32. številka. Ljubljana, v četrtek 9. febrnvarja. XV. leto, 1882.
SLBTOKI MOD.
Izhaja vsak dan zvečer, izimši nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za a vs t ri j h k o-o g p r sk e dežele za vse leto 16 gld., za pol lota 8 gdd., za četrt leta 4 gld. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 80 ki\, za jeden mesec 1 gld, 10 kr. Za pošiljanje na dom računa s.' po lo kr za mesec, po .'tO kr za Četrt
leta. — Za tuje deželo toliko Vfč, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravniStvo je v Ljubljani v Frana Kolmana hiši ,, Gledališka stolba". Dpravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
"V LJubljani 9. februvarja.
—.r.— Pred kratkim časom čitalo se je v tem listu o prečudnej praksi, katero hoče deželne Bodnije svetovalec in deželni naš kočevski poslanec, gospod Ledenig, upeljati pri mestnej delegiranej Bodniji v Ljubljani. Stvar je sicer lokalna, a nje pomen sega daleč čez stene ljubljanskega križan-skega dvora, pod katerega streho ima strogi naš kočevsko-nemški poslanec sodnijski svoj tabor. Pomenljiva je stvar zategadelj, ker se bode obnašanje gospoda Ledeniga povsod posnemalo, kjer bijejo kočevska srca posodnijskih dvorih in okrajnih sodnijah.
Pri tej okoliščini primorani smo tudi na tem mestu spregovoriti kratko besedo o neprijetnem do-godjaji, ker se sicer bojimo, da bi se nova ta sod-nijska upeljava, o katerej se je do sedaj samo v lokalnej notici govorilo, prezrla na mestih in v krogih, v katerih se prezreti ne sme. Slovenskim poslancem v državnem zboru tedaj prav toplo priporočamo, da mestnej delegiranej okrajnej sodniji v Ljubljani nekoliko svoje pozornosti darujejo, ker bi Be drugače vera ukoreninila, da ga nij na božjem svetu faktorja, ki bi se podajal v boj za najprvot-nejše, a tudi najsvetejše pravice slovenskega jezika. Gotovo bi bilo tudi koristno, če bi Be ekscelenca Pražak, ki se za slovenske justične razmere itak premalo briga, opozoril na postopanje mestno delegirane okrajne sodnije v Ljubljani, ker toliko vsak Bprevidi, da se bolj krvava pena še nij prikazala na valovito razburjenej vršini srditega boja, kojega bijemo za pravice slovenskega jezika pred sodnimi uradi v lastnej svojej domovini, kakor je ravno ideja gospoda svetovalca Ledeniga, s katero hoče sapo zapreti ljubljanskemu odvetništvu ter za večno iz sveta spraviti vse slovenske zapisnike.
Gospod svetovalec Ledenig pravi, da mora vsak slovenski advokat, ki zastopa slovensko stranko pred
LISTEK.
W O V-
(Spisal I. Turgonjev, preložil M. Malovrh.) Prva knjižit.
XI. (Dalje.)
Z razburjenimi živci se nij Šaliti . . . solnce je uže vzhajalo, ko je naš znanec zaspal, a to spanje bilo je preslabo, da bi ga umirilo.
V drugo jutro vstal je pozno in bolela ga je glava. Ko ge je oblekel, stopil je k svoje sobe oknu in videl, da Markelovljevo posestvo niti pravo posestvo nij, kakeršno si obično mislimo. Hišica na posestvu stala je od gozda precej oddaljena, ter bila vremenu povsem izpostavljena. Na jednej strani bila je žitnica, hlev, klet in kočica z na pol razdrto, slamnato streho, na drugej jako majhen ribnik, vrtec, konoplji^če in zopet kočica z jednako streho; nekoliko dalje proč bil je pod in prazna žitnica. To je bil ves „božji dar", kar ga je bilo videti. In vse to bilo je tako [ubožno, žalostno in zapuščeno; le kakor
delegirano okrajno sodnijo v slovenskej belej Ljubil ani, govoriti nemško. In gospod svetovalec Ledenig pravi dalje, da se ima vsaka stranka, koje zastopnik bi pri ohravnavi ne hotel govoriti nemško, kontumacirati. To je radikalno zdravilo! Tako radikalno, da se je gospod svetovalec sam prestrašil pred njega nasledki, tako da je konečno izrekel mnenje, da se bode pri renitentnem advokatu stranka sama pozvala in da se bode z njo samo obravnavalo. Pri tem postopanji pripetilo se bode, da stranka dostikrat ne bode imela strokovnjaškega zastopništva. In zgodilo se bode, da Slovenec pred sodnijo ne bode imel advokata, če bi ga tudi imeti hotel in čeravno zakon veleva, da ima vsaka stranka pravico mestu sebe na odgovor poslati skuse-iiega advokata. Nastale bodo razmere, kakor po Turškem in po druzih barbaričnih državah ne vladajo! In 6e se tudi stranka sama pozove, potem se bode moralo ž njo vender le slovenski obravnavati, ker ravno večina naših strank niti besedico nemške ne ume. In kaka konsekvenca je to! S stranko samo se obravnava slovenski, z njenim za stopnikom, ki bi sodniji vender mnogo jasneje od stranke same stvar razložiti umel, se pa neče slovenski obravnavati! Kje imamo zakon, ki bi tako nelogično postopanje opravičeval ?
In konečno, če se bode oglasila stranka sama, ter se sklicevala na svojega odvetnika, ter zahtevala, da naj ta da odgovor za njo, kaj bodete počeli potem? Ali jo bodete tudi kontumaeirali? Radovedni smo, kako se »ode razrešila ta stvar! Ali z vso resnostjo vprašamo, čemu imamo ustavo, čemu so nam še ustavne pravice? Ustava hoče vsakemu jeziku pri vseh uradih jednake pravice dodeliti in vender smo zdaj doživeli, da morajo slovenski od vetniki pred sodnijami samo nemško govoriti, sicer pripravijo svojih strank pravice ▼ veliko nevarnost!
nekaj, kar še nikdar cveteio nij, kakor kakšno jalovo drevo.
Neždanov šel je v salon, kjer je našel Mažu-rino, sedečo za samovarjem; ona ga je čakala. Izvedel je, da je Ostrodumov o stvarnej zadevi odpotoval in sicer najmenj za dva tedna, a Markelov da je odšel se s posli prepirat. Ker je bilo skoro koncem meseca majnika in torej nujnih opravil ne-dostajalo, ukrenil je Markelov, nek brezov gozdek izsekati ter se uže na vse zgodaj dela lotiti.
Neždanovu bilo je srce čudno prazno. Prošli večer govorilo se je mnogo o nemogočnosti daljšega odlaganja ozbiljnega delovanja in o potrebi odločnosti. Čemu ta hitrost?
