, k?ko se bo preživelo čez poletje, kaj bo s prihodnjo sezono . . .« V teh stavkih je kupec resnice in velik kup laži. Resnica je. da so pri nas razmer** nestalne in že par let neznosne. A kdo ie tejra kriv ? Ker že pet let ni dobiti deželne podpore, se bori gledališka uprava za obstoj gledališča le z mestno podporo in z dnevnimi dohodki. Izdatki in troski sila naraščajo, a mostna podpora je vedno ista in dežela ne da niti toliko, da bi Dramatično društvo poplačalo svoje dolgove, ki jih je bil napravil odbor v trdni veri, da dobi deželno podporo. Ker torej ni že nad pet let deželne oodpore in ker so tu dolgovi, zato so razmere nestalne ter za domače in za tuje moči včasih res obupne pri našem gledališču. Le zaradi tega se koncem sezone ne ve. kaj Ho v bodoče, a rešiteljica iz teh razmer je bila doslej vedno le mestna občina. vzic* temu pa dobivajo že več let vse domače boljše moči plače poleti in pozimi, a seveda imajo tudi prvi operni in operetni solisti, ki niso Siovenei. sustentacije preko poletja, .lasno je. da bi ravnateljstvo najraj-še reangaževalo vse porabne Mene r.anovo že pred koncem sezono. S tem 1 i sebi prihranilo mučno potovanje za novimi močmi od mesta do mosta, od šole do šole. od agenta do agenta. Ker pa razmere iz finančnih razlogov niso ustaljene, se je letos zopet lazbil ves ensemble ter so se razletele moči na vse vetrove. Nadejati se je in želeti je. da se razmere vsaj tekom I »od oče sezone ustalijo docela, kar bo le v prospeh zavoda in napredovanja naše gledališke umetnosti. Gotovo je, da se z zabavljanjem in psovanjem ne doseže nič drugega, kakor da se členi disgustirajo, da se naše gedališče v tujini postavlja v čim dalje slabšo luč ter da postajajo razmere finančno vedno obupne jše. Uspeh minole sezone pa je bil vzlic vsem težkoeam finančno zadovoljiv in le želeti je, da bi bilo v bodoče vsaj tako, če že ne bolje. Ako pa hoče imeti »Slovenec« boljšo sezono, naj poskrbi, da dobi naše deželno gle-dilišče stalno deželno podporo. —Slovensko gledališče. Takoj po občnem zboru »Dramatičnega društva« in še prodno je prejel mestni magistrat pismeno obvestilo o sklepih tega občnega zbora, je ravnateljstvo slovenskega gledališča člene, ki so bili v Gorici, pismeno pozvalo, da se olgasijo zaradi ponovnega anga-ževanja. Nekateri členi so se temu pozivu odzvali, drugi pa so se osebno priglasili spočetka t. m., ko so se vrnili z gostovanja. V odsotnosti ravnatelja je sklepal nove pogodbe po navodilih intendance gledališki blagajnik. Doslej so bili angaievani sledeči členi drame gg- Fran Bofau-slav, Rudolf Bukšek, Anton Cerar-Danilo, Fran Habič, Ljubiša Iličič, Josip Molek, Hinko Nučič, Josip Povhe, Milan Skrbinšek, V. B. Sima-ček, bivši člen mestnega gledališča na Kral. Vinogradih in t Plani, sin in »Zvona«, nič. Sena Winterova, ga. Berta Bok-sekova in ga. Desanka Iličičeva. Z drugimi domačimi členi se doslej pogodbe še niso obnovile, ker se ali niše ie priglasili ali pa zahtevajo previsoke pariške gaž. Ravnateljstvo slovenskega gledališča je domačim členom zvišalo gaze predlani, lani in nekaterim tudi letos ter so torej do* segle gaie ie svoj višek, preko katerega brez novih snbveneij ali novih dohodkov ne bo možno več, Uradne ure ima ravnateljstvo v gledališki pisarni vsak dan (izimši nedeljo popoldne) od 9.—12. dopoldne in od 4. do 6. popoldne. — Ceškoslovenski klub. Ker se ustanovni občni zbor Ceškosloven-skega kluba prav hitro bliža — vršil se bo prve dni junija — poživlja pripravljalni odbor vse dotičnike, ki nameravajo pristopiti klubu kot člani, naj čim preje javijo svoj pristop tajniku pripravi j. odbora g. .V. M. Zalarju, uredniku »Slov. Naroda«. Dozdaj je priglašenih še prav malo članov. Klub pa si je stavil prav mnogo važnih nalog, ki jih seveda ne bo mogel izvrševati, če ne bo večjega zanimanja zanj. To bi pa seveda bilo slabo izpričevalo za naše pojmovanje češkoslovenske vzajemnosti. — Iz Plznja nam poročajo, da bo jeseni plzenjska »Češkoslovanska .lednota«, ki je lani napravila izvrstno uspelo slovensko slavnost v korist družbi sv. Cirila in Metoda, priredila veselico v korist slovanskemu (torej tudi slovenskemu) dijaštvu. Prva seja pripravljalnega odbora bo 28. maja v Pragi. Slavnost ho od 14. do 17. oktobra. Na programu bo tudi manifestacija za slovensko univerzo. Pevski zbor »Glasbene Matice« se je po povratku s koncerta v Zagrebu dal fotografirati. Fotografske slike je napravil atelier »Viktor«. Slika je prekrasno uspela in dela vso čast gosp. fotografu Kuncu. Posamni izvod stane 5 K. Sliko je videti v izložbenem oknu »Narodne knjigarne« v- Prešernovih ulicah in tvrdke A. Kune na Dvorskem trgu. — Glavna posojilnica v Ljubljani je podelila na svojeru občnem zboru — kot že večkrat — slovenskemu pevskemu društvu »Ljubljanski Zvon« 30 K podpore. Za ta izdatni dar srčna hvala! Narodna delavska organizacija priredi v nedeljo ob 8. zvečer v areni Narodnega doma družinski večer z raznovrstnim sporedom, nakar že danes opozarjamo si. občinstvo. — Brivnice bodo na Telovo, v četrtek. dne °6\ maja le do 9. dopoldne odprte, na kar se slavno občinstvo opozarja. Podružnica sv. Cirila in Metoda za občino Dobrunje s sedežem v Stepa nji vasi priredi dne 19. junija pri g. L Brioelju v Štepanji vasi ustanovno veselico: spored priobčimo pozneje. SI. sosedna društva prosimo, naj ne prirejajo ta dan veselic. Sv. Peter v domžalski okolici. Dan pred napovedanim prehodom zemlje skozi kometov rep se je po domžalski okolici klatil star mož, ki je praznovernim babanicam pravil, da je — sveti Peter in jim pravil, da so bliža konec sveta. Neki posebno bistroumni ženski jo pravil: »Jaz v nebesih vrata odpiram; ker bo jutri konec sveta, dajte mi kaj denarja, pa vas bom v nebesa spustil.