Po poiti prejeman:
za
celo leto naprej 26 K — h
pol leta ietrt „
mesec
13 , 6, 2
50,
..20,
V upravništvu prejeman: za
celo leto naprej 20 K — h
pol leta ietrt , mesec
10»-, 5 » - »
1,70,
ZaJpoSiljanje na dom 20 h na mesec.
Političen list za slovenski narod.
Naročnino in insersto sprejema upravništvo v
Katol Tiskarni, Kopitarjeve ulice št. 2.
Rokopisi se ne vračajo, tefra&kovana pisma ne vsprtjemajo.
Uredništvo je v Seme-niških ulicah št. 2.1., 17.
Uhaja vsak dan. izvzemši nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne.
Štev. 151.
V Ljubljani, v četrtek 5. julija 1900.
Letnik XXVIII.
Razni načrti.
Avstrijski državniki si ubijajo glave, kako bi odmetali razvaline obstrukcijskih bojev s tira in zopet pognali parlamentarni voz. A do danes vsa državniška modrost ni našla pravega recepta za parlamentarno bolezen. Orof Badeni je najprvo poskušal ozdraviti parlament, da mu je zapisal »mir«. To zdravilo ni pomagalo, ker bolezen je okužila še volivske kroge v nemških pokrajinah. Odločil se je za radikalnejše sredstvo ter hotel parlament prisiliti k delu. Večino, katero je preziral več mesecev, je pozval na boj proti manjšini. Konečno je upal obstrukeijo zadušiti s policijo! Vse zaman!
Baron Gautsch je zopet poskušal s kro gljicami. Izdal je novi jezikovni naredbi, a nemška obstrukcija ni odnehala. Grof Thun je zapisal na recept: Vstrajna potrpežljivost. Izstradati je hotel rogovileže, zaključeval je zasedanja, poskušal s § 14. in pogajanji. Morda bi bil premaknil voz z mesta, ko bi bil s pravim pogumom izvršil volitev delegacije. Toda avstrijska državna politika se je ustrašila, državna avtoriteta podlegla nemški obstrukciji. Grof Clary je preklical jezikovni naredbi in tako le pospešil parlamentarno bolezen. Obstrukcija ie postala vsled tega normalna prikazen. Grof Clary si je sam zastavil pot, pl. Wittek je bolnika prenesel z ene na drugo posteljo, koder ga je našel pl. Korber. Ta je pričel nova pogajanja, lovil je v posodo zdravo kri, da bi s transfuzijo poživil in ozdravil parlament. Toda pl. Korber ni nalovil dovolj zdrave krvi in za transfuzijo ni imel niti časa In tako stojimo danes ondi, kjer je bil grof Badeni pred tremi leti. Razvaline na levi in desni, razvaline povsod.
Z velikim veseljem so vladni krogi pozdravili novo »delavno večino«, ki je čez noč nastala dne 8. junija. A komaj rojena je izdihnila življenje; ogenj in voda sta si naravna nasprotnika. Vse je bilo lepo pripravljeno in napeljano, da bi se zopet nemški liberalci usedli za mizo. Ko pa so jezdeci lovili uzdo in vajete, splaši se jim konj, zdirja iz hleva in polomi vse na tla.
Sedaj pričetkom polletja visoka gospoda navadno išče miru in počitka v prijetnih in senčnih kopališčih in letoviščih. V Avstriji je letos izjema. Vlada izjavlja, da nima časa za take prijetnosti, in razni parlamentarci ugibljejo na shodih in v svojih glasilih, kaj misli in hoče vlada storiti.
Človek bi mislil, da so vsaj Nemci mej sabo edini. Toda vsaka glava ima svoj načrt, vsaka stranka svoje stališče. Tako je dr. pl. Grabmayer v Meranu priporočal: »Ljudstvo naj govori, da se obrne na bolje. Ljudstvo pa govori pri volitvah, torej je razpust poslanske zbornice nujno potreben«.
Takoj se oglasi princ Lieehtenstein na Dunaju, rekoč: »Ako parlament ne dela in je vlada v zadregi, nima drugega sredstva, nego da parlament razpusti. Toda jaz mislim, da bi v tem slučaju razpust zbornice bilo naj slabše in najnevarnejše s r e d s t v o«.
Dr. Funke, načelnik »nejedine nemške jedinosti«, je nedavno pisal v »N. Fr. Pr.«: »Razpust zbornice ne reši vprašanja, ampak le pomnoži nasprotja mej strankami in nas približa do absolutizma«.
Poslanec Drexel je na nekem shodu na Predarelskem pravil, da je bila nemška ljudska stranka že pripravila predlog, naj vlada razpusti državni zbor.
Dr. Ebenhoch zopet izjavlja, da bi bil razpust zbornice udarec v vodo. Torej niti prve glave niso edine v tem vprašanju. In te stranke naj se zjedinijo o pozitivnih načrtih in namenih, o skupnem programu, o vladnem sistemu?! Popolnoma pritrjujemo dr. Steinwendru, ki je rekel v Beljaku : »Ne le Nemci sploh, ampak vsaka posamezna nemška stranka bi bila v največji zadregi, ko bi dobila pooblastilo, da naj po svoji volji uredi državo«.
Tudi »Pester Lloyd« daje dobre svete »iz dobro poučenih krogov«. Ta pravi: »Vlada tudi čez poletje ne bode počivala ob § 14. Neprestano in neutrudno razmišlja o načrtih in nadaljuje pogajanja z raznimi strankami. Te informacije so zanesljive, četudi na zunaj vlada molči. Odkar so posamezni ministri več govorili, nego je prena-
šala politična reputacija, je tajnost zopet — a tout«.
In kateri so ti vladni načrti? »Pester Lloyd« jih sicer ne izda, ker so mu morda neznani, a priporoča nemškoliberalno vlado: »Vsak razsoden avstrijski politik že danes ve, da jezikovno vprašanje ni pravi vzrok nasprotij in prepirov, ampak vprašanje, ali Nemci — ki so po številu sicer v manjšini, po omiki in gospodarskem napredku pa prvi narod v državi — zopet dobe gospostvo v roke, ali pridejo do krmila po številu močnejši, sicer pa slabejši narodi slovanski. To je avstrijsko vprašanje, in rešitev tega vprašanja v interesu države — je naloga avstrijske vlade«.
A ta račun se ne ujema. Še nihče ni dokazal, da osem milijonov avstrijskih Nemcev na kulturnem in gospodarskem polju zastopa več moči, nego 17 milijonov ne-nemških narodov.
To je ista vsakdanja fraza, s katero Nemci vedno utemeljujejo svojo hegemonijo. sicer pa ni na rešetu vprašanje, ali naj dobe Nemci gospostvo v roke. Gre za to, ali naj zleze zopet na konja nemška liberalna stranka. Ta hoče vladati in ukazovati. Saj Nemci itak vladajo v Avstriji. Nemška je vsa višja birokracija, nemško je višje vojaštvo, nemške so skoraj vse deželne vlade itd. itd.
A to ne zadošča grolu Stiirgkhu in drugim »rojenim ministrom«. Ti hočejo dobiti krmilo v roke, to so načrti židovskega liberalizma. In tem načrtom se morajo ustavljati poleg Slovanov vsi pravi avstrijski rodoljubi.
Politični pregled.
v Ljubljani, 5. julija.
Poslanec dr. Ebenhoch o vladnih načrtih. Včeraj smo poročali o avdijenci poslanca dr. Ebenhocha pri cesarju v Išlu, pri kateri je bil daljši razgovor o političnem položaju. Takoj po tej avdijenci je imel po poročilu »N. VV. Tagblatt« jeden njegovih sotrudnikov priliko povprašati dr. Ebenhocha o njegovem mnenju glede asanacije parla-
mentarnih razmer. Vodja kat. ljud. stranke je dal možu sledeča pojasnila : Vlada se nahaja sedaj v ugodnem položaju in ima popolno proste roke. Strinjam se popolno z mnenjem posl. dr. Grabmayra, da vlada mora pričeti z oktroajiranjem. Jezikovne načrte in spremenjeni poslovni načrt mora uveljaviti. Jezikovno vprašanje se bo rešilo na podlagi Koerberjevih načrtov, katere bodo uradniki v toliko spremenili, da ustrežejo na pol zahtevam obeh narodov. Novi poslovni red pa mora priznati predsedniku večjo disciplinarno oblast, uvesti se mora parlamentarna straža, sploh vse poskusiti, da se zagotovi mirno delo. Pripravljeni moramo biti tudi na to, da se bodo uredbi takega poslovnika upirali gotovi krogi. Proti njim bo treba nastopiti z vso eneržijo. Na spravo ni mogoče misliti in od razpusta parlamenta nam ni pričakovati prav ničesar. Oba vladna načrta se uveljavita v prvih dneh meseca septembra. Potem se spremene tudi razmere v parlamentu. Na staro desnico ni več misliti, ker bi morali Čehi vse popraviti, kar so zakrivili dosedaj. Prišlo bo marveč do koalicije vseh zmernih elementov. — S temi izvajanji se marsikak politik ne strinja, posebno pa ne Čehi in nemški radikalci.
