48. številka. Ljnbljana, v tordk ■ febrirvarja. XXVI. leto, 1893. Izhaja vsak dan ivcier, izimSi nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za avt tr o-oger sk e dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld, 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za Set t leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. na mesec, po 80 kr. za četrt leta. — Za tn > dežele toliko več, kolikor postnimi znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po ti kr., ce se oznanilo jedtakrat tiika, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., će se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vra&ajo. — Uredništvo in upravni 51 v o je na Kongresnem trga št. 12. (j [> r :i v li i h t v u naj se blagovolijo poftilj.iti naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Vabilo na naročbo. Klavno p. n. občinstvo uljudno vabimo nw novo sarocbo, atare Koepode naročnike pa, katerim tio potekla' koncem meseca naročnina, prosimo, «Ih Jo o pravem času ponove* da posipanje ne preneha In da dobe vse številke. Ji SLOVENSKI NAROD II velja w li|nbljanike naročnike bres poiHfu- u I a na dom t Vse leto . . . gld. 18*— I Četrt leta . . Kld.ft-80 Pol letn ... 6*S0 | Jeden mesee. 1*10 En poAIIJan)e ua dom se računa 1<> kr. na mesec* 80 kr. za Četrt leta. S pošiljanjem po po A ti veljat Vae leto . . . gld. 15-— I Četrt leta . . . gld. i- — Pol leta ... 8*—I Jeden mesec . „ 1*40 par~~ BTaročnJe se lahko a vsakim dnevom« a h krat u ae mora poslati tudi naročnina, drugače ■e ne oalramo na dotično naročilo. Upravništvo »Slovenskega Naroda". Rusi in sv. oče Lev XIII. V dn<» srca mora razveseliti vsakega zavednega Slovana vest, kako spoštljivo pišejo ruske novine o papeževem jubileju in o sv. Očetu samem. Ugledni Petrogradski list „Novuje Vremja", sicer navduSen branitelj pravoslavne eerkve, piše v po* Bebnem uvodnem članku : „Pape ž Lev XIII. proslavil je te dui svoj Škofovski jubilej. Slavni glavar katoliške cerkve, ki bo v četrtek prihodnjega tedna (rodil Be je dne" 2. marca 1810) dosegel 83. leto svoje dobe, pokazal se je na slavnostni dan 60 000 katolikom, zbranim V ogromni cerkvi sv. Petra popolnoma čil in zdrav ter podelil z donečim glasom apostolski blagoslov navzočnikom, ki so se zamogli na svoje oči osvedočti o neosno-vanoBti vesti, da je papež hudo bolan. Na proslavo papeževega jubileja se niso zbrali le zastopniki inostranskib narodnostij, pripadajočih katoliški cerkvi, temveč tudi izvanredni odposlanci skoro vseh zapadno evropskih držav. Pozdravi niso veljali le prvemu duhovniku jedne izmej krščanskih cerkva, temveč tudi modremu državniku, kateri je v 15 letih svoje vrhovne vlade nad katoliškim svetom razumel povsem spremeniti prejšnje ođnošaje rimske kurije proti vsem državam kulturnega sveta. Ako se spominjamo, kaki to bili ti odnošaji za pokojnega papeža Pija IX. v početku druge polovice tega stoletja, tedaj moramo priznati, da je Lev XIII. prevzel v zgodovini papežev odlično ulogo glavarja katoličanstva, umečega se izmiriti z duhom svojega Časa, a nedotaknivši se dogem one vere, kateri stoji na čelu kot namestnik apostola Petra. Sedanji papež je malo ne prvi rimski vrhovni duhovnik, kateri zna strogo brezmadežno življenje spojiti s Širokim političnim obzorjem. Lev XIII. uvidel je, kako potrebno je, da se katoliška cerkev spravi s svetovnimi oblastmi kulturnega sveta. V Britaniji, v Nemčiji in pozneje tudi v Franciji se je katoliška duhovščina pokorila njegovi zahtevi in odstopila od tistega političnega antagonizma nasproti posvetnim oblastim, v kateri so jo potisnile okrožnice in drugi izrazi volie Pija IX Že se je v Evropi gledalo na katoliško cerkev kakor na nespravljivega nasprotnika vse uredbe Bedanjega javnega življenja. Lev XIII. sme se po vsej pravici prištevati prvim in najznamenitejšim političnim faktorjem v Evropi. 016 v Italiji, kjer ga sila historičnih okolnost:j veže, da se drugače ponaša nasproti posvetni oblasti, celo tam obdaja splošno spoštovanje tega 83 letnega starčka, ki razpolaga s stotinu mi milijonov katolikov raznih narodnostij. i u zategadelj se vatikanska slavnost ne kaže le kot običajna duhovska svečanost jedne izmej krščanskih cerkva, temveč tudi kot političen do-godjaj nedvojbene važnosti. Ne samo iskrene in verne katolike, nego tudi vse prijatelje evropskega miru in mirnega razvitka moralnih sil človeštva spominja in podučuje ta slavnost vnovič, da vlada v Rimu velika moč, katere blagodejni upliv se čuti vedno bolj in bolj." Mladočehi in levičarji. Na Dunaji, 27. febr. [Izv. dop.] Nemški liberalci se pripravljajo za pot v Ka-noso. Že dlje Časa je bilo opažati, da žele spora-zumljenja z Mladočehi, a ta njih želja vzplamtela je z novo silo, ko se je razglasil vladni program. Vladne obljube glede* upoštevanja konservativnih načel so razdražtle levičarjem živce in Že tedaj se je govorilo in pisalo, da se trudi levičarski poslanec dr. Menger, dognati eporazumljenje z Mladočehi. Ta prvi poskus se ni obnesel in sicer zategadelj ne, ker levičarji niso hoteli Mladočehom koncedirati vsega tega, kar bo ti zahtevali. A ideja je bila sprožena in da ni zaspala, o tem se je mogel vsakdor prepričati pri zadnji „češki debati", vrSivši se v državnem zboru. Na energične besede