Mažurino o tem izpraševati ne imelo bi nobenega uspeha; tej odlaganje in ukrepanje nij bilo poznano; ona ni trenutek nij premišljevala o svojej zadači, potovati v K. Druzega nij nič znala. Neždanov nij vedel, kaj bi govoril ter za to brzo svoj čaj izpil ter šel v gozdek na sprehod. Na potu srečal je seljake, ki so prišli s polja, kamor so gnoj vozili; bili so to prejšnji Markelovljevi robje. Upustil se je ž njimi v razgovor ... ali pametnega nij nič slišal. Videlo se mu je, da so utrujeni, toda
Če bode stvar tako naprej korakala, potem doživeli bo demo še čase, da bode kak eks al tiran deželne sodnije svetovalec kontu maciral vsakega slovenskega kmeta, ki bi z njim ne mogel nemški govoriti! V istini! dobro se nam godi! —
Politični razgled.
Notranja dežele.
V Ljubljani 9. februvarja. Včerajšnji naš telegram poroča iz držav-■loga /hor.i. da se je izkazala pri glasovanji o specijalnej debati o davku na petrolej veČina 10 glasov (155 proti 145) avtonomistov. Večina je torej gotova in zaupno ozremo se lehko nazaj, kako se skušali ustavoverni listi zasejati mej avtonomiste neslogo Raznesli so vest, da sta Lienbacher in Ltchten-stein se odločila, da ravno pri tem vprašanji, katero je ministerstvo proglasilo kot kabinetno vprašanje, hočeta glasovati s svojimi pristaši proti vladi, da hočeta vreči Dunajevskega. Vse to njihovo manevriranje pa nij imelo nobenega uspeha in ga ne bode imelo — desnica (da si je manjkalo tudi nekaj lehkomiselnib gospodov poslancev) stala je kot jeden mož, solidarno in s tem pridobila si jo še večjo moč.
Generalna debata o davku na petrolej se je uže izvršila. Debata o tem davku je uže stara, a vselej se je morala odstaviti z dnevnega reda (obravnavalo se je uže 1. 1878. in 1879.) in koncem leta 1*81. predložil se je nov načrt o tem davku. In fe vprašamo, zakaj glasuje večina, avtonomisti z vlado za ta davek, je odgovor lehak : kako hoče vlada in pošteni zastopniki ljudstva odpraviti obile dolgove, če ne dobijo novih dohodkov, in če novih dolgov delati nečejo? Poveča naj se carina na petrolej in višji davek naj so nastavi na porabo petroleja. Da je levica proti temu davku, je čisto jasno, ker njej nij za blagor ljudstva, njej nij na tem, da bi država poravnala svoje dolgove, da bi ne nalagala novih davkov, da bi državno blagostanje se razcvelo, nego njej je le do te4n,  da bi vrgla
samo od dela, ne pa duševno kot on. Prejšnji njih gospodar je, sodili so oni, priprost mož, samo nekoliko čudne glave; prorokovali so mu gotovo propast — on gospodari nemarno, imejoč le vedno novinarije v glavi in ne delajoč tako, ko dedje in pradedje. „Tako čuden je," dejal je jeden teh kmetov, „da nam niti razumljivo nij, kaj prav za prav hoče — a poleg tega tako dobrega srca, ko malo kdo." — Neždanov šel je dalje in srečal samega Markelova.
Obkoljen je bil od mnozih delavcev, katerim je, kakor se je uže iz daljave videlo, nekaj razlagal, a z roko je neiztrpljivo in srdito mahal okolo sebe, in to je menda toliko veljalo, ko da je rekel, brezuspešno in brezkoristno je, učiti takšne ljudi. Poleg njega stopal je njegov oskrbnik, mlad, kratkoviden, neznaten človek. Ta ponavljal mu je vedno ono isto frazo: .Zgodilo se bode, kakor velite!u S tem je pa svojega gospodarja, ki je večjo samostalnost od njega zahteval, ne malo jezil. Neždanov stopil je k Markelovu, ter v njegovem obrazu opazil ono isto duševno utrujenost, ki jo je sam čutil. — Pozdravila sta se kratko; Markelov začel je koj o včerajšnjih vprašanjih in o bodočem prevratu govoriti; ali
ministertvo in si delila, kakor krokarji plen, mini-sterske stole, polnila si Žepe in zatirala narode.
Veliko senzacijo napravil je govor, katerega je govoril občinski odbornik dunajskega nicst-nega zattopa, dr. Lueger, v društvu ,Ein-tracht".   On ja tu pok.-zal, da so se odborniki pri
gradbi mestne železnice dali podkupiti na na juma-? točita^.da na ist način zdruJmje  vso moč v avojej
učenjaki, ki se branijo z uma svitlim mečem in katere ljudstvo ljubi stegnd |e zdaj po teb možeh trdo svojo pest m hoče j-h zadušiti Jeden teh mož je Mommsen. Mommsen je baje v prošlem poletji izdal okrožnico na hoNtanjske volilce, katera je ostro kritziraU liism »rkovo politiko M »m m sen je kaocelarju
zanejši način, da bi le to podjetje pospeševali. In zato, dejal je dr. Lueger, ker jaz mjsem hot-l sto piti s temi pod kupi i enimi možmi v zvezo, napadali bo me in me še napadajo listi, a menije več ležeče na Avstriji,  kakor na  naklonjenosti „Dt. Ztg." in jednakih listov.  Dr. Lueger ponudil se je tudi, i da* hoče to svojo trditev dokazati.  Vsa zadeva izročila; se je pravdr.ištvu.   Tako daleč je torej prišlo s, to ustavoverno dunajsko gospodo, katera se je mestu za blagor mesta pečala s  politiko  in  delala zdanjei vladi opozicijo. .................
Nesramnost ustavovernlli listov preseza uže vse meje! „N. £r. Pr." piše, da je Avstrija, slovanska država, da s? Nemci povsod zati rajo, da se jim šole odvzemajo, da se Nemci potiskajo v vseh javnih zastopih v manjšino. To je nesramna laž, a žalibog, da nij resnica! Statistika nam dosta javno kaže, da so Slovani v Avstriji- m večini, a če pogledamo pri njih v urade, v šole, vidimo, da so pri njih uradi in šole le nemške. V Kraujskej je 95% Slovencev, 5 % Nemcev in vender imamo nemške šole in nemške urade — in kar* je najhuje - vitez Waser, kateri bi moral nepristransko deliti pravo, interpretira vsak dan zakone dru ga Če, da le za Slovenca nij jednakopravnosti. In to imenuje nemška nesramnost slovansko Avstrijo, kjer se zatira nemštvo! Sicer pa ti gospodje nijso večni in Slo?an nij iz lesa! .      4 \
Iz Hrakova se brzojavlja v „Narodni listyu v 6. dan t m.: Potniki iz Rusije pripovedajo, da po vsej Rusiji vlada vojno gibanje. Osobito v Podo-liji in ruskej Poljski kakor tudi v Bnsarabiji koncentrirajo se znatne vojne sile. Mej častniki se.misli, da je vojna neizogibljiva. „Dokončati moramo, kar smo leta 1877. započeli," govori se. Mi priobču-jemo ta brzojav, a za ist.init.ost njega obsega nijsmo, odgovorni.
