oglašajte v najstarejšemu
SLOVENSKEMU dnevniku V OHIO
I .. *
zvrsujemo vsakovrstne
tiskovine
XXIX.
.^XXIX.—leto
I treh sil 9 gen. Franca ! v javnost
naj se znebijo 'anca, toda velesile prelomile stikov njegovim režimom
marca. — cija Britanija in Fran-"otoeipH objavile skupno v kateri ^^Bkega vprašanja, Btvo^ d	špansko Ijud-
Francovega Daj i)i "iiren način," nakar
J ljubo d V	bi dala ob-
P 'ilitve ^ izvedla svobodne
keh gji	iz deklaracije
ttjaig '^^krat ne bodo pre-^^°^^tskih stikov s ""]■ se	tudi ni, kako
Zob	ljudstvo iznebi
%%	režima "na
J v
predlagale
i ^0 ohfii ^^^^''^cijo, so isto-,1 \ y zdanile 15 dokumen-
C	' Al gA V •» •
d ^pi, Uj , zaposleni v Ev-1 1!^	obstoj tes-
t	. ^^tatorja Franca s
"kgovo Mussolinijem in "^a. °^®^o nado za zmago
^plen ■
%jo, dokumenti doka-^^tie r f ^''^•nco predlagal
kontrol^r^^
^ nad severno
/ do'
^ "iiu severno ko sta Hitler in L ^^tala	jamčila orož-
^Vo. ' P°(loiomice, živež in
-
*^ŽENIR HOFFMAN
fiv
' ,Siož	star 80 let,
^d-'
i ^ ClevAi	V službi
I. j.^ St T 1 umrl V so-Pi "^^jstarpiv. bolnišnici. Bil n ^^'"žbenec mesta IsS Of '^^^duiral je iz Case k. in tak	Science
sv ?^^ta pi" stopil V /k Ira„.? ®^®landa. Te
leta
'4let	inženir je
gji Of Qj ^kovanj in sicer |i	Chamber
^	* Od Jknenwm
. 'Ckru EnanamL
DAN
V'
ENAKOPRAVNOST
EQUALITY
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
ADVERTISE IN
THE OLDEST SLOVENE DAILY
IN OHIO ★
Commercial Printing of All Kinds
CLEVELAND, OHIO, TUESDAY (TOREK), MARCH 5, 1946
ŠTEVILKA (NUMBER) 45
^	Bradgate
> s«'.^jstjii dan °J^^znoval svoj V L Usedel lin	z&bavo
J'jai/®akeg„ avtomobil in se
k J^sčini	odpe-
\ Y, ^^0. Ar v cestah v svo-;	sporni-
Oin, v ■Abrahama Lin-1$?^ nekaj časa na V ^ g-j ^ v Clevelandu 1865. Al-
literiki	je
Ameriška okupacija Nemčije je fiasko, pravi časnikar
Nemci, ki so pred šestimi meseci prihajali v ameriško zono, se sedaj razočarani vračajo v sovjetsko zono
v soboto je govoril pred City klubom v Clevelandu John Scott, glavni korespondent revije "Time" v Berlinu, ki je rekel, da se Nemci, ki so pred šestimi meseci bežali iz sovjetske v ameriško okupacijsko zono, sedaj zatekajo nazaj v rusko zono.
Omenjeni časnikar revije, ki je vse prej kot naklonjen Sovjetski uniji, je med drugim izjavil:
"Odpoklici in pomanjkanje zanimanja med našimi četami in ljudstvom doma je dovedld do neuspešnosti in demoralizacije v ameriški zoni. Angleži in Rusi na drugi strani imajo delavne in izkušene administratorje, ki smatrajo, da bodo ostali na svojih mestih mnogo let in imajo torej odgovornost, katero morajo izpolniti.
Industrija v ruski zoni dosegla najvišjo produktivnost
"Posledica je ta, da je industrija v ruski zoni dosegla 32 odstotkov predvojne produktivnosti, v britski zoni 18 do 20 odstotkov, v ameriški zoni pa samo 10 do 12 odstotkov."
Ameriška neuspešnost izvira iz Wa^hingtona, kjer vladni krogi sami niso na jasnem, kaj hočejo v Nemčiji; medtem ko ena skupina hoče, da se Nemčija
spremeni v poljedelsko deželo, hočejo drugi, da bi zopet postala industrijsko močna država.
^meriški administratorji včasih po cele tedne ne dobijo nobenih navodil iz Washingtona in morajo sami delati odločitve glede važnih vprašanj, ki se pojavijo nenadoma, je rekel Scott. Skrajni čas je torej, da Zed. dr-ža\'e pridejo do odločitve, kaj da prav za prav hočejo z Nemčijo in da se odločitve potem držijo.
Kolonijalni narodi zro «a Rusijo kot na zagovornico
Polovica kolonijalnih in pol-kolonijalnih narodov na' svetu je v revolti, je dejal Scott.
"V tem smo se postavili na stran Velike Britanije, medtem ko Rusi zagovarjajo kolonijal-na ljudstva. Posledica tega je, da je danes na svetu tisoč milijonov ljudi v Aziji in Afriki, ki. začenjajo misliti o Sovjetski ' uniji kot 6 svoji zaščitnici."
Mehika bo imela letos predsedniške volitve; izjave kandidata Alemana
%
h
Kandidat
tajnik žu-^ k y° kandidat pri
^	Seli od-
\'^^terj 5 ^ Robert Cros-ceHhSOlet M. nadome-
^1 ---
^ «i))Naj nanožijo
^1 %VM^ pro^ ^'^ašalo število ''j	žp nesreč v
'i	j'h je
^&zite g (asu šele
MEXICO CITY (O.N.A.) — Miguel Aleman, ki je kandidat za predsedništvo v volitvah, ki se imajo vršiti dne 7. julija, je izjavil v interview-u z agenturo ANLA, da bo podpiral sodelovanje z inozemskim kapitalom v svrho razvoja mehikanske industrije.
Bivši minister za notranje zadeve je dejal, da je bila Mehika za časa vojne sicer prisiljena, da "skrbi sama zase v industrijskem pogledu", da bo pa mogla zato zdaj, po koncu vojne, zopet iskati podporo inozemskega kapitala. Naglasil je, da tak po^iv inozemskim tvrdkam nikakor ne pomeni, da bo, dostojanstvo ali pa neodvisnost Mehike trpela radi tega.
Mehika bo potrebovala finančno pomoč od zunaj
Aleman je poudaril, da so vse dežele, ki so se začele industrijsko razvijati, potrebovale tujega kapitala, ter da bo morala "tudi Mehika sprejeti precej pomoči od zunaj".
Dejal je, da je popolnoma nepotrebno, da bi se uvedlo posebne zakone v svrho zaščite mehikanske neodvisnosti proti vmešavanju inozemskih korpo-racij. Sedanja mehikanska kon-stitucija daje tozadevo čisto zadostnih jamstev, je naglasil.
Omenil je projekte elektrifikacije, katere skupno upravljajo mehikanske tvrdke in West-inghouse Electric — češ, da je to zadostni primer sodelovanja s tujim kapitalom, ki je ostal popolnoma v okviru mehikan-skih zakonov.
Izraža upanje za soglasje med delom in kapitalom
Alemana podpira mnogo progresivnih krogov v Mehiki. Iz-
javil je, da . ima najlepša upanja za soglasje med kapitalom in delavstvom v Mehiki posebno zdaj, po nedavnem sporazumu med mehikansko federacijo delavcev in mehikansko industrijsko komoro. Ta sporazum, je dejal Aleman, "dokazuje ljubezen do domovine, ki bo olajšala razvoj naše dežele."
Aleman se je odločno izrazil proti rasni in verski discrimi-naciji.
"Smatram, da je treba zatre-ti vse izrastke rasne in verske diskriminacije, ter da mora biti to ena temeljnih točk deklaracije o pravicah človeka in državljana, katero bo predložil medameriški pravni odbor ob priliki prihodnje konference zunanjih ministrov v Rio de Janeiro.
Izobraževalna akcija za odpravo nepismenosti
Glede šolstva v Mehiki je dejal Aleman naslednje;
"Ako postanem predsednik, bom z največjo odločnostjo obnovil borbo proti nepismenosti širom dežele. Zelo mi je na tem, da dvignemo in razširimo vzgojno obzorje, prav posebno v podeželju".
Aleman je predsedniški kandidat proti bivšemu zunanjemu ministru Ezequile Padilla, kateremu njegovi nasprotniki cesto očitajo, da je preveč pod vplivom ameriškega državnega departmenta.
Francozi in Angleži obljubljajo Mmik vojaštva iz Sirije
PARIZ, 4. marca. — Francija in Anglija std, pbljubili, da umakneta svoje čete iz Sirije 30. aprila, in naznanja se, da se tudi proučuje načrte za sličen umik vojaštva iz Lebanona.
Sirija in Lebanon sta 5. februarja predložili varnostnemu svetu Združenih narodov noto, v kateri je bilo rečeno, da navzočnost tujega vojaštva na njunem ozemlju ogroža mir in zahtevali, da se francoske in britske čete brez odlašanja umaknejo iz obeh dežel.
Zadnje vesti
STALINOV SIN IMENOVAN ZA MAJOR GENERALA
MOSKVA, 4. marca. — Premier Stalin je pod^)isal dekret, s katerim je bil njegov sin polkovnik Vasilij Josifovič Stalin imenovan za major generala v zračni sili. Vasilij je bil med vojno poveljnik zrakoplovske edinice na baltiški in vzhodno-
pruski fronti.
* * $
WINSTON CHURCHILL SE USTAVIL V WASHINGTONU
WASHINGTON, 3. marca. — Danes je dospel semkaj iz Floride bivši britski premier Churchill, ki se od tu poda v Fulton, Misosouri, kjer bo imel v torek govor o mednarodni politiki. Z njim potujeta njegova žena in hči in tu ga je čakal sin Randolph, ki je pred par dnevi dospel iz Anglije.
* * #
NOVA ZRAČNA VOŽNJA V WASHINGTON
. V soboto so upeljali redno dnevno novo zračno vožnjo brez prestanka iz Clevelanda v Washington, D. C., in obratno, potom Pennsylvania Central Airlines družbe. Iz Clevelanda odleti zrakoplov vsak večer ob 6:45 v Washington.
^ 8giptu so izbruhnili nori proti-britski nemiri; 17 oseb