« In babni-ca je bila res tako neumna in je »svetemu Petru« dala 20 K. Tako je bila prepričana, da je stari berač sveti Peter, ki jo bo za 20 K v nebesa spustil, da jo je skoro kap zadela, ko so orožniki »sv. Petra« aretirali. Škofjeloški »Sokol« je napravil v nedeljo 22. t. m. svoj prvi letošnji pešizlet na Kazino v selški dolini. Čeravno je vreme bilo skrajno neugodno, vendar je došlo na Kazino dokaj ljudstva iz Praprotua, Loke in okolice, in tudi vrli železniški »Sokol« je poslal svoje zastopnike v pozdrav škofjeloškim bratom. Ko se je vreme nekoliko zboljšalo pripravili so naši vrli telovadci svoja orodja na prostem ter telovadili na bradlji, drogu iu tudi izvajali, kolikor je sploh bilo mogoče na mokrih tleh, par prostih vaj. Težavno je res bilo telovaditi v tako slabem, deževnem vremenu, vendar so naši nevstrašeni bretje svojo težko nalogo izborno izvršili. Vsa čast njim in pa njihovemu načelniku br. Gašparinu. Vsi telovadci so pa tudi želi obilo pohvale in priznanja od gledalcev. V nabito polnih prostorih prijaznega gostilničarja Matije Dolenca je zbrano občinstvo in brate »Sokole« pozdravil in nagovoril br. Nadilo, zahvalil se za lepi sprejem in ljudstvu na kratko pojasnil pomen »Sokola« za naš narod. Ob mraku so se bratje »Sokoli« vrnili domov. Upamo da ostane tn izlet Praprotčanom v prijaznem spominu in da se tudi naši »Sokoli« bodo z veseljem spominjali prijetnih uric, ki so jih v nedeljo preživeli na Kazini. Is Želsnutfcer se nam piše: Prihodnji ponedeljek, to je 30. t. m. bomo imeli pri nas občinske volitve. Klerikalci ie več ko pol leta delajo na vse kripljt, da bi istrgali občino naprednjakom. Za volitve ser izdali parolo, poslužiti se vsakega; sredstva, da le vodi do zašeljenega cilja. Imeli bomo torej boj, kakoršnaga še ni bilo v naši občini. Upamo pa, da zmagajo savedni možje in da bo poražena klerikalna sodrga na celi črti. Iz Borovnice se nam piše. V ne del jo se je pripeljal k nam »Zirov-nikov zbor« iz Št. Vida obiskat g. nadučitelja Žirovnika. Hotel je tudi obiskati »Pekel«, kar pa je moral zaradi slabega vremena opustiti Vendar pa vreme ni moglo zabraniti lepe domače zabave, ki se je na veče^ razvila v restavraciji g. A. Prašler ja in donesla družbi sv. Cirila in Me toda nekaj svitlih kronic. — Pri tej priliki je v vznesenem govoru razložil g. prof. Jug iz Ljubljane pomer; te družbe in njeno vzvišeno nalogo G. Iv. Pipan je deklamoval S. Gre gorčičevo »V pepelpični noči« in vmes je popevaL »Žirovnikov^ zbor-narodne in umetne pesmi. Številu« občinstvo je govornika in pevce z ži vahnim ploskanjem zahvaljevalo iu le prekmalu je prišel čas ločitve. Bi! je resnično lep večer. Iz Ribnice se nam piše: Minul teden sta zborovali pri nas moška in ženska podružnica družbe sv. Ciril* in Metoda. Prva si je izbrala sledeč; odbor: dr. Schiffrer, predsednik: Bo zidar Betriani, tajnik; Stef. Tomšič, blagajnik; namestniki: Ivan Arke. Filip Peterlin in Ivan Klun. V od boru ženske podružnice pa so gg.: Franja Picek, predsednica; Julija Tomšič, tajnica; Vidka Pickova, bla gajničarka. Namestnice: Marij* Gruntar, Ana Lovšin in Ana Podboj Odbornice: Gospe Adamičeva, Bur gor jeva, Pakiževa, Kresnikova in zi\ Dolenjo vas gdč. Fani Razinger. Ob« podružnici sta poslali glavni družb v letu 1909 čisti dobiček od skupn veselice 327 K, iz nabiralnikov 40'_! kroni. vsega skupaj s Članarin« okroglo 1000 K. To je za Ribnico go tovo prav lepa vsota! Zasledoval' smo pa v zadnjem času poročila tržaških rodoljubov o njihovih pri spevkih in reči se mora, da Tržačan: izkazujejo iz nabiralnikov čudoviti minimalne zneske! — Za našo šolsk« družbo delajmo in žrtvujmo vsi! Na noge torej Tržačani!! Ako smo za-mogli Ribničanje poslati naši prepo t rebrn družbi iz nabiralnikov 402 K — poslali hodete z lahkoto vi 3krs toliko, ako so le tuintam z ljubeznijo spomnite, <1a družba srr. Cirila in Metoda kakor skrbna mati neprestan« čuva ravno vas! Oddaja zelenih cepi cev. Kakor vsakoletno, se bodo tudi letos bre? plačno oddajali zeleni cepiči iz dr žavnih trtnih nasadov na Kranjsken in sicer: dne 9- junija na Slapu pr Vipavi, dne 13. junija v Kostanjevi ci in v Črnomlju in dne 14. junija c Novem mestu, vselej ob 8. zjutraj Kdor želi cepiče dobiti, zglasi naj s.