SOCIALISTI
Pod geslom, da je "najbolj pereo problem danes enotnost delavske ga razreda v boju za osnovne koristi delavcev", sta moskovska PRAVDA in radio pozivala na sodelovanje med komunisti in socialisti. Obenem so v skladi! z novo politično smerjo, v celoti potrjeno na zadnjem par tijskem kongresu v Moskvi, Hruščevi ljudje uradno vabili zapadne soci alistične veljake na obisk Sovjetske zveze. Komunistični prvaki na za Padu pa že nekaj časa pozivajo na ustanovitev skupnih Ljudskih front, naj strmoglavijo kapitalistični red.
Ta komunistična ofenziva proti socialnim demokratom je bila glav Pl predme* razgovorov, ki so jih zadnje mesece imeli v vodstvu S0cia= iistiČne internacionale. Sprva ni bilo edinih pogledov, kako reagira« tl na sirenske glasove iz Moskve. Medtem ko so nekatere socialistične stranke bile proti vsakemu sodelovanju, so druge dopuščale gotov stik, bi komunisti izpolnili gotove predpogoje. Prevladalo pa je mnenje, ?a najbrž Moskvičanom ni toliko do uradnih stikov med komunističnimi ta socialističnimi strankami, - kar,M jim končno prihajalo prav zla« sti za domačo uporabo, - ter da žato 'verjetno niti ne pričakujejo pri trdilnega odgovora iz Londona ali Zürichs,kjer so socialisti razprav« tjali o vabilih. Sovjetski komunisti so pri tem merili predvsem na ši loko članstvo socialističnih strank,, ki naj'bi s pritiskom na svoja ^odstva doseglo gotovo sodelovanje. Toda samo tako sodelovanje še zda ieka ni bil glavni sovjetski cilj. Kajti če bi na tak način zares pri slo do sodelovanja, potem bi se občutno zmanjšal tudi ugled socialiste ticnih prvakov pri Članih in po vsej verjetnosti bi prišlo do raznih odcepov v samih socialističnih strankah zaradi razlik v politični tak tiki. In vse to skupaj, zlasti pa poslednje, bi olajšalo in omogočilo ustanovitev novih Ljudskih front. In to je bil poglavitni Icoi^fccetni oilj mednarodne komunistične zarote, to je srž nove doktrine, da je Mogoče priti na oblast tudi z."mirnimi" sredstvi. Komunisti sami ‘ so Patložili, da to ne bi bilo nič drugega kot revolucionarna uporaba Parlamentarne večine, dosežena povsem ustavno preko strankarske koali pije^pod komunističnim vodstvom. K temu cilju vodijo številne komu= Cistične taktične poteze, od obsodbe Stalinovega kulta pa do posled« Pjle - razpustitve Kominforma. S tem poslednjim adutom bi naj Sovjeti ^risali sledove svoje imperialistične politike in predv vsem svetom ^anifes tirali "zrelost" posameznih komunističnih s trank,ki da so zdaj Postale zares - "neodvisne".
Zdi se, da na zasedanju Sveta Socialistične internacionale v Zü= Pichu marca meseca ni bilo soglasja, v kakšni obliki odgovoriti na ko ^unistiČna izzivanja. Končno je prevladalo stališče, da je sodelova = Pje s totalitarnimi strankami toliko časa nemogoče, dokler komunisti Pe omogočijo vsaj ustanovitve resnično svobodnih demokratičnih delav« Jkih gibanj v tistih deželah, kjer so jih sami s silo zatrli. Toda Ker^je bil odklonjen laburistični dopolnilni predlog h gornjemu sta =. iiŠču, da namreč ni dovolj samo zavrniti Moskvo,ampak da je treba po« staviti konkretne predloge, ki bodo izzivali Kremelj ih obenem vliva« -J-i delovnemu človeku zaupanje v demokratični socializem, so sklenili, pa bodo na seji v Londonu, aprila, izdelali podroben odgovor na sov = 3etska._ vabila.
«UMU»*!:]
Po tem odgovoru, ki je bil objavljen 7.aprila, "ni nieesar skup= nega med socializmom in komunizmom",kaj ti "komunisti so samo popačili pravo idejo socializma.Koderkoli so prišli na oblast, so uničili sle= herno svoboščino, vsako pravico delavcev, vsako politično pridobitev in vsako človeško vrednoto, ki so si jo skozi več generacij priborili socialisti. Mi(socialisti) verujemo v demokracijo, oni(komunisti) ne. Mi verujemo v pravice človeka, oni se iz njih norčujejo. Ničesar ni spremenjenega z zavračanjem stalinizma." Socialistična internacionala se je ob tem komunističnem vabilu spomnila- sestrskih strank v vzhodni Evropi, ki so pristale na sodelovanje s komunisti, pa "so bile zdrob= Ijene v prah, prisilno spojen,© s komunističnimi ali drugače odstranje ne s surovimi sredstvi diktature, ki se.sama posmehljivo naziva -Ljudska demokracija."