bilo ubitih, 300 pa ranjenih
VELIKO APARTMENT POSLOPJE V NAČRTU
Jar dine Investment Inc., namerava pričeti z postavitvijo velike apartment hiše s 163 stanovanji dne 15. marca, katera bo izgotovljena do 1. oktobra., in sicer na Euclid Ave., in Superior Rd., na jugovzhodnem oglu. Poslopje bo 12 nadstropij visoko. Stanovanja bodo obstojala iz dveh, treh in štirih sob in najemnina bo okrog $20 od sobe mesečno. Poslopje bo vseskozi ultra-moderno urejeno, nove vrste razsvetljavo in preprogami vsepovsod. Prošnje za najem sob se že sprejema na prostoru.
ČRNI KRUH
Novi grobovi
ANTON LEVSTEK
Snoči ob 11:45 uri je umrl na svojem domu Anton Levstek st., stanujoč na 9408 Columbia Ave. Pogreb se bo vršil iz Zakraj-škovega pogrebnega zavoda. Druge podrobnosti bomo poročali jutri.
« v ¥
MARIJA SAJFERT
Po eno-tedenski bolezni je včeraj zjutraj preminila v St. Alexis bolnišnici Marija Sajfert, rodom Hrvatica, stara 63 let. Stanovala je na 4110 E. 80 St. Bila je članica društva Zrimski Frankopan št. 403 HBZ, društva Hrvatsko kolo in Oltarnega društva sv. Pavla. Tukaj zapušča žalujočega soproga Nicka. Pogreb se bo vršfil v četrtek ob 9. uri zjutraj iz Louis L. Ferfo-lia pogrebnega zavoda, 9116 Union Ave., v cerkev sv. Pavla na E. 40 St. in nato na Calvary pokopališče.
NAČRTI ZA LAKELAND FREEWAY V DELU
Dan Žalovanja za žrtvami prejšnjih nemirov prinesel nove boje; množice zažgale hotel in mnogo trgovin
Po katerem času se bomo ravnali
Zadnjih par tednov je nastalo nekaj zanimanja glede časa, da li se naj premakne ure naprej zadnjo nedeljo v aprilu, ali naj ostane tako, kot je sedaj v Clevelandu, ko imamo regularen Eastern standard čas.^
Govemer Lausche je že pred tedni priporočal, naj se neha premikati ure sem in tja, ker se s tem vse le meša, ni pa od tega posebne koristi.
Poročevalci od The Cleveland Pressa pa so šli na poizvedovanje med ljudi, kakšen čas želijo Pripravljajo se načrti za I ga poletje. Pravijo, da 59 od-gradnjo dvojne ceste Lakeland ■ stotkov Clevelandčanov želi, da Freeway, ki bo tekla od E. 9th: gg uvede "hitri" čas, kot smo ga St. do meje Lake okraja. Kot imeli med vojno, kar je pa kaže načrt, se bo v Collinwoodu' dvomljivo.
podrlo precej hiš v prilog nove | iz izjav posameznikov odseva ceste. Glasom poročila, so se več sebičnosti kot pa interesi oblasti zavzele, da izposlujejo skupine, posebno pa še varnost prednostne pravice za nabavo j šolskih otrok. Naše mnenje bi materijala za novo cesto, ki bo | da se enkrat preneha ska-12 milj dol^a v Cuyahoga okra- j kanje iz enega na drugi čas, ker
ju-
Banket v počasi Theodore Andrica
V četrtek 14. marca zvečer bo prirejen v hotelu Carter banket v počast časnikarskemu poročevalcu Theodore Andrica. Vse rezervacije je treba prijaviti na Eleanor Prech do 12. marca. Večerja je $2.50 za osebo. Ako hočete prisostvovati, lahko pokličete na telefon CH 1111, extension 260, in vprašajte za Miss Prech.
KAIRO, 4. marca—Uradni komunike j egiptovskih oblasti, ki je bil objavljen nocoj, pravi, da so novi krvavi izgredi, ki so danes izbruhnili v Aleksandri j i, povzročili smrt 17 oseb, medtem ko je bilo okrog 300 oseb ranjenih.
-————* Do novih proti-britskih izgredov je prišlo v zvezi z dnevom žalovanja, ki so ga egiptovski nacijonalisti proglasili za 15 žrtev, ki so padle v nedavnih demonstracijah proti navzočnosti britskega vojaštva v Egiptu.
Angleško vojaštvo je na demonstrante odprlo ogenj in na mestu je bilo ul?itih 15 Egipčanov, 299 pa ranjenih. Med angleškim vojaštvom sta bila dva mrtva , dva pa ranjena.
Manjši izbruhi so se primerili tudi v Kairu, kjer je policija aretirala 600 oseb. Ministrski predsednik Ismail Sidky Paša, ki se nahaja na vladi s podporo britskih bajonetov, je nocoj izjavil, da je bila policija prisiljena streljati, ko so demonstranti začeli metati kamenje na policijo in britsko vojaštvo.
Ko je demonstracija v Aleksandri ji prikipela na višek, so množice naskočile hotel, kjer so nastanjeni britskr oficirji in skušale potegniti z droga britsko zastavo. Sledil je spopad, tekom katerega je hotel začel goreti. Zažganih je bilo tudi več britskih trgovin v mestu.
to ne dela drugega, kot samo zmešnjavo, koristi nima pa nihče od' tega. Naj ostane standard vzhodni čas v veljavi tudi v poletju, kot je sedaj, brez spremembe.
PEVSKI ZBOR ''ŠKRJANCKP'
Zelo važna seja pevskega zbora "Škrjančki" se vrši nocoj, 5. marca v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. Starše se prosi, da so gotovo navzoč), ker se bo ukrepalo o spomladanski prireditvi.
Britski atomski vesčak aretiran v Londonu
Premier King trdi, da so sovjetski zastopniki vodili ogleduštvo v Kanadi
Nižinski značaj Firestone ustreljen
Robert L. Firestone, star 40 let, 1910 E. 57 St., je bil včeraj zgodaj zjutraj smrtno obstre-Ijen na Lakeview Rd. in Tuscora Ave., ko je peljal domov iz svojega salona dve strežajki in bar-tenderja. Firestone je bil pred leti zapleten v unijsko raketir-stvo, v katerem sta igrala vodilno vlogo Campbell in McGee, povod sedanjega napada pa še ni znan, niti se ne ve, kdo je bil napadalec, ki se je pripeljal v drugem avtu in je od strani oddal več strelov na Firestona, od katerih so ga trije zadeli.
Po napadu je bil Firestone prepeljan v Glenville bolnišnico, kjer je čez par ur umrl.
PISMO IZ DOMOVINE
Mary Penca, doma iz Goša pri Begunjah na Gorenjskem, ima pismo od nečakinje Pauline Žnidar pri Mrs. Mildred Kna-felc, 701 E. 159 St.
Od 1. marca naprej se bo po ameriških mlinih producirala samo moka za črni kruh, da se prihrani čim več pšenice za lačno prebivalstvo evropskih dežel. Poljedelski tajnik Clinton Anderson, ki ga predstavlja gornja slika, pravi, da je ta novi kruh prav dober in tečen.
LONDON, 4. marca—Danes je bil tukaj aretiran dr. Alan Nunn May, briljantni atomski znanstvenik, ko se je nahajal v laboratoriju londonske univerze. Dr. May, ki je samo 34 let star, bo jutri formalno zaslišan.
V
v poučenih krogih se trdi,	dokaze, da so sovjetski in
je dr. May do nedavnega delal za britsko vlado na atomskih eksperimentih v Montrealu, toda druge podrobnosti niso znane. Nocoj ni imel do mladega znanstvenika nihče dostopa.
Ko je dr. May predaval pred dijaki, sta nenadoma stopila v laboratorij dva tajna agenta in ga aretirala.
OTTAWA, 4. marca. — Kanadski premier MacKenzie King je danes izjavil, da je preiskava ogleduštva v Kanadi produ-
kanadski agentje, ki so delali po "direktnih navodilih Moskve", organizirali omrežje za dobavo informacij glede kreta-nje ameriških čet in tajnih znanstvenih podatkov o atomski bombi in radarju.
Rekel je, da je Moskva skušala dobiti podatke o prenosu ameriških čet iz Evrope v Zed. države in na Pacifik ob koncu vojne z Nemčijo in podrobnosti glede elektroničnih šrapnelov, ki jih rabi ameriška mornarica.
Popisovanje za imenik cleve-landskega prebivalstva
Okrog 80 ljudi je te dni začelo popisavati ljudi v Clevelandu in predmestjih za novi City Directory, kateri bo izšel še pred božičem letos. Delavci upajo popisati vse prebivalstvo širšega Clevelanda do konca septembra. Popisavanje se prične na zunanjih straneh mesta in bodo delali proti sredini mesta od vseh strani in popisali v premeru 400 kvadratnih milj. Z izjemo leta 1945, je bil te vrste Directory tiskan letno od leta 1838.
Cleveland Directory Co., ima svojo posebno knjižnico, kjer je na razpolago okrog 900 knjig, popis oseb iz 1,300 mest v Zedi-njenih državah. Urad te družbe je na 1900 Euclid Ave.
Strain fi
enakopravnost
5. marca, ■
^ENAKOPRAVNOST"
Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. 0231 ST. CLAIR AVENUE	CLEVELAND 3, OHIO
HENDERSON 5311-12 Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays
SUBSCRIPTION RATES—(CENE NAROČNINI)
By Carrier in Cleveland and by Mail Out of Town: (Po raznašalcu v Cleveland in po pošti izven mesta):
For One Year—(Za celo leto) __________________________________
For Half Year—(Za pol leta)_____________________________
For 3 Months—(Za 3 mesece)____________________________
..$7.00 _ 4.00 . 2.50
By Mail in Cleveland, Canada and Mexico: (Po pošti V Clevelandu, Kanadi in Mehiki);
For One Year—(Za celo leto)___________
For Half Year—(Za pol leta) __________________
For 3 Months—(Za 3 mesece)_____
..$8.00
-	4.50
-	2.75
For Europe, South America and Other Foreign Countries:
(Za Evropo, Južno Ameriko in druge inozemske države):
For One Year—(Za celo leto)__!______$9.00
For Half Year—(Za pol leta)__________5.00
Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of Marqh, 1879.
Protinarodno delo krškega škofa Josipa Srebrniča
Sušak, 3. januarja. — Naša	Organizator terorističnega delo-
javnost je imela že večkrat pri-	vanj a dominikanec
liko, da zve kaj o izdajalskem	Beograd, 6. jan.—Po trplje-
delu krškega škofa dr. Josipa	nju in naporih, v katerih je