dra. Gregra sta odgovarjala P I e ne r in R u s s. Oba sta sicer zavračala državnopravne tirjatve Mladočehov, a govorila sta tako koncilijantno, tako zmerno, tako pohlevno, kakor še nikdar in vsak poslušalec je spoznal, da ponujata Mladočehom porazumljenje. Spoznali so to tudi konservativci, češki veleposestniki in visoka vlada ter takoj sprevideli važnost tega približanja, kar je vidno iz nastopnega prizora. Ko je govoril posl. Russ, stopil je k vestno poslu-šajočemu princu Karlu Scbwarz en ber g u pošteni nemški konservativec baron Morsov in nekako preplašen vprašal visokorodoega svojega somišljenik« : „Kaj pa se godi, kaj to pomeni, kaj se namerava" — in princ Sehvvarzenberg je na to kratko a karakteristično odgovoril: „Ven nas hočejov reči". Ta dogodbica pojasnjuje stališče konservativcev napram eventuvalnerau porazumljenju mej Mladočehi in levičarji tako dobro, da ni treba ničesar pristaviti. Nemški liberalci se resno trudijo dognati porazumljenje z Mladočehi. Ni še dolgo tega, kar je sam Plener na nekem shodu priznal, da je bila dosedanja taktika njegove stranke glede* Slovanov slaba. Levičarji menijo, da ostane vlada vsemogoča, dokler se ne združijo svobo lomiselni LISTEK. Kako je kmet ukrotil ženo. (Prevod iz ruakegn.) (Konec.) „Glejte," reče kmet, „kako Ženo imam, mili gostje: pričakujoč vas pripravila je vse to; nikarte zaničevati, mili gosti, kruha i soli: kar je dal Bog, 8 tem bodimo zadovoljni. Žganje pa sem pripravil sam, ker to je delo moško, a ne žeuako. To izpregovorivši privleče iz vogla dve steklenici sam. Starejšimi jame govoriti prvi: „Hvala ti, gospodinja, za čast in trud; mi vidimo, da nisi protivnica možu, a gostom ne sovražnica; ne le, da bodem dobro govoril o tebi po selu, uo pojdem tudi v mesto — in povedal bodem vsem svojim znancem, kako si ti uliudna." Tu jamejo govoriti i častiti starčki. Ta hvali, drugi zahvaljuje, tretji jo hoče prosto poljubiti, mož pa pritrkava slovesno in priskoči sem in priskoči tje, no vedno: čiri, Čiri, čiri -- ona je izvrstna in lepa in umna in modra in mirna in tiha . . . Dobro. Sedli so za mizo. Baba je pozabila, kako se naliva čaj: dene sladkor v čajnik, siplje vinske jagode v smeteno, cmok je nesla v usta, a skoro da joče: žvečiti ne more, drži pa v ustih; — niti misliti ne more več. Gosti bo se jeli razgovarjati, piti čaj in žganje in prigrizovati vatruške. Poskušajo in hvalijo va-truške. Zopet si okoristi kmet trenotek, tleskne z jezikom in reče: ,Eb, Skoda Alekseja! Ne morem, da bi ne mislil nanj; kadar se ozrem na svojo guspodinjo, vHole j se spomnim i Alekseja; zakaj je postal on tako nesrečen v primeri z menoj ?" „Kaj hočemo,0 reče starejšina, „je že volja božja, — ne pomaga nič, morda se pa še izmo-druje; to je v pričetku tako, a proti koncu bode drugače." „Ali vender," reče gospodar, „kako naj Aleksej vse to trpi? Zadnjič sem vam zamolčal dve tri besede, ker sem se sramoval: ta kača ne da cele tedne Alekseju nič jesti; sama žre, kolikor treba, radi sebe kuri v peč, on pa, siromak, sedi lačen, le kak koSček črnega kruha s kumarico dobi pod zobe, in to je vse. Sam gospođini, sam opravlja živino, sam molze kravo, sam pometa kočo, ona pa z vinskimi jagodami in smetano pije čaj, zabava se z vatruškami, a v zabavo greni živenje možu. „Jaz," pravi, nizpulim ti vso brado, iztaknem ti oči." Povsem Alekseju ni živeti." „E, e, e!" reče starejšina, „to bi se jo moralo, ta kožuh koštrunski, tako le . . ." In jel je streljati, to se pravi, napravil je tak ropot, da bi se morala v zemljo pogrezniti žena Aleksejeva. Pa tudi črstiti starčki so se razsrdili zelo, veli so jo soditi in kričati : „Tako ženo ustreliti, v Sibirijo poslati, v ječo vreči," sami pa pri vsaki taki besedi Htavijo kmetovo ženo Aleksejevej v vzgled : anaj bi se vender pri kom poučila, naj bi se na koga ozirala ..." Dobri gospodar pa le pritrjuje in pogleduje na žeuo, pogleduje, a ne, kakor prvikrat: z očesom ne pomigava, tudi ni smehljaja na obličji, a gleda le tako strogo, prav, kakor da hoče reči ženi besedo. Skončali so gosti to, govorili so še o čem drugem, zahvalili gospodinjo in gospodarja za po-goščeoje in šli domov, — v hiši sta ostala sama mož in žena. Mož začne pobirati z mize, — glej, žena mu je jela pomagati, da celo — Bama bi rada Vse podelala; nasmehnil se je kmet, no rekel ni nič. Pobrala sta torej vse z mize in uredila po hiši vse; tudi tu mu pomaga žena v vsem. Kmet bi se rad oddahnil, leže na klop in si položi snknjo pod glavo. Leži, a nekaj mu ni prav, Še vedno rine z roko Buknjo sebi pod glavo , ker je bilo nizko, — glej: žena vzame svoj kožušček, ga zloži kakor treba , in ga podloži možu pod glavo. Kmet leže na ženin kožušček, ne reče beBede, le nasmehne se malo za Be in hitro zatisne oči, a tako, da mu je vse vidno. Prvi trenotek opazi že, elementi in prav zato, ker imajo baje b vobo« domiselni elementi v državnem zboru večino, prav zato so pripravljeni popustiti v mnogočem od svojega programa, da le dobe- svobodomiselne stranke krmilo v roke. Tudi Mladočehi baje niso principijelni nasprotniki porazumljenju z levičarji, zlasti pa so zato menda uneti nekako oportunističnn nadahnjeni realisti. Vodja te frakcije, poslanec dr. M .is ar y k priznal je pri neki priliki, da bi v principu ne imel