O združenju katoliške ljudske stranke in krščansko - socijal. zveze piše neki dunajski krščanski socijalec v »Informaciji«. Ta mož ponavlja »o novi avstrijski stranki« najprej isto, kar je pisal »D. Volksblatt«, potem pa dostavlja : V naši stranki dosedaj še nihče ni mislil na tako združenje in bi mu tudi nihče v naši stranki ne hotel pritrditi, dokler se katoliška ljudska stranka takorekoč popolno ne prelevi v krščansko socijalno stranko. Priznati mora poprej, da more le naš krščansko-socijalni program dovesti nas iz gospodarske bede. Svojemu event. zavezniku na ljubo pa niti za pičico ne odstopimo od svojega programa. Iz tega se tudi uvidi, da v naši stranki nihče ne hrepeni po taki alijanci. Ako pa v nemški katoliški ljudski stranki goje tako željo, slobodno jim, na zvezo z nami pa ne morejo misliti, dokler ne vsprejmo našega programa.
LISTEK.
Svetnik.
Francoski spisal Paul Bourget. - Prestavil -a-(Dalje.)
Nisem še omenil, da mi je mimogrede tudi naslikal prav malo prijazen portret svojega očeta in matere. Kako razjasniti, da me je kljub temu še vendar vedno zanimal? Kazal je čuvstva, ki so se mi zdela naravnost nasprotna onim, ki jih mora čutiti mlad umetnik. Ali videl sem, da trpi, in upal sem, da mu bom mogel nazaj grede, ko se bo prvi vtis polegel, dati nekaj pametnih nasvetov in če bo mogoče izpodbiti mu nespametne nazore, toliko bolj, ker so njegova pojasnila, njegova izrazitost pričala pravo izobrazbo in bolj krepek, originalen, kakor fin razum.
Obzorje se je kazalo vedno bolj divje. Daleč za saboj smo pustili neizmerno planjavo, kjer se razprostira Pisa. Zdaj pa zdaj sta se med dvema vrhovoma pokazala sto-lica in poševni stolp kakor vzdolbena na reliefnem zemljevidu. Prav tam zadaj ee je v obrisu videla Livornija in čistomodro morje, okoli nas so pa zijali velikanski, v prhki
zemlji izorani prepadi, katere ondi imenujejo »balze«. Goli vrhovi so grozeče pošev viseli. Goveda, ki se je ondi vedno redkejše pasla, ri bila več ona lepa žival maremska, z dolgimi rogovi. Rogovi te govede so bili kratki in zaviti, nje dlaka sivkasta kakor prst. Prvikrat po odhodu je rekel Filip Du-bois nekaj besedij, ki so primerno izražale čut zapuščenosti:
»Ali se vam ne zdi, da je ta pokrajina prav prikladna za samostan?«
Skoro v istem trenutku se je voznik obrnil na sedežu in zakričal:
»Gospod, glejte Monte-Chiaro!«
In s koncem biča je pokazal v gorskem ovinku še bolj zapuščeno dolino, kakor so druge; v sredi holma, ki je bil s cipresami obraščen, se je dvignilo dolgo, z rudeče opeke zgrajeno zidovje. Ker je bilo nebo čisto modro, je bila rudeča barva zidovja v tako živem nasprotju s črnikasto barvo listja, da se je lahko opravičilo ime Monte Lhiaro. Le na Oljski gori blizu biene sem videl podobno samotno svetišče, ravno tako v divjem kraju in popolnoma odločeno od sveta. Kakor so mi pojasnili pisanski garibaldianec in Angležinji, je prevzel v najskromnejših razmerah menih nalogo, prenočevati obisko-
vavce samostana, ki je bil podržavljen leta 1867.
»Katera kuhinja je neki domača v tej puščavi,« sem rekel tovarišu in mu pojasnil nekatere točke, katerih sva se hotela držati ta večer in drugi dan.
»Ker je na dan določenih pet frankov,« je odgovoril, »potem ta duhovnik ni zrastel v tej deželi, ako ne bo vtaknil tri franke v svoj žep.«
»Končno, Benozzo Gozzoli nadomesti slabo kosilo,« sem s smehom dostavil.
Tako smo opazovali kake pol ure s ceste staro, nekdaj po vsej Toskani slavno-znano benediktinsko pribežališče, ki je dandanes tako otožno zapuščeno. Bela kobila Zara je začela plezati navkreber po holmu, ki je bil s cipresami zaraščen, s Filipom sva stopila z voza, da bi lažje opazovala male kapelice, ki so stale vsakih petdeset korakov narazen ob drevoredu. Oba je prevzelo melanholično veličanstvo samostanske okolice. V duhu sem zrl brezštevilne vrste meniških halj iz bele volne, v katerih so se sprehajali po teh otožnih drevoredih benediktinci, zaobljubljeni Prečisti, kakor oni na Monte-Oliveto.
Moja znanka Angležinja me je bila tudi o tej malenkosti, o obleki, poučila. Mislil
sem na priprosta srca, katera je divje ob-nebje odločilo od sveta, na trudna srca, ki so se ondi odpočila, na strastna srca, ki so jih kakor drugodi razdejali zavist, častihlep-nost in drugi navali napuha, katerega tako po pravici vrsti apostol med dela mesa. Voznik je stopal tik pota in držal za uzdo svojo Zaro, da bi ji pomagal, jo nagovarjal in vspodbujal. Jaz sem se pa tako globoko zatopil v to sanjarijo, da sem se kar zdrznil, ko je voznik nepričakovano vzkliknil:
»Dragi gospod, glejte duhovnika, ki nam je prišel nasproti. Gotovo je slišal voz « »Hm, to je ranjki Hijacint iz Palais-Royal,(< je vzkliknil Filip. In res, kdor bi videl stati ubogega meniha koncem drevoreda na samostanskem pragu, ne bi si ustvaril o njem najboljše sodbe. Nosil je dolg, pono-šen talar, ki je bil prvotno črn, a se je zdaj zelenkasto izpreminjal. Pozneje sem zvedel od njega samega, da ga je država pripoznala za upravitelja zaplenjenega samostana s pogojem, da se odreče lepi beli obleki svojega roda. Dolgo telo, ki ga je starost malo upog-nila, se je opiralo na palico, glavo je pokrival pokvečen klobuk. Obrit obraz, ki je v tem trenutku zrl na novoprišleca, je nejasno spominjal na komičnega igravca.
(Halj« prih.)
Nemško-nacijonalni Žatec je dospel srečno do dveh občinskih zastopov. Prvi je nemško-nacijonalen, katerega je vlada pred dalj časom razpustila, a noče poginiti, drugi pa novi liberalni, ki pa je imel že osem za porednih sej, da bi si izvolil župana, a so ga nemški nacijonalci vselej storili nesklepčnega z odsotnostjo, in torej ne more živeti. Vladni komisar kot upravitelj občine je mu ral neposlušne nemškonacijonalne odbornike opetovano kaznovati z globo po 40 kron, a vse nič ne izda. Pred par dnevi se je z vladnim dovoljenjem še jedenkrat sošel stari odbor, da je sklenil ugovor proti razpustu.
Javni konmistorij se vrši, kakor poročajo »Koln. Volkszeitg.« iz Rima, v drugi polovici meseca novembra. Imenovanih bo pri tej priliki več italijanskih in inozemskih škofov kardinali, mej temi bo tudi papežev nuncij na Dunaju Taliani. Ob jednem bo tedaj objavljena papeževa okrožnica o sklepu jubilejnega leta, ki bo poleg tega obsegala več važnih točk o političnem in socijalnem značaju Italije in drugih velesil, najbolj se bo pa nanašala na važneje zadnje dogodke.
Lex Heinze, ki je toliko razburjala židovsko liberalne prosvitljenee v Nemčiji in tudi pri nas, je postala, seveda precej spremenjena, v resnici zakon. Dne 25. junija je cesar načrt podpisal in 1. t. m. so ga objavili uradni listi v Nemčiji.