Tako ni nič čudnega, da so demokratični socialisti odklonili so= delovanje s komunisti, čeprav so istočasno upoštevali, da je treba na miren način reševati zapletena mednarodna vprašanja. Todd to je po sel, ki naj se ga lotijo vlade.
Naj ob tem omenimo še članek Aneurina Bevana, ki ga premnogi po krivici smatrajo za komunističnega sopotnika. Njegovo mnenje je, da se pri obsodbi Stalinovega kulta ni v Sovjetski zvezi' zgodilo nič po sebnega. ’Oni niso v resnici obrnili hrbta temu kultu, ampak so ga prilagodili že^vkoreninj eni navadi mišljenja. Ne vidijo potrebe,da bi stopili v bodočnost s svežo ustavno improvizacijo, da bi tako prepre= čili ponovitev.’^Po Bevanu je Stalin rastel v tiranstvo, kor mu je to omogočal sam značaj sovjetske ustave. Toliko psovana zapadna demokra= cija ima dve ustanovi, ki preprečujeta kaj takega, kot se je godilo v Sovjetiji: ločeno pravosodje od izvršilne oblasti in pa zagotovljeno možnost obstoja več kot ene politične stranke. Demokracija sicer po = gosto deluje z vznemirljivo počasuctitjo, včasih neučinkovito in skoro vedno zavirajoče, toda pri tem vedno v službi čuvanja mnogih najbolj cenjenih pridobitev človeške rase, je zaključil Aneurin Bevan.
'Prezgodaj je še soditi, kakšne posledice utegne imeti tako odloč no stališče, kot ga je oznanila Socialistična internacionala. Trdno pa upamo, da ne bo ostalo samo pri besedah ampak da bodo demokratični socialisti tudi v delu dričali velika načela, s katerimi so se kot gotovo najbolj poklicani postavili proti komunistični fronti.
"Socialistični komentar"
V uvodniku prejšnje številke KLICA TRIGLAVA smo predložili poši= Ijanje mesečnika SCtCIALIST COMMENTARY v Jugoslavijo,kar danes gotov dopisnik obsoja v pismu uredniku.To so bili naši razlogi:
Ne moremo spregledati dejstva,da se hoče jugoslovanski komunistn ni režim prikazati svetu pod socialističnim plaščem in kot tak naveza ti formalne stike s posameznimi socialističnimi strankami,ko že ne mo re več misliti na sprejem v Socialistično internacionalo. Tltovci da= Ije trobijo na ves glas in za njimi ponavljajo tudi v Moskvi,da "vodi več poti v socializem".
Potemtakem, tako zaključujemo,bi širjenje "Socialističnega komen tarja" v Jugoslaviji ne moglo biti protisocialistično dejdnje,dočim bi razpečavanje kakšnega PUNCHA in njemu podobnih prav gotovo bilo.Ve mo,da se komunisti daleč bolj boje socialistične kot pa kapitalistič= ne propagande. Upoštevali smo,da so Jugoslovanom zaradi desetletne režimske enousmerjenosti pojmi v mnogih primerih zmešani in ne znajo več pravilno presojati, vrednot. Miselna zmeda o Marxu in marksizmu'je zelo očitna. Zato potrebujejo predvsem zdravega socialističnega komen tarja. Poleg tega imajo dnevnega opravka s komunisti,pri čemer bi ka= ka konservativna logika slabo odrezala.V poštev prihaja torej samo so cialistični slovar,ki nadkrili vsakega komunističnega. - To so bili
---------------------------------- razlogi,da smo se zavzeli za SOCIA
KLIC TRIGLAVA	LIST COMMENTARY,ki se poleg tega
57,Totland Road	lahko ponaša s svojo vsebino. - K
LEIOESTER	zadnjemu prigovoru v pismu bi re =
kli, da se ves svet neizbežno suče Izhaja 1. in 5. soboto v mesecu, proti levici...
OB NOVIH DOKUMENTIH O IZGUBI SLOVENSKE KOROŠKE
Vsi, ki se zaskrbljeno zanimamo za slovenske narodne probleme in še posebej za vprašanje južne Koroške, moramo biti hvaležni g.dr .Aloj ziju Kuharju,da nam je odkril in znanstveno predstavil doslej še ne= objavljene "koroške" dokumente iz., ameriškega državnega arhiva.(Svojo študijo je objavil v Zborniku Svobodne Slovenije za leto 1956.)