^ vsaj en teden poprej pri delovodju dotične trtniee pismeno ali ust men <> ali pa naravnost pri c. kr. vinarskem nadzorstvu za Kranjsko y Rudolfe vem. Na dan oddaje naj pride vsak pravočasno po naročene cepiče. Pro silcem, ki se pravočasno ne oglasijo, se odda le toliko cepičev, kolikor jih bodo preostajalo. Notarski izpit je napravil z do-brini uspehom g. dr. Vilko Maurer. notarski kandidat g Krškem. Za lekarnarje. V nekem mestu na Kranjskem se proda ali da v na jem edina lekarna. Bati se je Nemca. Pojasnilo da potov, učitelj Ante Be? v Ljubljani. Ciril Metodove podružnice v Prcstraneku ustanovni občni zbor se je vršil 15. t. m. Udeležba je bila ja ko velika. Po nagovoru družbinegri odposlanca dr. Žerjava so bili izvo ljeni: prvomestnik Jakob Kristan, posestnik v Orehku, tajnik Kristjav Kanale, vodja mlekarne v Prcstraneku, blagajnik Alojz Durjava, ti govec v Matenji vasi; odborniki: Iv. Vadnjal, Edvard Del-linz, Jože Žitko, Franc Curk, Anton Križaj, Mi lan Znidersič, Fran Mož ina, Leopob! Slave, Anton Srebotnjak, Franc Ve nič, Anton Samsa, Jože Šabec. Pri stopilo je še tisto uro 75 članov. Skala na železniški progi. Med Zagorjem in Trbovljami se je zope1 utrgala velika skala ter padla na železniški tir, brzovlak st. 6 je zavozi na njo, ter je naredil vsled tega tri četrt ure zamude. Bo li to izdramih' merodajne faktorje, da bodo na tej nevarni progi zopet nastavili čuvaje. Do sedaj se je le samemu slučaju zahvaliti, da se ni pripetila kakšna večja nesreča. ali samomor. Ko j* •aj vozil nočni vlak z Zi tosta proti Celju, je strojenji železnim mostom pri trgu opazil na progi neku Ustavil je hitro vlak, a bilo je ie prepozno. Ko so progo preisko vali, so našli le še kri; trupla ni bil nikjer. Vlak je žensko zgrabil in jo gotovo vrgel v Savinjo. Prememba posesti. Nekdaj Nun čičevo posestvo v Stari vasi pri Vidmu na Štajerskem je kupil deželni poslanec g. Fran Bartol is Hoste pri Sodraiici sa 36.000 K. ima svoj občni zbor dne M. maja ▼ kavanu Seriena. Umrl je v Št. Jarju ob Taboru tve&t in neustrašen pristaš narodne .♦ranke, veleposestnik Valentin Juž-ra. Ko razvnel 1. 1907. volilni boj za državni zbor, je bil on tisti, ki je prvi s krepko roko posegel v ^k volilnega bojevanja. Dal je iniciativo za veliki ljudski shod v Žalen, ki je postavil Robleka za kand i -lata. Dasi že 70 let star, je vendar z neverjetno energijo vodil agitacijo po svoji in sosednih občinah. Šel je žarno hrambo, katero zlo- abljajo za svoje bedaste norčavosti. Venomer jo telefonično obveščajo, da £0ri v tej in oni ulici. Ko dospe pozama hramba na lice mesta, ne najde nobenega ognja in se mora spet \ miti, ker je bila to le »sala«. To se liogaja skoraj vsak dan. Posebno ob večernih in nočnih urah je dokaj Ži- ahno na ulicah. Tu vidiš vsak čas kako se vozijo gasilci po mestu in ččejo ogenj, ne da bi um prišli na sled. Seveda je mestno prebivalstvo vsled tega zelo vznemirjeno, ker & > tem kali nočni mir, pa tudi mestna požarna hramba ima pri tem mnogo škode. V noči od 18. na 19. naia t. 1. so »šaljivci« kar enajstkrat mestno požarno brambo telefo-učno alarmirali, enajstkrat je bila ■•->■/ Klicana, a v resnici ni nikjer »gen j izbruhnil. Zločince pridao za-- edujojo. Aretirali so pet dijakov, ali pozitivnega še niso mogli ničesar ornati. Mestni župan je razpisal 100 kron nagrade tistemu, ki bi zločin- em prišel na sled. Koroška se giblje. Dne 22. t. m. c imela Ciril-Metodova podružnica 7? Beljak in okolico na Bruci v Društvenem domu občni zbor. Glavno riižbo je zastopal potovalni učitelj \nte Beg. ki je imel daljši nagovor. r>l istopilo je do 20 novih članov. V ndbor so bili izvoljeni: Matija Wuti Ločila zopet za predsednika. Ga--par Trupe /a podpredsednika. Pr. L. Beljak > za tajnika, Fr. Miklavčič Bruca» za namestnika. I>. R. (Be-'.iak> zh blagajnika. Mila Vile fBrn-ra> za blagajnicarko. Odborniki Servicelj (Podravlje), Gailar \ lg. Tlie iBekštanj), župnik Jnr. Trunk Perava), Janko Tavčar lBeljaki. - Hribernik (Srcjf). Mif-a Mes-r.ik (Bruca), trat (Žila). K. Miki. Oglednika računov >ta župnik satnik (Bmcat in Mih. Vilč. Dele-, .ta za glavno skupščino sta pred- dnik Wnti in Servicelj. — Po zbo-^nju so člani tamburaškega društva predstavljali in peli Kovaeeve-. . »stale Borovi je v Rožni dolini trg. 20. t. m. se je prvič vršila voliiev v r-in^ki svet. Prav veseli pojav je, r. -r. >e tudi Slovenci za<~Hi gibati er zanimati za občinsko gospodarno. Fdeležili so se teh občinskih VO-itev rer dosegli v tretjem volilnem azredu prav lepe uspehe. Ob 484 -Rilcev v tem razredu se je udeležilo 72. torej 77 odstotkov. Dočiin so Vemei dobili 152 do 249 glasov, obili slovenski kandidatje do 129 dasov. Dobili bi jih pa še več, da bi •ili vsi volilci dovolj zavedni. Mno-Slovencev je ostalo doma. Zaradi pga je treba dela in sicer zi »temačnega dela. Potem se nam ni treba a*i l>odočnosti. Prepričani smo lah-da se bodo potem dosegli tudi po-rni uspehi. Vsaj smo videli že daj, da je ravno vrlo delujoči »So-rA<- pravzaprav vzbudil v ljudstvu "odno zavest. Značilna -o imena &T.