353 številka
Trst v sredo 21. decembra 1904.
Tečaj XXIX.
tm~ Izhaja vsaki dan.
Tiiili ob nedeljah in praznikih ob 5. uri. ob ponedeljkih ob t), uri zjutraj.
-amiene številk«- ®e prodajajo po 3 novć. (6 atotink) v mnoeih tobakamah v Tratu in okolici, Ljubljani, Gorici, Celji, Kranju. Mariboru, Celovcu. Idriji, Št. Petru, Sežani,
Xabrežini, Novemmestu itd. «»člane In naročbe sprejema uprava lista „Edinost-1, ulica <ii»»reio Gaiatti St. — l'radne ure so od -J. p>>p. do H. zvečer. — Cene oela'om 16 st. na vrsto petit; poslanice, <**mrtnioe. javne zahvale in domaći oelasi po uogodbi.
TELEFON fiter. li;»7.
inost
Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko.
V edinosti je moč !
Naročnina znaša
za vse leto 24 K, pol leta 12 K, 3 meneče 6 K. — Na naročbe brez doposlane naročnine se uprava ne ozira. Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefrankovana
pismu se ne sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista
UREDNIŠTVO: al. Gionrio Guiatti 18. (Narodni dom.) Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcij lista „Edinost4*. — Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu, ulica Giorgio Galatti it. 18. Ptosno-liranilnični račun št. 841.652.
(Brzojavne vesti.)
Japonski napad na oklopnjačo »Sebastopol«.
TOKIO 20. (Keutcrje v biio.) Videnje pnejaiea Jezo in poročnika Nagakaro po \ouciin ntpidjv na oklopnjačo »Sebast pol« »e tukaj potebn j občuduje. Fiot.la puveljuika Jetj sa je bavila z raznimi popravami, ko je bil sklenjen napad. Vz ic temu se je Jezu p^brečitu, ca je v/dpo^lal eno torpedovtco, ki
tovalce in častnike. Ameriški odposIaLci če niso dospeli semkaj.
FARIZ 20. Mmister zunanjih stvari
Veliki vojvoda Meeklenburg-ScJnve rlnskf.
GMUNDEN 20. Veliki vojvoda Me-
Daicas č je danes prtdpoludne vaprejel člene ckleuburg^ehweriD3ki je danei popoludne hulske komisije ter jih povabil aa za- j dospel semkaj s soprogo.
utrek.
PARIZ 20 G .asom neke ve'z je sa s a i d e huiska kom sija š i le v četrtek.
Ameriška nevtralnost.
SAN FRAN CISCO 20. OJ olale T-h;ga O eana p uj-jo neprestano paraiki z vojnim materijalom na Japonsko. Od zadnjih dni mtseca jo.embra to olpluli tja št rje paraiti z razaitn blagem, ki je bilo vredno
j i pi dostgia Oazo flote še le, ko je ža fl t- I 25 milijonov dulsrjev. Zavarovalne družbe ii.a oiplulc. Dob.l je dovoljenje, da ho ju zavarujejo vse tovore, ne c'a bi Ee bale, da pridruži diugm ladijaiu t^r ja prip.ui vz.ic : bi bili is;i o i R nov zapisuj« u . V ztdn^em< cu žaemu viharju do »Scb^topoia«. Prs 1 ie J času je bilo ni J »poasko oriposlat-ih »tč lo tiko blizo lad:je, da je slišal Rusa govoriti, komotiv in drugi želtznški materijal z. ter i* odstrelil torpedo. Mtd t?m, ko se je mandžursko železnico, ki so jo Ru^i rtz-š-i bi žal ladij , je izpustil drugi torpedo. .V j rušili.
tem hipu g* je pa zadela sovražna graofcti Zavzetje severnega forta Tunkik-ter g i raznesa ni kote*. Poročait Nagakaro ,	wanšan.
je vzlic etrašaem u ognju priše: z drugim: TOKIO 20. (Uradno.) Ol armade iz-čolnom na p.moč. Njegov čoln je bil večkrat pr_d port Arturja Be poroga .	18. t. ro.
z*de:, vendar je zamrgel rešiti večino ljudi, j ob 2 jn getrt popoludn-s je neki oddelek p rovki so ee v drugem čolnu nehajali. Za i*"-jBrogil pri ufrdbi 8everneg3 fjrta Tunkikvan-dtev napada se je prijavilo več dobrovoljcev, j §aaa wKko ekspl0sij0 ter je potem na,ko5iI
n<g> je bilo porabno.	utrdbo, nakar je sledil boj z granatami.
Admiral Togo* prepuUi blokado najbrž	Sovr£Žoik Be ]e trdovratna brani). Ob 7. uri kakemu mlakam admiralu ter se vrne v jQ pr()drl general Samej ma pr. t
Tokio, kjer ga hoče cesar slovesno vsprejeti.	utribi (er -e pQ ]jutem caskoku Vjfifil ome.
Iz japonskega glavnega stana	njeni fort ob 11. uri 50 minut p:> noči. Mi
V Mandžuriji	smo se takoj utrd li iu dne 19 t. m. z'utraj
TOKIO 20. (Rauterjev b>o.) I - glav-	je bila naša pojest zavarovana. Zaplenili smo
nega stana j-ipoa^ke mandžurake armade so	pet poljek'h topov, dva strojDa topova ler
včeraj ep ročili: Jipo-isie sprednje straža bj	veliko množino ttreliva. V f rtiii je b !o ke-bile
Lesar v uemški vojski južno-zapadne Afrike.
BEROLIN 20. Ol p>četka vojoe do konca noveo.b a ie pri uemški vojski v jtžao-zapadoi Afriki zb >ie!o na iegarju 977 mož; od teh i h je umrio 182 v domovino jih je cdšlo G7, zdravi «»e j h 441, za vojno sposobnih je bilo odpoVisDih k čet'm 282 mož.
Prevoz tropla Ilakoczy ja.
CARIGRAD 20. Sjitan jc, valed kora ko- avstro-ogrskega p)slanistv?, izdal irad^,
da je vlada doživela iak poraz, da si ekla-tantnejega ni možno misliti. Vse naksne, da bi z izveEtnimi naradbanci — kakor so : češke vsporedoica v Šieziji, imenovanje češkega ministra rojaka — premotila Cehe, ali da bi jih z fgitaeijatsi utrudila, so izpodle-tele temeljito. N.ti beda prebivalstva, s katero ie tudi spekulirala vlada, ni omajala čeakih poslaneav : trdni so ostali vsi brez razlike straoke. Ko je t3 akeentuiral, je govornik misl'1 v prvi vrsti na agrarce, to je one, ki zastopajo tiate sloje prebivalstva, ki trp8 bedo. Poraz, ki ga je doživela vlade, je pravična kazen za nje malenkostno politiko, kateri nedo?taja vsakega večega vzleta. Sad t9 politike je, da je vlada Nemce raz-dražila, a Oehov ni pridobila. Logični re-
š čtmur dovolj uje prevoz trupla Ud&oc<y ja j zultat tega polovičarstva je popoln polom m tovarišev. Sjartie ostanke b)do prepeljali j vladne politike, parlamentaričen poraz, kakor na Ogrsko na spomlad.	j ga nj doživela še nobena vlada. Ia vendar
Vrtinec na Madagaskarja.	! noče ta viada izvajati konsekvenc ! Ali ne
PARIZ 20. Glasom brzojkv&r, ki ie čutijo Nemci — je vekliknil govornik — dospela uiinis eratvu zi mornarico, ie dne 15. ; kako nečastno je za parlament, kakor ta, t. m. v severnem delu ftoka Madagaskarja po nevspehih toli kompromitirana vlada go-razdajal silen vrtinic. Me?to Difgo S)arez je i vori s strankami? ! Potem je sledil tisti tojli močno piškoJovsno.	; apel na nemško adreso, ki smo ga omenili
že gcr".