Poroča se. da se je zaprlo mnogo Ilutou-cev zaradi Rusom prijaznih konspiracij. Tako. so baje zaprli tudi črnoviškega duhovnika Nikolaja Ogonovskega, ker so v njega stanovanji, dobili sumnjive papire, ki so pričali o zvezi z Rusijo. In „Pressew govoreča o teh dogodjajih priporoča vladj, naj proti tujej propagandi ostro postopa, a nasprotno naj gleda tudi na to, da bode Slovanom pravična in naj jim uresniči njih opravičena narodna zahtevan j a. j
Vnaitjc države.
Iz Madrida se poroča, da je vlada sklicala komisijo, ki se ima posvetovati, kako naj bi se razvijale in razširjale Španske kolonije sebi in Španiji v korist.
Egiptovsko vprašanje reševale bodo vender le vse evropske velesile in ne le Francija in Anglija; Frevcinet je baje dejal v razgovoru z di plomati, da se v slučaji, če se hote varovati evropski interesi, more to vprašanje rešiti le po spora zumljenji vseb evropskih vlastij. So pač vsak dan drugačni glasovi o tej zadevi!
Železni kancelar Bimrnark nastopil je zopet jako čudno absolutistično pot. Videč, da njegovim nameram nasprotujejo nekateri  mo/je in ti da so
Odobj kakor so jo združevali majordomusi pod, Mej-rdlirigovci, ker ob jed nem občine, ljudski nastop ih monarhijo deposidira in , krono eksproprijirau ,Tp besed«; razjarile so železnega kancelirja in jjdaj posaditi hoče na Zhtožno klop učenjaka, gaj uničiti. •Koliko bode s takimi eksperimenti dosegel kanctlar, j«? razvidno, p-polnem jasno, ker ljudstvo užo preveč čuti železno pest in tudi .predobro pozna blagih mo$, kakor je Mommsen, src« in ljubezen za narod. In <Wko oprriranje kancelarjevo imenuje se nemška svoboda. ...... -     ••      ■ -' • * •
Dopisi.
■z Vipave 4 febr. [Izv. dop.] Beseda v spomin Vodnikov 2. t. m. ugajala je vsem mnogo-brojnim obiskovalcem. Slavnostni govor gosp. Vider-garja in petje pod vodstvom gosp. A. Lavrenčiča iz Slapa vzbudila sta mnogo pohvalo. Igra „V Ljubljano jo dajmo" igrala se je izvrstno, posebno omenjati gre gospe Rogelj evo in Gogalovo, gospodično Kobalovo in g. Silvestra (Gašperja), kateri je duša vsakej dramatičnej predstavi. Gospod Anton Ditrich je bil za tistega Pavleta, ki rad pije, in igral je tako dobro, da me še denes od smeba vse boli. Naj le še pride! Komični prizor „Nesrečno oženjeni" dal je tudi povod obilemu smerni, predstavljal ga je igralec Pavleta. Po beseii bil je ples do 3. ure po polunoči. Obžalovati je, da se nekateri Vipavci, akoravno so narodnjaki, ogibljejo čitalnice. Ta predpust bode v čitalnici še jedna veselica, pri katerej bode sviral septet vojaške godbe.
Izpod Nanosa 2. februvarja. [Izv. dop.] (Konec). Kakor hitro bi bila Rudolfova železnica do Trsta dodelana, primorana bi bila potem južna železnica, katera je na ztdnje le privatno podjetje, v svojo in v občno korist voznino znižati, ne da bi radi tega morale državne finance trpeti.
Južnej železnici odškodnino dati, da zniža voznino, se pravi z drugimi besedami: visoke, zdanje v veljavi stoječe vozninske cene še na dalje obdržati v veljavi. Južnej železnici je pač vse jedno, naj dobi denar ali plačilo od strank ali pa od države same.
Državna blagajnica je uže mnogo milijonov žrtovala v korist južnej železnici!
Zakaj se temu zasebnemu podjetju na ljubo tako opravičena ttelja toliko davkoplačujočih provinc prezira ter ne usliši? Mar nij to žalostno, da ima glavno avstrijsko pristanišče in trgovinsko mesto; in to je Trst, samo jedno železnico? Poglejmo v druge države, tam imajo veliko manjša in menj veljavna mestica po dve, tri in še več železnic. Zato pa v na zadnje omenjenih mestih trgovina v okrog le-
žečih pokrajinah pa obrtnija in kmetijstvo kaj lepo cvetejo in napredujejo in vse to v veliko korist do-tičnih prebivalcev, kakor tudi v 'korist dotičnih vlad. Naopak pa v Trstu trgovina očitno propada in hira; v okrožji sta obrtnija in kmetijstvo na prav slabih nogah ter čedalje v slabejšem stana. Komo je to v korist? Zakaj se ravno Trst in bliža tega ležeče dežele, kakor tudi državna velika Škoda prezira ter ovira, da se narodna: obrtnija in trgovina ne moreta tako razvijati, kakor bi se lehko in vse to na ljubo jed ne, niti v državnej oblasti stoječe železnice ?
Loška železnica je lehko v 3 letih gotova in potem izroči sv prometn. Noj bi se tedaj skoro dovolila v občno korist. ......
Le tedaj in le v tej priliki bilo bi opravičeno in tudi koristno z južno železnico začasno, to je, le za kake 3 do 5 let veljavno pogodbo v gori reče-nem smislu skleniti.
Pač obžalovanja vredno bi bilo, ako v avstrijskem držaTnem zboru bi se nihče o tej zadevi možato ne oglas:l ter prostodušno ne zagovarjal to občno korist. Mi se torej smelo nadejamo, da bodo naši gg. poslanci — da je ta naša nada opravičena, pokazal je v zadnjem zborovanji naš hrabri ter obče spoštovani narodni boritelj g. Nabergoj, — kakor oni h gori omenjenih dežela, odločno to stvar poudarjali ter v veliko korist svojih volilcev, gotovo ter hitro potrjenje in izdelanje črte Loka-Razdrto-Trst terjali, kar je treba Činiti v občo korist državljanov, da bi se s tem vender jedenkrat oprostili samovoljnosti južne železnice, da bi ne bili samo od te odvisni.