nič proti parlamentarni zvezi z nemškimi levičarji, a pri „češki debati" odgovarjal je čistokrvni radikalec dr. Herold posl. Russu v istem zmislu. Ako torej tudi ni še ves mladočeški klub pridobljen za mladočeško - levičarsko zvezo, ugledna frakcija je za to uneta in pripravljena za ta slučaj. Porazumljenje mej Mladočehi in levičarji bi bila velepomembna dogodba v zgodovini avstrijskega parlamenta in odločilna za bodočo notranjo politiko. Kaj se godi za kulisami, kaka pogajanja se vr'o, to je še tajno, da pa se oa to dela, svedoči potovanje P lenerj evo v Prago Vodja levičarjev v državnem zboru, Plener, šel je v Prago, da se o novi s 11 u v a c i j i dogovori z vodjo čeških Nemcev, z drom. S ch m eyk al o m. Morda čujemo v kratkem kaj novega o tej najnovejši fazi velezaniuiive avstrijske politike. Državni zbor. Na Dunaj i, 27. februvarja. Zadnji čas se je mnogo govorilo in pisalo o kartelih, skleneuih mej neke vrste producenti, trgovci itd. V današnji seji se je tega vprašanja lotil poslanec Kramar in dokazal, kako škodljivi so za narodno gospodarstvo taki karteli, Zbornica rešila je tudi zakonski načrt o znižanji cene živinski šoli in vsa debata je kazala, kako nujno je to bilo potrebno. Začetkom seje opomni podpredsednik C h I u -m e r k v odsotne poslance, naj prihajajo točuo k sejam, potem pa nadaljuje zbornica debato o proračunski točki „neposredne davščine". PobI. dr. Kronavvetter pravi, da je sedanji način pobiranja užitnine v mestih skrajno nepravičen in nespameten, ker ni primeren plačilni sili prebivalstvu. Prav najsiromašnejši del vsega prebivalstva živi v mestih. Kadar se kmetske občine hočejo znebiti kakega siromaka, za katerega bi jim bilo skrbeti, mu plačajo vožnjo na Dunaj, potem pa mu odrekajo domovinsko pravico. Duaaj-ska mestna občina se mora radi tega vedno pravdati in navadno se stvar reši šele pred upravnim sodiščem. Za podporo siromakov torej kmetske občine nimajo denarjev, pač pa za drage pravde. To, da živi kdo ua Dunaiu, to pač še ni dokaz, da more užitnino laglje plačevati kakor veleposestniki, prebivalci samostanov, tovarnarji, imoviti kmetje itd. ua deželi. Za časa absolutizma je bilo v tem oziru dosti bolje, ker je bila užitniuBka priklada pravič- da je stopala žena od klopi po prstih; žla je, oh bratec moj, naravnost k okencu, sedla v mejstenje in zaplakala. Kmet vidi, da žena joče: „to je dobro," misli si „naj malo poplače" ; ali žena plače le huje in huje, torej vzdigne kmet glavo in vpraša: „Zakaj plačeš, Domna?" Ali ta ne more izpregovoriti besede od solz, le gleda moža v oči in to tako žalostno, da je tudi kmeta ganila solza; prime jo za roko in reče: „To pomeni, da je prišel k nama v hišo an-gelj Gospodov, priča najine poroke." Po teh besedah vrže se žena pred moža na tla. „Oprosti mi radi Krista", reče. „Kuje me ubij, le ne sramoti me nikar; mene je silno sram; vse je v meni zgorelo samega stida; drugikrat ne pre-trpim, — sama se končam, ali pa zbežim, kakor daleč nesejo oči." In postala je možu taka žena, da se ni niti nadejal. Zgodilo se je po tem, da je pritekla kaka babnica k Domni po stari navadi, kakor hudobni duh — šu! su! njej na ušesa: „Idiva, Domua, t je; idiva, Domna, sem . . ." A ta jej odgovori takoj: „Bojim se, mož bo nejevoljen, ne grem." In tudi res ne gre. In poboljšal je mož ženo sebi v utešenje, nam pa v poučenje. neje razdeljena. tega, da se na kmetih manj mesa použije, is tega se ne more sklepati, da so prebivalci mest imovitejši. Vsak fuijolog mora pritrditi, da je v mestih potrebna drugačna hrana, kakor na deželi, ker je tudi delo vse drugačno. Takih stvarij, katere so potrebne za življenje, sploh ni pravično obdavčiti. Država je dovolj imovita, da daje premije veleposestnikom, izdelovalcem žganja in sladkorja, a za siromašne ljudi se ne meni. Užitnina od mesa naj se odpravi, ako pa le hoče finančni minister, da se ta odpadek kompenzira, naj nasvetuje zvišanje užitnine od piva in vina na deželi. Posl. Ko bič očita dru. Kronawettru, da ni sposoben soditi kmetske razmere. Sedanji zakon o domovinski pristojnosti je samo mestom v korist. Kmetski delavec, kateri se je naselil v mestu, prebije tam najboljša svoja leta, kadar pa je postal za delo nesposoben, se vrne v domovinsko svojo občino in ta mora zanj skrbeti. Govornik se bavi z nekaterimi navadami davčnih organov, katere so v veliko škodo prebivalstvu, ne poznavajočemu zakonov in prosi, naj ukaže finančnim ministrom, da naj davčni organi ljudstvo v dvomljivih slučajih potu'e, da je ubranijo kaznij. Posl. dr. Kramar dokazuje, da so karteli civilnopravno neveljavni, da je pa v mnogih slučajih moči aplicirati nanje kazenske določbe o koalicijah. Na vsak način pa je treba izdelati zakon o kartelih, zlasti ker se ti vedno množe. Nekateri karteli so naravnoBt nevarni. Zato bi kazalo uveljaviti uačelo, da morajo biti karteli koncesijouiraui in absolutno javni, torej podrejeni javni kontroli. Ševe" da tega vprašanja, kakor drugih socijalnih vprašanj ni moči rešiti, dokler se ne doženejo politična vprašanja. Poslanec Kirschner zahteva, naj se oprosti užitnine koritnjak, navaden na Koroškem in priporoča, naj bi se opustila praksa, da se pobiranje užitnine daje v zakup. Posl. Purghart nasvetuje, naj se določa pristojbina za