Iotereeauten pendant k temu zborovanju
0 položaju v Avstriji.
| je shod poslancev nemške ljudske stranke, ki V nedeljo sta se izvršili dve zborovanj-', se je vrš 1 v nedeljo na Dunaju. Tudi na ki mečeta značilno luč na hipno položenje v tem shodu so obsojali vladino postopanje po Avstriji. V Nemškem Brodu na Češkem Be porazu v proračunskem odseku kakor »naje vrš lo okrežuo zborovanje, na katerem sta ravnost neverjetno« in so izrekali trpka be-govtr.li o političnem položaju mladočeška sede o dru. Korberju, ker je odložil dižavni prvaka dr. Pterf c in dr. Kranai-, torej moža, zbor edino zato, ker vspeh glasovanja v pro-o katerima sa je nedavno temu govorilo po računskem odseku ni sogkšal z intcncijami listih, da sta voditelja dveh nasprotnih ei vlade. S tem je pokazala vlada, da jej ni s:ruj v itlado^eškem klubu. Prvi da je vo- do tega, da bi parlament deloval. V tem ile v nci od 17. t. m. trikrat napaden?, kih 40 ruskih mrličev. Ntš, irgube še oiso d;telj bolj pp.aviiivr} drugi pa intran3igentne	pravi vsprejeta lesolucija, daje glo-
sovrtžoik je bil pa pavsod odbit. Dne 18. natančno pre-ačunjene, \eadarse zli, da nieoj8truJ>	na ttm abodu so bjie Dj,ju izva. boko obžalovati, da je v hipu, ko je vendar
janja v pipolni harmoniji v važnem pogledu : enkrat zopet prišlo do razprave in glasovanja oba sta povdarjala, da so Čehi vsaki hip v proračunskem odseku, bila vlada tista, ki pripravljeni za po5teno spravo z Nemci. A je b svojimi prek in prek neopravičenimi izkepili sedem m:-D, katere so napolnili z pomembno je, daje ravno dr. Kramar ne- ! odredbami preprečila rešitev predloge za po-eno tonelato dinamita. M ne bo p ložili 40 navadno toplimi besedami pozival Nemce, moč bednim. Rasolucija oč ta končno mini-LON DON 20 G.esom nekega poročila, čevljev pod škarpo f rta. Ob 2. uri in pol oaj se ne upirajo da j a pravičaim postulatom sterskemu predsedniku, da se odteza vršenju
svoje dolžnosti nasproti bednemu prebivalstvu.
Mari nismo rekli po pravici, da Bta to
žina prat', ki je z eteia v zrak. To je neko | ,'n ia Nerr.ce, ako bi skupno in zložno delo- dve zborovanji, ki mečeta karakteristično luč 1 ko ztka>n!( ta^kek. V lem ea^ii so Rasi vsli na reševanju prevažnih vp-aaenj, kakor na politični položaj in sosebno na ono točko dobili znatno rjačeaje. Vnel seje pot^mljut so: carinarski tar f. pogodba z Ogrsko, trgo-! v sliki položaja, ki se imenuje — vlada!
vinske pcgidbe s vnanjimi državami. In v Očitanje iu obsojanje prihaja istej od desne taki ublaženi atmosferi bi se dalo morda in leve. Obsodba iz sred ne »nemške ljud-pozne;e reš ti mars kai, kar ee zdi sedaj ne- ske stranke« je tem huja, ker je bila ravno rt šljivo.	ta stranka doslej zaBtavono-iteljica v gardi,
šj v drugem pogledu so bila izvajanja ki je držala Korberjevo vlado! Kcga ima obeh odi Čnih češk h govornikov v skladu prav za prav dr. Korber za seboj ? Poljake, med seboj. Oba sta izrekla najstrožjo obsodbo ki so za vsako vlado, nemško liberalne ari-nad — Korberjevo vlado. Dr. Parak je stokrate in pa nekaj nemških konservativcev ! ! povd&rjal, da bi takovo glaajvun;e, kakor- , To je vse! Sicer pa je vlada sama naj<
t. m. so Rusi pri železniškem mostu bliro velike, reke Šaho 80;rat vslrelili na Japonce b t ž- LONDON 20. O zavzetju fjrta Tua-kimi topovi, ne f a bi bili provzn.fi li kakj kikvanšan poročajo šj uradno: Japonci so
HH do
Japonska ladija Rohila Maru.
ki tfa je pr» j 1 L's y.ls iz Moji, seje laza-,pr žgal?'. Dobrovoljci bo pričeli takoj Čehov in jim je jgovorno polagal na srce, retDH lad.ja Rohila Maru porla a v Ujim(-, naekakovat;, toda mn^go jih je jnkr h mno- naj pomislijo, kolika bi bila korist za Čehe ij«-r o popravijo.
Trije novi ruski poveljniki.
PETROGRAD 20. Kuropatk n je pred bo]> kl je traja] sko'r() d<> prj]uQ^/0 katfrem zbranimi čet m Biove^ao zro^il poveljništvo 5agu gQ ^ R ^ koiikcr jih j0 Se 08ta]0>
dot'čjih »rimd gereralon: Grippenb^rgu, L-i- | umakniii v mesto. Preden so se Ru>i uajak cevi!u in Kaulharsu.
Huiska afera.
PARIZ 20. Admiral Daviš pride le jutri semkaj, zato se bo še le jut.'i vrš Ia prva eeja preiskovalne komisije v hulski
tfe i.
PARIZ 20. Predsednik Loubet je danes predpoludne prel m:n!rterskim pjsvetovaajem
udi bo vžga i še štiri m ne, ki so se nahajale bliz) f irta. Rusi so izgubili 40 do 50 mož.
Brzojavne vesti.
vM.ireiel Č.'eae hultke komisije, njihove sve- Na lad'ji je vse zdravo.
Vojna ladija »Elizabeta«.
DUNAJ 20. Glasom brzojavne ve=ti je šnje je bilo ono v proračunskem odseku, v tantneje pripoznala, da je obvieela v zraku vojna ladjja »E iza beta« dospela v HoDgkung. vsaki drugi konstitucijooeini državi prisililo ; in da v parlatreutu nima več tal pod no*
vlado v odstop. Dr. Kramar pa je izvajal, gami, kajti, če bi imela kaj zaslombe v par-
PODLISTEK.
»0 sko kron , tli njegovo srce je z našim. Mid žaljene eveje korist'. Ena beseda, kos per > zastava z belim križam, prapor vransk h kri-
nami je ž val, z nami se je boril, bivši voj- ganene more ž j ukrotili tacega risa in ga
voda kraljevine Hrvt.t3ke, Dalmacije in Sla-I-^J^OKIOlS	i vonijf, sodil je praviČuo in v&ljubil nia je.
Z ;odovinski roman Avgu.ta Šenoe. - Nadaljeval ' Ako na3 ieu*ki n rJ ''in podkup'jeoco pre-
in dovršil I. E. Tomić.
Prevel M. C—6.
varijf-, pozovem iz daljave, izza irorja Karla Dračkega, naj jih stre, naj nt m bo on kralj,
žarjev. To je »liga«, ki se je združila v
bratstvo pred zakramentom v cerkvi zagrebški, bratstvo za svobodo in prave, a na 5e!u
IX.
— Vi — je Dadaljeval ekcf — v muki ]»re?nivani dnevi, ve v skrbi prebdena noči, ve gerke solze žaloata ce, ki ste v deljnjem kraju padale za moj d< m na po3večeni grob
vreči na drugo stran. Ne vprašujte tu za imena, prež m ca njih. na njihove atrasti in
slasti; doveden ih v škripec, da ne bodo iige jezdi na belem pod z'.&to mitro Pavel megli ne naprej, ne nazaj, da bodo morali z Horvat, škof zagrebški, držači velik srebrn z nami z lepo ali grdo do grob9. Ha, čujete- križ. Cvet plemstva je to, pred vsake bi se rojenec zakonske rodoviae, ker, da rečem po li ? Zvonovi zvone, kraljica ss primika mestu. ■ stresel vrag, vFako ime nesi staro Blavo, velja pravici, že^ki ja po odredbi b:ž i podkžna Dv:gaimo se, pokr m > svoje skrb', stopimo \ po bogatstvu za malo kraljevino, pol vsa-
možu, in mc ž e aa niso rodili za to, da bi bili ženi podiožn'.
— To je bes9ia ! je vsaliknil Paližn?, udarivš. s pe&t i ob mi*i.
pred njo kakor junbška vojaka, naj premisli kim oklopom bije ponoaco srce, ponosno ka-v miru, kaj bi mf glo priti v nemiru.	kor tudi glava, ki se pod železno čelado po-
— Pojim, je rekel Ivan š mirno, ali j nosno dviga v vis, kakor da ne gleda dru-ne Vidiš, kako mi sablja drhti, to kuže na i zega iego Boga, nego božje solnce na
— Da, je ziklical Ivan a, pTsegnivši po j nemir.
Odrešenika sveta, ve mi bedite kakor priča, meču, a
koli so tem, ljubeči svoj dom, mislil in koliko Bim ga, mirleči, ljubi'. Mislile li, da Btavljem s/et njo na koeko ? Ne. pri živem Bogo, je nidaljeval Pave; svtčan.m g.asom in pri-vzd gnivši obe r ke: moje oči prodirajo vse, in čim opaeijo prevaio, potrkam, verujte, prej nego ae vi zavest? tega, na ntžnico vašega meča, zakličem vam: Paližoa ! Ivaniš! d šld je burja na nas in za\ibra bo,! Onkraj morja v Neape ju živi človek, poznate ga vsi ! Tam se j»eha z m a ko in trudom za neapelj-
ti boš moral potrkati na naše poprej, nego misliš. Sad»j sem
Pojmo, da vidimo! je zivršil Paližaa
in junaki so ljico.
cd šli, da pozdravijo kra-
nožnice
tvoj.