Zbirka tozadevnih spisov Coolidgeve študijske misije na Dunaju, ki vsebuje poročila o osemdnevni anketi polkovnika Milesa (od 29.ja= nuarja do 6.februarja 1919.)»je dragocen vir za osvetljavo vzrokov in okoliščin, zaradi katerih slovenska prizadevanja za pravično se m verno mejo niso uspela.
..iKako je prišlo do Milesove "razsodniške" odprave, zunanji potek Potovanja in njegovi za Slovence neugodni rezultati - vse to je bilo že zgodaj znano, saj je bil med osebami, ki so Milesa spremijale,po= leg avstrijskega,tudi slovenski zastopnik. Fsodni vpliv Milesovega Poročila na ameriško delegacijo v Parizu in s tem posredno na končne sklepe mirovne konference o K0roški, omenja jo, več ; ali Qianj,vsi slovei ski avtorji. Enako kakor tedanja slovenska diplomacija pa si ne po = stavijajo važnega vprašanja o uradni legitimiranosti in mednarodni legalnosti te Coolidgeve oziroma Milesove akcije.
..Zanimivo je, da daje Prepeluh drugačno verzijo o podpisu graške ga protokola, to se pravi - izhodišča Milesovega potovanja. Po njem naj bi bil ta protokol podpisal samo poslanec France Grafenauer,Brej Seva vlada pa da ga ni hotela ne potrditi ne zavrniti. S tem argumen, lom da je Brejo svetoval beograjski vladi, naj sporazuma ne prizna in le-ta je v Parizu res protestirala. Po Kuharjevem komentarju naj bi bili podpisali trije pooblaščeni slovenski predstavniki - Smodej, Andrejka in Žerjav..
Tisto poglavitno novo, kar izhaja iz ikomaj zdaj dostopnih lisliA je jasno, razkrito dejstvo,da je bila Coolidgeve dunajska komisija za diplomatske stvari vseskozi nepristojna in da ne bn ne Mil es nista imela uradnega pooblastila za vmešavanje v vprašanja demarkacijske Srte ali celo stalne meje med Avstrijo in Jugoslavijo. Ameriška dele gacija v Parizu Coolidgeve iniciative ni odobravala; bila je na sta= lišču, da gre na Koroškem za medzavezniško zadevo in za področje, za katero odgovarjajo francoske in druge sile pod poveljništvom maršala Pranchet d’Espbraya. Tega pogajalci v Gradcu in dosedanji zgodovinar ji nißo upoštevali. Pripomniti je seveda treba, da je šlo pri graš= kih avstrijsko-slovenskih razgovorih za ustavitev bojev in incidentov in da je predstavljala Milesova intervencijo,v tem smislu, vsaj tre= nutni izhod iz zamotane situacije.
Danes, reströspektivno, vsekakor lahko rečemo, da bi bilo sreč= heje, ako bi naši predstavniki ob tej priložnosti apelirali na...kakšno Medzavezniško instanco oziroma na pristojno francosko poveljništvo. Delegirati zastopnika v Milesovo ekspedicijo - to se pravi,okrepi ti ftjen moralni pomen - in naknadno protestirati pač ni bila primerna taktika. Brejc, ki si je kot predsednik vlade in poznavalec Koroške Pridržal glavno besedo, je poslal v Milesovo spremstvo koroškega du= Dovnika,etnologa Ehrlicha. Podpredsednik Žerjav je predlagal bivšega diplomata Švegla, ki je poznal ameriški svet, a manj lokalne razmere. Prepeluh ima najbrže prav ko meni, da na protestanta Milesa in Marti= ha Ehrlich ni mogel imeti zadostnega vpliva. Vrednosti teh opazk seve ^a danes ni lahko natančno določiti.
Kako je bil usmerjen prof.Coolidge je bilo prav tako znano že .so Dobnikom. Prepeluh celo trdi, da je bil eden Inspiratorjev tega ame = hiškega izvedenca - zgodovinar Friedjung... Poučno je pomisliti,da Coolidgeu že nekaj tednov po premirju Friedjung ni bil več sumljiv svetovalec,dasi je moral poznati njegovo neslavno protijugoslovansko Flogo iz angleške publicistike (Seton-Wntson,W.Steed).