Nemški cesar o zunanji politiki. Cesar Viljem je v zadnjih dneh pokazal, da hoče Nemčija pričeti odločilno akcijo v kitajskem vprašanju, posebno pa pri reševanju takozvanega vzhodnega vprašanja. V tem oziru je posebno pomenljiv njegov govor pri že omenjenem banketu. V odgovoru na napitnico princa Ruprehta Bavarskega je cesar Viljem izjavil mej drugim: Vaša kraljevska visokost se more prepričati, kako mogočno bijejo valovi oceana na vrata našega naroda in nas silijo, da ohranimo kot veliki narod svoje mesto v svetovni politiki. Z jedno besedo: za svetovno politiko je ocean neobhodno potreben za veličino Nemčije. Ocean nam pa tudi kaže, da se na njem in v daljavi onstran njega ne sme ničesar velicega odločiti brez Nemčije, brez nemškega cesarja. Naš nemški narod pred tridesetimi leti pod vodstvom svojih knezov ni radi tega zmagoval in krvavel, da bi se ga preziralo pri velikih odločitvah. Ako bi se to zgodilo, bi Nemčija nehala biti vele vlast. Do tega pa ne sme priti, tega ne dopustim. Vporabiti treba brezobzirno najstrožja sredstva, to je moja dolžnost, moja najlepša predpravica. Pri izvrševanju te svoje naloge pa računamo na sopomoč vseh nemških knezov in celega nemškega naroda. — Po teh besedah smemo sklepati, da se je odločila Nemčija za velike korake.
Anglija na Kitajskem. V angleški spodnji zbornici se vrši te dni živahna razprava o dogodkih na kitajskih tleh in o korakih, ki jih je že ali jih še bo storila angleška vlada. Na različne interpelacije in nasvete je obširno odgovar|al parlamentarni podtajnik Brodrick. Govornik je podal ob širno poročilo o dosedanjih dogodkih v Kini in o korakih, ki jih je storila Anglija do sedaj. Najprej, pravi Brodrick, smo odposlali 1000 mož iz Hongkonga in imamo sedaj blizu 2000 mož na Kitajskem, ki tvorijo s četami ostalih velesil armado 13.500 mož. Na razpolago je tej armadi 53 navadnih in 3t> maksimtopov. V pristanu Taku imamo 9 in na kineški postaji 25 nadaljnih ladij. Na rodili smo tudi ladijam pred Manilo in Sin-gapore, naj odrinejo v kitajsko vodovje. Na potu v Kino je konečno še pet drugih ladij ter 10.000 mož iz Indije. Do sedaj, pravi vladni zastopnik dalje, smo obračali svojo pozornost le na rešitev poslaništev in na ohranjenje miru. Politika mora ostati na strani, dokler se ne pokaže, kaki vspehi se dosežejo v prihodnjih dneh. Dosedaj vlada v tem oziru popolno soglasje mej velevlastmi in Anglija ga ne bode skušala kršiti. — Iz navedenih besed je razvidno, da Angleži se sedaj ne marajo iz rezerve, ker ne marajo odriniti od sebe Japoncev ter objednem dati povoda novim dogodkom v Afriki.
Cerkveni letopis.
Ali se smejo nositi svetinje Marijinih družb?
Na dnevnem redu je sedaj vprašanje: Ali smejo udje Marijinih družb javno nositi
svoje svetinje ? — Povod temu je bila laž-njiva ovadba nekega gorenjskega liberalca; prišlo je že do tega, da so orožniki udom Marijinih družb snemali s prsi Marijino svetinjo, ali pa vsaj zahtevali, naj si jo sami Biiainejo in spravijo v žep. Ljudje so bili vsled tega razburjeni in tudi vselej niso hoteli ubogati. Tako je na pr. orožnik rekel nekemu dekletu, ki je šlo s svetinjo v cerkev, da javno ne sme nositi svetinje. Ženska pa se je odrezala: »Do zdaj sem jo nosila, pa jo bom zanaprej še tudi«, in mu je obrnila hrbet. Nato jo je orožnik pustil.
Trdijo, da se svetinje Marijinih družb smejo nositi samo v cerkvi ali pri procesijah, zunaj pa nikdar ne. Baje niti to ni dovoljeno, da bi si udje Marijinih družb doma pripeli svetinjo in z njo šli v cerkev, kadar gredo k skupnemu obhajilu ali shodu ; ampak svetinjo bi si smeli pripeti še le, ko prestopijo cerkveni prag, kajti avstrijski zakonik pravi: »Prepovedano je javno nositi društvene znake«.
Ne mislimo tukaj zagovarjati onih, ki so nosili svetinje Marijinih družb v slučajih ko res niso bili opravičeni. Vendar pa smo prepričani, da tudi takrat niso grešili proti državnim postavam, ampak le proti pravilom Marijinih družb samih in proti zdravi pameti.
Svetinje naših Marijinih družb se namreč sploh ne morejo imenovati društveni znaki. Prištevati se morajo navadnim devocijonalijam, in niti ime .svetinja Mari jine družbe' jim ne pristoja !! Zakaj ne? Zato ker na njih ni nikakega napisa, ki bi izpričeval, da je to svetinja kake družbe, bodisi Marijine, ali kake druge! Kdor ne verjame, naj bere napise na svetinjah, ki jih imajo naše Marijine družbe. Videl bo, da ti napisi govore o vsem drugem, le o Marijinih družbah ne. Bral bo na pr.: S. Maria, sine labe concepta, intercede pro nobis!
—	Mati brezmadežna, prosi za nas ! — Sv. Alojzij, dobri otrok Marijin, prosi za nas!
—	Mati dobrega sveta, prosi za nas ! I. t. d.
Ob ustanavljanju prvih Marijinih družb se je popolnoma pozabilo na to, da bi bili dali kovati svetinje z napisom : Marijina družba. In vendar je tak napis neobhodno potreben, da se more smatrati svetinja kot prav znak Marijine družbe. Svetinje družbe sv. Cirila in Metoda imajo na pr. določni napis : Družba sv. Cirila in Metoda. Zaradi tega spadajo Marijine svetinje brez društvenega napisa de iure med navadne devo-cijonalije.
Še le pred nekaterimi meseci so se dale kovati svetinje s podobo Marije, pomočnice kristijanov in sv. Jožefa ter z napisom : Marijina družba. Te svetinje so pa še v tako majhnem številu razširjene po deželi, da tu ne moremo govoriti o njih.
Prav za prav se torej svetinje naših Marijinih družb ne morejo imenovati znaki bratovščin. Recimo pa, da so te svetinje postale pravi znaki Marijinih družb vsled večletne, splošne rabe, torej vsled navade. Recimo, da je stvar taka, dasi tega ne priznavamo. Kaj bi pa potem sledilo iz tega?
Nekaj silno čudnega !
Priznati bi morali potem, da so vsled večletne, splošne rabe postale rudeče kravate gotovih oblik društveni znaki socij. dem.! Analogija med obojim je čudovita. Rudeče kravate soc. dem. nimajo društvenega napisa ; svetinje Marijinih družb tudi ne. Po rudeči kravati se sme z veliko verjetnostjo soditi, da je njen lastnik ud soc. dem. društva; po Marijini svetinji se tudi more soditi le z veliko verjetnostjo, da je njen nosilec ud Marijine družbe. S popolno gotovostjo se pa niti po rudečih kravatah, niti po Marijinih svetinjah ne more sklepati, v kakšno društvo je vpisan lastnik. Kakor nosijo rudeče kravate tudi taki, ki niso v soc. dem. društvih, prav tako nosijo tudi velike Marijine svetinje dostikrat ljudje, ki niso udje Marijinih družb. Nosijo jih na verižicah pri uri, ali ženstvo po mestih na srebrnih verižicah na vratu.
Analogija je torej popolna. Ne rudeče kravate, ne Marijine svetinje se ne morejo imenovati pravi znaki, ampak le zasilni. In ako bi ne bilo dovoljeno nositi kaj takega, kar je vsled navade postalo zasilen znak cerkvene bratovščine, zakaj bi so smelo nositi to, kar je istotako vsled navade postalo zasilen znak posvetne g a in sicer državi kaj malo koristnega društva?..