—	Tudi jaz z duio in telesom, je do- !	* *
dal Paližna, nu, bo pa tudi vsi drugi?	Vra Pcž^ga je bila po koncu; da, bilo
—	Pa ste zcp'.t modri, je odgovoril je po konou več, nego Pvžfga, rekli bi, vojsk * f, je li vsaka sablja od čistega jekla, mari ska iz tr*h kralje7in. Od daleč Be je leske-železo nikdar ne zrjavi, ali ga ne moreš talo srebro, zlato, dragoceni kameni, od da-nikdar upognit ? Posnam jih v dušo vseh pa 1 leč je bleščalo vitko kopje, pernate čelade,
za vsacega njih ne bi stavil glave, ker, verujte, sebičnost je po iedovani greh človeštva. Marsikateri kriči z nam', a največ kriči radi
a nad četo so Be vila zastave, na spomlada-njem solncu, rudeče kakor kri, bele kakor sneg, modre kakor nebo, nad v^emi pa črna
nebu.
Ta ponosna goapoda od Save, Drave, Kolpe, od morja, od Potieja in Podunavja, pripravljeni, da polete v boj, gredo, da bi se sporazume.i b kraljico Marijo, slabotno hčerjo močnega Ludovika, a gespodo spremljajo močni glasovi zvonov, silni kakor gromovi. Na planem pred mestom se je četa zaustavila, da počaka. Hkratu je zablestelo iz gorskega zelenila kopje in podobno blesteči kači spuščala se je železna četa nizdoli po brdu, a v njej kraljica in njena družba.
(Pride še.)
lame o: u, ce hi bila hitela preko odloženja xbcrn<*e v prVan š*e — $ 14. Al: tudi raba tepa paragraf« ima slednjič svoje meje, kakor je povrarjal dr. Kramtf: vlada ima pač se toliko m jČi, da more na podlagi ij 14. poi-pnavar kako naredbo, ali ne more b pomočjo t*ga paragreta — najemati denarja. Le proii jamstva tako kompromitirane vlade — je vzkliknil dr. Kramt r — ne posedi nikdo vinarja. Državni aparat pa ne more lnnkcijoairati brez denarja, tudi Če se oni, ki ga vodi, zove — dr. Korber! Saj smo rekli : tudi mož § 14. ima svoje meje.
Rusko-japonska vojna.
Trat, 20. decembra 1904.
Izvajanje japonskega vojnega načrta; njega zmote; kritična razmotri vanj a.
(Dopis iz strokovnjaškega peresa.) (Dalje.)
Proti sredini ireseca maja so začela izftr cavanja pri Daljnem m Tal eovanskem zalivu. Bil je to začete i pomikanja čet za oblegova nje P< rt Art jrja od kopne strani, ker flota
admirala Togo sama ni
mogla
nu2 opraviti
proti Port Art lrju. General Neg; se je izkrcal s tremi div zijami in je po kratkem spopadu med sprednjimi Bt-ažimi pri Paleotienu ntpred jval proti zemski ožini pri K'nčovu. (Dru^i armada, 3 divizije pod generalom Nodzn ie bila na potu). Med tem pa bj se pomak iti naprej tudi ruski oddelki iz sotesk g irov a Feniuli in močni ruski oddelki iz črts Kaičov Haičeng proti Siujanu FengČengvanu ; drug od Jelki pa so energično napredovali «d Kačova (kavalerija Samsanov) preko Vtfinkova proti boku in hrbtu generala Nogi.
Ta prem kanja Rusov so pria Lla japonsko vojskoTodttvo v izkrcanje IT. armade ge neraia Nodzu pri Takušfiuu in v caprtdiva-Dje proti Siujanu, 75 km zapadno od Feng-čengvana (I. armad«*, geceral Kuroki). Pri Siujanu je bilo več spopadov med sprednjimi stražam-, v ksterih je bil vspeh sedaj ra te;, sedaj na oni uran". Slednjič je estal S.ujan v rokah II. japonske armade.
General Nodzu je pomaknil potem svoje sprednje č=ta do črte slemenov gorovja Fen-šuli — v črto sotesk Ćiapulic-Ddltn in Vot eulin, z glavnim taborjem v Siujanu. — Sedaj pa je bilo opažat' močn.h sprednjih čtt Ku-ropatk nove armade od Kaičova na jug proti Vatankovu- Pulantiecu Kinčovu, torej proti hrbtu Nogijeve oblegovalne armade. To je bila tolike kritizirana diverzija generala Staekelberga!
Mej tsm je bila armada Osu mejpo-toma na morju. Japcn^ko vojskovodatvo je napotilo to armado (v svrho izkrcanje) v Pi-čevo z ukazom, da napreduje proti Vii'mkovu, to je, kakih 120 km daljave zapadno Taku-sana, kjer se je bila izkrcala II. aimada. V boju pri Vafankovu je bila div zija Stackel-berg odbita. General Oku se je pomikal potem z glavnim delom svojih čet na zapad proti Fučenu, da bi t iko nadaljeval paralelno proganjanje ruskih čet ob cesti na sever proti Kaičovu. Kajti direktno proganjanje na slabi poti Vafankov Ka čov ni bilo mi ž ao z ozirom na težavno dovažanje. Japoncev namen je bil, da bi diviz'ji Stackelbarg —močao oslabljeni po bo^j pri Vaftukova — s četimi Nodzu odrezali možnost umaknenja. To pa je K u r o p a t k i o preprečil bržaone s pravočasnim izpadom pret jugu dveh oddelkov stranske brambe. In sicer enega na jugozapad, v smeri po vozni cesti od Kaičova do Šants , in drutega po vozni CBSti, ki vodi na jugovzhod od Kaičova do Siantsialu a. S tem je Kuropatkin dosf£-sl, da se je velik del ostankov divizije Stackelberg mogel z železnico neovirano povrnit, v Ka čov. (Pride še.)
Tretja eskadra.
Admiral B rilev, ki je dolečen poveljnikom tretje eskadre, je pisal listu »Novoje Vremjac nastopno:
V'saki izgubljeni dan na oborežanju tretje e^kadre je pregrešek, veaki izgubljeni teden zločin. Vse možno je treba storiti. — Sicer se B rilev nadeja, da ima Rofdsstvenski tudi sam šanse popolnega vspeh». Togovo brodovje je močno poškodovano. Vojne sile Rožde-et venskega so da nedotaknjene in njegove četa so napolnjene onega duha, ki je iz knežavine ustvaril neizmerno Rusijo.
S rijo se govorice, da bo tretja eskadre, ki bo obstojala iz oklopnječ »Apraksin«, »Uaakov«, »Seojavin«, »Nikolaj I.« in »Vladimir Monomah«, že dne 23. januvarja pripravljena.
Polož»j ▼ Port Artuiju.
V Petrograd so sporočili iz Čifu : Rusi, ki bo nedavno prodrli blokado pred Port Arturjem ter dospeli semkaj, so prinesli seboj poročilo, ki se v kratkem objavi. Kakor se govori, je posadka v Port Arturju oBve-dočena, da se bo zamrgla še dlje časa braniti. Japonci so izgubili doaedbj pred Port Arturjem 60.000 mož. Ako bodo hoteli vzeti trdnjavo, bodo morali žrtvovati še dvakrat toliko vojakov. Japonci so te nedejaV, da vzemo porttrtursko brodovje, da s tem oja-č:jo svoje brodovje, ki je zelo trpelo. Po dejstvu, da so pričeli obstreljevati ruske la-dije v pristanišču, se mere sklepati, da so izgubili to nado.
»List. ki večkrat menja barvoe.
Dnevnik »Novi Kraj« v Port Arturju, ki izhsja še vedno vzlic oblegovanju, je v neki številki, ki je slučajno dospela v Evropo, priobčil nastopno: »V bliž ni Bobe za stavce je »poginilo« dvanajst granst. Razne eksplozije »o pokvarile zidove, dočim so druge razbile okna. Naše beEedilo se taka na papir nedoločne barve. Nimamo vedno dobrega, belega papirja na razpolago, ampak smo prisiljeni rabiti večkrat višnjev, rudeč in oranžast papir. Vojaki na nasipih Čitajo pa vedno naš list z velikim veseljem.«
Porodilo majorja Mizenova o boja na »griču *203 metrov«.
Majcr Mizenov, ki se je vdeležil boja na »griču 203 metrov« (na »visoki gori«) je dospel dne 10. t. m. v Č fa ter rekel, da je bil ta boj eden najljutejih in krvavejih v tej vojni. Japonci so imeli ogromnih izgub; padale bo kar cele Btotnije in zopet in zopet bo naakakovali grič, da bi ga vzeli. Konecno jih je ogenj drug h fortov prisilil, da bo se umaknili. Potem so pa naakakovali v drugič in v tretjič. Zistavcnosec je bil ubit, isto-tako 8 drugih Japoncev, ki s-« eden za drugim vzeli raatavo. Na tretjem naskoku so Japonci zažgali zalogo drv in premoga, ki se je nahajala v bližini. Veter je gnal plamen in dim proti Risom, ki bo se morali vsled tega umaknit . Mizsnov je nadalje poročal, da je v Port Arturju vse mirno.
„Pravica" na univerzi v Gradcu.