Novi dokumenti prispevajo brez dvoma nekaj tehtnih pojasnil in podrobnosti. Poleg dokaza o neuradnem značaju Coolidgeve pobude je njihov pretežni pomen v tekstih samih, ki po eni strani znova v jar= ki luči razodevajo zgodovinsko dramo slovenstva onkraj Karavank, in po drugi strani ilustrirajo psihologijo udeležnih ameriških opazo = val cev in njihovo razumevanje in nerazumevanje koroškega fenomena. Prav je tudi, da se nam nudi priložnost, bolje spoznati našega edine ga prijatelja v Coolidgevem štabu - prof.Roberta Karnerja. (Ja znan= stvenik češkega rodu je preživel drugo svetovno vojno in morda še zmeraj deluje na Berkeleyski univerzi. Leta 1949. je izdal zbornik r*'YugoslaviaM. Ali ga ne bi kazalo prositi za njegove spomine?)
Tragedija koroškega slovenstva, kakor se nam kaže v teh pol *• ' diplomatskih aktih, je prav tista, ki jo poznamo iz najboljših kri = tičnih slovenskih, zgodovinskih in socioloških, analiz, recimo iz Zwittrove predvojne razprave "Koroško vprašanje". Kljub nesprejemlji vim zaključkom njihovih avtorjev bo našel zgodovinar v teh poročilih dokaj materiala. Uresničila se je paradoksalna resnica, da so bili koroški Slovenci kaznovani za vse nacionalne krivice, za vsa social= na^ponižanja, ki so jih utrpeli v preteklosti - z načelom o samood = ločbi... Ali ni povedal najlepše in najgloblje, kar se da o tem pove dati, Prežihov Voranc v "Solzicah" in, v bolj ohlapni obliki, v zbir ki "Iz Kotelj do Belih vod"?
In psihologija tedanjih ameriških ekspertov? Ne izgubljajmo be= sed o Coolidgeu,ki je zavestno protežiral Nemce in na hinavski načjn izpodbijal stališče Roberta Karnerja. Interesantnejša so terenska poročila*
Milesu in geografu Martinu je koroški narodnostni položaj, žara di svoje'srednjeevropske kompliciranosti povsem tuj. S slovenskim človeškim elementom nista našla kontakta, morda res tudi zato, ker jima je bil - tudi v osrednji Sloveniji - družabno neprivlačen.Nemško usmerjeni se jima zde celo po kvaliteti "boljši" ljudje... L.Martin ne skriva določenega prezira do Korošcev, čeprav se mu zdi sicer nji hova vnema za Avstrijo naravna. Tako n.pr.omenja: "Kot Američan,ki se je osvobodil angleškega jarma 1.1776.,sem srečen ob spominu na kmete pri Lexingtonu, ki so hiteli na pomoč ameriški vojski,ko so se Angleži še nahajali v Massachusettsu, mesto da bi se poskrili po kle teh in skednjih, kot so baje to storili slovenski rojaki v januarju 1919.,ko so Avstrijci pregnali jugoslovanske čete iz Rožne doline." Poročevalca seveda navajata vse možne geografske, ekonomske in pro = metne vzroke, ki da govore za mejo na Karavankah. Tudi zaradi reda in mirnega gospodarskega življenja naj se militaristični Jugoslovani umaknejo iz dežele. Edino česar ne vidita je problem tisoč let nesvo hodnega naroda.
Prof.Kerner je predlagal razmejitveno črto ob Dravi, o njegovo o'ddvojeno stališče je Coolidge že v uvodnem pismu odklonil.
Kljub zgoraj opisanim okoliščinam je, kot znano, Milesovo poro= čilo služilo predsedniku Wilsonu kot važno direktna informacija, s kakršno da druge delegacije niso razpolagale. Kdor ve, kaj pumenijo zb ameriško prakso mnenja očividcev, pa čeprav gre včasih za zelo kratko bivanje poročevalca v določenem okolju, kdor pozna to prazno= *yerje iz memoarske in druge politične literature, se učinku Mileso = vih referatov ne bo čudil.
Zgodovinski vir, za katerega se moramo zahvaliti prizadevnosti g.dr.A.Kuharja, je v tolikšni meri dragocen, da ga zgodovinarji, tu= di tuji, ne bi smeli prezreti.	-n * r
Jj ♦	6 j/ J Q V
Kot dopolnilo svoječasne omembe o ameriški "osvobodilni vojski" (gl.KT 185,pisma uredniku) dodajamo, da'je NEV/ YORK HERALD TRIBUNE 21.marca v evropski izdaji pisal,da so ameriške vojaške oblasti v Nemčiji prvič odgrnile zaveso s strogo tajne padalske skupine,ki se vežba v bavarskih Alpah za sabotažo in gverilske podvige v sovražni kovem zaledju.