sprit po težavi in ue po meri. Posl. Hagendorfer očita Kronavrettru, da ne pozna razmer na kmetih. Kmetske razmere so reforme nujno potrebne. Ako Be kmalu ne udpomore, postanejo vsi kmetje socijalni demokratje, pa malo bolj nevarni, kakor je Kronawotter. Poročevalec posl. dr. Menger pričakuje, da bo vlada odpravila nepravičuosti pri pobiranju užitnine, premenila zakon o domovinstvu in skrbela, da se uredi vprašanje o kartelih. Zbornica vzprejme v govoru stoječo proračunsko točko in začne debato o vladni predlogi glede znižanja cene živinski soli. Posl. dr. Lan g povdarja, da je želja, da se znižajo cene živinski soli, stara že 25 let. V Gališki je toliko soli, da je v 10 000 letih ni porabiti. Posl. Ghon toži, da se mora sol kupovati od nekaterih špediterjev, ki uživajo veliko protekcijo in določajo cene, kakor se jim ljubi. Nejednakost v cenah je izravnati, vedne premembe pa preprečiti. Posl. Seichert želi, da se čim prej uvede predležeči zakon, ker prebivalstvo nanj težko čaka. Posl. lire u hit govori za jednakost cen in proti temu, da solni monopol izkoriščajo posamni trgovci. Finančni minister dr. Steinbach izjavlja, da vlada ne more uplivati ua cene soli, da pa je, kolikor Gališki tudi drugim deželam voljna ustreči kolikor mogoče. Ko so še na kratko govorili poslanci R umni e r , Tausche, Roser in poročevalec grof W o l-kenstein, vzprejela je zbornica predlogo v drugem in tretjem čitanju. Prihodnja seja jutri. Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani, 28. februvarja. Ministerski svet. Včeraj vršilo se je več ur trajajoče ministersko posvetovanje. Kakor se čuje, bavil se je ministerski svet s predlogami za delegaciji, v prvi vrsti s skupnim državnim proračunom. De&elnozborska volitev. V dolenjeavstrijskem volilskem okraju Korneu-burg-Stockerau-Oberhollabrun vršila se je včeraj volitev v deželni zbor. Zmagal je liberalni kandidat baron Gzedik proti kandidatu združenih protise-mitov in nemških nacijonalcev, dru. Knotzu in sicer z večino 192 glasov. Da so protmeniiti in na-cijonalci izgubili ta voliski okraj, kateri je bil več let popolnoma nacijonalen, tega je v prvi vrsti kriv njihov kandidat dr. Knotz, kateri se je še le pred par leti ondu naselil, pa si ni pridobil niti zaupanja prebivalstva niti je mogel doseči, da bi bili ljudje pozabili junaške njegove Čine, storjene na Češkem. Zavarovalne reči. Poslanec grof Wurmbraad nasvetoval je v državnega zbora zavarovalnem odseku, naj s« prepusti zakonita uredba zavarovanja proti ognju deželnim zastopstvom ter izdelal poseben načrt na tej precej avtonomistično nadahnjeni podlogi. Posl. Ru-towski je dodal temu načrtu še predlog, da bodi posamuim kronovinam dovoljeno namesto posebnih deželnih zavarovalnic dovoljevati snovanje privatnih vzajemnih zavarovalnic pod deželnim nadzorstvom. Odsek se je izrekel tudi za ta nasvet in izvolil poseben pododsek, kateri ima nalogo, da popolni Wurmbraudov načrt v tem zmislu. — Vlada se je lani izrekla zoper to, da bi se zavarovalstvo prepustilo deželam in zato Še ni gotovo, da se posreči ta akcija pariameota. Gibanje Slovakov. Zatirani Slovaki jeli so ae vzhc hudemu pritisku madjarske vlade in njenih organov zadnji čas nekako živahneje gibati. Za prihodnji teden določena sta bila dva ljudska shoda, jedeu v Gorenji Turi, drugi v Mijavi. Podžupan N|itranskega komi-tuta Crausz naročil je svojim podrejenim organom, da morajo take shode, katerim je nmn-ii hujskati zoper Madjare, prepovedati, ako pa tega ne store, da morajo na take shode sami priti. Se predno |e izšel ta ukaz, je okrajni predstojnik bil že prepovedal ta dva shoda. — Živela madjarska svoboda! ^ naši21* tlržare. Italijanska tabornica. V kratkem vstopita morda v italijansko zbornico dva markantna politika, katera pri zadnjih splošnih volitvah nista mogla dobiti mandata, namreč stari doktrinar učeni Bonghi, in radikalni iredentist Imbriani. Bonghi kandidira v Palmi namesto umrlega de Zerbija, Imbriani pa v Sori. Ministerski predsednik Giolitti bo storil, kar mogoče, da Bonghi in Imbriani ne zmagata pri volitvah in njegovo na-sprotstvo proti njima je naravno. Oba sta huda protivnika trojni zvezi in baš sedaj, ko je še CriBpi začel odločno upirati se vladi, baš sedaj Giolittiju ne more biti po volji, če se pomnoži število opozictjonalcev. Panamska afera. Pariški „Figaro* priobčil je zopet senzačen članek, podpisan z „Vidi". Ta članek ima izvestni namen, zaplesti v korupcijsko pravdo, ki se začne te dni, tri znamenite politike: Floqueta, Freycineta in Ce-menceau-a. Članek trdi, da je preiskovalni aodnik uumeriral zapisnike o zaslišanju imenovanih treh državnikov tako, da bi te zapisnike lahko vsak hip odstranil in bi akt vender ostal celoten. Iz teh zapisnikov je baje vidno, da so imenovani trije politiki že pred petimi leti natančno poznali vse razmere pri panamski družbi ter iz strahu pred škandalom silili Gharlesa Lessepso, uai se porazume s Hercem in Reinachom, ki sta hotela družbo tožiti. Dopisi. %iigorje ob Savi 25. februvarja. [Izv. dop.] (Redek jubilej.) Dne 24. februvarija leta 1853 prišel je naš okrožni zdravnik, gosp. Morscher v Zagorje kot zdravnk tukajšnjega prenjogokopa in okolice. Z dnem 24. t. m. je torej minulo 40 let odkar opravlja tukaj svoj težavni posel, kar