Glasnik S.E.D. 39/1 1999, stran 84 
ocene knjig OBZORJA STROKE
Filmi
- scenarij, tekst, strokovno sodelovanje pri filmu Kaj se skriva pod klobukom?
Fotografsko gradivo
Pridobljeno video gradivo
-	snemanja po naročilu MNZC (3x bela + VHS posnetki) ■ film Kaj se skriva pod klobukom
-	50 let Ali Kladivar - presneto iz dokumentacije TVS
-	intrevju Milan Podlunšek, krojač
-	FA1MP 98, Ouagadougou
Delo na terenu
1 4. lesostrugar Počivavšek, Celje 4. lesostrugar Počivavšek. Celje 9* 4. modistka Mara Premšak. Celje ' 1- 4, velika noč, cerkev s'..Du!ia (snemanje) '2. 4. velikonočne igre - Spodnja Rečica, (snemanje) 27. 5. Spodnja rečica. Šentjanž - igrače moje mladosti (snemanje) '1.6, telovska procesija, cerkev sv.Jožefa (snemanje) -4. 6. kresovanje. cerkev sv. Jožefa (snemanje) -4. 6. Radeče, prevzem eksponatov za frizerski salon (Ribič Zlata) -6. (i. spodnja Rečica, postavljanje razstave -7. (>. Spodnja Rečica, postavljanje razstave 3- 7,- 9. 7. MPD Gaberje 98
9. postavljanje razstave Škarje in platno na MOS 16. 10. intrevju Katica Milielak, Gaberje 'S' H. krojač Meško, Celje
11. Radeče, ogled frizerskega salona, razgovor za prevzem eksponatov
^ 12. snemanje - frizerstvo Maslo Tatjana, Celje
Pedagoško delo
Mentorstro:
strokovni vodja pri razstavi Igrače moje mladosti TD Rečica
mentor skupine za raziskavo društvenega in družabnega življenja v
Gaberjab (MPD Gaberje 98)
ocenjevanje raziskovalnih nalog 5. 5.
predstavitev raziskovalnih nalog 6. 5.
sodelovanje v komisiji za ocenjevanje pustnih šem
Razstave
Avtorstvo razstav
1 Naslov; KAJ SE SKRIVA POD KLOBUKOM? ^tor: TANJA ROŽENBERGAR ŠEGA (KREATIVNA SKUPINA ¿A STALNO RAZSTAVO)
Razstava odprta: 18. 5. - 30. 7. Število in vrsta razstavljenih Predmetov: modistovska delavnica; 136 predmetov
-	naslov: GLAVNI TRG V CELJU Gostovanje v KIC Križanke, Od 4. 6. do 20. 6.
-- naslov: IGRAČE IN iGRE MOJE MLADOSTI MNZC. 10. 9. - 25. 9,
4,	naslov: ŠKARJE IN PLATNO ( predstavitev krojaške delavnice) MOS, JI. 9.- 21. 9.
5.	naslov: ŠKARJE IN PLATNO MNZC, 24, 9. - 25. 10
Sode lov» nje pri pripravi razstav:
-	gostovanje razstave Zdenka Sertič in Etnografski muzej v Zagrebu
-	razstava Igrače moje mladosti, TD Rečica ob Savinji, 28. 6.
Strokovno izbraievanje
Strokovne ekskurzije
ekskurzija London - Birmingham - Liverpool - York London Ogledi razstav
Bidermajer na Hrvaškem (Narodna Galerija)
Hotno Sum (Mestni muzej)
Fotograf Kerb le r. Mihcličeva ;alerija, 27. 2.
Stalna postavitev mask. Ptujski muzej, 27. 2,
Foitova zbirka. Velenjski muzej, 20. 3.
Kavčaikova domačija. 20, 3.
Kmečki muzej Vinska gora, 20. 3.
Klobučarska delavnica; Škofjeloški muzej. 2. 4.
Saša Šantel - SEM, 30. 6.
V deželi mesečevih senc, SEM. 2. 9.
Prvi avto v Sloveniji, Tehnični muzej Bistra, 2. 9.
¡•okučanstvo v Urvatskoj, HMZ, 26. 10.
Mestni muzej grada Zagreba, 29. ¡0.
Staro selo, Kumrovac. 29, 10,
Muzej motociklov, Vransko. II. 1!.
Strokovni posveti:
28. 10. simpozij Pomen avdiovizualnih komunikacij v znanosti AVL
ZRC SAZU; predstavitev filma Kaj se skriva pod klobukom
13. 12. - 19, 12. Ouagadougou, Burkina Easo, udeležba na FA1MP '98
Leon Gregorčič
POROČILO 0 ETNOLOŠKEM DELU
V	BELOKRANJSKEM MUZEDU
V	LETU 1998
V	Belokranjskem muzeju od leta 1996 nimamo zaposlenega kustosa etnologa. Za etnološko delo v glavnem skrbi direktorica Andreja Brancelj Bednaršek, ki je diplomirana etnologinja in profesorica umetnostne zgodovine. Pomagamo ji tudi vsi drugi zaposleni. V letu 1998 je bila direktorica večkrat odsotna z dela. To se pozna na etnološkem delu v našem muzeju.