-kih kandidatov: Ogris. SehaU-z. Trhinkowitz. Doujak itd. Vkad. društvo slov. vete r ina r-na Dunaju l»ode imelo svo.j dru-ari redni občni zbor poletnega tečaja petek, dne 27. t. m. ob I. zvečer v 'a\ raciji >,Xowak<. Preselitve v Ljubljani. V za-em selitvenem roku se je v Ljubim* preselilo 442 strank ozir. dru-n. ki so štele nad 1800 oseb. Na nose je priselilo 21 družin, izselilo a 14 strank, ker so bile prestavljene druge kraje. — Vzlic občnemu po-aženju najemnine se vedno primanjkuje zlasti manjših stanovanj, ^avbnp gibanje je precej živahno. Cigansko ženitovanje. Danes dopoldne sta bili v cerkvi sv. Petra Ive ciganski poroki ogrskih ciganov, : >e slučajno m ude tu v Ljubljani, ^nitovanjska pojedina se vrši na arem vojaškem preskrboval iSču ob majski in Franca Jožefa cesti. Ci-ani so si za pojedino naročili godbo n sev eda pijače in jedil y, obilici. Za- kleli so med dr. dve prečica. Pravi-jo.de so cigani salo gostoljubni in da dobi vsak, ki pride rja na pojedino — četudi nepovabljen — jesti in niti, kolikor hoče. Da bi se le ženitovanje srečno in brez nezgod zakončalo! Zdravstvene stanj* mastne ebei-ne ljubljanske od 8. do 14. maja. Rojenih je bilo 19 otrok, poleg tega 4 mrtvorojenci.Umrlo je 25 oseb,med njimi domačinov 17. Umrli so 3 za ietiko (2 tujca), 3 vsled mrtvouda, 1 vsled samomora in 18 za različnimi boleznimi. Življenja siti. Včeraj so se poskusile v Trstu štiri osebe spraviti v oni boljši (!) svet. Prvi slučaj se je primeril že ob polu šesti uri zjutraj v trgovini Antonije Delgiorno v ulici de 11 o Squero. Trgovkina hei iz prvega zakona, Lidija Perkovac je spila najprej precejšnjo množino konjaka, nato je odprla plinovo napravo ter spila neki strup. Prepeljali »o jo v holnisuico, vendar je malo upanja, da bi okrevala. — 251etna Emilija Baje je spila v samomorilnem namenu )>ol litra špirita. Poklicani zdravnik je odvrnil hujšo nevarnost. — V ulici Coinmerziale št. 7 stanujoči 221etni trgovec Maks L. je hotel iz svojega stanovanja skočiti na cesto, kar so mu domači preprečili. Vzrok nesrečna ljubezen, olletni instalater Bonitempo je hotel skočiti v morje. Neki stražnik ga je še o pravom času pograbil za suknjič. Za vratni umor. Čuden slučaj se .ie primeril nekje v Ljubljani. Po Gradaščici je priplaval gosja k do sosednje hiše. stopil tam na suho, popa-del lepega petelina za glavo, ga umoril in ga nato zvlekel v vodo in odplaval ž njim. Kaj je nameraval s petelinom, se ne ve, ker so mu ljudje s čolnom sledili in mu plen od-,vzeli. Kakor je tudi znana gosj&kvssm bojatitesi, je to vendarle redek slučaj. Vrečo kosti ukradel. V bolnici za silo je ukradel vojakom .>oletni dninar Anton Hribar iz Pijave Gorice vrečo kosti in jih prodal za S K. Ko je včeraj zopet prišel s prazno vrečo po druge, ga je pri tem zasačil nek vojak in ga prijel. Xa lice mesta poklicani >tražnik je Hribarja are-toval. Oddali so ga okrajnemu sodišču. Pijan voznik. Včeraj popoldne ie v Stritarjevi ulici zadel vsled neprevidno vozne v električni voz posestni kov sin Frane Paternos*er iz Podgoi i«Ko bi ne bil voznik takoj ustavil voza. bi *e bila lahko zgodila velika nesreča. Zagovarjati s* bode moral ptod sodiščem. V Anifiriko sta >e hotela včeraj odpeljati Ivan Cestnik in Jurij Klobučar iz črnomelj>kega okraja še predno sta poskusila vojaški kruh. Xakana se jima pa ni posrečila, kajti mesto, da bi ju bil zaprl sprevodnik v kupej. je oba od vedel stražnik Veterin v zapor. Oddali s<« ju deželnemu sodišču. Delavsko gibanje. Včeraj se je z južnega kolodvora odpeljalo v Ameriko 200 Macedoivev in 160 Hrvatov. V Heb je šlo 100. v Buchs 90. na VVestfalsko 48. v Bruck ob Muii 0*, v Inomost pa 62 Hrvatov. - Xa D;i-naj se je odpeljalo 67. v Budimpešto pa 42 Lahov. Izgubljeno in najdeno. Gespa Ivanka Grudnova je izgubila črno denarnico, v kateri je imela bankovec /a 20 K in 30 v. — - Knjigovod-ka Pavla Boenes je igzubila zlat or-^tan z opalom, vreden 10 K. — Šolska učenka Marija Zrimšekova je našla listnico z 250 K in nekaj lir. Xa južnem kolodvoru je bilo aj-den, oziroma izgubljen molitvenik, dežnik, rjav površnik, volnena ruta, ^o] učni k. ženski plašč, otroški čevlji in rjav križaš t površnik. Posredovalnica služb N. D. O. Pošten, priden mladenič išče službe kot ^luga ali kaj enakega. Več v uradu X. D. O. vsak dan ud do 8. zvečer. mi napravi vse |n*i stoli *erake, da se v najtanjšem easu prične delovati Slovanski lig. — Slovanski izlet v Bel grad. Prijave za posebni vlak iz Zagreba \ Belgrad se sprejemajo samo še par dni. Ako -e do zadnjega tega meseca ne prijavi zadostno število izletnikov, -e prireditev posebnega vlaka opusti. Priporočamo slovenskemu občinstvu, naj j>orabi to izredno ugodno priliko, da si ogleda srbsko prestolnico, kjer bodo Slovenci brez dvoma sprejeti z iskrenim bratskim navdušenjem. Cene za vožnjo iz Zagreba v Belgrad in nazaj so izredno nizke: v HI. razredu stane vozni listek 10 K, v II. razredu pa 16 K. Prijave sprejema odbor droStva »Ljubljanski Zvon« ali pa društveni predsednik g. dr. Anton Š v i g e 1 j , odvetnik v Ljubljani. — Hrvatski sabor. V včerajšnji seji hrvatskega sabora so bili pro-mulgirsni nekateri skupni ogrsko-hrvatski zakoni, proti čemur je opozicija grupno ugovarjala. Na to je prišel v razpravo predlog poslanca Šupila, ki se glasi: »Hrvatski ►•bor izjavlja, da se ne more odavati kanovemu pozivu gede volitve delegatov v skupni ogrsko - brvatsk; pnrla- na to, da se spreusesi ■ ran uji držav ne - pmvni poMaj, oštrome da se revidira nagodba in eieer na način, ki je predpisan v zakonu.