gotovo malo zdravnikov doživi, posebno tam, kjer večkrat razsojajo nalezljive bolezni, kakor kolera, koze i. dr. kakeršnih v štiridesetih letih pri nas gotovo ni manjkalo. Njega ni nikdar strašilo in ga še sedaj kljubu visoki starosti ne straši daljna pot in ne slabo vreme, ampak neutrudljivo obiskuje bolnike po dnevu in po noči ter tako marsikoga otme prerane smrti; radi tega je pa tudi obče priljubljen in spoštovan. V priznauje volien je bil županom, katero breme že nosi deveto leto in vsak trezno misleči in resnico ljubeči človek mora pritrditi, da skrbi za blagor občine prav po očetovski. Mož je rodom „Kočevec", toda uam pravičen, pokazal je to že večkrat s tem, da se prav rad udeležuje veselic, ki jih prirejajo narodna društva. Uraduje sicer nemški, toda na slovenske dopise odgovarja vsikdar slovenski. V znak naše ljubezni iu spoštovanja mu povodom štiridesetletnega jubileja kličemo radostno hvaležnega srca: Bog ga ohrani še mnogaja leta zdravega in čilega na duhu in telesu. Domače stvari. — (Slovensko gledališče.) Prihodnja slovenska gledališka predstava bode v četrtek dne 2. marca. Igrala se bode znana in priljubljena burka s petjem v treh dejanjih „Čevljar baron". Glavno ulogo učenca Naceljna igra gdčoa. Nigri-nova, kuharico Maričko pa gična. Pola kova. — (Za „Stabat mater" koncert) »Glasbene Matice" je prva skupna vaja celega zbora v sredo 1. marca ob osmih zvečer v redutni dvorani. Ker bode koncert Že 24. marca, želeti je, da prihajajo vse p. n. pevke iu gospodje pevci točno in polnoštevilno k vsaki skupni vaji, ker le tako bode mogoče prestavni umotvor slovenskega genija dostojno proizvajati. Ako bo bo ta koncert posreči, ondaj bo slovensko petje dospelo na vrhunec umetniške možnosti. — (Četrti društvo ni večer „Slovenskoga učiteljskega društva") bode v sredo, dne 1. marca v hotelu „pri Slonu" (v klubovi sobi ) Začetek ob 8. uri zvečer. Dnevni red: 1.) Prof. Fr. Leveč: „Ljudsko šolstvo uu Kranjskem z oti* rom na ljudsko Štetje". — 2.) J. Dimnik: „Metoda pouka v Čitao j i". (Nadaljevanje). — 3. „Peda-gogiški razgled" iz hrvaških, srbskih, čeških iu nemških ped. listov. Poročevalci: gg.. prif. L^vec, gdč. Ivana Praprotnikova in Josin. — Vabijo se k temu večeru p. i. društveniki iu prijatelji šole. — (Odhodnico) priredi klub slov. biciklistov jutri, v sredo, dne" 1. marca ob '/9 9- ur' zvečer v klubni dvorani „Pri Slonu", odhajajočemn svojemu sedanjemu predsedniku g. Milanu Leusteku. Iz posebne prijaznosti sodeloval bode tamburaški zbor „Sokolov". Na to odhodnico se vabijo prijatelji kluba in odhajajočega predsednika. Ker je g. Leustik član bicikliškega kluba od ustauovitve, se bode gotovo te odhodoice udeležila polnoštevilua tudi „stara garda". — (Znanstveno predavanje.) Znani pre-iakovatelj Rudolf Falb predaval bode v petek dne 3. t. m. o teoriji kritičnih dnij, o vremenski geognozi in o praktični vporabi te teorije. Predavanj e bode v mali dvorani filharmoničnega društva. — (Dijaške in ljudske kuhinje) odbor je imel te dni redno eejo. Predsednik oraenjenpga dobrodelnega zavoda, g. c. in kr. stotnik V. Hilbsch-mann konstatuje zelo dobri učni napredek onih 37 dijakov, kateri dobivajo brezplačno hrano. Zavod od leta do leta močneje obiskujejo, ljudska kuhinja ima letos že krog 400 reduih vsakdanjih obiskovalcev. Zategadelj rasti.) pa tudi od leta do leta močneje stroški za njeno vzdržavanje in društvu je res v novejšem času pristopilo 60 novih Članov, tako da šteje sedaj 246 društvenikov, toda z ozirom na njegovo važnost iu korist mu je treba še veliko več zdatnih in vstrajnih podpornikov. Ljubljansko slavno občinstvo je glede rndodurnosli na izvrstnem glasu, zategadelj je uputi in želeti, da bo imelo dijaško kuhinjo še vedno močneje v mislih. Društvo je zgubilo v zadnjem času vsled smrti štiri marljive podpornike, šest jib je pa odstopilo. Na razgovoru je bilo tudi še več vprašanj uotranje uprave in končno se zahvali predsednik Še rodoljubnim častnim damam za njih požrtvovalnost. — (Glas iz občinstva.) Piše se nam: Včasih bo magistratno naredbe pri mestnem stanovništvu kaj veljale, zdaj, osobito proti — spomladi, pa pri nekaterih ljudeh prav malo ali pa tudi — prav nič! Dunajska cesta pa Gospodska ulica sta dve poziciji oni gospodi, ki si v jutro in opoludne dela „zabavo" (V) b tem, da otresa prah in razne jedilne ostanke z m i z 11 i h prtov mestu na dvorišče skozi okna pešhodečim v — obraz in na obleko. Pri tej manipulaciji so nekateri vrlo praktični, a svetuj.' se jim, da to — turško „pahljanjc" opustć, inače doleti jih ne odveč ljuba jim — teorija! — (Izpred porotnega sodišča.) Zaradi hudodelstva uboja bi) je obsojen Jan. Podjed pri današnji prvi porotui obravnavi na 3 '/» '''ta težke poojstrene ječe. — (Pot na Rožnik.) Prijatelj našega lista nam piše: Skoro bodo »pomladni dnevi vabili meščane na sprehod, zlasti na Rožnik, kamor so pota — vsaj na južni strani — že dosti dobra. Tudi mimo Švicarije, skozi gozd, je pot do vrha prosta snega in ledu, že precej suha in urejeua. To pa le do meje ali do izhoda poti „k razgledu". Dalje in do vrha „hribčeka" je pa pot jako slaba in ne brez nevarnosti. V teku let razorale so vodo globok jarek, vijoč se po zapuščeni kolovoznici, in nad „zdrsou, ki sega do jarka. — Pri belem