RDEČA REAKCIJA
Gotovo so imele tudi zepadne ideje svoj pomemben delež pri usmer jevanju jugoslovanske mladine, kar so končno tudi priznali vsi trije glavni govorniki na zadnjem sestanku Centralnega komiteja Zveze komu= nistov Jugoslavije. Zdi pa se mi, da ne smemo ob razčlenjevanju tega vprašanja pozabiti tudi na drug, psihološki faktor, ki so ga komunisU vsaj pred javnostjo skrbno zavili v lepe fraze.
Nekdanja partizanska mladina je odrasla. To so zdaj komunisti,ki so na vladi in za katere veljajo vse kritike, ki jih je tako Tito kot Rankovid omenjal na zadnjem plenumu. Ti mladi ljudje, ki si štejejo v dobro, da so izvojevali zmago za socializem, se bolj malo brigajo- za ftavadne zemljane. Oni so elita. Vsi drugi so masa. Pri tem pa pozab = Ijajo, da se starajo in da mladina, ki prihaja,'ne bo živela od stare slave. Lepe in junaške zgodbe iz osvobodilne vojne niso dovolj,da bi sedanjo mladino pripravile do občudovanja nekdanjih junakov,sedanjih oblastnikov,in jo.nagnile na zvesto in ponižno službo socializmu. Mia dina je pač taka kot vselej. Če kaj, jo navdaja duh odpora do ustalje nih obljk, jo navdaja nasprotje konservativizmu.
Sm«žtoo je, da sedaj v Jugoslaviji predstavlja ustaljeni red ti = sto, kar naj bi bilo napredno in kar je mladini prejšnje generacije Prav gotovo predstavljalo naprednost: socializem ali komunizem. Ta je postal oblast in s tem ustaljeni red in kot tak privzel konservativni značaj. Revolucija je uspela, torej komunisti niso več revolucionarji, temveč se bore za ustaljeni red: so konservativci, ker se bore za obra nitev sedanjega.
Prav gotovo je, da mladina s.ama po sebi ni navdušena za kaj take ga. Jo ne privlači. Ji ne daje zadoščenja, da se bori za nekaj boljše ga, kar je včasih vleklo mlade ljudi v komuniste, ko so ti bili zati= rani.
Zato se verjetno mladi ljudje za politiko zelo malo brigajo, pač Pa-- po priznanju samih oblastnikov - mnogo bolj za nove ideje. Kadar teh ne morejo ali ne smejo izražati, potem svoj mladeniški upor in od Por izražajo pač na druge načine. Pretepači, mladoletni kriminalci so skrajna oblika takega odpora in značilno je, da imajo v 30vjetski zve zi in v satelitskih državah, precej opravka z njimi. V Jugoslaviji se še niso pojavili v takem!številu ali obliki. A jasno je, da privlači mlade ljudi zapadna plesna glasba, če jim omogoča neko mero divjanja. §e bolj postane privlačna, če se oblast, - starejši, - družba nad njo zgražajo. Potem postane vsaka tako reč,pa naj bo moderen ples ali" pa morda celo hoja v cerkev, za mladino nekaj sijajnega. Upor proti u = s taljenemu.
Toko po eni strani obstoja nezanimanje komunistov za mlade ljudi (zdaj imajo drugega dela dovolj, si mislijo, brez ukvarjanja z mladi= no; poleg tega: ko so oni bili mladi, so bili revolucionrji sami od sebe, ne da bi. jih kdo vlekel v to; zakaj se naj bi torej pečali z-mla dino?), po drugi strani pa nezanimanje mladine za politike'. "Ljudska mladina" se je pretvorila v nekakšne zabavne klube: ukvarja se s špor tom, prireditvami, izleti, zabavami, pri tem pa "zanemarja p-olitično-ideološko delo".
Takoj po plenumu, kot je to navada pri komunistih, so začeli "iz vajati" odloke plenuma. Mladinske organizacije se sestajajo in sklepa jo, da bodo, ob pomoči komunistov, imele seminarje za voditelje in predavanja o ideološko-političnih vprašanjih. Najvažnejša posledica •do sedaj pa je vsekakor nedavni sklep centralnega komiteja-Ljudske mladine Srbije, da priporoči nadrejenim sodelovanje mladine iz cele države pri gradnji kanala Donava-Tisa-Donava. Ta kanal je že davno v načrtih; nekaj so na njem že gradili, a je delo zaspalo zaradi po = manjkanja kreditov.