Iz Gradca nam pišejo :
»Konečao je secat graške univerze rešil stvar ^lede oznanilnih deak in je rešitev oznanil načelništvom akadem šfcih korporacij. Dovolj znan je oobalinski nastop nemških kul-turonoscev, ki so neki večer, ko ni bilo v vestibilu nobenega slovanskega diiaka, pomazali nap se nenemškili druet9V. Ze nasltdnji dan je rektor razglasil svoje ogorčenje na tem nečsvenem postopanju in zagrozil s preiskavami, kar je tudi obljubil deputaciji slo-vansk h društev. Senat je to rektorjevo izjavo oiobril. Začasno se je prepovedalo vporablje-nje desk vsem akademiškim društvom.
Nečin, kakor je s»nat sedaj reši to stvar z odlokom cd dne 17. t. m. pač kaže, da je imel prvotii navidezno fetrogi nastop preti nemškim mazačem le namen, da pomiri slovanske dijake. Šele, ko je večina Blovanskega dijaštva odišla na počitnice, razglasil je senat svoj sklep ter pokazal s tim svojo »možatost«. Oglejmo si njegov ukrep !
Kar obatf-jujo slovanska akad. društva, imela so pravico, da so imela na svojih tzna-nilnih deekah na vseučilišču ime društva v aomači pismeni. A po najnovejšem odloku eo dovoljeni ti napisi le v gotici in latinici. Do-stavki (akad. teh. društzo), ki so bili dosedaj v poslovnem jeziku društev, so sedaj dovoljeni le *T nemščini. Poleg napisa na deskah imela so dosedaj vsa društva tudi društveni znak. In prav tu jo je senat po-<rruotal! Ker imajo slovanska društva kakor svoj znak narodno trobojnico v podobi traku, nemška ja grbe, istotako z »narodnimi« (fraeturtarskimi) b j j a m i, poskusil je senat, prav tu r< siti nemšzi značaj univerze s salomonsko modrostjo: prepovedal je trakove, grbe pa — dovolil!
Oglase nabijala so slovanska društva že cd nekdaj izključno v materinščini. Sedaj jim je ta pravica odvzeta ; materinščina »je dovoljena« le v prevodu poleg nemškega izvirnika.
S tem odlokom je senat kapituliral na vsej črti pred nemškimi puršaki in je eankc'jo-niral pobalinstvo nemških »vitezov«. Nagra-dilo se je cezakonito ravnanje onih, katnim ! 8® j® grozilo začetkom z vaim mogočim, a kaznovalo m je Slovane, ki so hodili vedno zakonito pot.
t Ognjišče znanosti postaja vedno bolj	ti služi ma3i ljudst/a in ms3to ti 03tane za-
torišče političnih atrast;. Zato pa raste od dne	gotovljeno ! Će pa ne moreš ustrezati tej
do dne potreba slovenskega vseučilišča.	kardinalni svoji dolžioati, potem pa le pojdi
T—r.	v božjem imenu — v pokoj ! ————^——— y ietem dopisu ee je?e tudi radi sestav-
0 položaju na Ogrskem.	ljanja izvršilnih cenitev v slovenskem jeziku,
Predainočnjim je ministerski predsednik	Seš, da to ne gre, ker ti zapisniki da so za
grof Tisza govoril v s*ji liberalne stranke,	notranjo uradno službo. O ti revčki ti! Kako
V nasprotfetvu s tem, kakor ee v obče tolmači	slabo znajo misliti! Mari je strankam zabra-določilo ogrske ustave — je zatrjal Tisza, da upogled v zapisnik ? Nimajo li stranke
razpuščanje zbornice ni nelegalno, če tudi ista	marveč pravico zahtivat-, da se jim v svrho
m prej dovolila proračuna za prihodnje leto.	i»f-»rmacije dajajo spisi na upogled? A kako
— Zakona da ni smeti tolmačiti tako,	naj se stranka, ki ne zna drugo nego sloven-
kakor da ima opozicja vsikdar pravico pre-	eki, kfirmnje iz spisov, ako so isti sestav-
prečati razpuščanje zbornice. To pa je najbolj	U^ni v slovenskem jeziku ? ! In koga naj
konstitucjonelno sredstvo za poravnavo poli-	stranka zaprosi, da bi jej raztilmačil? Mari
tških d 1 drene v deželi, ako se apelira na	uradnika, ki — ne zna s'ovenski ? ! Seveda:
vo|jjee	stranke naj si le iščejo zakotoih pisačev in jih
Edino, kar se more večini reči — je rekel plačujejo! Pa soli gotove, da dobe od takih govornik — je, da ne izkorišča izdatno	povsem prave informacije?
sklepa od 18. novembra, to je novega po-	(Zvršetek pride.)
slovnike. Narod da nikdar ne pozabi, kar se	Mesto svetovalca na deželnem so-
je dogodilo te dni ; to so bile orgije prepo- dišču t Trstu v VIII. plač. razredu je tence in nasihtva na svobodi govora. Nar"d razpisano. Prosilci za to mesto, oziroma za naj bj sodil, in ko izreče on svojo b'-dbo, katero drugo, ki se eventuvalno izprazni ob potem začne tudi več na uporabljati svoje tej priliki, naj uložijo svoje prošnje do 1. pravice, da dovede zopet do normalnih par- januvarja na predsidništvu deželnega sod -lamentarn h odnošajev. Tisza je zaključil : šča v Trstu.
Mi veprejemamo volilni boj b trdnim zaupa- V pojasnilo. Čitatelji so gotovo opazili, njem. To zaupanje naj nas spremlja v vsem da je tretji odstavek v včerajšnjem listu volilnem boju.	objavljene recenzije o koncertu Adam nera-
Opozicijonalne skupine vsprejmejo go- zumljiv. To je prišlo veled nezgode tiskar-tovo ta govor ministerskega predsednika za to, sko-tehniske naravi. Dotični odstavek bi se ker je: hreščeč bojni klic. Napovedan je opo- moral glasiti:
ziciji neizprosen boj ne le za volit?et ampak	Ko bi noviaaratvo odkrito in brez
tudi za — po volitvah. Volitve na Ogrskem krinke izpovedalo vsaki vroči glavi, objek-bo znane po tim, da je vsa dežela kakor tivno — sine ira et studio — služilo bi vojni tabor. Straer se razvnemajo do skrajnosti s tem ne samo gori omenjenim javnim inte in pesti — pobijajo glave in tu pa tam po- re3om, ampak — kar je naposled akt pijeiete kajo tudi puške. Približno take bo vsake in vesti,—tudi pojed ni osebi, ki je žrtev avto-ogrBke volitve. Ali to pot utegnejo biti vi- sugestije in stavlja na^kocko sedanjost in morda
tudi bodoSnoat, na vsak način pa gmotno blagostanje in iluzije svoje duše, brez katerih prav za pravni ni ne eamoljubja ne napredka. Ali pride do tega ? Toda . . . vrzimo že enkrat od sebe naočnike skeptike !
Razpis dražbe. Ker ni imel razpis dražbe, razglašen dne 10. okt )bra 1904. št. 6397, končnega rezultati, razpisuje se vnovič dražba za zakup stavbenih del deželne n< -rišnice poknežene grofovine Goriško-Gradi-ščanske.
1) W.k ponudnik mora vložiti svojo
harji, kakoršnjih še ni videla niti Ogrska.
Drobne politične vesti.
Štajerski deželni zbor je sklican v zasedanje na dan 28. t. m.
Glagolica. Ugleden mesečnik »Ras-sfgna Giuridica Eeclesiaerca«, ki izhaja v Rimu pod vodstvom dra. S. Coniglio (via della Panetteria 27), prinaša v 9. in 10. številki začetek razprave »o liturgiji glagolsko-rimski v njenem početku in razvitku historične-
luridiškem«. Kolikor se zamore posneti iz J	.	,	nismeno ponudbo v zapečatenem zavitku na
predgovora in I. poglavja, je razprava osno- r	r	, , ,
i rp . i : x - * i -* . j-- vložni zapisnik deželnega odbora do poldne vana na široko. To je kritično jundična studija,	r	®
....	v. xt tt i-i dne 2i. decembra 1904.
ki stoji na višini znanosti. V II. poglavju bo
J , ,	... ,	2 Vsak ponudnik mora položiti pri
razpravlialo o zakonitosti uvedenja slovanskega	'	. T ,	•
.	......,	j?-! deželni blagimi kot orovizončuo varsaioo,
jezika v liturgijo z jundicnega stalisča. iLdo	. .	..
J	.	„ J J -	Irn^pk- '20 000 kron v cotovini. v državnih
je pisec te razprave, ni označeno dosedaj.
Iz ene vasi 240 prebivalcev v Ameriko! Iz vas: Šamovec pri Virju na Hrvatskem, ki šteje nekaj nad 2000 duš, se spravlja okolu 240 prebivalcev v Ameriko, med tami tudi nekoliko žensk. To govori jasao, kaki narodno - gospodarski oinosaji vladajo na Hrvatskem pod blagoslovom ma-djarskega režima.