dnevu še zmaguje šetalec te težkoče, v temi in celo pri svitu luue je pa hoja tu resnično nevarna! — Poprava te le kratke črte ob „KoBlerjevem" je nujno potrebna in ne bi delala ne posebuih težav ne troškov. Z razkopanimi grebeni zasuli naj bi se jarki. Nevarno .zdrso" odpravi močna s smerečja spletena mreža, in kramp odstrani „štremelj" zapirajoč pot. Prosimo torej! — (Nove srebrne krone.) Do konca meseca marca bode že nakovanih toliko novih srebrnih kron, da bi bilo mogoče izdati jih kakih 30.000 mdijonov v promet. Ker pa zakon, s katerim se bodo spravili iz prometa stari novci po četrt goldinarja, Še ni prišel v razpravo v državnem zboru, bodo se nove krone teško pred početkom meseca maja mogle spraviti v promet. — (Starinske najdbe.) Iz Šmarija se nam piše: Minuli teden najdel je g, Pečnik v veliki gomili na gori sv. Magdalene pri Šmarju 11 j metra globoko znamenit moški grub. Truplo je ležalo z glavo proti izbodu, na prsih sta ležali 2 lepi bronusti igli, okinčani z glavami od ovna, koštruna, z lepo izdelanimi rogovi, pri pasu malo rinčič, in zraven dve sulici, jedna prav dobro ohranjena in nož. Koncem nog je ležal bronast kotel s podobami okinčan. Jako škoda je, da je kotel bil v grdi ilovini, in je skoraj popolnoma zginil, le malo lepih znamenitih predzgodovinskih oseb se še vidi. Podoben bi bil znameniti Ljubljanski h tuli, ali kakor rečeno, je skorej popolnoma končan. Poleg tega kotla je ležalo čudno železno bodalo 50 cm. dolgo, z ostjo na štiri vogle. Jednakega ni še nikdar nikdo našel, inje to znamenita najdba. Dne 24 t. m. najde! je zopet znamenit grob; tri metre globoko naiile zakopano deklico kakih 10 let staro, to se je poznalo po kosteh iu po malih zapestnicah. Truplo je ležalo z glavo proti jugu, koucem nog postavljene so bile tri znamenito lepo napravljene lončene posode, na nogah imela je nožni bronasti rinki, na rokah pa po dve bronasti zapestnici. Na prsih tri igle, jedno stekleno, drugo čisto novo delo, tretjo jako znamenito, kakor se jednake pač ne najde. Dalje je ležala zraven lepo okinčana pušica za igle iz broni, in pri vratu veliko znamenitih korald, pri ušesih dvoje uhanov. Dalje je načel isti dan velik bronast kotel, tanko delo, a ker je ležal v ilovki, je popolnomu končan. ICer je g. Pečnik od 30 metrov dolge gomile še le 6 metrov prekopal na dolgo, torej ima še 24 metrov na dolgu kopati, se nadeja v tej gomili še znamenitih starin nakopat', o čemer vam hočem zopet o priliki poročati. — Gosp. Pečnik nam jo danes razkazal osobno v uredništvu nagega lista te zares zanimive najdbe. — (Židje v Celovcu.) Razni koroški listi tožijo, da se židovstvo v Celovcu preveč širi in da bi bilo treba v tem pogledu odpora. Vsled te grožnje objavil je centralni organ vsega avstrijskega židovstva, Rabbi Blochova „Oest. Wochen< Bchrift" jako rezek dopis iz Celovca, v katerem se bridko pritožuje zlasti zoper protisemitski mestni zbor Celovški. — To je pač zasluženo prokletstvo Celovških nestrpnežev, da jim pri tem, ko v jeduo mer davijo Slovence, leze čifut na hrbet. — (Podružnica bv. Cirila in Metoda zaPribloves iu okolico) na Koroškem pri-redila je v Dobrli vesi prav lepo veselico, katere se je udeležilo kakih 300 osob. O slovenskih šolah govoril je prav dobro g. Bayer. Srčna pohvala gre tudi vrlim pevcem in igralcem iz Škoejana, ki so predstavljali igro „Sv. trije kralji', ki bo je iz redno dopadla. — (Pazite na otroke.) Te dni bila je obsojena v Trstu na 14 dni zapora kmetica Helena K od ari n iz Boršta. Pustila je dne 27. decembra svoje osemmesečno dete samo doma v sobi, v kateri je bil privezan tudi — prešič. Žival se je odvezala ter razgrizla otroku del glave. Nepazna mati je od žalosti hotela zblazueti, a poleg tega morala se je še zagovarjati pred sodiščem, katero ji je odmerilo omcujeno kazen. — (Razpisane službe.) Pri okr. sodišči v Vipavi je izpraznjeno mesto kancelista z dohodki XI. čin. razreda. Prošnje do 30. marca pri predsedstvu dež. sodišča v Ljubljani. — Na drž. gimnaziji z nemškim poučnim jezikom v Ko-čevji razpisano je mesto učitelja za naravoslovje kot glavni predmet in matematike in fisike kot stran ska predmeta b početkom šolskega leta 1893/94. Prošnje do 15. aprila [tri dež. šolskem svetu v Ljubljani. — Na trorazredni ljudski šoli v Veliki Dolini razpisano je drugo učiteljsko mesto z letno plačo 450 gld. Prošnje do 25. marca pri okr. šol skem svetu v Krškem. — Pri okr. sodišči v Brezah na Koroškem, eventuveloo pri kakem drugem sodišči razpisano je mesto sodnega sluge. Prošnje do 24 marca pri predsedstvu dež. sodišča v C -'lovci. Razne vesti, * (Papežev jubilej.) Povodom petdesetletnice škofovske došlo je sv. Očetu nad 8000 brzojavnih čestitk. V h le i izrednega napora pri vspreje-manji tolikih deputacij in tolikih romarjev zbolel je papež lahko, kar ni čula pri triinosemdesetletnem starčku. Zdaj je zopet okreval. * (Maršalaki jubilej.) Dne 4. aprila bode 30 let, odkar nosi slavni vojskovodja naše vojske, nadvojvoda Albrecht, maršalsko jialico. Dne 4 aprila 1. 