Prav letos in prav sedaj proslavljajo po Jugoslaviji desetletni= co mladinskih delovnih brigad. Govore, kako je mladina s prostovolj = nim delom pomagali pri graditvi socializma in kako je za socializem
AVSTRALSKI ZGLED
Avstralska vlada namerava na novo proučiti vse mednarodne pogod be z državami vzhodne Evrope, ki se nanašajo na medsebojna izročanja okrivljenih odn. nezaželenih oseb. V Canberri so mnenja, da so bile vse take pogodbe sklenjene v popolnoma drugačnih okoliščinah,kot pa obstojajo danes, ter da jih je zato treba prilagoditi času. To sicer še ne pomeni, da Avstralija sploh ne bi hotela izročiti osebe,katero n.pr. zahteva kaka komunistična vlada. Vendar pa mora biti pri tem odločilno in prepričljivo, 'da zahteva po izročitvi ni bila storjena iz političnih razlogov.
Stvar je prišla na dnevni red, 'ko je jugoslovanska vlada zahte= vala izročitev nekega srbskega begunca,ki je med tem že postal avstralski državljan. Beograd je trdil, da je ta mož pred svojim pobegom v Grčijo ukradel 800 funtov,ki so bila lastnina države. Na podlagi ta= kega očitka in na osnovi pogodbe z Jugoslavijo je pač avstralska vla da morala predložiti stvar sodišču, pred katerega je bil klican srb= ski begunec. Položiti je moral varščino 160 funtov,nakar se je bra = nil iz svobode. Tožil ga je jugoslovanski generalni ikonzul. Ob koncu je bilo sodišče mnenja,' da dokazi proti obtoženemu Rančidu nimajo za dostne osnove za izročitev, nakar je predsednik avstralske vlafL^ iz= javil, da Srb ne bo izročen.
Svoboda v Turčiji
Koncem marca je prosil turško vlado za zaščito pomočnik jugoslo venskega tiskovnega atašeja, ki je bil 'nekaj dni prej odpoklican, a se ni hotel vrniti v Beograd. Zanimivo je, da sta se njegov otrok in žena vrnila že tri tedne prej; zato je možno, da je ta novi begunec dobil namig od svoje žene iz Beograda,kaj mu je storiti. Turška vla= da je odklonila zahtevo jugoslovanskega veleposlanika po izročitvi, češ da bo najprej sama preiskala, zakaj se ataše noče vrniti v svo.jo domovino.	(zps)
PREMOG V TRBOVLJE ?
Da, prav to se dogaja v Jugoslaviji. Istočasno, ko že pol leta. pošilja trboveljski premogovnik svoj premog v Srbijo, Dalmacijo in na na Hrvatsko, srbski rudniki pošiljajo svoj premog v Trbovlje,tam= kajšnji elektrarni. To bi bilo moč razumeti,če trboveljski premog ne bi imel odgovarjajoče kalorične vrednosti,ki je potrebna za elektrar no. A temu ni tako. Po sredi je seveda jugoslovanska birokracija, ki ne dovoli, da bi si posamezne elektrarne naročile (za zimo) več premo= ga kot pa ga potrebujejo za deset dni. Ker je bila letošnja zima hu= da,vodostoj naših rek izredno nizek,trboveljski rudnik pa s, pogodbami vezan na dobavljanje premoga odjemalcem izven Trbovlja, je morala trboveljska termoelektrarna s posredovanjem Beograda dobiti premog iz - Srbije.	(ds)
PRISILNO DELO V JUGOSLAVIJI
Mednarodna organizacija dela v Ženevi je preko odbora,ki prouču je prisilno delo po svetu, izjavila,da tako delo ohatoja Se vedno na področje sovjetske oblasti,v Južni Afriki in v portugalskih afriških kolonijah,Glede Jugoslavije je bila mnenja,da je potrebna stvar pro= učevatž še dalje in da trenutno o tem ne more dati nobenega poročila. ______________________________________________________	( zps)
doprinašala žrtve.Vse kaže,da bodo spet začeli z velikimi mladinskimi akcijami.Z njimi dajo mladini vsekakor nek cilj, nek visok smisel pri zadevanja. Poleg tega se' mladina v velikih delovnih taboriščih spreme ni v "maso", katero je mogoče politično vzgajati in navdihovati.Ko končno pridejo domov s takih akcij, si pač predstavljajo, da imajo za sabo nekaj izkušanj, da so zvedeli precej novega in težko se bodo ver jetno spet spravili v cerkev,recimo, ter tako podlegli "reakcionarne= mu vplivu".	M.
RAZMIŠLJANJE OB SEJNEM POROČILU
Po ''božičnem pozdravu in voščilu" Narodnega odbora za slovenijo, ki sta bila dostavljena onemu emigrantskemu tisku, ki se ne spozabi, da bi kdaj na Narodni odbor^naslovil kako kritiko, je bilo v istem ti sku nedavno objavljeno poročilo o seji predsedstva tega Narodnega od= Dora.