Domače vesti.
zce?ek 20.000 kron v gotovini, v državnih ali dež»lu.h obveznicah Goriško-Gradiščanskc kronovine, ali v zastavnih pismih dež. hipu-tečnega kreditnega zavoda.
3) Veaki ponudbi sa mora priložiti ppri-čevalo kake javne oblasti v dokaz, da je ponudnik kval.ficiran za izvrševanje sličnih del; če ne bi ponudnik imel takega spriči-vala, mora se zavezati s posebno listino da poveri izvršitev del, v slučaju, da sa ista njemu oddnjo, tehnično kvalifi cirani osebi. V tem slučaju pa mjra predložiti tudi pismeno Imenovanje t sodni stroki. »NVieaer izjavo, s katero prevzame dotika tehnično Zeitung« je priobčila, da sta premeščena sodna kvalificirana oseba to nalogo, adjutan-a Hermenegild Petris iz Moto-1 4) Ponudbe morajo biti sestavljene tako, vuna v Vodnjan in Fran Ferlan iz Vod- da se navedejo v »posnetku metričnih pre-njana v Motovun.	računov«, ki se ima v to svrho in na zahtevo
Slovenski in hrvatski pisarniški nrad- dati deželnemu odboru na raspolego, enotne niki. (Dalje. In dobro naj si zapomnijo naši ceDe za v*a dela>	v tem raz-
tovariši italijanske narodnosti: čim ae, kar pa Piau-
ni več daleč, naše ljudstvo popolnoma zave!	P°nudbe ali P3nudbe Za °Bel'e'
svojega prava, zahtevalo bo neizprosno, da ki Ee Š3-le naznanijo, se ne bado upo-
se po državnih uradih govori žnjim v njego- štavale. vem jeziku! A kako bj potem za one urad- \ s t9m' nike, ki se — bodi iz mržaje, bodi iz ko- prisna, da moditete — nieo priučili jeziku naroda ? pripomočki Takov uradnik bo jednostavno nemožen ! "zpisa.
Kam žnjim potem, ko je menda v vsem '	5) O vlcženih ponudbah odločuje dele n,
da ponudnik vloži svojo ponudbo, so mu popolnoma znani vsi omenjeni pod točko G. tega
Primorju en sam okraj, v katerem ne bi ži-	odbor.
vel narod naš?! Neizogibna posled.ca bo	6) Zakupni pogoji, popi. del, rnetričn,
morala biti ravno to, česar Be gospoda naj-	preračun, kakor tudi podrobni načrt del,
______t.:	imsi ivirraiti n.i ru-7 r\r» liv/oni nrt
bolj boje, proti čemer protestujejo v svojih »Piccolih« in proti Čemer naperjajo italijan ski poslanci svoje interpelacije : n i k d o ne bo b m e 1
ki ee imajo izvršiti, so razpoloženi ob uradnih urah pri uradih deželnega odbora, dokler ne steče rok za vlaganje ponudeb, naveden
n e
b i ti v e č imenovan, ako	to5ko 1>• ^
o znal deželnih jezikov!!	Ob uradnih urah se
Nič jim ce bo koristilo, da bodo kričali, da je to krivica, ker odgovor jim bo kratek, jednoBtaven in ntp>biten, in ee bo glesil : ne, t:> ni krivica, marveč je to postulat faktično obstoječih odnošajev.
Večfcrat omenjeni dopis v »Piccolo« govori tudi o nekih pensijoniranjih. Nu, sv. pismo pravi: Služi Bogu in zagotovljeno ti bo mesto v nebesih! A mi pravimo: Uradnik,
dajajo pri uradih deželnega odbora, vsa pojasnila, koja bi kdo želel imeti.
7) Dela se bodo morala pričeti v osmin dneh po oddaji staviŠča, ter dokončati tekom 20 mesecev.
Deželni odbor
v Gorici doe 10. decembra 1904.
Deželni glavar P a j e r. .
Iz B»ljunea. Gnp. Vncav Kautiky je ee svojim električnim in verjetnim gledališčem priredil v dvorani gostilne g. Sanein a tri predstave (prvo v soboto zvečer, a drugi dve v ne~e!jo>t ki »o občinstvu jako ugajale. Pcatboo je ugajala mala plesalka Štefanija so svojim izboraim Kri trnjem. Jednako je izborno vršil svojo nalogo kakor izvrsten komik J os p Kautskv ml. Tudi slike ko-emrgrafi so uga alf. Srhh je gledališče g, Kauts^ega tjplo priporočati, posebno pa se, ker j9 g. Kautskv jedini res narodni Slovan te stroke.
Vdeležbd je bil* obilna pri vseh tr*h predstavah.
Bralno pevsko društvo »Ladija« t Devfnu je imelo svoj redni občni zbor v nedeljo dne 11. t. m. V nedeljo dne 18. je pa im*H svojo I. odborovo eejo in konstituiranje dru-:t .-enfgi cdbora. Predsednikom je bil enog a no izvoljen g. Josip Sore, nadučitelj v Ddvinu ; podpredsednikom Ivan Mervio županov ; tajnikom g. Ivan Pecikar, železničar ; blagajnikom g. Frane Pecikar; knjižničarjem F.-rdo Heraov ; odborniki so: Anton Per c, Josip Pahor, Miroslav CLl a in Josip Mtrvie.
Društvo priredi na dan sv. treh Kraljev »Bož čnicoc za slovensko šolsko mladino, na eemer je zagotovljena tudi pomoč drugih rodoljubov. Zavednim Slovencem v Devinu in po oko ici ne treba pripovedovati kako važca in ob enem izpostavljena točka slovenske zemlje je ravno devinska. Tu treba krčevito vzdrževati vee naprave in Bredstva, ki so sposobna v to, da pomagajo v to, da se vz držimo na tej točk'. Imenitno ta^o sredstvo je gl tovo to pevsko društvo. Členom »Ladije« je torej nujno priporočat', naj mar ljivo vrše svoje dolžnosti do društva, a na v§eh rodoljubih je, da izdatno podpirajo to -- ladijo, da bo mogla4 srečno nadvladovati vse sovražne viharje.
Plesne vaje pri »Tržaškem Sokola«
se lepo rbzvijajo. Osobito pa ugaja prisrčna domača zabava, katere ee v lepem številu udeležujejo členi in vpeljani gosti. Z vi se jem fconstitiramn, da s« je zadnjič morala zabava na Hpl >šno željo podaljšati za celo poldrugo uro, ni ksr bo si vsi skoraj žalostni razšl« ; a tudi nas — kakor ni h — tclati nada, da bo zopet prihodn ič ug »dna prijateljska žabi va.
Zibavni odsek »S>kola« javlja nam, da ra i; praznikov ob prihodnjih dveh sobotah ne bo p.e-nih v*j ; višile pa se bodo nainj-st-> t*tra v fetrtefc ob 8. in tričetrt uri zvečer, na kar »pozarjtmo čiene :n prijatelje dru šiva.
I mrl e v Ljubljani Ivan Škerja nec bišm posestmfc in gostilničar, ki je zi pustil znatne legate — svojim s ala.m
goltom.
Najstarejša žena v Ljubljani, gospa Manja Komar, je v pon dsijek umila. Do te^la ie starost 98 let.
Prizivna komisija za osebno doho
darino. Dne 19. t. m. ctvorjeno je bilo aedmo glavno zsseuanje prizivne koaisje za o§ebno dt bodarino za Istro.
Caserijeva pesem in >žlvela Italija!«
Tukajšnje d-.želno sod šče je obsodilo družb) *■> rpgaicolov. vstcega na metec dn'j eapora, ker so dre 20. novembra v družbi ša drugih nepozian h o*eb v ntki gost In na Vrdeli prepe.alt Caserijevo pesem. Ist )tako toliko so prisodili av-trijasemu poian.ku Avgustu Vlad slov i (to pa r.?s zveni do italijanski) ki je < b ist piilki vsklikal : Z ve'a It ilija ! Živel Gar bildi ! Ž vel Rin !
Zasačen tat. Na trgu rudečega m sta je vJeraj prtdpoludne neki občinski redar es^ačil f>0 letnega tsžaka Andreja Bradašs, stanu^oČrga v ulici del Bosco, ravno ko je ta b< t »I ukrasti vrečo orehov, težko 28 kg. P.edar ga je hotel arctovati, a to ni šlo t'.bo z lahka : febalo je pomoči policijskega re d=rja. Še le potem ss je dal Bradaš aretovati in odvtsti na policijo. Mej potjo je pa zagrozil občinskemu redarju, da »mu j(» vže plača!« Na pol e ji bo ga vzeli na zapisnik, a potem ;e moral v zapor v ulico Tigor.
