emedic
pooblaščen servis-trgovina
068 25 835
Canon

T VCV
UST
j
DoSjŠkTlist 5g<| d°lenjski LIST S ! D0iEHJSKI LISTKI dolemjski UST Dolenjski list dolehjski list
>UNJSKI LIST
*
>0LEHJSKI DOLENJSKI LIST j jOjjHJSKI LIST
pasa
^»SERV,SN,CENTER
68262 K^V3S28/e TBrežice ha* 0608/61-450
KONČNO
|>L^iP0DARSKA
Obhe?ADNAMEJI?
N	^' Takoj po osamosvo-
^kriniii ^lna Brežice začela na ir Prizaclevati, da bi na SJtodara , u Obrežje dobila Nrari;"ploščadtako poma-;Narstv mRe,e oslabljenemu go-n^črto, ./ev Jc bilo veliko, ?llaiov v Vanj in sestankovanj, re->PreH S1 Pa danes še ni. Te S*vn? aVni.ki občine in avtorji i^čadivJ Pr°jekt gospodarske 5kaj i»5,rn Pristojnim v državi. O ™ta r> k° Pričakujemo od tega
P^hodnjič.
&
jSttrjefi' r.uzumeli življenje, ne-leio. o ’ *ar ljudje govorijo in
raTsaTe°gX,
Minister Gaber odprl prostore v OS Šentrupert
Za darilo računalnika
ŠENTRUPERT - Minister za šolstvo in šport dr. Slavko Gaber je v osnovni šoli Šentrupert 3E avgusta v spremstvu državne sekretarke mag. Teje Valenčič odprl prostore za malo šolo in računalništvo. Ob tej priložnosti je šoli izročil dva računalnika. Otvoritev so združili z odprtjem stalne razstave Izvirne ilustracije mladinskih del. Vse seje dogajalo ob dobro izvedenem kulturnem programu Glasbene šole Trebnje.
Dr. Gaber je izrazil zadovoljstvo, da se je lahko udeležil otvoritve v šentruperški šoli. Dogodek, ki mu je prisostvoval, mu potrjuje, da znamo brez pretiranega pompa, z občutkom sprejeti, kar je dobro za šolo, kraj in ljudi. Ravnatelj OŠ Šentrupert Jože Zupan se je zahvalil ministru Gabru za darilo in udeležbo na otvoritvi, ob tem pa tudi Zupančičevemu gradbenemu podjetju za dela v novih šolskih prostorih. Novi prostori v OŠ Šentrupert so veljali 10 milijonov tolarjev, naložbo pa sta omogočila občina Trebnje in ministrstvo za šolstvo in šport.
O razstavljenih ilustracijah -gre za okrog 100 primerkov - je govoril likovni pedagog Branko Šuster. Poudaril je, da je ilustracija mladinskih del zahtevno delo, ki ima veliko sporočilno vrednost.
Ob otvoritvi je udeležence pozdravil tudi trebanjski župan Ciril Pungartnik. Pri tem je omenil, da se v Šentrupertu zmeraj dogaja nekaj, kar se drugje ne. Uspešno ravnateljevanje Jožeta Zupana pa dokazuje, da se da z majhnimi koraki veliko narediti.Po otvoritvi sta se minister Gaber in sekretarka Valenčičeva udeležila posveta z ravnatelji iz Dolenjske in Posavja.
L. M.
C'%	^ ŠENTRU-PERT - Dr. Gaber je v šoli prisluhnil ki
Sj,	pozneje pa je bil za krajši čas tudi z otroki
m"ešole. (Foto: L. M.)
Zvonec je zacingljal
Pni..
P l
S/,/1? UP°V in veselja jc v ponedeljek v slovenske šolske klopi Sh, j -	000 šolarjev, 205.000 osnovnošolcev in 104.000
S) J/ °^cev- Kot se za pn i šolski dan spodobi, je ta povsod minil Pr,.p/ °Vesno - učiteljice in učitelji so s prijaznimi nasmehi v sveže 'eto pkunih in počiščenih učilnicah obljubljali uspešno šolsko Se 'H i< s,varnost ni tako idilična.
morajo zaradi pomanjkanja prostora imeti pouk Slist,Q^?JP°ldne, v učilnici, v kateri je prostora za 25 ljudi, se jih >>ipr, “0, namesto v telovadnici nekateri še vedno delajo salte kr„\' a^v na šolskih hodnikih, o kabinetih s sodobno opremo >H nePoskuse lahko otroci le sanjajo... Pri sprejemnih izpitih *ierui"Ul,uri pa državo zanima le znanje in ne, v kakšnih raz-kji f. 1 So mladi prišli do takšnih in ne drugačnih rezultatov. Toda lrrl,p'h{‘duti bi morati imeti vsaj približno enake možnosti za *olSjJenajmanj, kar bi morala država zagotoviti, so ustrezni Se,. Veostori in oprema, pravočasno natisnjeni učbeniki in
Aa i . ™L4r1ld*	ncn/uvrn/i/un i n rs*-f	n i	let
\
',ebi """Jv aooro usposontjeni m primerno plačani učitelji, ki S,/«"'0 učili, ampak tudi vzgajali. Morda pa bo kaj bolje “že" iftjp * 'e,ošnjega leta, saj ministrstvo za šolstvo in šport hiti s Uo(/ <n'° novih zakonov in več kot 50 podzakonskimi akti, ki Jšt^/Uenda izboljšali položaj slovenskih šol. Naj torej blišč k *a novega šolskega leta traja čim dlje!
L. MURN
V ribniškem Inlesu je zavrelo
Delavci so zahtevali izplačila julijskih plač in pojasnila o poslovanju podjetja - Odgovor vodstva je bil, da si morajo delavci plače zaslužiti - Očitek o nepoštenosti
Najbolj prizadeta najmanjša slovenska občina Osilnica
OSILNICA, KOČEVJE, KOČEVSKA REKA - Dolgotrajno deževje, posebno pa še naliv v noči od minule nedelje na ponedeljek je povzročilo na območju občin Osilnica in Kočevje veliko težav, posebno ob Kolpi in Čabranki. Med vasema Ložec in Ribjek v občini Osilnica je prišlo do večjega zdrsa zemlje in do izpodjedanja in pogrezanja magistralne ceste, zaradi česar je cesta zaprta za ves promet. Do hudega zdrsa zemlje in kamenja je prišlo še pri kajakaškem centru v Starih malnih, pri odcepu ceste proti Malinišču je voda odnesla del cestišča in razgalila vodovodne cevi. Na magistralni cesti od Mirtovičev do Osilnice je še več zdrsov blata, kamenja in večjih skal. Poškodovan je tudi vodovod za Bosljivo Loko in vasi okoli nje.
Nevšečnosti in Škode pa nista povzročali le narasli Kolpa in Ča-branka s pritoki, ampak predvsem razne suhe struge (sušice), ki imajo vodo le ob večjem deževju, in nasploh drsenje zemlje zaradi strmih pobočij. Tako je na lokalni cesti proti Padovu odneslo pol ceste. V Osilnici še vedno drsi zemljišče za zgradbo banke. Sicer pa je vsa Osilnica polna nanosov zemlje in kamenja. Voda s pobočij nad vasjo je vdirala v hiše in kleti. Domačini in gasilci so reševali premoženje, odpirali vodi pot itd. že od ene ure zjutraj in z deli nadaljevali do popoldneva. Gasilci so tudi poskrbeli, da je v Osilnico le prispel kruh in da so dobili ljudje pošto. Voda je
gj VREME
Nadaljevalo se bo nestalno vreme. Največ dežja bo jutri in v soboto.
RIBNICA - Delavci Inlesove družbe v Ribnici so dobili julijske plače, vendar šele potem, ko so zaradi tega minulo sredo in v četrtek izrekli in z zaporo poti do upravne stavbe holdinga izkazali svoje nezadovoljstvo. Prekipelo jim je, ker so njihovi kolegi iz Inlesovih družb v Dolenji vasi in v Sodražici plače in menda tudi regres dobili.
“Zakaj v Hrastu, kjer imajo med imamo manjšo, pa ne?” so spra-vsemi štirimi Inlesovimi družbami ševali na zboru delavcev okoli 350-največjo izgubo, plače, pri nas, kjer članskega kolektiva ribniškega dela
* V Inlesu, ki še še ni olastninil, “se dogaja nekaj gnilega”, pravijo delavci, ki so od vodstva podjetja poleg izplačil julijskih plač in regresa ter zagotovil, da bo izplačana tudi avgustovska plača, zahtevali pojasnila o nadaljnem poslovanju in usodi Inlesa. Med zastavljenimi vprašanji, na katere pa razen tega, da julijske plače bodo, niso dobili odgovora, je bilo tudi vprašanje, zakaj je Inles za cenitev podjetja izbral cenilca, kateremu so pred nedavnim odvzeli licenco. Vodstvo podjetja pravi, da prihodnost podjetja ni tako črna kot sc zdi, ne povedo pa, kdo bo tistih 300 - 400, od skupno okoli 1200 zaposlenih v vseh Inlesovih družbah, ki jih je preveč. Delavci Inlesove družbe v Ribnici se boje, da bodo to prav oni.
Inlesa minuli četrtek. Delavci so ga zastavili vodstvu podjetja v priča-
(Nadaljevanjc na 6. strani)
JUTRI
ODPRO BANKO
LJUBIJANA - Dolenjska banka bo jutri ob 11. uri v Ljubljani na Tavčarjevi 7 odprla nove poslovne prostore. Ob otvoritvi bo govoril župan mestne občine Ljubljana dr. Dimitrij Rupel.
* V Fari prvi šolski dan ni bilo pouka, ker šolarji niso mogli peš do šole, in k pouku se niso pripeljali šolarji iz Osilnice, kjer cesta gotovo še nekaj dni za avtobuse ne bo prevozna. Podobno niso mogli učenci iz Borovca v šolo v Kočevsko Reko, ker je tudi tam prišlo do zdrsa zemlje in poškodovanja cestišča. V Dolu ob Kolpi pa so v avtokampu reševali počitniške prikolice.
PRVIČ V ŠOLSKIH KLOPEH - Letos je bil šolski koledar kar malo preveč ljubezniv in je otrokom podaril tri dneve dodatnih počitnic. V vse slovenske osnovne šole je v ponedeljek sedlo kar 205.000 učencev, med katerimi je bilo tudi 25.465prvošolcev. Prav ti so bili prvi šolski dan deležni še prisebne pozornosti. Domala povsod so jim pripravili slovesen sprejem. Učiteljica in učitelji so jih pričakali nasmejanih obrazov, marsikje v sveže prepleskanih učilnicah in pološčenih hodnikih. Ta dan bo še posebej ostal v spominu tistih, ki so prvič prestopili hram učenosti. Na sliki: v prvem razredu učiteljice Nade Meglen na osnovni šoli Center v Novem mestu so starejši šolarji prvošolčkom pripravili kar mali koncert s kitaro, violino in petjem. (Foto: J. Pavlin)
Dolgotrajen dež ob Kolpi skoraj ustavil življenje
vdirala v kleti tudi v Ribjeku, kjer so prav tako reševali osilniški gasilci. Škodo še ocenjujejo. y pR,MC
BREŽIŠKI OLIMP - Predsednik Slovenije Milan Kučan je v nedeljo, 3. septembra, ob IL uri pred slovenskim parlamentom vrgel žogo na koš in tako so se začele finalne tekme v ulični košarki, na katerih se je pomerilo kar 96 ekip. Sicer pa je v seriji tekmovanj Adidas Streetball Slovenija '95 po vsej Sloveniji igralo več tisoč mladih igralcev te priljubljene izvedenke košarkarske igre. V finalu je v kategoriji nad 21 let zmagala ekipa Olimp iz Brežic, ki je v končnem obračunu premagala Fal spori iz Domžal. Z brežiškimi "olimpijci" seje veselil tudi njihov župan Jože Avšič. Franc Polovič, direktor družinskega podjetja AFP iz Dobove, ki pripravlja ulično košarko, pa je letošnji izkupiček 1,5 milijona tolarjev izročil Socialnemu forumu za zasvojenosti in droge. (Foto: Marko Klinc)
Danes v DOLENJSKEM LISTU
stran 2:
•	Obsodili novo sejanje sovraštva
stran 3:
•	Sijajna bera odličij v Radgoni
stran 4:
•	Begunski otroci v slovenske šole
stran 5:
•	Žrtve premagane, njih stvar nikolr
stran 7:
•	Dobova ni parkirišče za pijance
stran 9:
•	Pajek ni več strah in trepet
stran 11:
•	Hmeljtiikje samo eden
stran 12:
•	Na Dolenjskem ne ostaneš na cesti
TRGOVINA ZA USTVARJALNE
NOVO MESTO, Breg 1
ob starem Kandijskem mostu « 068/25-874
AUR O R A \
HODOV & A RT
Pooblaščena prodajalna: MARABU m
EFA EBERHARD FABER llslri^N
•	masa FIMO, keramični prah za odlivanje, kalupi
•	materiali za modeliranje EFAPLAST, HOLZY...
•	barve za tekstil (svilo, bombaž, platno,...)
•	barve za steklo, les, plastiko, kovino... (tudi spreji)
•	visokokakovostne šolske potrebščine
•	pisala, čopiči, otroške barve, plastelini, papir...
•	tečaji oblikovanja, poslikav, šola oblikovanja za otroke
JEDRSKA SPET S POLNO MOČJO
KRŠKO - Jedrska elektrarna Krško, potem ko je bila 28. avgusta popoldne izključena iz omrežja zaradi poškodbe na vzbujalniku glavnega električnega generatorja, spet obratuje s polno močjo. V sodelovanju z ameriškim Westinghou-som in hrvaškim Končarjem so odpravili poškodbo, raziskovali vzroke zanjo in vzporedno poskrbeli še za nekatera druga vzdrževalna dela in nadzorna testiranje, ki zahtevajo hladno zaustavitev. Elektrarno so sinhronizirali z omrežjem v soboto ter postopno do ponedeljka zvišali moč na 100 odstotkov.
15=
Strah pred obrito glavo
Odsotnost las še ne pomeni nujno glave skinheada, zato pa so obrite glave lahko simbol pripadnosti temu družbenemu gibanju. Obrite glave, posebne uniforme in še kaj tipičnega so razlogi, zaradi katerih številni ljudje vidijo v skinheadih vse najslabše. Kaj mladeniči z obritimi glavami poosebljajo v resnici? Tako kot Cerkev ne more preprečiti, da bi njene verske ločine po svoje gledale na probleme in njihovo reševanje, tako se družba ne more znebiti posebnežev, kot so skinheadi, ki so pripravljeni povsem po svoje reševati nakopičena odprta družbena vprašanja. Toda upor obritih glav sproža vrsto vprašanj o nasilju. Če so se obritoglavci v Ljubljani spopadli s tako organizacijo, kot je Al (Amnesty International), je strpnost skinheadov verjetno na zelo nizki stopnji. Nestrpnost mladeničev z obritimi glavami izganja “drugačne ’, “drugačni” pa so lahko pripadniki drugega spola, druge starostne skupine, drugega naroda, druge vere. Zadeve se sukajo tako, da izganjanje drugačnih močno spominja na velike pohode, znane pred dobrim polstoletjem v Nemčiji in Italiji. Mogoče je odveč pretiran strah: tako, kot so modni kreatorji ob 50-letnici konca druge svetovne vojne sešiti obleke v slogu taboriščnih uniform, je namreč lahko tudi skinheadovstvo le moda, ki želi nenasilno dražiti zdolgočaseno vsakdanjost. Kaj menite o skinheadih?
IL1JA ILIČ, avtoprevoznik, Kočevje: “Mislim, da v Kočevju skinerjev ni dosti. Osebno pa nisem zanje. Je preveč nasilja. Sem miroljuben človek. Bral sem, kako so v Ljubljani nekim glasbenikom pometali inštrumente v Ljubljanico. Le kaj si bodo mislili po svetu o nas? Pa turizem? Menim, da to počnejo mladi, ki so brez dela. Treba bi jih bilo zaposliti. A kaj, ko je danes tudi veliko starejših brez dela, vendar kljub temu ne zganjajo nasilja!”
JANEZ AGNIČ, kmetovalec iz De-sinca: “Pri nas fatttov z obritimi glavami ne srečujem prav pogosto in z njimi nimam ne slabih ne dobrih izkušenj. Vendar človeka enostavno ne moreš
ocenjevati po njegovi zunanjosti. Včasih so imeli ljudje predsodke do dolgolascev, pa je tudi vse minilo. Vsak ima pravico biti drugačen, da le s tem ne ogroža drugega. Kljub temu pa bi se morali tudi mladi včasih bolj prilagoditi ostalemu svetu.”
ALENKA MEŽNARŠIČ, upokojenka iz Metlike: “Drugačnost me ne moti, moti pa me nasilno obnašanje, šovinizem in nacionalizem. Mladi ljudje del agresivnosti najbrž prinesejo že v genih, precej pa k temu pripomore tudi vzgoja, če starši otrokove nasilnosti ne znajo pravilno usmeriti, ampak jo celo spodbujajo. Jaz bi dala mladoletne razgrajače na prisilno delo. Delo osvobaja in človeka plemeniti in ob njem bi pozabili na nasilje.”
JERICA AJDIŠEK, dijakinja ekonomske srednje šole iz stranske vasi: “Poznam tako hipije, pankerje, skejter-je, metalce in druge rokerje, najmanj pa se mi dopadejo prav obritoglavci, v Novem mestu jih ni veliko, več jih je videti na trebanjskem vlaku. Imajo usnjene jopiče, vojaške škornje, zavihane hlače in do golega obrito glavo. Njihovega gibanja ne podpiram, bolj so mi všeč nacionalisti, ki se borijo z besedami, ne pa s pretepanjem.”
MIHAELA KEGLJEVIČ, dijakinja •komercialne šole z Dol. Prekope pri Krškefn: “Včasih so bili obritoglavci le v večjih mestih, zdaj jih lahko srečaš vsepovsod. Če njim tako ustreza, če gre samo za lase, način oblačenja, potem je to pač njihov okus, stvar posameznika. Čisto v redu je, če je tudi drugače v redu, če je po obnašanju v okviru normalnega. Menim, da je to pač stil posameznikov, saj ima vsak svojega, ne? “.
JOŽICA JAMNIK, samostojna podjetnica iz Bušeče vasi pri Brežicah: “Danes se lahko vsak odloči, kaj bo sam počel s sabo. Nisem nagnjena k izstopanju in enako so vzgojeni tudi moji otroci, vsaj za zdaj. Slabih izkušenj s skinheadi nimam, včasih se mi zdijo smešni, drugič tudi strah zbujajoči. Na cesti bom ustavila normalno oblečenemu, takim pa ne. Kolikor pa poznam, imajo večinoma vsi tudi drugačne probleme.”
RUPERT GOLE, študent arhitekture z Malega Cirnika: “Mislim, da gre ta agresija predaleč in daje nevarna za prihodnost. Ni vsakdo skinhed.ki se pobrije po glavi, pravi skinhedi, nosijo v sebi agresijo, v Nemčiji in Italiji se gibanje skihhedov pojavlja v obliki neonacizma in neofašizma. Pri nas so zadnji pojavi zelo negativni za tujino. Obsojam to napadanje in izživljanje brez vzroka.”
DEJAN STARINA, dijak iz Krmelja: “Ljudje jih imajo za nasilne, ker so pobriti pa malo drugače oblečeni. Nekateri med skinhedi so šminkerji, vendar ni vse v tem, da je nekdo obrit. Imeti mora še mišljenje. Njihovih mišljenj, če so ekstremistična, rasistična, ne podpiram. Drugače naj bodo, kakršni so. Dokler ti ničesar nočejo, je vse v redu. Niso vsi taki, kot ljudje pravijo, da so. Med skinhedi imam nekaj kolegov, pa so čisto v redu fantje.”
LUCIJA ČIROV1Č, industrijska oblikovalka iz Ribnice: “Nič nimam proti nikomur, sem pa proti nasilju. Ne poznam nobenega obritoglavca, slišim pa, da znajo marsikaj narediti. Iz preganjanja šminkarjev so prešli na tujce in vprašanje je, na koga vse se to še lahko razširi in ali bo sploh še kdo varen pred njihovim nasiljem, še posebno, ker menim, da to počno pod vplivom alkohola. Zdaj me še ni strah hoditi ponoči po Ljubljani, če pa bi bilo takšnih skupin več, ni rečeno, da bi bilo še tako.”
Za senovške rudarje še ni delovnih mest
Podjetje ustanovljeno, a direktor še ni imenovan
SENOVO - Čeprav je vlada to poletje z uredbo že ustanovila tri podjetja za vsakega od rudnikov v zapiranju, sam ukrep bistvenih sprememb, vsaj na Senovem, še ni prinesel. Doslej država še ni imenovala direktorja, krška občina pa je že, tako kot ostali dve občini, predlagala za direktorja Senovega Hermana Kuneja, nekdanjega predsednika IS Krško.
V	senovškem rudniku so tako še naprej v neprijetnem položaju, saj dosedanje vodstvo nima pooblastil, vodstvo bivšega skupnega podjetja Rudnikov rjavega premoga Slovenije nima posebnega interesa za reševanje problemov ob zapiranju, novega vodstva pa, kot že rečeno, še ni, čeprav naj bi po nekaterih obljubah država v prihodnjih dneh le imenovala direktorje.
Na Senovem po kolektivnem dopustu, ki ga je v avgustu narekovala ustavitev ljubljanske toplarne, nadaljujejo s planskim izkopom premoga (letos 30 do 40 tisoč ton). Po mnenju tehničnega vodje rudnika Draga Klanščka letos zaradi pomanjkanja denarja ne bo fizičnih del na zapiranju rudnika, sicer pa se program zapiranja izdeluje pri krškem Savaprojektu. Na občinski ravni je bila v pomoč ustanovljena tudi petčlanska komisija, ki jo vodi župan Danilo Siter.
V	rudniku z zaskrbljenostjo čakajo september, ko se bo izteklo šestmesečno “čakanje” okrog 80 delavcem, saj še ne vedo, kako bo z njimi. Še največ se država pri reševanju presežka rudarjev trenutno ukvarja s predčasnim upokojevanjem. Na Senovem nekaj čez 50 delavcev izpolnjuje pogoje za predčasno upokojitev.
Po drugi strani na Senovem slabo kaže reševanje rudniških delavcev z aktivnim delom, saj novih delovnih mest ni. Zdaj bo odprta le bencinska črpalka, kjer bodo delo dobili trije delavci, žal pa se je podjetje Steli premislilo glede odprtja obrata v tem kraju. Za nova delovna mesta za senovške rudarje tako še niti zdaleč ni poskrbljeno. Kaže, da bo nekoliko lažje z rudarji Kanižarice, ki bodo delo lahko dobili v podjetju Danfoss, ali pa z Zagorjani, ki imajo v bližini rudnika Trbovlje in Hrastnik.
B. D. G.
ARPAD SALAMON RAZSTAVLJA V NOVEM MESTU
NOVO MESTO - Knjižnica Frančiškanskega samostana vabi v torek, 12. septembra, ob 19.30 na otvoritev razstave grafike, akvarelov in olj likovnega pedagoga Arpa-da Šalamona iz Slovenskih Konjic. Avtorja bo predstavil Jožef Matijevič, višji kustos v Dolenjskem muzeju, kulturni program pa bosta prispevala oktet Adoramus in Frančiškanski komorni zbor pod vodstvom Marjana Cvitka. Prireditev bo v Frančiškanski cerkvi, ogled razstave pa v knjižnici Frančiškanskega samostana. Vsa razstavljena dela so tudi v prodaji. Razstava bo na ogled do 8. oktobra.
Obsodili novo sejanje sovraštva
Izdaja naroda ni pozitivna vrednota • Prispe
Zbor Gubčeve brigade na Trebelnem ...__j..______... r.~.....
vek k slovenski državnosti - Govorniki Ivan Bajt, Ciril Pungartnik in Drago
TREBELNO - Pri spomeniku na Trebelnem je bil v soboto zbor borcev Gubčeve brigade. Slavnostni govornik na srečanju je bil Ivan Bajt, predsednik skupnosti 4. SNOUB Matija Gubec, ki je čestitkam občini IVebnje za dosedanje uspehe in željam za nadaljnji trebanjski razvoj dodal precej kritičnih pripomb na rovaš sodobne slovenske stvarnosti.
Bajt je rekel, da borci Gubčeve brigade poudarjajo uspehe zadnjih
BORCI SE BODO ZBRALI V PRILOZJU
METLIKA - V nedeljo, 10. septembra, bo na belokranjskem letališču v Prilozju tradicionalno srečanje partizanskih enot, ki imajo domicil v Beli krajini. Že pred uradnim začetkom proslave sc bodo ob 9. uri predstavili domači letalci z ultralahkimi letali, ob 10.30 bo zaigrala metliška godba na pihala, ob 11. uri bo zbranim spregovoril slavnostni govornik, podpredsednik državnega zbora dr. Lev Kreft, potem pa se bodo borcem predstavili oktet Vitis ter učenci osnovnih šol Metlika in Podzemelj. Sledil bo akrobatski nastop pilota Silva Orožma iz Lesc in novomeških pilotov z utvo, svojo spretnost bo pokazal šolski helikopter Zeleni Jurij, še enkrat pa se bodo predstavili domači piloti z ultralahkimi letali. Kdor bo hotel in bil voljan plačati, ga bodo letalci z aerotaksijem popeljali nad Belo krajino. Po’ prikazu letenja bo na vrsti družabno srečanje, na katerem bo za prijetno vzdušje poskrbel ansambel Tonija Vcr-derberja, pa tudi “za pojesti in popiti” se bo kaj našlo.
\iirij na MOS-u
CELJE - Na tiskovni konferenci 28. mednarodnega obrtnega sejma, ki ga bodo odprli jutri in bo trajal vse do 17. septembra, se je predstavila tudi delniška družba Jurmes iz Šentjurja, ki bo na gotovo največjem sejmu obrti in podjetništva predstavila blagovno in storitveno znamko Yurij. Kot so dejali, poskušajo s kvalitetnim izborom mesa in mesnih izdelkov Slovencem popestriti jedilnike, gostincem pa povečati ponudbo in olajšati nabavo, želijo se vključiti v mednarodno trgovino z živili ter utrditi položaj med najboljšimi v panogi. Pohvalijo se lahko z uspešno uveljavljenimi novostmi iz preteklih let kot so kunčje meso, sveže konjsko meso, proizvodi iz konjskega mesa ter programon šunk Yurij in mini. Široko zasnovana distribucijska mreža jim zagotavlja dostopnost proizvodov skoraj v vseh večjih prodajalnah z živili v Sloveniji. Na MOS 95 jih boste našli na razstavno prodajnem paviljonu v hali G, kjer bodo organizirane tudi
vsakodnevne pokušnje. w , M. L.
let, še posebno stabilnost denarja in cen, napore za naše gospodarsko povezovanje s tujino, mednarodno uveljavljanje naše države. Obenem pa obsojajo, kot je rekel, vse številnejše strankarske zdrahe, sejanje medsebojnega sovraštva, zavajanje ljudi s parolami, poskuse, “da se izdaja naroda predstavi kot pozitivna moralna vrednota”, dejstvo, daje demokracija postala za narod samo parola, osebno bogatenje na račun drugih, vse večjo bedo precejšnjega dela državljanov, razraščanje slovenskega nacionalizma in samozadovoljstva in enostranskost v dnevni in siceršnji informativni dejavnosti.
Po Bajtovih besedah so borci Gubčeve brigade veliko prispevali k osvoboditvi domovine in s tem k oblikovanju samostojne slovenske države. Tudi Gubčeva brigada je med drugo svetovno vojno večkrat sodelovala z zavezniki. Ob 50. obletnici zmage nad fašizmom se je treba spomniti, da so zavezniški predstavniki visoko cenili odpor Slovencev proti fašizmu, je poudaril slavnostni govornik.
Na sobotnem zboru ha Trebelnem sta udeležence pozdravila Drago Kotar in Ciril Pungartnik. Kotar - govoril je kot predstavnik Združene liste socialnih demokratov - je
rekel, da 4. september v trebanj skem občinskem Statutu ni op deljen kot občinski praznik, jeT “opredeljen v naših srcih • r
gartnik, ki je izrekel pozdrav UK
ralne demokracije Slovemje»J c
nil, daje 4. september zgodovin
n. Žal so sile v občinskem s e
dan. Žal so sile v odcub*'-"--. ^ razporejene tako, da ta da praznik. Ne vem, zakaj je v ^ ^
letih nastala taka delitev nr venci. Za nas, ki smo tu, n ■
in požel aplavz.
Kulturni program, ki fjLjn vala Duška Peček, so pod vodstvom in ob sodelovanj ^ ta Pečka izvedli učenci 0$	^
so se za nastop pripravili J a skim počitnicam. Progra nienli»
iskovalci sprejeli z odobravanjem
pohvalo.
■C
I,
I
k*
k
mvaiu.	...• nrjzfl3'
Na prireditvi so, P^nlmenii11
nja Gubčeve brigade. ^P^Hitvij0 ob katerem je bila med P1.., -
cfrnŽH SlOVCflSKC J
častna straža Slovens položili venec.	^ L
• Vse veliko na sVetu usi, -vrotiki. Le nevrotiki so «*•„(. religije in ustvarili um (Proust)
alA
ti tm
• Kolikor je televizija posta1«
ni medij, toliko so tiskaj izgubili svoj vpliv. (Coleman^
C
skl,
km,
Goi
tVfl 28., *v« je b km
olje
It v
»sij
M h stri Svoj Posl "let
kan
Prti
Itev
“em
Has
Pol,
Posl
Ultll
»kij
tvež
\
ZBOR GUBČEVE BRIGADE - Na slovesnosti pri spomenik«	Sl:
nem, od koder je posnetek, se je zbralo precejšnje število Pr'j’a^a s\o'il. it0< -> partizanske enote in drugih obiskovalcev. Govorniki so metu' ^0 sr
ski protifašistični odpor, ki je bil tudi zgodovinski povod za s‘	^sp0>
pri spomeniku na Trebelnem, ni nekaj, česar se smejo držav njati samo na skrivaj. (Foto: L. M.)	Ji
25 LET MEDNARODNEGA SODELOVANJA - Letošnji obisk občanov iz Metlike iz prijateljskih mest: italijanskih Ronchi dei Legionari in avstrijske Wagne, je bil še posebno svečan, saj so ob tej priložnosti proslavili 25-letnico sodelovanja z IVagno. Gostje so prišli v Metliko v soboto, ko so popoldne poslušali orgelski koncert v cerkvi pri Treh farah, zvečer pa so si na slvanostni večerji prvi možje mest izmenjali darila. Župan Wagne Josef Bauman (levo) in ronški župan Enzo Noveli (v sredini) sta od prvega moža Metlike Branka Matkoviča dobila sliki domačega slikarja Mladena Vukšiniča in Kogojevi steklenici Filakovega ledenega vina in medenega žganja. V nedeljo so gostje obiskali turistično kmetijo Raztresen v Jankovičih in čebelarja Antona Ad/ešiča. Kot je v navadi, so prespali pri metliških družinah. (Foto: I. V.)
jubljansko pismo