Pravijo dalje: »Po avstrijskem društ venem zakoniku spadajo tudi cerkvene bra tovščine med društva«. No, mislimo, da po litične oblasti dobro vedo, kako je razlagati društveni zakonik. Ko bi oblastva res hotela bratovščine šteti med društva, bi bila okr. glavarstva tudi vedno terjala, da naj se du hovniki po tem ravnajo. Dozdaj je pa bilo ravno nasprotno. Kaj takega ni nihče za hteval.
Ko so se ustanavljale prve Marijino družbe, se je tudi povpraševalo, ali je treba političnega dovoljenja za nje. In povsodi se je glasil odgovor : Ne. Zdaj pa naj bi se hi. poma ti nazori izpremenili, in vse bratovščine naj bi veljale kot društva ! Koliko let že nosijo v Ljubljani Marijine hčere svetinjo Marijine družbe očitno, nekatere celo na sinjem traku, pa jim nihče doslej ni branil. Tudi otroci nosijo marsikje očitno, vrhu obleke, svetinje družbe sv. Detinstva. Ako bi se stvar prignala ad absurdum, bi na zadnje tudi lahko kdo rekel, da so to društveni znaki, in da jih otroci ne smejo nositi. Pa jim vendar doslej še nihče ni tega prepovedal.
Čudne posledice bi bile. ako bi se cerkvene bratovščine res začele ravnati po društvenem zakoniku. Potem bi morali župniki glavarstvu naznaniti vsak shod starih tretjerednic. Mislimo, če bi župnik kaj takega v uradnem dopisu naznanil okrajnemu glavarju, bi bil ta popolnoma prepričan, da se dotičnemu župniku meša.
Na ta način bi se društveni zakonik privedel ad absurdum, kar pa gotovo ni bil namen postavodajalčev. Vsak postavodajalec želi, da se ohrani spoštovanje izdani postavi, ne pa da se ista osmeši.
Ko se je sprožila misel, da bodo oblastva morda prepovedala javno nositi Marijine svetinje, je rekel neki šaljivec: „Na zadnje že ne bo smela nobena kokoš grebena nositi". Dasi je izrek robat, vendar je dotičnik s temi besedami nevede rešil jedro vsega vprašanja; hotel je reči, da bi bila taka prepoved malenkostna. In to bi bilo tudi res.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 5. julija.
Imenovanji. Mestni kaplan pri sv. Ja kobu v Ljubljani, g. dr. Gr. Pečjak je imenovan veroučiteljem na tukajšnji slovenski gimnaziji, suplent na višji gimnaziji v Ljubljani Milan Mencinger je imenovan rednim učiteljem na gimnaziji v Kočevju.
^Katoliški shod — narodna agitacija. Vsak po svoje za-. istim namenom !
Tako ši mislita »Narod« in prijateljica »Ta gespošta«, ko gromita skupno proti bodočemu katoliškemu shodu. »Narod« kriči, da je vsa ost naperjena proti njegovi stranki in da bode katoliški shod v neizmerno škodo narodu, »Tagespošta« pa javka, da je glavni namen slovenskega katoliškega shoda le slovenska nacijonalna agitacija, katere se morajo bati Nemci v prvi vrsti. Pa je res lepa harmonija to ! Obema preti nevarnost; jeden jo odganja z vodo, drugi z ognjem.
Serenada lavantinskemu knezo-škofu v Celju. Preteklo soboto je prišel v Celje birmovat knezoškof lavantinski dr. Napo t n i k. Slovesno so ga sprejeli cerkveni in vladni zastopniki in slovenska deputacija. Nemci k sprejemu niso prišli. Slovensko pevsko društvo in narodna godba sta priredila v soboto zvečer pred opatijo knezo-škofu lepo serenado. Vseh birmancev je bilo 1251.
Slomšekovo slavnost priredi v nedeljo dne 8. julija, ob '/,4. uri popoludne na prostoru pri cerkvi ali ob neugodnem vremenu v hiši Fišerjevi kmečko bralno društvo v Jarenini. Slavnostni govor bo govoril profesor dr. Medved, pela bodeta domači mešani zbor in mariborski moški zbor, deklamovali pa bodo pesmice Slomše-kove domači mladeniči in dekleta. Slavnost obeta biti dostojna proslava škofa Slomšeka, ki si je pridobil posebej še za Slovence ob meji na Štajerskem nevenljivih zaslug. Želimo, da bi se izvršila kar najlepše in naj-sijajnejše!
Ob kanonični vizitaciji in birmo-vanju v loški dekaniji, katero bo je vršilo od 10. do 21. in od 25. do 30. junija je bilo
birmanih: v Stari Loki 152, v Zalemlogu
49, v Sorici 95, v Železnikih 97, v Bukov-šici 33, v Dražgošah 29, v Selcih 223, v Št. Lenartu 46. v Javorju 61, v Poljanah 175, v Retečah 53, na Trati 109, v Novi Opelici 107, v Stari Oselici 58, v Leskovici 71, v ^olji Loki 285, v Žabnici 78; torej skupaj
Slomškova slavnost na Ponikvi
dne o. avg. utegne biti edna najlepših in največjih, kar so jih Slovenci zadnja leta priredili Iz obširnega i« zanimivega programa priobčimo danes samo glavne točke in sicer: Zjutraj ob pol 7. in 8. slovesen sprejem gostov na kolodvoru; ob 10. slovesna sv. maša, pri kateri poje sl. celjsko pevsko društve. Po maši odkritje spominske plošče na šoli, nato banket na vrtu g. Podgorška, po banketu skupen odhod naSlo mšk o vroj8 t n i dom, zvečer koncert in ljudska veselica. Pri slavnosti pojo sl. celjsko in ptujsko pevsko društvo, združen učiteljski zbor in drugi, in svira »Celjska narodna godba«, tudi nastopi sl. telovadno društvo »Celjski Sokol«. Vabila k slavnosti prično se razpošiljati drugi teden. Z ozirom na krajevne razmere je želeti, naj bi zlasti slavna narodna društva Čim preje prijavila svojo udeležitev. Oglase sprejema in daje potrebna pojasnila »pripravljalni odbor za Slomšekovo slavnost« na Ponikvi ob južni železnici.
»Štajarec" je tu! V Ptuju je torej prilezel na dan »Štajarec« v 12 000 izvodih. Uvodni članek je naslovljen »Ljubi kmet!« jodpis pod člankom pa je »Tvoj trgovec«. To pove vse. Imena teh »tvojih trgovcev« se vidi v inseratnem delu. Slovenski kmet štajarski je pač toli zaveden, da bode vedel, kaka so dosedanja dejanja teh »tvojih trgovcev« za olajšanje njegovega bednega stanja in da bo iz tega izvajal odločne posledice.
Slovenski abiturijenti mariborske gimnazije prirede v soboto 14. t. m. v mariborskem »Narodnem domu« velik koncert z vojaško godbo in petjem.
Razžaljeni ptujski Nemci. Poročali smo tudi v »Slovencu« o ognju, ki je upe-pelil hišo posestniku Gregorecu pri Ptuju nekaj trenotkov prej, predno bi se bila morala vršiti v njegovih prostorih Slomškova slavnost. Sum požiga je padel na nemško zlobo. Nekateri ptujski Nemci so radi tega silno razjarjeni, kakor gotova žival, če ji stopiš na rep. Menda se je v Ptuju včeraj vršilo zborovanje, na katerem se je prote-stovalo, da bi poslopje zažgala nemška roka. Čudno, da v Ptuju tako dobro vedo, kedo ni zažgal.
Poslanec dr. Lemisch v zameri.
Grozno se je zameril poslanec Lemisch dne 2. julija v Gradcu na shodu nemške ljudske stranke. Drznil se je izreči strašne besede, »da je strogo protiliberalen in da ne more pristopiti požidovljenemu nemškemu »Schulverei nu"«. Taka beseda iz tako čisto nacijonalnih ust, to ni kar si bodi. »Tagespost« ga zaradi tega napada; ne taji sicer, da bi Lemischeve besede ne bile resnične, jezi pa se, da se drzne poslanec povedati na vsa usta resnico, da nosijo židi zvonec v nemškem »Schulvereinu«. — Če se ne bo skušal Lemisch v kratkem oprati, ga čaka usoda Steinvvenderjeva.
Poročil se je g. Leopold Furlani, nadučitelj v Št. Andrežu, z gdč. Kristino Urši-čevo iz Kobarida.
Iz Rima se nam poroča: V torek ob v, 12. uri so sv. oče sprejeli hrvaške romarje. Navdušenje je bilo veliko. Hrvati iz vseh krajev so sv. očetu poklonili krasen album. Veliko romarjev se je že v torek vrnilo v domovino.