Tatovi na Gročani. V soboto dne 17. t. m. po noči poskusili so tatovi priti v tukajšnjo župnijsko cerkev. Pri sakristiji rai-rušili eo zid pri vratih in naredili precejšnjo luknjo, Bkogi katero sa je splazil eden notri. Odprl i » Fnel je prva vrata ; b»la so še jedna znotraj zaprta. Poskušali so vlomiti tudi ta, pa ni se jim posrcčlo. Spravili so se na vel;ka vrata pod zvonikom. Pozna ee tem vratom, da so jih poskušali se telesnimi drogi vpegniti; tud: dva kamna is poruše-
nega zidu t ta bila tam. Poskus se je ponesrečil. Trud zaBtonj ; preplašeni bo bili. Najbrža so se prestrašili nekega človeka, idočega že popolunoči iz Vrhpolj mimo cerkve v Gročano. Imel je še seboj psa ; sam pa, nekoliko korajien, je prepeval po poti, a "idel je nekstsre, ki bo beželi Čez. Goiič. Tudi Seta 1897. dne 25. oktobra bo bili okradli to cerkev.
Prijavljene tatvine. GoBpod Josip De-rin, lastnik kamenoloma na Vrdeli, je prijavil včeraj predpoludne na policijskem komi-sarijatu v ulici Luigi Ricci, da so mu pred-sinočnjim neznani tatovi ukradli iz kameno-loma 60 metrov vrvi, vredne 50 K. Delavci so namreč predsinočnjim pustili omenjeno vrv zunaj, a ko eo včeraj v jutro prišli na delo, je niso našli več.
— Gospod Anten Vatovac, ki ima na Vrdeli nekje ob gradnji železnice neko ko-i libo, v kateri prodaja ondotnim delavcem razne jeatvine, je orijavil včeraj predpoludne na policijskem komisarijatu v ulici Luigi j Ricci, da so mu neznani tatovi ukradli po noči is kolibe za kakih 35 K rjzoih jestvin, kakor s ra, gnjati in druge slanine.
Nagla smrt 61 letni Jakob Osvaldini je včeraj v jutro okolo 6. ure umrl nagle smrti v svojem stanovanju v ulici della j Geppa št. 20. Predsinočnjim je bil šel spat popolnoma zdrav.
Razne vesti.	!
Na smrt obsojon orožnik. V Dabrscinu je vojno sodišče obsoddo na smrt orožnika Ivana Srecoka, ki je spomladi ustrelil neko 14-letno deklico.
Lakota na Romunskem. V 17 okrožjih od 32, kolikor jih šteje Romunska, vlada lakota. Radi lanske slabe letine skoro milijon ljudi ninca kaj jesti. Poslanska zbornica in Benat sta eoglasno sklenila, da državna banka do-odi proti garanciji vlade 20 milijonov frankov za nakup koruze in žita, ki se razdeli med bedno prebivalstvo. Časniki prinašajo strašne vesti ; mnogo jih je že v resnici umrlo od lakote. L'udje kopljejo izpod leda travo in korenine, da iih povživajo. Nekemu s 1 aku ji poginila krav?, a on si je z obupa, ker je irgubil z-idnje. kar je im i, (»r^rtzal \rrt. Občno prideljuje Ro munska na leto 2'JO 000 vagonov koruze, od tih 8i jih je okolo 100 000 izvfžalo. Tega leta moraio koruzi uvažati. Kupili bo v to svrho v Argentiniji koruze, ki je dospela te'j dni na R ko. Zbog vladajoče lakt t-j bati se je rednih nemirov.
soproga, Vencelj in JoBip Gottstein, Fran in Leopold SchodI, Alojzij Feick in Viktorija Auer. Jenner je tožen radi poneverjenja, drugi radi sokrivde. Fakt je znan. Dne 13. septembra zjutraj je bil Jenner pooblaščen od zavoda, pri kateremu je služil, da delom) uloži, deloma dvigne iz drusih denarnih zivodov zneske od 235.000 kron. Ob 2. uri popoludne bi bil moral biti že doma, ali ni ga bilo več nazaj. Dokazalo se je potem, da si je Jenner prisvojil tudi dve pismi, v katerih je bilo skunno približno 50,000 kron. Jenner se je skrival na Dunaju nekoliko tednov pri obitalji Beiohbuchner, dočim ga je policija iskala po vseh straneh. Dne 21. oktobra je bil pa are-tovan. Skoraj vbo poneverjeno svoto so dobili nazai. Rasprava bo trajala štiri dni. Glavni obtcž9nec je zločin priznal.
Novi apostolski delegat.
RIM 20. Kakor poroča »Osservatore Romano«, je papež imenoval monsignora Tacci apostolskim delegatom v Carigradu.
Pomorski prefekt Bienaime.
PARIZ 20. Kakor se sliši, je bivši prefekt vojne mornarice v Tculonu, admiral Bienaircć, v sle d nekega spora z načelnikom privatnega tajništva ministra vojne mornarice Tittoaeta, prosil za upokojenje.
Potovanje kralja Alfonza v inozemstvo.
MADRID 20. V ministerstvu za zunanje stvari se delajo priprave za potovanje
Zadnje brzojavne vesti.
Rusko-japonska vojna.
Japonske vojne sile.
BEROLIN 20. Is Mugdena je dne 14. t. nc. ^piroČil dopisnik »L kal Anzeigerju« r Za b doSi piičetek vojnih operacij je značilno, da je ruski generalni štab priobčil sestavo japonske vojne sile. Po isti šteje japonska armadi 219.000 mež in	t pov, teritori-
jalna armada 110.000 m.ž s 318 t)povi. Stavilo črne vij6ke ni znanr. Z it se, da bodo Japonci nadomestili izgube z rekruti bodočega kentirg nti in z m< žtvom črne vojske vendar se zdi, da imajo Japonci ž s t žave z domsčim« nadomestdnimi Četami, zato nabi rajo ša Kitajce, Korejce in Long*Jange na otoku l\>rmosa. Ti po«iednji se nahajajo že pri armadi generala O iu. Isti so visoki ljudje mblajskfga tips. Ko bo japenska oblegovalna armad« pred Port Artarjem svobodna, tedaj bo štela japonska armada 330 G00 mož s 1100 topovi.
Poročilo generala S ah aro va.
PETROGRAD 20. (Uradno.) Brzojavke generalnega Ja.t«uanU Satiarjva od 19. io 20. t. m. poročajo: Prejtl Licem mkakih p:roč l o sjopadih armade. V n-iči Da 19. t. m. je bilo 16, v noči na 20. t. m. 10 atopirj m rt za.
Japonski oblegovalni topovi na fronti ob reki Šaho.
PETROGRAD 20. U Mukdena poro Čajo : Japonci so dne 11. t. m. nastavili pred rusko zapadno f.oato nove topove, deloma najnovejega tipa. Topovi fo bili prepeljani po želez lici do postaje šsho.
Kazenska razprava proti Jennerja.
DUNAJ 20. Danes j a pred porotoim sodiščem pričeia kazenska razprava prot Antonu Jennerju, slugi dunajske filijalke centralna banke nemških hranilnic. Na zatožni klopi co tudi fotograf Reichbuchner, njegova
kralja Alfonzi v inozemstvo. Kralja bosta spremljala minister zunanjih stvari in vojni minister. Na tem potovanju bo kralj, kakor i se govori, imel priložnost, da si izbere nevesto.
Italijanski senat.
RIM 20. Senat je dane i po kratki debati vsprejel predlogo, glede pomnožitve števila karabinierjev (orožnikov), redarjev in mestnih stražnikov.
Grozna nesreča na vežbališčn.
MUNDER (Hanover) 20. Med vežba-njem za polaganje in eksplozijo min je ne-kemu vojaku, ki je padel, pred časom eksplodirala mina. Poročnik Neumann in narednik S«ch sta bila raztrgana na kosce. Deli trupel so bili lazaceLani do 100 mttrov na dale^.
Pogreb kneza Antona Radzhvilla.
BEROLIN 20. V navzočnosti cesarja Viljema se je dmes predpoludne vršil pogreb pokojnega kneza Antona Radz \vi!la_ P.» zvr-šetku cerkvene svečan >sti je bilo oddano 24 strelov. Zi krsto je šel cesar z generalnim adjutMntom p'. Ples3*»nom. Ceaarica je opo-udne obiskali knfg^njo Radz \v 11 v njeni palači.
Borzna porodila dne £0. decembru.