1863. namreč imenovalo je N| Vel. cesar tedanjega generala konjištva najvišjim vojaškim dostojanstvenikom. * (Zgorela je) vsled nepaznega ravnanja s petroljetn na Dunaji soproga nekega polirja gospa Helena Weiman. Zakurila je zjutraj in ker se ni takoj hotelo uneti, izlila je iz velike steklenice petrolja v ogenj. Steklenica s petroljetn je eksplodirala iu gospa je bila takoj v plamenu. Na njeno grozno kričanje pnbitel jo nje soprog in skušal udušiti plumen. Nesrečna žena umrla |o vsled hudih ojieklin malo minut pozneje. Lasie, obraz in gornii del Života bili so popolnoma opečeni. Zdravnik našel jo je že mrtvo. * (Volkovi požrli) so, kakor se poroča iz Soluna, v postaji Kačanik železniške progo Soluu-Mitrovica, Štiri turške orožnike, katere so napadli po DOfti in jih raztrgali. ^——————____———________ Telegrami »Slovenskemu Narodu4*: Dunaj 28. februvarja. Pri postaji Ziers-dorf na Franc Joželbvi železnici trčila danes zjutraj dva tovorna vlaka. Lokomotiva in sedem vozov močno poškodovanih. Jeden sprevodnik težko, trije lahko ranjeni. Zagreb 28. februvarja. Stolni kapitel prosil krono in papeža, naj se veuder že imenuje nadškof. Beligrad 28. februvarja. Vlada sklicala vse reserviste, da uduši vsak upor pri volitvah. Sofija 28. februvarja. Koburžan se vrne v četrtek. Za vzprejem se delajo velike priprave. Berolin 28 februvarja. Državni zbor odobril volitev protisemita Ahhvardta. Rim 28. februvarja. Tukaj se snuje poseben agitacijski odbor, kateri ima namen uprizoriti veliko demonstracijo zoper avstrijske romarje zlasti zoper (Mane družbe sv. Mihaela. Pariz 28. februvarja. Kazenska pravda v panamski aferi je določena na 8., 9., 10. in 11. dan marca meseca. Saragosa 28. februvarja. Anarhistični meeting, katerega se je udeležilo več tisoč delavcev, razgnala policija. Narodno-gospodarske stvari. — Za eksporterje v Švico. Visoko c. kr. trgovinsko uuniaierBtvo tiaznnnilo je trgovski in obrtniški zbornici sklep zveznega sveta švicarskega z dne 4 februvarja 1893. I. gledričevala o izviru pogleda se lahko v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Liubljani ali se pa na željo pošlje tudi po pošti. Spričevala o izviru lahko uapravijo: župaiiBtvo, trgovska in obrtniška zbornica, policijska oblast, carinski urad uit švicarski konzulat. — Posojilnica na Vranskem imela je leta 1892. prometa 152.290 gld. 13 kr. Pristopilo je leta 1892. novih zadružnikov 113, kateri so vpla čali deležev 1290 gld., izstopilo pa je 15 zadružnikov in vzdignilo deležev 150 gld., tedaj je pristopilo več zadružnikov 98 in vplačalo več deležev za 1140 gld. Leta 1891. je bilo 97 zadružnikov, kateri so imeli v deležih 1740 gld. Koncem leta 1892. je bilg tedaj zadružnikov 210, kateri imajo vplačanih deležev 2880 gld. Hranilnih vlog vložilo se je leta 1892. od 179 vlagateljev 56751 gld. 58 kr, vzdignilo pa 18025 gld. G5 kr., tedaj se je več vložilo 38725 gld. 93 kr. Stanje hranilnih vlog koncem leta 1891. je bilo 28572 gld. 94 kr. Kapi-ta^izovann obresti od hranilnih vlog leta 1892. znašajo 1609 gld. 72 kr., tedaj je stanje hranilnih vlog koncem leta 1892 68908 gld. 59 kr. PobojiI se je leta 1892. izplačalo 135 zadružnikom 34261 gld. vrnilo pa 7022 gld. 25 kr. tedaj več poaodilo 27238 gld. 75 kr. Stanju posojil koncem leta 1891. je bilo 18023 gld. 49 kr., tedaj je stanje posojil koncem leta 1892. 45262 gld 24 kr. danih 216 zadružnikom. Cisti dobiček leta 1892 znaša 848 gld. 40 kr. Hranilne vloge se sprejemajo od vsakega, če tudi ni ud posojilnice in obrestujejo se po 4l/i%-Posojila se dajejo proti 6% samo zadružnikom. Uradni dan je vsako sredo od 9. do x!iV2. ure dopoludne. Ako je v sredo praznik, uraduje se naslednji dan. Tujci: 27. februvarija. Pri MhIU'1: PospischiL, Rozicka, Simon, Ivankovio, Rosner z Dunaja. — Pl. Gironcoli, Kreiner iz Trst«. — Lamprccht iz Celovca. — Schleiumr iz Kočevja. Pri Slona i JDr. Kerlep, Htfnig, Steiner z Dunaja. — Moćnik iz Kamnika. — Maily i« Tržiča. — Kern iz Trata. - Sattler iz Celovca. Pri i-vMtrl (Nkeui ceitar|ai Pertot, Barcolo, iz Idrijo. — Kraiuer iz Celovca. Pri Jii>ii4>in kolodvoru : Weigl iz Trsta. Umrli so r LJubljani: V d e i e I o « bolnici: 25. februvarja: Ignacij Zaverl, dninar, 48 let, t'tiiphvHi'iiiii puhu. •J'! februvarja: Marija Hitojc, gostija, 67 let, jetika. — Edvard Oehlhofer, učitelj, 24 let, jetika. — Ignacij Homer, gostač, 68 let, emphvsema palm. Me t eoro logično poročilo. JD"u.n.aJe3-£St "borza. dne* 28 februvarja t. 1. včeraj gld. 9910 l 9885 . 117-96 — danes Papirna renta .... Srebrna renta .... Zlata renta..... 5°/0 marčna renta ... „ —'— Akcije narodne banke . . „ 990*— Kreditne akcije .... „ 338*70 Lordon....... „ 12120 Srebro....... „ —"— Napol........„ 964'/, C. kr. cekini..... „ 569 NemSke marke .... „ 59*25 4" '„ državne srečke iz L 1854 . 200 gld. Državne srečke iz 1. 1864 . . 100 , Ogerska zlata renta 4°/0...... Ogerska papirna renta 5°/0..... Dunava reg. srečke 5°/0 . . . 100 gld. Zemlj. obč. avstr. 41/!0/0 zlati zast. listi . Kreditne srečke......100 gld. Rudolfove srečke.....10 „ Akcije anglo-avst. banke . . . 200 „ Tramwaydiu5t. velj. 170 gld. a. v. . . . - gld. 99 15 98*80 117 70 992 — 33 850 121 20 - * »'M*/. - • 5-69 - . 59-27V. 147 gld. 50 kr. 116 \ 05 I 131 120 196 25 161 260 75 j „LJUBLJANSKI ZVON" atojl sa vse leto 4 gld. 60 kr.; za pol leta 2 gld. 30 kr.; za četrt leta 1 gld. 15 kr. Dan Čas opazovanja Stanje barometra v mm. Tem-peratnra Vetrovi Nebu Mokri na T mm. hi -o t—' (m 7. zjatraj 2. popol. 9. zvečer 7318 mm. 788 3 mu, v.".