« Za ta predlog so govorili Sunilo, Stjepan Radič, Persič in dr. VI. Frank. Med debato je prišlo do hrupnih prizorov med koalicijo in frankovci. Predsednik je moral dvakrat prekiniti sejo. Ker se je galerija vmešavala v razprave sabora, jo je predsednik dal izprazniti. Sabor je na to odklonil Su-pilov predlog. V magnetsko zbornico so bili izvoljeni: dr. Ararnš, pleni. Chavrak in grof Kuliner, v skupni ogrsko - hrvatski parlament pa ti-le delegat je: Babic - Gjalski, Banjam in, Barčie, Bedeković, dr. Belobrk, Bu-disavljevie, dr. Grshovac, dr. Hinko-vie, Krsjnović, dr. Krisković, Katu-zovie, dr. Lorkovič, dr. Lukinič, dr. Magdič, dr. Manojlović, dr. Mazura-nić. Modrušan, Muačevič, dr. pl. Ni-kolić, dr. Novosel, Obradovič, Pele-ček, grof Pejačević, dr. Peles, dr. Pinterović, dr. Poljak, dr. Polovina, dr. Dušan Popovič, Šandor Popovič, Pribičevič, dr. Roje, dr. Rorauer, dr. Stoja novic, dr. Silovič, Šipuš, dr. Ši-šic, dr. Šumanovič, dr. Sur m in, Grga Tuškaii in dr. Vinkovič. — Stanojevieevo »Zgodovino srbskega naroda«, ki izide te dni, opremljena z zanimivimi zemljevidi, so doslej naročili: prof. dr. Pavel Pestotnik, policijski svetnik M. P e r t o t , kontrolor »Mestne hranilnice ljubljanske« Anton Trstenjak, in »Zveza narodnih društev na Štajerskem in Koroškem«. Knjiga, ki obsega obširuo zgodovino srbskega naroda od njegovega prihoda na Balkanski polotok pa do današnjega dne, stane 5 K. Na izrecno željo g. pisatelja, vseučiliškega profesorja Stanojeviča, sprejema na daljna naročila Raslo Pustoslemšek v Ljub Ijani. Deželnozborske volitve v Bosni. Šele sedaj so znane številke o volitvah v III. kuriji. V tej kuriji je hrvatskih volileev 88.928. Volitve se je udeležilo 52.100 upravičencev. Izmed teh jih je glasovalo za kandidate dr. Mandičeve stranke 33.467, za Stadlerjevo klerikalno stranko pa 18.633. Klerikalci so torej dobili vkljub silni duhovniški agitaciji komaj eno tretjino glasov. Včeraj je volila II. kurija, to so mesta in trgi. V tej kuriji imajo Hrvatje 7485 volileev. Srbi 8874, mohamedanci 29.555. Žid je pa 1620 volileev. Na Hnat»i odpade v tej kuriji 5 mandatov, na Srbe 5, na mohamedance na Žide pa 1 mandat. — Za hrvatsko šolo na Reki je vrgel koncert, ki ga je priredilo klerikalno pevsko društvo »Ljubljana« binkoštni petek na Sušaku, 452 K. Preplačil je bilo 62 K 92 vin., kon-certnih programov se je prodalo za 1 K 50 vin., torej v celem 15 izvodov. Za gostoljubni sprejem »Ljubljane« se v včerajšnjem reškem »Novem Listu« zahvaljuje — »Ožji odbor za sprejem Slovencev«. — Radi političnega umora. Lani je pri Sv. Ivanu Zelini zdravnik dr. Daue Marin ič iz politične strasti na ulici ustrelil naprednjaka Ljudevita Pueeka. Kadi tega dejanja je bil obsojen v enoletno težko ječo. Dr. Marin ič je prosil za pomiloščenje. Vladar je njegovo prošnjo odbil, pač pa je sodišče znižalo njegovo kazen na 10 mesecev. Dr. Mari nič je to kazen te dni nastopil. Po slovmAen sveto. Vseslovanski zdravniški kongres v Sofiji se prične dne 5. julija t. 1. in bo trajal pet dni. Program tega vseslovauskega zdravniškega shoda je ta-le: 1. Volitev narodnih delegatov v osredni odbor slovanskih zdravnikov; 2. poročilo odborovo; 3. kreditna in podporna blagajna xZveze«; 4. parlamenti in ustanovitev zdravstvenih ministrstev (referira dr. A. Georgijev); 5. zdravniki in zdravniška organizacija na Bolgarskem; 6. zdravniki in zdravniška organizacija pri ostalih slovanskih narodih; 7. prirodne mineralne vode na Bolgarskem in 8. slučajnosti. — Predsednik bolgarskega društva zdravnikov je dr. Beron, tajnik pa dr. Paskalev. — Cehom v jagoslovnaskih de-žela h. Narodnopisni muzej češko-slovanski, Čegar predsednik je vse-učiliški profesor dr. Jos. Gruber, tajnik pa vseučisttki profesor dr. Vaclav Tille, se obrača s prošnjo na Cehe, živeče med Jugoslovani, naj bi mu preskrbeti, oziroma darovali razne narodopisne predmete (narodne nošnje, keramiake izdelke itd.) v s vrbo jugoelovanskiigs narsdopians ga oddelka v muasju. Poailjatvs sprejema in daje vsa potrebna pojasnila pisarna Narodopisnega muzeja Smiehov št. M. ruvanje ne eenso ▼ OtjHniji« tudi na či, da bi se slavnost ne priredila v obliki, ki bi imela tvojo ost neurejene proti Nemeem. Pravijo, da bi to škodovalo poinanjskim Poljakom, ki bi jih nemška vlada potem ie bolj zatirala in tlačila. Proti tem spletkam aristokracije so vsi narodnomi-sleči elementi. Ta odpor proti popustljivi politiki plemstva in konservativcev se je zlasti pokazal pri zadnji dopolnilni volitvi v Poznanju v nemški parlament. Oficialno je bil proglašen za kandidata konservativec, ki pa je propadel brez vsake agitacije proti kandidatu uarodnodemo-kratske stranke, ki zastopa odločno narodna načela. Konservaticvi so bili silno presenečeni. Sklicali so poseben shod, da bi izvedeli, zakaj se je narodna načela. Konservativci so bi-obmila proti njim. Na tem sjiodu jim je mož iz naroda, Vavrynak, povedal v obraz te-Ie besede: »Pritožu-jete se, da ljudstvo ne gre z vami, marveč da raje posluša agitatorje. Vsa tajnost je v tem, da ljudstvo vidi agitatorje med sabo pri narodnem delu, za to se tudi ravna po nasvetih teh, ki jih vidi med sabo na delu. Da pa ne sodi ugodno o možeh, ki komaj najdejo toliko časa, da se enkrat pokažejo ljudstvu in sicer samo takrat, kadar bi radi, da bi jim narod pel slavo.