Tržaška borza. Napoleoni K iy.C4— 19.07 —, angležke lir« K —.— do —.—, -London .rat*-« urmin K 239.35—239.75 Francija K 9f>.10— SK>.3 J, Italija K 95.10-95.30 italijanski baukova K. —.— —.—. Nemčija K 117.f0—117.75, nemšir hnakovc: »i —— —._ avstrijska ednotm. rt?uu.	- 100.15, egiski
kronska renta K 9ti.—	Italijanska rect
102.*/« :03.'/m kreditne akcije K 671--t>?(i—
državne železnice II — — — L.ombard E 88— 90.— , Lloydov* afccii* 72>,— —73?.—
8 r e č k e : Tisa K 32»i.--č31 —, .redit K 47.4 -
do 489.-, Bod en kredit '880 a. 305.— 315.—, Q>. denkrpdit 1889 K 2*8.- 30t> —. furftke. S. 131 — do 133 — 8rh«kr _
Dunajska borza ob 2. uri pcp.
včeraj danes
Državni dolg v papirju	100.'H) 100/4(1
„ srebru	100.95 100.30
Avstrijska renta v zlatu	119.55 119.65
„	„ „ kronah 4®/0 lOO.bO H 0.^5
Avst. investicijska renta 31/,";,, 91/iS 91.25 Ogrska renta v zlatu 47„ " 118.55 ;
„ „ „ kronah 498."5 9 •* OS „ „ 3l/s	88.70	0
Akcije nacijonalne banke	1638.— HM/.—
Kreditne akcije	674.— 671.25
London, 10 I^tr.	v39.40
100 državnih mark	1 i7.5o li7.oT
20 mark	23.51 23.50 "
20 frankov	19.00 19.06
10 ital. lir	95.20 95.20
Cesarski cekini	11.32 11 3-2
Parlžkfl «n londonska *orza
Pariz.	— fr&r>"zka ient? 98 60
% italijanska renta 1G5.10, fpan« ki extrr'£nr i0.3i\ akcije otomanake banke 591.—
Pariz. (Sklep.) Avstrijske državn* lele- e —.— Lombardi —— unificirana turška renta 88.15 meniice na London 251.55, avatriinka zlata rcn 10145 ogrska 40/o zlata Tente 102.— LftnderHn-494.— turške srečke 126.75 parižka banka 12.62 italijanske meridijonalne akcije —.— akcij® B«o Tinto 15.24. Ti dna.
London. (Skleni Konsolidiran dol v 83»/, Lombardi 3'/, srebro 281/,. gpaaaka renta 89:,/fc ita lijanska renta 104 V,, tržni diskont, 3— menjice na
Dunaju 24.21 dohodki banka--izplačila bank*
—.— Stalna.
Tržna poročila 20. decembra.
Budimpešta Pšenica za april 10.22 do 10 23; rž za. april 7.95 do 7.96; oves z» rpril 7.2i do 7.25 ; koruza za maj 7.66 do 7.67.
Pšenica : ponudbe srednje ; novpraševanje slabotno, mirno. — Prodaia 8.0C0 met st.., nespremenjeno. — Druga žita nespremenjeno. — Vreme : veter-
H a v r e. (Sklep.) Kava Santos gooć af rage za tek. mesec po 50 kg 49.25 frk, za marec 49.75.
H am bor?. (Sklep pop.) K«va teantoa go' rl average za det. 40— za marec 40l/a. za tn&j ^l1/« za september 421/4. vzdržano. Kav* Uio navadi loco <<4.—41, navadna reelna 42—44 navadna doL»n , 44—46
Hambnrg. (Sklepi Hladkor zn dec 283J T9 jan. 28.55, za febr. 28.75 za ncarec. j28 95 z* apiil 29.—, za maj 29.15. — Stalno. — Vreme: lepo.
London. Sladkor iz repe serov 1 \a Sh. Java 15 6 h h. Trdno.
Hladkor tuzemski Oentrifugalpile, promptno K 66.50 do 68.00, za september K —dn —.—, marec-avg. 66.50 do 68.—. OoncassS n !tfe!i»n promptno K 68.30 do 69.30, za sept. K —.— do —.—, marec-avg. 68.30 do 69.30.
Pariz. Rž za tefcofii mese" 16.40, rž ta ianuvar 16.50, za januvar april 17.—, za ncirec-junij 17.25 (mirno.) — Pdenica za tekoči mesec 23.75 za januvar 24 10, za januvar-april 24.65 za marec-junij 25.— (mirno). — Moka za tekoči mesec 31.20 za jan. 31.60, za januvar-april 31.95, za marec-junij 32 6^ (mirn>). — Repično olje za tekoči mesec 45.75, za januvar 45.75, za januvar - apiil 46.25 za maj - avgust 45.75, (mirno.) Špirit za tekoči mesec 50.--, za jan 49 50 z t januvar - april 4S 75 za maj-avgust 46 50 (mirno). Sladkor surov 88" uao nov 363/4-iii'/« (trdno) bej za tekoči mesec 411/* za jan. 41za jan. -april 413/4 za marec-junij 42V4 (trdno), rafiniran 73—731/% Vreme : mraz.
Trgovina se zaklanimi prašiči.
Včeraj je bil) pripeljanih na tukajšnji trg izključno ie iz tržaške okoltce 72 zaklanih prašičev, koji eo se vsi prodali od K 92 do 100.
V vČerajšnem poročilu se je vrinila neka pomota pri cani, koja je bila K 108 in ne K 118
lr»r*t*n okus kav«	» pruneianjeti
Uydro«e žilne kave
POSKUSITE1	Vzore* đraeo,o>jr«^
PoliM 5 kg. poAi!>j 4 K SO r. Iranca.
DOMAČI PRIJATELJ-
•s«m odjenule«™ jjitaaj 0O4J1|ijv m»,vr.k
?jtdrcCo Idama jitnt AaVe Vraga-i'111

Sprejemajo se vsakovrstna dela in po = posebnih načrtih. —	----
om- Jiustrovan cenil Brezplačno in franlra. «
Tovarpa pohištva
= RAFAEL ITALIA =
Velikansko skladišče in razstava
pohištva in tapetarlj
TRST
ulica Malcanton štev. 1
po zelo nizkih cenah.
Tovarna poliifitva
Aleksander Levi limzi
______ ulica Tesa št 52. A. —
(v iaacni hiM.)
ZALOGA:
Piizza Rasarss (Šolsko poslopji.
t eno, da nI bf ti nlL tak<» koik av*u
Sprejemajo se vsakovrstna del* to^i oo posebnih načrtih.
^aatrovftB oahI)- b^inUftao ia frart'
Važno naznanilo
za krčmarje in restavraterje!
V dobroznani poznani zalogi steklenin in porcelane tvrdke
JAKOB HIRSCH
= v TRSTU, nI. Cavanai5=. (nasproti škofijski palači).
se nahaja velikanski izbor kozarcev in vrčkov ^H
W vsake oblike in velikosti.
■	BrezkonkurenČne cene.
FRAN PASCUTTI
z:l 1 aga t e 1 j prvih hotelov, restavracij,
kavarn in vojarn. Piazza della Caserma 4 in ul Carlo Ghega 4 ——— Telefon št. 1333. ———
Trikrat 11 a <lan svež kruli.
Pošiljanje na dom.
mm jftanufaktaa trgovina a® | JStnbrosteh S pođrickv I
TRST - ul. Belvedere 32 - T ST j
I 5 i I
1
Fuštanj za krila širok 99 cm po 36, 42 novi. Fušfanj veleur od 27 novč. dalje, bel, siv in piquat fjštanj. Koten na bela in siva. Maje, šjili in rute. Odeja od volne a!i bombaža. Pregrinjala preproge za mej pojejo. K-avate. srr.jce za ir.ožke in ženske. Krila, nogcvice, čipke in žamet, kakor tuii raznovrstne drobnarije.
Javljam klavnemu občinstvu, da sem preselil svojo
mirodilnico na Opčinah
na štev.	(nasproti, kjer je bila prej in
zrav*n kavarne »Ali* Klttrovia«). Pri tej priliki naznanjam, da imam v zalog vsakovrstne <in gc, petrolej itd., ter v kratkem jo založim tudi so raznim železiem in šipami. Cene brez k< nkurenee. Nadejaje se pod po e slavnega občinstva belc/.ini udani
EMIL CUMAR.
•m- urar -mi
F. PERTOT
Trst, ul. Poste nnove 9 priporoča veliki izbor ur: Ornega. SchaflFhause Longi-1 nes. Tavanes itd. kakor tudi zlate, srebrne in kovinske) Izbor nr za birmo	ure za gospe.
Sprejema popravljanja po nizkih cenah, j
Og;la>s.
Javljamo slavnom općinstvu, da smo otvorili podrum dalmatinskih vina i rakije droparice iz Šibenika od vlastitih proizvoda.
T, nadi smo. da će sc to slavno općinstvo poslužiti što većim naručba\va na veliko, na malo j 1 za obitelj, franko u kući.
Naša će biti z daća, da slavno općinstvo zadovoljimo u svakom pogledu, umoljavajue is o da sc izvoli osobno ili pismeno obratiti kod :
©
O
o
o o o o o o o o o
o ©
o o
MAKALE & Gostilnica:
KULUŠIC

RESINOL
ki nahaja pod varstvom zakonov za patente je prvi in edini patentovani izdelek v obliki olja za mazanje in snaženje podov za odpravo
j etike iznajOiteij je Artur Godnig.
„HESINOL" ]e pripoznan od sodnih izvedencev kot' edini izdelek, ki zamore odpraviti jetiko, kajti prah se ne samo omoči kakor pri drugih jako raznpitili oljih, brez nikako vrednosti, marveč se isti in vsi mikrobi združijo v neko skupino, ki se ne dviguje več v zrak.
„RESINOL" se vflolliva v vseli boljših liroflilnical.