Naš državni oddelek ima v načrtu prekomorsko informacijsko službo
Preteklo poletje je dal predsednik Truman državnemu oddelku nalogo, da poskrbi zato, da bodo imeli ljudje po svetu "prilično celotno in jasno sliko o ameriškem življenju ter o ciljih in smernicah Združenih držav."
Nuditi tako "celotno m jasno sliko" Amerike, je bil namen takozvanega Urada za vojne informacije ter Urada za medameriške zadeve. Seveda je bilo osobje teh vladnih agencij s koncem vojne znatno zmanjšano, toda precej njih osobja in funkcije je potem prešlo na Državni department, pod pokroviteljstvom katerega se sedaj nadaljuje informacijska služba v zmanjšanem obsegu. S prvim januarjem letos sta bili omenjeni agenciji prideljeni k že prej'obstoječemu informacijskemu in kulturnemu oddelku depart-menta. Na kratko se nov del tega oddelka imenuje O. I. C. ali Office of International Information and Cultural Affairs.
Ako bo kongresna zbornica odobrila predlogo, da se državni oddelek opolnomoči z ozirofn na razvitje preko-morske informacijske službe, tedaj bo prej omenjena agencija, ki je zdaj priključena k informacijskemu in kulturnemu odseku departmenta, postavljena na trajno podlago. Zaenkrat posluje še vedno kot začasno potrebna prekomor-ska služba.
V	izvajanju programa O. I. C. pa državni ozir. vnanji oddelek ne bo tekmoval s časnikarskimi agencijami ali z drugimi informacijskimi službami. Obratno, naloga vladne informacijske službe bo, da s svojim—često vitalno važnim materijalom—dopolni delovanje takih privatnih agencij; nudeč dobro sliko ameriškega življenja ter ameriških institucij. Državni oddelek ne bo vodil propagande, pač pa namerava potom svoje prekomorske službe izvajati program devetih točk, v katerih je zapopadeno naslednje: Izmenjava oseb aktivnih na raznih poljih intelektualnega udejstvovanja; vzdrževanje informacijskih knjižnic in čitalnic v prekomorskih deželah; razdeljevanje teksta uradnih objav in naznanil diplomatskim misijam; nudenje dokumentarnega materij ala ter biografskih potez in informacij o ameriškem življenju; nudenje filmov, slik in slič-nega v nekomercijonalne svfhe; izdajanje magazina "America" za distribucijo v Rusiji; nudenje dokumentarnih filmov za nekomercijonalno predvajanje; nameščen je manjšega štaba sposobnih oseb pri naših misijah v 62 deželah v svrho izvajanja programa potom taktičnih, dobro informiranih ter zmožnih posameznikov, katere bi se najelo; in končno, razvitje kratkovalovnih radio oddaj v vse kraje sveta in to vsaj že v letu 1947.
V	tem pogledu pa so se že pokazale težave, kajti^ dve največji novinarski agenciji, ki sta tekom vojne oddajali vojne vesti za vlado preko morja, sta to službo vladi zdaj odpovedali na podlagi, da vlada ne ^more oddajati tekočih vesti in dogodkov ne da bi obenem ustvarjala vtis propagande. Odločitev teh dveh agencij postavlja v ospredje vprašanje; V kolikem obsegu naj vlada nadaljuje svoje aktivnosti na tem polju informiranja drugih ljudstev o poteku dogodkov v Ameriki?
V	splošnem je kaj lahko razumljiva važnost pravilnega in točnega informiranja, ker na tem temelji mnenje, ki si ga zunanji svet ustvarja o nas. So namreč še široki predeli sveta, kjer velja Amerika za nekakšno legendarno deželo z veliko vojaško silo, ter razpolagajočo z bogastvom in razkošjem brez primere, in iz vsega tega izvira potem tudi mnenje, da smo nekakšni neodgovorni siti ljudje. Tako mnenje o Ameriki in ameriškem ljudstvu smo našli celo v onih dqzelah in predelih s^'eta, kjer sjno menili, da nas najbolj objektivno poznajo. Pa nas niso razumeli ter so si ustvarjali svoje mnenje o naši vnanji pglitiki ter o naših institucijah.
Mnogi opazovalci menijo, da sc dogodki prehitro za-vršujejo in pomikajo naprej v teh dneh, da bi Amerikanci ostali hladni in nebrižni spričo resnega nerazumevanja ameriškega življenja in ameriških smernic v svetu. Wil-' liam Benton, pomožni državni tajnik za vnanje zadeve, je v tem pogledu dejal: "Upanje za bodočnost leži v tem, da odpravimo masno ignoranco širokih predelov sveta, kot tudi mrž,iiJo in nerazumevanje izvirajoče iz nje."
Srebrniča, ki je prav tako med podpisniki zloglasnega "Pastirskega pisma." Ta škof je že pred vojno slovel kot zvest služabnik fašizma in je bil znan po svojem protinarodnem delu.
Med njegovimi pomembnimi deli je treba omeniti, da se je trudil, da bi iz vseh cerkev svoje škofije odstranil starodavno bogoslužje v staroslovenskem jeziku, ki je bilo tudi Vatikanu trn v očesu.
Škof Srebrnič je z veesljem pričakal ustanovitev ustaške "NDH," ker je upal, da bo lahko v njej uresničil vse to, proti čemur so se naši narodi stoletja borili. V poslanici, ki jo je ob tej priliki objavil in ki nosi številko 806, so tudi tele besede:
"Dragi verniki! Tudi Vi se veselite naše matere, naše Neodvisne države hrvatske. Bog nam je dal mater. Bodimo Bogu iz dna duše hvaležni za to darilo. Mi pripadamo Neodvisni državi Hrvatski in v vladi, ki je bila sestavljena snoči v Zagrebu, moramo gledati svojo edino zakonito vlado.
"Država, kateri mi vsi Hrvati na ozemlju krške škofije, to je na otokih Krku, Rabu in Pagu, zakonito pripadamo, je Neodvisna država HrVatska. Zato je danes naš zakoniti vrhovni državni poglavar in predsednik vlade v Zagrebu poglavnik Neodvisne države Hrvatske dr. Ante Pavelic."
Ko jc ta isti "poglavnik," za katerega je bil krški škof pripravljen pretrpeti tudi muke, Ijrodal področje njegove šk^fijp Mussolinijevim "črnim srajcam," je škof Srebrnič našel opravičilo tudi za to. Krški, škof je najprej imel namen, da naj bi hrvatsko ljudstvo na naših otokih, ki jih je "poglavnik" prodal Italijanom, ohranilo "dostojanstven mir in red," toda to hrvatsko ljudstvo se ni moglo pomiriti z novim položajem in ko je pričelo okupatorjem zadajati resnejše skrbi, je začelo dobivati delo škofa Srebrniča vedno bolj izdajalski značaj.
Kljub svojemu položaju se je
katerih
ljudstvo dubrovniškega okrožja dalo brez števila žrtev, je bil Dubrovnik osvobojen meseca oktobra 1944. Ljudstvo je bilo osvobojeno strahovlade in strahot četnikov, ustašev in okupatorjev. Ljudstvo je začelo delati v miru za obnovo porušene dežele, v Dubrovniku pa so ostanki ustaških klavcev in okupatorjev ustanovili tajno organizacijo z namenom, izpodkopavati delo ljudskih oblasti.
Na čelu te organizacije je bil duhovnik član dominikanskega reda, dr. Dominik Barač, profesor bogoslovja v Dubrovniku. Z njim je sodeloval fratar Bertran Paršič.
Sestanki te teroristične skupine so bili v samostanu domi-nikancev v Dubrovniku. Posebno se je razvila delavnost te organizacije v januarju 1945.
Da bi bojkotirali tradicionalno proslavo sv. Vlaha v Dubrovniku, so člani te ilegalne skupine z Baračem na čelu pisali v tem času grozilna pisma du-brovniškim meščanom in samemu škofu v Boki Kotorski ter upravniku dubrovniške škofije dr. Pavlu Butorcu.
Dr. Barač je stopil v stik z voditeljem ustaških odpadnikov. On in duhovnik Paršič sta sestavila pismo za voditelja odpadnikov Pera Bakica in ga obvestila o svojem protizakonitem delovanju v Dubrovniku. Domnevali so, da ima Bakic zvezo s samostanom, v katerem je bU tedaj okupator.
V pismih so vpraševali po navodilih za delovanje in način, kako priti v stik z okupatorjem. Vsa ta pisma so bila napisana po narekovanju dr. Barača v njegovi sobi v dominikanskem I samostanu v Dubrovniku. ; Dr. Barač se je v službi ustašev in okupatorjev posluževal cerkvenih prostorov, odkoder je pošiljal grozilna pisma dubrov-niškim meščanom in jih izročal v zakristiji dominikanske cerkve Ivki Kristovič.
Zadnji ostanki ustaških tolp, ki so se skrivali po samostanih, so bili pred kratkim likvidirani. Tudi teroristična ilegalna skupina, ki jo je organiziral Dominik Barač, je te dni prišla v roke
PISMA IZ STAREGA KRAJA
Zanimive novice iz Domžal na Gorenjskem
izpremenil v navadnega konfi- sodišča, ki ji bo odmerlio zaslu-denta ustaških oblasti, katere je ženo kazen.
redno obveščal o vseh dogodkih na svojem področju, istočasno pa tudi nemške vojaške oblasti.
Ponatis Iz "Slovenskega poročevalca."
NE MIRUJEJO
V pismu od 21. maja 1944, ki Preprečen poizkus reakcijonar-je naslovljeno na tedanjega iz-1 'Uh. ostankov, da bi obnovili lednega poverjenika na Sušaku,' teroristično delavnost dr. Franja Spehara, je škof Sre-' Beograd, 8. jan. Organi od-brnič med drugimi zahteval, naj delka za zaščito ljudstva so po-stalno ostane na otoku Krku po- [ lovili v Beogradu člane skupine sadka vsaj 800 vojakov, ker bi ned^čevsko-četniških banditov.
sicer "čiščenje
ostalo brez željenih uspehov."
za-
V	nekem drugem pismu od 21. septembra 1944, ki ga je prav tako poslal dr. S peharju, navaja škof Srebrnič beg nekaterih hrvatskih stražnikov, ki so v tem času pobegnili na stran Narodno osvobodilne vojske.