Misel, da bi poslednja vBled Rudolfove železnice imela veliko Škodo trpeti, je komaj mogoče ter neverjetno. Čisto neopravičeno bi pa bilo uže zdaj južno železnico odškodovati z denarjem, ko še nij tekmovalne Črte.
Skrb, bode-li loška železnica imela dovolj zaslužka, je nepotrebna in težavno je niprej izračunati, koliko in kacega blaga bode novo izdelana železnica prevaževala. Mnogo blaga leži čisto mrtvega, ali se pa še celo ne izdeluje niti prideluje, ker je iz vožnja težavna, voznina predraga. Kakor hitro pa nij teh poslednjih zaprek pač pa potrebnih po nizkej ceni prevažajočih železnic, potem se skuša, prideluje in izdeluje razno blago, katero bo v oddaljenih krajih lehko iztrži. Trgovina in obrtnija dajeta zaslužek železnicam, te pa podpirajo prve. V mnogih krajih bi o kakej trgoviui ali o kakem obrtu niti ne sanjali, ako bi železnic ne bilo. Le železnice pospešujejo trgovino, obrtnijo, hitri promet in do nas*aj o tako obile dohodke.
S Krasa 5. febr. [Izv. dop.] (Mila zima, „ vo jaško-veteransko društvo" v Komnu, veteranski ples v Komnu.) Kraševci se ne spominamo, da bi imeli uže dolgo tako lepe in mile zime. Mrazu nijmamo nikakega, le sem in tja malo
izraz utrujenosti tudi zdaj nij izginil. Zaprašen je bil ves; trsko in kosci zelenega mahu viseli so na njegovej obleki, njegov glas je bil hripav. Obkolja-joči ga kmetje so molčali in kakor se je videlo, se ga nijso bali, nego on se jim je smilil. Ko ga je Neždanov pogledal, prišle so mu na pamet Ostro-dumovljeve besede: „Čemu to zdaj ? Saj je vse jedno, kesneje trebalo bode itak vse izpremeniti." — Nek delavec, ki je Bog si zna kaj storil, prosil je Mar-kelova, naj mu kazen odpusti. Ta se je strašno razsrdil, na kmeta jezno zarenčal — ter mu naposled vender odpustil. „Trebalo bode kesneje še vse izpremeniti!" mislil si je Neždanov, ter Mar-kelova za voz prosil, da se odpelje domov. Ta ga je najprej pogledal, kakor da se mu to vrlo čudno vidi, a vender ukazal, koj upreči.
(Dalj« prih.)
Domači pogovori.
i.
Dne 8. februvarja 1882. Denes štejemo 39 dnij v tekočem letu in tri konfiskacije „Slovenskega Naroda". Če bo šlo to tako
naprej, bomo imeli do konca leta zaznamenovanih naj-manje 36 konfiskacij.
Težko se je vojskovati in kregati z gospodom državnim pravdnikom, ki ima objektivno pravico v svojih rokah in sme konfiscirati list, še težje je dopovedati uredniku, da se naj čuva takega načina pisanja, ki draži rahle čutnice tistega mogočnega gospoda, ki pomaga po trikrat na mesec objektivno uredovati in konečno urediti naš dnevnik.
Kaj nam pomaga, če se je nekoliko povekšal „Slovenski Narod" v novem letu, če ga pa letos pri vsem tem menj dobivamo, kakor lani. Meni ne bi bilo žal, ko bi prišel list k državnemu pravdni-štvu v mlin zaradi kakšne prekueijske ideje ali kaj jednakega, nego žal mi je, da ga je uže parkrat zadela nesreča zaradi tistega čudnega litijskega re fleksa, kateri nij vreden, da se tako na dolgo in na široko razteza po predalih naše žurnalistike sem ter tja, kakor morska kača ali pa tržaška cesta nad Vrhniko.
Tiste porotniške obravnave proti BTribiini" na Dunaji nam nij bilo čisto nič treba, tako mislim jaz, če je pa bila, kar se ne da tajiti, pa tiho bodimo, saj nij treba vsega natanko opisovati, kar se je na
Dunaji godilo m govorilo, itak smo zvedeli uže preveč o tej zadevi, ki prav za prav nij Bog vel kako znamenita in tehtna za narodni naš obstanek. Imamo druzih skrbij dosti, pustimo torej viteza Ve-stenecka pri miru, naj počiva tam, kjer je, itak smo mu uže skrhali zobe na toliko, da nas ne more več tako grdo grizti, kakor nas je grizel in objedal svoje dni, ko je še uganjal burke po Litiji.
Vi v ljubljanskem centru menda zares mislite, da vam je vitez Vesteneck neobhodno potreben pri uredovanji lista; mi na periferijah smo protivnega mnenja in mislimo, da vsi naši potrebni in nepotrebni listi morejo obstati in še na dalje izhajati tudi brez tega viteza, ki nam niti toliko škoditi ne more, kakor bi mogel škoditi protestantovski pastor Andrej Dianiška Hrvatom.
Poskusite jedenkrat, prosim vas, nikar ne omenite zopernega imena vitezovega jeden mesec in videli boste, da vam zaradi tega ne bo odpal ni jeden naročnik, če pa bo, vara garantiram, da vam dru-zega naročnika pridobim mestu odpadlega.
Ampak če vam bom jaz pridobil katerega novega naročnika, vas bom pač prosil, da ne postavite nikoli nobenega inserata na tretjo stran lista, kar
.botra" burja pobrije, a le malo pobrije hoteča nam le ie vedno pokazati, da je ona na Krasu doma. — Z bog lepega, vedno sol nč natega vremena ptiči povsod uže pojo; sprehajajo se po trati in livadi se človek more faktično Čuditi uže razvitej naravi. Sem in tja najdeš prve pomladanske cvetlice. Uže sedaj drevje poganja, popki na drevesih začenjajo se napenjati, da zapazujemo uže razcvetena drevesa. V triaškej okolici je drevje uže razcveteno.