« HofrfcMer. Iz Dunaja poročajo dne 23. t. m.: Danes zjutraj se je začela pred vojnim sodiščem obravnava proti Hofriehterju, ki je obtožen zavratne-ga umora in večkratnega poskuse-nega umora. Sodni dvor, ki obstoji iz enega majorja, dveh stotnikov, dveh nadporočnikov in dveh poročnikov, se je zbral ob 8. zjutraj v raz-pravni dvorani novega garni/.ijskega sodišča. Hofrich terja so privedli štabni prof os in dva vojaka z nasajenimi bajoneti. Ko je predsednik zaprisegel sodnike, je povzel besedo stotnik-avdi-tor Kunz in je prebral obtožnico, nato pa je obravnaval materijal preiskovalnega procesa. To je začel z branjem izpovedb linških prič. Vojno sodišče se je po opoldanskem premoru zvečer ob 7. prekinilo in se nadaljuje prihodnje dni. Najprej se bodo prebrale izpovedih vseh prič, med njimi tudi gospe Hofriehterjeve, nato protokol o Hofrichterjevem priznanju, nakar bodo podali psihijatri svoje mnenje. Nato bodo pozvali Hofrich terja, naj pove. kar ima povedati v svojo (»hrambo, nakar ga bodo od peljali. Nato bo stotnik-avditor Kunz, ki pred vojnim sodiščem fungira kot tožnik in branitelj obenem, stavil svoj končni predlog, ki obsega tudi obteževalne in olajševalne okoliščine. »Neues Wieuer Tagblatt« ve povedati, da so spoznali psihijatri Hof-richterja za duševno manj vrednega, vendar pa odgovornega za svoja dejanja. Sodišče bo vsled Hofrichter-jevega priznanja sicer brez dvoma izreklo smrtno obsodbo, vendar jho najbrže pomiloščen. Sodba bo izrečena v dveh, treh dneh. Razne stvari. * Umor češkega raziskovalca. Češkega raziskovalca Alberta Friča so Indijanci v Južni Boliviji baje ubili. Frič je potoval tudi v imenu petrograjske akademije znanosti. * Proti evropskim klobukom. Notranje ministrstvo prepoveduje otrokom mohamedancev nositi evropske klobuke, ker je to — nemoralno. — Sancta simplicitas, ora pro nobis! * Eksplozija dinamita. V vojašnici v Pinar del Rio na otoku Havani je eksplodirala večja množina dinamita. Sto ljudi je bilo ubitih, še več pa ranjenih. * Na Ogrskem teče kri. V obči u i Margin so v soboto povodom nekega volilnega shoda ustrelili orožniki pet Rumunov. * Volitve na Ogrskem. Nemci v južni Ogrski so izdali na svoje rojake oklic, v katerem jih poziv I jejo, naj oddajo pri predstojećih drzavno-zborskih volitvah svoje glasove narodnostnim kandidatom. Če bodo Nemci sledili temu pozivu, )x>tem bodo oddali svoje glasove rum unskim kandidatom. * Hallevev komet. Znani norski profesor Birkeland je napravil ekspedicijo na najsevernejši konec Nor-ske, da bi mogel opazovati spremembe, provzročene po Halleveveni kometu. Kakor zdaj brzojavlja prof. Birkenland, je bilo opaziti v noči med 18. in 19. majem izredne magnetične pojave. Komet je šel mimo solne a, je nastal nenavadno močan magnetičan vihar. Ekspedicija je dobila selo valne podatke, pred vsem meteorologič-ne in električne. Birkeland in njegovi snresmijevaiei se mnesvjs, da je tov rep, ki je sestavljen is aikshaiiih VsdsnunnuniMi ffm Isn^sllsnunafl ponfflBs Vprašanje italijanske pravne fakulteta Dunaj, 24. maja. Italijanski poslanci so bili brzojavno poklicani na Dunaj. Danes popoldne imajo sejo. Preje bo baron Malfatti konferiraj z ministrskim predsednikom baronom Bienerthom, ki skuša posredovati med nemškimi in italijanskimi poslanci. Vlada išče pripravno mesto za italijansko pravno fakulteto« pri čemer pa Trst in Dunaj ne prideta v poštev. Ljudsko štetje po narodnosti. Dunaj, 24. maja. Proračunski odsek jfi danes sprejel z 27 proti 15 glasom predlog poslanca dr. Krama-ra9 da se ima pri ljudskem štetju v poste vat i ne samo obče valni jezik, marveč tudi narodnost. Za ta predlog so glasovali vsi Slovani, Italijani, Romuni in vsi socialni demokrat-je. V manjšini so ostali nemški libe-ralci, nacionalci in krščanski soei^ alci. Obravnava proti Hofriehterju. Dunaj, 24. maja. Razprava proti Hotrichterju se je danes nadaljevala in bo trajala najbrže ves teden. Pri da-naSnji Obravnavi Hofrichter ni bil na-VZOČ. Odgoditev hrvatskega sabora. Zagreb, 24. maja. Po volitvi hrvat* skih delegatov v peštanski parlament je ban dr. T o m a š i ć s kraljevim re-skriptom odgodil zasedanje sabora na nedoločen čas. Sabor se snide šele jeseni. Albanski beguni v Srbiji. Skoplje, 24. maja. Pri Kuršum* liji je prestopilo srbsko mejo 11 albanskih upornih četovodij. Srbska obmejna straža jih je polovila