V	zvezi s tem poudarja, da je ta primer zelo mučen, ter pravi, da hrvatski vojaki, ki so poklicani, da branijo hrvatsko zemljo pred komunisti, ne poznajo besede "domovina" in da. so se
Skupino so prijeli v njenem sta novanju, ko je, tiskala na ročni stiskalnici božično številko "Vestnika beograjske komande."
Z zbiranjem podatkov je ta odkrita tolpa že tri mesece zločinsko delovala, čeprav ni našla podpore pri širokih množicah, razen pri peščici beograjskih bogatašev. Ti aretiranci so premožnejši ljudje, ki so med vojno služili denar z Nemci in domačimi izrodki.
Božidar Vasic je med okupacijo vodil tekstilno tovarno v
izneverili svoji prisegi in svoji Skadarski ulici, št. 22, po osvo
službi.
Tudi v tem pismu naglasa škof, da morajo Nemci izgubiti vse zaupanje v hrvatske vojake.
boditvi pa je svojo tovarno poklonil državi, da bi prikril svoje delo in zveze z N^nici in četniki. V bivši Jugoslaviji je bil Vasic;
Mrs. Mary Krašovec, 1116 E. 74 St., je prejela od svojega svaka Lovro Varšeka iz Domžal na Gorenjskem zanimivo in dolgo pismo. Mr. Varšek je bivši orožnik, sedaj v pokoju. Nadvse so veseli svobode, kar se ponovno in ponovno poudarja v pismu. Slovenci so tudi zelo hvaležni za poslano pomoč iz Amerike, bodisi direktno ali in-direktno naslovljenjcem in drugim pomoči potrebnim rojakom v starem kraju.
"Domžale, 7. dec. 1945 "Dragi nam: —
"Po dolgih letih mi je zopet čast z dopisom medsebojnega sorodstva, ki nas veže z ljubeznijo eden do drugega, katerega smo in upam, še nadalje gojili za lajšanje našega življenja. Ves sem srečen, ako dobim pismo od enega ali drugega, da si potožimo ali v razveselitev popišemo naše življenje. Takšni stiki pa so nam bili preprečeni polna štiri leta. Zopet je prišla zarja svobode in tako si bomo
dopisovali medsebojno o našemi nasilju smo se uprli. Nekateri
diživetju.
"V prvi vrsti Vam javljamo, da smo pri nas vsi zdravi in danes zadovoljni in hvaležni vsem onim, ki so nam pomagali do te zlate svobode, ki jo sedaj uživamo z našim slovanskim jezikom, običaji, v pisavi, lastnini in v varnem življenju. Tega so vsi deležni in vsi smo dobro prestali v našem sorodstvu, kljub temu, da smo mnogo delali z tisoči,, da z milijoni ljudmi, ki smo strmeli po slovenski svobodi. Težki so bili udarci nemškega in italijanskega zverinstva, ali premagali smo jih z mnogo prelite krvi in danes se čutimo nadvse srečni, kateri smo ostali živi, v tako težki borbi proti okupatorju. Svodobni smo, v svobodi se razvijamo in obnavljanlo našo ljubo domovino, katero nam je zverinski Nemec strašno opu-stošil.
"Ljuba svakinja, sestra in teta, kakor svak-stric! Oprostita, koi sem prvo nekoliko potožil in v splošnem omenil naše življe-
"Kaj vse smo doživeli in preživljali, Vama ne morem na kratko opisati. Prvič, ker nisem tega popolnoma zmožen; drugič pa, ker nisem kronist vseh tistih dogodkov, ki so se vršili. Opisal Vama bom le v kratkem o našem lokalnem doživetju.
"Leta 1941 je tedanja oblast popolnoma odpovedala in ostali smo popolnoma zapuščeni. Udri je Nemec v naše kraje in z nami počenjal vse mogoče, tako kakor da mi nismo ljudje. Mnogo, mnogo življenj je Nemec uničil. Mnogo, mnogo gospodarskih dobrin je ukradel in odpeljal v svojo deželo. Tako se je kar avto v ranih jutranjih urah ustavil pred hišo in v teku 10 minut časa, morala je dotič-na družina zapustiti svoj ljubljeni dom in so jo odpeljali v kraj mučeništva, kjer je večina pomrla od samega hudega. Koliko ljudi so privezali h kolom in kot nedolžne žrtve po-strelili. Zakopali so jih, kakor ne bi bili človeška bitja. Temu
so zbežali v gozdove, kjer so organizirali skupen odpor in pre-žali na vse načine na okupatorja, da ga čimveč uničijo in preženejo iz naše dežele.
"To je pa bilo težko z golo roko.. Ni bilo orožja in ni bilo sredstev in v mnogih slučajih so se borili s kamenjem in navadnim orodjem v roki proti nemškemu dobro oboroženemu zverinstvu. Kolikor nas je bilo doma, smo pomagali s hrano in drugimi sredstvi one obdržati v gozdu in v zimskih časih smo jih skrivali v mrzlih sobah, da so se odpočili in zopet si pridobili moči za nadaljni odpor. Tako smo mi mnogo noči in dne-vov imeli skrite junake, jih pre-hranild s skromnimi in težko pridobljenimi živili i n drugim materi jalom.
"Na primer, dal sem pisalni stroj, zdravila, obleko in druga sredstva. Tako smo darovali, karkoli smo mogli, za našo današnjo svobodo. Danes smo srečni in se veselimo, da z na-
nje v težkih štirih letih. Takoj^ šim jezikom, našimi običaji, ži-ko: smo doživeli svobodo. Vama je najina hčerka Stana napisala nekoliko vrstic in upamo,, da sta jih prejela. Mi smo prejeli eno pismo in danes nepričako-
vimo v naši lepi domovini,, pod vodstvom naših najboljših junakov. Ravnotako so delali vsi naši sorodniki, posebno pa Pavel, ki je vozil vrhniški vlak pod
vaao in iznenadeno tu^ poslani j najtežjimi prilikami. Velika je
packet z živili, v najlepšem redu, j njegova nevarnost v vsem zavit z vso vsebino, ki je ozna-} pogledu. Vozil je mnogo skrite-čena na listku. Nismo pričako-1 blaga iz Ljubljane našim ju-vaji in nismo se nadejali, da se j nakom, ki, so živeli v gozdu. To
na nas spomniš zitvili, zato nas, težko in skrbi polno življenje
j 9 močno presenetil poštar, ko i jg prenašal v zavesti, da čim-
nas je obvestil, da imamo paket iz Amerike. Srčna hvala! Iskreno se Vama zahvaljujeva in mislimo, s Jiom bi Vama to veHkodušnost povrnili. Za enkrat ne moremo z drugim, kakor najlepša hvala z željo, da ostaneta v popolnem zdravju še
preje preženemo zverinskega Nemca in Italijana.
"Življenje je bilo jako skromno pod zasedbo Nemca, ker nam je delil vsa jedila in drugo po mačehi, sam se je pa šopiril in žrl kot pitan puran. Ali premagano je. Sedaj je on naš podlož-
mnogo let, da se v naši svobod-:
m državi srečno in veselo sni- ^^g^en in pravicoljuben narod
V istem duhu,, kot začrtuje svoj program prekomor-skega informacijskega ter kulturnega delovanja, z veseljem sprejema naša vlada v svoje meje vzpostavitev in razvitje informacijskih služb drugih dežel. Vsekakor hočemo dati pobudo, za dvojestranski tok informacij, ker potom te vrste izmenjave podatkov ter kulturnih in drugih vrednot se bomo medsebojno marsikaj naučili.
demo in tedaj bomo po svoji moči Vama povrqjli storjene nam dobrote.
rezervni topniški major, med okupacijo pa ga je Draža imenoval] za poveljnika brigade.
Med aretiranci so tudi Živojin Matic, trgovec; Božidar Vuka-sinovi, odvetnik iz Beograda; Njegovan Vuletin, tiskarski stavec (ki je bil pred nekaj meseci obsojen na prisilno delo zaradi trgovanja na črni borzi); Jovan Dajnjanovič, in Jova Lazovič, uradnik Narodne banke Zadnja dva sta imela nalogo, da organizirata teroristično tolpo, ki bo ubijala voditelje naše armade in narodno osvobodilnega gibanja.
Aretirali so skupno 13 oseb, ki očividno predstavljajo celo skupino zlikovcev. Vsi ti so padli v roke organom oddelka za ljudsko zaščito, ker pri ljudstvu niso imeli nobene podpore. Aretirani banditi bodo prišli pred vojaško sodišče.
Foiulit li "Slovanskega poroccvslca." |
in se mu ni posrečilo ono, kar je še z nami nameraval storiti, j Ako bi se mu bilo posrečilo, ne bil bi danes noben Slovenec tukaj, temveč bi nas vse pregnal v suženjstvo, v hlapčevstvo, kjer bi bili bičani in preganjani, dokler se ne bi zgrudil zadnji posameznik. Mi pa z veseljem obnavljamo opustošeno domovino in še nam bo sijalo solnce lepšega življenja.
"Ljuba Mici! Vidiš, cela štiri leta se nismo mogli sestati s sorodniki, niti enkrat iti v Ljubljano, kljub temu, da smo bili tako blizu eden drugega. S kakim malenkostnim pismom smo utihotapili, da smo si dali vednost, da še živimo. Dne 9. maja pa nam je zasijalo sonce svobode in se sestajamo v svobodi in, si pripovedujemo svoje doživljaje. Kmalu sem šel na Vrhniko in obiskal vse sorodnike.
Ko sem zagledal Pavleta, sem se ustrašil, tako je bil izčrpan, da sem se čudil. Izgledal jc kot
mučenik, suh in počitka pot"*: ben. Ali on ni klonil, temveH^ lal še naprej in danes se j« ® mnogo popravil na svojem zu, ker se odpočije v zlati svoj bodi. Tako sem se začudfl Francelnom, sicer ni iz, ko obran, ali postal je siv, vsakega napredka pri domu.
"Bil sem pri Jožetu. On f gledal še dovolj dobro, P& Jože je potožil svoje gorje v su italijanskega okupatorja. di stric Miha je prišel Vrhniko in sem bil tudi z v pogovoru. On izgleda ^ navadi. Za časa okupacije vel v Osijeku na Hrvatsk^ Stik smo imeli samo s stric^ Jernejem, teto Albino, Ha#^^ Tončko, za časa, ko sm" pod Nemci.	c,
"Ravnokar me je žena nila s kosilom. Dala mi krožnik juho, v katero je
hala riž prejet od Vaju.
^*1 'n Ti
sel jem sem ga povzil m ^ p, kel, da živiš še mnogo le • kosilu sem si prižgal cigane A mi je jako dobro storila, sem pa shranil, da jih ^ žgem ob kakšnem boljšenj^^ živetju in me bodo spo
SI
•jjžii#