-i mm 6 2° C [al. jzh. 7-4« C al zah. 4 2° C jsl. zah. obl. obl. obl. 1 20 dežja. Srednja temperatura 59", za 4*6° nad normaloin. Dr. Friderika IjOiigiel-a Brezov balzam. Že sam rastlinski sok, kateri teče iz breze, ako se navrta njeno deblo, je od pamtiveka znan kot najizvrsinejše lepotilo; ako se pa ta sok po predpisu izumitelja pripravi kemičnim potom kot balzam, zadobi pa čudovit učinek. Ako se namaže zvečer ž njim obraz ali drugi deli polti, oči|o ne ie dragi daa n*. mostne luskine od polti, ki poitaue valed tega tinto bela In nežna. Ta balzam zgladi na obrazu nastale gube in ko-zave pike ter mu dajo mladostno barvo; polti pode-lujo beloto, nežnost in čvrstost; odstrani kaj naglo pege, žoltavost, ogerce, nosno rudečino, zajedce iu druge noBnažnosti na polti. — Cena vrču z navodom vred k!d. 1.SO. (22—26) Dr. Friderika Lengiel a BENZOE-MILO. NajmilejSe in najdobrodejnejAe milo, za kožo nalašč pripravljeno, 1 komad 6© kr. Dobiva se v LJubljani v %JI». |>1. Trukoecj - jn lekarni in v vsen večjih lekarnah. — Postna naročila vsprej&ma W. Henn, Dnnaf. X. JEVA Pozor gospodinje! za Julie pri «T©4f 116-u. A Loakovlo-u. (21) AGG0 J. GIONTIHI trgovina s knjigami in papirjem v Ljubljani priporoča ter trna v zalogi: Clnaperman-ove pesmi, bnifi. 90 kr., elegantno vezano z zlatim obrezom 1 gld. 70 kr. Oodeevski katekizem, 20 kr., po posti 23 kr. rialjivl Jaka, 24 kr.. po poŠti 27 kr. Rodbinska sreča, roman grofa L. N. Tolstega, 40 kr., po posti 45 kr. Rusko pravoplaan|e za uceCe se, poslovenil doktor Jenko, 12 kr., po posni 14 kr. J Koračnica uedeuinsjaiie polkovnlje (Siebzehner Re- gimentsmarseb), za glasovir, dvoroĆno 60 kr., četvero- roO.no 75 kr. Ruske pesni iz repertoarja ruske pevske družine Nadine Slavjanske, 1 gld. 20 kr Parma —. Venec stlovenaklk peanlj is glasovir, 90 kr. Venec slovenskih pesni), za eltre sestavil Me Si če k. 70 kr. (219—8) jijrjlmi Faviateljstfojvstr. flrž. železnic. M iz voznega reda vel^avneg-a od 3.. olcto'terat IS92. Nastopno omenjeni pribajalni in odhajalni časi označeni so v srednjeevropskem j 111>1 jit 11 i 1«:j?oJ obrt ter prosim, da bi mi blagovolilo isto naklonjenost, katero mi je pred leti skazovalo, tudi v bodoče ohraniti. Za mnogobrojna naročila se udano priporoča Fran Železnikar (221—2) krojaški mojster. S i r al m Dražestni uzorci privatnim naročiteljem zastonj In franko. Knjige z uzorci bogato vsebine, kakeršaih do ni bilo, za krojače nefrankovano. Jaz ne dajem odpusta 2'/, ali 3'/t metra in tudi krojačem nikakib daril, kakor nu to godi od strani konkurencijo na trofike posledu'e roke, nego imam m.mi«, stalne in odločene cene, da zainoro vsak privatni naročitelj dobro in po ceni kupovati. Zatorej prosim, da si diV vsak predložiti samo moje knjige z uzorci. Tudi svarim pred piaiui konkurencije, v kojih se obeta dvojni odpust od cene. Tkanine za obleke. Peruvien in dnsking za visoko duhovniatvo, tkanim-, kakor ho predpisane za o. kr. uradniške uniforme, tudi za vetorar.ee, požarne brambe, telovadce, livreje, sukna ia biljard i u igralne mize, provloke za vozove, lodon, tudi uepreiuočljiv, za lovsko suknje, tkanine, ki te dajo prati, -potni piaiii od gld 4—14 itd. Kdor želi kupovati hvalevredno, pošteno, trpežno, čisto volneno suknenino in ne cenenih cuuj, ki kouiMJ toliko stanejo, kot iir-iifSa plačilo krojaču, obrne naj se na tvrdko Jan* Stikaarof sky v Wwmw NiitiveŽja tnvarniaka zaloya .suknene robo v vredno.sti 1 . milijona goldinarjev. Da predočujem velikost iu zmožnost, razkladati ul je, da je v moji roki zjo-dinjen največji izvoz sukna v Evropi, proizvajanju „kammgarna*', pripadajoče opreme za krojače iu velika knjigoveznica z^olj v lastne svrhi . Da se o vsuin navedenem prepričate, poživljam p. u. občinstvo, komur je priliku, dana, da si ogleda velikanske prostore moje prodajalnice, v koji posluje 150 Ijudij. — Pošilja se le proti poštnemu povzetju. — Dopisovi-ujo v nem&kem, čeSkoui, ogerskem, poljskem, italijanskem, francoskem in angleškem jeziku. (188—5) rednemu občnemu zboru „Kmetske posojilnice na Vrhniki" kateri bode v torek, dn& 7. marca 1893. L, ob 3. uri popoludne v društveni pisarni. DNEVNI RED: 1. Poročilo ravnateljstva. 4. Volitev ravnateljstva In nadzor- 2. Poročilo nadzorstva. stva. 3. Sklepanje o porabi čistega dobitka. 5. Posebni predlogi. Ravnateljstvo. Na Vrhniki, dne 24. februvarja 1893. Aktiva Bilanca Pasiva Inventar ....... Posojila 842 strankam . , Zastale obresti od posojil . Naložeuo pri denarnih zavodih ....... Obresti od tega .... Predplačani ekspenzari . . Gotovina dno 31. deo. 1892 BiH. ikr. 230 j— 254848'86 2115 j 2* 3490oj-671 97 1W> HI 13977 3!* ,306891: 31 81 drufitvenih deležev h 100 goldinarjev..... llranilne uloge od 979 ula-gateljov...... Kapitalizovano obresti . . Predplačane obresti od posojil ........ Obresti deležnikom dolžno Hezervni fond ..... Prebitek kot čisti dobiček leta 1892 ...... 8100 268390 22 9182H9 1409 364 16876 2ril2 306896 31 .1 of-ii|> Lenarčič I. r., načelnik. < ; jiln-ijol .Tolovčolc 1. r., denarničar. I vil li Grudon I. r, knjigovodja. Milni ToiiihIć 1. r., .Ton1i> Voi«fc»ič 1. r., odbornika. (229) Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip N o 11 i. Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne".