Rimske terme v Tržiču bodo končno ovrednotili n «T w ■— - —- —v Ins j—i n i ajj Primorski Le kdaj bodo ljudje razumeli? Dušan Udovič Marčne deželne volitve so pred vrati, zato je vsakršna politična izjava ali poteza, brez izjem, naj prihaja z leve ali desne, naravnana nanje. Z volitvami pa so na običajnem pohodu populistične poteze in obljube, tudi če se izkaže, da jih bo težko izpolniti. Tako ministri in drugi vladni predstavniki v en glas prodajaj o pogosto iz trte zvite podatke o tem, kako so v dosedanjem teku mandata uresničili kar neverjetne dosežke. Pri tem opravilu ni mogel manjkati predsednik vlade z obljubo o znižanju davkov, ki jo je sicer že naslednji dan akrobatsko preklical, češ, da gospodarske razmere tega ne dopuščajo. Znižanje davkov pravzaprav zaman obljublja že preko petnajst let, odkar je vstopil v politiko. Resda je vlada ukinila davek ICI, a je s tem le spravila v težave krajevne uprave, obenem pa občutno zvišala druge dajatve. Eno je propaganda, drugo so dejstva. Medtem ko se šibkejšim slojem in odvisnim delavcem nasploh obeta leto, ki bo glede kupne moči in izgube delovnih mest še slabše od minulega, poriva vlada z največjo urgenco v ospredje reformo pravosodja, iz katere ne glede na nedavno zavrnitev podobnega dekreta s strani ustavnega sodišča ponovno izhaja, da je zasnovana po meri predsednika vlade in njegovih problemov s sodstvom. Nič novega in nepričakovanega, nasprotno: premier se mora pred sodniki zavarovati sedaj in čim prej, izkoristiti mora pri javnem mnenju sveže in nepričakovano pridobljene točke, ki mu jih je prinesel zalučani kipec milanske katedrale. Le kdaj bodo ljudje razumeli, kakšne igre se gremo v tej državi? manjšina Pavšič in Štoka pisala Letti, Finiju in Schifaniju TRST - Predsednika SKGZ in SSO Rudi Pavšič ter Drago Štoka sta na podtajnika pri predsedstvu vlade Giannija Letto, predsednika senata Renata Schifanija in na predsednika poslanske zbornice Gianfranca Finija naslovila pismo, v katerem opozarjata na velike težave slovenske manjšine in izražata zaskrbljenost zaradi primanjkljaja 1 milijona evrov, ki ga vlada ni vključila v večnamenski odlok lanskega decembra. Pavšič in Štoka izražata upanje, da ga bo vključila v pro-tikrizni odlok. Pismo sta v vednost poslala tudi predsedniku FJK Tondu, zaprosila pa sta tudi za sprejem v Rimu. dnevnik ČETRTEK, 14. JANUARJA 2010 št. 11 (19.718) leto LXVI._ PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 1,00 € srednja amerika - V torek zvečer po lokalnem času Revni Haiti stresel katastrofalen potres Žrtev naj bi bilo več deset tisoč - Pomoč iz vsega sveta Pod ruševinami čaka na pomoč na tisoče ljudi ansa PORT-AU-PRINCE - Katastrofalni potres, ki je v torek zvečer po lokalnem času stresel karibsko državo Haiti, je po zadnjih informacijah povzročil ogromno gmotno škodo, medtem ko uradnih podatkov o smrtnih žrtvah še ni. Haitijski predsednik Rene Preval je izrazil bojazen, da je umrlo tudi do 100.000 žrtev, vodilni haitijski senator Youri Latortue pa je dejal, da bi skupno lahko našteli tudi do 500.000 smrtnih žrtev. Številne države z vsega sveta na prizadeto območje že pošiljajo pomoč. Vse kaže, da gre za eno najhujših naravnih katastrof v novejši zgodovini, ki je prizadela eno najrevnejših držav na svetu. Na 18. strani Uspešno srečanje Pahorja in Kosorjeve Na 2. strani Castelli: Trst-Divača je za vlado prioriteta Na 4. strani Občina Trst: opozicija o propadanju industrije Na 8. strani V Trstu multimedijski projekt Hanne Preuss Na 10. strani 33-letni avtomobilist pristal sredi njive Na 16. strani KRIZA - Pogovor z ravnateljico GM Paulinovo Težko prizadeti zaradi krčenja prispevkov Kulturni center Lojze Bratuž Danes, 14. januarja 2010, ob 18. uri 2 Četrtek, 14. januarja 2010 ALPE-JADRAN / kranjska gora - Srečanje premierjev Slovenije in Hrvaške Pahor in Kosorjeva dosegla več dogovorov glede odprtih vprašanj Rešitve bo predlagala posebna komisija - Zadovoljstvo po srečanju - Danes še srečanje predsednikov Turka in Mesiča KRANJSKA GORA - Premierja Slovenije in Hrvaške, Borut Pahor in Jadranka Kosor, sta se na včerajšnjem delovnem srečanju v Kranjski Gori dogovorila za oblikovanje mešane komisije, ki bo pregledala odprta vprašanja med državama in predlagala rešitve. Vladi bosta skušali tudi rešiti vprašanja, zaradi katerih ima Slovenija zadržke pri treh hrvaških pogajalskih poglavjih. Kot je po skoraj dvournem srečanju povedal premier Pahor, bosta državi skušali do prihodnje pristopne konference Hrvaške z EU - ki bo po besedah Kosor-jeve 19. februarja - "rešiti vsaj dve od treh vprašanj, tako da Slovenija ne bo imela zadržkov, da bi bodisi odprla ali zaprla določeno poglavje" ter ob tem izrazil upanje, da jima bo to uspelo. Kosorjeva, ki je izrazila veliko zadovoljstvo zaradi nadaljevanja srečanj med premierjema, s katerimi želijo "zgraditi trdne mostove med vladama in državama", je ta dogovor izpostavila kot najpomembnejšega, saj želi Hrvaška pristopna pogajanja z EU zaključiti letos. Izrazila je upanje, da bodo naredili ta pomemben korak in da bodo prišli do dogovora. Slovenija ima zaradi hrvaškega neizpolnjevanja obvez kot solastnice Nuklearne elektrarne Krško in vprašanja ribištva zadržke na poglavja