Ruska gosta na Kranjskem. Včeraj je prišel v Kropo ruski pisatelj in profesor Vsevalot Vladimirovič Svadkovsky. Spremljata ga soproga in sin. Iz Krope je gospod Svadkovsky odpotoval na Bled. Včeraj je bil v Ljubljani slavist vseučiliški profesor v Petrogradu Vladimir Ivanovič L a -m a n sky.
V Kamnigorici je umrl včeraj v sredo ob '/>3. uri popoludne znani izdelo-vatelj orgelj gospod Janez Zupan. Bil je jako spreten v svoji stroki, izvrsten organist in komponist, V Kamnigorici in v svojem domaČem kraju v Kropi je gojil petje z naj-
večjo vnemo in vztrajnostjo ter si pridobil zaslugo, da se ta dva kraja lahko ponašata s tako dobro izvežbanimi pevskimi društvi. Svoji družini je bil pa najboljši oče. Blag mu bodi spomin!
Novo zavetišče »Slov. planinskega društva« se namerava še to poletje sezidati z gostilno vred pri cerkvi S. Socerba nad Artvižem na Primorskem, 812 metrov nad morsko gladino. Raz tega hriba je krasen razgled čez vso Čičarijo, do Reke in do Snežnika, čez vso Notranjsko, od Nanosa do Triglava, čez ves Kras in goriško ravan doli v Italijo na adrijansko morje in čez vse brkinske vasice.
V bolnici usmiljenih bratov v Kandiji se je v minulem mesecu zdravilo 179 bolnikov. Odpustili so jih 87 ozdravljenih, 25 zboljšanih in dva neozdravljiva. Umrla sta dva. V oskrbi jih je ostalo 63. Svota oskrbovalnih dnij znaša 1959.
Ogenj. Iz Št. Vida nad Ljubljano se nam poroča: Danes zjutraj ob Četrt na 4. uro je treščilo v hišo M. Krušca v Št. Vidu št. 13. Slamnata streha je bila takoj v plamenu. Domače gasilno društvo je bilo v hipu na nogah ter je rešilo celo le 1 met. 60 cm. blizu stoječe, s slamo krito poslopje. Pogo-relec je imel poslopje zavarovano za 800 kron in seno za 400 kron. Škode je nad 3000 kron.
I z Vač pri Litiji. V nedeljo dne 1. julija je bilo pri nas sprejetih 101 deklet v Marijino družbo. K tej slovesnosti pripomogel je posebno preč. g. dekan I. Bizjan iz Moravč s svojim jedrnatim govorom, v katerem je krepko zavrnil premnoge pomisleke in ugovore nasprotnikov takim družbam, kar je bilo našemu kraju potrebno. Zahvala mu! Nato je bil vsprejem med prepevanjem Marijinih pesmi in potem slovesna procesija. Želimo le, da bi z Marijino pomočjo to navdušenje, kakoržno je bilo ta dan, ne ugasnilo nikdar!
V Sežani je umrl 871etni posestnik g. Štefan Temistoklej Paximadi.
Prepovedane slovenske zastave.
Okrajni glavar Schaffenhauer v Kopru je prepovedal tržaškim okoliškim pevskim društvom udeležiti se z zastavami veselice društva »Zrinjski« v Dekanih, ki so slovenske. Ali na tak način, s prepovedmi Marijinih svetinj in s prepovedi slovenskih zastav hočejo nekateri okrajni glavarji delati na »pomir-jenje duhov?«
Umrl je g Henrik Klemenčič, trgovec in gostilničar v Veržeju.
Ljubljanske novice. Nesrečo od vrnil je včeraj železniški čuvaj na Prelazu pod Rožnikom. V trenotku, ko je vozil v Ljubljano tovorni vlak in bi imel priti vlak proti Vrhniki, privozili so čez železniški tir voz sena ter se je voz prekopicnil preko tira. Čuvaj je še ob pravem času aviziral vlaka, da se ni zgodila nobena nesreča. — Čez t rebuh povozil je včeraj na Dunajski cesti Rudolf Coderman, mizar pri Toniesu, 7 let starega R. Zupančiča. - Obsojen'je bil včeraj na šest mesecev ječe posestnik v Vodmatu Iv.Habič, ker je najemnici gostilne Ani Pogačnik kradel vino iz kleti, kamor je često zahajal, ker je imel kot hišni gospodar svoj ključ. -Brivsko fil ijalk o bo odpr brivski mojster Gjud v svoji hiši na Tržaški cesti št. 80. - Zgubil je Rihard Tavčar na poti iz S.ške do železniškega prelaza srebrno uro, vredno 24 K - Pre diva za 31 K je pokradel Kocjan Lunder pri Kramarju na Dolenjski cesti v škodo Iv Pakiša. - Pleskati so danes pričeli Hra-deckega most. - Zanimiva stava se bo vršila v Ljubljani tekom dni. Poroča se nam da je gospod Putrich stavil za 600 gld da njegove biciklje ne preteče noben konj Stavo je vsprejel nek vojak, ki se bode v kratkem poskušal na konju z biciklistom Gracijem.-V L a 11 e r m a no v em drevoredu zaspal je na klopi kovaški pomočnik Anton Bojca. Mej spanjem mu je nekdo ukral uro vredno 35 kron in verižico vredno 18 kron.
Petača Poroča se nam: V zadnjih letih opažam jako čudno naziranje glede blagoglasnosti in milote v našem jeziku, lako je napačno misliti, da je petka blago-glasniša od petače, ki je vendar kar najbolj mogoče mila! . . In, je li sploh verjetno, da se govori okrog Ljutomera tako za naš petak stare veljave? . . Čemu jc ženskega spola?
Hrvatje rabijo petko v istem pomenu kot petica! Končnico -ka imamo mi sicer primeroma malokje, a vendar se povsod čuti le kot »drobiž« in ne kakor kaj »debelega«! — Prihodnje leto dobimo »baje« bankovce po 5 . . . kron. Kaj s temi? Stari denarne bo v rabi, torej lehko rabimo besede petak . . Nerodnosti tudi sejemo in žanjemo pri novcih po 10 in 20 h. Nekateri pravijo po stari navadi in vrednosti petica ... A okus?i Res raznovrsten! Ko bi bilo o pustu, bi se že še kdo spomnil pog»ač« in kr»ač« -ki so jako okusne. Pal»ače« so nekaterim priljubljene, nekaterim v želodcu! Drugi so vražijo k»ače«; tem pač ne prija pet»ača«' Ako hočemo imeti za petkronski denar besedo, kjer se nahaja pomen pet, moremo rabiti — p0 mojem mnenju — le petačo! . . Ce se nam pa ne bi bilo mogoče zedi-niti, nam je še vedno pripravniši tolar, do lar, rubelj ali kaj podobnega nego petka. • • Prosim, da se izrazi še uredništvo, kaj
meni o tej stvari.--Toda še nekaj! Tu
čitam Peking, tu Pekin. Ali imajo Kitajci če je sploh domače ime] kar dve obliki? Primerno razvoju našega jezika bi predlagal Pekinj! — Drugega mi ni nič več tako hudo »na srcu« !	Peta<5a
Zdravje v Ljubljani od 23. do 30
junija. Novorojencev 24, vmrlih 17; med njimi za jetiko 2, vnetjem sopilnih organov 3, za različnimi boleznimi 12; med njimi je tujcev 9 in iz zavodov 11; za infekcijoz-nimi boleznimi so oboleli, in sicer: za ošpicami 2, tifuzom 3 (v deželni bolnici dva domača, eden tujec), ušenom 1.
Pastor Keller je govoril 2. t. m. v Ljubljani.
*
* *
Izseljevanje Židov iz Rumunije.
Kjer dobi Žid tako pripravna tla, kakor so mu jih ustvarile liberalne postave v Avstriji in soc. dem. stranke v »prosvitljeni« Evropi, si lahko pridobi stotisočake in milijone — seveda — kakor kaže »kšeft«. V Rumuniji so židje tudi mislili tako lepo izhajati, a ljudstvo je prehitro postalo antisemitično. Sedaj se židje trumoma izseljujejo iz Rumunije. Uradniki jim dajejo potne liste s to opazko : »Velja za izselitev, ne pa za vrnitev«. Ti židje dobivajo pomoč iz Avstrije od svojih židovskih tovarišev, katerim v našem cesarstvu sreča cvete. Židovsko društvo »Osten« na Dunaju jim preskrbuje pot in jim išče v raznih krajih sveta, tudi pri nas, boljših postojank, nego so v klaverni Rumuniji. Maloruski list »Dčlo« pristavlja o tej novici: »Tudi mi bi ne žalovali za našimi židi, če bi oni le hoteli slediti vzgledu svojih rumunskih bratov. Mi bi jim še zložili denar za pot, kolika nesreča so za nas ! Naši »goji« jim služijo, da na naš račun razkošno žive!« - Dokler pa pri nas vlada kapitalizem, je Žid na vrhu. Jedina obramba proti Židu je kršč.-soc. gospodarska organi zacija in katoliška zavest!