Kmalu bode leto, odkar je g. sodnijski pristav Wallenhof v  Komnu  osnoval  n vojaško-veteransko društvo".   Ta gospod je rodom Nemec, a služil je več let v Kanalu in naučil se je tamkaj Se precei dobro slovenščine.   S kmetom govori lepo in prijazno v materinem jeziku in tako si je pridobil uže simpatij v našem okraji. Zato nij čudo, da se je aveteransko društvo", katero je on v Komnu osnoval, v jednem letu tako narastlo, da šteje uže sedaj nad sto udov.  Veterani so po lovsko, opravljeni; imajo lovske klobuke z lepo perjavico. Društvo ima tudi svojo godbo, brojeco štirinajst mož, ki so tako uniformirani, kakor drugi veterani; razločujejo se le V tem od druzih, da imajo belo perjavico na klobukih. — To veteransko društvo je osnovalo v soboto, dne" 4. t. m.,  veteranski ples v Komnu v. dvorani gospoda Frana Kovačiča, katera je bila de-korirana tako ukusno in lepo, da si ne morem lepšega misliti.  Prelepe podobe cesarja, cesarice, Štefanije, Rudolfa in mnogo ogledal bile so vse umetno 8 smcrečjem ovenčane, j Okolo podob so bili* oviti lavorovi venci. — Vsa hvala dekoraterju g. M.! Točno ob osmej uri začela je veteranska godba svi-rati.   Dvorana se je jela vedno bolj polniti plesa-željnih plesalk in plesalcev.   Veterani „en pleine parade"  so dohajali.  — Pri ubodu sta g. pristav Wallenhof, kot veteranski predstojnik in g. nadučitelj Leban, kot predstojnika namestnik prišedši .nežni spol" sprejemala ter upeljavala v sobano. Začel se je jako živahen ples, kateri je trajal do belega dne.   Starčki in neplesalci kratkočasili so se v postranskih sobah pri dobrem črneci-Teranu in pivu. ■4- Ta lepa zabava dela vso čast veteranskemu društvu, tedaj: Na svidenje 1
Iz Trata 5. februarja. [Izv. dop.j V četrtek 2. t. m. imelo je »delavsko podporno društvo" svoj redni občni zbor. Podpredsednik g. Dolenec pozdravi došle ude, katerih se je 180 udeležilo, v jedrnatem
delavsko društvo v Trstu temelj, da nikdar več ne propade. To društvo ima v Trstu velik pomen, kajti druži slovenske delavce v korist naroda in drŽave da ne vpliva tuji narod več tolikanj na slovanski živelj.
V društvu vlada zdaj splošna zadovoHjnost, ono se množi in bode blagoslovilo svojo zastavo v teku tega leta. Slovenskim delavcem pa priporočamo, da se pridno upisujejo v društvo in postavijo pod zastavo, na katerej je pisano. „V slogi je moč'4.
—a.—
Izpred porotnega sodišča na Dunaji.
Testeneck proti „Tribflniu.
(Konec)
G. Haman govoril je potem sledeče: Gospoda porotniki! Izpregovoriti imam do vas samo malo besedij deloma, ker vara k uram, ki ste jih uže žrtvovali tej razpravi, nečem ved naložiti nove žrtve, in deloma, ker se bojim, da me g. predsednik, ako širše govorim, zopet kliče na red. (Koj po prečitanji zatožbe segel je namreč predsednik sodišču večkrat v besedo g. Hamanu Opaz. poroČ.) i
Dozdeva se mi v tem trenutku, na konci razprave, popolnoma opravičeno, da na to-opozorim, da sem svojima ljubljanskima dopisnikoma polno in dobro vero prisodil. Razprava meje overila, da sta imela res mnogo in važnih uzr oko v podpisati litijsko afero tako, kakor sta to storila.
Ta razprava izvela pa je tudi vse one do-godjaje na dan, iz katerih sem jaz uveril se, da je gospod pl. Vesteneck bil človek sposoben udeležiti se take „ekstravaganceu, katerega s vest ima tako rahitično hrbtišče, ki se neprestano vije in upogibi je pod bremenom strankarske strasti in narodne mrzo-sti, od tega vender nij pričakovati, da bode njegova čut dolžnosti baŠ naprotiv vnanjemu dostojanstvu neupogljiva, in komur je litijsko prebivalstvo iz-imši male družbe lanski sneg, o tem tudi nij verjeti, da opustil bode dejanje iz ozira na sodbo tega prebivalstva.
Gospod pl. Vesteneck bil je tu v položaji one visoke ruske dame, katerej se je to očitalo, da se koplje v pričujočnosti moške družinčadi in katera je na to očitanje dejala: „To vender nijso možje, to so sužnji." Gospod pl. Vesteneck menil je, da se gbvoru ter stavi točke na dnevni red. Vse točke so'pred Litijčani nijma sramovati, saj so bili
se redno vršile. Račun in proračun odobril se je z zadovoljnimi živioklie1 odboru, kateri je društvo v teku leta dobro in spretno vodil in dobro gospodaril z društvenim premoženjem. Mej letom moral je odbor 240 udov izbrisati, ker so s plačili zao-Btali, pristopilo pa je 256 dobrih članov, kateri so jedro mirnega društva. Umrla sta samo dva uda, mej temi je bil tudi oče Slovencev Dr. J. Bleiweis, podporni ud. Kakor letni račun kaže, postavilo si je
to samo Slovenci.
Dejal sem uže v odgovoru na tožbo, da je poročilo občinskega urada litijskega na deželno pred-sedništvo Kranjske na me napravilo utis, da sem na isto moral se popolnoma zanesti, ker je uraden spis.
Zastopnik tožnika pa je rekel:
,Da, ali to je samo spis občinskega urada." Gospoda porotniki! Vi ste tudi državljani,
se naročito ob sobotah kaj rado dogaja, nego pri-dajte vsako soboto prilogo, da bode list imel vsaj tri strani teksta, ker drugače človek v nedeljo zares nijma kaj citati, če neče pretuhtavati in študirati inueratov na zadnjej in predzadnjej strani lista. To je kaj slaba navada pri „Slov. Narodukatera mi je uže večkrat v oči zabola, tako, da sem vam moral i to povedati jedenkrat, samo če bo kaj pomagalo.
Kaj mislite vi, gospodje pri uredništvu, da so naročniki le zato na svetu, da bi plačevali redno in denarje pošiljali, a vi pri uredništvu, da bi inserate postavljali na tretjo stran? Kaj takega nikar ne mislite, ampak prosmotrite, da je naš list zadosti drag, Če velja 16, odnosno 13 gld. vsako leto in če ga naročnik niti ne dobi vselej v roke, ampak le tedaj, kadar ga gospod državni pravdnik ne potrebuje /.ase in za svoje uredovne svrhe.
Ker je konfisciranje listov v avstro- ogrskej monarhiji zakonito preventivno sredstvo proti hudobnim mislim in idejam, ne moremo si pomagati sami, ampak ko bi nam hotel dunajski državni zbor pomagati, odpraviti postavno sankcijonirano navado, bi pač dobro bilo za nas, ker je v Cislajtaniji objektivno postopanje v tiskovnih zadevah nalašč za Slovence narejeno in za Čehe zraven, a v Translaj-
taniji za Hrvate, dočim imajo Nemci in Magjari po sobno svojo historiško pravico, da smejo več govoriti in več povedati brez nevarnosti.
in  Dobro bi bilo za nas in za naš list, ako ljub ljanski gospod državni pravdnik ne bi razumel slo venščine, to jedino bi nas zamoglo obvarovati tako pogostih konfiskacij, kakor so se začele goditi letos po novem  letu v tretjem tečaji TaafTejevega mini strovanja.