okolje, ribištvo ter zunanja, varnostna in obrambna politika. Pahor in Kosorjeva nista povedala, o katerih vprašanjih je možen dogovor, niti glede katerih poglavij bi lahko Slovenija umaknila zadržke. Glede mešane komisije, ki jo bodo za reševanje še odprtih vprašanj ustanovili na ravni vlad, je Pahor pojasnil, da bo "naredila inventar odprtih vprašanj, postavila diagnozo problema in tudi predlog rešitve," če ji bo to uspelo, nato pa bodo na ravni ministrstev ter predsednikov vlad skušali ta odprta vprašanja dokončno urediti. "Ureditev mejnega vprašanja nama omogoča, da se sedaj posvetiva drugim odprtim vprašanjem. Najina politična volja je, da jih uspešno rešimo v obojestransko korist, poglobimo vsestranske odnose in odpremo še eno novo poglavje sosedstva, ki bo sosedstvo dveh članic EU," je poudaril Pahor. Kosorjeva pa je izpostavila, da ustanovitev komisije kaže na odločenost vlad za rešitev teh vprašanj. Premierja sta kot zelo pomembnega izpostavila še dogovor, da bosta vladi ponovno oživili oziroma oblikovali mešan odbor za gospodarstvo, ki naj bi z delom začel februarja, sestal pa naj bi se v Zagrebu. Ta dogovor sta izpostavila kot pomembnega za poglobitev medsebojnega sodelovanja, še posebej v času svetovne gospodarske krize. Sporočila sta tudi, da sta se odločila, da bosta vladi skupaj dali pobudo za pripravo konference o perspektivah in pomenu Zahodnega Balkana za mir in varnost v Evropi ter o članstvu teh držav v EU. Konferenco je Kosorjeva označila kot eno od dejavnosti, ki jih bosta skupaj organizirali državi. Ocenila je še, da bo konferenca odprla novo stran v sodelovanju med državama, kot tudi z državami Jugovzhodne Evrope ter ponovila, da je bila sklenitev arbitražnega sporazuma "sporočilo upanja" ne samo za Hrvaško, ki si želi v EU, ampak tudi za celo JV Evropo. Pahor je še pojasnil, da bodo na konferenco povabili predstavnike Sveta EU in Evropske komisije ter predsednike vlad in držav Zahodnega Balkana, ki želijo vstopiti v EU. V izjavah po srečanju sta ob tem še večkrat izpostavila, da pomeni njuno srečanje, ki sta ga označila kot delovno in prijateljsko, nadaljevanje odločenosti obeh vlad, da se po ureditvi najpomembnejšega vprašanja meje posvetita tudi reševanju ostalih odprtih vprašanj med državama. Kot je dejal Pahor, sta s kolegico in prijateljico Kosorjevo "nadaljevala z delovnimi srečanji, s katerimi želita vladi vsestransko poglobiti prijateljstvo in rešiti ostala odprta vprašanja, potem ko sta obe vladi storili vse, da rešita najtežjega po razpadu nekdanje skupne države, to je problem ureditve vprašanj meje". Pahor je tudi povedal, da je po telefonu čestital novoizvoljenemu hrvaškemu predsedniku Ivu Josipovicu in mu zaželel uspeha pri delu ter da bi skupaj, vsak v skladu s svojimi pristojnostmi, še bolj izkoristili vse priložnosti za poglobitev sodelovanja med državama. Po besedah Kosorjeve sta se s Pahorjem že dogovorila za naslednje srečanje, ki bo na hrvaški obali, ne pa še tudi, kdaj bo. Sicer pa je dejala, da si želi, da bi lahko v Kranjski Gori ostala še kak dan, da pa ni časa "ne za sankanje in ne za smučanje". Slovenijo bo danes obiskal še hrvaški predsednik Stipe Mesic, ki se bo na poslovilnem obisku na povabilo slovenskega predsednika Danila Turka mudil pred iztekom svojega drugega petletnega mandata 18. februarja. Mesic se bo najprej srečal s Turkom, sledila pa bodo še srečanja z Borutom Pahorjem, predsednikom DZ Pavlom Gantarjem in ljubljanskim županom Zoranom Jankovi-cem. (STA) Jadranko Kosor in Boruta Pahorja je ob simpatiji, ki jo čutita drug do drugega, še dodatno ogrel tudi ogenj v kaminu bobo ljubljana - Stranka DeSUS razpravlja o štirih ali petih kandidatih V RevOZU ne bodo več proizvajali clia PARIZ - Francoski proizvajalec avto- Erjavec za okoljsko ministrico predlaga klimatologinjo Lučko Kajfež Bogataj LJUBLJANA - Predsednik DeSUS Karl Erjavec bo vodstvu stranke za njegovo naslednico na mestu ministra za okolje predlagal klimatologinjo Lučko Kajfež Bogataj. V primeru, da ga DZ ne bi razrešil, funkcije ministra ne namerava več opravljati in bo verjetno sam odstopil. Erjavec meni, da ne uživa dovolj zaupanja v javnosti, da bi lahko še opravljal funkcijo ministra. Kot je pojasnil, se mu neprestano očita, da je politik in ne strokovnjak, zato bo vodstvu stranke predlagal, da na mesto okoljskega ministra postavijo strokovnjaka. Stranka naj bi svojega kandidata premieru Borutu Pahorju predlagala v naslednjih dveh dneh. Lučka Kajfež Bogataj je po Erjavčevih ocenah primerna oseba in bi bila najboljša rešitev za Slovenijo. Po predlogu vodstvu stranke je treba izpeljati vse demokratične postopke, predlagana mora dati soglasje, sledijo pa kadrovski postopki v skladu s statutom stranke, je pojasnil Erjavec. "Hvala za predlog, vendar ne," je v odzivu za STA pojasnila Kajfež Bogata-jeva. Meni, da ta trenutek na tem mestu vlada potrebuje močno politično osebnost, ne akademika. Ta močna politična osebnost mora prepričati ostale člane v vladi, da ne bodo zanemarjali okoljskih problemov in ustvarjali novih. Klimato-loginja v tem trenutku nima nikogar, ki bi ga videla na mestu okoljskega ministra, pojasnila pa je, da potrebujemo tip politika, kot je Pavel