O sedanjem italijanskem mini-sterskem predsedniku pripoveduje katol. list »II Cittadino«, da je odločen kristijan Nekemu brezvercu, ki se je norčeval iz križa in duhovščine pri pogrebu, češ vsega tega ne potrebujemo, je odgovoril Saracco: Kristijan sem rojen in tak upam umreti. Tudi vi bodete nekega dne zahtevali blagoslova s križem. — Nekega natakarja, ki se je norčeval iz katoliškega duhovnika, ker ni hotel v petek mesnih jedij, je odločno zavrnil Saracco, češ kdo mu je dal pravico, blatiti katoliškega duhovnika, ki stori le svojo dolžnost.
Konzul utonil. V morski kopeli v Jafi je utonil avstroogerski konzul v Jeruzalemu Anton Schafrath. Bil je star 39 let.
Napadalec Sipido, ki je o svojem času skušal streljati na princa vvaleškega, stoji te dni pred bruseljskimi porotniki. Razprave se udeležuje ogromno občinstva. Sipido ne taji ničesar; pravi pa, da ni anarhist. Senzacijo je obudil neki puškar, ki je bil zaslišan kot veščak; ta je izjavil, da je bil dotični revolver ves neraben in da bi ne mogel princa usmrtiti. - O izidu razprave bodemo poročali.
žc vsepovsod razširjene naše družbine uži-
nmV J'h Pa Šd kje ne bil°-vam Slovenj vaša narodna dolžnost, da si
roiakf nvn °b 8V0,em >,lamenu si kuri™-rojak, svoj ogen|. A čuvajte se jako leno
opremljenih, tudi v narodnih barvfh se bfe
steč.h »prave Navija Šved: šibice.« Te
J it behčaUŽb'ne " ',am ni8° §e d0nesI*
telefonska in brzojavna poročila.
Mlunaj, 5.
katoliskT pron
Bruštva.
(Družbi sv. Cirila in Metoda) sta zopet izročila v duhu svojega č. očeta delujoča gospoda Perdana 200 gld. Domo-rodnim veseljem sta pripovedovala: kako so
i™* r^""' julija> Ferk ostane staro katolisET■ propovednik in agitator v
^(jcu. lako razsodilo najvišje sodišče %^unaj o. julija. Najvišje sodišče je z ar? n 11 o pritožbo mestne občine )<nske proti dež. odboru ki je prepovedal nazivati neki linški tre za Bis-marckplatz".	6 "
. Trst, 5. julija, istrski dež. zbor je sklican k zasedanju dne 20. t. nj-Koper.
?• iul,>. Laški listi se ogrevajo za večino v drž. zboru, v kateri bi na bilo Cehov in Jugoslovanov
• T™?ž' 5'J* Tu je 28-letni oženjem kolesar Viktor Strauss, železniški uradnik v Pontebi, s tako silo priletel v nek zid. da je bil na mestu mrtev Celoveo, 5. julija, h Raibla se poroča, da so delavci v grof Hencke lovem premogokopu stopili v stavko
Brno, 5. julija. Nemške stranke na Geskem so se zjedinile, da prirede 15 julija velik shod moravskih Nemcev proti Korberjevemu jezikovnemu načrtu.
Praga, 5. julija. .,Politik" javlja: Poleg zastopnikov češkega kluba in čeških veleposestnikov so se na Dunaju tudi mudili zastopniki Jugoslovanov ter so se informirali o položaju.
Vojska na Kitajskem.
O dohodu evropskih čet v Pekin še sedaj ni nikakega obvestila, akoravno je že nad teden dnij, odkar so odšle iz Tientsina Ali se je morda zunanjim četam tudi pod poveljstvom ruskega generala kaj jednakega pripetilo, kakor angleškemu admiralu? Ne-mogoče bi to ne bilo, ako se pomisli, da je okolica Pekina vsa preplavljena z vstaškimi četami.
Razun poznavatslja zahodne kulture Li-Hung Canga so s cesarico vred vsi podkralji odločni nasprotniki tujcev. A tudi kantonski podkralj igra zelo dvomljivo ulogo. Napram zunanjim zastopnikom zatrjuje, da hoče za-treti čim preje ves upor in zagotoviti varstvo tujcem, na skrivem pa mobilizuje in zbira močno armado in je bil do zadnjega v najožji zvezi s cesarico. Njemu kot Kitajcu pač ni nič zaupati. Mogoče je sicer, da bo z armado skušal udušiti upor, a iz' ključeno pa nikakor ni, da jo bo porabil za svoje prve — kitajske interese.
O položaju Evropejcev v Pekinu ni po-drobnejih poročil, tudi vest o umoru na-daljnih dveh poslanikov še ni avtentično potrjena, toda pomniti treba, da je bilo tudi sedaj treba čakati deset dnij, predno je sledila prvotnemu poročilu avtentična vest.
-JlugiaJ, 5. julija. Z avstrijske ladije ..Zenta" se brzojavlja, da je po došlih poročilih bržkone razdejano tudi avstrijsko poslaništvo v Pekinu in da je osvoboditev sedaj nemogoča. — Nemški viceadmiral je osebno čestital avstro-ogerskemu oddelku na hrabrosti pri osvojitvi pristana Takti.
Berolin, 5. julija. (C. B) Avstroogerski poslanik Szogyenyi je v ime svoje vlade izrazil nemški vladi najgloblje obžalovanje nad umorom poslanika Kettelerja. Nemška vlada se je za to toplo zahvalila.
Berolin, 5. julija. Nemški cesar se je izrazil, da je sedaj glavna stvar za Kino status quo ante in močna vlada. Na delitev Kine nihče ne misli. Mornarica nadaljuje raobilizovanje. Pod predsedstvom cesarja se je vršil v Wilhelms-havenu vojaški posvet-.
Berolin, 5. julija, WolfTov urad poroča iz Shanghaija: Tekač iz Pekina v Tientsin prinaša vest z dne 25. junija, da so razun nemškega, angleškega 'in francoskega vsa poslaništva v Pekinu razdejana ter da se strelja na diplo-matično osobje v angleškem poslaništvu.
Pariz, 5. julija. „Agenee Havas« pravi, da zunanje ministerstvo ni dobilo nikakega obvestila o umora francoskega poslanika v Pekinu.
Peterburff, 5. julija. Zunanje ministerstvo naznanja, da je diplomatični zastop v Pekinu 21. maja izročil vladi sedeče zahteve: 1. Aretovanje vseh članov bokserskega društva kakor zastopnikov tiskovin in oklicev; 2. Prijetje vseh oseb, ki so prepustili "svoje prostore za vstaška zborovanja; 3. Strogo kaznovanje policijskih uradn kov, ki so opustili odločne korake in ravnali v sporazumu z vstaši; 4. Usmrtitev vseh oseb, ki so krivi napadov na življenje in imetje; 5. Usmrtitev vseh oseb ki so vodili agitacijo bokserjev ali jih sicer podpirali z denarjem; 6. Naznanilo o tem prebivalstvu v Pekinu, v pokrajini Recili in vseh severnih pokrajinah.
Xondon, 5. julija. Princ Tuan je pustil vse ujete evropske straže javno obglaviti. Kineški poveljnik Nih-si ki je prvotno delal, kakor bi se boril proti bokserjem, se je združil z bokserji z 90.000 možmi ter ovira prodiranje združenih velesil proti Pekinu in prihaja baje proti Tientsinu. Admirali so izrekli, da potrebujejo za operacije najmanj 50.000 mož, a jih imajo sedaj samo 20.000, s katerimi je boj brez-vspešen, ker nimajo nič kavalerije Prodiranje proti Pekinu je tudi radi močvirja in slabih cest težavno.
London, 5. julija. Ruski višji častniki cenijo kitajsko armado na 1,752.000 ™oz- tnrai J« pa baje izurjenih le . m0Ž pod generalom Nis-hi iu 17.000 pod generalom Tuan-shi-ki. Mauserjevih pušk imajo v Kini 900.000 komadov.