in jih? izročila vkljub njihovemu ugovoru, da so politični begunci, turški oblasti. Ta je Albance dala odvesti y glavno vojaško taborišče. Začetek resnih operacij proti A Ihan« eem. Solun, 24. maja. Turška armada je končno pričela z resnimi operacijami proti Albancem. Jela je s treh strani prodirati proti Dreniei in sicer od Lipljana, Prištine in Mitrovi-ee. Albanci se na vsi črti jadrno umikajo očividno z namenom, da bi turško armado izvabili V Dreniške planine, kjer nameravajo uporniki z vseh strani udariti na Turke. Krščanski vojaki na Turškem. Solun, 24. maja. V tukajšnjem ^hmskem vilajetu je bilo potrjenih pri letošnjih naborih 23.000 krščanskih novincev. Iz med teh so jih uvrstili v armado samo 1800. Zakaj ostali niso bili poklicani pod zastavo, se ne ve, domneva pa se, da se Turki hoje sprejeti v armado večje število kristjanov meneč, da bi bilo to v kvar disciplini. Razoroženje Arnavtov. Solun, 24. maja. Vada je ukazala, da se ima vsem Albancem, ki so nastanjeni v solunskem vilajetu, odvzeti orožje. Ta vladna naredba je povročila silno razburjenje med ar-navtskim prebivalstvom. Avstrijski častniki med upornim; Albanci. Sofija, 24. maja. Tukajšnji listi javljajo, sklicujoč se na pričevanje francoskega konzula v Skoplju, da se nahajata med Albanci, ki so jih v jeli Turki, dva avstrijska častnika* ki sta vodila albanske operacije v bojih ob Mora vi. Rusko - poljska spravna komisija raz« bita. Petrograd. 24. maja. Rusko-poljska spravna komisija, ki je bila izvoljena na zadnji petrogradski slovanski konferenci, se je razšla, ker so vsa pogajanja ostala brezvspešna. Preje je iz komisije že istopil poslanec L v o v. Komisija ie izdala o posvetovanjih poseben za« pisnik. Izdajatelj in odgovorni urednik: Rasto Pustoslemšek. Umrli so v Ljubljani: Dne 19. maja: Ivan Blauenstciser, dra-gonec, 22 let. Dne 22. maja: Marija Lampič, hči želez, uslužbenca, pol leta. — Ana Thomas, za-sebnica, 57 let. _ ' . Dne 23. maja: Ivana Zapiotnik, žena pomožnega uradnika, 27 let. — Maks Flor-jančič, sin železn. uslužbenca, 3 mesece. V deželni bolnici: Dne 19. maja: Ivan Dolenc, delavec, 35 let — Fran Brank, poljski dninar, 55 let. Dne 21. maja: Josip Kresa), bivši krojač, 54 |et. — Jera Zupan, bivša postrežnica, 82 let. — Marija Majdič, delavka, 62 let. — Katarina Kumar, delavka, 52 tet. ; Dne 22. maja: Neža Dolenc, htl po* sestnice, 2 leti. Dne 24. maja 191«. Tirala Pšenica sa oktober 1910. . za 50 Rrž za oktober 1910 o££^©Mooer 1919 ! I sa 90 Cfefctl«. 10-15 23. 24. t. pop. 9. zv. 7. zj. i 734- 0 171 lsr svzhod 7354 13*3 sr. jvzhod 735-2! 14-2 sr. svzh > polobla« oblačno Srednja včerajšnja temperatura 13*9-, norm. 15*0*. Padavina v 24 urah 0-8 nun. Prodajalka nekoliko izurjena v knjigovodstvu in za prodajo moke .\ se sprejme proti mesečni plači .\ i viljfiii iln m1m3 Pilanu t lafeta pri U danem mosta. iS20 Ugodna prilika! Obrtniki pozor! Staroznana obcestna gostilna na prometnem, prijaznem solnčnem kraju v trgu na Gorenjskem, zraven pripadajoče veliko gospodarsko poslopje s staro kovačnico in hlevom, se odda v najem eventualno nekaj lahko proda. Lega obeh poslopij je lepa; ležita tik velike ceste, zelo pripravno za večje podjetje, tudi več obrtov, kot kovača ključavničarja, kleparja, krojača, mesarja, mizarja, voznika, kolarja, sedlarja, trgovca z železnino specerijo in enake samostojne obrtnike. — Naslov pove iz prijaznosti upravništvo »SI. Naroda«. 1835 1 • obrti in hiše Na najbolj prometnem kraju, na glavnem trgu v Novem mesta se proda iz proste roke novo prezidana hiša. V hiši so 4 dobro idoče trgovine z 10 sobami in 3 kuhinjami. Zraven je pri-ztdana hiša z 2 sobama in kuhinjo. Pri hiši je velik zelenjadni vrt. .*. Pojasnila daje 1823 Josip Fiuter. Kanit Ilovo mesto. i m V založbi k v Ljubljani je pravkar izšel zgodovinski roman izza francoskih časov : x ljubezen:-:: Končanove Klare Spisal Fr. Remec. Cena kros. K 1*90, vez. K 2*50, po posti 20 v več. Tt roman je vzbudil že v podlistka -Slov. Naroda" občno pozornost ter se je morat sa splošno zahtevo ponatisniti. m*. mm xxxxxxxxxxxxxx I Ljuljan, Sv. Petra usta št. 31 priporoča lepo izbiro W dekliških in Žalni m vidH i m Nhirib Mi k n 1881 oken GODI na Ivan Jdačin, Ljubljana. Koncem SSS 175 Začetek ob nedeljak in praznikih ob 1210. dopoldne, 3. popoldne in 7. zvečer. Ob delavnikih ob 3. popoldne in 7. zvečer. Vstopata« vmIo J na Jurčičevem trgu 3 se odda z opravo vre5 w najem. Več se izve v tiskarni««. tt Narodni Zahvala. Za premnoge iskrene dokaza sočutja povodom smrti naše ljubljene nepozabne matere, oziroma sestre in tete gospe Marije Novak posestnice, trgovke tn gostilnićarke v Štepanji vasi izrekamo tem potom najprisrčnejšo zahvalo vsem prijateljem, sorodnikom in znancem. Predvsem se iskreno zahvaljujemo prečastiti šentpetrski duhovščini za tolažilne obiske ob času bolezni in za častno spremstvo k zadnjemu počitku. Posebno zahvalo smo dolžni tudi g. dr. Staretu, ki je rajnico obiskoval ob bolezni, ter s svojo znano ljubeznjivostjo cosvečal največjo zdravniško