Gantar. Sicer ima DeSUS za novega ministra štiri ali pet kandidatov. Matjaž Za-noškar bi bil po Erjavčevih ocenah odličen minister za okolje, ker ima praktične izkušnje. "Ampak če javnost želi strokovnjaka, je prav, da povabimo največjega strokovnjaka na področju okolja," je pojasnil Erjavec. Hkrati predsednik DeSUS poudarja, da bodo predlog za ministra ponudili potem, ko bo vložen predlog za njegovo razrešitev, skupaj z ustavno presojo zakona o računskem sodišču. Na vprašanje, kaj če premier ne sprejme kandidata, ki ga bodo v DeSUS predlagali, je odgovoril, da bo "Lučko Kajfež Bogataj pa ja sprejel". To je namreč po njegovem vrhunski izziv. Glede njegovih izjav, da je šlo pri vsej zadevi za zaroto in da nekomu že diha za ovratnik, je Erjavec pojasnil, da s tem ni mislil nikogar iz stranke Zares, temveč gre po njegovem za ljudi, ki so člani stranke DeSUS. Eden od njih je Franc Znidaršič. Sprašuje se namreč, ali ni nenavadno, da je bil po odhodu Znidaršiča iz poslanske skupine proti njemu vložen obtožni predlog. Na tem mestu je predsednik DeSUS Erjavec bi rad na mestu ministrice za okolje videl klimatologinjo Lučko Kajfež Bogataj, ki pa je že zavrnila ponudbo mobilov Renault namerava prenehati s proizvodnjo modela clio v novomeškem Revozu in v obratu v španskem Valladolidu. V Revozu sicer izdelujejo najnovejšo različico clia druge generacije, poleg tega pa novomeška tovarna kot edina proizvaja novo različico modela twingo. Slovenska vlada je julija lani sprejela sklep, da se Revozu dodeli finančna spodbuda za investicijski projekt proizvodnje novega vozila z delovnim imenom X33 v višini 14,3 milijona evrov. Načrtovana letna proizvodnja je 20.000 teh vozil, vrednost celotnega investicijskega projekta pa je 47,8 milijona evrov, pri čemer so zunanji učinki tega projekta - iz naslova davka od dohodka pravnih oseb, plačila elektrike, telekomunikacijskih storitev, zavarovalnin, goriva, in vzdrževanja za obdobje 2010-2014 ocenjeni na 124,2 milijona evrov, je takrat povedal Lahov-nik. Proizvodnja novega modela, ki še nima končnega imena, naj bi stekla še letos. "Gre za inovativen, nišni model, katerega pomemben industrijski del razvojnega projekta je potekal prav v Novem mestu," pojasnjujejo v Revozu. poudaril, da proti njemu ne teče noben kazenski postopek, tudi prodaja državnega premoženja je bila po njegovih besedah zakonita. Slednje so mu potrdili tudi pravniki, dodaja. Na vprašaje, ali DeSUS ostaja v koaliciji, Erjavec ogovarja, da je DeSUS "v tej koaliciji edini pravi beton". V enem letu so bili namreč po njegovih besedah spori med ostalimi koalicijskimi partnerji, DeSUS je "samo zakuril, ko je koalicija mislila, da bomo pokojnine kar zamrznili". Vodstvo stranke DeSUS je na sestanku ocenilo sedanje politične razmere, svoj položaj znotraj koalicijskih strank ter se dogovorilo za nadaljnje politične ukrepe. Ukrepov generalni sekretar Ljubo Jasnič ni razkril, na vprašanje, kakšen je političen trenutek, pa je odgovoril, da "boste to že sami ugotovili, vendar ne dober". Jasnič tudi na vprašanje, ali ocena političnega trenutka pomeni odhod DeSUS iz koalicije, ni želel odgovoriti. Tudi Erjavec po sestanku ni želel dajati pojasnil o sklepih. Na vprašanje, kakšne sklepe so sprejeli, je odgovoril le, da dobre. Poslanska skupina DeSUS je kot možnega kandidata že predlagala svojega poslanca Matjaža Zanoškarja, v stranki pa se pogovarjajo o štirih ali petih imenih. Končna odločitev o tem, koga bo stranka predlagala predsedniku vlade, bo najverjetneje znana v naslednjih dveh dneh. (STA) slovenija - Ministrstvo za visoko šolstvo Poziv za upravljanje Korotana na Dunaju LJUBLJANA - Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo je včeraj na svoji spletni strani objavilo javen poziv za upravljanje Študentskega doma in garni hotela Korotan na Dunaju. Pogodba za upravljanje bo sklenjena za obdobje 17 mesecev, od 1. maja letos do 30. septembra 2011 z možnostjo podaljšanja. Rok za oddajo ponudb je 25. januar do 14. ure. Slovenija je septembra lani odkupila 100-odstotni lastniški delež v podjetju Študentski dom Korotan, in sicer z nakupom ŠD Korotan in garni hotela. Na ta način je Slovenija zagotovila dolgoročen obstoj in delovanje tega študentskega doma. Minister za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Gregor Golobič je septembra ob nakupu napovedal, da se bo ŠD Ko-rotan preoblikoval v slovensko kulturno, znanstveno središče, ki bi lahko služilo tudi za vzgled za oblikovanje podobnih središč v drugih evropskih prestolnicah. Takrat je še dejal, da naj bi se v začetku letošnjega leta začel uveljavljati nov koncept študentskega doma Korotan, ki naj bi ga skupaj pripravili ministrstvo za visoko šolstvo, urad vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu ter zunanje ministrstvo. V študentskem domu Korotan je trenutno na voljo 85 ležišč, od tega jih je 61 namenjenih študentom iz Slovenije in slovenskim zamejcem iz Koroške. V njem se nahaja tudi sedež društva Kulturni center Korotan, v katerem potekajo prireditve za promocijo slovenske kulture in znanosti. Zainteresirani za upravljanje lahko oddajo svojo ponudbo v skladu s pozivom, dosegljivim prek spletne strani ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo. Ponudnik je lahko vsaka pravna ali fizična oseba, ki je registrirana za dejavnost, ki je predmet poziva in ima za opravljanje te dejavnosti vsa predpisana dovoljenja. (STA) / ALPE-JADRAN Četrtek, 14. januarja 2010 evropska unija - Zaslišanje slovenskega kandidata za evropskega komisarja za okolje 3 Potočniku za suverene odgovore dežela - Razpis Za izvedbo raziskave številni aplavzi evropskih poslancev o izvajanju valrAiiaef M Janez Potočnik je bil vidno zadovoljen, dejal pa je, da bi imel aplavz po petih letih še raje kot zdaj zakona št. 38 BRUSELJ - Slovenski kandidat za evropskega komisarja za okolje Janez Potočnik je včeraj v Evropskem parlamentu za natančne in suverene odgovore na vprašanja evropskih poslancev požel številne aplavze. Poslance je med drugim zanimalo, kako bo zagotovil izvajanje zakonodaje in ustrezno komuniciral ukrepe ljudem, pa tudi, kaj sam naredi za čistejše okolje. Eden od evropskih poslancev je številne aplavze v svojem vprašanju tudi komentiral. Dejal je, da ima zaradi toliko aplavzov občutek, da je v gledališču, ter da niti pred petimi leti niti tokrat še ni bil na zaslišanju s toliko aplavzi. "Aplavz bi imel sicer raje po petih letih kot zdaj, a tudi zdaj je v redu," je na to odgovoril Potočnik. Ta isti poslanec je Potočniku postavil vprašanje, kaj v vsakdanjem življenju sam stori za varovanje okolja in v boju proti podnebnim spremembam. "Moje smeti so v različnih koših," je dejal komisarski kandidat in dodal, da je na okolje pozoren tudi pri izbiri avtomobila in na sploh v svojem zasebnem življenju. Poslanci so na primer Potočniku ploskali po odgovoru na vprašanje, kako bo prepričal tiste, ki nasprotujejo vlaganju v okolje, češ da bi bilo treba na prvo mesto v teh kriznih časih postaviti delovna mesta in rast. "Prav z vlaganjem v okolje postavimo delovna mesta na prvo mesto," je poudaril. Nekaj težav je imel slovenski komisarski kandidat z upoštevanjem časovnih omejitev - njegov uvodni govor je bil predolg pa tudi pri odgovorih ga je večkrat prekinil signal, da je prekoračil predviden čas. Eden od poslancev je to komentiral z besedami, da se resda ne drži ure, a da so mu všeč besede, ki jih uporablja, ker se vidi, da prihajajo iz srca. Veliko pozornosti so evropski poslanci namenili okoljski zakonodaji. Zanimalo jih je, ali bo pri njem izvajanje obstoječe zakonodaje bolj visoko na agendi in ali bo uvedel nekakšen moratorij na uvajanje nove zakonodaje, dokler stara ne bo učinkovito izvajana. Kot je znano, je največ kršitev evropske zakonodaje prav na področju okolja. Potočnik je odgovoril, da ne more reči, da bo bolj visoko, ker bi to pomenilo, da pri njegovem predhodniku Stavrosu Dimasu ni bilo dovolj visoko, a da lahko obljubi, da bo zagotovo visoko na agendi, saj je implementirana zakonodaja v interesu vseh in okolja, sicer pa je neuporabna. To, kako strog bo s postopki proti državam članicam, če ne bodo spoštovale zakonodaje, je Potočnik ponazoril na primeru Slovenije. Povedal je, da je doma dobival vprašanja, kaj bi napravil, če bi moral ukrepati proti svoji državi. "Kot proti drugim državam. Zakaj? Ker je to v interesu Slovenije," je odgovoril na ta vprašanja in tudi za ta odgovor požel aplavz. Komentiral je tudi neuspeh podnebne konference v Koebenhavnu. EU po njegovem mnenju v primerih, kot je bil Koebenhavn, ne bi smela spreminjati svojih načrtov in zavezanosti, temveč le strategijo, kako druge privabiti na svojo stran. Koebenhavn je bil po njegovem mnenju "težka lekcija" za vsakogar in EU ne bi smela dopustiti, da svet njene cilje jemlje kot samoumevne. Potočnika so evropski poslanci poleg omenjenega že med zaslišanjem večkrat pohvalili, med drugim za celosten in realističen pristop ter prepričljive in koherentne odgovore. Tudi predsedujoči Jo Linen je na koncu dejal, da se vidi, da je Potočnik veliko delal čez praznike, da je šel skozi ves okoljski portfolio. Evropsko komisijo bo Evropski parlament potrjeval 26. januarja.(STA) Slovenski kandidat za evropskega komisarja Janez Potočnik je med včerajšnjim zaslišanjem v Evropskem parlamentu zaradi jasnih odgovorov na vprašanja poslancev požel številne aplavze ansa TRST - V Uradnem deželnem vestniku št. 2 (13. januar 2010) je na predlog paritetnega odbora za slovensko manjšino objavljen razpis za izbiro osebe (ali ustanove), ki bo opravila raziskavo, s katero naj bi ugotovili, kako se izvajajo določila zaščitnega zakona za slovensko manjšino št. 38 iz leta 2001. Celotno besedilo razpisa je objavljeno v deželnem vestniku in na spletni strani www.regione.fvg.it na oddelku razpisi in obvestila, dobiti pa ga je mogoče tudi v deželnem uradu za odnose z javnostjo. Rok za oddajo prošenj zapade trideset dni po objavi razpisa v deželnem vestniku. Med drugimi pogoji je obvezno dobro znanje slovenskega jezika, poklicne ali raziskovalne izkušnje na področju zaščite jezikovnih manjšin in diploma (vsaj štiriletna) ali magisterij iz prava, ekonomije, političnih, upravnih ali statističnih ved, književnosti ali filozofije. ljubljana - Slovenski zunanji minister v ponedeljek na Dunaju Žbogar in Žekš s koroškimi Slovenci Predstavniki manjšinskih organizacij iz Avstrije predstavili pričakovanja