Uvodoma sta podpisana predsednik g.dr.Krek in podpredsednik g.dr Vošnjak sporočila, da se bodo v bodoče sestajali odborniki, ki bivajo vNew Yorku ali Washingtonu vsako četrtletje. Kaže, da mislijo ob ta= kih prilikah objaviti uradni komunike. To je gotovo prav.
Na.letošnji prvi seji, 17.januarja, so ob razpravi o stanju v domovini "soglasno ugotovili, da demokratični Slovenci odobravajo de= lo Narodnega odbora in s simpatijami spremljajo njegove nastope." To se mi zdi vsekakor pretirano, kajti številni obiskovalci zapada, do = kler se ne seznanijo z razmerami v emigraciji, sploh ne vedo za obstoj tega narodnega odbora in celo ne, kdo je to dr.Miha Krek in še manj dr.Bogumil Vošnjak. Resnici na ljubo je treba povedati, da mislim pri tem predvsem obiskovale*, stare izpod 35 ali 30 let, toda ti vendar danes pomenijo večino v narodu. Lasi je odborovo poročilo v besedah Previdno, ker govori samo o "demokratičnih Slovencih" brez kvantita= tivne oznake, daje vendar taka omemba vtis, kot da gre za neko veliko ali posebno stvar, sicer je gotovo ne bi omenjali. Tem bolj, če upo = stevamo, da je večina naroda še vedno proti totalitarno usmerjena, to= re^demokratično, in da "slovenska mladina odločno odklanja komuni = stično diktaturo",kot nadaljuje poročilo s seje. Človek se vprašuje, zakaj tako samohyalisanje, ko vendar "narodni odborniki" sami preveč dobro vedo, da so naredili v desetih letih emigracije bore malo.Saj so bili prav zaradi tega kritizirani od lastnih pristaševi Morda so Pa odborniki zares.prepričani, da doma "odobravajo" odborovo delo.Či= sto mogooe je* ^ da^ imajo taka porooila# Pri tem pa se z žalostjo sponi= nim, da so ti isti narodni očetje med okupacijo govorili, kako sijaj= ne zveze imajo s tedanjo emigracijo( vlado v Londonu) in da je vse'na najboljši poti. Razočaranje je bilo 'strašno, ko smo odkrili resnico. Človek se ne boji brez razloga, da bo isto tudi zdaj z njihovimi zve= z-omi...
Ko so dalje na seji proučevali stanje pri narodnih manjšinah, so ugotovili, da so Beneški Slovenci najhujše izpostavljeni tujemu pri = tisku. Poročilo ne pove, ali je predsedstvo razmišljalo, kaj bi se dalo storiti proti temu.
Nato se je predsedstvo bavilo, sodec po poročilu, z razmerami v Jugoslaviji in svojo zahfe vo v ameriškem Državnem tajništvu no svobod ülh./2litvah V našf dotnov:Lni* (To isto spomenico so podpisali tudi dr.Maček, g.Potič (za Srbski centralni narodni odbor) in ‘dr.Gavrilo= vic v imenu svoje Zornijoradničke stranke.) To vprašanje mednarodnih obveznosti, ki jih je na Jalti podpisala tudi Sovjetska zveza, je Slo venski narodni odbor sprožil že pred poldrugim letom,kot je rečeno v
K°t.je res, da morajo biti svobodne volitve v Jugoslaviji, naš končni cilj, od katerega vsekakor zavisi usoda našega naroda, se mi vendar ne zdi primerno zahtevati vse ali pa nič. Ne le da Jugoslavija i sovjetski satelit m da je torej njen odnos do Sovjetske zveze in do Zapada dokaj drugačen kot pa recimo odnos kake Bolgarije ali Pollake, je menda vendarle jasno, da tarejo Zapad danes vs’e hujši problemi kot pa je jugoslovanski. Tudi naj bi bilo jasno, da Zauod ne bo v sedanjem položaju niti razmišljal o konkretni akciji za"dosego take ga končnega cilja. (Ali ne izpade potem taka politično platonična zahteva samo kot registracija pred "zgodovino",češ da le narodni od = bor delal...?) B0gve kolikokrat je bilo že rečeno, da je treba naš Problem gledati v okviru zapadnega ali bolje svetovnega vprašanja in z ozirom na to odvisnost iskati času odgovarjajoče možnosti za akcijo. In prav v tem konkretnem poslu celokupna jugoslovanska emigracija na
celi orti^odpoveduje že dolga leta. Lahko je zahtevati svobodne vo ** litve, težko pa je skrbno raziskovati položaj v domovini, ga raz81e= niti z ozirom.na narod in na partijo ter potem v okviru danih možno= ati tako.z ozirom na Zapad kot svetovni položaj določiti najboljšo ^ ,?a^ua^n'®:C0V^^e^0 faktično potezo ter jo z vsemi argumenti predlo= ziti.Zapadu, ne pozabljajoč pri tem, da je celo to treba prikazati v okviru zapadnih koristi". (Ali ni mar politika kombinacija možnega? in ali niso v politiki stalni samo - interesi? Pa naj gre potem za Ameriko ali za oovjetsko zvezo!) To bi bilo konkretno in aktivno osvo odilno äelo, ne pa öeyijanje lajne, pred katero zapadni uradniki za» pirajo oni in ušesa...