daleč tja v Vajino dn življenje. Vsi smo tudi z ^ Ijem pokusili en komadič s čokolade. Drugi komadič pa ■ nimo, da ga s sinkotc^ skupnem svidenju Srčna Vama hvala!	^
"V Verdu mi je ta čaS " stric in je na njegovem ostala Rezka za gospodar^ nisem obiskal. Gotovo opazila tolikokrat omenjeBO bodo v tem listu. Res j" ^ ^
gokrat omenim, to pa srca prihaja, ker živeti v 3 je tezkO'
smo dovolj dolgo preživljajo
stvu brez svobode je p

to pa nam kipi beseda da'" iz ust, kot pri Vas pivo iz vrčka.
"Pri nas smo imeli splo®®.
iN' Si'
8E1 «4
»01 '01
iDl bi' iBl Vil (01 »!»] 4!i' iQl

St Ja
ta#'
litve. Vse je poteklo v šem redu in miru. Jaz, ^ ^ Stana smo. prvič v zivljeW ^
zavesti
lili s ponosom v
-	J • Ti	•
voditeljev. Bilo je tudi ^ nasprotnih glasov, ali se danes kesajb, da so
glasove pravom
oddali nasiDJ

bilo

"Kot sem omenil,
ko pod okupatorjem ^ ^ ali še težje je bilo P°^ ^ ij? domačimi izdajalci, to j® logardisti, pod vodstvo^^ Rozmana in generala ^ggtji*" Onadva sta organizirala
še Orliče in so trpinčil^ _ jiij^ ubogo ljudstvo in to i^°. gggc
je nego sam Nemec.
dd so bili takšni, ki sta •: stopila z,orožjem Nemca Ln dne 9; maja • je noči so izginili in dan^®^^ zna kje so. Govori se,
zaščito Angležev na jjiji Bila sta dva psa, ki sta P naše ljudi in jih trpin^i^^ od rfiuke pomrli.
"Opisal sem Vama ^ p'
naše življenje, ni pa drobno bom še poskusi
ti posamezne slučaje v da bosta prepričana o
im.	j/i	^ . .o
ti nemškega grozodej^
Sla
'Pozdravim še vse
bližini se nahajajoče
čital. ^ pO-
V časopisih sem
ifl

mnogo zbrali materijal^ j,pi magali našim najbolj' P°^ trpinom. Tako se j® jg|i ^ delilo takšna darila. pf ga oni, ki so se na s ^ žgane domove vrnili pf^ nemških lagerjev, kjer trpeli nečloveške muke ' so prišli na gole dom

ta'
,1^
jim je bilo požgano,
šeno na njih domovih' se morajo zjokati. KU jV"' pridejo veselega obraZ^ je domove, kjer nim^^Jf , s" trebnejšega, pa imamo svobodo in to jc 1 jen je. Videl sem na 1^
kako so bili Vaših in res jako potrebni. ^ ^ ^ čast, da Vam pošilj^^p! pogleda — iskreno . enkrat pozdravljeni
%
%
vsi-
'Lovro
Vaf
'■®»ca, 1946
enakopravnost
STRAWS.
^losenski ameriški narodni svet
^	3935 W. 26th Street, Chicago 23, HI.
konvenciji SANS, ki se je vršila 2. in 3. sept. *944 itti odbora*^	izvoljeni sledeči uradniki, gl odborniki in člani šir-
ČASTNI ČLANI:
tasta,	LOtIS ADAMIČ, Milf^rd, N. J.
Sh.iL	MARIE PnrSL.^ND, 1034 DiUingham Avenue,
Wis.
' F. J. Kem, 6233 St. Clair Ave., Cleveland 3, Ohio.
^«iMdnik-	CLAN! EKSEKUTIVE:
'■	KEISTAN, 23 Beechtree St., Grand Haven, Mich.
I podp,^~i''= JANKO N. rogelj, 6208 Schade Ave., Cleveland 3, O. jjj^anik: fred A. vider, 2657 So. Lawndale Ave., Chicago 23,
KUHEL, 3935 W. 26th St., Chicago 23, lU. ,4 CAINKAR, 2657 So. Lawndale Ave., Chicago 23, 111. tluii. '	ZUPAN, 1400 So. Lombard Ave, Berwyn, HI.
W. 22nd PL, Chicago 8, HI.
lEOPOTnV^^P^^' W. 2Uit PL, Chicago «, IlL *I«DfA	M09 St. Clair Ave, Cleveland 3, Ohio.
^®4NK 9^^^^ Gil? St Clair Ave., Cleveland 3, Ohio.
^TZ, 2301 So. Lawndale Ave., Chicago 23, III
ZELP	NADZORNI ODBOR:
2A*b?j^^' predsednik, 351 N. Chicago St., Joliet, IlL Cornelia Ave., Cleveland 3, Ohio.
•®XNIK, 309 TenaHy Rd., Englewood, N. J.
DEto	SIRSI ODBOR:
P TiT^'	15th St., Sheboygan, Wis.
15605 Waterloo Rd., Cleveland 10, Ohio.
[SJEESa	N°- Chicago St.. Joliet, lU.
Erie Ave., W. Aliquippa, Pa. 6No. 4, Princeton, 111.
Washington St., Denver, Colo.
7 **Wi	' * »rie
Route No.
4676 Wa.----------- ------------
KUmt • 223—57th St., Pittsburgh 1, Pa. *^A SueTi ®®^rd St., N. W., Chisholm, Minn. JJfSE^ivp 1936 So. Kenilworth Ave., Berwyn, 111. j %(	I'SSS Hawthorne Ave., Detroit 3, Mich
,1% Poixof^^' Station St., Bridgeville, Pa.
tk ^ MClv ''MSS Lakeland Blvd., Noble, Ohio. W^'NETTp a Menahan St., Brooklyn, N. Y.
V "ESa spirr^^^®' 1091 Addison Rd., Cleveland 3, Ohio, c-rRosa Ave., St. Louis Ifi, Mo. K	1®^® N. Hobnes Ave., Indianapolis, Ind.
1634 Cedar St., Pueblo, Colo.
ZBac« ' '®® Forest Ave., Johnstown, Pa. 10^ ' * F U. Bldg., Ely. Minn.
> 1045 Wads worth Ave., No. Chicago, IlL


ooooooooooooooooooooooo
IZ STAREGA KRAJA
oooooooooooooooooooooooo<
Vesti iz Velikih Lašč
E.
v pismo od bra-"^Ve i~	in družine
Lašč, ki po-5^' ker	prosijo za
y%—
'Star smo prestali,	ma,^ že počiva; za Ivana pa ne
. l^gj^ sin sva bila vsak	vemo nič, smo ga že kar zbri-
Italiji zaprta	sali. Pa taki fest fantje, pridni.
^ ttiow '^''obe. Sedaj je ta	vasi so ju oba zelo radi ime-
bil ubit v bor-	'i* hočemo, človek-bi kar
If K
if
f
f s'
nx
SI.
.kje .^jeega pa nič ne	od hudega in žalosti Ko
iJ^lo ',	I bi bilo vsega dosti, pa bi še bi-
v	so,lo biido, vsaj ni otrok.
. Kn seiYi prišel j "Tukaj vsega manjka. Fran-
&
; t/
s- liša .
Pti j> v .yi"jaki ir
K • Uh	M hiše!
^(to ^ftoVa .
^ Ti hvala
L, K« . — za pismo,	- .
' jaz ■ in ga bil zelo šel domov. Kako ste srečni! Mi
nanite na nas. Večkrat si mislimo, da smo pozabljeni od Boga in ljudi. Zdaj pa vidimo, da se še vi zmenite za nas.
"Dragi domači, strašno je bilo, no, pa smo prestali toliko straha, tega se ne da popisati. iTudi nam ne verujete, če ne bi sami skusili.
"Francka, pišeš, da je sin pri-
m
^oja dru
zi n a,
I jih pa več ne pričakujemo. Ta
Vere niso imeli, pa so se borili zanjo
star,
^lisei
fti
Ko imel
. VeU]. r" Okoli cka, pišeš, da bi nam kaj po-
% ■ -
^ Motetovi
je dosti slali. Bi prosili, če morete, nam je vse vse prav pride. Tukaj se ne do-
"'OOŠtVn 1	• .	JJilV.IV,. XUiVClJ K, v.	V..^
Sopiijg^ skedenj in bi nobene stvari. Smo ob vse.
hiša"'"'	biša; Pa kaj to, da bi bili le otroci ži-
m keg.
VI.
W,
^ova
P r 1 mostu.
I Pišeš, da je sin povedal, ka-
Pobit^° šipe in opeka j® vse uničeno. Saj tukaj je igafg	, na čisto uničeno. Koliko družin
5,	zdravi jaz bo pod svojo streho umrlo
že
iM^iclta T
Jo

Milan, ^°vic je dosti, pa
ni časa za

T ------ nas le ^	-
' ift Prances	Tvoj sin v Italijo, ce
pisati. Drugič kaj več. Francka,

Rašici ie 29 kje tam hodil, bi lahko šel
• Prpv,-!	J	-- —X. r.----u;_i—4.; 1-- ..