slovenske narodne skupnosti Od leve B. Žekš, S. Weitlaner, M. Sturm, S. Žbogar, K. Smolle in B. Sadovnik mzz LJUBLJANA - Slovenski minister za zunanje zadeve Samuel Žbogar je včeraj skupaj z Boštjanom Žekšem, ministrom za Slovence v zamejstvu in po svetu, sprejel predstavnike slovenske narodne skupnosti iz Avstrije.Srečanja so se udeležili Sussane Weit-laner, predsednica Kulturnega društva člen 7 za avstrijsko Štajersko, Marjan Sturm, predsednik Zveze slovenskih organizacij, Karel Smolle, predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev in Bernard Sadovnik, predsednik Skupnosti koroških Slovencev in Slovenk. Pogovora sta se udeležila tudi Matjaž Longar, generalni konzul RS v Celovcu in Aleksander Geržina, veleposlanik RS na Dunaju ter državni sekretar dr. Boris Jesih iz Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu. Pripadniki manjšinske narodne skupnosti so poudarili potrebo po izvedbi odločb Ustavnega sodišča Republike Avstrije glede dvojezičnih krajevnih napisov, glede potrebe po ustreznem financiranju glasbene šole s slovenskim učnim jezikom in tudi glede uradne rabe slovenskega jezika. Pričakujejo tudi, da bo Republika Avstrija namenila večjo pozornost deželi Koroški posebej še pri razvijanju bolj naklonjene klime do pripadnikov slovenske narodne skupnosti in do vidne dvojezičnosti. Sogovorniki iz Avstrije se zavedajo pomena večje medsebojne povezanosti in usklajenosti, zato bodo okrepili svoja prizadevanja za sodelovanje predvsem na tistih področjih, ki se nanašajo na zagotavljanje ustreznega položaja Slovencev v Avstriji. Minister Žbogar se bo v ponedeljek na Dunaju srečal z avstrijskim kolegom Michaelom Spindeleggerjem. avstrija - Kot zastopnik manjšin Rom Rudolf Sarkozi novi član sveta publike v ORF DUNAJ - Predsednik narodnostnega sosveta za Rome v Avstriji Rudolf Sarkozi bo novi zastopnik narodnostnih skupnosti v Avstriji v svetu publike javne avstrijske radiotelevizije (ORF). Za Sarkozija kot skupnega kandidata so se namreč že dogovorili predsedniki vseh šestih narodnostnih sosvetov na skupnem sestanku na Dunaju. Sarkozi bo v naslednjih štirih letih zastopal interese vseh narodnostnih manjšin, v tem času pa bo mdr. objavljen tudi nov razpis za dodelitev zasebne radijske oddajne frekvence, ki si jo po pogodbi delijo do leta 2011 radio Agora, radio Dva in slovenski spored ORF na Koroškem. Volitve v svet publike bodo od 26. januarja do 1. februarja 2010, poleg poslovodstva in ustanovnega sveta je svet publike najpomembnejši organ ORF. Sestavlja ga 35 članov, šest izmed njih neposredno izvolijo gledalke in gledalci oziroma poslušalke in poslušalci, ki so naročniki sporedov ORF. Ostali so zastopniki šestih interesnih skupnost Rudolf Sarkozi oz. interesnih področij kot so izobrazba, mladina, starejši ljudje, starši oz. družine, šport in potrošniki. V svetu publike pa so zastopane tudi avstrijske narodne skupnosti z enim zastopnikom, ki ga določijo oz. izberejo predsedniki narodnostnih sosvetov. V zadnjih štirih letih je narodnostne skupnosti v Avstriji zastopal gra-diščanski Hrvat, pred njim pa koroški Slovenec, nekdanji ravnatelj Slovenske gimnazije v Celovcu Reginald Vosper-nik. (I.L.) slovenija - Odziv na analize, ki so jih opravili v Kopru Polnilci vode za vodomate zagotavljajo, da je voda neoporečna LJUBLJANA - Voda iz vodoma-tov je pitna, neoporečna ter ustreza vsem predpisom in standardom kakovosti za naravne mineralne in iz-virske vode, zagotavljajo slovenski polnilci embaliranih vod - družb Co-stella, Dana, Pivovarna Union in Radenska. S skupnim sporočilom za javnost so se odzvali na poročanje medijev o rezultatih mikrobiološke analize vod iz vodomatov, ki jo je opravil Gorazd Pretnar z Zavoda za zdravstveno varstvo (ZZV) Koper in ki naj bi pokazala, da naj bi bila voda iz vodomatov oporečna in naj ne bi ustrezala higienskim zahtevam. V omenjenih družbah opozarjajo, da to ne drži, saj opravljena analiza v vodi ni odkrila patogenih oz. zdravju škodljivih mikroorganizmov. Kot pojasnjujejo, gre v tem primeru za razvoj naravne mikroflore, kar je značilnost naravnih, kemijsko neobdelanih vod. Po njihovih navedbah je bilo vrednotenje rezultatov analiz, ki jih je predstavil Pretnar, napačno. Sodeč po izjavah predstavnikov Zavoda za zdravstveno varstvo Koper, je bila analiza odvzetih vzorcev opravljena po pravilniku, ki velja za pitne vode, torej vode iz vodovodov. Sami pa v "balone" polnijo naravno mineralno ali izvirsko vodo, za katero veljajo bistveno strožji standardi. Kot pojasnjujejo, so pitne vode običajno kemijsko obdelane s klorom in drugimi metodami, s čimer uničijo patogene mikroorganizme, zaradi česar lahko posledično vsebujejo manj mikroorganizmov, medtem ko so naravne mineralne in izvirske vode polnjene brez kakršne koli obdelave. Dodajajo, da je proces polnjenja vod v "balone" strogo nadzorovan, vsi polnilci pa zagotavljajo tudi redno servisiranje vodomatov. Slednji morajo biti preverjeni in očiščeni štirikrat letno, ob tem pa uporabniki prejmejo tudi navodila za sprotno vzdrževanja vodomata. Tako kot ja- vne vodovode je namreč potrebno redno vzdrževati tudi vodomate in če uporabniki vodomat vzdržujejo slabo ali pa ga sploh ne, lahko prihaja do