Slovenci bi tedaj pametno ravnali, ko bi pri ministru dr. Pražaku peticijonirali za takega držav nega pravdnika v Ljubljano, ki ne razume besediee slovenske, ampak ki je  nemški mož", znabiti bi se potem kaj na bolje obrnilo v Ljubljani.
To priporočam v preudarek našim državnim poslancem; če imamo sodnike take, ki ne umejo jezika našega naroda, kateremu kratijo pravico, zakaj ne bi imeli tudi državnega pravdnika takega, ki ne ume jezika v papirnatem „Slov. Narodu", kateremu sodi vsak dan o ekzistenciji in kateri gotovo nij tako znamenit in, toliko vredeu, kolikor je vreden živ naš slovenski narod, kateri se, še ne misli kon-liscirati dati, ampak hoče živeti ter braniti svojo individuvalnost pogumno z vsemi sredstvi in z vso svojo močjo. Spectabilis.
vi volite svoje funkcionarje iz svoje sredine. So-li ti moftje menj poJlenj tki kot državni uradniki ? So-li poročila vaših občinskih funkcijonarjev zato menj po najboljšem vedenji, po najčistejšej vesti sestavljeni, in, so-li uradni spisi vaših županov, občinskih predstojnikov itd. menj zanesljivi?
Omenilo «e je tudi, da je poročilo občinskega urada litijskega narekovano bilo od narodne prietra-nosti. Culi ste, kako je priča izpovedala, da je s e d a n i i okrajni glavar litijski tudi Nemec, a culi ste tudi, kako je tisti pred tem sodiščem bil pohvaljen, akoravno je Nemec. Narodna pristranost torej v Litiji ne more biti tako grozna.
Nadejam se torej, da ste, gospoda porotniki, tudi vi se u ve rili, da, ko sem dal ljubljanska poročila v tisk, storil sem to v dobrej veri.
Preži vam se le še na vaše pravicoljubje, kar je sieer pri poštenjakih, za katere vas smatram jaz, odveč in zagotavljam vas, da, ko sem označene dopise objavil, nijsem imel nikakeršnega zlega namena.
Predsednik sodišču pl. Tannenhain resumiral je celo obravnavo tako izvrstno, da se je Fr&nzel Ve-stenecku smijalo srcé.
Koj v začetku je sicer omenil, da bode kratko govoril in to ne radi tega, da bi se bal truda dol-zega govora ali nestrpljivosti porotnikov, temveč osobito radi tega, ker so porotniki pri celej obrav-navi bili zelo pazljivi, in, da bi omenjaje malenkostnih posameznostij ne zabredel v subjektivnost. Sumnjiv — pravi Tannenhain — neče biti za nobeno stran.
Zagovoril se je g. predsednik večkrat, a se zopet sam popravil — človek, ki je to poslušal, moral je vedeti, kam taka nepristranost meri.
Porotniki posvetavali so se poldrugo uro — od 9. do Va H. — o 4 glavnih in 4 slučajnih vprašanjih glede krivde Hamanove.
Potrdilo je 11 porotnikov vsa glavna vprašanja, 1 bil je proti.
Po objavljenji razsodbe rekel je dr. Kopp, da je toženec večkratnega razžaljenja časti kriv, da je z objavi jenjem imenovanih člankov udaril na spoštovano osobo in na — stranko ; obtežilno po Kop-povem mnenji mora biti še to, da je Haman celo potem ko je izvršen bil plaidoyer, izjavil, da je po pričah dokazano, da je Vesteneck vender pobijal okna. —
Dr. Porzer pa se nad takim besedovanjem ne more dovolj čuditi. Dr. Kopp zanikuje tožencu pravico, ki jo ima vsak toženec, olajševalni uzroki so zatoženčevo dosedanje neomadeževano vedenje in to, da člankov nij sam pisal.
Po noči ob jed naj s tej uri razsodi sodišče, da je g. I. V. Haman pregreška razžaljenja časti v smislu §§. 487, 491 v kaz. zak. kriv ter da je po §. 493 v kaz. zak. obsodilo ga na 6 mesecev zapora; časniku nTribiine" naložila se je izguba 100 gld. od kavcije. Zaseženje številk, kjer so inkriminirani članki, nij bilo izrečeno, ker tega nihče nij predlagal.
Gospod Haman ima tudi vse stroške plačati. Pravda pa še nij pri konci, ker je zagovornik dr. Porzer kasacijskemu BodišČu prijavil ničevost. Ako bode to sodišče ničevost priznalo, bode najbrž Se jedenkrat vršila se obravnava in to pred delegiranim porotnim sodiščem. Akopram pa ničevost ne bi bila uvažena, pričakovati je za gotovo, da bode najvišje sodišče kazen znižalo.
Dunaj, meseca januvarja 1882.
Domače stvari.
— (Gorelo) je zadnji ponedeljek v fabriki za papir v Velčah. Ogenj je nastal v starem poslopji nekdaj namenjenem za stanovanje vodstva. Požarna bramba fabriških delavcev je ogenj hitro pogasila in pogorelo je le večji del strehe in mnogo cunj, katere ao bile pod streho spravljene. Ljubljansko prostovoljno gasilno društvo šlo je pod vodstvom stotnika g. Doherleta v Velče na pomoč, a ogenj je bil uže pogašen. Da bi ne bilo velško fabrisko gasilno društvo hitro začelo gasiti, pogorela bi bila
prav lehko vsa fabrika. Škoda, ki baje iznaša nad 5000 gld., bila je zavarovana.
— (Iz Krškega) sp nam piše: Kakor iz zane sljivega vira vem, ne misli g. V. Pfeifer več župan na$e občine biti v prihodnjej sesnni, 6e bi se izvolil. Da bo spet izvoljen, nij ni najmanjšega dvoma, ker moža, ki bi se za občino toliko trudil, ki bi bil toliko zmožen za župana ne^o on, nij v našem mesteci, ne glede tega, da je on močno zapuščene občinske stvari še le v red spravil in ne glede* tega, da je vsem strankam priljubljen mož. Opozorim meščane na gori omenjeno, da storijo kolikor možno, da g. Vilj. Pfeifer županstvo za prihodnjo sesono prevzame.
— (Iz Postojne) se nam piše: Naš mol čeči gospod dr. Deu ima v Vipavi svojo zakotno pisarno, v katerej vsak teden svoje ramtstageu opravlja. Visoka nad sodni ja v Gradci je natanko poučena o tem zakotno pisarskem postopanji notranjskega nemSkutarskega advokata — ali gospoda v Gradci molči. Ko je svoje dnij gospod dr. Ahačič zahajal vsak teden v Litijo, je visoka nadsodnija takoj prepovedala te ekskurze. Ali kar je bilo gospodu dr. AhačiČu zabranjeno, to dovoljuje se g. dr. Devu! Bog ve za kaj ! —
— (Kmetijska predavanja) bode imel deželni popotni učitelj poljedelstva g. E. Kramar 12. dan t. m. na Razdrtem na Notranjskem in 26. dan t. m. v Brezovici pri Ljubljani.