. Boljše se je izkazalo predsedstvo, ko je razpravljalo o vračanju jugoslovanskih beguncev iz Italije in Avstrije. Toda samo prošnja pri ameriški vladi ni dovolj^da bi ona posredovala. Treba je s široko kam panjo preko tisočev naših izseljencev pritisniti prav zdaj v volil = nem.letu na ameriške senatorje in kongresnike, da bodo zahtevali od svoje vlade intervencijo proti nečloveškemu postopanju. Menda je pred časom prav KLIC TRIGLAVA svetoval, naj bi begunski krščanski demokra= ti preko skupne demokršcanske internacionale pritisnili na "krščanskđ' vlad0o7 Rimu in na Dunaju, da preneha z repatriacijo. Rezultat ni znan. , v ..S19venski narodni odbor.se je dalj e zavzel za Treuga Del - za oz ji mir - med jugoslovanskimi begunci,ki naj združeno preko svojih skupin delujejo za odstranitev Titove diktature. Zelo umesten poziv, ki mu^naj bi sledila konkretna,praktična akcija. Dalje je predsedstvo v načelu sprejelo predlog o osnovanju Slovenskega narodnega sveta... ega širšega predstavništva, ki naj bo novo sredstvo ožje povezanosti naše politične emigracije in njenega dela". Daši ima več tozadevnih orgamzacijskih načrtov v razpravi, "bi bilo vendar ,treba premagati ve iko organizatorionih težav",poleg tega, "da finančne osnove za de= lovanje take organizacije še ni".	( ps )
PISMA UREDNIKU
'bl^ni 110	• G.urednik!Iz vašega uvodnika o "dtišah"
(Ki lob J sklepam,da vam je socializem pri srcu,sicer si ne morem pred= stavi ja ti, zakaj bi delali reklamo za "odlični Socialist Comnientarv". Ako to ni tako, potem bi pač pričakoval, da boste med levico in desni co zavzeli neko srednje, nevtralno stališče in navedli poleg Sociali= stičnega komentarja vsaj še kako konservativno revijo. ^	L.
(O stvari je govora v enem od da= našnjih uvodnikov.Ur.KT.)
CVETKE IZ DOMAČIH IN TUJIH LOGOV
"...Nekdo, ki je pred nekaj leti v Spittalu na Koroškem dal brati pri jatelju neko pismo iz Rima,v kate= rem je bilo tudi nekaj stvarne kri tike o.dr.Mihi Kreku,je bil že ne= kaj dni nato javno napaden vpričo ljudi:’Vi ste zločinec ali pa no = rec.Vi rušite ugled narodnega vodi telja.," (Slovenska država,15.fe = bruarja 1956.)
"...Caudillo Franco gotovo po eni strani ve,da je dr.Vladko Maček le gitimni predstavnik ogromne večine Hrvatov,a po drugi strani,da je ne samo jugoslovanska emigracija am = Peak tudi pretežna večina jugoslo= venskih narodov prežeta z iskreni= mi simpatijamivza generala Franca in nacionalno Španino..."
(Hrvatska zora.
5.aprila 1956.)
SLS jn izseljenci: G.urednik! Cie velandska "Amerišlča domovina" je posvetila februar kampanji za no= ve naročnike kot to dela delavska "Prosveta" že več let. Uspeh:Domo vina je pridobila 50, Prosveta pa 500 naročnikov. Zakaj talca razli= ka? .Namesto,da prinaša AD progra= me SLS,bi naj posvečala več po = zornosti praktičnim delavskim pro blemom ter socialnim prizadevanjm Slovencem.Za programe SLS se nihfe od "novih" na zanima, kaj pa šele od "starih".	L.K.
Pošiljke SOCIALNEGA SKLADA: I.K.v Gradcu je prejel L 1.2.10, A.H.na
Naročnina za KLIC TRIGLAVA znaša 6/~z(\ četrt leta, 24/^3d.'oolo leto