London, 5. julija. Iz Či-Fu poročajo d. t. m.: Vsem inozemcem se je naročilo. da morajo ostaviti Tientsin. Položaj je obupen. Kitajci so se polastili železnice mej Tientsinom in Lutaijem 5. julija. „Herald" po-roca: Državni tajnik Hay je naznanil evropskim vladam in Japanu, da zvezne države ne priznajo vojnega stanja s Kitajem, marveč hočejo z odposlanimi četami le napraviti red in se potem umakniti.
Po sklepu poročila.
Dunaj, 5. julija Iz Či-Fu poroča	).
danes Reuterjev urad: A n g 1 c š k i i n	l
ruski admiral sta sklenila	f
da bi bilo sedaj in o por tunno p r o d i r a t i p r © t i Pekinu. ker j šteje armada evropskih dr- * zav le 20.000 mož, mej tem ko J imajo Kitajci mej Tientsi- j nom m Pekinom 1 30.000 mož j
poleg tega pa prodira šege- /
neral Nis-hi z 90.000 možmi I proti Tientsinu.
Shanghai, 5. julija. (0. B.) Reut. n urad poroča: Trije iz Pekina ubegli 1 Kitajci pripovedujejo, da se je nahaja Z 000 tu.)'cev' 400 vojakov, 100 kitajskih carinskih uradnikov in mnogo žena ter otrok na angleškem poslaništvu, dokler Š \ je bilo kaj streliva in živeža. Kitajci so ž konečno poslaništvo z a Žgal i in um o- t I nli vse tujce. - Cesar in cesa- f nca-vdova sta zastrupljena. J*
London, 5. julija. Umor nemškega poslanika Kettelerja je bil od princa luana nastavljena past. Poslaniki so bili povabljeni v Tschungli Yamen. Ketteler je prvi odšel tja in našel smrt. Nemški vojaki so v jezi zažgali Tschungli Ya-men. Ostali poslaniki si niso upali, ko so začuh vest o umoru Kettelerja, nič vec pred vrata. V London je prišla vest, da je do 1. julija angleško poslaništvo v Pekinu še kljubovalo napadom Misijonska bolnica v Mukdenu je upepeljena, kristijani masakrirani. Pred Tien Isinom zbrane evrop. čete so preslabe. Uije se ondi hud boj. Admiral Seymour je ranjen. Bokserji in kineški vojaki pomnoženi s četami Lutajevimi so zopet naskočili Tien Tsin. Vest. da so ruske čete na poti v Pekin, se še ne potrjuje, pač pa se potrjuje vest, da je princ Juan postal ursurpator.
. ... Ako Vanl Je poSla zobna voda, ki ste jo rabili dosedaj, Vam priporočamo mesto nje poskus S ,.Kosrnin" -ustno in zobno vodo. Uvideli bodete, da Vas bo ta zadovoljila v prav posebni meri, kajti » K o s m i n « desinlikuje ustno dol-
bino. obrani zobe in krepi zobno meso, provzroču-joč izredno osvežujoč dober okus. Steklenica 1 gld., dolgo trajajoča, se *****	^obi v 'ekarnah,
^M^Sil ' ffiffigSP boljših drogerijah f^rara*	MfiSaP^ in parfutnerijah.
E&P'	Glavna zaloga:
Antsn Krisper v Ljubljani. R. 53
Umrli no:
3. julija. Katarina Kovič, delavka, 2!) let, Gospodske ulice 3, jetika. — Zofija Bonač, dninarja hči, 1 leto, Streliške ulice 15, dušljivi kašelj V hiralnici-3. jubja. Ivan Pire, dninar, 73 let, ostarelost.
V bolnišnici:
29. junija. Anton Šolar, čevljar, 43 let, hvdroce-phalus intest. aleohol. chron.
1 julija. Ivan Berinik, dninar, 50 let, oedema cerebri.
Cena žitu na dunajski borzi
dne 4. julija 1900.
Za 50 kilogramov
Pšenica za jesen . K 8 03 do	K
Rž za jesen ...» 7 19 »	»
Turšiea za jul .-avgust » 5*81 »	»
» » sept--okt. » 5 97 »	<>
Oves za jesen . . » 5 54 »	»
603 l-i
\ semojTočni skleni! je v neumljivi Svoji modrosti p klicati k Sebi iskreno ljubljenega, nepozabnega soproga, ozir. očeta, sina, brata in svaka, gospoda
Ivana Zupan
orgljarskega mojstra ln posestnika
danes v sredo, dne 4. t. m., ob pol 3. uri popoldne po zelo mučni, dlje časa trajajoči bolezni, previdenega s »v. zakramenti za umirajoče, v 43. letu starosti.
Pogreb bode v petek, dne 6. julija, ob 5. uri popoldne.
Blagega pokojnika priporoOamo v pobožno molitev in prijazen spomin.
V Kamnigorici. dne 4. julija 1900.
Nežioa Zupan roj. Šusteršlo soproga. Ivanioa, Anloa. Marica in Ivan otroci. Ellza Zupan mati. — Ignacij Zupan,
orgljarski mojster, brat. — Eliza Šusteršlo roj. Zupan, sestra. — Ana Zupan, roj. Šusteršič, svakinja
Meteorologično porodilo. ViSina nad morjem 306-2m, srednji zračni tlak 736-0 mm.				
! Stanje ■ Cas opa- i baro-	' Terape-i ratura	Vetrori		: «-3
j T nm.	i Olzijn			•e -r 6 1 < " ►
4j 9 ive«'. | 732 0 |	23-1	sl. jzah.	pol oblač.!	
7. zjuli. ; 7S4'° | 19 5! si. jug |2. popol.j 735-4 j 24 6, sl.jjzah. Srednja včerajšnja temperatura 24 1 , Ob 3. uri zjutraj nevihta.			del. jasnoj 14 7 pol oblač 1 normale: 19'3°.	
MMMMJ				
Na prodaj imam nad 100 kolobarov zdravih kostanjevih
kakor tudi sprejemam v
sodarsko stroko spadajoča dela.
Mihael Pipan,
so dar, 599 2-1	v Škofji Loki.
ADOLF HAUPTMANN
V I	jivni,
prva kranjska tovarna oljnatih barv, firneža laka in kleja
priporoča
pleskarjem, stavbenim ln pohištvenim mizarjem, loščarjem, slikarjem napisov tn sobnim slikarjem, hišnim posestnikom, zasebnikom itd.
Akvarelne barve, vlažne in suhe. Anllin-barve.
Bronzo. prašnato, in tekočo bronz-tinkturo.
BrUnOlin. za nasičenje in barvanje v naravni lesni barvi izdelanega pohištva.
Carbolineum, ie najboljše kakovosti. Čopiče za zidarje, po poljubni ceni.
Čopiče za pleskarje, loščarje, cerkvene, napisne.
sobne in slikarje-umetnike ter mizarje. Črnilo, pihalno in odtiskalno. Diisseldorfske oljnate barve za umetnike v
pušicah Emajlne barve.
Fasadne barve, apnenate, tudi hišne pročeljne barve lz savinjske doline, neprekosljive glede trpežnosti.
Firneže in olja za slikarje-umetnike. Kemične barve.
Klej, steklarski ali za okna. Kredo, gorsko, bolonješko, temeljno, svetlikasto in kredo za pisavo.
Lake za vozove kočije, pristne angleške (Wm.
Harlandt & sin, London), vzli^ podraženju po prejšnji nizki ceni.
Lake, uporabne za vsakovrstne domače in obrtne
namene. Laneno olje. le kranjsko.
Lanenooljnati firnež, prirejen le iz kranjskega
lanenega olja. Leštllo ali lazurne barve. Leštilni odtlskalnt papir.
Mašoobno svetlo voščilo ,.Fernolendtnajboljše svetovno voščilo za čevlje.
MaveC. alabasterski in stukatur. (zamodelein stavbe).
Oljnate barve v vseh bojah, tudi v \. i, 2 in
o kg. imajočih patentovanih pušicah za razpečevalce. Orehovo luženje, s katerim se luži les po mrzlem načinu.
Palete, lesene in porcelanaste. Slikarsko platno.
Sušilni prašek (sicoatlv), najboljše sušilo olj-
v nalih barv.
Smlrgljevi prašek za kamnoseke. Vzorce (patrone) za slikarje. Zemeljske barve.