pozornost in trud v olajšanje njene bolezni. Dalje izrekamo svojo iskreno zahvalo vsi mnogobrojni množici občinstva iz Ljubljane in okolice, ki je spremila našo drago mamo k zadnjemu počitku. Izrecno se zahvaljujemo vsem njenim stanovskim tovariši-cam in tovarišem, g. županu Korbarju, gasilcem iz Štepanje vasi in Bizovika, vodstvu in učenkam Lichtenturničnega zavoda, ki so s svojo udeležbo pripomogli do tako častnega pogreba. Najlepša zahvala pevskemu društvu »Slavec« in »Bizovik« in pevovodju, g. učitelju Cepudru za pretresljivo nagrobno petje. Prisrčno se zahvaljujemo tudi vsem darovalcem krasnih vencev in nosilcem. Končno še enkrat tisočera zahvala vsem skupaj in vsakemu posebej, ki nam je na kakršenkoli način pokazal svoje sočutje v tem za nas tako žalosti polnem času. S tepanja vas, 24. maja 1910. Zalaja«! »stali. „Zlata kaplja" LlaMlaaa, Sv. Petra cesta st 27. Vsako sredo od 1. falila od 8.—12. zvečer -=. velik koncert =- na novo urejenem krasnem vrtu, in ob enem otvoritev novega hotela. Za obilni obisk se priporočata in zagotavljata najboljšo postrežbo lanH h MaizUa TntiL ie zaiti priti h Uiti se! Zastonj ravno ae; temveč pesi tvorniiko a danes naprej radi opustitve naše to se prodajo od tvorailke zaloge ll il kratek caall za gestflaiesrje sa K 50*— aaarej !€ • • • • • * m io*~- m a> w 1-50 MUnaisB — Trst — trunki imiiik mešano tffovino, prednost imajo le r iste«, in usnjarski stroki. Mi Mik it. Jmj Moisti. KhHnteii Mih takoj ttpvssl Mjotir n Jctcricib t8i: h. — s*s 3avmfc %iiokwn& 1828 -pcipotoČa dvojo Gorato &a£ovez?konfvitvcyič^vv(v cenah. točita & dehete i&vzž>u}e*%\ m oGtattto poito. if=H5ii=ir C- kr. avstrijske jjff državne železnica Izvleček iz voznega reda. We^lfaewe*ae ostal »d Is L|esl|aue aut set) 7-08 zjutraj. Osebni vlak v smeri: Tržič, lesenice, Trbiž, Beljak, Gorica, Trst, Celovec. T-ttO zjutraj. Osebni vlak ▼ smeri: Grosuplje, Št. Janž, Rudolfovo, StraJa-Toplice, Kočevje. ©•12 dopoldne. Osebni v*ak v smeri: Jesenice, z zvezo na brzovlak v Celovec, Dunaj j. k., Line, Prago, Draidane, Berlin, Beljak, Badgastein, Solnograd, Monakovo, Kolin. lt*aO dopoldne. Ooebni vlak v smeri: Tržič, lesenice, Trbiž, Beljak, Celovec, Gorica, Trst. i SS popoldne. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudolfovo, St. Janž, Straia-Topiice, Kočevje. Sa30 popoldne. Osebni vlak v smeri: Tržič, Jesenice, Trbiž, Beljak, Gorica, Trst, Celovec. ••35 zvečer. Osebni vlak v smeri: Iržič, Jesenice, z zvezo na brzovlak v Beljak, Celovec. Dunaj, z. k., Badgastein, Solnograd, Monakovo, Inomost, Frankobrod, \Viesbaden, Kolin, Diisseldorf, Vleissingen., Trbiž. 7*AO zveoer. Osebni vlak v smeri: Grosuplje Št. Janž, Rudolfovo, Kočevje. 10-IO poneol. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Beljak, Gorica, Trst, Celovec. Odkod Is LJubljane (drsava! kolodyor). 7*28 zjutraj: Osebni vlak v Kamnik. a OB popoldne: Mešanec v Kamnik. 7*35 asOear Mešanec v Kamnik. II* ponoči: Mešanec v Kamnik le ob nedeljah in praznikih. 1. Buesajam USUO. Pvtned v L|nel!ano Quins telesalse) 7*09 zjutraj s Osebni vlak iz Jesenic, v zvezi na brzovlak iz Berlina, Draždcr Prage, Linca, Celovca, Monakovega, Solno-grada, Badgasteina, Beljaka, Gorice, Trsta Tržiča. 8-52 zjutraj: Osebni vHk iz Kočevja, Ri doifovega, Grosuplja, Št. Janža. Il"20 dopoldne: Osebni vlak iz Trbiža. Gorice. Jesenic, v zvezi na brzovlak iz Dunaja, z. k., Celovca, Vlisingena, Diis* seldorfa, Kolina, Wiesbadna, Frankobroda Monakovega, Solnograda, Inomosta. Badgasteina, Beljaka. 2*69 popoldne: Osebni vlak iz Kočevja, straže - Toplic, Rudolf o vega, Grosuplja St. Janža. 4-17 popoldne: Osebni vlak iz Trbiža, Celovca, Beljaka, Gorice, Trsta, Jesenic, Tržič? 6"58 zvečer: Osebni vlak iz Jesenic, v zvez na brzovlak iz Berlina, Draždan, Prat^ Linca, Celovca, Monakovega, Solnograda Badgasteina, Beljaka, Dunaja j. k. 8-15 z veder: Osebni vlak is Beljaka, Trbiža Celovca, Trsta, Gorice, Jesenic, Tržiča. 0-07 zveoer: Osebni vlak iz Kočevja, Straie Toplic, Rudolfovega, Grosuplja. Št. Janža 11*22 ponoći: Osebni vlak is Trbiža, Ceiovca Beljaka, Trsta, Gorice, Jesenic. Prihod v LJubljano (državne ielesuice). 0*ao zjutraj: Mešanec iz Kamnika. lO-OO dopolde: Mešanec iz Kamnika. OMO zveoer: Mešanec iz Kamnika. IOSO po noči: Mešanec iz Kamnika le o'P nedeljah in praznikih. Časi prihoda in odhoda so navedeni v sredn e evropejskem času. C. kr. driavno-ieleiniiko ravnateljstvo v Trsta. laMnajtitelhi! Največja Zaloga ZaWewitt cnfte za umetnike, slikarje, kiparje itd., kakor: = Dftsseldorfske oljnate barve — v puškah za umetniško in Studijsko slikanje. Horodamove patent akvarslas barve za šolo in v pušicah zs stadije. z= Pastelne barve (stogle). ==: pristne francoske, in za ljudske Sole v skatljlcab. Tempera barve za srednje is strokovne Me, za umetnike iu prijatelje umetnosti. rtanetsl el|a ta retoie za slikarstvo. — SUttarske plaftao — z oljsatia iu kredsisi toaeljen. ViMrel ie Mirne sOlkar|e sajs+vejic as riTsottfs pripereča Uf sUaM, SSaPS S 40 L4 860581 02 34 4 33 0646 .C D7B 33 8X* 77