Na stalni razstavi Belokranjskega muzeja v Metliki je na ogled 1270 etnoloških predmetov, v krajevni muzejski zbirki v Semiču 253 in v spominski zbirki Otona Župančiča v Vinici ¡9, Slednjo smo prenovili in jo odprli januarja 1998, Oblikoval jo je arhitekt Marjan Loboda. Poleg stalnih smo pripravili tudi gostujočo etnološko razstavo. V Osrednji knjižnici v Celju smo gostovali z belokranjskimi pisanicami. Razstavo, ki si jo je ogledalo 1136 obiskovalcev, je pripravila Andreja Brancelj Bednaršek, v njeni odsotnosti pa stajo postavila Ana Gomolj in Leon Gregorčič. Razstavljenih je bilo 436 predmetov (pisanice, prihor za izdelovanje, vezenine, „.). Odprtje je spremljala lokalna TV
	fotografije -muzealije	fotografije -dokumentarne	negativi	diapozitivi	st. plošče
pridobljeno	¡67	1355	1455		
uhdcbno	167	1355	1455		
objavljeno					
razstavljeno					
OBZORJA STROKE poročila	Glasnik S.E.D. .19/1 1999, stran 85
postaja VTV, ki je o pisanicah objavila prispevek. V zimskih mesecih prejšnjega leta smo prenovili depoje Belokranjskega muzeja. Tako je tudi etnološki, ki je zdaj v dveh prostorih, dobil novo podobo. Ob tem smo prenesli, očistili in postavili na nove police 922 etnoloških predmetov. Ob koncu akcije smo depoje Belokranjskega muzeja za en dan odprli javnosti.
Poleti je bila v Belokranjskem muzeju na enomesečni praksi študentka etnologije Anita Matkovič. Seznanila se je z različnim delom v muzeju. Najbolj se je posvetila urejanju predmetov čevljarske delavnice, ki smo jih pred tem pridobili od zasebnika. Tako je bilo evidentiranih in urejenih 587 predmetov, ki bi jih radi čimprej razstavili na stalni razstavi v Metliki. Vendar pa uresničitev te želje ni odvisna samo od nas. Obisk v Belokranjskem muzeju se je v letu 1998 spel povečal. Tako jc naš muzej obiskalo 23918 ljudi. Mnogi so se posebej zanimali za etnološke predmete.
Ida Gnilšak
DELO V ČEBELARSKEM MUZEJU V LETU 1998
Glavno delo v preteklem letu je bila izdelava scenarija za multimedijo, ki bo predstavila čebelo in čebelarjenje na Slovenskem. Pomembna je tudi priprava okvirnega scenarija in idejnega načrta (z vključitvijo arhitekta) za novo postavitev stalne zbirke, /.a novo postavitev je bila predvidena razširitev »vsebine« muzeja s temami, ki do zdaj niso bile ali pa so hile premalo predstavljene (pomembni čebelarji, čebelarsko slovstvo, obrti, povezane s čcbelarslvom), zalo je bil poudarek na proučevanju tovrstnega gradiva.
Muzej je nadaljeval z utečeno prakso predstavljanja gradiva tudi izven svoje stalne postavitve. Potujoča razstava, ki jo sestavlja 114 panjskih končnic, barvna slika čebelnjaka s kranjiči in 8 večjih fotografij tipičnih slovenskih čebelnjakov, jc gostovala doma (Pokrajinski muzej Kočevje, Liznjekova hiša v Kranjski Gori, kjer bo gostovala še v začetku 1999) in v tujini (na povahilo sveta za kulturo občine Bressanone/Brixen v Italiji).
K boljšemu poznavanju muzeja sodijo manjše priložnostne razstave, dopolnjene s kratkimi teksti (Iz zgodovine čebelarstva v Portorožu v času mednarodnega simpozija Apimondie) in predstavitve v medijih (Oddaja o panjskih končnicah v Čebelarskem muzeju na TV Slovenija I. predstavitev muzeja na Radiu Kranj).
Občasne razstave, ki jih prireja muzej, so dopolnilo stalni razstavi. V letu 1998 je bilo na občasni razstavi predstavljeno oblikovanje v vosku oblikovalke Marjete Pikelj iz Ljubljane.