— (Vabilo k besedi,) katero priredi narodna čitalnica v Kamniku dne 12. februvarja 1882 Spored: 1. Ai Hajdrih — „Jadransko morje", zbor.
2. Dr. J. Ipavec — ,,Večernica", zbor s tenor-solo.
3. A. Hajdrih — „V tihej noči", čveterospev. 5. Fr Grbič — „Pesen koroških Slovencev", zbor. 5. Dva gospoda in jeden sluga. Lurka v jed nem dejanji. 6. Voltej in Ro/a. Odlomek iz čarobne burke „Za-pravljivec", s petjem. 7. Ples. — Vstopnina navadna. Začetek ob pol 8. uri zvečer. — K obilnej udeležbi vabi čestite ude in goste najuljudneje
odbor.
— (Požarne brambe ples v Kranji), v nedeljo zvečer, izvršil se je jako sijajno; plesalo je nad 40 parov krasnih plesalk in plesalcev. Le tako naprej, napravite uam večkrat kaj jednacega! Slava odboru!
— (Veselico) napravi dne 11. t. m. v hiši g. V. Dollseheina v Dol. Logatci „Logaško bralno društvo s požarno stražo". Spored: Jenko: „Naprej", zbor. Mašek: „Pri zibeli", četverospev. Vogel: „Cigani", zbor. Hairtl: MVečerna", četverospev. Hajdrih: „Jadransko morje", zbor. Šaljiva loterija. Ples. Godba: Sestorka Idrijskih godcev. Začetek točno ob 8. uri zvečer. Vstopniua: za ude prosta, za neude 50 kr. K tej veselici uljudno vabi
Odbor.
— (Iz Gorice) se nam piše 8. t. m.: S konja padel ter takoj mrtev ostal je kočijaž grofa Attemsa v Podgori p'*i Gorici. Ker je bil ranjki i veteranec, bode jutri slovesen pogreb z godbo. Zapustil je ženo in hčerko.
— (Iz Motnika) se nam piše, da je preteklo leto v dan 21. junija ob 7. uri zvečer potok Be Išči ca prestal popolnem, da „tri ure nij čisto nič tekel". Ta voda je pri izviru tako močna, da goni dva mlinska kamena; pri viru naseljeni mlinar prestrašil se je zelo, meneč, da bode mlin za nič. Ta vest je sicer pozna, a vender zanimiva.
— (Gornjo-savinska posojilnica vMo-zirji) razpošilja račun in bilanco za 1881. leto, po katerej je celi promet iznašal 274.418 gold. G5 kr. V blagajnici ostalo je 2628 goldinarjev G5 krajcarjev gotovine, društveno premoženje pa je narastlo na 13.449 gold. 93 kr. To je gotovo sijajen uspeh za kratko dobo poslovanja tega zavoda.
— (Ptujska Čitalnica) priredi 12. t. m. velik ples, h kateremu smejo priti tudi maske, a brez krinke. Začetek ob 8. uri.
svoje stare dni v Rusiji in sicer na svojem v gradu v guberniji Orelskej.
* (Knez bolgarski) daroval je sto tisoč frankov v namen, da se kneževina bolgarska znanstvero izobrazi, in ruski car je dovolil, da gre diuštvo ruskih učenjakov v Bolgarsko.
* (Vereščaginove slike) razstavljene so zdaj v Berolinu. Ogledal si jih je tudi Skobeljev, ki je na mnogih slikah naslikan. Večina listov be rolinskih proslavlja slikarja kot mesija; drugi listi pa, kateri vse, Če je tudi umetnost, kar pride iz Rusije, zaničujejo, tudi pri teh umotvorih pravijo, zaslepljeni od strasti, da je to tedentijozno slikarstvo.
Razne vesti.
* (Tur g en je v.) Ruski listi poročajo, da bode Turgenjev, ki se vrne v aprilu  v Rusijo, preživel
Meteorologično poročilo.
(r*i*«-yj,l<-<l protečeni todon.)
Barometer: Stanje barometrovo ie bilo ves teden precej visoko in sploh za 1'5*83 mm višje, kot srednjo stanje vsega leta; znašalo je 74913 mm in je bilo vsak dan nad-normalno. Z ozirom na povprečno številko vsega tedna jo bilo stanje barometrovo v sredo, četrtek in petek nadnor-malop, v ponedeljok. vtorek, soboto in nedeljo pa podnor-malrio. Najvišjo srednje stanje, za 601 mm nad normalom, je imel barometer v sredo; najnižje, za 6'13 mm pod normalom, pa v nedeljo; največji razloček v srednjem stanji znaša torej 1214 mm, torej še več kot Še jedenkrat toliko, kot v predzadnjem tednu. Najvišjo v celem tednu sploh, namreč 75579 mm visoko, je stal barometer v četrtek zjutraj: najnižje, 741 56 mm visoko, v nedeljo opohtdne; razloček mej maksimom in minimum vsega tedna sploh znaša torej 14-23 mm. Največji razloček mej stanjem jeduega dno, za 5*46 mm, je imel vtorek, najmanjši, za 112 mm, sreda.
Termometer: Srednja temperatura vsega tedna je znašala — 4-75° C, to je za 365° C pod normalom. Temperatura je bila vse dni podnormalna. Naj višjo srednjo temperaturo, namreč -+■ l-^0 C ali za O* >° C nad normalom, je imel vtorek; najnižjo, — 7*1° C ali za 6'0° C pod normalom, četrtek; največji razloček v srednjej temperaturi znaša torej fr3° C. Najvišja temperatura vsega tedna sploh, -\- SM0 C, jo bila v nedeljo opoludno; najnižja, — 12*8° C, v petek zjutraj; največji razloček v temperaturi vsega tedna sploh znaša torej 14*9° G. Temperatura je bila samo vtorek, soboto in nedeljo opoludne pozitivna, sicer pa ves teden negativna. Največji razloček v temperaturi jednega dne, za 13-5° C, je imela sobota; najmanjši, za 3*6° C, vtorek. Temperatura je bila torej v pretočenem tednu precej nejednako-merna.
Vetrovi zadnjega tedna so bili ves teden slabotni. Zastopani so bili zopet skoraj izključljivo le severni In vzhodni vetrovi. 'A največjimi, namreč z 52 7U, je bil zastopan „vzhod", s 24% nbrezvotrije", s po 9*5u/0 Jugozahod" in „burja", s 5°/0 „severu.
Vreme jo bilo ta teden zopet vsled zelo visokega stanja barometrovega zelo stanovitno in suho; dežja ali snega ves teden nij palo nič. Nebo je bilo večinoma, z 90-50/o jasno ; z 9'5°/0 pa oblačno.
Št. 2143.
Hazglas.
(84)
V soboto dne" 11. t. m. dopoludne se bode ob 11. uri pri starej mestnej klavnici pred prisilno delavnico uže podrti oder (cimper) te klavnice, na tri kupe razdeljen, kakor tudi drug les po očitnej dražbi, h katerej se kupci vabijo, za gotov denar prodal. ,
Mestni magistrat vvijnliljanj,
dne 8. februvarja 1882.
Zupan Laschan.
Tujci:
5. februvarja.
Pri Slo mi: Eiscr z Dunaja. Koss iz Maribora. — Backer z Dunaja. — Socillo iz Trsta.
Pri Jvlaliei Berneschner z Dunaja. — Neukranz iz Bcrolina. — Hostnig Iz Ljubljane. — Štern iz Prage. — Gosler iz Krškega.
_Pri avHtriJMkeiii eenarjt: Oecchi, Pegan iz Trsta.
D"d3a.ajslcet "borza.
dne 9. februvarja. (Izvirno tolegrafično poročilo.)
Enotni državni dolg v bankovcih ... 73 gld. — kr.
Enotni državni dolg v srebru   .   •   .   . 74 „ 75 „
Zlata renta........... 91 „ 60 „
1860 državno posojilo....... 128 „ "¡5
Akcije narodne banke....... 811 , —
Kreditne akcije......... 283 „25 „
London............ 120 „ 15 ,
Srebro............ — " —
N»P°L • , •............ 9 „ 547, „
kr. cekini........... 5 „ 65 „
Državne marke......... 58 _ 50
Talnega srca javljam vBem sorodnikom, prijateljem in znancem prcžalostno vest, da je moja preljuba soproga, oziroma mati,
Marijana Pele,
denes 7. februvarja dopoludne ob 10. uri po dolgoj in budej bolezni v 88. letu svoje starosti, provi-dena s sv. zakramenti za umirajoče, mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb bode v četrtek 9. februvarja dopoludne ob 9. uri.
Drago umrlo priporočam v blag spomin in pobožno molitev. (85)
V Ribnici, dno 7. februvarja 1882.
Ivan, Alojzij, Ana, Ivan Pelo,
otroci. soprog
Hiša na prodaj
v Novem mestu it. 115, v katerej je uže  dalje časa
dobro obiskovana gostilna. Proda se tudi za plačilo na obroke.
(74—2) Josip Bobič.
Podpisani si usoja p. n. občinstvo ponižno naznaniatL da jo daneB
gostilno
f*ospe Nože IIoMtnik, vulgo pri Krištofu, v Kamnikn prevzel. Skrbel bode za izvrstno kuhinjo, kakor tudi za dobra vina; pripoča tudi sobe za preučevanje.
Spoštovanjem
Fran Hrastiiils,
(/>3   4) mesar
Na Kravjeku, pošta Hudo (PfSsendorf), nro-«I;nlo se
železni deli mlatiloice z vrtilom
vred za 60 gld. a. v.
(61-3)
Vozni listki v Ameriko.
Kreiranje agentur, ki skrbijo za preseljevanje, ima nalog, da skrbi za varnost potujočega občinstva pred sleparijami inozemskih agentov. Dokaz temu je, da vsak m nogo-potujoči, kakor n. pr. Angleži in Amerikanci s posebnim veseljem kupujejo svoje vozne listke pri avstrijskih agon-tili, ker sc dobivajo vedno po originalnem tarifu. Svetuje in natančnejša poročila daje (7(j_4)
C. kr. koncesijo ni rana glavna agentura Arnolda Rcifa,
špediterja za svetovni promet,
Dunaj, I. Itez., Kolowratring, Pestalozzigasse Nr. 1.
Cvet zoper trganje,
po dr. Malici, (533 -20)
je odločno najboljio zdravilo zoper jtrottn ter revtnatUtnn, trganj* j>o udih, bolečine v krizi ter itveih, oteklino, otrplm ude in hit« itd., malo časa uo se rabi, pa miue popolnem trganje, kar dokazuje obilno zaliTttl. Zahteva nnj ao ■amo „evetit tojter trfjanje po dr, Matici" m traven staje« l m znamenjem; 1 Bteklen.oa BO fcr., pravega prodaje samo
lekarna „pri samorogu" j. pl. Trnkoczjja
na Mestnem trgu it. 4 r I.m Mm m.
Za družine.
(603—2)
Zabraniti so more daljno razširjanje diphteritisi, tvphuBii, škrlaliei, osepnicam itd. los tem, da se uničijo infekcijske kali. Da so to zgodi, treba je dobrega, popolnem neškodljivega in zdravega desinfekcijskega sredstva za sobni znik. Tako sredstvo, ki ugaja vsem pogojem, je ,.IlUttuerjey kouitvriii »prit" ; razpršen daje sobnemu zraku prijeten, balzamičen gozdni vzduh, vsled velike vsebine „ozona" se vsi v zraku se nahajajoči mali organizmi, kakor glive, bakterije itd. uničijo in vzame so jim škodljivost. Od zdravnikov Večkrat priporočani nkoniferni sprit" je j edino pravi pri izdolovatolji Jul. itil tiierji, lekaji v Kili-novffi L)(d. Avstr., in v doli naznanjenih zalogah. Cona steklenici 80 kr., 6 steklenicam 4 gld. a. v., patent, ntzprnevalui aparat gld. 1.80. V LJubljani: pri Jul. pl. Trnkoozvji.
i««
BLUTREINIGUNGS
Gastlov
i tri čistilen čaj,
EE
to jako vplivno "dravilno sredstvo iz dobrih, nedra-žilnib, odprtje pouzročujočih zelišč, odpravi vsako nabiranje žolča in zlez, oživlja pre-bavljalni aparat.
Gasilovo posladkorjeno kri čistilne hgljice
(škatljica po 30 in 50 kr.) (624—15) so najbolj renomirano, najcenejše, pripravnejšo sredstvo proti zaprtju, migreni, hemorojidom, krvnemu natoku, revmi in po-dagr,, proti boleznim na jetrih in žolči, proti izpahnenju. Najboljše blHto odpravljajoče sredstvo za žene in otroke. Pravi so oni preparati, ki nosijo firmo centralno zaloge:
Lekarna „pri obelisku-' v Cclovci. Zaloga v IiJ ub 1J au i: V. Trnkoczy; v P ost oj n i: A. Loban; v Kranji: K. Savnik; v Logatci: Al. Skala; v Zagorji: A. Mihelič; vSemlinu: J. Straub.
Izdatelj in odgovorni urednik Makso Armič.
Lastnina in tisk „Narodne tiskarne".