Posebnosti za namazanje tal v sobah, dvoranah itd.:
Jantarjeva talna glazura, hipna talna gla zura. štedilno talno voščilo, sijajno talno voščilo, sijajni talni vosek, oščetni vosek.
Prodaja na debelo in drobno. - Ceniki zastonj.	320 15
I wmmmmmwmmmmmmm
g jfo. Zavod za slikanje na steklu
St. 21.340.
izdeluje slikami oknu za cerkve iti hiše
v raznih slogih
Gosp. Edvard Stuhl, umetnik za slikanje na steklu ie izdelal za tukajšnjo farno cerkev sv. Križa v Poličanah dvoj" okenj po 4 5 m nknih\« .V? m-,Siroka'. iako, potniško in v največjo zadovoljnost. V PHdfte?n lp?.:n. iTa m »^7«adar;lev. Cena obema oknoma 360 gld. L^nnLm f K	™(1°v,olJen Poročam mojstra zlasti onim
gospodom, ki bi radi kaj lepega dobili, pa nimajo veliko denarjev na razpolago.
Zupni urad Poličane ob južni železnici, dne 29. marca 1899.
Jan. Lenart, duh. svetnik, župnik. Gosp. Edvard Sluh/, izdelovatelj slikanih okenj v Gradcu ie za
našo novo farno cerkev sv. Vida izdelal dvanajst okenj in sicer dvoje'okeni
s slikami sv. Modesta in sv. Krescencije, druge z raznimi drugimi slikar-jana ozaljšane. Vse je izvršil jako umetniško in v popolno zadovoli„ost Ker tudi cene niso previsoke, zalo umetnika toplo priporočim vsem cerkvenim predstojništvom, ki si mislijo napraviti taka okna.
Farni urad Lučine na Kraojskem. dnž 19. oktobra 1899.
Anton Dolinar, župnik.
.... , Tacih Poznanj imam prečastiti duhovščini na razpolago še dokai Vliudno se priporočam	6
471 20-7	Ed. Stuhl.
600 3-1
Stanovanje v najem!
in tlpti^f®*trn\d0mu V	je V,IL nadstropji ležeče, iz t-eh sob, kuhinje, shrambe, drvarnice
in kleti obstoječe ■ t a n o v a n j e takoj al, pa od 1. avgusta letos oddati v najem.
togoje je izvedeti pri podpisanem magistratu v navadmh uradnih urah.

dne 27. junija 1900.
JC* *»."■. J » »a. Ji.,
Duhovski poslovnik,
ali navod za razno uradno poslovanje v dušnem pastirstvu in za oskrbovanje cer kvenega ln nadarblnskega premoženja. — Z
raznimi obrazci in stvarnim kazalom. — Sestavil Martin Poe. — Drugi, popravljeni natis.
Brožiran izvod knjige stane v ..Katoliški Bukvami" v Ljubljani 4 krone, trdo vezan v pol-šagrinu ali celoplatnu 5 K 20 h. Po pošti 30 h več.
Lnskinasto-oklopna barva
je uporabljiva za okrasje, preprečuje rjo, daje lep ko--vinasti lesk. Sosebno priporočljiva za prevlako predmetov. kateri trpe vsled vremena, n. pr. mostovi, železne konstrukcije, konstrukcije pod vodami, vrtne ograje, strešice nad prodajalnicami, shrambice za plinove zvončke, železne predmete solili itd. Edina prodaja za Krarjsko pri tvrdki BRATA EBERL v Ljubljani, Frančiškanske ulice. — Vnanja naročila proti povzetju.
Vzorci na zahtevo zastonj. 228 4 11—3
Zobozdravnik
med. dr. Rado Frlan
otvori dne 8 julija t 1.
zolioKdra-vniNki ateBier §
v Spitalskih ulicah štev. 7.
I/.deluje vsa tehnična dela v kaučuku, celuloidu, zlatu in platini. Pred vsem drugim je izvežban v delu z zlatimi kronami in sponami, katere nadomeščajo vsako zobovje s pločo. V operacijskem zobozdravništvu se peča z vsemi vrstami plomb, po živemu dvornega zobozdravnika J^okinsa.
Ordinuje od 9.-6. ure; ob nedeljah in praznikih od 9—1. ure.
Za revne brezplačno ruvanje zob od 8 —9 ure zjutraj, za tovarniške
delavce od 6.-7. ure zvečer.
Ljubljana, dne 30 junija 1900.
I
| Franc Stupica,	r^T
trgovina z železom, moko in špecerijskim blagom,
priporoča po zelo nizkih cenah :
portland- ln romau cement, bloje za oblvaoje stropov, strešni klej, železniške šine, traverze, razno železo, Jeklo in kositar (plehovlno), štedilnike, kotl9, različno poljedelsko orodje, trombe (pampe), nagrobne križe, kovanja za okna in vrata,
lepo kuhirjsko opravo ter različne tehtnice in uteže, dalje dobro in sveže specerljsko blago, slivovko, špirit in fino Jedilno ln drugo v to
stroko spadajoče blago.	491 8- 6
lilialka
L°/.
Dunajska Hranilne vloge na knjižice s 4u/0.
Menjalnica, borzno posredovanje, posojila vrednostne papirje, menični eskompt, vinkuliranje in 984 8i razvinkuliranje obligacij.
Živnostenska banka
na Dunaju, I., Klerrenpisse 12.
Glavnice v akcijah 20,000.000 K. Reservni zaklad nad 7,500.000 K. Centrala v Pragi.
Podružnice v Brnu, Plznju, Budejevicah, Pardubicah, Taboru, Benešavi. Iglavi, Moravski Ostravi.
I> «.i ii a j s li a borz a.
Dne 4. julija.
8kupni državni dolg ? notah.....97-55
Skupni državni dolg v srebru......97-20
Avstrijska zlata renta 4"/0...... .	116 —
Avstrijska kronska renta 4°/0, 200 kron . .	97-25
Ogerska zlata renta 4u/0........115 60
Ogerska kronska renta 4°/0, 200 ..........91 15
Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gid. . .	1730 —
Kreditne delnice, 160 gld. ....... h80-_
taondon vista ......... ,	242-80
Nemški drž. bankovci ia 100 m. nem.drž. veli	118-60
20 mark......
20 frankov (napoleondor) Italijanski bankovci . . C. kr. cekini.....
Dne 4. julija.
3-2°/0 državne srečke 1. 1854, 250 gld.. . 6°/0 državne srečke 1. 1860, 100 gld. . . Državne srečke 1. 1864, 100 gld. . . . 4°/0 zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron
Tisme srečke 4°/0, 100 gld......
Dunavske vravnavne srečke 6°/„
23-71 19 29 9085 11-33
168 — 159- — 195 — 95-50 138-50 251 —
Dunavsko vravnavno posojilo 1. 1878 . . Zastavna pisma av. osr.zem.-kred.banke 4° 0 Prijoritetne obveznice državne železnice »	» južne železnice 3°/0
»	» južne železnice 5°/„
>	» dolenjskih železnic 4°/0
Kreditne srečke, 100 gld. ... . . 4°/0 srečke dunav. parobr. družbe. 100 gld. Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. Ogerskega » „ » 5 » Budimpešt. bazilika-srečke, 5 gld. . , . Rudolfove srečke, 10 gld.	. .
106-50 94-20
319--
99-50 385- —
42-50 20--12-50 63-50
Salnoove srečke, 40 gld. ..•..,	175 25
St. Genois srečke, 40 gid. .......	183 —
Waldsteinove srečke, 20 gld.......178 —
Ljubljanske srečke . .................47 50
Akcije angloavstnjske banke, 200 gld. . .	280 —
Akcije Ferdinandove sev. želez., 1000 gl. st. v. .	6120--
Akeije tržaškega Lloyd». 500 gld..........780-—
Akcije južne železnice, 200 gld. ar.....113-—
Splošna avstrijska stavbinska družba . . .	158---
Montanska družba avstr. plan............458 —
Trboveijska premogarska družba, 70 gld.	416 —
Papirnih rubljev 100 ..................255-25
Nakup in prodaja rsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanja za igube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. — Promese za vsako žrebanje. Kulantna izvršitev naročil na borzi.
Menjarnična delniška družba
„M K m C u
I., Iflfollzeils 10 in 13, Dunaj, I.
66
2.
...............I............I.....II......I.............———
A£~ Pojasnila v vseh gospodarskih in finančnih stvar*P,
potem o kursnih vrednostih vseh špflkulaoijskih vrednostalk papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visoc«g» obrestovanja pri popolni varnosti jgjf- naloženih g t n v n i c.