Ena od nalog muzeja je dopolnjevanje muzejskega fonda. Muzej je dobil sredstva za odkup 14 panjskih končnic. Med odkupljenimi so večinoma končnice z motivi, ki v zbirki doslej niso bili zastopani. Ob 18. maju, mednarodnem dnevu muzejev, je Čebelarski muzej v Radovljici dvema skupinama (6. razred) domače osnovne šole omogočil srečanje s čebelarjem v čebelnjaku. Dobra ura razlage jc vsaki skupini predstavila čebeljo družino in čebelarjeva opravila. Srečanja s čebelarjem in s čebelami zagotovo obogatijo vedenje o čebelarstvu, ga popestrijo in seveda odlično dopolnjujejo delo muzeja. Žal priložnosti niso izkoristili tudi odrasli, za katere je bil organiziran obisk čebelnjaka v popoldanskem času.
Razveseljivo jc, da se je v preteklem letu število obiskovalcev povečalo. Vodniško delo (vodstva po muzeju, učne ure z delovnimi listi in
delavnice slikanja panjskih končnic za predšolske otroke in učence nižjih razredov) je večinoma opravljala absolventka zgodovine in sociologije Katja Praprotnik.
Tatjana Dolžan Eržen
POROČILO 0 DELU ETNOLOŠKEGA KUSTODIATA GORENJSKEGA MUZEJA
V	LETU 1998
Prav na kratko sc lahko pobaham s tistim, kar smo v prejšnjem letu uspeli narediti. Vsa prizadevanja so bila usmerjena v zaključevanje že začetega in v načrtovanje bližnje prihodnosti.
Poleg redne inventarizacije, ki je obsegla prek 200 novih številk, in fotografiranja vseh inventariziranih predmetov, smo tudi urejali diateko, dokumentirali fotografije na kartonih za fototeko in urejali arhiv pisnega gradiva v arhivske škatle. Tako smo čistili zalogo iz preteklih let. PomembnO delo pri urejanju arhiva je opravljal inž. Lojze Zavrl, siccr slušatelj Univerze za lil. življenjsko obdobje v Kranju, ki seje lotil štirih škatel gradiva, prinesenega v muzej okrog 1 1982 iz zapušeine zdravnika dr. Volbanka iz Kranjske Gore. l/kazalo se je. da kar tri škatle vsebujejo korespondenco Volbankovega prijatelja sodnika Hregarja izpred druge svetovne vojne, največ z različnih front prve svetovne vojne. Skušali smo najti potomce učiteljske družine Bregar (starša in trije sinovi), ki je v prvih dveh desetletjih bivala v Sp. Šiški, a brez uspeha. G. Zavrl jc delal redno enkrat na teden po tri ure skozi vse leto - za dvojno lastno zadovoljstvo: ker tako pomaga pri delu. ki sicer še dolgo ne bi bilo opravljeno, ter iz veselja do tovrstnega dela. Takšne prostovoljne pomoči bi si pri svojem muzejskem delu želela še veliko. Nadalje je bilo nekaj ur posvečenih svetovanju pri nastajanju različnih raziskovalnih nalog učencev osnovne šole, gimnazije ter študentov etnologije. Redno pa se dogaja, da končni izdelek prinesejo v muzej samo na ponovne in ponovne prošnje in tako žal ni mogoee oceniti uspešnosti tovrstnega svetovanja. Nekaj malega je bilo tudi sodelovanja z delavci drugih muzejev (SEM, Loški muzej v Škofji Loki. Krajinski park Trebče), premalo, kajti takšni stiki so vedno dobro poživilo in velika vzpodbuda. Redno vsak teden smo se dobivali tudi člani študijskega krožka Odkrijmo našo deželo v okviru Univerze za III-življenjsko obdobje. Za člane krožka sem pripravila vee predavanj z diapozitivi - Planšarsko stavbarstvo in življenje na Gorenjskem. Keramično posodje v etnološki zbirki Gorenjskega muzeja. Notranja oprema gorenjskih hiš itd.
V	jeseni, ko obiramo sadove, jc dozorelo tudi uredniško delo pri Jezerski kroniki Andreja Kamičarja, ki je izšla kot osma knjiga zbirke Gorenjski kraji in ljudje v močno prenovljeni podobi. Kot sedma knjiga je izšlo Kmečko stavbarstvo kolegov Anke Novak in Ceneta Avguština v velikosti A4, kot zbirka fotografij s krajšim spremnim besedilom Jezerska kronika uvaja novo obliko monografij, kjer obsežnejše besedilo spremljajo fotografije, format smo zmanjšali na 18 X 25 cm in dodali barvno naslovnico in trde platnice. Takšno zasnovo predvidevamo tudi za vse naslednje knjige v tej zbirki.
Jezerska kronika prinaša razmeroma avtorski zapis ustnih izročil o zgodovini Jezerskega na meji med Koroško in Kranjsko, Andrej Karničar, roj. 1923 na Jezerskem, dolgoletni oskrbnik Češke koče, jih