težav. Vendar pa to nikakor ne pomeni, "da je voda v vodomatih oporečna in nekakovostna, kakor skušajo populistično prikazati posamezne analize", so še zapisali v sporočili slovenski polnilci embaliranih vod. Analizo voda in skladnost s pravilnikom o mineralnih in izvirskih vodah za družbe Costella, Dana, Pivovarna Union, Pivovarna Laško in Radenska v Sloveniji opravljata zavoda za zdravstveno varstvo Novo mesto in Maribor, ki sta poleg ZZV Celje edina pooblaščena za izvedbo rednih in strokovnih analiz voda. Doslej analize niso pokazale, da bi bili vzorci na kakršen koli način neskladni s pravilniki o mineralnih in iz-virskih vodah, navajajo. Opozarjajo pa še, da z analizo ZZV Koper uradno sploh niso bili seznanjeni. (STA) 4 Četrtek, 14. januarja 2010 GOSPODARSTVO deželni svet - Odbornica Federica Seganti poročala v svetniški komisiji Razgrnjene usmeritve novega deželnega prostorskega načrta Reforma predvideva tudi usklajevanje s sosednjimi ozemlji Slovenije, Avstrije in Veneta TRST - Deželna odbornica za oze- I meljsko načrtovanje Federica Seganti je ' včeraj članom četrte komisije deželnega sveta, ki jo vodi Alessandro Colautti, orisala glavne usmeritve reforme upravljanja z ozemljem, nato pa se je začela vrsta avdicij predstavnikov ustanov in organizacij, ki delajo na ozemlju. Usmeritve ima postopkovni značaj in poudarjajo načelo so-načrtovanja in spoštovanja nerazlikovanja različnih institucionalnih nivojev vpletenih uprav. Oblikovanje celovitih vsebin načrta deželna uprava prepušča konferencam za načrtovanje, ki bi se morale zvrstiti v drugi polovici leta. Načrt bo razdeljen v dva dela. Prvi je Deželni strateški ozemeljski dokument (DTSR), drugi pa Karta vrednot (CDV), ki je po besedah Segantijeve »progresivna preiskavaa ozemlja«. Načrt bo moral upoštevati tudi interakcije s sosednjimi ozemlji Slovenije, Avstrije in Veneta. Odbornica je med drugim pojasnila, da po novem ni več predvideno obvezno prilagajanje vseh občinskih uprav k novemu načrtu, ker tako narekuje potreba po poenostavljanju birokracije. Izhodiščna je namreč predpostavka, da je ozemlje dobro organizirano in strukturi-rano in tudi skoraj zasičeno glede na potrebe, zato bodo lahko občine ohranile svoje sedanje prostorske načrte. Prilagoditev bi bila potrebna samo v primerih, ko bi hotele občine sprejeti variante velikih razsežnosti, je pojasnila odbornica. Naslednja točka, pri katerih se je ustavila poročevalka, je ponovna uporaba opuščenih prostorov. Preden bi uporabili novo ozemlje, bo treba izvesti analizo uporabe že urbaniziranih območij -npr. vojašnic, industrijskih ali trgovskih con - in nato sprožiti proces za njihovo ponovno uporabo. Seveda se bo treba prej odločiti, kakšne naj bodo nove namembnosti teh območij. Na avdicijah so člani četrte svetniške komisije slišali različna mnenja, in čeprav so prevladala pozitivna, ni manjkalo tudi kritičnih poudarkov. To velja predvsem za združenje pokrajin, ki se bojijo, da jim bo njihove pristojnosti odvzela deželna uprava. Kritične so bile tudi pripombe združenja agronomov in gozdarjev, naravovarstvenih organizacij, zavoda za tržaško industrijsko cono Ezit in obrtnikov Confartigianata in CNA. Nekaj predlogov je prišlo tudi od poklicnih združenj, ki se ukvarjajo s prostorom, zasedanja pa se je udeležil tudi tajnik Kmečke zveze Edi Bukavec. Odbornica za ozemeljsko načrtovanje Federica Seganti na zasedanju svetniške komisije peti koridor - Jeza podministra Roberta Castellija »Odsek Trst-Divača ostaja za vlado absolutna prioriteta« TRST - Rim odločno zanika trditve nekaterih medijev, da ga čezmejni odsek hitre proge na petem evropskem koridorju med Trstom in Divačo ne zanima več. Na govorice, da se je rimska vlada temu projektu odpovedala, se je včeraj odzval podminister za infrastrukture in transport Roberto Castel-li, ki je zagotovil, da je odsek Trst-Divača za vlado »absolutna prioriteta«. »Resnica je ta, da medtem ko naša vlada močno hoče to infrastrukturo, na katero je treba gledati tudi v optiki relansiranja tržaškega pristanišča, pa jo nekatere sile - lokalne in nelo-kalne - podpirajo le na videz, v resnici pa jo zavračajo, ker se bojijo prevelike okrepitve pristanišča in pri tem kot izgovor navajajo običajne okoljske razloge,« je komentiral Castelli. Podminister za infrastrukture se je odzval tudi na trditve deželnega svetnika FJK Stefana Alunnija Barbarosse (Občani), ki je v tiskovni noti citiral pisanje ljubljanskega časnika Dnevnik, po Roberto Castelli arhiv katerem naj bi bila italijanska vlada pripravljena opustiti sporazum o sofinanciranju odseka Trst-Divača, in to tudi na pritisk Dežele FJK. Alunni Barbarossa je tudi zapisal, da se je Dnevnik nanašal na izjave, ki naj bi jih Castelli dal ob robu italijansko-slovenskega vrha na Brdu pri Kranju. Takrat naj bi podminister izjavil, da odsek Trst-Divača »ni prioriteta«. »Spomnim naj, da v našem kazenskem zakoniku še obstaja prekršek razširjanja lažnih in tendencioznih novic. Če se bo ta aktivnost dezinformi- ranja tudi po mojih večkrat ponovljenih in javnih izjavah, da je odsek Trst-Divača za vlado absolutna prioriteta, nadaljevala, bom ministrstvu za infrastrukture in transport predlagal, naj proti tistim, ki namerno