In

ancka, pozdravi	Dano obiskati, ko je v
Mickino Italiji.
vse znane. I
Mrs. Frances Kog, 20357 Gol-ler Ave., je prejela dvoje pisem, eno od svoje sestre Ivanke Kavčič, drugo pa od svaka Ivana Kavčiča iz Žirovskega vrha št. 54, pošta Žiri, ki poleg nekaj domačih novic, tudi poročata, da so se belogardisti, ki so bili domači izdajalci, borili v resnici za vero, a zakaj, pa pišeta, da zato, ker ti niso imeli vere.
Ob koncu vojne je dosti Slovencev v svoji nevednosti šlo z belogardisti in Nemci na Koroško, oni pa, ki so dobro pre-mishli so pa doma ostati. Pismi sta sledeči:
"Žirovski vrh, 7. jan. 1946 I "Draga* sestra Francka!
Predno Ti kaj več pišem, Te najpreje vsi skupaj lepo pozdravimo. Sporočam Ti, da smo prejeli dne 6. januarja Tvoje pismo, za katerega se Ti prav lepo zahvalimo. Dne 7. januarja Ti zopet pišemo in opišemo, kako se je tukaj ta stvar začela, ko je Nemec zasedel Jugoslavijo v aprilu 1941 leta. Takoj po zasedbi je odpeljal vse duhovnike, samo kar je spadalo pod Italijo, jih je pa pustil.
"Nato so začeli tisti duhovniki, kateri so ostali v Italiji, organizirati belo gardo. Tukaj so jim tudi rekli domobranci. Nato so se organizirale močne postojanke po vaseh. Nato so dobili bivšega generala Rupnika, ki je to vodil in pomagal še naprej organizirati skupno z Ijubljan-s^kim škofom Rozmanom.. Potem so vsi skupaj prisegH za Hitlerja, da se bodo skupno borili proti njegovim sovražnikom, do zadnjega moža.
"Seveto, bilo je tako. Belogardisti so rekli, da se borijo za vero in je to tudi bilo resnično. Zakaj? Zato, ker ti sploh nobene vere niso imeli! Zakaj je niso imeli ? — Zato, ker so vse cerkve, samostane in župnišča si)remenili v jbunkerje in to ^e-baj sami belogardisti, nekaj pa skupno z Nemci.
"Druga stranka j e bila p a partizanska vojska. To je bila jugoslovanska vojska, katera danes tukaj vlada, pod vodstvom maršala Tita. Ti so imeli preje ime "partizani". Ti so se morali skrivati po gozdeh pred Nemci in domačimi izdajalci, belogardisti. Ako so belogardisti zvedeli, da se partizani nahajajo v kakšni vasi ah v posamezni hiši, so se skupaj zbrali Nemci in belogardisti in so napadli dotične hiše in so tako požgali vasi in hiše, ljudi pa IM)bili. Seveda tudi partizane, če so jih dobili. Na tak način so požgali tukaj v bližini pri De-benc v Račevi pri Bolčk v Goro pekah in pri Kremžeri v Žiro vskem vrhu. Tako so delali naši nasprotniki.
"Ko so videli, da je Nemec preselil vse duhovnike in koliko je naredil gorja po svetu, so mu ti neumni' Slovenci še prisegli, da mu bodo pomagali, da se bo naredilo še več gorja. Slo-
vencev so prav zavoljo belogardistov dosti pobili. Sedaj nazadnje so bili belogardisti hujši kot sami Nemci. Na ta način je bila ubita tudi Debenčeva Reza. Mati je bila stara 82 let, ko je umrla.
"Reza služi v Škofji Loki v trgovini, je prišla kar dobro skozi v tej vojski. Ona je imela dosti za jesti in za obleči. Hčerko imam veliko, v maju bo stara 17 let. Ta starejši, ki je še pri vojakih, bo 7. maja star 19 let, je bolj šibek. Ta mlajši sin bo 26. januarja pa star 15 let. Ivana je poročena s sinom od Mortencetovega Franca. Ima dva otroka, sin je star 4 leta, hčerka pa dve leti.
"Sedaj pa sprejmi še enkrat pozdrave od cele družine.
"Ivana Kavčič".
"Žirovski vrh, Žiri, 12. januarja 1946.
"Draga sestra!
"Predno Ti kaj več pišem. Te najprej vsi skupaj pozdravimo in ti sporočim, da smo prejeh Tvoje pismo, za katerega se Ti najlepše zahvalimo. Prejeli smo ga 7. januarja t. 1.; paket smo pa dobili 11. januarja, v njem mislim, da smo vse dobili, kot je bilo poslano. Paket je tehtal 4 kg in 700 gr., kakor je bilo zapisano na paketu in na do-stavnici.
"Praviš, da naj pišemo, kaj najbolj potrebujemo. Najbolj primanjkuje spodnje obleke, tega manjka vsem najbolj. Seveda manjka tudi zgornje in pa nogavic. Jaz za doma imam še obleko, za v cerkev je pa nimam. Ce moreš še kakšni ženski predpasnik poslat. Pri nas so nam pokradli več kosov. V Stopah pa tega ni bilo, ker niso nobenega tacega imeli, da bi bil šel k vojakom proti Nemcu. Doma pri nas nismo zapustili, čeprav je bila Tvoja sestra Ivana en par mesecev že čisto sama.
"Mene in ta mlajšega sina Zdravkota so odgnaR belogardisti v postojanko Suhi dol so bili domači izdajalci.
"Tam so' naju preoblekli v belogardistično obleko, nato so naju imeli tam tri mesece pod
kontrolo. Če bi bila ušla, so rekli da bodo pa vse požgali doma. Hčerka Berta se je pa skrivala pred njimi, zato je niso takrat dobili belogardisti doma.
I To so bili večinoma sami domačini. Najhujša za nas sta bila sosed Starinar in Karantov Andreje.
"Domove pa so zapustili taki, kateri so belogardiste poslušali 'in podpirali, pa so šli na njih postojanke in tudi z Nemci na Koroško. Takih je veliko tukaj pri nas. Kateri je bil pa pameten, je pa lahko ostal doma in delal, samo da ni poslušal ajih propagande.
"Praviš, da si se hudo postarala. Mi drugi smo tudi precej zasiveli. Jaz imam že skoraj čisto belo glavo. Ivana pa že tudi precej; se ji tudi že precej roka trese, ko je toliko strahu prestala. Pa še hrana je bila preslaba, ker nismo dobili živilskih kart, ker nismo bili za Nemca. Mi nismo dobili nobenega deleža od 27. januarja 1944 leta, pa do osvoboditve. Živeli smo še samo od tega, kar smo doma pridelali. Res smo vsako leto zaklali enega prašiča, pa smo morali vse zakopati v zemljo, da nam niso Nemci in belogardisti pokradli. So večkrat obkolili hišo in vse premetali in kar jim je prišlo v roke kaj podobnega, da jim je bilo po-všeči, so vse pokradli. Tudi ši-
vanke so bile dobre. Pa smo vseeno ostali živi, hvalabogu. Naša stranka je delavska; belogardisti so bili pa za kapitaliste.
"Podlipnik iz Žabnice je pa še živ. Nemci so ga mislili seliti, pa jim je ušel s celo družino. Na njegov dom so se bili pa naselili Nemci. Po osvoboditvi so pa Nemci odšli in je prišla družina nazaj domov. Ta starejši sin, Pepe, je bil živinozdravnik. Se je mislil poročiti v jeseni, pa je bila nesreča. Med oklici se je peljal na motorju in se je ubil. Sin od sestre Mice je pa padel v vojski proti Nemcem in belogardistom. Moj sin Janko je pa sedaj v Kranju pri vojakih. Je še zdrav, hvalabogu. Od Micne Ivanke mož je pa sedaj* prost vojaščine, žena od Janeza in sin sta sedaj v škofji Loki, imata eno veliko hišo v najemu. Imata
[še druge stranke notri na sta-jnovanju. Še kar dobro izhaja-■ ta.
j "šinkovc ima pa oba sina v Nemčiji. Sta šla delati na kmete, sedaj pa ne ve nič zanje.
"Sedaj bodo vzeli nekaj sveta tem velikim posestnikom in ga bomo dobili taki tarnali, da bomo lažje živeli.
"Sedaj imamo eno kravo in enega junca. Iz tega sedaj lahko vidiš, da nam niso cvetele rožce ta štiri leta.
"Sedaj se pa še enkrat lepo zahvalimo za paket in Te še. enkrat lepo pozdravimo Tebe in celo Tvojo družino. Zbogom.
"Ivan in Ivanka Kavčič."
Oglašajte v Enakopravnosti
,p HOW TO SAVE MONEY . . . Larry Marsh, Brighton, Mass., while only five years old, has learned how to earn money by saving it. With a bill in his hand, that "mom" gave to have his tooth pulled, Larry performs operation on dentist's door.
The Yugoslav Red Cross examines one of the thousands of seriously undernourished Yugoslav babies whom doctors describe as "dehydrated children." Their survival this year depends on immediate shipment of baby foods from the outside. To meet this desperate need, the American Committee for Yugoslav Relief is appealing nationally for food to help restore the health of these children. Contributions to the Baby Foods Campaign will be accepted at 703 Public Square Building, headquarters of the Cleveland Chapter of the Committee.
I "Prejmite srčne pozdrave od spomenik, nas vseh,
v	ka Sina.	i

se bomo vi-!
C"""!' tč°r
pozdrave,'
"Družina Simenova".
1946 FUND CAMPAIGN


'Janez Virant". i
Pozdrave od Sk za pismo.| se ae spo-;
i^'^'NSKl FORNEZI
Konverzijski grelci
Takoj inštalirajo!
^ 9orkoio v teku 24 urah, ko se sprejme naročilo!
*'**onirji za gretje vam nudijo brezplačen pregled in proračun.
^ lakes furnace co.
''"d«; "guaranteed satisfactory results"
3068 EAST 116th STREET


This invitatiiin
KUHINJSKE PEČI
Vsem gospodinjam naznanjam, da sem dobil veliko zalogo
kuhinjskih peči Tappan - Grand - Magic Chef - Roper
PRAVKAR SEM PREJEL TUDI KRASNE NOVE G. E. ELEKTRIČNE KUHINJSKE PEČI Sedaj imamo G. E. ledenice na ogled in priporočamo, da si jih ogledate predno kupite drugje.
ANTON DOLGAN
15617 WATERLOO RD.
"LES MISERABLES" RE ENACTED IN BUFFALO .
on the bulletin board of Central Church of Christ in Buffalo, put there by the Rev. Harry T. Birdwell, in hopes that the thief who robbed the church of a candle from the Christmas altar.