O O
Za snaženje podov se je obrniti na tvrdko
Artur Godnig v Trstu
o
o o
o
o
Siva peseaferi 12
Telefon 1160
JJšva peseateri IE
POŠTNO PREDALO 120.
„Alla boreata m SsUeuico" ,„.,.., p"dr"m,:. M
"	„ , .	11 lica Lrlnozxa ur. xq
ulica dele Ponte ur. o	^
l Josip Zigon
nI. Caserma«
Izb ar drog:, barv. čopiče v, pokosti, parfumov, fin. mile. — Zaloga mineralne vode, voska za parkete, na mrzlo pripravljenega sirupa tamarindo, malinovca itd. itd.
Nad 40-leten vspeh.
jtonn/akturna trgovina ~m
ARTUR PONTINI ,JK
ima v zalogi vedno
i	blaga za ženske
12 Mvl obleke, barhenda, jepičev, prlpadkov in drobnarije.
Ugodne cene.
i
i
i
<
«
i i i B
SVOJI K SVOJIM!
Prva klet dalmatinskih vin
Biliškcv & A ram baši n
t TRSTU, ulica Sanica 22.
mg- TRANSITNA ZALOGA v
Lastni vinogradi in nasadi oljk r Kaštelu v Dalmaciji.
Xa uht«v se pošilja na dom t stekleuicah ali aodčeScih.
:1
Najstarejša medicinalna specijaliteta naše pokrajine.
PASTIGLIE PRENDINI
(od ogolunjene sladke skorje)
I znajdi tel j in izdajatelj P. PRENDINI
v TRSTU. Odlikovane z kolajnami in diplomami na
prvih mejnarodnih razstavah. Počaščene zaupanjem odličnih zdravnikov ter predpisane kot domače zdravilo pri : grlobolu, kašlju, hripavosti, upadanji glasu, kataru.
Zamorejo jih vživati tudi otroci, nadalje pevci, govorniki ter učitelji, da zadobii čist in svež glas.
XB. Pazite na nepoštene ponarejanja ter zahtevajte vedno ..Pastiglie Prendini".
V škatlicah : v lekarni ..Prendini v Trstu" ter v vseh boljših lekarnah tukaj in v Evropi.
m m m
m
9 • •
TRST - Farnelo 33Prva narodna <\ TRST - Farneto 33
mr MIRODiLNICA
Simona S k r i si j ar-j a
Velika zaloga vseh in svežih barv, po kost za podove, emajl na po kost, vseh vrst čopiče v, petrolej, šipe, parfnnierije, gobey mineralne vode, kuhinsko in toiletno milo.
- — SPECIJALITETA--——-
K
prepariran vosk za palkete.

9 ©
o o
L

JXaro3r.i kolek je vdobiti pri upravi „EBinost" «=—
TOVARNA POHIŠTVA IGNAC KRON
TRST, ULICA CASSA Dl RISPARMIO 5
MEBLOVANJE PO NAJMODERNEJŠIH ZAHTEVAH
KATALOGI BREZPLAČNO.
fdlikovana v Rimu s zlato kolajno in
— zaslužnim križcem —
Odlikovana tovarna
za čopiče in ščetke
Odlikovana na Dunaju s
zlato kolajno in —' ča stn o d ip!o mo —
< > * U. Dr. Ani Zahorsky |
ulica Torre liianea štev. S
IVAN ANGELI
nlioa Vincenzo Seliini (nasproti cerkve sv. Antona novega).
Mlini socijalist za izdelovanje zidarskih in slikarskih čopićer; lastna Specijaliteta čopiče?
za barvanje s pokosijo. Pleteni naslanjači francozkega sestava in nedosežne kakovosti.	——
Se ne beji nikake konkurence glede zmernih cen kakor tudi izvrstnega izdelka. Čuvati se je dobro, da se ne zamenja moja tvrdka s konkurenti jednakega imena.
<	priporoča svojo pomoč na porodih, abortih	y i J in vseh ženskih boleznih.	>
i	>'
Ordinuje od g-i i predp., 2-4 ure pop.	^J
<	Telefon štv. 1384.	>1
jtr Moške in deške obleke v velikej izberi.
Velik izbor črnih oblek, površnikov, ulstrovin hlač.
posebnost: bombažne delavske hlače. -m.
-	Jako u ff o d n «* <* n	--- =
Ulica Are a ta štev. 9 (vogai ulice Sapone).
Pekarna in sladčfcarna
FRAN MILLAN1CH
Trst. — ulica Commereinl« 7 — Trst. Trikrat nn ran ž kin-i <8.k« vrne. KiZ našan « iih d S^ieifiu« n- ri>ehj ni Hiatidioe it<i. o |irili«i '»»6 " "i i^isfo.'. Kajugodnejše cene.
w Zaloga
izvozno-marčne (E^port-Marzen)
in vležane (Lager)
Po visokoj kr. zemaVIskoJ vladi proglašena ljekovitom vodom radnicom
£pafovačka kiselica
naTa\na u kalieko muriaticim litijska k'selica, vrlo bogata ugljičnom kiselinom izvr tn »: popud kristala čisto stolno piće — Glasoviti lierničti auktoriteti preuisuju ovu kiselicu s najbuljim uspjehom kod •4vili bolesti p ol»aviiih orga a i grkljana proti uloz n;a i reumi, kod /.e-ludaenog, plući og. grlenog i -vih drugdi katara proti bemeroidima (zlatnoj žili C kod boli bubrega, mjehura, iTamen a. sećt-rne bolest', zrnat'li i nateklih i»ti a. žgaravice i mnogih drugih bolesti. Proku-a-io izvrstno i necadtriljivo sredstvo tod spolnih i mu o ni h drugih ženskih bolesti.
Analizira>e ju prof. dr E. l.udwig c k;, dvorski savjetnik i kr pr. f. dr. S. Bošojakovič. i i Nagradjena na mnogim velikim strukovnim izložbama sa
15 zlatnih medalja.
..UPRAVITELJSTV 0 VRELA APATOVACKE KISELICE ',
ZAGREB, Ilica br. 17.
Dobiva se u svim liekarnama, trg. mirodija, restauracijama i gostionama, klavni zastupstvo za Trst i Istru: Johannes Klingenberg & Comp. g u Trstu ul Giorgio <Tal«itti štev
*|j v .-»dčekih in v hoteljkah, kakor tudi
iz tovarne Bratov Reininghaua
Steinfeld pri Gradcu.
/ailosa jtfattomjm Qicsshub!er
vedno sveže kisle vode
po zmernih cenah
pri
ANTONU DEJAK junior
TRST Via degli Artisti štev. 1
Podpisani naznanja cenj. občinstvu, <la je otvori 1 iilijalbo k svoji dobro poznani čevljarnici v ulici Stadion 10
PT na Corsu št. 32
prodajalnico obuvala,
koja je bogato zale žena z obuvalom najnovejših modelov za moške, ženske in otroke. Sprejema tudi naročbe po meri.
Sustav de f|osa.
ANTON SKERL
mehanik, zapriseženi zvedenec.
Trst - Carlo Goldonijev trg 11. - Trst.
Zastopnik tovarne koles in motoMes „Pnclf.
Napeljava in zalogu električnih zvončkov. Izključna prodaja gramofonov, zonofonov in fonografov. Zaloga priprav za točiti pivo. Lastna mehanična delavnica z:i popravljanje šivalnih strojev, koles, motokoles itd.
Velika zaloga pripadkov po tovarniških conah TELEFON štev. 1734.
Via dei ISacchi 3. Zaloga dalmatinskih in istrskih vin prve vrste. Vsakovrstni desertni likerji. Najfinejši
špirit za konzerve. ............. Prodaja na lebelo in drobno.
Dostav ljenje na dom.
zmrlULICA CASERMA št. 6
PRODAJALN IGA manujaktur
in Drobnarij, bombaževine, fuštar.ja, izgotov-ljcnega perila, krp itD. itD.
vse po najnižjih cenah.
Ivan VisintinL
„LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA- v LJUBLJAN
Podružnica v Celovcu. Polno Vplačani akcijski kapital S 1,000.000 J Podružnica v Spijetu

Kupuje in prodaja
im irr j rest, c&alavnib pbeoc, prijoritet, komunaliiia
cbJgurij, trećk, d«lsic, TcJni, &o?cev ia de vis. F mv »m tsr»)» ¥ fiftktt&Đ šribujn.
Zamenjala in tekouptnje
ixŽrebaš« vr»tiso«u>u papirje ia vaovčaje napa»e -	kupca«.	-
Daje psredajsns aa vrad. papirja.
Zav&rujo sreČKe prot! kurzm
- --
Vlnkuiuje in divinkulujo vo^a^NiG icn 'nlnajco kavcije. Mšskompt tm *nJuuiaa mamio	1SST 601 ssarcčiim.
Denarne vloge vsprejema
v tekočem računu uli aa vložne fcnjižiee proti ugodniu obrestna Vloženi denar obrestuje od dne vloge d —	dns TCdiga.	—	=
Promet % $eki in nakaanioami.