razširjajo lažne novice, ukrepa po sodni poti. Ta kampanja de-zinformiranja se mora nehati,« je bil oster Castelli. Enako zagotovilo je včeraj ponovil tudi deželni odbornik za infrastrukture Riccardo Riccardi: »Hitra železnica med Trstom in Divačo je prioriteta za vlado in za Deželo, zato delamo na tem, da preprečimo še eno Dolino Suse. Riccardi je v odgovoru na svetniško vprašanje Alunnija Barba-rosse pojasnil, da je Castelli »zaposlen z občutljivim delom posredovanja med Italijo in Slovenijo«, o hipotezi nove trase, ki bi obšla Trst, a bi se navezala na njegovo pristanišče, pa je že prišlo do prvega mešanega tehničnega sestanka, medtem ko bo naslednja seja medvladne komisije 29. januarja. slovenija - Po prvih ocenah ministrstva za finance, ki pripravlja poročilo za Bruselj Proračunski primanjkljaj lani za okrog sto milijonov evrov nižji od načrtovanega LJUBLJANA - Proračunski primanjkljaj je bil lani po prvih ocenah ministrstva za finance za približno sto milijonov evrov nižji od načrtovanega z rebalansom. Znašal naj bi 1,73 milijarde evrov oz. 4,8 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), medtem ko je bil z rebalansom predviden 5-odstotni primanjkljaj. V državni proračun se je lani steklo približno milijardo evrov manj prihodkov kot leta 2008, medtem ko so bili odhodki višji za 790 milijonov evrov, je na novinarski konferenci v Ljubljani povedala generalna direktorica direktorata za proračun na ministrstvu za finance Alenka Bratušek. Ob tem je izpostavila, da so se izdatki za prioritetni področji vlade - za spodbujanje podjetništva in konkurenčnosti ter za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo - lani zvišali za 12 oz. 27,3 odstotka. Kot razveseljivo je Bratuškova ocenila dejstvo, da je Slovenija lani počrpala za 230 milijonov evrov več kot leta 2008. Davčni prihodki so se zmanjšali za 1,1 milijarde evrov, in to tako iz naslova dohodnine, davka na dohodek pravnih oseb kot davka na arhiv dodano vrednost, iz naslova trošarin pa so se za 200 milijonov evrov povečali. Javnofinančni primanjkljaj je lani po prvih ocenah znašal 5,5 odstotka BDP, po metodologiji ESA 95, ki se uporablja za primerjavo v EU, pa 5,9 odstotka BDP, je dejala Bratuškova in napovedala, da bo neto finančni položaj slovenskega proračuna do evropskega proračuna konec leta 2009 znašal blizu 160 milijonov evrov, potem ko je bil še oktobra negativen. Na finančnem ministrstvu nameravajo letos pripraviti osnutke 23 zakonov. Med njimi je Križanič izpostavil zakon o preobrazbi Kapitalske družbe (KAD) in Slovenske odškodninske družbe (SOD), ki bo skupaj z že pripravljenim zakonom o upravljanju kapitalskih naložb države ločil upravljanje državnih naložb od centrov regulacije gospodarske dejavnosti in vodenja ekonomske politike. S spremembami zakona o nasledstvu se bo del sredstev, zbranih v sukcesijskih postopkih, lahko porabil za povratno financiranje razvojnih projektov. Gre za 50 milijonov evrov. Z novelo zakona o javnih financah se bo rešil problem sredstev v upravljanju, obetajo se tudi korenite spremembe zakona o igrah na srečo. Glede zakona o davku na nepremičnine, ki bo pomenil modernizacijo zdajšnjega nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč, pa je Križanič povedal, da bodo prihodki iz tega naslova vir lokalnih skupnosti, ki bodo lahko same določale stopnjo davka. Predvidoma za april je Križanič napovedal tudi predlog rebalansa letošnjega državnega proračuna, ki je potreben, ker država zaradi prestavitve dokapitalizacije EVRO 1,4563 $ +0,60 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 13. januarja 2010 valute evro (povprečni tečaj) 13.1. 12.1. ameriški dolar japonski jen 1,4563 133,02 99419 1,4481 132,41 kitajski juan ruski rubel innnckn niruia 43,0400 66,3270 9,8863 42,6974 66 2100 II lUlJjKa 1 ULJIJC1 danska krona hntsncrU'! ti int 7,4405 0,89460 UU^ 1 VJVJ 7,4405 0,89720 Ul 1 LO 1 IJM 1 Ul 1 L švedska krona nr-ir\¿i 1/^ l/r/*\na 10,1978 8 1785 10,2215 8 1825 1 1UI VCJIVCI M Ul 10 češka krona i fran« 26,168 1,4788 26,258 1,4743 jVILdljM llalllV estonska krona msnTarcKi TArint 15,6466 266,82 15,6466 268 18 1 1 la VIDEM O -1/8 O PORDENON ^ <5 TRBIŽ O -5/-1 «S ' O -5/-2 KRANJSKA G. ČEDAD O 0/7 CELOVEC O -4/-2 O-3 TRŽIČ -2/-1 O KRANJ GRADEC -3/-1 O -3/-1 S. GRADEC CELJE -1/1 O . MARIBOR O-2/0 PTUJ O M. SOBOTA 0-3/-1 O N. GORICA / 1/B O <-5 LJUBLJANA -1/0 N. MESTO -1/0 KOČEVJE - o - ČRNOMELJ ZAGREB -1/1 O REKA 4/8 ^NAPOVED ZA DANES Po vsej deželi bo prevladovalo spremenljivo do ponekod pretežno oblačno vreme; ob morju in na vzhodnem pasu bo pihala zmerna burja, ki bo pripomogla k dotoku bolj suhega zraka. Povečini bo oblačno, ponekod tudi megleno. Delno jasno bo občasno le na Primorskem in v gorskem svetu. Na Primorskem bo pihala šibka burja. Najnižje jutranje temperature bodo od -5 do 0, ob morju okoli 2, najvišje dnevne okoli 0, na Primorskem od 5 do 9 stopinj C. TOLMEČ O -4/7 VIDEM O -2/9 O PORDENON -1/B TRBIŽ O -6/-2 hL. ČEDAD O CELOVEC O -5/-2 O -6/-2 KRANJSKA G. O GRADEC -4/-1 o -4/-1 S. GRADEC O TRŽIČ -3/-1 -1/B O KRANJ CELJE -2/1 O MARIBOR O-3/0 PTUJ O M. SOBOTA O -4/-1 "m GORICA O tla O N. GORICA n/n O (-i LJUBLJANA -2/0 /POSTOJNA O -3/-1 KOČEVJE >N° N. MESTO -2/0 O ZAGREB -2/1 O REKA 3/8 (NAPOVED ZAJUTRI Po vsej deželi bo dopoldne verjetno prevladovalo spremenljivo vreme; čez dan bo oblačnosti malo, v glavnem bo pretežno jasno. Na Trbiškem pa bo oblačnost še vztrajala. Po nižinah in ob morju bo pihala zmerna burja, zvečer pa ob morju lahko tudi močna. Jutri in v soboto bo po nižinah večinoma oblačno ali megleno. Več sonca bo na Primorskem in v gorah. Na Primorskem bo pihala zmerna burja. Ponekod v jugovzhodni Sloveniji bo lahko naletaval rahel sneg. franciJa - Njegov sin Jean pa oče Nicolas Sarkozy je postal dedek PARIZ - Francoski predsednik Nicolas Sarkozy je včeraj postal dedek. Soproga njegovega sina Jeana je namreč povila dečka. Kaj več neimenovani sodelavec francoskega predsednika ni razkril, razen da je deček dobil "zelo nenavadno" ime. Nek predstavnik parlamenta je nato povedal, da je deček dobil imel Solal. 23-letni Jean Sarkozy se je septembra 2008 poročil z Jessico Sebaoun, dedinjo velikega podjetja z elektroniko Darty. Par je lani sporočil, da pričakuje prvega otroka. Kot je sporočil nek predstavnik parlamenta, je novorojenček dobil imel Solal, po romanu iz leta 1930 švicarskega avtorja Alberta Cohena. Francoskemu predsedniku je medtem ob začetku seje vlade v imenu vseh ministrov že čestital premier Francois Fillon. "Ni bilo aplavza, smo mu pa vsi čestitali," je razkril minister za proračun Eric Woerth. Francoski predsednik, ki bo 28. januarja dopolnil 55 let, ima sicer dva sinova iz prvega zakona - Jeana in Pier-ra, tretjega, 12-letnega Louisa, pa iz Nicolas Sarkozy ansa drugega zakona. Sarkozy se je sicer pred dvema letoma poročil še tretjič, in sicer z manekenko in popevkarico Carlo Bruni, ki ima iz prejšnje zveze osemletnega sina Aureliena. (STA) hrvaška - Tehnično ne more sprejeti vseh, ki bi to radi Prihodnji državni predsednik ima na Facebooku preveč prijateljev ZAGREB - Novoizvoljeni hrvaški predsednik Ivo Josipovic je izjavil, da ima več kot 4950 prijateljev na spletni družabni mreži Facebook in da tehnično ne more več sprejeti vseh, ki bi bili radi njegovi prijatelji na omenjeni spletni mreži. Facebook je postavil omejitev na 5000 prijateljev, Josipovic pa ima poleg tega tudi več kot 28.000 oboževalcev. Prihodnji hrvaški predsednik, ki bo prevzel položaj 18. februarja na slovesni inavguraciji v Zagrebu, je večkrat poudaril, da ima rad Facebook, tudi po objavi rezultatov vzporednih volitev v nedeljo se je svojim privržencem najprej zahvalil na spletni družabni mreži. Kot je povedal v torek na hrvaškem radiu, več kot 7000 oseb še čaka, da bi postali njegovi prijatelji na spletni socialni mreži, vendar jih ne more sprejeti. Facebook znanim osebam omogoča, da poleg prijateljev sprejmejo tudi oboževalce, ki jih ima Josipovic več kot 28.000. Ivo Josipovic ansa Napovedal je, da bo nadaljeval redno komunikacijo z državljani na Fa-cebooku. "Gre za zelo dober način komunikacije. Sicer pa bom zagotovo ob- držal kavo s predsednikom ali čaj", je izjavil Josipovic v torek za Jutarnji list. Njegov predhodnik Stipe Mesic je redno sodeloval v mesečni oddaji hrvaškega radia "S predsednikom na kavi", vsak mesec pa je eno izmed nedelj tudi odprl vrata svojega urada za državljane, s katerimi se je pogovarjal v neformalnem ozračju. V predvolilni predsedniški kampanji so kandidati tekmovali tudi na Facebooku. Raziskave nekaj dni pred drugim krogom volitev so pokazale, da je imel Josipovic v primerjavi z vsemi enajstimi kandidati največ privržencev na svojemu profilu. Sicer pa so v volilnem štabu njegovega nasprotnika v drugem krogu Milana Bandica trdili, da ima Bandic vsaj 50.000 "prijateljev" ne le na svojemu profilu, temveč v različnih skupinah, ki so ga podpirale, kot sta bili "Gremo do volitev zbrati 200.000 podpisov" in "Ne želim, da bo predsednik Ivo Josipovic". (STA) lLHmi.it iTii«o (lEuiub TEina ITIHII 11 ovr ■ r ■tn-piata MH Osnovni program DVE PREMIERNI UPRIZORITVI SSG TRST NA VELIKEM ODRU Anton Pavlavič Čehov Uh, ljubezen Začnimo znova (s tremi) Fausto Paravidino Bolezen familje M v saprodukciji z Gledališčem Koper DVE PREMIERNI UPRIZORITVI SSG TRST NA MALEM ODRU Ivan Aleksandrovič Gončarov Oblomov Peter Quilter Dueti DVE GOSTUJOČI DRAMSKI PREDSTAVI Tartuffe Jean-Baptiste Poquelin Molière Peter Stone, Jule Styne, Sugar - Bob Merrill Nekateri so za vroče SNG Drama Ljubljana Mestno gledališče ljubljansko Trije izbirni dodatni programi Prešernovo gledališče Kranj Vinko Moderndorfer Lep dan za umret Gustav gledališče v soprodukciji islandskega Theatra Mogul Rob Becker Jamski človek DRAMSKI Slovensko mladinsko gledališče Ljubljana v soprodukciji s SNG Nova Gorica Neda Rusjan Bric Eda - zgodba bratov Rusjan MONODRAMSKI Mestno gledališče ljubljansko Gregor Čušin Hagada Dejmo stisnt teater - Glej - Zavod No History Ljubljana Goran Vojnovic Čefurji raus! GLASBENI Big Band RTV Ljubljana Poklon Jožetu Privšku Zbor Carmina Slovenica Na juriš in the mood! Kaj bo padlo z ne"ba? "osa cadra dal - Spletna stran: www.teaterssg.it Vpis abonmajev na blagajni Slovenskega stalnega gledališča Ul. Petronio 4, Trst | Brezplačna telefonska številka: 800214302 E-mail: info@teaterssg.it Vsak delavnik 10. -17. in uro pred pričetkom predstav àborkinfinska se?.ans. / sta