DELAJTE V MODERNEMU POSLOPJU THE TELEPHONE CO. potrebuje
ŽENSKE kot
delavke hišnih del
Downtown poslopja Stalno delo—Dobre plače Polni ali delni čas 6 večeroV v tednu 5:10 do 1:40 zj. Zglasite se na Employment Office 700 Prospect Ave., soba 901 nd 8. zi. do 5. pop., dnevno rn^ven ob nedeljah
THE OHIO BELL TELEPHONE CO.
SLOVENCI, POZOR!
Pravkar sem se vrnil od ameriške mornarice in sem pripravljen vam bili na uslugo
OTVORIL SEM
Waterloo Beverage Store
v Oubančevem poslopju na 16721 WATERLOO ROAD
"Edina slovenska trgovina te vrste" POLNA ZALOGA PIVE, VINA IN CORDIALS, katere lahko vzamete domov po steklenicah in v zabojih
TUDI DOPELJEMO NA DOM
Ernest Mramor, lastnik
V vsaki slovenski družini, ki se zanima za napredek in razvoj Slovencev, bi morala doliaja+i

Enakopravnost
Zanimivo in podučno č+ivo priljubljene povesti
STRAN 4
ENAKOPRAVNOST

5. marca.'
TEREZA ETIENNE
JOHN KNITTEL
(Nadaljevanje)
Obtoženca s o pozvali, naj vstaneta.
Nekaj sekund sta zrla drug v drugega. Vsakdo je opazil, kako trdno sta se pogledala. Porotniki so se pomenljivo spogledovali. Docela osupli so bili, ko sta si obtoženca naglo podala roki.
"To je prepovedano!" je dejal nek glas.
Naslednji trenutek so odpeljali Terezo in Gottfrieda.
Vse gostilne v Obwylu so bile ta večer nabito polne. Človek je lahko poslušal; "Dosmrtno!" — "Oba!" — "Da! Ali ste že kdaj videli tako trdovraten parček?" — "Jezus! Kakšna škoda! Tako lepa stvarca!" — "Ali ni res, Hans," je zaklical v gostilni pri "Kroni" hripav glas, "tudi ti bi si jo vzel rad v posteljo, četudi bi ti dala požreti zastrupljeno sol za jetra!"
Misli mož in žena so bile vzburkane. Kot celokupnost, kot splošno občinstvo so bili pripravljeni zaničevati in odklanjati zločince. Kot posamezniki pa so bili zmedeni. V njihovih prsih je bila okrutnost poleg nežnosti. Razsrjenost poleg nekega čudno skrivnega hrepenenja, da bi bili zmožni takih čudovitih strasti, kakor so se jim danes razodele, strasti, ki se niso strašile niti umora.
Možje in žene so se pogledovali s prikritim sumom. Meščanski parčki so se dražili to noč: "Nikdar več mi ne boš dajala zdravil," je dejal nemara neki Fritz svoji Mariji, ali ona njemu. "Človek nikdar ne ve!"
Medtem sta sedela Tereza in Gottfried v svojih celicah in se vpraševala, kaj jima bo prinesel prihodnji dan. Tereza je gledala skozi okno v noč, nezlomljena in neukrotljiva, pripravljena kljubovati vsaki novi preizkušnji. Vedela je, da jo njen Gottfried še vedno ljubi. To je bila tolažba, tako postrana kakor tiho nebo, tako svetla kakor zvezde, ki so migljale v višavah.
Gottfried pa je iskal drugo tolažbo. Videl je pred sabo konec Ležal je na ozkem pogradu in molil, naj mu bo odpuščena njegova pregrešna ljubezen do Te-reze. Bog v svoji vsemogočnosti naj razume veliko ljubezen grešnika do drugega grešnika. Gottfried je molil, naj pošlje bog svojega svetega duha v njeno pagansko dušo. "O bog! Pomagaj nama, da bova vse to prestala. Daj, da se bova dvignila iz vsega ponižanja kot otroka tvojega duha. Oče naš, ki si v
nebesih--"
Državni pravdnik Gutenberg, suha, visokorasla, skoraj srednjeveška postava žarečih oči in upadlih lic, je vodil naslednji dan obtožbo. S soočenjem obtožencev je porotnikom takoj pokazal svojo namero; hotel je zmešati prejšnje izjave Gottfrieda in Tereze, zaplesti ju V protislovja in tako dokazati trditve tožilca. Gottfried je trdovratno vztrajal pri svoji prvotni izjavi, da je bila Tereza šele tri mesece po smrti očeta prvič njegova ljubica. Gutenberg je stremel za tem, da bi to izjavo ovrgel. S pozornim zanimanjem' je poslušalo sodišče njegova vprašanja. Kaj kmalu je bilo jasno, da je Gottfried lagal. Ko ga je vprašal, kdaj in kje je priznal gospe Mullerjevi zastrupitev njenega moža, je odvrnil, da v Italiji, v zgodnjem poletju minulega leta.
"Kaj je vdejala, ko je slišala vaše priznanje?" je vprašal Gutenberg.
Gottfried ni ničesar odgovoril. Trdno se je držal ograje in strmel pred se.
"Ali so se nato vaši odnosi do gospe Mullerjeve spremenili?"
"Zgrozila se je!" je rekel Gottfried. "In to je bil tudi razlog, da sva se ločeno vrnila v Gam. Nobenega opravka ni hotela imeti več z menoj. Prepričan sem bil, da sem izgubil njeno ljubezen, in zaradi tega sem se javil policiji."
Iznenada je bilo slišati Tere-zin glas:
"Lažeš! Lažeš! To ni res!"
Gottfried je utrujeno sko-mizgnil, češ, kako malo se zmeni za to. Gutenberg je pregledoval svoje papirje. Povrnil se je k noči petnajstega septembra. In z neštevilnimi vprašanji si je prizadeval, da bi izvlekel iz Gottfrieda in Tereze poročilo o dogodkih.
"Ali ste se vprašali, zakaj se je gospa Mullerjeva tako potrudila, da bi odstranila sledove po močnem bruhanju vašega očeta?" je hotel vedeti nazadnje.
"Jaz sem odnesel vedro," je izjavil Gottfried.
"Toda gospa Mullerjeva trdi, da je storila to ona! In vi sami priznavate, da je gospa Mullerjeva stregla svojemu možu. Ali ste jo šteli res za tako strahovito neumno, da ne bi slutila v tej noči te izredno slabe igre?"
'Gottfried ni odnesel nobenega vedra!" je trdno odgovorila Tereza. "Ob šestih zjutraj sem ga poklicala iz njegove sobe.
K ograji za priče so poklicali Rothlisbergerja in ga zaslišali. Ko ga je Gutenberg pozval, naj porotnikom natančno poroča, kaj mu je dejal Muller v jutru šestnajstega septembra, je povedal z globokim žalostnim glasom, da mu je gospod Muller dejal sledeče: "Takoj moramo poklicati zdravnika. Mačeha in jaz sva bila vso noč pokon-cu. Bojim se, da je z mojim očetom zelo slabo."
"Ne, ne, nisva bila vso noč skupaj pokoncu!" je rekla Tereza.
"Vidva oba, vi in Gottfried Muller, sta to noč skupaj pre-
UREDNIKOVA POŠTA
PUSTNA ZABAVA
Direktorij Slovenskega društvenega doma na Recher Ave. vabi vse na pustni večer na domačo zabavo.
Imeli bomo dobro prosto zabavo in nekaj drugega vas vse čaka. Kot vsako leto, tako se bomo tudi letos dobro zabavali na ta večer, ker imamo naše fante-vojake doma.
Pridite, kateremu dopušča čas in zdravje!
Na svidenje na pustni večer, nocoj v S. D. D.
Odbor.
na raznih vojnih frontah. Zato pazite, da jim ne nasedete.
Eleanor Kline.
Roke proč od organizacije United Mothers
Cleveland, O. — V Enakopravnosti je bil že natisnjen članek glede seje United Mothers organizacije, ki se ima vršiti nocoj v Mestni dvorani. Ta zadeva je problematična za mesto, kot je bilo že rečeno, in Community Relations Board je sprejel posebno resolucijo, kateri se priporoča županu Bur-keju, da n^ dovoli zborovanja v Mestnem avditoriju tej faši stični organizaciji.
Je nepotrebno ponavljati, kaj je vodja te organizacije storil in kaj je hotel narediti med vojno. Vsi dobro vemo, da je bil in je še Gerald L. K. Smith proti, da bi šla Amerika v vojsko proti Hitlerju. Dasi smo dosegli mir in zmago, vendar on še vedno nadaljuje svojo vojsko in seje med ljudstvo neslogo in fašizem.
Vsak zaveden Slovenec v Cle-velandu bi moral pojmiti, kaj pomeni širjenje terorizma in sovraštva med narod, ker s tem se propagira fašizem. Rojaki, vabljeni ste, da vstopite v napredne unijske organizacija, katere se zavzemajo proti fašizmu in ga skušajo zatreti v začetku.
United Mothers organizacija širi točno isti fašistični strup med narod, proti kateremu smo se borili in proti kateremu so v borbah padali naši fantje
GLEDALIŠČE CAIN PARK IŠČE PEVCE
Cain park gledališče, ki se nahaja na prostem in je lastovano od mesta Cleveland Heights, išče med narodnostmi v širšem Clevelandu pevske moči, moške in ženske, da bi v tekočem letu sodelovali v skupinah tega gledališča, ko se bo podalo tam več operet tekom poletja. Preizkušnje pevcev za zbor se bodo vršile v Masonic avditoriju E. 35 St. in Euclid Ave., v sredo in četrtek, 6. in 7. marca.
Gledališče stopa letos v svoje deveto leto in od tedaj se je podalo v tem prostoru 88 predstav, to je bilo 19 različnih muzikal-nih skladb. Pri tem je sodelovalo preko 2,000 pevskih in muzi-kalnih umetnikov iz širšega Clevelanda. V tekoči seziji se namerava podati pet različnih operet in pevskih iger, pri katerih imajo priliko nastopiti novi člani. Vse stroške za kostume in druge potrebščine plača gledališče. Pevci ne dobijo nobene plače. Gledališče se odpre letos 17. junija s predstavo operete Mikado, pod vodstvom Handel Wadswortha. Vaje so dvakrat na teden.
od Št. Vida nad Ljubljano. Zapušča moža in odrasle otroke.
Chicago. — V bolnišnici je v torek umrla Ana Grum, rojena Primožič, doma iz Št. Ru-perta na Dolenjskem in v Ameriki 33 let. Bolehala je za vodenico, kateri je podlegla. Zapušča moža, sina in tri hčere.
Mestne novice
Golobi v mestu še ostanejo
že delj časa obstoja v Clevelandu pereče vprašanje, kaj storiti s številnimi golobi v osrčju mesta. Lastniki poslopij in trgovin zahtevajo odpravo golobov, na kakoršni koli način. Ljudje pa jih še vedno hodijo krmit v osfčje mesta in jih občudujejo. Te dni je bila predložena pravdnemu odboru mestne zbornice posebna nova postava glede golobov, katera predvideva kazen za vsakogar, ki bi hranil golobe v mestu in sicer do vsote $200 in 60 dni zapora.
Ista postava bi dovolila, da se sme legajno golobe poloviti v mestu, kdor jih more, na humanitaren način. Odsek za nove postave ni za enkrat storil ničesar v tej zadevi in osnutek je za nedoločen čas položen na polico.
Za kratek čas
Mali Janezek ni nič preveč rad v cerkev hodil. Ob neki priliki pa izrazi materi željo, da bi rad duhovnik postal. Mati se zelo začudi temu, odkod naenkrat taka spreobrnitev in vprašuje sinkota, da naj pojasni, iz kakšnega razloga se je odločil postati duhovnik.
"Vse izgleda, da bom moral hoditi v cerkev vse moje življenje," pravi skesano Janezek. "Zdi se mi, da je mnogo težje mirno sedeti in poslušati, kot pa stati in kričati raz prižnice in pobirati denar."
Fada
Društveni koledar
ODDAJTE VAŠA NOVE RADIO APABATEp IMAMO TUBE, RAZNE ^ G. E. SVETILKE
griffin radio
Sales—Service^
. Motorola -7. radio aparaii 1203 E. 79
JOHN zulich INSUBA"
agency ■ 18115 Neff Bd« <
Se priporočamo ro] naklonjenost za vsakovrs varovalnino.
VAŠI CEVUI
bodo zgledall kot novi. v popravilo zaneslji*®®®
vedno izvrši prvovrstA#
Frank Maf*
16131 St. Clair A«'
bdela, ali ni res?" je zaklical Gutenberg.
"Jaz sem bdela. On ne," je jezno odvrnila Tereza.
Gottfried je stal povešene glave.
"In kdo izmed vaju je umil to steklenico?" je vprašal Gutenberg in dvignil prazno, rjavo stekleničico.
"Jaz!" sta zaklicala istočasno Tereza in Gottfried.
Nekje zadaj v dvorani je bilo slišati hehetanje, Gutenberg se je diskretno nasmehnil, toda bil je smehljaj skoraj cinične odločnosti. Pozval je Terezo, naj pove porotnikom, kdaj je prvič stopila z Gottfriedom v intimne odnose.
(Dalje prihodnjič)
Oglašajte v Enakopravnosti
-Behind-
Your Bonds
Lies the Might of America

Vesil Iz življenja ameriških Slovencev
Detroit. — Dne 14. februarja je tukaj umrl vsled srČne kapi Rudolph Zore, samski, star 51 let in doma od Zagorja. Zadnjih 16 let je bil hišnik Slovenskega delavskega doma in bil med rojaki splošno priljubljen. Pokopan je bil civilno 18. februarja.
Granville, 111. — Dne 16. februarja je naglo umrla Ana Novak, rojena Tomšič, stara 58 let in doma iz vasi Žvirce, fara Hinje na Dolenjskem. Umrla je za srčno hibo. Zapušča bolnega' moža, štiri hčere in dva sinova,, v Clevelandu pa brata Jerneja I Tomšiča.	|
Ban Francisco, Cal. — Tukaj je umrl černivec iz Elyja, Minn, j Delal je dalj časa v rudnikih j po zapadu. V Oaklandu zapu-1 šča hčer. — Umrla je tudi Mary' Zakotnik, stara 67 let in doma |
FEIGHAN ZAHTEVA PREISKAVO V CRILE BOLNIŠNICI
Kongresnik Michael Feighan je naznanil v Washingtonu, da bo zahteval uradno preiskavo razmer pod vodstvom Col. V. Emersona v Crile bolnišnici, ko se veterani-bolniki pritožili.
so
da se jih zanemarja in se jim delajo še druge krivice.
KADAR RABITE
zobozdravniško oskrbo
POJDITE K ZANESLJIVEMU ZOBOZDRAVNIKU
Naš urad se nahaja na enem prostoru že 25 l^t. Za prvi obisk ni treba določiti čas— pridite kadarkoli—pozneje pa se bo delo, kakršnokoli želite v zobozdravniški stroki, izvršilo ob času ko vam bo najbolj prikladen.
PRVOVRSTNO DELO PO ZMERNIH CENAH, VAM NAPRAVI
DR. J. V. ŽUPNIK 6131 St. Clair Ave.
v poslopju Norih American banke VHOD NA STRANI E. 62 ST.
9. marca, sobota. — Skupno veselico v prid Rdečemu križu Jugoslavije, priredi društvo "Euclid" št. 29 SDZ in društvo "Cvetoči Noble" št. 450, SNPJ, v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave.
APRIL
21. aprila, nedelja. — Svoboda SNPJ — Ples v avditoriju Slovenskega delavskega doma na Waterloo Rd.
28. aprila, nedelja — Strugglers SNPJ — ples v dvorani Slovenskega delavskega doma na Waterloo Rd.
12. maja, nedelja. — Waterloo Grove W. C. — prireditev v avditoriju Slovenskega delavskega doma na Waterloo Rd.
12. maja, nedelja. — 25-letnica Community Welfare kluba v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. s programom in večerjo v počast materam.
27, oktobra, nedelja. — 30-let-nica društva "Vipavski raj", št. 312 SNPJ v Slovenskem domu na Holmes Ave.
CI lai na
Dom in inves
Tu je prilika, da si ber dom in biznes, jj (ena je prazna za vas ? vanja. Mesečni Posamezna gorkota $13,900.
porath vprašajte za
IIA: 5777
10522 Superior
min pre( čast Itatf
Chinese Army Styles
Išče se ,
o A ali ^ ' stanovanje s d, % ^
hiša sama zase ali |
v okrožju NettiDgh^
ima za oddati, naj ^ & Mrs. Al Rudman, hawk Ave.
^da s® .
Kuhinjsko miz« gj
li; košaro za star .
Zelo veli*
thertnoSP"
odi««'
AVTNE UCENCE
DOBITE NA
7220 ST. CLAIR AVE.
ODPRTO DNEVNO RAZVEN OB NEDELJAH OD 10. ZJUTRAJ DO 7. ZVEČER Joe Simoncic
nico za pore mleti meso;
ži eno galono; po®°'
lice; žaga; grablje,^ divo in drugo para "roller skates, -^ arrow" set in ge^^' ni predmeti. Poiz^ 156 St., Suite 1,
Išče se
žensko ali dekle vila; nič pranja
Ostati mora cez
noč-
na 17820 NottiDgh**' 7730.

Your red ,
must ti"l
•iko
tis
C
prte

»iji Po,
v
»k
S k,
S i
'k SVjt
Sr^ERWARE
One factory at Providence, R. I., manu- | factures more sterling silverware and* more ecclesiastical articles than any. other plant In the world. The city has the largest foundry for casting bronze statues, memorial tablets and wrought Iron doors. It Is always busy making essentials, which adds wealth to the Nation to guarantee Victory Bonds.
Wireless Phones Tested in East


'


With hif "G.I." umbrella protecting him from the rain, thfs grinning Chinese sentry of the 70th national army stands guard at one of the docks at Kiirum, where the Chinese troops were landed by units of the U. S. 7th fleet.
%
OGLAŠAJTE V
"ENAKOPRAVNOSTI'
Oglašajte , Enakop'®.

HENR¥ J. KAISER'S NEW "PACKAGED" POWER • . . The new Kaiser car, first of American low-priced autos to have front wheel drive. It is also first myss production passenger car in America to have independent "torsionetic suspension" on all four wheels. The body and chassis form a single unit of the type known as "monocoque" construction. The new Kaiser was designed by Howard A. Darrin, with pressure-chamber ventilating system.
Shown atop the New York telephone building are the antennas used during demonstration of a secret army radar microwave relay system. The demonstration, conducted by Bell telephone laboratories, included & two-way voice transmission carried out successfully over links totaling 1,400 miles. ^ was announced as entirely practical and successful.
I
NOVICA
IMA LE TEDAJ
SPLOŠNO vrednost KO JO IZVE JAVNOS' J
KADAR SE pri vaši hiši pojavi kaj ® bi zanimalo vaše prijatelje in splo«®® ^ sporočite tozadevno na
ENAKOPRAVNO^
6231 ST. CLAIR AVE. HEnderson 5311
Novice radevolje prlobcuj®'^ brezplačno