Do dela se še vedno najprej pride po zvezah
leg mladih brez	neHJj
narašča predvsem s , lavcev',, ificiranih in starejših	o
že predstavljajo več‘n® odstotki dolgotrajno ^3 n
nih. Povprečna čaka	ja|jšel
zaposlitev_se nenehno poa;j J
in znaša zc	.. \L 0**71,
elnm n_„ tei«
Zakaj so predvolilne obljube neuresničljive
u"1', ki
LJUBLJANA - Še pomnite, gospodje? Pred zadnjimi parlamentarnimi volitvami so kandidati za poslance večine strank kar iz rokava stresali napovedi, koliko novih delovnih mest bodo preskrbeli za brezposelne, če bodo izvoljeni. A ko so prišli na oblast, se kljub njihovim prizadevanjem nezaposlenost v Sloveniji ni občutno zmanjšala. Po uradni statistiki je v državi še vedno nad 115.000 ljudi brez zaposlitve, precej manj sicer kot pred volitvami, vendar še vedno tolikšna armada, da pomenijo hudo breme za gospodarstvo.
Zdaj je, kar je! Neizpolnjena obljuba sicer dela dolg, vendar vas je ta izkušnja le poučila, da obljubljati nekaj, česar ni možno uresničiti, ni ne modro ne koristno. Ljudje zlorabo zaupanja zamerijo. Predvolilni propagandisti političnih strank bi morali vedeti, da je večino drugih obljub možno uresničiti in da je “več dela in kruha” najbolj tvegana. Z visoko nezaposlenostjo se ubadajo gospodarski strategi tudi drugod po Evropi in svetu; ljudje na cesti jim delajo še hujše skrbi kot pri nas.
Za Slovenijo je v zadnjih petih letih zlasti značilno spreminjanje strukture brezposelnih, saj po-
več prehaja med vse uju-
JSTJSSiSJf-Si
nih je vsako leto sia»»'1 ka|<i> Zdaj tudi že verno,*,, nekaterim med “lS^a pod*1*1.,, posreči zaposliti se\ jmjo<ca, ankete med brezpos j0 zaP kako dejansko pndeJ0 0Ve'•
m .n na r J' slitve, kažejo, da£rina|neG,
suive, KtizLjki, v.	* ,,3
mestu še vedno neb a„cev’.. - s pomočjo staršev jj1 n()St f drugem samoiniciatj zav0^jti
meznika, šele na tretje ^.jt)
zaposlovanje, čeprav
■■&*»«« zavodu končno le s -ode gled poklicev in po”1-	^
ni sili.
ni'V
Hakosošcvedno^;,^,,
benidelavci insnažilKp’ ^zazidanje in ometava J av|l’ r
ključavničarji, vozn'*harj' j", z> haniki, prodaja!ci. ^ tehf'^r*'

analize in planiranje. jnpi K Ug,
ni ekonomisti za anaWe avfl f M
.....isr-sfeSfv
ranje ter ,
Slabo pa	ha,
poklica in pomožni	,*> ^
strugarjem, strojnik^ ^et) ^ ikoni, avtomehanik0 ’ sjf0j (l)-in administratorji-	n1
tehnikom in gimnu/	j|(
viNKO^ ____________—---
a
&
tej
%
K
§
t!
'Sl
Os
Ri
$
$
$
N
te
ti
K
S
$
$$
g
a
Pitanje telet z mlekom je (pre)drago
Pametneje gaje nadomestiti s posebno krmno mešanico in teleta spitati do teže 200 do 250 kg - Kakovost mesa ustreza slovenskim in evropskim standardom
Pri nas je bila do sedaj zelo razširjena vzreja telet z mlekom do teže okrog 120 kg; del teh telet so odkupili rejci mlade pitane govedi, velik del pa je končal na mesarskih klinih. Meso teh telet je zelo kvalitetno, nežne rožnate barve. Pitanje z mlekom ali mlečnimi nadomestki, ki so zelo revni z železom, povzroča slabokrvnost (anemičnost) telet, ki daje mesu značilno svetlo barvo. Pitanje telet z mlekom na večjo težo je drago, klanje telet pri majhnih težah pa gospodarska škoda, ki ob zmanjševanju staleža goveje živine še bolj ogroža reprodukcijski krog.
kmetice so
USTANOVILE SVOJO ZVEZO
!SuN33A RA°G0NA ■ V krneili.i/ mednarodnega
Gornjl Rait Vil?^*88 sejma v lv*tovahfJ^?ni Jt Kmet‘iska 28.av,a I8 s*užba pripravila tvt/cbUSta us,avni občni zbor Je bi| Sloven<je. Ib dan KMktu, *menovan k«* DAN aije ,J!h , eza Kmetic Slove-i^ Uje Društva kmetic
^novi!iVenSkih obfin' Po ki bo v t! i"?ve orKanizacije, strant. ,oce delovala nad-svoin„ars,to> so kmetice za N* 0 Predsednico izbrale
prtdv«.! bl,a “stanovljena štev zaradi potrebe dru-
Poleg . e,'e bolj upoštevan. Poskrbe,81“ bo Zveza kmetic Vtnskihi Za P°vezanost slo-jitni or ensk s Podobnimi tu-vkUučii8«a“ iaciJami in se bo bere u v,,del° mednarodne W, k,nečkih žensk (A C W
H. M.
Teleta lahko v tem obdobju zelo dobro priraščajo in dobro izkoriščajo krmo, zato jih je možno hitro spitati tudi z močno krmo. Meso hitro spitanih telet je zelo kvalitetno, od klasičnega se razlikuje le po temnejši rožnati barvi.
Obstaja več načinov pitanja. Pri nas se je v praksi izkazal za najbolj primeren način reje telet v skupin-
skih boksih, na globokem nastilju in z izbranim načinom krmljenja. Pravilna prehrana in higiena sta ključnega pomena za uspešno rejo. Teleta naj dobivajo že od začetka tretjega tedna starosti poleg mleka ali mlečnega nadomestka tudi odlično seno, vodo in krmno mešanico TL-ST Mleka ali mlečnega napoja naj bo po možnosti ves čas enaka količina (2x na dan po 3-4 1 ali še
Jg.
E SicSa&nje: i“ica 20 tolarjev, i Cvilil ’kronipir50,slive 100, ^150, elrm<?v.ke (rdeče) 100, ko-J^eian aznŽnik '-'d’ borovnice I' Pr' Sari-W<) 'n Slrček 400 tolarska i,7u‘n zelenjavi so bila >ir37 ' Česen 220, por 336, NiiniV 8/ozdje 231, solata 126, i4(f k58> mandarine 147, ws ii liniji, ^Prik* 85 tolarjev. Pri Ifctf e S0, JDUasn° bde banane iOO.lube-jtor! ^!20Pdrka v vrečah 110, ku-lo/ li5l)>m’anri2dje 25°’ rdeča papri-CP'r 3odar,ae 280> čebula 100.
JkEžirp
'^biSei " ^a s°botni redni ISO	Prodajalci pripe-
C!;Jših Dl.‘tLmesecc starih in 40 p^V^v-Mlajših so pro-i^HtpJn0 d“ 380 tolarjev, d°270 toiar'
zelje 80 in kivi 550
Ir,
Od jutri v Novem Pogumna beseda mestu zadružni sejem Graben 95
Velika ponudba, bogat spored
NOVO MESTO - 8. septembra se bo v Novem mestu začel tridnevni sejem z veliko ponudbo in vzporednimi prireditvami. To je že tretji zaporedni sejem, ki ga spomladi in jeseni pripravlja Mercator - Kmetijska zadruga Krka iz Novega mesta. Po obsegu razstavnih površin in številu razstavljalcev bo največji, saj se bo na 25.000 kvadratnih metrih zunanjih in pokritih razstavnih površin pri Oskrbnem centru na Grabnu predstavilo preko 100 domačih in tujih razstavljalcev.
Tako bo na ogled in naprodaj skoraj vse, kar pri delu potrebujejo kmetovalci, vrtičkarji in gozdarji, poudarek pa bo seveda na vinogradniški in kletarski opremi. Tisti, ki potrebujejo ozimnico, se bodo z njo lahko po ugodnih cenah in pogojih oskrbeli na Zadružni tržnici. Ogledati si bo mogoče tudi prodajno razstavo malih živali, ki jo bo priredilo Društvo gojiteljev malih živali Krka iz Novega mesta.
Obiskovalci se bodo lahko zabavali v zabaviščnem parku in na večernih oziroma popoldanskih glasbenih prireditvah, v soboto od 18. ure dalje pa bo tudi nagradno žrebanje kupcev v akciji “KZ Krka na vaša vrata trka”.
Sejem bo v petek, 8. septembra, ob 11. uri na krajši otvoritveni slovesnosti odprl predsednik zadružne zveze Slovenije Leo Frelih, nato pa bo ob 12. uri okrogla miza o problematiki varstva vinske trte v letošnjem letu, ki jo bodo vodili strokovnjaki slovenskih proizvajalcev fitofarmacevtskih sredstev.
Strokovne nasvete bo na sejmu moč dobiti še od strokovnjakov zadruge in Slavka Zgonca, ki ga posebno dobro poznajo vrtičkarji. Sejem bo vsak dan odprt od 9. do 18. ure, sobotna glasbena prireditev pa se bo zavlekla dolgo v noč. A VRŠČAJ
IZJAVA KMETIJSKEGA MINISTRA DR. OSTERCA: “Predstavnikom kmetov sem že večkrat povedal, naj ne izpostavljajo le najslabših primerov in naj pri zahtevah po višjih cenah ne gledajo tako enostransko in si s tem obrnejo proti sebi drugih slojev prebivalstva. Kaj pomagajo še tako visoke cene, če ni mogoče prodajati po njih! Ne glede na to, ali gremo v Unijo ali ne, bomo morali prevzeti njene norme kakovosti, produktivnosti, metode trženja, tehnologije predelave in pestrosti proizvodov.
bolje: 3x na dna po 2-2,5 I). Odlično seno in krmno mešanico TL-ST naj imajo teleta po volji. Ostanke krmil je potrebno redno vsak dan odstranjevati, da se ne bi kvarili. Ob odstavitvi naj poje vsako tele vsaj 1 kg TL-ST na dan. Če dobivajo teleta krmno mešanico pred odstavitvijo, hitro prebolijo ta stres. Poraba močne krme se potem zelo hitro povečuje. Ko vsaka žival poje na dan več kot 1,5 kgTL-SX je potrebno počasi starter zamenjati s krmno mešanico za teleta v rasti (TLIŠ). Teleta naj dobivajo po volji TLIŠ, najboljše seno in pitno vodo do konca pitanja.
Teletom, ki so vhlevljena v teži 150 kg, TL-ST ni potreben, če so prej že dobivala močno krmo, je prehod na nov način reje bolj preprost. Pri prehrani vseh prežvekovalcev je zelo pomembno, da so vsi prehodi na novo krmo čim bolj blagi. V teži 200 do 250 kg so teleta spitana, povprečno priraščajo od 1000 do 1500 g na dan in porabijo za 1 kg prirasta 3 do 3,8 kg močne
krmC'	Inž. SILVA BEVC
AGRO, d.o.o. Novo mesto
prodajalna »SEJALEC« Rozmanova ulica 3 tel. 24-132
vam nudi:
—	mline za sadnje in grozdje
—	stiskalnice —ročne in hidravlične
—	PVC kadi in rostfrei cisterne uvoz iz ITALIJE
—	črpalke za pretok vina
—	grelce za mošt
—	brente in lakomnice
—	kotle za žganjekuho
—	gajbice za grozdje
—	pipe, vrelne vehe, kvasovke za vrenje mošta
UGODNA PRODAJA kosilnic na laks ALPINA
*
ZELO UGODNO 55.000.00
EN
HRIBČEK
BOM
KUPIL...
Uieja: dr. Julij Neuanii
Rose vina
Vinogradniki vedo, da rose vino ni mešanica belega vina z nekaj rdečega, porabniki pa le delno. Rose ali po slovensko rdečkasto vino se pridela iz rdečega grozdja. Taka tehnologija je tudi uzakonjena v vseh vinorodnih deželah. Ni greh, če je rdečemu grozdju primešano nekaj belega. Po svetu dopuščajo tudi to možnost v posameznih vinorodnih območjih, ki na ta način zagotavljajo značilen okus svojega rose vina.
Tehnološki postopki pridelave roseja se med seboj delno razlikujejo. V Sloveniji seje najbolj uveljavil takoimenovani “beli postopek”, kar pomeni, da se rdeče grozdje takoj stisne, kot je praksa pri belem; razsluze-nje, alkoholna fermentacija in čiščenje vina se odvija natanko tako kot pri belem vinu. Tako pridelani rose je svetlo rožaste barve z odtenkom v vijolično, škrlatno ali rubinasto smer, odvisno od prevladujoče sorte grozdja. Tudi vinska cvetica takega roseja je značilna, nežna in predvsem cvetličnega vonja, delno tudi sadnega. V vrenju prevladujejo vonjave grozdja, imenovane primarne vonjave.
V svetu, tu in tam pa tudi v Sloveniji ima rose vino intenzivnejšo barvo, toda razpoznavno manj obarvano kot rdeča vina. Cviček je rdečkasto vino, zato ga lahko uvrščamo tudi med roseje. V cvičku je do 20% bele sorte ali sort, kar je tudi v skladu s pridelovalnimi postopki rose vin. Ti, bolj obarvani roseji nekaj časa macerirajo med alkoholno fermentacijo na jagodnih tropinah. Da pa bo tak bolj obarvani rose lahko uvrščen med rdečkasta vina in rdeča, je čas namakanja
na tropinah zelo kratek. Lahko traja 12 ur, lahko tudi 24, če spremljamo potek alkoholnega vrenja in izluščevanja barvnih snovi. Pri rdečih vinih želimo, da je med maceracijo temperatura drozge višja, med 24° in 28°C, pri rosejih se priporoča temperatura do 22°C, najboljša je med 18 in 20°C. Aromatične snovi iz jagodne kožice se sproščajo že pri nizkih temperaturah, del barve tudi, taninskih snovi pa ne potrebujemo.
Ne bi bilo prav, če pridelala-mo vino, ki po značilnostih ne spada niti med roseje niti med rdeča vina. To se prepogosto dogaja v letih, ko je v grozdju več barvnih snovi. Komisija za oceno vin namreč taka vina uvršča v skupino dolenjsko rdeče vino.
Smo tik pred trgatvijo in je že čas za odločitev, koliko rdečega grozdja bomo namenili za rdeča in koliko za rose vina. Dejansko iz vseh rdečih sort lahko pridelamo rose, tu ni nobenih zakonskih omejitev. Vendar niso vse rdeče sorte enako primerne za rdečkasta vina. V posavskem rajonu je bilo največ rosčja, četudi cvičkov tu ne zajemamo, iz žametovke. Tli sorta je zelo primerna za rose tako v dobrih kot slabših letnikih. Letos je toča klestila, kot še dolgo ne, in zaradi nje bo več gnilega grozdja. Tistim, ki jim bo grozdje le preveč gnilo, svetujem, da se odločijo za natančno odbiro gnilega od zdravega grozdja in gnilo grozdje namenijo za rose. Tako bodo imeli lahko solidno rdeče vino in sprejemljivo rose vino. Gniloba ne naredi veliko škode kakovosti rose vina, gotovo pa rdečim vinom.
(Nadaljevanje prihodnjič)
dr. JULIJ NEMANIČ
Sijajna bera odličij v Radgoni
Naši vinogradniki so se predstavili z vso paleto vin in zanje dobili vrsto priznanj
GORNJA RADGONA - Med 556 vzorci vin na mednarodnem kmetijsko-živilskem sejmu v Gornji Radgoni, ki jih je dalo v ocenjevanje 240 vinogradnikov in vinarjev, je bilo tudi 80 vzorcev iz Dolenjske, Bele krajine in Posavja. Sodelovale so vse tri kleti, krška, brežiška in metliška, ter 29 zasebnikov. Bera odličij je prav gotovo zadovoljiva, saj je bilo našim kletem in vinogradnikom podeljenih 6 velikih zlatih, 32 zlatih, 21 srebrnih medalj in 21 priznanj.
Sš&tljski nasveti
vf^ični preplah pretiran
krik,ki:
im. I j« _ i .v *	.....~~j---c
nri,i iSlabi>kot so napovedovali Pomurci, ki so žal res imeli d» Qe ck> kar je za žitnico Slovenije gotovo pridelovalni !|^je^ne rečenioše kaj hujšega.
%5 pŠen’ ’ e b'* z letošnjim letom odpravljen nekdanji sistem hupanja i.!c.e po kakovostnih razredih in uveden nov način ,KI -Je osnovno plačilo kakovostne pšenice (25,29 tolarja Sp 0 heGr3'na 13-odstotno vlago, 2-odstotne primesi, 76-kilo-kf'Udi, . tol|trsko težo in 11,5 odstotka surovih beljakovin. Zna-y'ha jn : so Prav beljakovine odločilno merilo kakovosti, ki pa Ss Ni $ 0<kv'sno od pridelovalnih razmer in sortnih lastnosti V Prvj r\i? Ppzabljeno lansko razočaranje, ko je pravilnik zahte-- razred kar 13 odst. beljakovin, v resnici pa je tak "V^njirii °Vir>	komaj dvajsetina slovenskega pridelka.
\.Vani oj Pravilnikom, ki je narejen po evropskem zgledu, je bil S ”Slki km Ptck beljakovin zmanjšan na 11,5 odst., vendar so zlasti VNiza.J2 Strajno trdili, daje še vedno previsok. Kot je poka-^0d*toiJVaPje res bil, saj so v pokrajini ponekod dosegli le nsf^hice u e*jakov*n ‘n s tem ceno skromnih 18 tolarjev za kilo-s slabšča pridelovalca malone katastrofalno. V JC^htevJ6 b'l povprečen odstotek beljakovin 11,85, torej več, S^šahts Prav|lnik, zato ni nikakršnega razloga za preplah. In \!!vPovr,VaP' P°g°jh letošnji pridelek (odkupljenih 92.000 ton) i S, 0 hefti£iu k3’b8 odst. vlage, 4,28 odst. primesi in 77,15-kilo-'V'QPorn° 'trskotežo-
<*h prer!j za nadaljnje pridelovanje pšenice? Daje evropsko h-i in bt Ustr« n'k v osnovi dober in da tudi naš sortni izbor v cVrija in6Za' Najbolj priporočeni in razširjeni sorti sta prej ali V'1' Km '.'/'i1’ Poteg njiju pa od starejših kultivarjev še žitarka in ‘ J°čila„l ‘jski inštitut bo v kratkem objavil še rezultate in 'listo e.e najnovejših sort, ki bodo letos vpisane v slovensko ’ SaJ nova jesenska setev že trka na vrata.
Inž. M. LEGAN
aretiran. Končni vse-
Vino Brežice je dobilo 2 veliki zlati, 7 zlatih in 2 srebrni medalji; klet Kmečke zadruge Krško je dobila kar 4 velike zlate, kar je največ med vsemi razstavljalci, eno zlato, dve srebrni medalji in .priznanje. Metliška kletje dobila 3 zlate in eno srebrno medaljo. Med zasebniki naj omenimo Ivana in Marjana Kelharja z Bizeljskega s štirimi zlatimi in priznanjem. Tri zlate je dobil Janez Istenič za tri šampanjce. Najboljša
PREDAVANJE O TRGATVI IN VINU
TREBNJE - Kmetijska svetovalna služba Trebnje bo pripravila predavanje za vinogradnike, na katerem bo dr. Mitja Kocjančič govoril o pripravi na trgatev in negi mladega vina. Predavanje bo jutri, in sicer ob 17. uri v gasilskem domu na Trebelnem in ob 19. uri v gostilni Jaklič v Šentrupertu.
belokranjska razstavljalca sta družina Plut in Milan Malnarič s po dvema zlatima in po eno srebrno medaljo. Jože Frelih iz Šentruperta je dobil dve zlati in priznanje. Ocenjenih je bilo tudi 10 vzorcev cvička. Vsi so dobili priznanje, najbolje ocenjeni cviček (16,53 točke) pa je iz kleti Martina Jurečiča iz Cerkelj ob Krki.
Še zanimivost iz pravilnika o ocenjevanju. Pri izbiri prvaka sorte in zvrsti leta je pogoj, da je na ocenjevanju vsaj deset vzorcev in dosežena zlata medalja, izjema je le cviček, ki mu zadostuje srebrna medalja. Upajmo, da bo omenjena olajšava podlagala in da bomo imeli v bodoče tudi prvaka leta med dolenjskimi posebneži cvički.
Medalje in priznanja so dobili tudi mesarji z našega območja. Kočevci so za svoje izdelke prejeli 6 bronastih medalj, zlato medaljo za inovacijo in priznanje. Metliška
klavnica je dobila zlato medaljo za kranjsko klobaso, novomeška Krka je prejela priznanje za inovacijo, črnomaljska zadruga pa bronasto medaljo za hrenovko.
M.VESEL
DVA JURČKA NA JURČKU - Novi zakon o omejevanju nabiranja gob in prepovedi nabiranja gob tujcem letos skorajda ni potreben. Dežja je sicer dovolj, vendar je prehladno za obilnejšo rast gob. Posebno veliko srečo je zato imel Jože Pavlin iz Polhovice pri Šentjerneju, ki je v uredništvo prinesel tole gobarsko posebnost: na klobuku zdravega jurčka sta zrasla še dva “gobja mladička’’. (Foto: J. Pavlin)
MEDALJE IN PRIZNANJA ZA VINO - Znani bizeljski vinogradniki Bojan Berkovič, Franc Premelč in Sine Šekoranja na kmetijsko-živilskem sejmu v Gornji Radgoni. (Foto: M. Vesel)
\helenamrzukar] gospodinjski kotiček
Rajsko jabolko za zdravje
Nekoč je paradižnik - rajsko ali zlato jabolko, kot so ga imenovali - uspeval le kot divja rastlina. V Evropo so ga zanesli v 16. stoletju. Zaradi močno rdeče barve so se ga dolgo časa izogibali in ga imeli za strupenega. Prve gojene vrste so pridelali šele v 18. stoletju.
Danes je potrošnja paradižnika zelo velika. Najbolj zdrav in okusen je tisti, ki dozori na soncu in ne v steklenjakih. Plodovi so lahko zelo različnih oblik in velikosti, kar so sortne lastnosti. Glede na te pa uporabljamo plodove za določeno pripravo jedi ali predelavo. Paradižnik je bogat z vitamini in ima nizko energijsko vrednost (15,8 kcal/100 g). Poleg vitaminov B in C vsebuje tudi A in E, ki se pri toplotni obdelavi ne uničita. Večje količine kobalta pospešujejo tvorbo vitamina B12, ta pa preprečuje nastanek slabokrvnosti. Uživanje zrelih plodov ugodno vpliva na prekrvavitev, srce, izločanje trebušne slinavke in čisti kožo. Ker ne vsebuje oksalne
kisline, se paradižnik priporoča vsem, ki imajo vnetje sklepov in revmo. Zato je prav, da uživamo čim več svežega paradižnika, odvečne količine pa predelamo.
Iz dobro zrelega napravimo MEZGO. Plodove dobro operemo, narežemo in kuhamo z majhnim dodatkom vode do mehkega. Masi odstranimo vodo, ostalo pa prepastramo, ponovno zavremo in še vroče shranimo v kozarce ali steklenice ter neprodušno zapremo. Ohlajeno lahko tudi zamrznemo. Paradižniku zelo obogatimo okus z dodatkom raznih začimb, kot so česen, čebula, peteršilj, timijan, žajbelj in drobnjak.
Za pripravo POLNJENEGA PARADIŽNIKA uporabimo 400 g mletega mesa, 200 g riža, 2 žlici olja, čebulo, česen, poper, sol in peteršilj. Zrelim plodovom odrežemo vrhnji del, odstranimo semenje in napolnimo z dušeno maso. Položimo jih na premazan pekač, dolijemo malo vode in pečemo približno 25 minut.
ttt&tiz NAŠIH OBČIN MŠŠ
Popravilo naj bi zaleglo za nekaj desetletij
Podpisali pogodbo o sanaciji Kandijskega mostu
NOVO MESTO - Tu so 30. avgusta podpisali pogodbo o sanaciji Kandijskega mostu v Novem mestu. Obnovitvena dela bodo začeli 15. septembra letos in končali sredi maja prihodnje leto, veljala pa bodo 85 milijonov tolarjev. Popravilo mostu so pojavnem razpisu za pridobitev izvajalca zaupali Gradisu in Gradbenemu inštitutu Zavoda za raziskavo materiala in konstrukcij iz Ljubljane. V imenu obeh firm sta v navzočnosti novomeškega župana Francija Koncilije pogodbo podpisala Jože Ločnikar, direktor Gradisovega ljubljanskega sektorja, in Gojmir Černe, direktor gradbenega inštituta ZRMK.
Kot so navedli ob podpisu, naj bi tokratno popravilo omogočilo ne-motno uporabo mostu vsaj za nekaj desetletij; potrebna bodo seveda redna vzdrževalna dela. Po sanaciji bo most lahko sprejel vozila skupne teže do 15 ton.
Ali bodo most po popravilu odprli za motorni promet, ali bo namenjen samo pešcem, ob podpisu niso povedali. Po besedah župana Koncilije bo do konca sanacije mostu jasno, čemu bo ta objekt služil v bodoče. Župan ni izključil možnosti, da bodo most zaprli. Taka možnost je precejšnja, če v trgovinah na Glavnem trgu ne bodo prodajali blaga, ki ga je treba odpeljati z avtomobilom, ker gre za velike kose.
L. M.
NOVA KRAJEVNA SKUPNOST DVOR
DVOR PRI ŽUŽEMBERKU -2. september je za prebivalce Dvora in okolice pomemben dan, saj so se na zboru krajanov odločili, da se v kraju po dolgem času postavi zametek nekdanje občine Dvor. Želja po KS je stara, zadnji dogodki in raziskava javnega mnenja pa sta pokazali, da je kar 92 odstotkov krajanov za novo KS Dvor. Dvorjani imajo v svetu KS Žužemberk trenutno dva člana, ki sta pred ustanovitvijo nove občine nasprotovala kakršnemukoli spreminjanju meja KS. Tudi krajani Trebče vasi se še niso dokončno odločili. Na zboru krajanov so ustanovili 9-članski iniciativni odbor, ki bo vodil priprave za novo KS Dvor, ki naj bi obsegala vasi nekdanje občine Dvor.
Pohod v čast 90-letnice Trdinove smrti
Pri Gospodični že peto srečanje planincev
NOVO MESTO - Pregovor pravi - “Gora ni nora, nor je tisti, ki gre gor.” To seveda ne velja za vse. To so v nedeljo 3. septembra, dokazali planinci iz Dolenjske, Bele krajine, Posavja in Ljubljanske kotline, ki so se pri planinskem domu Vinka Paderšiča pri Gospodični zbrali na petem srečanju na Gorjancih, ki ga je organiziralo planinsko društvo iz Novega mesta.
Zgodaj zjutraj sta izpred Agroservisa v Novem mestu proti koči krenili dve skupini gorjanov. Po štirih urah hoda so prisopihali na cilj. Veliko jih je prišlo iz Gabrja, nekateri so srečanje pričakali kar v koči, kjer počitnikujejo. Vsak, ki se je v nedeljo povzpel do koče pri Gospodični, je dobil topel čaj. Ob 11. uri je na svečani prireditvi, ki je bila posvečena 90. obletnici smrti Janeza Trdina,
predsednik Planinskega društva Novo mesto Jože Perše
pozdravil okrog 300 planincev. Med drugim je dejal, da za srečanje v prihodnjem letu pripravljajo otvoritev rastlinske čistilne naprave pri Gospodični, ki jo nameravajo pričeti graditi letos.
Slovesnosti se je udeležil tudi novomeški župan Franci Koncilija, ki je spregovoril nekaj spodbudnih besed. Kulturni program so za-obisko-valce Gorjancev pripravili mladi folkloristi pod vodstvom Majde Nemanič iz folklorne skupine Kres iz Novega mesta. Po zaključni slovesnosti so pohodniki pod vodstvom planinskih vodnikov odšli na Trdinov vrh, zaradi slabega vremena pa so se vrnili že po uri in pol hoda. Utrujenost so lahko pregnali z odličnim divjačinskim golažem, zabaval pa jih je
Du0MikS‘ J. HARTMAN
Begunski otroci v slovenske šole
Po 3 letih ukinjene šole z bosansko-hercegovskim programom v maternem jeziku - Begunska mladina, tudi novomeška, prvič v redne slovenske šole - Veselje in strah obenem
NOVO MESTO - V Sloveniji je bilo v preteklem šolskem letu več kot 3700 šoloobveznih begunskih otrok. Njihovo šolanje je bilo v začetku precej neorganizirano, kasneje pa že kar dobro utečeno. Z letošnjim sklepom ministrstva za šolstvo in šport so večino begunskih šol zaprli, otroke pa vključili v redne slovenske šole. Na novomeškem območju je šlo v ponedeljek v redne osnovne šole 66 učencev, v srednje pa 34 hospitantov. Vse kaže, da se zelo hitro prilagajajo in večjih težav, tudi s slovenskim jezikom, ni.
V Novem mestu je OŠ za otroke iz BiH po bosansko - hercegovskem programu v maternem jeziku potekala v begunskem centru v dijaškem domu v Šmihelu. Mlade so v glavnem poučevali učitelji iz BiH, ki imajo status beguncev, 11 od 13 pa jih ima visoko izobrazbo. Kakovosten pouk je onemogočala predvsem slaba opremljenost učilnic, brez nujno potrebnih učnih pripomočkov, kabinetov, telovadnice. Kljub temu je bil njihov učni uspeh lani zelo dober - približno polovica odličnih in prav dobrih ter polovica dobrih in zadostnih. Glede na te rezultate se bodo begunski otroci lahko enakovredno vključili s slovenskimi učenci. Večjih težav tudi pri slovenskem jeziku ne gre pričakovati, saj so se 3 leta fakultativno, vendar obvezno ukvarjali s slovenščino, vsake poletne počitnice pa so organizirali razne počitniške dejavnosti, kjer so se tudi izpopolnjevali. Da bi se na vstop v slovenske šole begunska mladina kar najbolj pripravila, so skrbele tudi 4 študentke, štipendistke novomeške občine, ki so dva tedna poučevale slovenščino. Učna pomoč za vse predmete se bo nadaljevala s prostovoljci, in sicer v zbirnem centru vsak dan med 16. in 18. uro. Ob koncu tedna bodo interesne dejavnosti, ki bodo usmerjene predvsem v ohranjanje njihove tradicije, kulture in maternega jezika.
Novomeške otroke iz BiH so v slovenske šole razdelili po šolskih okoliših, zato jih je največ v OŠ v Šmihelu - 48, na Grmu so 3, na Centru 3, v Bršljinu 5, na OŠ Dragotina Ketteja 3, v Dolenjskih Toplicah 1, v Vavti vasi 1 in Škocjanu 2. V vsakem oddelku bodo največ 3. Branka Bukovec iz novomeške občine je povedala, da so jih naše šole zelo lepo sprejele in da so na primer na šmihelski šoli otroci celo
S. M.
SPET POSEBEN AVTOBUS ZA DIJAKE IN ŠTUDENTE
NOVO MESTO - Društvo novomeških študentov organizira posebne avtobusne prevoze za dijake in študente iz Novega mesta v Ljubljano. Vozili bodo vsako nedeljo ob 20.15 s postajališča pri občini v Novem mestu, cena prevoza pa je 250 tolarjev.
TUDI OTROCI NAD VRTCEM NA VDUŠENI - Da so otroškega vrtca v Žužemberku prebivalci res zelo veseli, so pokazale tako kuharice, ki so pripravile izvrstne slaščice, kot tudi malčki iz vrtca, ki so simpatično, kot to znajo le oni, zapeli in zaplesali pod vodstvom Olge Longar (prva z leve). Za kulturni program pa so poskrbele tudi gojenke glasbene šole. (Foto: L. Murn)
Poskrbljeno za suhokranjske malčke
V prenovljenih prostorih stare osnovne šole je novomeški župan Koncilija odprl 2 oddelka otroškega varstva za 34 otrok - 2 milijona tolarjev - Problem varstva končno rešen
ŽUŽEMBERK - “V želodu je hrast, v otroku je odrasel človek”, pravi znani rek. Z njim pa je svoj govor na otvoritvi oddelkov priprave na šolo v prenovljenih prostorih stare osnovne šole Žužemberk, v petek, 1. septembra, začela tudi mag. Jelka Mrvar, ravnateljica žužemberške osnovne šole. Da stara šola ne ostaja prazna, pa ima velike zasluge tudi Mestna občina Novo mesto - Sekretariat za izobraževale. V njenem imenuje na svečanosti spregovoril župan Franci Koncilija.
Jelka Mrvar je poudarila pomen nadaljevali s prenovo stare šole.
velike pridobitve za Suho krajino, saj je z odprtjem 2 oddelkov otroškega varstva ta problem rešen. Vsak otrok ima sedaj možnost, da se pripravi na šolo. Pomena znanja so se tukaj zavedali že pred 123 leti. saj stara šola stoji že od leta 1872 in je izšolala številne generacije. Od leta 1990, ko so zraven nje sezidali novo, pa je zapuščena in neizkoriščena. Po burnih razpravljanjih, kaj s temi prostori, ko bi lahko prišlo tudi do podrtja objekta, pa je vendarle prevladala ideja o otroškem varstvu. V letu dni je uspela adaptacija 2 starih prostorov, ko pa bo osnovno šolanje 9-letno, bodo
Dela je, izvajala Obrtna zadruga Hrast.
Olga Longar, vodja VVE Žužemberk, se skupaj z drugimi varuhinjami in vzgojiteljicami veseli dela v prenovljenih prostorih. Povedala je, daje bilo povečanje vrtca res nujno potrebno, saj so nazadnje odklonili 26 malčkov, ki bi radi imeli predšolsko varstvo. Sedaj bodo lahko uresničili skrajšani 350-urni program za 14 otrok, v samem oddelku pa 9-urni program za 20 otrok.
Ob otvoritvi otroškega vrtca v Žužemberku je spregovoril tudi novomeški župan Franci Koncilija,
imeli priložnost, da so se učiteljem predstavili s polurnim kulturnim programom v slovenščini. “Če se bodo še sošolci in starši tako lepo odzvali, potem res ne bo večjih težav”, pravi Branka Bukovec. Stroške šolanja beguncev bo krilo ministrstvo za šolstvo in šport, finančna sredstva za učbenike in prehrano pa prispevajo tuji donatorji.
Utečeno je tudi šolanje begunskih srednješolcev. Ker nimajo našega državljanstva, se lahko v slovenske srednje šole vključijo le kot hospitanti in morajo zato čaka-
ti na prosta mesta, vendar večjih težav pri vpisu niso imeli. V Novem mestu je 34 hospitantov, ki bodo začeli obiskovati SZTŠ, gimnazijo, srednjo gostinsko šolo, srednjo kmetijsko šolo v Novem mestu in srednjo glasbeno šolo v Ljubljani, 5 mladih pa je odšlo študirat na višje in visoke šole v Ljubljano. 7 učencev je te dni zaključilo 2-letni izobra-
* Branka Bukovec meni, da je največja investicija Slovenije, ki jo je lahko dala otrokom iz BiH, prav njihova vključitev v slovenske šole.
ževalni program na SZTŠ Novo mesto za poklic bolničarja, toda zaradi statusa begunca nimajo možnosti redne zaposlitve. Sredstva za srednje izobraževanje zagotavlja Visoki komisariat ZN za begunce in tuji donatorji.
L. MURN
UČITI SE IN ŠE ENKRAT UČITI SE - Tako so si rekli novomeški otroci iz BiH, ki so se 14 dni pred začetkom šolskega leta še bolj intenzivno pripravljali na vstop v slovenske šole. Obiskovali so tečaj slovenskega jezika, ki so ga vodile 4 novomeške študentke. Te so bile nad njihovim učnim uspehom veselo presenečene. (Foto: Branka Bukovec)
ki je najprej pohvalil suhokranjske mame, da tako pridno skrbijo za povečanje števila otrok, ki morajo biti naša prva skrb in poroštvo za skupno prihodnost. Mestna občina Novo mesto je rada pomagala pri obnovitvi, vendar so zaradi pomanjkanja denarja opustili prvotno zamisel, ki je vsebovala tudi zamenjavo stropov,in se odločili za cenejšo obliko obnove, ki je stala 2 milijona tolarjev. Ob tej priložnosti je župan povedal, da to ni bila edina investicijska naložba Mestne občine Novo mesto v Suhi krajini. Obnovili so tudi ostale šole, ki so bile potrebne večjih vzdrževalnih del. Skupna investicijska vrednost vzdrževalnih del na vseh suhokra-njskih šolah znaša 15 milijonov tolarjev, kar je 50 odstotkov vseh in-’ vesticijskih vlaganj v šole in vrtce v Mestni občini Novo mesto v letošnjem letu.
Prva pogodba za novega Pionirja
Pionir Standard, d.d., bo gradil čistilno napravo v Straži - Krka bo poslej manj onesnažena
NOVO MESTO - Lahko pričakujemo, da bo v bodoče reka Krka tudi od Straže proti Novem mestu manj onesnažena, kot je bila do sedaj. V četrtek sta podpisala pogodbo o gradnji čistilne naprave v Straži vršilec dolžnosti direktorja javnega podjetja Komunala Marjan Kelvišar in direktor delniške družbe Pionir Standard Ivan Ilijanič. Ne gre le za pomemben ekološki korak, to je v tem času kriz propadajočega podjetja GIP Pionir tudi največji posel, ki ga je šele po posredovanja novomeškega župana FrancijaKoncilije pridobila družba Pionir Standard kot naslednica Pionirja.
Čistilna naprava v Straži bo s 7.500 enotami zgrajena za zdajšnje potrebe čiščenja gospodinjskih in industrijskih odplak tudi za naselja Potok, Jurka vas in Rumanja vas. Prirejena bo tako, da bo mogoča v naslednjih letih njene zmogljivosti povečati. Tehnika prečiščevanja bo najmodernejša, imela bo naprave za daljinsko vodenje, ki ga pri novomeški Komunali prav zdaj uvajajo za
obstoječe čistilne naprave na tem območju. Gradnja naj bi po pogodbi veljala 124 milijonov tolarjev. Četrtino denarja naj bi prišlo iz republiških sredstev, ostali denar bo iz komunalnega prispevka. Z gradnjo naj bi pričeli še to jesen, dokončali pa do 15. oktobra 1996. Tedaj bodo na čistilno napravo priključili le Stražo, po dograditvi kanalizacijskega sistema pa še ostala naselja.
Kot je po podpisu pogodbe povedal direktor Pionir Standarda Ivan Ilijanič, je rešitev in zaupanje prišlo v zadnjem času. “Novi Pionir ima ljudi, ki so že uspešno gradili in načrtovali čistilne naprave v Dolenjskih Toplicah, Mirni Peči in Ločni. Vse naprave delujejo vzorno in racionalno. Obljubimo, da bomo tudi s to našo prvo pogodbo dokazali, da smo zadržali zdravo jedro starega GIP Pionirja in da se zavedamo, kako pomembno je, da obdržimo delavna mesta in ugled, ki gaje naše podjetje imelo doma in v svetu,” je dejal Ilijanič.
J. PAVLIN
L. MURN
SPET ZAUPANJE PIONIRJU - Direktor delniške družbe Pionir Standard Ivan Ilijanič (levo) in v.d. direktorja javnega podjetja Komunala Marjan Kelvišar (desno) pri podpisu pogodbe za gradnjo čistilne naprave v Straži. V sredini tudi župan Franci Koncilija. (Foto: J. Pavlin)
(Novomžkak^^J
DESKE - V znanem kopal® Šmarješke Toplice imajo!®^ deske, na katerih seje naj še svetopisemski Noe. Videti««* precej zdelane. Nekatere o
Predvsem suhci, a tudl■ 0paz-
VCSTAVKA IN TELOVADBA. Pionir stavka, gre v stečaj ^ vedel kaj - napol zgrajene h Za. jih je začel delati, pa	ak-
deve se bodo najbrž kina P ^ nile z mrtve točke in dela>	. (i
nadaljevala, saj nekatef o(ga. vodilni še zmeraj nezadržno ■a. nizirajo posel po terena njs0 bi se dalo sklepati po t ’ |0V. še vsi vrnili službenih j^vo-KNJIGE NA VARNEM ,f meška knjižnica Mirana J ja odprla bukvarno. V nje različne knjige po ?IZ*‘ da W
bodo tako preselili	tan0v3'
knjižnice v boljša zase e5U|cvtf' nja. Vsaj te knjige, ki J1 J. o£j0 na na prodala zasebnike . knJii-varnem, druge, k. ostajajo koS, niči, bo tako ali tako -*	osnieli
bo knjižnica podrVnniverD, novomeškim sanjam
te jei mestu McDonaUj;^ M
zelja pa žgancev in	8*^
nihče ne kuha.	lik n.
turn e ne nunu.
ekološke aKCIJ£
MA TAlVfT Sb
dloskea*^
NA JAMI SE
NADALJUJEJO
G
Sl letos leni, »roči ®nč< leta r tolpa »Sta, letvi.
M(
NO,
temi:
Prczg
Sare
Pttim
šser
Pričal
Nin
Uk
Uka
S o kijih
Mal
rilrav
treba
rdrav »stali »P0;
*«ik
Neli,
Od3 Pne p k le tkoz,
85
Mo,
Sit lev. j
!Mn
Ncc
"N,
Min
No|


ce
•s
s
V/V
NADALJUJ
JAMA PRI TEORIJ. pv0l( aNs/
srs$»55$ 15
Jjj
ave.	A
praznovanj®14 trški GOK p
TRSKI
NOVO MESTO *0 slog ^
septembra, ob 19;	.	po Sn-
na maša s procesiji’ y0Jil!‘ j. V
kipom na Trški g? re<jflik .ajd kp
direktor in glavni u ^ ^ f žine dr. Janez G m. in^Jfl !*l bodo maše ob 6., •> ufj b oj*. Jv Slovesno mašo od ufine ‘ • 4 odvovorni urednik ,5. a nil.
Si
Nti
te
V£.suod21.»g$$ S5
Žagar-Tratar z M' .«jega Pl/ U
Male Čikave Gj^|ne	Sj<
Žagar-Tratar z Mojega pugk U
da - Denisa, A',dr jGri^V' K
V&SS&S.i
menja - Anjo, MaE	et š
Marija Brulc 1/.	,
menja - Anjo, MarH Tribuč - Spelo- ....
I / Klnvesa
./j	p*
.uuc-^-l0-	....
Iz Novega mesta’crllg^l
Stek iz Ulice Slavka	pete
Jana, Vesna Tomi-	,j|/
- dečka.	T1
if1
V'
ss
C|V|	J — * 'v' IVIU JIV1I JAJ
No ?fKI gRHDO V GOSTIL-setn,ja„U®?tov')0> so prišli do
• feSlSSiS;
,• Prt‘mi vmf ta obs.,°j|j10 prc d 2a'
E <si£MaS5
a j«
C^Žketropine
SEMi&irn m/~\x//~v , .
le.o^'ŠKO NOVO LETO bo
Ck0S °PK P nCk°lik° PreJ k‘»
i,„Je b''o poletje dolgo in
sonien ec„Za$e,^k Jescni lep in leta n„ .nučani namreč novega iUDak -pričaka)° Sele L januarja, »Slarern CS trga,vijo. podobno kot teivi Eg,Ptu'kicrso leta šteli po MOŠKI r'nmr,„..............
j ^iodnri1 Vr izclravstven' delavci
o* kijih nK!,,?n)bulan,°. da bi ljudje
- Wnav lahk° na SUhCm
vnik Da {	; aa pripadajo zdra-
Niciml Nravstveni tehnik in Jbozdr “?®st.ra) 1‘sti občini, kjer 0(13.8or> ™lka'zbralo dovolj ljudi. ^ Pa zrl prebivalcev semiške ob-16 le ] srJ^sl^ne usluge potrebu-^rvrat? JUe‘’ oslalihšeni bilo
tlNA^LOBČAN IN OU-»tdo kate sem|šlti občini sicer ne
,^j^a'veča(lo,n4Jim?hjoPnrer,ohrn
^L, J« na občinski račun seS? Jenarja, ko je eden ltPkuSl5klh 'gralcev lota zadel ^badornu . narja. Denar ki se je j^btrečif. i?našeI v proračunu je
^■S-jgttSRS
jpreKod po Metliki,
ABS ,\ERJetnosti bo
'Ni Wa],(K’yiGRHDI 95 igral !ifiWn°^anck. v Kanadi f ? '••grade r'kralj polkc in llohil' t£ ^e8a0hiniPrammy. Zaradi pape-Sem ‘kSrkav„Sloveniji bo takrat ^bo^ aju-.inčebole mouo-
seP' voP ca<
)‘
/a]
# ivoP1
»j*! <
r^ em kr -V,,Slovcniji bo takrat
SphšeHJU ■’in če bo le mof)-
j^eru ; H?1 na Vinsko vigred, Hženf^al na oni strani ve-,vAN[mn?n°hva|v.
SE IMENUJE * ^OadajL kl usP^šno nastopa
I* tif^teperir Clr?e- v svojem želez-0 Sd!«arJu imajo Vandrovčki > S« obiT Mc*liško črnino. Ob
*$ ^Stais.Tssr.
Š.;,lar.)e 'amkaišnie nrpaniza. P(j i>S' 'n okt'^<\^stvorn’da tambu-
Vi Manjkanje občutka za
!^i=
h ‘n okt,.* weJstVom» da tambu-
rfl°. b^Bnc* ^
'■*j*vaujc oocutKa za
W Strti Za poletne pri-
|i*‘ ttl^icir«?n metliški Ljudski 'ji P* ^Vednie Razmišlja o tem, če CS<>' ti^1 ’ Pasu ct0 lahko “pri->fesii!.l.0P? v okviru 6. okarina
, ,V CS ven*?: Orlova je sicer kako-'Jtv0 S[?na. Navt*r slr°škovno zelo za-J S fe š, P( ?pi lct°Snj i h skupin iz IVjlske, Madž;P '
sssKtaasč:
1,9 bkUlti?rlJSI Prireditev metli-
N^J^VapoIctja.
V^Rjske iveri
Vh aJqV~~~--------“
<1, lihNetti v Gasilski praznik . C'1 d« ae(i<-‘ljo je ob koncu
C<:,Gl*i so;
K
P(?I Odrtem xpaaadež» so gasilci ^ i luA Pod i.^asu Postavili velike ^tekn aterc so se se lahko V^1 Ki.^hko n ?xred nalivom. K njim
.<ln°stiv Irebniemse
C" dc> ^edeljo je ob koncu iVL^itcv ilc' so ko' vedno |I»i;C|' so sp u<^l.2a *a problem. Še »tl^ba pl-. <>bisk°valci zavedeli,
Vrdbcm^Padadež’sogasilci
Ce- P(i,M.Času postavili velike
ffif
ilif9

'f
** a
|il»9
v hi(li'vdp se nc Ja živeti od V^initr. J k,h nc- ampak od vVč/k: ba- Med svečanostjo
''•ti^ainkr. ek'b nc’ ampak od vVčzh 'i-' ^CJ svečanostjo ^'sS|Qto r,Jt nove naročnike za VVrst,anec' kar je seveda zelo c,je m <’'sln malo filozof-
i> |ČA)lj	.........
$N Guk-IHo - Na sobotni \fi Nlif va,ci 4eve brigade so se
A	v času
!.VNanlik'Udiv.«'
r.v, i v v,a,^u
^ H|i|VepaU na Trebelnem niti A \ vtstjga mikrofona, tako da v tfl . pl°h niso slišali recita-
tttftt 12 NAŽIH - OBČIN M&Š
20-LETNICA DRUŠTVA KMEČKIH ŽENA
METLIKA - V soboto, 9. septembra, s pričetkom ob 14. uri, bo na Vinomeru srečanje, ki ga bodo ob 20-letnici svoje organizacije pripravile članice društva kmečkih žena iz Metlike. Pred 20 leti so se kmečke žene iz Metlike oziroma iz okoliških vasi združile v Aktiv kmečkih žena, ki je takrat deloval pod okriljem kmetijske zadruge, iz nekaj ljubiteljic pa je aktiv kasneje preraste! v društvo, ki ima danes okoli 130 aktivnih članic, ki svoja dela razstavljajo po celi Sloveniji, predvsem pa na Vinski vigredi in sadjarski razstavi. Več o srečanju in dejavnost društva lahko preberete v naslednji številki Dolenjskega lista.
VRTEC OSTANE NA SUHORJU
METLIKA - Metliški občinski svet ni sprejel predloga ravnateljice metliškega otroškega vrtca Frančiške Hauptman, da bi zaradi pomanjkanja denarja zaprli oddelek vrtca na Suhorju in skrajšali malo šolo. Z obrazložitvijo, da bi tak ukrep suhorske otroke spravil v neenakopraven položaj, so se svetniki na predlog župana Branka Matkoviča odločili, naj oddelek vrtca v Suhorju ostane, saj bi bilo tako prostora za več otrok tudi v Metliki, kjer so do sedaj morali staršem zavrniti prošnjo za 37 otrok. Občinski svet bo zbral dodaten denar z rebalansom proračuna pa tudi za prihodnje leto načrtujejo, da bi za predšolsko vzgojo otrok v naslednjem proračunu namenili več denarja. Predlogo najnižjem in najvišjem prispevku staršev za vrtec so svetniki sprejeli. Najnižji prispevek lahko po novem znaša 6 tisoč tolarjev, najvišji pa 55 odst. ekonomske cene, ki ga ne glede na dohodek na družinskega člana, ki sicer določa prispevek staršev, plačujejo, kot je zapisano v sklepu, privatniki in starši, kjer vsaj eden izmed njih ni zaposlen.
Skladje ponudil pomoč obrtnikom
Subvencionirali bodo obrestno mero
METLIKA - Prejšnji teden je metliško obrtno zbornico obiskal pomočnik direktorice Sklada Republike Slovenije za razvoj malega gospodarstva Zoran Širca. Namen njegovega obiska je bil predvsem predstavitev oblik pomoči, ki jih malim podjetnikom in obrtnikom nudi sklad, saj lani niti eden izmed metliških podjetnikov pri njih ni zaprosil za pomoč. Šircelj je še posebej razložil zadnji razpis za subvencioniranje obrestne mere v malem gospodarstvu, ki bo potekel konec septembra. Na predstavitvi je bila prisotna tudi predstavnica Dolenjske banke Katica Vrviščar, ki je povedala, da mora v primeru, če želi podjetnik konkurirati na razpisu sklada, najkasneje do 20. septembra banki oddati investicijski program. Banka bo odobrila kredite največ na pet let z obrestno mero R+13%, sklad pa bo subvencioniral polovico obrestne mere.
Dva zvonca šla v Agničev hlev
Govedorejska razstava v Gribljah je uspela v vseh pogledih - Rejci iz črnomaljskega področja spadajo v sam slovenski vrh - Več pozornosti pravilni prehrani in odbiri
GRIBLJE - Govedorejsko društvo Črnomelj, kije bilo ustanovljeno lani februarja in danes združuje 52 rejcev iz črnomaljske in semiške občine, je v nedeljo, 3. septembra, na kopališču v Gribljah pripravilo prvo razstavo goveje živine v občini, razstavljalo je 18 rejcev okoli 40 živali. Razstavo so popestrili s kulinarično razstavo aktiva kmečkih žena iz Gribelj pa s kmečkimi igrami in konjsko dirko.
Čeprav je govedoreja na črnomaljskem območju vodilna kmetijska panoga, medtem ko jo v Semiču prekaša vinogradništvo, je do prve organizirane reje prišlo šele v začetku 80-tih let. V naslednjih letih je kmetijska strokovna služba s svojim delom precej pripomogla, da so rejci začeli zavedati pomena mlečne
temu je v mlečno kontrolo vključenih le okoli 15 odst. krav, možnosti za povečanje tega števila pa niso velike, saj so brez kontrole pretežno le rejci z dvema do tremi kravami.
Med rejci, ki so v nedeljo razstavljali v Gribljah, je imel največ uspeha Janez Agnič, kije sodeloval s tre-
SAHOVSKE IZ BELE KRAJINE
Alojz Zupančič
LJUBLJANA - Pred časom je na odprtem šahovskem prvenstvu Ljubljane odlično igrala Darja Kapš, ki je bila najboljša uvrščena članica, ter osvojila prvo moško kategorijo in naslov ženske mojstrske kandidatke.
TOPOLŠICA - V tem znanem zdravilišču je bil letos šahovski tabor mladih. V tekmovanju je najboljši rezultat izmed dolenjskih in posavskih šahistov dosegel Gregor Simčič, ki je zmagal v svoji skupini.
KOT OB KOLPI - Belokranjski šahisti so se na avgustovskem turnirju pomerili v Lindičevem kampu ob Kolpi. Zmagal je Uroš Kobe. Vsi šahisti so dobili praktične nagrade.
AGNIČEVI SO ODNESLI NAJVEČ - Agničevi iz Desinca so v hlev, v katerem muka 20-glava čreda, odnesli kar dva zvonca. Oh zmagovalki med prvesnicami Benki so se slikali oče Janez, sin Janez in vnuk Tomaž. Starejša dva sta povedala, da se kljub skopi belokranjski zemlji z živinorejo splača ukvarjati, le svojega dela ne smeš računati pa veliko ljubezni do živali mora človek imeti. Živinoreja ima pri njihovi hiši že dolgo tradicijo, njihovi dedje pa so se ukvarjali tudi s furmanstvom. (Foto: I. Vidmar)
mi kravami, dvema pa so na koncu okoli vratu obesili zmagovalni zvonec. V skupini starejših krav rjave pasme je zmagala 9-letna Biza, kije dala letno največ 6013 kg mleka s poprečno 4,63% toišče in 3,54% beljakovin. Med prvesnicami iste pasme pa je bila najboljša 3-letna Benka, ki je pri drugi mlečni kontroli dala 19,2 I na dan mleka s 4,26 odst. toišče in 3,57 odst. beljakovin.
Domačin Alojz Štrucelj iz Gribelj se je veselil zvonca, ki so ga okoli vratu obesili 7-letni Eni, zmagovalki črno bele pasme, njegov sovaščan Anton Jakofčič pa seje veselil zvonca, ki gaje dobila 5-letna Liza, zmagovalka svetlolisaste pasme. Ena je dala letno največ 6840 kg mleka s poprečno 4,86 odst. toišče in 3,16 odst. beljakovin, Liza pa največ 4522 kg s 4,85 odst. toišče in 3,18 odst. beljakovin.	^ ^
kontrole, pravilne odbire, uporabe kakovostnih semen in pravilne pre-

• Kot je povedal vodja selekcijske službe kmetijskega zavoda Ljubljana Alojz Zupančič, je bila razstava uspešna, predvsem kar se tiče obiskovalcev, saj so si jo ogledali tudi vsi tisti rejci, ki tokrat niso razstavljali in je razstava zanje lahko velik izziv. Posamezni rejci v vseh treh pasmah s svojim uspehom sodijo v sam slovenski vrh, žal pa je takih rejcev premalo. TUdi v Beli krajini bi morali več pozornosti posvetiti pravilnemu krmljenju in odbiri.
hrane. Prvi vidnejši rezultati so se pokazali v začetku 90-tih let. Kljub
SVEČANOST V TREBNJEM - Svečanost je bila ob spomeniku, na katerem je vklesanih 146 imen ljudi, ki so bili pobiti večinoma po vojni. Osmih imen žrtev ni na spomeniku, ker so njihovi svojci nasprotovali, da bi bila napisana. Za blagoslov spomenika je v začetku svečanosti prosil nadškof dr. Šuštar. (Foto: L. M.)
PREDAVANJE ZA VINOGRADNIKE
SEMIČ - Semiška podružnica društva vinogradnikov Bele krajine obvešča svoje člane, da bo v soboto, 10. septembra, ob 10. uri v prostorih penziona Smuk v Semiču pripravila predavanje o pripravi na trgatev in kletarjenju.
V
Žrtve premagane, njih stvar nikoli
V TVebnjem pogrebna maša in spominska svečanost za žrtve bratomorne vojne - Justin Stanovnik: revolucija dišala po dimu in smrti - Nočejo končati državljanske vojne
TREBNJE - Pred cerkvijo v 'IVcbnjem je bila v nedeljo pogrebna maša in spominska svečanost, posvečena žrtvam bratomorne vojne. Mašo je vodil metropolit nadškof dr. Alojzij Šuštar. Na spominski svečanosti je bral pesmi Tone Kuntner in nastopil je oktet Lipa. Dogodku sta med drugimi prisostvovala državna poslanca Lojze Peterle in Nace Polrgnar.
Osrednji govornik je bil Justin Stanovnik, ki je govoril “v imenu Nove slovenske zaveze in v svojem imenu”. Stanovnik je rekel, da so se v nedeljo v Trebnjem zbrali zaradi revolucije in zaradi državljanske vojne, ki sta bili na Slovenskem. Revolucijo so izvajali ljudje, ki so hoteli, naučeni iz nekih knjig, narediti svet popoln. Za ta popoln svet so žrtvovali nepopoln svet, na katerem pa se da živeli. Revolucionarji so imeli v sebi dušo, kije pustila ubijati. In ubijali so najboljše, kar je bilo v narodu. Čas revolucije je spremljal vonj po dimu in vonj po smrti. Revolucionarnemu nasilju je po Stanovnikovih besedah sledila državljanska vojna, ki so jo domobranci in stražarji začeli proti tistim,
ki so s krvjo odpirali vrata v nov svet. Domobranci in stražarji so branili Slovence, pogubil pa jih je evropski cinizem, ki jih je pahnil v roke revolucionarjem.
Stanovnik je tudi menil, da so v letih po vojni morilci začeli drugo ubijanje, ki ni potekalo z orožjem, pač pa drugače, z znanostjo, s šolstvom itd. Žrtve revolucije so bile premagane, a njihova stvar nikoli. Po 50 letih je vstala.
Spomin nas vse vzdržuje, je rekel Stanovnik. Iz spomina ne raste sovraštvo. Vidimo, daje tudi druge bolelo in da so trpeli.
Stanovnik je zatrdil, da nadaljevalci nekdanjih revolucionarjev, kijih je strah lastne preteklosti in ki nimajo vrednot, danes nočejo gle-
dati države kot celote in naroda kot celote. In ker tega nočejo, tudi nočejo končati državljanske vojne.
Na svečanosti so prebrali pričevanje o vojni in partizanskem nasilju. Pred vidno ganjenimi številnimi obiskovalci so prebrali tudi nepo-
v
Čestitka za dobre gasilce
Praznovanje ob 40-letnici Gasilske zveze TVebnje
TREBNJE - Gasilska zveza Trebnje je v nedeljo v Trebnjem praznovala 40-letnico. Na prireditvi, ki ji je dala poseben poudarek velika parada ljudi in opreme, so sodelovali gasilci in gasilke ter podmladek iz 27 prostovoljnih gasilskih društev iz občine Trebnje.
Slavnostni govornik je bil Julij Jeraj, svetovalec v upravi za zaščito in reševanje pri ministrstvu za obrambo Republike Slovenije. Menil je, da so civilizacijski dosežki človeku v pomoč, vendar prinašajo tudi nevarnosti, kakršne so različne nevarne snovi. Pri tem se v zaščito in reševanje vključujejo z ramo ob rami in z glavo ob glavi različne organizacije in tako sodelujejo tudi gasilci. Gasilstvo pomeni po njegovem boj proti takim nevarnostim, boj proti ognju, a tudi druženje, prijateljevanje in, gledano najširše, tudi narodno buditeljstvo.
Jeraj je posebej pohvalil gasilstvo v Trebnjem; čestital je Gasilski zvezi Slovenije, da ima v Trebnjem tako dobro organizacijo.
Župan občine Trebnje Ciril Pungartnik, kije navzoče pozdravil v začetku, je menil, daje gasilstvo prebrodilo vse krize in vzdržalo spremembe. Izrazil je zadovoljstvo, da je tako veliko prebivalcev včlanjenih v gasilsko organizacijo.
Toni Koren, namestnik pred-
sednika Gasilske zveze Slovenije, je posebej pohvalil pripravljenost gasilcev za prostovoljno delo. Močna energija, ki jo očitno imajo gasilci, izhaja iz občutka, da domov ni mogoče varovati brez takega zanesenjaškega dela. Izrazil je prepričanje, da bodo gasilci nadaljevali prostovoljno delo, da se bodo tudi v prihodnje povezovali v občinski zvezi in da bodo ostali zvesti skrbi za vse, “kar gasilci imamo”.
Na praznovanju so podelili priznanja vsem 27 prostovoljnim društvom v gasilski zvezi Trebnje ter Komunali Trebnje, Gasilsko-reševalncmu centru Novo mesto, županu Pungartniku, Gasilski zvezi Slovenije in policiji v Trebnjem. Občinska gasilska zveza Trebnje in Jože Klemenčič sta prejela gasilsko državno odlikovanje.
Na slovesnosti so prebrali pozdravno pismo s čestitkami, ki ga je gasilcem poslal državni poslanec Alojz Metelko. V kulturnem programu je nastopil oktet Lipa, na slovesnosti je sodeloval tudi trebanjski pihalni orkester.
Pokroviteljica praznovanja je bila Mercatorjeva Kmetijska zadruga Trebnje, katere direktor Drago Kotar je tudi pozdravil udeležence.
L. M.
• Janez Smolič, predsednik odbora za postavitev spomenika, je, ko je govoril ob koncu svečanosti, izrazil željo, naj se bratomorna roka nikoli več ne dvigne nad slovenski narod. “Javno sporočam, da smo storilcem krščansko odpustili, pozabiti nismo mogli. Sodi naj Bog,” je rekel Smolič in poudaril, da z nedeljskim dejanjem vračajo na krut način odvzeto ime žrtvam in ponujajo roko sprave.
slano pismo očetu, v katerem je pisec med drugim obtožil povojno trebanjsko osnovno šolo, da so v njej nekatere učiteljice grobo zaničevale domobranske otroke.
M. LUZAR
GASILSKO PRAZNOVANJE - Na nedeljski gasilski slovesnosti v Trebnjem so tudi razvili prapor Gasilske zveze Trebnje. Predsednik G Z Trebnje Anton Strah je ob tem v imenu veličastnega zbora dal besedo, da bodo gasilci sledili temu praporu. (Foto: L. M.)
MUmI \z masi h občim
V ribniškem Inlesu je zavrelo
(Nadaljevanje s 1. strani) kovanju pojasnil o poslovanju holdinga in lastninjenju podjetja. Vodstvo je odgovorilo, da si morajo delavci plače zaslužiti in da so si jih v Dolenji vasi in Sodražici, kjer delajo perspektivne programe, zaslužili, kljub temu da imajo trenutno izgubo. Drugi pomembni razlog, da so v I Irastu in v Sodražici dobil i plače, pa je po pojasnilu direktorja holdinga Janeza Lesarja v tem, da si zaradi načina poslovanja, kije sko-
Potoške vesti
•	Vzdrževanje gozdnih in občinskih cest, ki jih je v občini Loški potok ogromno, so zaupali podjetniku Jožetu Žagarju. Mnogo teh cest, ki so vitalnega pomena tudi za nekatere zaselke, je bilo v zadnjih letih popolnoma uničenih, na KS in uporabniki pa pravijo, da se stanje vidno izboljšuje in so z delom omenjenega podjetnika izredno zadovoljni.
•	Mnogo prahu je letos dvignil predlog, da bi začasno ukinili šolo v Podpreski v KS Draga. Predlog so utemeljevali predvsem s popolnoma dotrajanim šolskim poslopjem in opremo, še posebej pa z majhnim številom otrok, ki se bo v naslednjih letih še zmanjševalo. Krajani pa so bili odločno proti in je za zdaj obveljala njihova volja. Sola, ki je donedavnega spadala pod upravo osnovne šole v Stari Cerkvi, je sedaj priključena šoli dr. Antona Debeljaka v Loškem potoku.
•	Telefonija je trenutno problem številka ena, ker je v obupnem stanju, predvsem na območju KS Loški potok. Na občini pravijo, da so bili prvi izračuni dokaj sprejemljivi, pozneje pa seje izkazalo, da bi opto kabel, nova centrala in primarni vodi stali krepko preko 200 milijonov tolarjev. Ker tega občina sama ne zmore, potekajo intenzivni pogovori s pristojnim ministrstvom.
•	Republiška cesta, ki pelje skozi Loški potok na mejni prehod Pod-planina, je skozi vas Travnik popolnoma uničena in, ozka kot je, izredno nevarna. Krajanom pa potrpljenje počasi pojenjuje!
1\.
V kateri šoli bodo pri pouku otroci z Bučke?
Zakaj bojkot?
BUČKA - Potem ko je 32 Staršev otrok z Bučke podpisalo posebno izjavo, več kot 30 šolarjev z Bučke 4. septembra ni šlo k pouku v osnovno šolo Škocjan ali kam drugam. Do bojkota je prišlo potem, ko je postalo jasno, da naj bi otroci z Bučke z letošnjim šolskim letom začeli obiskovati pouk v osnovni šoli v Škocjanu.
Odločitev o šolanju v škocjanski šoli je nastala v občini Škocjan, v katero spada po uvedbi nove lokalne samouprave tudi Bučka; slednja je včasih spadala k Sevnici, kjer so zanjo nekateri uradi še zdaj.Še v lanskem šolskem letu so imeli pouk tudi na Bučki, in to v šoli, ki je bila podružnica OŠ Savo Kladnik Sevnica. Pouk je bil organiziran s po dvema oddelkoma na Bučki in Studencu. Višje razrede so učenci z Bučke in Studenca obiskovali v Sevnici v matični šoli. Za tako organizacijo pouka tudi v bodoče se je zavzela v zadnjih dneh večina staršev, 37, šoloobveznih otrok z Bučke.
Delegacija staršev z Bučke je s svojimi stališči seznanila tudi ministrstvo za šolstvo in šport, kjer je bila na obisku v teh dneh, o tej vroči temi pa se je pogovarjala tudi z novomeško enoto Zavoda za šolstvo Republike Slovenije.
Kot vse kaže, je do take zaostritve razmer, ki je dosegla vrhunec z bojkotom pouka, prišlo zaradi pomanjkanja informacij o resničnih namerah občine Škocjan v zvezi s poukom za otroke z Bučke in v zvezi s stavbo šole na Bučki.
L. M.
raj v celoti vezano na naročila posameznih izdelkov, v teh dveh družbah, ki izvajata perspektivne programe, ne morejo privoščiti nikakršnih motenj in tveganj, da bi izgubili tuje kupce, zato pa tudi ne nezadovoljnih delavcev, ki bi utegnili ogroziti dobavne roke.
Prav slednje pa delavci ribniškega dela Inlesa vodstvu holdinga očitajo kot nepošteno. Mnenja so, da se že dalj časa vse -napeljuje na to, da bi ribniški del Inlesa uničili. V dokaz za to navajajo napeljevanje vodstva podjetja v odvisnost njihove družbe od samo enega kupca, Leska, zaradi česar pa so na furnirnem delu proizvodnje onemogočeni. To je na novinarski konferenci v četrtek popoldan potrdil vodja furnirnih vrat na Vratarni Ribnica Janez Mrhar, ki je povedal, da je vodstvo
podjetja že dalj časa opozarjal na ta problem in na pojav konkurenčnih artikov Lika z Vrhnike, da pa z vodstvom ni našel rešitve. Od kupca, ki je pri njih mesečno jemal dva do tri tisoč vrat, je izvedel, da je bil ta obveščen, da Inles takih vrat ne bo več delal. Mrhar pravi, da o tem v podjetju ni bil nikoli govor, in da tudi ne bi bilo upravičeno, saj je po njegovem mnenju program rentabi-
len' M. LESKOVŠEK-SVETE
Bo turizem shodil?
DESETINA
NESPOSOBNIH
RIBNICA - Minulo soboto dopoldan je potekal v prostorih gasilskega doma v Ribnici vojaški nabor. Udeležilo se ga je 96 18-letnikov iz občine Ribnica in Loški potok. Za nesposobne je bilo spoznano 10 odst. nabornikov, kar je sicer veliko, vendar ne več kot v zadnjih nekaj letih. En nabornik je izrazil željo po civilnem služenju vojaškega roka in tako "zaoral ledino", saj se te možnosti do sedaj v Ribnici ni poslužil še nihče. Nekateri izmed nabornikov bodo odšli na 7-mesečn o služenje vojaškega roka še letos. Nabora sta se udeležila tudi župana obeh občin, Jože Tanko in Janez Novak, prisoten pa je bil tudi komandir policijske postaje Ribnica Jože Poštrak.
LOŠKI POTOK - Prvi koraki na področju turizma so bili storjeni z ustanovitvijo turističnega društva pred nekaj meseci. Prav letos se je na to območje pripeljalo precejšnje število turističnih avtobusov, žal pa obiskovalcem nihče ne nudi nič. Predvsem ni organiziranih vodičev in propagandnega materiala. Te dni se je sestala skupina, ki je določena za pripravo in izdajo turističnega vodnika. Predstavljeni diapozitivi, ki jih je pripravil inž. Konečnik, prikazujejo predvsem krajino in lovske motive, člani odbora pa so bili mnenja, da je potrebna v slikovno gradivo vključiti ostanke stare arhitekturne in etnološke zapuščine, pa tudi kulturno dediščino, ki jo predstavljajo sakralni objekti, kapelice in druga znamenja. Seveda je za turiste važna tudi ponudba hrane in prenočišč, zato bi ponudba morala vsebovati tudi ta dva važna elementa.
IZBRANA IZVAJALCA
KOČEVJE - Za izvajanje gradnje kanalizacije sta že izbrana izvajalca del. To je za E kanal v Šalki vasi podjetje VGV Hidrotehnik, za kanal do Mahovnika pa podjetje Obnova. Podpisani sta tudi pogodbi. Zdaj pa pričakuje občina od republike še odgovor za zaprošeno republiško denarno pomoč.
Malo otrok, kot še nikoli
Dan govedorejcev
V soboto: strokovni dan, ogled hlevov, konjske dirke in družabno srečanje
KOČEVJE - Društvo rejcev govedi črno-bele pasme Slovenije in Mercator-Kmetijsko gospodarstvo Kočevje organizirata to soboto, 9. septembra v Kočevju “Strokovni dan go-vodorejcev”. Na ta dan bo M-KG Kočevje odprlo vrata za ogled svojih čred in tudi drugih obratov. Kočevski kmetijci pričakujejo obisk kmetijcev in drugih iz vse Slovenije. Zanje so pripravili kar celodnevni program, ki se bo začel s sprejemom ob 9.30 v hotelu Valentin.
Ob polletju letos je imelo M-KG Kočevje blizu 1.200 glav govedi črno-bele pasme, nad 900 telic za obnovo in prodajo, blizu 200 sesnih telet, blizu 400 križancev z mesnimi pasmami, pri kmetih pa je imelo v pita-
Stari Slovani so bili pogani
• SPET KONJSKE DIRKE - V soboto se bodo ob 14. uri na Mlaki pri Kočevju začele konjske direkc, ki jih organizirata M-KG Kočevje in Konjeniški klub Mlaka. Tekmovanje bo potekalo v sedmih kategorijah. Med nastopajočimi bodo konj^ domačega rejca A. Babiča iz Šalke vasi, kije nastopal na dosedanjih tekmovanjih v Kočevju in sodeloval tudi pri njihovi organizaciji. Pred kratkim, 18. avgusta,je njegova kobila Pagoda zmagala v svoji kategoriji na tekmi na Dunaju.
nju preko 550 glav govedi. Lani so prodali preko 7,1 milijona litrov mleka, preko 500 govedi za pleme, preko 560.000 kg govedi za zakol in blizu 2,250.000 kg prašičev za zakol.
J. P
KOČEVJE - Od maja letos v Kočevju spet deluje Turistični biro domačega Turističnega društva. V teh nekaj mesecih pa se še ne more pohvaliti s kakšnimi posebnimi uspehi. Tako skoraj nima domačega propagandnega materiala, prospekt je skromen in neugleden, razglednice zastarele.
Tako današnji kočevski turizem spominja na učenje zgodovine, današnja turistična propaganda o Kočevski pa ponavlja predvsem znana zgodovinska dejstva o Orten-buržanih, Celjanih (Veronika Deseni-ška), o Kočevju mestu od 1471, o trgu od 1.377, o NOB in pobojih. V Turističnemu biroju lahko ponudijo turistu le tisto, kar ponujajo predvsem gostinci. Ti pa vedo le, da imajo toliko in toliko ležišč in toliko in toliko sedežev, o vsem ostalem pa malo ali nič. Nekoliko bolj znajo ponujati le pri M-KG, saj je njihov direktor tudi predsednik Turističnega društva Kočevje, in pri Gozdnem gospodarstvu. Pri obeh teh podjetjih imajo tudi boljši odnos do turistične propagande, vendar še vedno ni zadovoljiv.
Pa vendar bi morali o tistem, kar privlači turiste, vedeti več tako rekoč vsi prebivalci Kočevske, saj je turizem povezan z vsem gospodarstvom in negospodarstvom, zato bi vsi morali vedeti, kako pritegniti turista, saj je od turizma odvisen tudi naš dohodek in standard.
In ker ni posebnega razumevanja za turistično propagando pri podjetjih, podjetnikih, gostincih, obrtnikih in drugih dejavnostih, bi morala vzeti vajeti trdno v roke občina. Zahtevamo od nje preveč?
J. PRIMC
POHOD NA STORŽIČ
RIBNICA - Planinsko društvo Ribnica organizira v soboto, 9. in v nedeljo, 10. septembra, planinski pohod na Storžič. Odhod iz Ribnice
bo v soboto ob 6. uri z Gorenjske ceste 9. Za pohod je potrebi
popolna planinska oprema. V primeru slabega vremena se pohod preloži na naslednji vikend.
Odsotnost otrok so v vrtcu izkoristili za vzdrževalna in obnovitvena dela - Že ta mesec bo otrok dvakrat več
RIBNICA - V letošnjih poletnih mesecih, juliju in avgustu, je bilo v ribniškem vrtcu tako malo otrok, kot še nobeno leto do sedaj. Veliko odsotnost otrok so v vrtcu izkoristili za večja vzdrževalna in obnovitvena dela, ki bi jih ob večjem številu otrok le stežka opravili, ob polni zasedenosti vrtca, ki jo pričakujejo že ta mesec, pa sploh ne.
V juliju in avgustu je bilo v vrtcu povprečno 150 otrok, kar je manj kot polovica vseh, ki so v vrtec vključeni med letom. K tako majhnemu številu otrok, kot ga v vrtcu ne pomnijo, je veliko prispevala možnost, ki jo je vrtec z novim pravilnikom o sprejemu otrok v vrtec in plačevanju oskrbnin letos prvič ponudil staršem. Gretea možnost, da zaprosijo za znižano oskrbnino, za vnaprej napovedano, najmanj enomesečno odsotnost otroka zaradi dopusta ali bolezni. To možnost so starši izkoristili za 90 otrok, kar je nekaj več, kot so v vrtcu pričakovali.
Manjše število otrok so v vrtcu izkoristili za prebelitev prostorov, v devetih igralnicah pa so tudi na novo prelakirali parket. “Med letom, ko je v vrtcu preko 300 otrok, tega preprosto ne bi mogli narediti. Zato smo to načrtovali za poletne
ni 352 otrok, med katerimi jih je bilo s septembrom na novo sprejetih 62. Prostih imajo še 11 mest v jaslih in 2 v oddelkih od 3. - 7. leta; 19 prošenj za jasli ter 10 za vrtec še niso rešili. Pri prošnjah za jasli gre za otroke, ki bodo sprejeti med letom, ko bodo dopolnili starost najmanj 11 mesecev, kolikor je potrebno za sprejem v vrtec, pri nerešenih prošnjah za vrtec pa gre za primere, ko oba ali eden od staršev ni zaposlen in zato njihovi otroci pri sprejemu v vrtec nimajo prednosti.
M. L.-S.
FOTOGRAFSKA RAZSTA VA - Minulo nedeljo so v Galeriji Miklove hiše v Ribnici odprli razstavo fotografij glasbenika in fotografa Franceta Modica (1914 -1981). Razstavo z naslovom Obrazi je pripravil Aleš Debeljak, ki je tudi izbral dela iz obširne avtorjeve zapuščine. O Modicu, ki je bi! v piri vrsti glasbenik in kot takšen kar 25 let član ljubljanskega simfoničnega orkestra, je na otvoriti razstave spregovoril prof. Janez Debeljak. Povedal je, da je pričujoča razstava le droben izsek iz življenja človeka, ki je bil dolgih 40 let nepogrešljiva “pojava ” od Turjaka do Jasnice.
Inplet oblači v “prijazne” barve
Inpleta v nasprotju z mnogimi firmami niso vodili v stečaj, ampak so vanj vlagali - Na evropskih sejmih na vidnem mestu - Dobro zapisani pri bankah - Terjatve kot problem
DOLNJE BREZOVO - Z lastninjenjem se nismo veliko ukvarjali, uresničevali smo pač, kar je določal zakon. Medtem ko so se nekateri drugi ukvarjali s tem, kako bi različnim firmam zbili ceno in jih poslali v stečaj, smo si v naši prizadevali izboljšati poslovanje. Čeprav smo sc torej trudili in zaenkrat v tem uspeli, še ni rečeno, da bomo obstali. Tako pravi Marija Jazbec, direktorica Inpleta iz Dolnjega Brezovega, katerega večinski lastnik je Lisca, ostali lastniki pa Jutranjka, Komet, skladi in delavci.
zasipajo tudi Slovenijo s poceni oblačili.
mesece, ko je otrok v vrtcu manj.
Proti pričakovanju majhno število otrok nam je bilo dobrodošlo, in rečem lahko, da smo tudi zato ogromno naredili,” pravi ravnateljica vrtca Andreja Hojč in dodaja, da so prejšnji teden zaključili z montažo igralnih kotičkov, tako da je pričakovano večje število otrok v začetku tega tedna, prišlo že v na novo urejene igralnice.
V tem mesecu v vrtcu pričakujejo skoraj polno zasedenost, kar pome-
HITRO DO SLIK
SEVNICA - Papirnica Gostinskega podjetja Sevnica sprejema od L do 9. septembra v brazplačno razvijanje filme, kar omogoča ljubljansko podjetje Foto Tivoli. Filme, oddane v papirnico, bodo občani tudi v prihodnje dobili razvite hitro, najpozneje v treh dneh.
V želji, da bi Inplet preživel, se na vse kriplje trudi zadostiti strogim pravilom obnašanja, kot jih narekuje evropski trg. V to je tovarna prisiljena, saj izvozi, neposredno ali prek drugih, kar 60 odst. izdelkov. Vstop na tuje trge je zelo težak, priznava Jazbečeva, vendar je bre-zovški tovarni ta korak uspel že dokaj dobro. Kot navaja Jazbečeva, Inplet sodeluje med drugim na tekstilnih sejmih v tujini in vsakič tam nastopi z noviteto. “Vsako našo novost opazijo, saj naše izdelke dajo na ogled na panojih za predstavitev modnih trendov,” zatrjuje direktorica.
Inplet proizvaja po evropskem kakovostnem predpisu ISO 9001. Dejstvo je namreč, da se morajo tekstilci obnašati, kot določajo razmere v zahodnoevropskih državah. Evropske navade in norme veljajo tako za modne smeri kot za izde-lavne materiale. V Inpletu se to
med drugim pozna pri barvilih, saj v tovarni uporabljajo ekološko prijaznejša barvila. Take kemikalije zahtevajo kupci predvsem pri materialih za otroška oblačila, vendar ne izključno pri teh. Dejstvo je, da evropska tekstilna indutrija, ki da kaj nase, že uporablja ali hitro prehaja na ekološko sprejemljivejša barvila, vprašanje pa je, če to počno tudi tovarne na Daljnem vzhodu, ki
Sto dvajsetim Inpletovim zaposlenim v 13 let stari tovarni je vsa leta doslej uspelo zbrati denar za tekoče naložbe v proizvodnjo, zaradi česar kolektiv lahko gre v korak z modnimi smermi. Ena od zadnjih večjih izpeljanih naložb v zmogljivo tehnologijo je nabava stroja za ža-kardnapletiva. Podobne nakupe, ki

I
l

m
* Kot zatrjuje direktorica Jazbečeva, je zelo velik problem, kako izterjati dolgove. “Slovenija postaja država lopovskih podjetnikov, ki delajo veliko škodo poštenim podjetnikom. Podjetnik, če ti ne želi plačati blaga, skupaj s podjetjem izgine. Takim bi država morala preprečiti, da začno poslovati kot novo podjetje, kot da se pred tem ni nič zgodilo,” pravi Marija Jazbec, direktorica Industrije pletiv Sevnica - Inplet.
morajo biti podprti z denarjem, je lažje izpeljati, če je podjetje dobro zapisano pri denarnih hišah, in Inplet, ki dozdaj še ni imel blokiranega računa, je pri bankah v t.i. bonitetnem razredu A.
M. LUZAR
Drobne iz Kočevja,
ODKRILI KRIVCA ZA MR« I vBnuli teden je bdo ICoč^.^
stop!nj^n;a d' idčIm Kaže, tkj s° E
končno in na hitro ugotovili, Rd ^ em„( za tak mraz odgovoren. Ze te t sve se namreč začne hladno “ A te
prav takrat, ko komunala spoj«. se tis
da bodo spustili vodo UjP .jv Svetik nega sistema in da najsta na vtem, tem obdobju popravijo n p	»asve
ogrevalnem sistemu v svoj , y bonu, vanjih. Letos so komunal c P* ^
to obvestilo avgusja m takoj na
se začeli mrzli dnevi. - radi j«
RINŽA NARASTLA -
zadnjega deževja m h'^ags|uZa- !kra
mcna R'nŽ;'rfna ^i"'£ «r sta masa. Zdaj je na.1 p0-	„ .
čokoladno rjava. Pr'™«r.n, F te
"oKvSrNE-asS*. >
dneh pred začetkom no«^ nigf ga leta so kočevske ceste “gi- žiš novljene talne oznake. A b. či
stipi naj bi bili v teh dneh še po	Jj*
no previdni in Paz,J‘X}.., iq - N* , *1° KABLE POD ZEMI-J^djso Noča območju Dolge vasi m u (e|6. občin minuli teden začeli P° agoZ pod te fonske kable pod z en j začeh te;
novim pločnikom, ki soj v,
urejati lani, dokonča i P	tkeg^
Dolgo vas šele letos.	poVe(
Ulgu vas	..
OBČAN SPRAŠUJE Q
MEDVED ODGOVARl^
MEDVLUUitvv	|)|]io
-	Hladni dnevi so se zate ’	Poko
se bodo občani pogreb t	tet
-	Vroče jim bo, ko . te račune za daljinsko ogre*™^^ te
KOČEVJE - Na "®eešoie; te gradnjo nove osn .jav, «'* ^ f Kočevju je prišlo 13 P tegflisk* Slovenije in ena (neuradno smo zvea ’ jgal* poslal Nizozemec, kije* š0|eso Ljubljani). Make'f'mi obč>n£’‘ y.
“Sr "SSS t
rSSjŽmV«*'"
17. septembra.
k=^«s-
ODVZEMI DoVOHojcb!c ^ noči od 26. na 27. avgu >
Ribnici rock koncert,[
koncerta odkrili nekaj
m m i 1 nri noostren	JrtMlTla
koncerta Odkrili nekaj	,
mamil, pri poostren	9
cestnega prometa pa s 0|iko(*| .0 skupno trinajst voznik°v’k ejcršk:	9
jih predlagali sodniku t P zarai šii,
skupno trinajst voznikov,	,reil
jih predlagali sodniku P p,ai ^ odvzeli vozniška dovoljc^ o^ vožnje pod vplivom a k j istov P° J no so takšne akcije p«'	Qbf
. .	-—H F. $L.
no so taksne bkuj^ y	^
trebne.	*,apISI - Pelini ter
NEOKUSNI NAPISU ^ ptcb davnim so nepovabljen	^
obiskovalci igrišč ob n rtec, j ne,
cu na table ob vhod h v
......S^obribn^	-
cu na table ob vho a skU.P. Jo, c katerih so navedna 1 tejjn#L \\
(polžki, medvedki, pe^U ^
•itabk.kisojih-c^i-pU	ki.
vsaj podobne - b.is,2„jm0S < dopisov, kakršen je	a vidte p*
vetri”, še ne tako dolgo‘efsaIui» te
vsakodnevno, ko so iskovali vrtec.
fSevnišMp^
SP|
ijavav
Ko so v Sevnici is* . lavce za obiranje hmelj '
eden. Pred začetkomoda jo te
tudi ta premislil, ta nanr ico, o
obirali Hrvatje. Malo)* S6vPjj S da tudi teh neb. bi o e )uh \ Niso se ustrašili tega-d p soi^	L
obira tudi v nevihti, „	{. Jv
■■SSfcSSgtfc $
ov izginila g|edalc^bne fli s|3'	( '
Moštvo je imelo PoS* {\t°f'}%P I U
očividci trdijo, da Jc UPr rJe % Jr lom med stebri mo*«* os*«	N
edina v tej disciph"1’	d* ^
prvo mesto.	Vs6 Ptel11 *,
SKAKALNICA	, le K te D
ho Krmelj lahko ,rn v štej ^
močno ekipo za tekm^dte	,
skih skokih. Skakale	ni	d1	y$f k,
le zapade sneg,
vpadnic. T. je zaradi uSeljkjte
bolj podobna planr	vnišk‘	/
UREJANJE - Za	,|i \eP
nizirani šport bodo	^	y
skrbeti čebelarji. K>tearad' sevniški športni srenj ^ dovoljstva vse kot
Poko,
'‘»Ižn
i
s°bo
N
Pte
v«k,
H
te
%
Jol
VČasihm !?i'l
■ tefi v]#k|
domovine manjka u“ Snite. % lavce za obiranje hm ()Jbifanje c|j
h< s
3 Si
't;
I'Sc
te
i
i
H

■f
Ca
c novice
|:	eJTEMA - Javna razsvct-
av Kostanjevici je poglavje zase. ie®rej)e ol°k dve leti v temi, po-^ tiekako le zamenjajo žarnice in yetij° neltaj tednov - nekatere njimi tudi podnevi - potem pa
»efTa’ k! S0 teb nekaj tednov 1 e dan in noč, ponovno ogrnejo mo. Menda so se v tistem času bom? 1!e,tUC*iza naPreJ. in ko bodo j, s izkoristile, bodo - če se bo
■in»?^Cv^anorn nasmehnila sreča Wzasvetile.
ila« - Po avgustu to je men-Tju 2nano’ Pr'de prvi september.
wS°tr°civšoloinjetreba
stJh Nllza njihovo varnost na češko,; va re8.ionalni cesti, ki teče dvnn vn°’^e °Pazili- tla državi ni dru»» i'ko mar *a otroke niti za hiito'UdeleŽence v prometu. V kih črt hna mos,u ni več sledi o ka-paSov a ’ b> razmejevale vozne tidijoaasP'°h Pa se izredno slabo
'itliioi’ i " on Pa se 'zredno slabo isto£ u ' Prehodi za pešce. Skoraj t,b{jnell0jc bil° na drugem koncu
°Pa2ili’ da so delavci cest-^Itam ie,ja vendar barvali frte-
poved, °!®° sIišati predlog o pre-Po|(OD'|U,1!"ranja zaradi stiske na iratk: ' Pa so menda šele pred srefn ? člst0 zares z enim od nc-jtm0n.OV zaP°lnili zadnjo prosto
PališčeS,inemp0k0pali5ČUZa bCe in njegovo postopno
|° obstajajo projekti, v prak-
Cr*»i*iop:
P® se vse 7	ProjeKti, v praK-
ttenda v °8aja počasi. Razlog je
'Ida V ten, u !	isaztug je
^"alCrS da Je občina Precei
Niter S dku' S1cer upravljalcu in koSDr 'JUP,o|topa|išča. Dokler ne torej ,Je1' le,°5nji proračun, naj
"CSrvolio-np ,,n,r<! 5p
AGROPOP na POSAVSKI NOČI
'H J r'* P°DLOG - Na prosti Pnrfi°rt ‘n fdkreacijo v Ve-sobo,0 „ °8U pri Krškem bo to Hvnr, ' SePtembra, potekala 'Ha n^asbena prireditev Po-
nctan'aniia11tristiina a8enciia Pr,reditve a’ • 1 le organizator He inre’ Pr‘Pravlja popoldne Her oh%s Prieetkom ob 14.30, ^tnblo ^' ur‘ Pa še zabavo z
9llSanibIom8r0p0p in domačim
-j^ovBrežicah
zofd Nev^T~	'—~~------------^
1,0	H'1"	0'Po velikem sobot-
v velikiKUku bo v Brežicah prišlo r^r ltrija. <s sP.rememb v načinu živ-'r»a- Stoli l, 1 bd‘ mi oblast, bi se ,adit>n l.,0?3 sPu^dati na mestni l anjšati P' ru8by Bi znal močno %i, j Pnras,ek prebivalstva v kC|"'kie, ne govorimo o Bizelj-h?'>ivaistulmai0 že itak nastarejše Ste V drzavi- Za kaj gre? i6 °V|tepi °lzeiJanske sedmice”, V'da ČsP°kala v rugbyju’7, trdili Sekakor vUrb^ Boljši kot seks. ,?brcžifv- Ju Poskusiti: v soboto
StebV boljfi kot ;eks. SžilUJa Poskusiti: v soboto i.' v Herice" stad‘onn kot gledalci ,,, rjjci, 1° na Bizeljskem kot
P'*-' kih’1 Vsa/nIA " hrvaška neviht-jek'" A itaerF Uradno znanih podatek Sije ‘ Vana zgolj za hrvaško i j,lbrUm'e| Jf' po izkušnjah sodeč, Ir Po Sinu UF' nad obmejne kra-- Siinuemji-Sušo so utrpeli SahajSniki lokalov, v katere ln°'Ce dki! soscdje. Dobovčani iz vSv terin°tekc Paradiso so nekaj ..Jihn„i a spet mirneje snali in
'«Vlak'
frnoh?V,NO ' Za časa vladati oh*- ate8a Cirila so pri-k>za k nske službe izdelale
Oba Sj"a'lzac,|l>- po niej naJ
h b^ki i„ . s'err>a kanalizacije, 11 s,ecu7obovski, stekala proti b.J^o {icAr b' oBčina zgradila \l	napravo. Ideja je
JCh>. ■ Mfokovnn HrvKrrv
A t y feSSSgPMiSNtci;
»vS VJi5k?I20’do 26- avgusta so K \hea (Porodnišnici rodile: ‘ KVVc ”^r iz Dramelšaka K; tke j, n' Komočar iz Krške ^knC “ 4oka’ Kleliln Budič iz LSc.JJPka, Lidija Stanič iz \°Vca - S,fka- Matjana Kerin iz Ak t il11, Marija Ogorevc Jdrfči'Marka, Ivanka Cer-Cli 'z Brežic - Žiga.
Čestitamo!
..ifSŠar
Ll OH T ‘
■•V u
Sa
MŠi n MAŠI H OBČIM MŠŠ
POSA V S KI KLUBI MED SEBOJ - V Posavju delujejo štirje klubi, ki se ukvarjajo s praktičnim streljanjem z velikimi kalibri in se udeležujejo tudi državnih tekmovanj, tokrat pa je najmlajši med njimi, Kondor s Senovega, pripravil srečanje posavskih klubov; Posavja Sevnica, RSC Krško CPS NEK Krško in RSC Kondor Senovo, ki so se pomerili v nedeljo, 3. septembra, v Žaklju ob porušenem jašku. Po pričakovanju je zmagal Revolver shooting club Krško - Cobra team (Jakše, Turk, Sirk, Dvojmoč, Dolinšek), ki je tudi sicer najboljša ekipa v Sloveniji; drugo mesto je osvojil Kondor Senovo (Ojsteršek, Ve-nek, Jalovec, Požun, Brinovec), tretje CPS Krško (Čeplak, Kovač, Levičar, Kerin, Zajc), četrto mesto klub Posavje Sevnica, peto pa druga ekipa Kondorja. Med posamezniki so se najbolj izkazali Samo Jakše, Ludwig Dvojmoč, Alen Turk (vsi RSC Krško), od 4. do 6. mesta pa so se uvrstili Kondorjevci Iztok Jalovec, Ivan Ojstršek in Milan Venek. (Foto: T. Gazvoda)
ALDOS ODSLEJ V NOVIH PROSTORIH
BREŽICE - Podjetje Aldos iz Brežic se je v nekaj letih že uveljavilo na področju računalniškega inženiringa in trgovine, včeraj dopoldne pa se je direktor Stane Černelič še posebej veselil ob odprtju novih poslovnih prostorov na Milavčevi 3. Tam so sodobno opremili računalniško učilnico in odprli trgovino z računalniško opremo.
BIZELJSKI VINSKI MARATON
BIZELJSKO - Največ uspeha na kilometer dolgi progi vinskega maratona Bizeljsko 95 so imeli največ uspeha sevniški atleti. V kategoriji do 13. leta je pri dečkih zmagal Borut Veber nad Gregorjem Vodenikom, pri dekletih pa Alenka Radej nad Janjo Pungerčar in Gordano Cimperšek. V kategoriji do 15. leta je med dečki zmagal Robin Papež nad Marčelom Knezom, pri dekletih pa Petra Radi-šek nad Simono Felicijan in Klavdijo Tomažin. (S. V.)
Letos že sedmi maraton po vinskih goricah
Razglasili najbolj urejene vasi KS Bizeljsko
BIZELJSKO - Na Bizeljskem so minulo soboto priredili že sedmi Vinski maraton, tek na progi, dolgi 24 km, ki se vije med vinskimi goricami in ki velja za zelo naporno in zahtevno. Tokrat je vreme Bize-ljanom dobro služilo (razen manjše plohe tik pred začetkom maratona) in tako so pod streho spravili spet eno svojih prireditev.
Obiskovalci Vinskega maratona so si že dve uri pred samim tekom lahko ogledali Bizeljsko na štirih konjskih vpregah. Vožnja je trajala eno uro (z vmesnim postankom ob prigrizku in vinu), in ker je bilo precej zanimanja, so vprege peljale trikrat.
Na maratonu se je letos pomerilo 48 tekmovalcev različnih starostnih kategorij. V času, ko so bili maratonci na progi, so organizatorji priredili še zabavno tekmovanje v vlečenju vrvi za domačine. Prireditev so zaključili z veselico v prenovljenem zadružnem domu, še prej pa so najboljšim maratoncem podelili pokale, kolajne in praktične nagrade.
Letošnji Vinski maraton so v turističnem društvu Bizeljsko izkoristili tudi za razglasitev najbolj urejenih vasi v krajevni skupnosti. Vasi že več let ocenjuje posebna komisija društva, ki je letos opravila štiri ocenjevanja od maja do konca avgusta. Zadnjič se je štiričlanska komisija, ki jo vodi Branka Kovačič, odpravila po vaseh 31. avgusta.
To leto sta na vsakem od prvih treh mest pristali po dve vasi: 1. mesto Nova vas, Drenovec; 2. mesto Stara vas, Gre-govce in 3. mesto Bizeljsko, Brezovica. Kot je povedala Kovačičeva, se že vidiji rezultati ocenjevanja urejenosti, saj se ljudi slej ko prej prime tekmovalni duh. Kljub temu komisija letos pri ocenjevanju z ocenami od 1 do 10 še ni uporabila dveh najvišjih ocen, saj meni, da je treba še veliko postoriti, še posebej v centru vasi in krajevne skupnosti Bizeljsko,ki je vsem najbolj na očeh, a je najslabše urejen.
B. D. G.
Krško premalo živi kot mesto
V KS Krško menijo, da bi tudi v novi lokalni samoupravi krajevni skupnosti morali dati pristojnosti in stalna sredstva, ker bo ravno ona najbolje poskrbela za razvoj
KRŠKO - Krajevna skupnost Krško ima mestni značaj in zajema naselja s skupno 9.000 prebivalci, zato je logično, da želi dobiti pristojnosti in tudi materialne osnove, na osnovi katerih bo lahko celovito skrbela za razvoj mesta. “Župan bo moral nujno del obveznosti prenesti na krajevno skupnost, saj se tu vedno in za vsako stvar najde nekaj navdušencev, ki vodijo akcije in z malo denarja veliko naredijo,” pravi Jože Habinc, predsednik sveta KS.
ni. Sočasno s polaganjem asfalta bodo prenovili tudi javno razsvet-
Predvsem bo mesto moralo večjo skrb posvečati šolstvu, saj ima 1000 osnovnošolskih otrok premalo prostora, pouk pa imajo že kar nekaj časa tudi v dijaškem in gasilskem domu. KS zato še s posebno voljo podpira izgradnjo novega srednješolskega centra v Krškem, saj bi v izpraznjenih prostorih sedanje srednje šole dobila prostore njihova OŠ. V Krškem manjka mestnega življenja in tudi več kulturnega dogajanja bi moralo biti.
Trenutno je za Krčane spet močno aktualno pomanjkanje prostora na mestnem pokopališču, na katerem so nedavno zapolnili zadnji prostor. Za ureditev pokopališča bi potrebovali 8 milijonov tolarjev. Sicer pa njihov komunalni program čaka na sprejem občinskega proračuna. Urediti morajo Rostoharjevo
ulico (pločnike in razsvetljavo) in poskrbeti za prevleko ulic z zapornim slojem, saj tega po večini ulic
* KS Krško v prihodnosti čaka še plinifikacija, razmišljajo o samoprispevku pa o preselitvi glasbene šole v stari hotel na Vidmu, ki naj bi ga odkupila občina, ter nato, morda precej drzno, celo o srednji glasbeni šoli v Krškem. Krajevna skupnost je tudi lastnik kulturnega doma, ki vse bolj postaja center kulturnega dogajanja v Posavju. Mesto se srečuje z velikim problemom zaposlovanja, saj je delavce odpustila cela vrsta podjetij. “Bojim se, da to v prihodnosti vodi v vse večji odliv sposobnih ljudi iz mesta in občine, kar bo imelo dolgoročne posledice,” meni Habinc.
Mk
Jože Habinc
Čaji bolj zdravi od kave
V Krškem predstavitev čajev z degustacijo - V bistroju Saša že pripravljajo različne čaje
KRŠKO - “Naše stare mame so bolj pogosto uporabljale čajnik,” je dejal Aleš Vidmar, član Slovenskega ekološkega gibanja, na predstavitvi čajev v Krškem. Gibanje, ki ima podružnico tudi v Posavju, vodi organizirano akcijo, s katero želi Slovence navaditi piti čaj in jih prepričati, da bi opustili zdravju škodljivo balkansko navado pitja turške kave.
Aleš Vidmar je med drugim povedal, da so člane SEG Slovenci presenetili in pokazali veliko zanimanje in navdušenje za čaje. Pobudo so dobro sprejeli menedžerji, katerih želodci težko prenašajo pogoste obrede pitja kave, ravno tako dober odmev pa so doživeli v slovenskih zdraviliščih. V Ljubljani zdaj delujeta dve čajnici, še posebej je pohvalil čajnico Cha na Starem trgu, v obeh pa gosti ponavadi čakajo v vrsti, da se sprazni kakšna miza. V Krškem je spregovoril o osnovnih vrstah čajev, povedal, kaj je pomembno za njihovo pripravo, predstavil 10 čajev, ki jih imajo najraje gostje v čajnici Cha, in jih nekaj s
Dobova ni parkirišče za pijance
Sosedje diskoteke Paradiso ne spijo, ker jim pod okni parkirajo in razgrajajo ■ Zahtevajo parkirišče s protihrupnim zidom - Lastnik: “Vsi gostje parkirajo na našem parkirišču!”
DOBOVA - Prebivalci Selške ceste, Poti ob njivah, Železniške ceste, Bohoričeve ulice in Prečne poti v Dobovi po 10 mesecih prošenj, pritožb, peticij in zahtev težko čakajo, da bodo kakšno noč za konec tedna spet mirno spali. Diskoteka Paradiso je enim v veliko zabavo, drugi si z njo služijo kruh, medtem pa sosedi zaradi nje ne spijo od petka do nedelje zjutraj in tožijo, da zato odhajajo v ponedeljek na delo nespočiti.
DOBOVA - “Hrupa ne prenašamo težko le starejši in otroci, ampak tudi mlajši ljudje,” pravijo sosedi. “Nobenih težav ni bilo, dokler je bila tu le picerija, niti potem, ko so jo prvič razširili in odprli diskoteko. Neznosno pa je postalo, ko so lastniki pred enim letom diskoteko še povečali.”
Sosedi pravijo, da se v diskoteki zbere tudi 600 do 700 obiskovalcev, ki prihrumijo v Dobovo s 150 do 400 avtomobili in jih parkirajo okoli diskoteke in v sosednjih ulicah, na krajevnih cestah, saj, kot trdijo, ima diskoteka le 15 uradnih parkirišč, od spomladi pa še povaljan travnik. “Nihče ne bi nič rekel, če bi bilo to nekajkrat v letu, a iz tedna v teden lega ni mogoče prenašati. Dobova ni parkirišče za pijance,” so si rekli in zahtevali najprej omejitev prometa in prepoved parkiranja od 22. do 5. ure zjutraj, česar pa jim na občini niso odobrili.
V naslednjem koraku so lastniku diskoteke izdali pogojno soglasje za gradnjo parkirišča, v katerem zahtevajo, da uredi parkirišče z zvočno zaščito in izhodom na Selško cesto (proti železniški postaji). Lastnik je kupil parcelo, ki jo po
sklepu občinske komisije lahko nameni za parkirišče, a menda je to v načrtih zamišljeno drugače, kot zahtevajo nezadovoljni krajani. Ti vztrajajo pri svojih zahtevah in so julija sprožili obnovo postopka za obratovalno-uporabno dovoljenje diskoteke.
Imeli so že več sestankov, tudi krajevna skupnost je o problemu razpravljala na sestanku sveta KS in sklicala dva sestanka predstavnikov občine, policije in prizadetih krajanov. Krajani (gre za okrog 40 hiš, zahteve in peticije pa podpisuje nekaj čez 20 krajanov) so se pritoževali že na vse možne kraje, tudi pri varuhu človekovih pravic, a doslej niso prejeli nobenega odgovora, res pa so imeli enkrat sestanek pri županu, ki so ga bolj izsilili.
In kaj na vse to pravi lastnik diskoteke Marjan Cvetkovič? Meni, da jezo krajanov podžigata predvsem dva soseda. Eden od njiju je bližnji gostilničar, drugi pa je pred nekaj meseci s sekiro naganjal mlada dekleta, ki so šla iz diskoteke. Trdi, da njegovi gostje ne parkirajo po sosednjih ulicah, saj imajo od spomladi za parkiranje na voljo travnik ob diskoteki, uporabljajo pa
tudi parkirišče pri železniški postaji. “Nekatere bolj kot parkiranje moti denar in vzpodbuja nevoščljivost. Brežiška policija nenehno dobiva lažne prijave o motenju nočnega miru, ki ga sploh ni. Navsezadnje je v neposredni bližini veliko bolj hrupna železnica, pa se nad njo nihče ne pritožuje. Imamo daleč najbolje organizirano varnostno službo od vseh okoliških diskotek, saj varnostniki Dizaka varujejo avtomobile in skrbijo za red. Občina nam je dala dovoljenje, da spremenimo namembnost travniku, na katerem lahko parkira 220 avtomobilov. Na ogled je prišel tudi komunalni inšpektor, pa ni ugotovil kršitev. Zdaj je lokacijsko dovoljenje za ureditev parkirišča gotovo, v štirinajstih dneh pa pričakujemo, da bo izdano še gradbeno dovoljenje, ki predvideva tudi zeleni zvočni zid okrog parkirišča,” je pojasnil Cvetkovič in se čudil trmi sosedov.
Ti pa še naprej dvomijo, da bodo parkirišča kmalu urejena tako, kot so zahtevali. Zadnje tedne, ko so bili dopusti in ko je na Hrvaškem, od koder prihaja večina gostov Par-adisa, divjala “Oluja”, je bilo v diskoteki veliko manj gneče. Manj je bilo tudi avtomobilov, zato so se sosedi lahko malo spočili, o sporu pa je imel nekaj več časa razmišljati tudi lastnik. Upajmo lahko le, da bodo parkiranje uredili tako, da bo za obe strani znosno.
B. DUŠ1Č GORNIK
pomočjo osebja lokala Saša tudi pripravil ter dal pokušati udeležencem predstavitve.
Poudaril je, da je za pripravo čaja izredno pomembna kakovost vode, zato ga je pripravljal s filtri (ti so lahko za odstranjevanje klora ali nitratov). Takšni filtri služijo približno mesec dni, ko dotrajajo, pa jih člani SEG poberejo nazaj in jih pošljejo v reciklažo v Nemčijo. Pokazal je na razliko med natančno ročno obranim čajem in strojno obranim, ki ga dobimo v filter vrečkah. Opozoril je tudi, da naši gostinci ne znajo pripravljati pravih čajev, saj jih pogosto pustijo predolgo delovati v vodi, zaradi česar pijača postane neprebavljivo trpka. Tudi v čajnicah (ena deluje tudi v Celju) je opaziti marsikatero napako. Tako npr. osebje goste ne opozori, da morajo po odmerjenem času (odvisno od vrste čaja) zelišče vzeti iz čajnika.
Sicer pa čaj lahko deluje pomirjevalno ali pa ga pijemo kot poživilo (zagovorniki pravijo, da je precej manj nevarno kot turška kava), odvisno od vrste čaja in od časa priprave. Pri nas pijemo največ sadne in zeliščne čaje, vendar tudi pravi čaji lahko delujejo zdravilno. Pravi čaj je lahko zelen (nefer-mentiran), rdeč (polfermentiran) in črn (popolnoma fermentiran). Taje najmočnejši in ga pijemo zjutraj, pogosto se prodaja z dodatki, ki mu ublažijo okus (vanilija). Čaj se deli še po tem, katere lističe obirajo (prvi ali poznejši), ali tudi po načinu obdelave (drobljeni, v prahu). Zelo poznan je tudi redukcijski čaj mate, ki daje energijo in preganja občutek lakote, zato je primeren za hujšanje. Pijemo ga lahko veliko, saj ne vsebuje teina.
ljavo, ki se ponekod že podira. Krčani se zavzemajo za obvoznico s tržnice proti Labodu in tudi za razširitev tržnice, ker se promet na njej povečuje, še vedno pa rie vedo, kako bo z regionalno cesto skozi mesto - Cesto 4. julija, ki je zelo prometna in nevarna. “Nujna bi bila povezava z industrijsko cesto med Brežicami in Krškim preko Vrbine in ta ideja sploh ni tako utopična, saj z izgradnjo (do nuklearke je cesta že zgrajena) ne bi bilo tako velikih stroškov,” meni Jože Habinc, ki ob tem opozarja tudi na kritična križišča, potrebna semaforjev.
B. D. G.
SVETNIK ZAGORC ODGOVARJAL NA VPRAŠANJA KRAJANOV
KOSTANJEVICA - Kostanje-. viški krajevni odbor Združene liste socialnih demokratov je v nedeljo, 3. septembra, pripravil dan odprtih vrat, kjer je domačin in občinski svetnik Jože Zagorc odgovarjal na vprašanja domačinov. Čeprav je bil to prvi tovrstni stik med predstavnikom sveta in krajani, se je že pokazalo, kaj je tisto, kar ljudi najbolj muči, strankarska usmerjenost pa ni bila pomembna. Tako so se krajani zanimali, kdaj bodo dobili neoporečno pitno vodo, kdaj bo dokončno urejen odvoz smeti, javna razsvetljava, kaj je z obvoznico, zakaj v novem naselju na križiščih ni ogledal, saj je velika nevarnost nesreč, dotaknili pa so se tudi vprašanj na občinski ravni: kaj je s statutom in podobno. Naslednji dan" odprtih vrat bo v nedeljo, 1. oktobra, od 8. do 10. ure v posebni sobi okrepčevalnice Štravs, kjer bo Jože Zagorc med drugim postregel z najbolj svežimi informacijami s seje občinskega sveta.
B. D. G.
POSLOVNEŽI SE SREČAJO NA ČATEŽU
ČATEŽ OB SAVI - Združenje Manager in istoimenska revija ter kot izvajalec še podjetje Vespera iz Ljubljane pripravljajo v Termah Čatež mednarodno srečanje menedžerjev. Srečanje, ki bo od 14. do 16. septembra, naj bi omogočilo čimveč osebnih stikov med poslovnimi ljudmi, ki bi lahko poskrbeli za promoviranje podjetniških in turističnih interesov države.
ZAMETEK ČAJNICE V KRŠKEM? - Predstavitev čajev je pripravila skupinica navdušenih pivcev čaja, ki si želi, da bi se tudi kje v Krškem dalo popiti pravi in pravilno pripravljen čaj. Za idejo se je ogrela Maja Zorko, lastnica bistroja Saša v starem Krškem, v katerem je po novem že mogoče piti različne čaje ter tudi naročiti čaje in potrebno opremo za pripravo (čajniki, filtri, knjižico o čajih) za domov. Če bo v prihodnosti v Krškem tudi prava čajnica, bo pokazal čas in zanimanje Krčanov. (Foto: B. D. G.)
KONCERT TRIA V
TREBNJE - Glasbena šola Trebnje priredi v soboto,'). septembra, ob 20. uri zvečer koncert tria: Mojca Zlobko - harfa, Kathrin Oplatka - flavta in Simon Wenger - violina. Izvajali bodo dela francoskih skladateljev, koncert pa bo v trebanjski župnijski cerkvi.
4. BELOKRANJSKI LIKOVNI BIENALE
NOVO MESTO - V prostorih zavarovalnice Tilia v Novem mestu bo v petek, 8. septembra, ob 19. uri otvoritev razstave z naslovom 4. belokranjski likovni bienale. Na razstavi, ki bo na ogled do 29. septembra, bo sodelovalo 14 belokranjskih likovnikov. Razstavo je pripravil KUD Artoteka Bela krajina iz Črnomlja.
SLOVENSKA FOTOGRAFIJA LETA
LJUBLJANA - V soboto, 9. septembra, se izteče rok oddaje materialov za natečaj Slovenska fotografija leta 1995. Od 11. do 13. septembra bo 6-članska komisija izbrala najboljše fotografije in jih nagradila, le bodo tudi razstavljene 25. septembra na razstavi v avli TR 3 in LB v Ljubljani, ter 10. oktobra, v okviru prireditve 5. slovenski oglaševalski festival v Portorožu.
PRIJAVE VES SEPTEMBER
NOVO MESTO - Vsi kandidati, ki bi letošnje leto radi plesali v mladinski plesni skupini Gral, v otroški skupini Roza pirueta ali pri plesni rekreaciji, se lahko prijavijo še ves mesec september v Glasbeni šoli Marjana Kozine. Ples bo poučevala Sonja Rostan.
Privlačnost barv Dušana Kirbiša
V galeriji Dolenjskega muzeja do 2. oktobra na ogled slike gorenjskega akademskega slikarja - Slikarstvo nove podobe - Avtorja predstavil Aleksander Bassin
NOVO MESTO - Dolenjski muzej Novo mesto in Mestna galerija Ljubljana sta svoje sodelovanje tokrat združili v odprtje razstave slik akademskega slikarja Dušana Kirbiša, ki jih je ustvaril zadnja 4 leta. Svečana otvoritev razstave je bila v petek, 1. septembra, ko je avtorja številnim obiskovalcem, ljubiteljem likovne umetnosti, predstavil Aleksander Bassin, direktor Mestne galerije Ljubljana.
Umetniško ustvarjanje Dušana Kirbiša, kije doma z Jesenic, je zelo pestro. Študiral je na slikarskem oddelku Akademije za likovno umetnost v Ljubljani ter diplomiral s teoretsko temo o harmoničnih barvnih sestavih. Že v času študija je veliko potoval in študiral stare mojstre, predvsem renesančno risbo. Po opravljeni slikarski in grafični specialki se je več let kot štipendist DAAD študijsko dodatno izpopolnjeval v Berlinu, pol leta je bival in deloval v New Yorku, leta 1990 pa seje kot docent zaposlil na Oddelku za tekstilno tehnologijo FNT v Ljubljani. Poleg slikanja tudi piše in objavlja razne teoretske tekste, sodeluje v raznih umetniških
skupinah in piše tudi poezijo.
V Dolenjskem muzeju so tako do 2. oktobra na ogled dela že uveljavljenega umetnika, ki so ga kritiki v 70-ih letih uvrstili med reduktivno naravnane slikarje, v 80-ih med poetike in moderniste. Glede na ogled razstavljenih slik je opazno, da Dušana Kirbiša privlačijo barve, barvni odnosi v slikovnem polju, njihova skladnost in zakonitost barvnih sosledij. Pri gradnji slikovne površine se opira na racionalni red in geometrično horizontalno členitev vzporedno nanizanih ostro-robnih barvnih ploskev. Privlačnost Kirbiševih slik poleg barv spodbujajo tudi velikostni proporci, oblike, način predstavitve. Veliko slik, za
katere je bolj ali manj značilno dramatično prepletanje svetlobe in senc, ima za površino krajino (“pay-sage moralise”). V začetku 80-ih let se je Kirbiš usmeril od abstrakcije v slikarstvo nove podobe. Sam umetnik je svoje slikarstvo označil kot preplet formaliziranih slikarskih rešitev, ki so posledica modernizma in individualnega poetskega doživljanja krajine.
Ko si človek ogleda razstavo Kirbiševih del, ni težko najti odgovora na vprašanje, ki si ga (kot večina umetnikov) tudi Kirbiš za-stavlja:”Ali je ob vsej poplavi že naslikanega sploh še mogoče ustvariti izvirno sliko in ali se zares bliža čas, ko bo odslikana zadnja slika, ki bo še lahko upravičila svoj nastanek in obstoj?”
L. MURN
VSEGA LEPEGA JE ENKRAT KONEC - Vse hladnejše vreme naznanja, da se poletje počasi končuje, zaključili pa so se tudi Novomeški poletni večeri 1995, ki jih je organizirala Zveza kulturnih organizacij Novo mesto. V petek, I. septembra, je “zadnji poletni večer" imel pihalni orkester Krkinih zdravilišč iz Straže pod vodstvom dirigenta Mira Sajeta. Tako kot vedno do sedaj, so mladi glasbeniki s svojim izvirnim igranjem navdušili številne obiskovalce v avli OŠ Grm - koncert zaradi slabega vremena žal ni bil na dvorišču grmskega gradu, kar bi bil več kot primeren ambient za takšno prireditev. Pa na svidneje do Novomeških poletnih večerov 1996! (Foto: L. M um)
Sola se potijuje samo z uspehom
Razmislek o aktualnih vprašanjih našega šolstva ob začetku novega šolskega leta, ki seje začelo s tem tednom
Šolsko leto 1994/95 jc šlo datumsko mimo. Zato naj na začetku novega šolskega leta velja iskrena dobrodošlica vsem, ki so se po zasluženem počitku spet odpravili v šole: otrokom, učencem, dijakom, vzgojiteljem in učiteljem, strokovnim sodelavcem in ne nazadnje vodstvenim delavcem šolskih zavodov. Naj bo ob tem poudarjena poglavitna želja, da bi sc do-'bro razumeli in da bi vsakdo uresničil cilje, ki jih ima pred sabo. Vloge v šoli so različne, scenarij pa je en sam, toda tako izdelan in razčlenjen, da slehernemu omogoča potrjevanje v procesih poučevanja in učenja. Ob sprotnem vrednotenju doseženih rezultatov je možno presoditi, ali so uspehi zadovoljivi, dobri ali pa se bo treba zanje še potruditi. Uspehi spodbujajo in zaslužne pohvale tudi. Morebitni neuspehi - le kdo jih še ni okusil - naj ne bodo vzrok za umikanje od dolžnosti. Sprejeti jih je treba kot izziv za potrjevanje poti, ki vodijo k zaželenemu napredovanju, in tudi zato, da bo čim manj stisk za posameznika med šolskim letom. Zelo neprijetno je, če tudi popravni izpiti nimajo pričakovanih uspehov. V takih primerih je nujno ugotoviti vzroke in se preudarno odločiti za izhode iz neljubih situacij. Vzroki pa so različni, zato so tudi poti za njihovo odpravljanje raznotere, lažje in zahtevnejše.
Ob vstopu v novo šolsko leto je potrebno izreči prisrčno zahvalo vsem, ki so po dolgih letih napornega in odgovornega dela z mladimi generacijami pridobili pravico, da se poslovijo od redne zaposlitve. Mladim so dajali, poklanjali največ, kar so zmogli, torej znanje, kulturo in vrednote, pomembne za življenje. Vsem, ki so na novo vstopili v pedagoške zbore, pa zaželimo prijetno in uspešno delo v vrtcih in šolah in tudi to, da bi v svoji poklicni karieri doživljali bolj umirjeno in spodbudno potovanje skozi čas, kot so ga bile deležne generacije pedagoških delavcev, ki so morale pogosto sprejemati hojo po napornih klancih in ozkih brveh.
Veliko otrok se jc letos prvič pojavilo v vrtcu. Naj jim bodo prijeten drugi dom in vsestransko varno in pozorno človeško zavetje. Predšolski čas je zlata doba za harmoničen razvoj otroka, v prvi vrsti v družini, nadalje v vrtcu in v okolju, ki mu je dostopono.
Posebej pa se veselijo vstopa v “veliko šolo” učenci prvih razredov osnovne šole, ki bo zanje še vedno obvezna samo osem let. Zaželimo jim uspehe z željo, da bi jih šola tudi v prihodnje še in še pritegovala.
Zdaj so praviloma že vpisani učenci oziroma dijaki, ki so se odločili za šolanje v dveletnih, triletnih, štiriletnih in petletnih programih srednjih šol. Brez potrebnega znanja, brez poklica in usposobljenosti bo vse težje dobiti ustrezno zaposlitev. Potrebna pa jc tudi splošna izobrazba in kulturna obogatitev za življenje v družini in
otrok in 685 pedagoških delavcev. Glasbene šole v Sloveniji bodo imele približno 19.500 učencev, z njimi pa bo delalo 1.135 glasbenih pedagogov.
V	srednje šole, v njihove programe je vključenih 102.200 dijakov, kijih bo poučevalo 6.200 pedagoških delavcev. V Sloveniji je še 44 dijaških domov in v njih biva med šolanjem nad 10.000 srednješolcev. Interes za bivanje v dijaških domovih je večji kot pred leti.
V	organizacijski enoti Zavoda RS za šolstvo Novo mesto, ki obsega brežiško, krško, sevniško, trebanjsko, novomeško, šentjernejsko, škocjansko, črnomaljsko, semiško in metliško občino, pa jc odstotek vključenih otrok v dnevno varstvo manjši od slovenskega povprečja. Vzgojno delo opravlja okoli 590 pedagoških delavk in delavcev in je organizirano v sedmih vrtcih z več enotami, v 36 enotah pri osnovnih šolah in v dveh zasebnih vrtcih s koncesijo.
V	tem šolskem letuje v 50 osnovnih šolah in 23 podružnicah skoraj 20.000 učencev in 1.350 pedagoških delavcev, v osnovnih šolah s prilagojenim programom pa 280 učencev in 62 učiteljev in drugih strokovnjakov. V osnovnih šolah je nad 300 otrok Romov. Letos pa se bo v osnovne šole na našem območju vključilo tudi okoli 280 begunskih otrok.
V	glasbenih šolah Dolenjske, Bele krajine in Posavja bo okoli 1.700 učencev, z njimi pa bo delalo 115 glasbenih pedagogov. V deset srednjih šol z več kot 30 programi je vključeno nad 7.000 srednješolcev. Ža njihovo vzgo-
družbi. Naj bo tudi na tem mestu poudarjena iskrena želja, da bi večina vpisanih v srednje programe šolanje končala z zaključnim izpitom ali pa maturo. Šola je zahtevna, toda samo toliko, da jo je praviloma možno uspešno končati z rednim obiskovanjem in sprotnim učenjem. Cilji in naloge, obvezujoči za pedagoške delavce in učence, so opredeljeni v učnih načrtih in katalogih znanj. Tvorno sodelovanje pedagoških delavcev, dijakov in staršev pa naj prispeva k temu, da bo manj nepotrebnih težav in da bi se na poti do uspehov bolje razumeli. Nekateri zmorejo več kot drugi. Ta resnica je dobila odgovore za šolsko prakso v pedagoških načelih, ki so sestavni del načrtnega dela v šolah. Tudi psihofizični razvoj mladostnikov prinaša nove interese in potrebe, težave in težavice. To so dejstva prehodnega značaja in kaže jim prisluhniti. Zato, da bi se poglabljalo zaupanje in da bi bilo čim manj motenj pri učnih in delovnih dolžnostih. Neprijetni so popravni izpili in še posebej se je težko sprijazniti s ponavljanjem razreda. Zato, da bo več sreče ob uspehih in manj stresnih situacij, naj se pravšnje poti začnejo potrjevati že danes, in to v šoli, doma ali v dijaškem domu.
Vzgoja in izobraževanje je dejavnost, ki je po svoji naravi dela nenehno izpostavljena tako za pohvalna kot za kritična mnenja. In zelo razvejena s programi. Naslednje ponazoritve s številkami naj vsaj približno povedo, koliko mladih si pridobiva potrebno znanje in vzgojo v šolskih zavodih in koliko pedagoških delavcev ob tem udejanja svoje strokovno in človeško poslanstvo na vzgojno-izo-braževalnem področju.
Nekaj številk
V	tem šolskem letu bo v vseh slovenskih vrtcih 66.000 otrok. To je okoli 50 odstotkov vse predšolske populacije. Nemajhen del preostalih otrok pa je deležen krajših vzgojnih programov. S temi otroki dela 4.200 vzgojiteljic, 2.000 varuhinj, organizacijsko in pedagoško pa jim pomaga nad 400 ravnateljic in vodij enot.
V	slovenskih osnovnih šolah je okoli 210.000 učencev in 15.600 pedagoških delavcev, v osnovnih šolah s prilagojenim programom pa je 2.715
jo in izobraževanje pa bo skrbelo 490 pedagoških delavcev. V petih dijaških domovih biva okoli 420 srednješolcev, pedagoško delo v njih pa opravlja 22 vzgojiteljev.
Izobraževanje odraslih uspešno poteka v nekaj srednjih šolah, v štirih ljudskih univerzah in v izobraževalnih centrih podjetij, ki so poslovno uspešna.
V šolah je treba dnevno poskrbeti za prehrano učencev in dijakov, v osnovnih šolah pa za obvezne prevoze. Šole so kot samostojni javni zavodi odgovorne tudi za odzivno administrativno in finančno poslovanje.
Ravnatelj pa je odgovoren za zahtevno poslovodno vodenje šole, skrbi za njen razvoj in je prvi varuh zakonitosti v zavodu. Predvsem pa je pedagoški vodja šole. Šola je v svojem bistvu pedagoška ustanova in sc potrjuje s pedagoškimi uspehi oziroma rezultati.
V prenovi celotna šolska zakonodaja
Spremembe v šolstvu niso nič novega. Utemeljene so, če odpirajo in zagotavljajo boljše rešitve v sistemskem, vsebinskem in pedagoškem pogledu. Prvikrat se je zgodilo, da jc celotna šolska zakonodaja do univerzitetnega izobraževanja hkrati v prenovi. Pri nastajanju sistemskih rešitev so sodelovali teoretiki in praktiki. Tudi dobre izkušnje iz drugih izobraževalnih sistemov je bilo treba pri tem preudarno upoštevati. Za nadaljnjo obravnavo in sprejem v parlamentu so za prvo in drugo branje solidno pripravljeni naslednji zakoni: o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, o gimnazijah, maturi, poklicnem in strokovnem izobraževanju, izobraževanju odraslih, osnovni šoli in glasbenih šolah, usmerjanju otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami ter o vrtcih in šolski inšpekciji. V povezavi s tem se pripravljajo podzakonski akti, tako imenovani pravilniki, ki jih je treba uskladiti z zakoni in predvsem posodobiti. Najpomembnejše pa bodo vsebinske in pedagoške spremembe. Vrsta novosti se že preizkuša in uveljavlja v neposredni pedagoški praksi, in sicer na vseh stopnjah vzgojno-izobraževalrtega sistema. Pozitivne premike delajo ljudje, kar za področje
Navdušil z drugačnostjo
Belokranjski folkloristi odlično zastopalivSlovenijo
na festivalu “MFF Šumperk 1995” na Češkem__
DRAGATUŠ - Od 18. do 20. avgusta je v Šuniperku na severnem Moravskem potekal 5. mednarodni folklorni festival. Udeležile so se ga skupine iz Italije, Poljske, Rusije, Slovenije in domače češke folklorne skupine. Slovenijo je zastopala folklorna skupina Dragatuš iz Bele Krajine. Po posredovanju predstavnikov CIOFF za Slovenijo dr. Bruna Ravnikarja in dr. Rejška iz Prage je prišlo do sodelovanja dveh festivalov in dveh folklornih skupin. FS Markoviče je predstavila bogato folklorno izročilo svojih krajev junija na Jurjeva-nju in kresovanju v Črnomlju, FS Dragatuš pa ljudsko izročilo Bele krajine avgusta v Šumperku.
Na gostovanje v Šumperk je odpotovalo nekaj čez 30 članov, FS Dragatuš in zunanji spremljevalec. Skupina je imela v treh dneh pod vodstvom Zdenke Pezdirc šest daljših in krajših nastopov. V svojih nastopih so prikazali ne le bogato plesno in pevsko izročilo Bele krajine, pač pa tudi delček iz zakladnice običajev naših krajev. Na tem folklornem festivalu so se Belokranjci od ostalih nastopajočih s snežno belimi nošami bistveno razlikovali. Iz množice belih noš je bilo slišati: “Njihove noše so bogate, naše pa lepe.” V biltenu, ki je bil izdan ob festivalu, je o Beli krajini pisalo:”...deželica sonca, dobrega vina, belih brez in belih narodnih noš.” Tudi program, ki so ga izvajali, se je razlikoval od ostalih. Medtem ko so druge skupine izvajale akrobatske metrske skoke, si brusile pete ob hitrih in poskočnih polkah, so Belokranjci s svojim otožnim, sentimentalnim melosom pritegnili in navdušili pozornost občinstva. Prav veličastno je izzvenela pesem kresnic ob spremstvu fantov s prižganimi baklami v lemi večera. Prisrčen sprejem publike in navdušenje z aplavzom je pregnalo njihovo
“ZELENI JURE" - Član' Dragatuš so z enournim P gramom nastopili v Pfnzl Ztracenka v kraju Klep Predstavili so obred zeleneg reta, žetev in kresovanje, glasbene spremljave tantbun. predstavili tudi ljudske m mente, gudala in orglice.
začetno zadržanost, tako j(j ponosom postali za.neK ' tli. ambasadorji Slovenije v ■
Prijetno vzdušje jim je uspe
variti ne samo na nast®P' ’a za-pak tudi po uradnih delih," bavah in srečanjih s člani o
folklornih skupin. |Spraga-
Uspešnost nastopov FS L” ^ tuš potrjujeta tudi povabi >8' nusza Katakowskega, mini ^
kulturo iz Jaroslavva na P0'^ jZ
na festival folklornih skup- jn slovanskih držav na Polj*' g. Rogerja Gagne, p«* * g,-združenja folklornih skup n.
nade, na folklorni festival v ^
trealu. Folkloristi so tako ■
nove spodbude za ohra Jnejn ljudskega izročila BeleKiaj ja voljo za delo v prihodnje, p v jjm bo sodelovanje na n* 0. Šumperku ostalo v lepem r
minU' ANITA MATKOV'1
»a
sk
»o
*ai
(
10
jem
TrC|
«k.
TO
Ut!
Am
Poti
šilo
“sel
V:
G
“ti.
#tei
‘st;
fro?
fjul
kilo
!?Pr
Wi
šolstva brez izjeme velja še posebej. Novim nalogam so kos samo usposobljeni pedagoški delavci. To seje še posebno potrdilo pri letošnji maturi z zunanjim preverjanjem in pri projektu opisnega ocenjevanja učencev od 1. do 3. razreda osnovne šole.
Prve poti do mature so bile praviloma uspešne, marsikje tudi zelo uspešne. Rezultati so spodbudni za dijake, učitelje in maturitetne strokovne organe pa tudi za naslednje generacije maturantov. Prav gotovo bo treba posamezne stvari še doreči, toda poskusna matura lani in redna matura letos sta dali dragocene izkušnje za nadaljnje delo in izboljšave.
Uidi zunanje preverjanje znanja učencev 8. razreda iz slovenskega jezika in matematike je dalo solidne rezultate. Poudariti je treba, daje nemalo učencev osnovnih šol in srednješolcev doseglo lepe rezultate na šolskih, občinskih, regijskih in republiških tekmovanjih iz različnih predmetnih področij. Posamezniki pa so se dostojno potrdili tudi na mednarodnih tekmovalnih srečanjih. Če dodamo, da posebna skrb za potrjevanje nadarjenih ni več stvar posameznikov, potem bi lahko rekli, da sc v šolah marsikaj premika na boljše. Nemalo je raziskovalnih prizadevanj mladih in tudi na področju interesnih dejavnosti se bogato obrestujejo interesi, nagnjenja in sposobnosti mladih. Ob vsem tem pa je prisotna odgovorna vloga učiteljev mentorjev in zunanjih sodelavcev. Zgledi vlečejo, pravi ljudska modrost. Mišljeni so dobri, torej tisti, ki so vredni posnemanja.
Šola je draga, tudi za starše - za tiste, ki nimajo redne zaposlitve, pa še posebej. Če je potrjena z uspehi, je vloženi denar obrodil kapital, ki se mu pravi znanje. Zato sc jc treba zavzeti, da bo čim manj osipa. Pravočasno, z vztrajnostjo, s pomočjo pedagoških delavcev in z lastno aktivnostjo!
Upajmo, da bodo manjkajoči učbeniki in didaktična gradiva pripravljeni do napovedanih rokov. Pot do znatno cenejših učbenikov se je začela v osnovnih šolah z učbeniškimi skladi. Napovedi so, da bodo verjetno že v prihodnjem šolskem letu taki skladi zagotovljeni za vse osnovnošolce.
Posebno skrb je treba nameniti zdravstveni vzgoji in vsemu, kar načenja zdravje mladih. Zdravje je pogoj za uspešno učenje in delo pa seveda za srečo v življenju brez odvisnosti. Prometna vzgoja je potrebna za mlade, prometna kultura pa za odrasle udeležence v prometu. Ne samo prvi dan ali prvi teden pouka, ampak vse leto. Najmlajšim pa jc treba pomagati, da bodo srečno prihajali šolo in domov.
Vzgojna naravna
nost1
Vzgojna naravnanost50toj
k zavestnemu spoštovanjuiu	ci>
va otrok, učencev, dijak .^n1 "J goških delavcev in k sa jn en^‘ odgovorni osebnostni ras • je treba spoštovati pravice
nosti.	I>vCi
Ravnatelji in pcdag°s^' orip^'* se za novo šolsko leto dobr j ^ h. Načrtno so zastavili svoj. kjj{V ško poslanstvo na podlag sv» nalog šole in še posebej delovno področje. Z na. Jek,l\ izobraževanjem in ak,i^j prid<>5
študijskih skupinah so - ^g. v	* -	—u../1/i za • j#
sveže znanje in pobude /a. 0 v-*
nejše vzgojno-izobražev j0|sJ
Precej vodstvenih (lc'aV,e!”za ravj, zavodov je že opravilo sol telje, nekateri se bodo vanj«
v tem šolskem letu, drug' Pj^jtli^
njih letih. Obstaja predlog’ jpje
v naslednjih letih v p
rog«-?,
ravnatelje vključili tudi
resirani pedagoški delaven novano permanentno >z<’ j>o
pedagoških delavcev Pa 2. jelU-daljevalo tudi v tem šolsKe ^ Za poenoteno načrtovanja ničevanje ciljev in nalog sp ^ jiHi prejeli obsežna obvesti* ’ jnŠPj. pripravil Zavod RS za šols ^ qC’ Ni pa prijetno spoznanje, tera predmetna področja P ^ je učiteljev.	-vi i* j,
Zelo pomembni bodo P „ir _ nadaljnji sestanki s s učencev in dijakov. Interes j šole so enaki, torej uspes tvOr^ Zato naj bo to sodelovanj
zaželeno. Tudi v trenutk"’’ >1(L
dnevnem redu težave, le[P 0fij pravočasno spoznati,, J Vejiti' vzroke in jih s skupnim' m odpraviti.
;;
tlo
<lhi
'»v,
tav
“ju
Phj
“kr;
S
Ht
\
Šolskim zavodom svojih pristojnosti in ot*®aViiCjJjf
jvvzjiii |ii laiujiiu.rii
pomagale strokovne in uPrlfCb
be, v okviru možnosti in P°^ot£l
računalniško in drugo oprC vesticijskimi posegi.
Iskrena hvala vsem za |et*>-uspehe v preteklem šolske
Dobri zgledi vlečejo.
Ravnateljem in njih°'Xel#yr „ ., nikom, vzgojiteljem in	A,
tovalnim in drugim stroko^ ^!
lavccm vseh vzgojno-iz°m J 1 31 zavodov pa je namenjen želja, da bi v tem šolskem jj|i , ,v(, velikih zadreg uspešno P? am\1 tfht pedagoško poslanstvo, mla njčiy bi se dobro izkazali in ur.' .fC*^ L ''
največ svojih sposobnosti. 'fl -
JOŽE**
SV*
v pričakovanj.
S S
X\
POTA IN ST#
*Ptemh ■ L KOLO - V noči na 2. na L«Je neznancc prišel v blok *^cin'h VOU*'COV Novem mestu in Sol ' Prostorov ukradel in nczna-ka M r°dpe'jal kolo. S tem je lastni-Oltvnlkodoval za 60.000 tolarjev.
L°-VnRIN° KOSILNICO IN KO-sioriiec °Una K september je neznan Pred »ospodarskim noslon-
storiip 0una K september je neznan trn l: proO gospodarskim poslop-Tieb^i V^C. 'zu s,anovanjske hiše v
■apuuarsKim posiop TrCta'J'i.u"zu stanovanjske hiše v Jensko fukra0el vrtno kosilnico in “Ikorf«. , 0 ,er s tem lastnico M. M. za 35.000 tolariev
Jesta
$S“
* k
''-cvuorenjem Kronovems ii,,uk .u8°tavljala, katero vo-“Sebni af, enjeno. Tako sta odprla Sitiari,,? 0 ■'“g0 last Roberta.G. iz Gft^.ln v«la avto. -
avto Jugo last Robert ;X!,1,n Vzela avtoradio.
»tiso kiLS1NU - 31. avgusta ob 19. *ega L v - P°lic'sti pridržali 56-let->sianQVa'2 Kakega, ki seje uro prej m\ s ‘ lu Prepiral s sinom ter mu •ljub 0npre,eP°m in ubojem. Ker se •“batih°l 1lom ni pomiril in se je jepreos,’ a , s kršitvami nadaljeval, Mi Posta”’ dneva Prcz>vel na polic-
šol'
ijVO*
4
p
u
y
«VT
$5
i)e
'd
i
iol*1
ra^jj
kV
'k
1/
4
bo"
sto-
4
$
i
'i
V
«5
k
4
f,/
O
dežurni oročajo
iDSLJoLO
U, , a lcn| lasinico ivi. ivi. IKd 35.000 tolarjev.
Pet aRLa odklenjen AV-a ...Cr D- in Marjan B. iz Novega
KtinkUm Inlrtilnm
^Čana sta na °bali ropala tovornjake
Podvig” so ustavili še-na obhodu
Ko so koprski pro-£an» P0)'cisti zaustavili Kr-29-|' 'letnega Janeza Š. in njune"ega Martina M., je bilo Dec, kV1 ^tinskega večera ko-nja|(0')Zakurja sta se s tovor-m v torek, 29. avgusta, fHavr n*>eli?la v lz°l°. parki-•n v ki-.an^arjevem drevoredu jala '1Znjem lokalu povečer-Pf°sto Sf.vrnila na parkirni Nvigf’ kier s,a začela svoj
ttj*k!frejs,a vl°mila v tovor-Registro Rnke tAM, koprske la raz|jxCl-ie' 'n iz njega odnes-^lotila?0 orodje. nato pa sta Je h,l' t0Vornjaka Zastava, ki
!riranvtV tako kot P0'' regis-Vt «°pni. Tudi tu sta na-sktipaj aJ orodja in ga odnesla Nar Zrezervn'm kolesom, "ista lzkupičkom očitno še kij,. a zadovoljna.
“ila Ce ttaslednji plen naj bi ?jaku :ada na tretjem tovor-lavQ ’ entlar ju je, ko sta pon-Pasjila?-uSala sneti, zmotil a in .f|Z' Zato sta raje vlonti-Sm,„en izmed njiju se je s S'lrivn?V°rniakom odpeljal na Jotili Rnesto, kjer ju ne bi “higj npn tatinskem opravilu, !0v°rni?Jnu ■ie sledil s svojim ‘Uvili Rdk°m. Kos so ju zaus-»iktte^i policisti, so v Ptibljl” tovornjaku našli za '? ^00 tisoč tolarjev JtOfaL, stvari. Ukradeno sta Hopr , rniti, oba pa so ovadi-!V ' emu okrožnemu tožil-
A. Ž.
Namesto človeka čuva elektronika
Ne le zanesljivejše, ampak tudi cenejše tehnično varovanje ■ Interventne skupine v nekaj minutah na kraju sprožitve alarma - T\idi varovanje zasebnih hiš
KRŠKO - Nasilja in kriminala je vedno več, varovanje pa vse bolj prehaja iz klasičnega, Kjer stavbe nadzorujejo varnostniki, na tehnično, saj elektronika pokriva teren brez napake, če je le brezhibna. Pogosto pa nevarnost prihaja tudi iz same hiše in se celo dogaja, da pri tatvinah pomagajo varnostniki.
Če je bilo pred petimi leti, ko je začela delovati Agencija za varnost, težko prebijati led in prepričevati odgovorne o potrebnosti takšnega varovanja, je danes povpraševanje veliko, saj se je izkazalo, da je tako varovanje ne le zanesljivejše, ampak tudi nekajkrat cenejše, saj lahko nadomesti več deset varnostnikov.
Agencija za varnost iz Krškega varuje več kot 90 objektov v Posavju, med njimi tudi izredno zahtevne.
“V Sloveniji je na področju varovanja velika konkurenca, zato je
bila naša edina možnost, da se odločimo za kakovostno opremo Ademco iz Amerike in video opremo Burle. Tako smo v Posavju kon-
' in Marjan B. iz Novega 1 Prod gostinskim lokalom a-jc v Gorenjem Kronovems „ J.uk ugotavljala, katero vo-
po dolenjski deželi
•	Tokratno rubriko začenjamo pred domačim pragom, saj je poštni nabiralnik Dolenjskega lista, kamor nekateri pridno mečete rešene križanke, doživel grozovit napad skupine objest-nežev Ta je prejšnji teden razbijala vsepovprek, a očitno je bil med razgrajači tudi vnet reševalec križank, ki je mogoče želel le naknadno preveriti pravilnost svoje križanke ali pa jo preprosto prepisati. Nagrada mu v tem primeru ne pripada.
•	Nekateri so zadovoljni s križankami, drugi imajo raje srajce, tiste modeme in kvalitetne - Labodove. Vendar se Peter D. iz Novega mesta ponje ni odpravil, kot se za navadne državljane spodobi - v trgovino, ampak kar v v tovornjak, ki je bil parkiran pred Labodom na Seidlovi v Novem mestu. Odprl je cerado in odnesel kartonski zaboj z 20 moškimi belimi srajcami, podjetje pa je tako oškodoval za 150.000 tolarjev.
•	Pa še opozorilo nabiralcem gob, ki jih lahko pretrese ne le slaba bera, ampak tudi kak nepridiprav, če pustijo avto v gozdu. To je namreč doživel B. K. iz Šentjerneja, ki je avto parkiral v gozdu izven Dolenjega Mokrega Polja, šel po gobe, ko pa se je vrnil, je ugotovil, da je šla “po gobe” tudi usnjena torbica - z dokumenti in denarjem vred.
S CESTE - 27-letni Š. R. 22 ,Pn Krškem je 1. septem-V!“i ce,,-r' v°zil osebni avto po St? Prot!'vlSPodnie8a Starega . . > V„C?led(.r, i lm- Ko Je pripeljal v lltr|S|'v0zi|n ev' ov>'rok, je zaradi b1 |f l\rsni|() 0 začelo zanašati, tako da \f° nas'P11 in se dvakrat aav°,2n’k sc j° hudo poško-
lili*"
'd 1^'TRo
*J C«a °h 20.
itl t
'p A
/
K' '1V,U Pa je škode za 100.000
3 S KOLESOM - 29.
ftt08a tn?v?°'20 je Stanislav J. iz * vozil kolo po lokalni i^l V°zi| !rla Prot< Črmošnjicam. % ?šana,pO klancu navzdol, ga je * dobj|' k padel je in obležal. Pri pletres možganov in zlom
A )eC,Si,li.
lobanje. Prvo pomoč so mu nudili v novomeški bolnišnici, kjer je ostal na zdravljenju.
ZBIL KOLESARKO - 4. septembra ob 17.30 je 55-letni Ivo R. iz Trebnjega vozil osebni avto s Ponikev proti Trebnjemu. Ko je pripeljal do stanovanjske hiše št. 10 na Prijateljevi cesti, se je po makadamski cesti na prednostno cesto z gorskim kolesom pripeljala 9-letna Katarina N. iz Vine Gorice. Ko jo je voznik opazil, je začel takoj zavirati, vendar mu ni uspelo pravočasno ustaviti, zato je kolesarko zbil. Padla je na vetrobransko steklo, nato pa po nekaj metrih letenja padla na pločnik, kjer je obležala hudo ranjena.
Ljubomir Božovič
kurenčni s kvaliteto in ceno,” pravi direktor Ljubomir Božovič. Ker imajo interventne skupine v Brežicah, Krškem in Sevnici, dosegajo interventni čas 15 minut tudi v bolj oddaljenih krajih, do večine objektov pa lahko pridejo v petih minutah po vključitvi alarma. Agencija
• Varovanje premoženja seje v Sloveniji tako razvilo, da sta pred dvema letoma Zbornica poklicnih zasebnih varnostnih organizacij Slovenije in Ministrstvo za notranje zadeve oblikovala zakonodajo o zasebnem varovanju in obveznem organiziranju varnostne službe, ki velja z letošnjim letom, nekaj določb pa od junija. Zakon določa tudi interventni čas, to je čas, ki preteče od alarma do prispetja na kraj, ki ne sme biti daljši od 15 minut.
za varnost zaposluje 19 ljudi, pojavljajo pa se že potrebe po širitvi.
Elektronsko varovanje je zanimivo tudi za stanovanjske hiše,
T GAZVODA
Kdo ga je videl?
83-letni Karel Lu^jpekamp iz Nemčije je prišel s sinom na dopust v Sadinjo vas pri Dvoru. 2. septembra je prišel na krajši sprehod proti Mačkovcu, od koder seje kmalu vrnil, nato pa ponovno odšel proti Dvoru, vendar ga ni bilo več nazaj. Nazadnje so ga videli ob 18.45 na cesti na Dvoru, nato pa je vsaka sled za njim izginila. Kljub intenzivnem iskanju policistov, občanov, lovcev, članov kinološkega društva s psi iz Ljubljane in članov raf-ting kluba iz Straže, Karla Luevvekampa še vedno niso našli.
In še opis: visok je 166 cm, suhe postave, sivih kratko ostriženih las s čelno plešo, ima modre oči. Oblečen je bil v rumeno zelen pulover, svetlejšo športno majico s kratkimi rokavi in ovratnikom, temno rjave hlače, obut je bil v nizke rjave čevlje z debelejšim podplatom, na desni roki pa je imel moško ročno uro s številčnico in raztegljivim pasom. Uprava za notranje zadeve Novo mesto prosti občane, ki bi o pogrešanem karkoli vedeli, da o tem obvestijo operativno-ko-munikacijski center na tel. 92.
VELIK POŽAR NA VRHU PRI HINJAH - V ponedeljek, 28. avgusta, je okrog 14. ure strela uničila gospodarsko poslopje Franca Plota z Vrha pri Hinjah 5. Materialna škoda je zelo velika, saj je poslopje popolnoma uničeno, v požaru je zgorelo skoraj 30 ton sena, uničena je sušilna naprava, veliko kmetijskega orodja, poginila pa je tudi telica. Strela je svoje delo začela na novem gospodarskem poslopju, ki so ga domači prekrili pred dvema dnevoma. Kljub požrtvovalnosti gasilcev iz GRC Novo mesto, Ambrusa, Dvora, Hinj, Križev, Rebri, Dolenje Straže, Žužemberka so lahko ohranili le del poslopja. Da je nesreča še večja, lastnik pogorelega imetja ni imel zavarovanega. (Foto: S. Mirtič)
VLOMILI NA POŠTO
SENOVO - Neznanec je v noči na 3. september odlomil cilindrični vložek na vhodnih vratih pošte na Senovem in na notranjih vratih ter se odpravil v zadnji prostor, kjer sta ob steno pritrjeni večja in manjša Primatova blagajna. S pomočjo vrtalnega stroja je prevrtal vsa vrata in blagajni odprl. Odnesel je denar in žetone za telefon v skupni vrednosti nekaj manj kot 1,5 milijona tolarjev.
Nevihte povzročile elektro mrk
Prebilo izolatorje - Rešitev nova RTP - Potrebnih 6 milijonov DEM
KOČEVJE, RIBNICA, LOŠKI POTOK, OSILNICA -Direktorja kočevskga Elektra Vincenca Janšo smo vprašali, kje je vzrok za pogoste električne mrke na nekaterih območjih občine Kočevje, Ribnice, Loškega potoka in Osilnice. Pojasnil je še naslednje: Glavni vzrok za izpade elektrike so nevihte in grmenje, zaradi česar pride do prenapetosti v električni napeljavi, kar povzroči prebijanje izolatorjev na daljnovodih. Za prenapetost ni nujno, da trešči strela v električni drog, ampak lahko tudi precej daleč od njega. Dolgotrajno popravljanje, ki traja tudi po več ur, pa je potrebno zato, ker je treba preplezati vse sumljive električne drogove, odkriti napake in jih odpraviti. Iz teh vzrokov je prišlo 25. in 26. avgusta do večurnega izpada elektrike na Daljnovodu Kočevje-Ribnica, po katerem se oskrbujejo z elektriko tudi kraji na območju občin Loški potok in Osilnica ter del območja Hrvaške.
Teh izpadov bi se rešili z gradnjo nove razdelilne transformatorske postaje 110/20 kV v Ribnici. Merilo za gradnjo take postaje pa je vsaj 10 MW moči v tistem okolišu. Ribnica pa jih dosega le približno 8 MW. Zato ne uspemo z gradnjo, ki bi veljala okoli 6 milijonov DEM.	PRIMC
Vincenc Janša, direktor Poslovne enote Elektra v Kočevju.
UKRADLI PAS SATA
METLIKA - V noči na 2. september je neznanec izpred stanovanjske hiše na Mestnem trgu v Metliki neznano kam odpeljal osebni avto Volkswagen Passat mišje sive kovinske barve z registrsko številko LJ 95-31 A. Avto ima Marko R v najemu z lizing pogodbo. Neznanec je s tem LB Leasing, d.o.o., Ljubljana oškodoval za 2.200.000 tolarjev. UNZ Novo mesto naproša občane, ki bi karkoli vedeli o ukradenem avtomobilu, da o tem obvestijo policiste na tel. 92.
Kočevska stranpota
KURJI TATOVI SPET NA DELU - 29. avgusta zjutraj so s farme Mlaka M-KG sporočili kočevskim policistom, da jim je ponoči zmanjkalo 20 kokoši. Kmalu zatem je prišla na policijsko postajo še J.M. iz Kočevja in potožila, ua so tudi njej izginile 4 kokoši. Ljubitelja kokošjega mesa še iščejo.
UKRADEL RADIOKASETOFON - 3. septembra ob 22.35 so policistom prijavili vlom v prostore delavske godbe Kočevje. Neznanec, za katerim še poizvedujejo, je prišel notri tako, daje razbil okno. Pogrešajo radiokasetofon in seveda tudi storilca.
IZPOD TOVORNJAKA PADLO KOLO
BREŽICE - 29. avgusta ob 10.40 je neznan voznik tovornega vozila s priklopnikom vozil iz Obrežja proti Ljubljani. Ko je pripeljal izven Gmajne, je izpod kasona priklopnega vozila na sredino voznega pasu padlo rezervno kolo, ker se je odlomilo varovald. V rezervno kolo je trčil voznik osebnega avtomobila V. D. iz Krškega. Policisti iz Krškega naprošajo vse, ki so videli, kako je prišlo do nesreče, in so mogoče videli kakšno številko ali znamko tovornjaka, da pokličejo na telefonsko številko 0608 92 ali 0608 21 263.
TRAKTOR SE JE PO NESREČI ODPELJAL SAM
MRZLA PIANINA - Nenavadna nesreče seje zgodila 30. avgusta ob poldevetih zvečer na makadamski cesti med Zabukovjem in Mrzlo Planino. 42-letni T. F. z Mrzle Planine se je tega večera z neregistriranim traktorjem ursus C 335 peljal po ravni in rahlo vzpe-njajoči se makadamski cesti in približno 300 metrov pred Mrzlo Planino zapeljal na levo stran cestišča in potem še na neutrjeno bankino, ki je po dveh metrih pod težo traktorja popustila in vozilo seje prevrnilo na travnik ob cesti. Med prevračanjem - traktor ni imel varnostnega loka niti kabine • je traktorist padel z vozila in 15 m od ceste hudo poškodovan obležal na travniku, medtem koje traktor, ki seje ta čas spet postavil na kolesa, motor pa tudi ni ugasnil, nudaljcval svojo pot brez šoferja. Po približno 40 metrih vzvratne vožnje se je traktor z zadnjimi kolesi vkopal v zemeljskem nasipu in se tako ustavil.
Pajek ni več strah in trepet
Le pajkove klešče, kijih predlagamo, bi lahko odpravile prometno zmešnjavo
NOVO MESTO - Pajk v mestu ni več vozilo, ki bi se ga ljudje pretirano bali, kot so se ga sprva. Prenekateri Novomeščani tudi menijo, da ne opravlja svojega poslanstva in da se v mestu ob Krki zaradi njegove prisotnosti ni kaj dosti izboljšalo glede divjega parkiranja. Prej ali slej ostajajo od pločevine zatrpani Glavni trg in ulice, kjer avtomobilom tudi pajk ne more do živega, parkirna hiša in novi plato na Novem trgu pa samevata na pol prazna.
Res je, da pajk vselej pod budnim očesom dveh policistov odpelje napačno parkirano vozilo, žal pa le redko odpelje vozilo, ki povsem ovira normalen pretok prometa. Opazovalci imajo že dolgo časa občutek, da pajek “naklada” najraje tam, kjer je zanj ugodno: po ulicah Kapitlja, pri Pošti, na široki Jerebovi ulici, zadaj za občinsko stavbo in pri Športni dvorani. Drugje je še vedno prometni kaos, še posebej na tržne dni, ko se staro mestno jedro duši od prometa.
Mnogokje parkirana vozila popolnoma zaprejo promet, pajka pa nikjer. “Pokličite pajka!”, pravijo mimoidoči. Šoferja pajka ni mogoče poklicati, s policijske postaje pa vam lahko pošljejo policista, ki bo na kraju samem ugotovil, če je vozilo napačno parkirano, in šele zatem poklical pajka. To pa ne pomeni, da bo pajk vozilo lahko naložil, potrebuje dovolj prostora za varno nalaganje!
Menda v Novem mestu razmišljajo o uvedbi še drugega pajka, ki bo “pobiral” predvsem vozilca delavskega razreda. Mercedesov skoroda nikoli ni videti na kesonu pajka. Saj se ve, da novopečeni podjetniki s prestižnimi avtomo-
bili in mobiteli takšne in podobne kazni plačujejo kar preko podjetja z virmani in naročilnicami ali pa sploh ne. Pa tudi naderejo šoferja pajka ali policista, če se jim zdi.
Za mnoge lastnike avtomobilov, ki morajo po svoj avto na Cikavo, kazen nima vzgojnega vpliva, saj sicer ne bi svojega prekrška ponovili tudi po petkrat zapored. Rekorder je pleskar iz Šmarjete, pa tudi gospa iz Gotne vasi je s pajkove mreže svoje vozilo snela že trikrat.
Koliko avtomobilov pajk ujame, je v veliki meri odvisno od policijske ekipe. Na zadnji tržni petek, ko je bilo v Novem mestu vse parkirano križem kražem, je pajk odpeljal le tri avtomobile iz Trdinove ulice, pa še ti pravzaprav niso nikogar ovirali, saj so jih lastniki pustili nasproti Ljubljanske banke nad bivšim hote-
lom Kandija. Med njimi je bila tudi lastnica velikega citroena, ki se na Cikavi nikakor ni mogla potolažiti, da so naložili njen avto. Menda ga zaradi posebnega vzmetenja ne bi smeli. Na koncu je morala potegniti na dan denarnico in plačati 12.000 tolarjev, da seje lahko odpeljala proti Kopru.
Nismo za to, da bi pajka odpravili. Naj dela red po dolenjskih mestih in trgih! Za ozke uličice Novega mesta pa naj bi napačno zaparkiranim vozilom raje nataknili klešče in jih priklenili. Ko bi lastnik na postaji milice plačal kazen, bi lahko odpeljal. Sami “papirčki”, ki jih napišejo policisti, še dolgo ne bodo imeli takšnega učinka. Dotlej pa bo po Novem mestu in na Glavnem trgu še vedno vladala prometna zmešnjava.
J. PAVLIN
BI POMAGALE KLEŠČE - Vozilo KK-32-37 K je v ponedeljek s parkiranjem zaprlo pot pešcem in pravilno parkiranim vozilom v eni od ulic Glavnega trga v Novem mestu. Pajk avtu res ne more do živega, policist mu lahko le pripne listič na vetrobransko sleklo, če bi dobil na eno od koles klešče, bi lastnik hitro prosil “za pomoč” in najbrž ne bi več tako pušča! svojega vozila. (Foto: J. P.)
Tomov turnirje popolnoma uspel
Mirnski badmintonski klub Tom je v TVebnjem pripravil prvi mednarodni mladinski turnir - Domači badmintonisti so uspeli tudi tekmovalno - Presenetil Blaž Strmole
TREBNJE - V soboto in nedeljo jv bila trebanjska športna dvorana polna mladih športnikov iz Ukrqjine, Madžarske, Hrvaške, Slovaške in Slovenije, ki so se za čim boljše uvrstitve potegovali na 1. Tomovem mednarodnem mladinskem turnirju v badmintonu. V močni mednarodni konkurenci so uspešno nastopili tudi domači badmintonisti.
lene. V finalu je bila Kobilkova močnejša, medtem ko sta si igralki mirn-
Mkm
Prva finala so igrali v kategoriji do 18. leta, kjer med fanti Madžar Gyula Szoke ni dopustil presenečenja in je premagal vse nasprotnike. Podobno je bilo tudi pri dekletih, kjer sta se za prvo mesto pomerili Ukrajinki Elena Dubina, ki je v polfinalu premagala domačinko Uršo Plahutnik, in Nataša Kobilka, kije bila pred tem močnejša od drug»Tomove igralke Katje Ko-
TROJKE V TOPLICAH - Košarkarski klub Toplice in picerija Račka sta na šolskih igriščih v Dolenjskih Toplicah pripravila košarkarski turnir trojk, na katerem je nastopilo 22 ekip. Zmagali so Kekci iz Novega mesta (Matej Oštir, Vinko Zupančič in Uroš Lubej), druga je bila Žeja Avtokleparstvo Bogdan Muška III iz Straže, tretje Avtokleparstvo Bogdan Muška I in četrta picerija Račka iz Dolenjskih Toplic. S turnirjem zbrani denar bodo topliški košarkarji namenili za nakup kombija za prevoz šolskih otrok, ki bi ga potem lahko za svoje potrebe uporabljali tudi košarkarji.
• Iz Indonezije, prve svetovne velesile v badmintonu, se je pred mirnskim turnirjem vrnil tudi trener in najboljši igralec mirenskega Toma Sašo Zrnec. Trenersko in igralsko seje izpopolnjeval v klubu Djarum, iz katerega prihajajo vsi posamični svetovni prvaki zadnjih 10 let. Klub Djarum iz Hudusa, ki je približno tako velik kot Mirna, podpira tamkajšnja velika tovarna tobačnih izdelkov Djurunt, kije dala badmintonistom na voljo ogromno športno dvorano z 12 igrišči ter stanovanjsko naselje, kjer stanuje okoli 50 igralcev in 6 trenerjev z družinami. Tbenirajo trikrat na dan, Sašo pa je pri njih precej pridobil na moči in na tehniki.
Urša Plahutnik
Brez Maria Kraljeviča jim ne gre
Košarkarji krškega Interierja so oslabljeni izgubili tekmo četrtfinala slovenskega pokala z Litostrojem, ki je kasneje izgubil s Satexom
KRŠKO - Čeprav je bilo sprva napovedano, da bo na četrfinalnem turnirju slovenskega košarkarskega pokala v skupini s krškim Interierjem
igrala tudi slovita ljubljanska Olimpija, so kasneje žreb ponovili in v soboto in nedeljo so si Krčani na delu lahko ogledali košarkarje ljubljanskega Litostroja, škofjeloške Loka kave , mariborskega Satcxa in domačega Interierja. Zal so prav domačini nastopili močno oslabljeni.
Potem ko so se z lahko zmago nad tudi sami pripravili, je v njihovem novomeško Krko pred dobrim ted- moštvu šlo vse narobe, najhuje pa jih nom dni košarkarji krškega Interierja je prizadelo, si je njihov najboljši ig-uvrstili na četrtfinalni turnir, ki so ga ralec in edini pravi center Mario
Kraljevič zlomil nogo v gležnju in bo moral nekaj mesecev počivati, kar je cilje in pričakovanja Krčanov pred prevo prvoligaško sezono postavilo na glavo. Povrhu tega je moral Habib Ademi nastopiti močno prehlajen, Mihailo Vukič pa je po operaciji meniskusa šele začel trenirati.
Prvo sobotno srečanje med Satex-om in Loko kavo je bilo izenačeno le do 15. minute, potem pa so Mariborčani stvar vzeli v svoje roke in na koncu zmagali s 95:77 (48:40).
Krčani so težko čakali tekmo z ljubljanskim Litostrojem, ki pa sojo izgubili že v prvih minutah, saj so v osmi minuti gostje vodili s 26:12, in čeprav so se jim domači košarkarji v 12. minuti približali na pet točk, je polčas s 42:50 pripadel gostom.
Tbdi v drugem polčasu je Krčane tepla negativna razlika iz prvega polčasa in so se lahko Litostroju pšribližali največ na 4 točke razlike, zelo vroče pa je v dvorani leskovške osnovne šole postalo zadnji dve minuti, ko so se domačini z dvema trojkama Iva Nakiča in Ademijevimi 3 točkami v enem napadu približali gostom na eno samo točko (87:88). Žal pa je na nasprotni strani trojke uspešno zadeval tudi Nebojša Razič, in z
dvema točkama Slavka Duščaka si je finale izboril Litostroj. Največ točk za
TANKI POD KOŠEM - Če bi pod košem košem leskovške športne dvorane kot po navadi kraljeval Kraljevič, bi se srečanje med domačim Interierjem in ljubljanskim Litostrojem najbrž končalo drugače kot se je. Tako pa so skušali Krčani, ko so bili pod košem najtanjši, slabost nadomestiti z meti s srednje in večje razdalje. Na sliki: Igor Kukič (13) meče na koš, ovira pa ga najboljši strelec gostov Nebojša Razič, medtem ko vse skupaj opazuje Američan v krškem dresu Ariel McDonald (10). (Foto: I. Vidmar)
Interie.r so dosegli: Nakič 27, McDonald 24, Ademi in Kukič po 9, za goste pa Razič 23 in Stepanija 22. V nedeljo je Satex s 93:84 premagal Litostroj in se uvrstil na finalni turnir, kjer pa letos ne bomo videli Smelta Olimpije, ki je izgubil z domžalskim Helio-
S°m'	I. VIDMAR
Danes tekmovanje v plavanju
ZA VELIKI POKAL PODGORJA
Začenja se jesenski del delavskih športnih iger novomeške občine ■ V septembru pet rekreativnih prireditev
NOVO MESTO - S tekmovanjem v plavanju se bo danes ob 16. uri v Dolenjskih Toplicah začel jesenski del delavskih športnih iger iz novomeške občine. Moški se bodo pomerili na 50 m v prsni tehniki in v kravlu, ženske pa bodo na isti razdalji plavalno tehniko izbirale prosto. Tako moške kot tudi ženske štafete pa bodo mešane v prsni in kravl tehniki. Moški bodo tekmovali v starostnih kategorijah do 35. leta in nad 35. letom, ženske pa do 30.
ZDAJ NA KOLPSKO KOLESARIADO
KOSTELSKO - Tretja “Kolpska kolesariada” bo 16. septembra, start pa bo ob 10. uri pri lovskem domu v Banjaloki. Vozili bodo z gorskimi kolesi, in sicer do Stružnice (križišče), nato spet v Banjaloko pa naprej proti Planini in Potoku. Proga je dolga 32 km in pelje po nadmorski višini od 230 do 775 m. Najboljši bodo dobili pokale, vsi udeleženci pa okrepčilo, unikatne spominke in majico. Startnina znaša 1000 tolarjev. Tekma bo ob vsakem vremenu.
leta in nad 35.letom, tako da bosta imneli starejši kategoriji za vsako leto nad mejo 0,2 sekundi bonifikacije. Prijave bodo zbirali 15 minut pred začetkom tekmovanja.
V ponedeljek, 11. septembra, ob 15.30 bo na Otočcu tekmovanje v odbojki na pesku, prijave za to prireditev pa zbira agencija za šport Novo mesto samo še danes. Naslednje tekmovanje bo balinanje pri Domu starejših občanov v Šmihelu, ki bo v četrtek, 14. septembra, ob 15.30; prijave bodo zbirali 15 minut pred tekmovanjem. Tenis na teniških igriščih pod Portovalom bo na sporedu v torek, 19., in v četrtek, 21. septembra, ob 15.30, prijave zanj zbirajo do 15, septembra.
Septembrski del tekmovanj v okviru delavskih športnih iger bodo zaključili s turnirjem v malem nogometu, ki bo v sredo, 27. septembra, ob 15.30 na rokometnih igriščih na Loki in pri srednješolskem centru v Šmihelu. Vse informacije v zvezi s prijavami, pravili in samimi tekmovanji lahko dobite po telefonu 322 267 pri Miranu Jermanu.
GABRJE - V nedeljo, 10. septembra, se bodo zbrali v Gabrju na strelišču v Duleh najboljši strelci novomeške, belokranjske in posavske lovske zveze in se v tekmi na glinaste golobe pomerili za “Veliki pokal Podgorja”. Tekma se bo pričela ob 8. uri.
ELAN IN PLETISA
NOVO MESTO, PODZEMELJ -Oba dolenjska nogometna tretjeligaša sta dobro začela novo sezono. Elan je tokrat doma premagal Creino Tfiglav iz Kranja 2:0 in je na lestvici s tremi zmagami po treh krogih skupaj z Ul-trapacom na prvem mestu, medtem ko je Pletisa Kolpa z 2:1 v gosteh premagala Telcmont in si z dvema zmagama deli tretje mesto. Zadetka za Belokranjce sta dosegla Totter in Po-drcbarac, izkazal pa se je tudi vratar Skočibušič, ki je med drugim obranil tudi 11-metrovko.
KRKA ODLIČNO NA HRVAŠKEM
NOVO MESTO - Kolesarji novomeške Krke so na dirki za memorial V. Horvatiča v Zaprešiču dosegli popoln uspeh, saj so zmagali v vseh kategorijah. Med člani je bil najboljši Uroš Murn, med starejšimi mladinci pa Martin Derganc in Peter Ribič.

skega badmintosnkega kluba razelili nagrado za tretje mesto.
. V kategoriji do 16. leta je nastopilo največ igralcev. Pri fantih je v finalu Slovak Pavol Mečar premagal člana ljubljanskega Bita Sama Lipuščka, Mirnčan Dušan Skerbiš pa je delil 3.
Katja Kolenc
mesto z Madžarom Andrasom Sinko. Pri dekletih je bila tudi tokrat najboljša Ukrajinka, in sicer Anna Homenko, Tomu pa je z Nino Šumi spet pripadlo 3. mesto.
V kategoriji do 14. leta je domačin Blaž Strmole pripravil veliko presenečenje, saj se je uvrstil v edini slovenski finale, kjer je kasneje izgubil z odličnim Lendavčanom Miho Horvatom. Pri dekletih-sta se v finalu pomerili Madžarki Andrea in Orsolya Kocsis. Zmagala je Orsolya.
Še bolj kot na tekmovalnem področju so se na turnirju Mirnčani izkazali kot organizatorji. Vsi udeleženci so si bili enaki, da je bil Tomov turnir organiziran izjemno dobro in da bi bili s tako organizacijo zadovoljni tudi na članskih turnirjih na precej višji ravni.
Rugby prihaja na Bizeljsko
Že drugič mednarodni turnir v rugbyju ž7, kis0 ga poimenovali “Bizeljanska sedmica _
Avšičem ugotovili, da bi
BREŽICE, BIZELJSKO - Brežiški stadion bo v soboto, 9. septembra, gostil igralce rugbyja 12 moštev iz Avstrije, Madžarske, Hrvaške, Nove Zelandije, Italije, Francije, Ukrajine in Slovenije. Med 10. in 17. uro se bodo tu vrstile tekme turnirja “Bizeljanska sedmica” v rugbyju Ž7, spremne prireditve pa bodo že v petek in še v nedeljo na Bizeljskem.
Organizator turnirja je Rugby zveza Slovenije iz Ljubljane, predsednik organizacijskega odbora pa Miha Istenič. Turnir bo letos že drugič, tudi lani so namreč že pripravili prireditev s podobno močno udeležbo. Organizatorji zatrjujejo, da je to zagotovo najmočnejši rugby turnir v tem delu Evrope. Menijo, da ima rugby med ljudmi, ki cenijo športnega duha, visoko mesto v svetu in v sloganu te igre (“Rugby je igra za huligane, ki jo igrajo gent-lemeni.”) pričakujejo, da bo turnir preveval duh prijateljstva, športnega tekmovanja in odkrivanja novih dežel. Organizatorji so skupaj z brežiškim županom Jožetom
godek lahko precej prispeva'k
mociji občine Brežice, ta minuli petek na temo pripravili tudi skupno tiskovno d fercnco. 2. svetovni rugby, ,
“Bizeljanska sedmica”, bo pot ka
od petka do nedelje. Začel se W petek ob 20. uri z rugbyjskjm v
KSSSSSSg!
vrteli tudi video posnetke org) Sobotni turnir bo potekal ^ brežiškem stadionu me _l
brežiškem stadionu m«-	^
17.uro, medtem ko se bo zv ^ 20.30 dogajanje spet P1**)L bo Bizeljsko v zadružni dom, N ^
veselica z ansambloma San
The Sausages. V nedeljo, 1U-tembra, se bo ob 12. uri na n0ge
skem pričel zaključni, »m ^

sedmica, turnir, na kater.eMn’S„cregi-med seboj pomerila moštv jej striranih igralcev, novincev^ igri.
Naši atleti slabo v Fukuok1
Vlado Kevo, Jure Rovan in Tomaž Božič so na„s'f tovnih študentskih igrah izpadli v kvalifika^jj—*
LIGAŠKI ZMAGI
NOVO MESTO - Mladi tenisači novomeškega teniškega kluba so v prvih treh krogih tekmovanja za slovenski pokal zbrali največje možno število točk. Dečki so s 3:2 v gosteh premagali Brežice in doma s 5:0 ljubljanski Tonex, deklice pa so doma s 2:1 premagale Brežice in s 3:0 ljubljanski Bombač, v gosteh pa še ljubljanski Hit.
SUPERMOTOSLALOM BO TO NEDELJO
MIRNA - Tradicionalna dirka v supermotoslalomu, ki sojo Mirnčani nameravali pripravili 20. avgusta, bo v nedeljo, 10. septembra.
FUKUOKA - Na svetovnih študentskih igrah v Fukuoki na Japonskem sta nastopila tudi atleta brežiškega Fita, metalec kladiva Vlado Kevo in skakalec ob palici Jure Rovan, ter šprinter novomeške Krke Tomaž Božič. Kljub temu daje omenjena trojica letos dobro pripravljena, na Japonskem ni dosegla tistega, kar si je od tekmovanja v deželi vzhajajočega sonca obetala.
Od Novomeščana Tomaža Božiča bi bilo nerealno pričakovati, da bi se uvrstil med najboljše, saj sta tek na 100 in 200 m atletski disciplini, kjer je konkurenca najmočnejša. Že na 200 m je Tomaž po svoje izpolnil pričakovanja. Uspešno je pretekel prvi krog kvalifikacij in se z izidom 22,04, kar je sicer za 70 stotink slabše od njegovega osebnega rekorda, uvrstil v nadaljnje tekmovanje, v drugem krogu pa si je z izidom 22,13 zagotovil 37. mesto med 80 tekmovalci, kar ni neuspeh. Podobno se mu je zgodilo tudi v teku na 100 m. V prvem krogu kvalifikacij seje z izidom 10,96 kot 37. uvrstil v nadaljnje tekmovanje. V dru-
gem krogu je tekel še hitrje, a j dom 10,92 kot 34. izpadel.
Drugače je bilo z	rf
vanom, ki je z letošnjim vjsokft kordom 535 cm meril PrcC<'[.nl \if vendar je na Japonskem P°’	s0g»
bil občutek za skok. Poleg 8 tfe mučili krči, ki naj bi, po J”. ■ vfllill nerja Srdjana Djordeviča, Ki J* ^ oki vodil slovenske atlete,	fc
dica nervoze ali pa dehidr^J ^ prav bi morala biti kvalifika J Jjj ma 480 cm za Jureta le fi>rlTLjstv0>^
ižlSSSSSSu-ffliS
ve, kako visoko bi se Jure,
JSSISB&&S
Vlado Kevo. Še na trening” J(0|irf dober občutek in obetal si J njeg0 ;
70 metrov, a na tekmovanju n| ^ kladivo ni letelo dovolj m ^
skromnimi 65,22 m je me
valci zasedel 18. mesto, m.. galasj z 79,74 m zmagal Madžar j
Slovenski cestaiji za leseno stezo
Organizatorji svetovnih mladinskih prvenstev v kolesarstvu so v Ljubljani pr'P*? novinarsko konferenco - Zbrali so že 60 odst. denarja - Država ni nič pomag—
LJUBIJANA - “Slovenski cestarji za leseno kolesarsko stezo” je po izjavi organizacijskega vodje svetovnih mladinskih kolesarskih prvenstev Jožeta Majsa na novinarski konferenci, ki jo je novomeško društvo za organizacijo športnih prireditev Ciclotour pripravilo v Ljubljani, geslo, pod katerim so organizatorjem priskočili na pomoč graditelji cest.
in dve montažni tribuni s
i.i°°!3
Dirkališče bodo osvetlilil*! *Jtj u"11
tako da bo možno .tc,pokriti,'11
ponoči, želijo pa objekt P ^ tem omogočili vadbo tu
iziif1'

Organizatorji svetovnih mladinskih prvenstev v kolesarstvu, ki bo prihodnje leto v Novem mestu, so predvsem od različnih domačih pokroviteljev zbrali že 60 odstotkov denarja, jrotreb-nega za pripravo velike športne prireditve. Čeprav so pred letom obljubljali, da bo velodrom oziroma kolesarsko dirkališče nared že letošnje poletje, jim to ni uspelo, pač pa sedaj obljubljajo, da bodo še ta mesec začeli z zemeljskimi deli v Češči vasi; že sredi avgusta pa so porušili nekdanja vojaška skladišča in posekali del gozda, kjer naj bi stal velodrom. Afriški les afzelia bipidensis so že kupili in z ladjo prepeljali iz Kameruna do francoskega pristanišča Sete, kjer se razžagan suši in čaka na prevoz z vlakom v Slovenijo sredi tega meseca. Samo dirkališče naj bi začeli postav-
ljati marca prihodnje leto in naj bi bilo končano do konca aprila. Predvidevajo betonsko tribuno za 400 gledalcev
,CT,aKnkciSsvc.ovn;>Osi
MOČAN TURNIR V SODRAŽICI
LOKOSTRELCI
ŠMARJEŠKE TOPLICE - Novomeški lokostrelski klub in Zdravilišče Šmarješke Tbplice bosta v soboto, 9. septembra, ob 6. uri pripravila klasično lokostrelsko tekmovanje 900 krogov za slovenski pokal.
PUCELJ V POLFINALU
NOVO MESTO - Veliki up novomeškega tenisa Tadej Pucelj se je izkazal tudi na enem izmed najmočnejših turnirjev za dečke do 12. leta pri nas, Bergantovem memorialu v Mariboru. Prebil se je do polfinala, kjer ga je premagal Mariborčan Matija Zgaga, že pred tem pa je Tiidcj premagal odličnega Hrvata Kukoča, v drugem krogu pa tovariša iz novomeške ekipe Gašperja Župevca. Pred tem je Pucelj uspešno nastopil na turnirju Moj mali svet Galea Malečnik v Mariboru, kjer se je uvrstil polfinale, in v Stutgartu, kjer je prav tako igral v polfinalu.
SODRAŽICA - Člani balinarskega kluba Sodražica so z prostovljnim delom in ob pomoči nekaterih podjetij zgradili štiristezni pokrit športni objekt. Z dodatnim denarjem pa bodo v prihodnje objekt preuredili v večnamensko dvorano. V nedeljo, 10. septembra, bodo ob odprtju dvorane pripravili močan turnir, na katerem bo nastopilo 16 ekip iz Ljubljane in okolice. Ekipa Sodražice, ki tekmuje v ljubljanski ligi, se je močno okrepila. V svoje vrste je privabila Romana Kržcta (doma iz Kočevja), sicer kegljača ljubljanskega prvoligaša Gradis Norika.
sarske zveze prepričali o s^j^-	^
• Organizatorji mladin^Vfe K
nih prvenstev v kolesa^ ^
kujejo izdatno ponio	nji
like Slovenije, predvse«" strstva za šolstvo in *P”. Lstv* ,,, informiranje in	v„	Ij,
notranje zadeve. Vr sedaj ni pomagala,ra . pev3l ^
s
rial, in Ministrstvo za^ ,8rje%| k prispevalo 100	VjJ
predstavitev na sveto	^ M1.m
razstavi, ki je ta	P1^*!t<
-	. vtilaOUP'
Novomeščanomjev*v ,,„iiial1
..
kolesarska zveza, k,J""',nroS“,‘> del svojega razstavneg PjVjd" jih tako postavila na mesto.	__
VALANT ZE PRVI
TRŽIŠČE - Na zadnji dirki za
in zmožnosti organi»ra**R>c s P0^ Sj,
gorsko prvenstvo Slovenije na Sljeme na Hrvaškem je Samo Valant iz Tržišča v absolutnem vrstnem redu zasedel osmo mesto, v svojem razredu pa je zmagal in si tako že zagotovil naslov državnega prvaka. Tudi tokrat je bil najhitrejši Italijan Rudolfo Aguzzoni. (A. Z.)
y
. .	v
vitelji in poročilo o gra . (,tant;l.X>' ter izjavo glavnega P^.jvnO5" e
ha Schurmana, da vse.	|.
jajo v dogovorjenih (°
GRUBAČEVIČ DRUGI
NOVO MESTO - Člani novomeškega konjeniškega kluba Krka se že enakovredno kosajo z najboljšimi slovenskimi tekmovalci v preskakovanju ovir. Na 4. tekmi za pokal Slovenije je bil v disciplini L Jure Gru-bačevič s kobilo Nilus drugi, Klemen Šušteršič z Rubinijo pa četrti. Jurc v skupnem vrstnem redu slovenskega pokla prepričljivo vodi.
KUČAN
STRELA .
LJUBLJANA-Prfa„j‘
Slovenije Mila"
sredo, 30. avgusta, Pr‘ {jU^Jlj Martina Strela Mravljcta sprcJ® jn|k5^|, priložnosti je pre*«* ,<W*. Inikoma čestital m J’ u „ naj sc v njegovem" ,, |d valita tudi pokroviteU ie0it*
denarno in kako druk	^
gočili njune podvig*-
§
I

s
rQ
LiI
..Pot
Si
s
s
v
<
M
'ati,
ved
M
K
ji
U
X
K
Clj
S.
f|S
S\
S
S
is
poslenih delavcev. Skoraj vsak dan se odpravita v Novo mesto ali kak drug bližnji kraj. Septembra se bosta udeležila tudi srečanja pisateljev in pesnikov v Vilenici na Krasu, kjer bo Christa predstavila odlomek iz svoje nove knjige, potem se bosta za kratek čas vrnila v Nemčijo, sredi oktobra pa zopet nazaj v Slovenijo, v Jagodnik. Še vedno odkrije kaj novega
Medtem ko se Lipps včasih ni pogovarjal z okoliškimi ljudmi, pa sedaj želi izvedeti čim več o Hmeljniku. Nič manj pa ga ne zanima tudi, kako živijo tukajšnji ljudje in s čim se ukvarjajo. Z njimi se sporazumeva kar v slovenščini, ki jo Lipps dokaj dobro obvlada. Pred kratkim se je z nekaterimi domačini odpravil k zajetju hmeljniškega vodovoda na Veliko njivo, od koder so na Hmeljnik napeljali vodovod leta 1930 pred praznovanjem srebrne poroke barona Filippa Huga VVambolta in baronice Ludvvige Harrach Wambolt. Vodovoda danes ni več, saj so ljudje po vojni cevi izkopali in jih odpeljali. Še danes pa stoji globoko v hmeljniškem gozdu dobro ohranjeno zajetje in črpališče, dokaj dobro ohranjena pa sta tudi oba rezervoarja nad gradom. Lipps je od domačinov tokrat prvič slišal, od kod ime Velika njiva. Pred dvesto leti so namreč na tem mestu, kjer je sedaj močno zaraščen gozd, v neposredni bližini studenca živeli ljudje in obdelovali njive. Še danes se poznajo terase, ki so jih obdelovali. Nekoliko višje so še vidni ostanki opek in kamna na me‘stu, kjer je bilo verjetno ognjišče, saj so bile hiše sicer lesene. Ta predel hmeljniškega gozda so gozdarji leta 1965 pogozdili in danes so tu
že visoke smreke. Lipps je bil presenečen, saj je za to, da so bile tu hiše in da so tu živeli in delali ljudje, slišal prvič, kajti že takrat, ko je bil on mlad, teh hiš ni bilo več. “In tako vedno znova odkrijem kaj novega,” pravi.
Praznoval 77. rojstni dan
Pred kratkim je Lipps praznoval 77. rojstni dan, vendar mu teh let ne bi nihče prisodil. Postaven in čil mož z bistrim razumom zelo dobro skriva svoja leta. Prijazen, preprost in hudomušen, kot zna biti, se je ljudem zelo hitro priljubil. Večkrat ga kdo pobara: “Kako je kaj, baron?” On pa z nasmeškom odgovori: “Ja, kje ste pa že videli barona brez posestva?” Z odvzemom hmeljniške zemlje in gradu so bili Wambol-tovi pahnjeni v povsem drugačno življenje, kot so ga bili do tedaj vajeni. Lipps se zaveda, da so časi fevdalnega velepose-stništva za vedno mimo. Zdi se, kot da se je že zdavnaj sprijaznil, da je za vedno ob grad, kakršnega ima v spominu iz otroštva. Prav gotovo pa za nič na svetu ne bi dal tega, da se lahko sprehaja po nekdanjem hmeljniškem posestvu in uživa v gozdu in naravi kot takrat, ko je bil mlad. Skupaj s Christo sta že nekaj let iskala v bližini Hmeljnika hišo, ki bi jo lahko najela, da bi na Dolenjskem lahko preživela več časa kot sicer. Letos sta jo našla v Jagodniku. Lipps pravi, da ni nikoli mogel živeti v mestu, tudi v Nemčiji živi v hiši na vasi. Tako je tudi, ko je bil daleč od Dolenjske in Hmeljnika,.iskal svoj Hmeljnik, čeprav je ves čas vedel, daje pravi Hmeljnik samo eden.	JOŽICA DORNIŽ
fo/t,j .
l.‘radi na?tr°ška leta za vedno ostanejo v človeku. Zato se slej ali prej fe^eo Vra^afno domov. Tudi barona Philippa Wambolda - edinega še Sl.,°d sedmih Wamboltovih otrok, ki so bili zadnji pravi lastniki že dolgo vleče tja, kjer je preživel najlepša otroška leta.
Poteni’ ot 8a kličejo domači, je že' kma* , fkliJtv ’ ° Pr‘^c' 'z ruskega vojnega it Sljnjr natančneje leta 1954 - prišel na V tej-1 'ed na zaraščene ruševine je
0	r 'nte| v ^ 0d mogočnega gradu, kot
1	** j/k Gr a sP°m'nu> ni ostalo skoraj ni-
^ 1942*1 ’.k‘so ga partizani spomladi
Sr
ss
3»
/
J K
-QV(^ali, je skupaj s posestvom 3i()ruJna °blast septembra 1945 ple-T V D~ln.1 ^ambolt von Umstadt zaplesti, |(| °Z|SU je bilo veliko dragocenih Ho ,J!lh imcli Wamboltovi v gradu,
Un'čenih. Za VVamboltove je bil i!^ca u.arec' Lippsova mati Ludwiga ‘lrrach Je kmalu potem, ko je ‘Sije J, a ie grad pogorel, umrla, leta
• k Je trn, i 6 au Pogorel, umrla, leta O^ili u ,ud' °ee baron Philipp Hugo ^ } lipD. lmeljnik so si po vojni ogledale


S, sestre: Leopoldine, Antoi-
C;aiieRneisEtliSaAe,h: Tnnje‘
v Jlikn' ■ sestre Annie, ki se na 1 do j,.' n'^°li več vrnila. Annie je med S :st in ac*nJega skrbela za hmeljniško
j^V Wild',Lipps pravi’ da i° ie iz8uba
ijSlj .ln,Skih gozdov in zemlje, ki jo Je> da. 0 rada, preveč prizadela. Bala °gleda na ruševine ne bi mogla
\s
10,iv Se je pogosto vračal
(VJ ^arnboltovih otrok je Lipps t,eljeve ^ Prihajal nazaj, stanoval je v n Pri Tonetu Sajetu, izučenemu
hmeljniškem vrtnarju. Hodil je na sprehode in po večkrat prehodil nekdaj njihovo posest. Z ljudmi pa se ni kaj dosti pogovarjal, ker se ni upal. Hitlerjeva diktatura in stalinizem, ki ga je skusil v delovnem taborišču v Rusiji, sta v njem pustila posledice. “Da si preživel, je bilo v obeh režimih najbolje, če si čim manj videl in vedel, bolje je bilo zate in za tvoje prijatelje ter znance. Ker je bil tu socializem, sem se bal, da bi zaradi mene imel kdo težave, tega pa si nisem želel,” pravi Lipps.
Lippsa je vsakič ob pogledu na grad zabolelo, ker je vedel, kako iz leta v leto bolj propada še tisto, kar je bilo po vojni obnovljeno. Leta 1986 je imel idejo, da bi hmeljniški grad postal ekološki center, pripravljen je bil celo zbrati precejšen del denarja za center in obnovo, vendar je vse skupaj padlo v vodo. Menda je bilo vprašljivo lastništvo, čeprav Lipps tgkrat tega ni postavljal v ospredje. “Sedaj sem vse pravne zadeve glede zahtevka po vračilu hmeljniške posesti in gradu prepustil bratrancu Lanzu VVamboltu. On se bolje spozna na ekonomijo in gospodarjenje kot jaz, ki sem po poklicu sociolog,” pravi. Lipps je prepričan, da se bo za grad prav gotovo našla rešitev, ko bo znano lastništvo. Meni pa, da bi bilo najbolje, da bi ga obnovili in namenili ljudem, ki tu živijo.
Lipps je s Hmeljnika odšel že leta 1936, star komaj štirinajst let, v samostan Gojau
m m
na Češkem k oblatom, po končani visoki teološki šoli v Franciji pa so ga kmalu mobilizirali v nemško vojsko in poslali na rusko fronto, kjer je bil leta 1942 pred Moskvo zajet. Leta 1949 se je vrnil iz ujetništva, že naslednje leto pa je začel študirati sociologijo na univerzi v Heidelbergu in leta 1954 doktoriral. Pred upokojitvijo leta 1983 je bil profesor na Visoki šoli za socialno pedagogiko v Dortmundu. Sedanjo ženo Christo Dericum Wambo!t je spoznal že v začetku petdesetih let, ko je s skupino študentov raziskoval neko sociološko temo in med njimi je bila tudi Christa. Vendar se takrat nista zbližala, njune poti so se ločile, zopet sta se srečala po tridesetih leti in od takrat sta nerazdruž-ljiva.
Z ženo je v Jagodniku najel hišo
Letos sta v Jagodniku vzela v najem obnovljeno starejšo hišo. “Navdušena sva nad tem krajem, tako lepo je tukaj, da sva se odločila, da bova tu preživela tudi zimo,” pravita. Christa je doktorica zgodovine, pisateljica in generalna sekretarka nemškega Pen kluba, zato veliko piše. Zadovoljna je, ker lahko v kmečki sobici s krušno pečjo in pogledom na hmeljniški gozd z lahkoto ustvarja. Poleg zgodovinskih esejev, biografij, novel piše tudi za razne nemške radijske postaje. Ko se človek ustavi pri njiju, kaj kmalu spozna, da jima ni dolgčas, saj imata pogosto obiske. V Sloveniji imata veliko prijateljev, še posebej med intelektualci. Stike pa imata tudi s potomci nekdanjih na gradu za-
Nad Jagodnikom, ki je bil v času Lippsovega otroštva precej drugačen, predvsem pa zelo reven zaselek, sta oba navdušena in sta se odločila, da bosta v bližini Hmeljnika preživela tudi zimo.
Lipps si je že velikokrat ogledal ruševine, vsakič pa ugotovi, da vse bolj propada tudi že obnovljeni del gradu. Ob tokratnem obisku je domačinom razlagal, kje so bili posamezni prostori, ter kje so imeli v gradu vodo.

LiaflUžasas^sj
m m mm
Na Dolenjskem
ne ostaneš na cesti
jen, da bi ga kdo takole potegnil. Morda mu je bilo celo malo žal, da ni pridobil nove stranke za svojo avtokleparsko delavnico. Povedal je še, da imajo za pomoč na cesti posebno vozilo, opremljeno z vsem potrebnim orodjem.
Rosno mladi Mariborčani Davor, Ana, Poš in Aleš so si že drugo leto zapored zaželeli na počitnice v Tabor mladih v Dolenjske Toplice. Na pot so se odpeljali s starejšim “jugecom”, nekaj več kot 200-kilometrska pot je bila prezahtevna za izstrošeno vozilce. Pri Dobruški vasi je zakašljajo v motorju in po nekaj sto metrih so avto zapeljali na izhod s hitre Dolenjke proti Škocjanu.
“Kaj pa zdaj?” so se spraševali in v bližnje gostišče odšli po informacije. Prijazno jih je sprejela najemnica lokala Janja Koželj. Čeprav so bili čudno oblečeni kot skejterji, se jih ni ustrašila. Ponudila jim je telefon in jim svetovala, naj pokličejo Pomoč - informacije na Otočec. Zavrteli so številko 987 in oglasil se je prijazen moški glas. Obljubil je, da bo v 20 minutah pri pokvarjenem avtu. Mariborčani so se zahvalili, v gostišču sedeči domačini pa so jim svetovali, naj za vsak primer pokličejo še katerega od škocjanskih avtomehanikov. Pa ni bilo potrebno.
“Rumenček” v devetih minutah
nečlana AMZS stala nekaj več kot 5.000 tolarjev, za člana pa bi bila brezplačna. Brez denarja bi se končalo tudi tedaj, če bi bilo potrebno vozilo člana AMZS vleči na popravilo v tehnično bazo na Otočcu.
pripravljal ključe za neko stranko. Ko so mu povedali, kaj se je zgodilo, je rekel: “Fantje, le malo počakajte, pa gremo!” In resnično ni bilo potrebno dolgo čakati. Žarko se je le nasmejal, ko smo mu povedali, naj ne zameri, da gre le za akcijo. Povedal je, da bi prtljažnik avtomobila odprl prej kot v minuti, uslugo pa bi zaračunal 1.000 do 1.500 tolarjev.
Avtohiša Pionir: Že gremo!
Mariborčani so komajda prišli nazaj do svojega vozila, že se je pri njih ustavil “rumenček”. Kar niso mogli verjeti, saj je od poziva minilo šele devet minut, od Otočca do Dobruške vasi pa je tudi dobrih 7 kilometrov. K avtu z odprtim pokrovom motorja je pristopil dežurni mehanik Silvo Tasič, ki že 19 let dela v Tehnični bazi na Otočcu. “Kaj je, fantje?” je vprašal in z nekaj pogledi našel napako. Za vsak primer je pretipal vse kable okoli motorja in tistega, ki je skorajda visel ob vžigalni tuljavi potisnil na svoje mesto. Alešu je velel, naj poizkuša motor zagnati, in uspelo je. Mehanik Silvo se je po uspelem posegu usedel v svoje vozilo in pričel pripravljati račun. “Oprostite, to je bila le akcija Dolenjskega lista, napako smo nastavili,” smo mu povedali in nasmejal sc je, očitno vesel, da je svojemu podjetju naredil nekaj brezplačne reklame.
Vse se je lepo končalo. Silvo nam je še povedal, da bi odprava takšne napake
T\idi mojster za ključavnice takoj na mestu
Akcija je torej stekla. Bil je petek, delavnik se je že iztekal, ko so Mariborčani svoj jugo ustavili pri bivšem hotelu Kan-dija in namerno na zadnji polici pustili ključe. Pogosta napaka in mnogi Novo-meščani vedo povedati, da je takrat najbolje najti mojstra za odpiranje vseh vrst ključavnic, tudi tistih na trezorju. Žarko Krese ima majhno delavnico na Glavnem trgu poleg trgovine Avtodeli. Imeli so srečo, saj je bil mojster Žare v delavnici in
Da naše akcijske ekipe ne bi odkrili in nenadoma vsi postali prijazni in uslužni, smo Mariborčane zamenjali z Ireno. S svojo rdečo katrco se je “zaletela” pri izhodu z Dolenjske pri Mačkovcu. Zazvonil je telefon Avtohiše. Irena je razložila, kaj se ji je zgodilo, in glas na drugi strani slušalke ji je povedal, da se bo lahko dogovorila z delavcem, ki ji bo pomagal. Tedaj se je oglasil Boris Klemenčič iz avtokleparske delavnice. Z belokranjskim naglasom je rekel: “Ni problem, gospa, pomagali vam bomo,” in jo potolažil, da bo že v nekaj minutah pri njej. Ko smo ga ustavili pri tej nameri, je bil kar presenečen, saj ni nava-
Tkidi pri Modicu so imeli čas
Za podobno uslugo smo poprosili tudi v avtokleparski delavnici Milana Modica v Gotni vasi. Irena je poklicala iz ene od hiš v naselju Pogance, ki je le dobra dva kilometra oddaljeno od delavnice. Skoraj jokala je v slušalko, ko je pripovedovala mojstru Milanu Modicu, da se je s katrco zaletela v drevo in da potrebuje pomoč avtokleparja. “Samo blatnik bi mi potegnili malo naprej, pa bi se kolo spet vrtelo,” je razlagala. “Seveda bomo pomagali, le natančno nam povejte, kje ste!” je prijazno dejal Milan. Njegovo namero, da bi ji pomagal, smo morali še pravi čas zaustaviti in se mu opravičiti, da gre le za akcijo Dolenjskega lista.
Mariborčani v akciji skupaj z mehanikom Silvom Tasičem.
INTERVJU DOLENJSKEGA LISTA
- ' '£
mama
"Vse odgovore je treba poiskati v sebi"
Ni pomembno, koliko časa živimo, ampak kako živimo! S tem stavkom bi lahko označili življenjski moto Milenke Trkovnik, uspešne poslovnice iz Kočevja in pisateljice dveh knjig - Kako postati uspešna tajnica in Pot do uspeha s pozitivno mislijo. Začela je kot tajnica, svoje 20-letne izkušnje pri delu in znanje pa sedaj Milenka Trkovnik uspešno uporablja kot lastnica Agencije za kvaliteto življenja v Ljubljani in predavateljica slovenskim managerjem, direktorjem in drugim.
•	Svojo poklicno pol sle začeti kot tajnica in bili zelo uspešni. Kako to, da sle to delo opustili in se odločili za ustanovitev Agencije za kvaliteto življenja?
“Kot tajnica sem bila srečna in tudi zelo uspešna - svojo kariero tajnice sem končala na mednarodnem projektu Predor Karavanke in sem za svoje delo prejela zlato plaketo. Vendar sem po 18 letih ugotovila, da sem ta poklic energetsko izčrpala. Zato sem se že med službovanjem začela intenzivno izobraževati v smeri kvalitete življenja in spoznavanja samega sebe. . Doma in v tujini sem štiri leta in pol opravljala intenzivne treninge in še vedno se izobražujem, kar mi je pomagalo, da sem se nadgradila in odločila za podjetništvo. Že štiri leta sem lastnica Agencije za kvaliteto življenja. Začela pa sem kot maserka za ročno klasično masažo in kot predavateljica v poslovnem svetu. V agenciji sem zaposlena sama, pogodbeno pa se vežem na različne izvajalce.”
•	Že samo ime vaše agencije zgovorno govori o njenem namenu, kvalitetnem življenju, pa vseeno • kakšen je njen program?
“Ne predavam znanja, ki si ga človek lahko pridobi na fakulteti, predavam živ-
ljenje. Sama nisem fakultetno izobražena, sem pa pridobivala ta znanja v vseh dodatnih ustanovah. Z usmerjenimi treningi za sprejemanje samega sebe, o uspešni komunikaciji, o pozitivnem mišljenju itd. sem dobila znanje, ki ga danes kot predavateljica uspešno podajam drugim managerjem, direktorjem in tajnicam po vsej Sloveniji. Gre za 1- do 2-dnevne delavnice med poslovnim časom. Zelo veliko se pogovarjamo. Delamo v zelo majhnih skupinah, največ 20 ljudi, ker moram vsakega udeleženca doživeti in odkriti njegov jezik sporazumevanja, da mu lahko pomagam. Pri poslovnih sekretarkah imam najraje individualne treninge - učimo se o vsem, od sedenja, rokovanja, pogovora in empatije do bontona, skratka tistega, česar v šoli ne učijo. Poslovno sem najmočnejša v programu pozitivnega mišljenja in to tudi najbolj z ljubeznijo predavam. Ljudi želim navdušiti, da bi bolj obvladovali svoje življenje, da bi bili bolj srečni in zadovoljni, da bi iskali vse odgovore v sebi.”
• Zakaj predavate predvsem poslovnežem, managerjem, direktorjem? Mislite, da “navadni” ljudje teh nasvetov ne potrebujejo?
“Ne, to potrebujemo vsi. Ampak ti di-
rektorji so v glavnem uspešni. Veliko so že dosegli in bi radi napredovali, vendar znanja nimajo kje dobiti. Tu kot svetovalka nastopim jaz, tako da začnejo pridobivati neko novo kvaliteto, novo uspešnost. To hitro začutijo tudi njegovi sodelavci, kajti direktor je kar naenkrat prijazen, ima čas za sodelavce. In to je bistveno.”
•	Kakšno mnenje imate o njih, o Slovencih, glede na to, da delate tudi v tujini?
“Slovenci smo zelo delaven in marljiv narod. Trenutno smo v t.i. prehodnem obdobju, ko je zelo veliko vzponov in padcev. Tisti, ki želijo čez noč ali na nelegalen način obogateti, doživijo kar precej razočaranj. Pri vrhu ostane samo tisti, ki ima kvaliteto, ki je pri svojem delu temeljit in ki ne gleda samo na to, kako bo čimveč zaslužil. Sicer pa ljudi ne delim na slabe, dobre, grde, lepe... Moje mnenje je naslednje: ni takih in drugačnih, so samo ljudje, ki jim manjka znanja in ljubezni, da bi bili boljši.”
•	Do sedaj ste izdali dve knjigi. Kaj sploh pomeni biti uspešen, katera področja mora vsebovati - poklicno, osebno?
“Biti uspešen pomeni biti v harmoniji s samim seboj in s sočlovekom. Za posloven uspeh pa je potrebno imeti znanje za določeno delo, ki ga opravljaš, in imeti zadostno mero prave ljubezni in zavedanja o zaveščenosti do sebe. Šele to dvoje je popoln uspeh (čeprav idealov ni) in takrat je človek res celovita, sočna osebnost. Če pa ima samo znanje, ga življenje prej ali slej samo opozori, da nekaj ni v redu, toda ljudje jih (žal) pogosto ne zmorejo in ne znajo
Milenka Trkovnik
Na vžigalni tuljavi je bila iztaknjena žica■
usmilite se uboge ženske in Pr'l*!t* % pomoč!” je zaihtela v telefon. Oglas' s Stane Pavlin iz Novakove delavnice pušnih cevi v Gotni vasi. Ko je izve e’ je avto nedaleč stran, je bil takoj Pi ljen pomagati. “Nekako bomo avto z vlekli do naše delavnice, potem Pa n . več težko,” je povedal Stane, pfc e . zvedel, da gre spet le za novinarsko
j°-	’
Poklicali smo vlečno vozi o
Ur. nam l‘
Prazni sta bili dve pnevmatiki
Naslednja naša telefonska žrtev je bila Vidičeva vulkanizerska delavnica iz Bučne vasi. Irena je zaskrbljeno razložila, da je s katrco ostala pod Karteljevskim klancem in da kliče iz bližnje hiše. “Počila mi je prva guma in komajda sem obdržala vozilo na cesti. In da je nesreča še večja, je tudi rezervna guma prazna. Kaj naj storim?” Matjaž Strgar, delavec v Vidičevem vulkani-zerstvu, je takoj videl rešitev. “Sam imam katrco in bi tja peljal svoje rezervno kolo,” nam je zaupal v kasnejšem razgovoru.
Za podobno uslugo smo zatem poklicali tudi Vulkanizerstvo Mestnik v Žabji vasi, najstarejšo zasebno delavnico za krpanje avtomobilskih pnevmatik na Dolenjskem. Na Irenin klic se je oglasil mlajši Tone Mestnik. Irena mu je razložila, da je z dvema praznima gumama ostala nekje med Ratežem in Malim Slatnikom, in prosila za pomoč. Tone ji je takoj povedal, da nudenje takšne usluge za njihovo delavnico ni nič novega, še več, te poti niti ne zaračunavajo posebej. Pomagajo in potem takšno gumo zakrpajo kot vsako drugo.
Akcija se je bližala koncu. ko-jJ misel, da b. poklica1' , Jožeia
Izgubila seje izpušna cev
Kaj pa če bi Irenina katrca izgubila izpušno cev? S takšnim avtom res ni mogoče nadaljevati vožnjo. Cev ji je tolkla po cestišču. “Ropota kot sto hudičev, prosim,
V)
ki se prav konkretno ukvarja s ^ mi. Toda to, da mora tajnica jiifl1"
/Irunann L,,* tinl/atl Id ^lOVCUSCl	.
prebrati. Prava ljubezen do sebe pa je zavedanje celovitosti. To je vsakodnevna
samodiciplina, vživljanje vase, razmišljanje o sebi. Če si za to vsak dan vzameš čas,
potem se imaš rad. Vzrok, da tega ljudje ne počnejo, pa je lenoba, ki je po mojem mnenju največji greh človeštva.”
• Presenetljivo je, da ste obe knjigi izdali v samozaložbi, kljub temu da je njuna tematika zelo “široka ”, in bi bili verjetno zanimivi tudi za kakšno založbo. Kako to?
“Ko sem napisala zasnovo prve knjige, sem s 30 tipkanimi stranmi odšla na CPI Cene Stupar. Toda gospa me je najprej vprašala: ,Kaj pa ste po poklicu?’ Odgovorila sem, da tajnica.,Veste kaj, pri nas pa predavajo samo fakultetno izobraženi ljudje’. Ampak bila sem zelo samozavestna in pogumna, pa sem si mislila, bom že kako drugače. Pisanje sem pustila pri gospe in čez nekaj dni me pokliče prof. Natalija Žalec, ki je urednica moje prve knjige. Navdušena je bila nad mojim pisanjem in mi ponudila, da me lahko takoj preizkusijo kot predavateljico in andragoško testirajo. Tako sem prvič javno predavala pred petimi leti v portoroškem Avditoriju 50 tajnicam iz vse Slovenije, poslušala pa me je 3-članska komisija. Slušateljice so me
G
zvezi s tem ni nihče poklical.	$ %
razlagamo le tako, da so pri Pf0 j^rili- J°k pravi detektivi in so naše namere ^
JANEZ PAV^ ^
' ■»,
nagradile z bučnim aplavzom, ko^ pfe- «r mi je ponudila, da lahko tak0Jp^stala ^ J davam pri CPI Cene Stupar. ^ L. in to je bil moj začetek. P°te"! ^ ^ ’IJ pisati prvo knjigo in jo ponudi a . ki se prav konkretno ukvarja s ^
mi. Toda to, da mora tajnica jiH1,'" \ drugega kot tipkati in sloVcnsC' ,0žbo', prjp
bilo všeč. Zato sem šla v sami ‘	^
• Kakšni so odzivi bralcev na vas
“Prva knjiga, Kako PoS,a‘‘ti5nj‘f W tajnica, je razprodana in že P°a ^jslr hij^ tkuga, Pot do uspeha s P0ZltlV" pri ^	%
pa je tudi naletela na lep sPreJ\if^al11 f^i	t
cih in bo njen ponatis v jeseni- n3pi^ ijoiu vedati, da je recenziji za obe knjI jvj, n3 TO dr. Anton Trstenjak, ki me Je P tr N< dušil, da sem začela pisati, m •tjvH|l’_ % kasneje spodbujal s svojimi p f6sv »di ocenami. Njegova pohvala je za tre 0y. lika potrditev in sedaj sem naF^Ia ti jo knjigo, ki bo imela naslov^
tsšss&ss&tz
Ijenjc. Gre za avtobiografsko ‘	.-e M
bo, kako preživeti, ko ti je naJ je|efl' (j ram pa se zahvaliti tudi Ernes ^-jgi ti, svojemu lektorju, brez katereg	s
bi bili taki. kot sta.”	.....Atfr ja;
bi bili taki, kot sta.” ■■'lovek11^ "n>
• Kaj se vam zdi, da današnjic	^
'■‘X. n **->*#£& 5s
jejo predvsem to, da jih nek Ljiva11; p ^ njihovih težavah, spodbuja m r^ter glede na starost človek sedaj P |nin (L lino, dotik, strpnost, razumevaj > Sl ogromno znanja, nimamo p<	o \
vice, zato se kot narod in sve ■	SltJ
pa bomo takega odnosa sPoSl' ^cg3 V najprej spoznati in sprejet' s* n3«» j Misliti in živeti pozitivno m ; jn kiP J; Nkj dežna duhovnost, ampak rcsn,p j^o k0’ J- Ne
no delo vsak dan sam s seboj, ‘ jješ,	Piti
dan pripraviš svoje telo - ea u ^	^
možgane na to, da ti bodo s » a kot je treba. To je prava P^pjjA ^
s ■■
	
	
prišlo na misel, da bi poklican £ — službo. Zavrteli smo telefon 65-3“.	^
Bradača z Dolenjega Polja pri Straži terega na rumenih straneh tele °a n0 imenika piše, da opravlja to usluz . dejavnost. Moškemu glasu na onl (a. žice je Irena povedala, da je s katm ^
la na parkirišču v Dolenjskih Top
motor noče steči in vse smrdi po e ^ Tudi Boštjan Nose, ki pri Bradaču ^ mehanik, je bil prijazen in ustrf ^ yozi-vedal je, da bo takoj prišel z v*t?C?lnapak° lom, vendar bo najprej poizkusa odpraviti kar tam, in avta ne bo p° naložiti.	•	_
So nas v Protektu
Čisto na koncu smo za šalo P^'^ op podjetje Protckt, ki varuje objek ravlja detektivsko službo, če je P® ^ ^j Zakaj ne bi katrco na koncu še u r^ ^ je to v tem času kar pogosto? n ^ vrteli številko tega zasebnega podje ^ na je razložila vse po vrsti, kje je£{i, katro, njeno številko, upala seje cc( da je krajo že prijavila policiji- Z,e -e(3 ji je rekel, daje to naloga za nP,0V| pust'' in da jo bo v nekaj minutah pok lC. eS jov la je telefonsko številko in še do zvezi s tem ni nihče poklical- 0 . (u jč
r,T7l:io:imn 1<» tnkn fla SO pH	-|i
Ce;
oia
$
t
\
iišn
čina
»ih
N'
S
rili, »k j,
%
J
nagradi v ribno in
NA MIRNO
Žreb je izmed reševalcev 34. nagradne križanke izbral Petro j-težnian iz Ribnega in Karmen Žnidaršič z Mirne. Dcžmanovi je Pripadla denarna nagrada, Žnidaršičeva pa je prejela knjižno nagrado. Nagrajenkama čestitamo.
Rešite današnjo križanko in jo Pošljite najkasneje do 18. septem-[a na naslov: Dolenjski list, Glav-ni tr8 24, p.p. 212, 68000 Novo mest0> s pripisom KRIŽANKA 36.
bra
REŠITEV 34. NAGRADNE KRIŽANKE
Pravilna rešitev 34. nagradne križanke se, 0RA°nVOdoravnih vrsticah, glasi: MANET, biwa’ d°p'snica, EMENTALEC, PEMia S,PA’ R0N-JC- V0l- KI-OBASA, INh A’nRIN’ ELI0T' EL' OBČASNOST,
aac’hfnEMEC’ SK0RJA’ AL1DA’
^‘kakršt
mmm
d , Sne8a opravičila ne more biti za kih6 a’ ^SV0Jemu bratu v težkih trenutka	roke, da biga rešil iz vrtin-
emira, temveč ga je še silil v propad.
D. NENADIČ
_ Beznikova izpolnitev ni v kar najini ^žnem razvoju njegovega egois-L ek» ‘ntelekta, marveč v razcvetu ^kega, ki je v njem.
Š. A VROBINDO r i
"iat!n‘nu!a blaženosti! Ali je to morda "ja?’četU(b na) bo do konca življe-
NAGRADNA KRIŽANKA 36
DOLENJSKI
UST
DOLENJSKI
LIST
KELTSKA
RODOVNA
ZVEZA
ŽENSKO
IME
JUŽNO-
AMERIŠKE
ŽELVE
STARO,
NIČVREDNO
BLAGO
GRŠKI OTOK
IZDELOVALCI GODAL IZ CREMONE
DOLENJSKI
UST
DOLENJSKI
UST
IME
SLIKARJA
MEŠKA
REKA NA POLJSKEM
VRSTA DVO-JAMBOR-NICE NA JADRANU
KRAŠKA PLANOTA MED DALMACIJO IN BOSNO
>
ENOVALINTNA SKUPINA V SINTETIČNIH ZDRAVILIH
ZAREBRNICA
VELEBLA-
GOVNICA
NAŠE
RUDARSKO
MESTO
AZIJSKI
VELETOK
PERGAMSKI
KRALJ
INDIJANSKA PLEMENSKA SKUPINA NA SEVERU JUŽ.
HRVAŠKA
NAFTNA
DRUŽBA
DEL, S KATf-RIM KAJ
KEM. SIMBOL ZA TITAN
JADRANSKI OTOK V KVARNERJU
ODDELEK
RIMSKE
LEGIJE
AVTOR:
JOŽE
UDIR
SKLEP
SKLADBE
OBRAMBNI
NASIP
INDONEZIJ.
OTOČJE
ANTIČNO MESTO V BABILONIJI
DEL POSODE
ZNANI DANSKI JEZIKOSLOVEC (RASMUS KRISTIAN, 17B7-1B31)
DOMAČE
PERNATE
ŽIVALI
GLAVNO
MESTO
GANE
ZDRAVNIK, SPECIALIST ZA OČESNE BOLEZNI
KEMIJSKI SIMBOL ZA NIKELJ
DETERMI-
NATIVNOST
AVSTRIJSKA
POROČEVAL.
AGENCIJA
PISARNIŠKI MATERIAL V TRGOVINI ŠPICA
NAIVNA
ŽENSKA
v vojski brez Športa
&
;/
pol‘r
>
s*
>K
0
,0'
<[*do bi mislil, da sodi šport v vo-činah i C’ kadar Je govor o vajaških veš-dtJkaz.?-C1 Vola^em urjenju. Da to ni tako, v°iWJ-C P^stra športna dejavnost v no-VooniK ' vojašnici, kjer zanjo skrbi višji bast0r. 0rut Retelj, ki tudi sam uspešno c na vojaških in drugih tekmovanjih. slove» f* le sicer tudi del rednega urjenja vojne vojakov, ki se med služenjem 4tia'Poskušajo v teku, orientacijah ? - U’ Premagovanju pehotnih ovir in . iog(), vendar je prostočasna špor-S ra'IVnostv novomeški vojašnici precej ha iu nn'dika. Formalno športnega druš-sbpaj ,maj°> vendar njihovi športniki na-bih tgr ako na vojaških kot tudi na civil-Vč"lovanJih. Vodstvo vojašnice se Mpra .. br° zaveda, da je dobra telesna S;, i^ost njihovih častnikov in pod-jmIjšo k!V P°8°j za dobro delo in tudi za
1 ‘JSn K • * O J UUU1'J UCIU lil IUUI L
Wtnji,°ln<> pripravljenost, zato je večin ^ ^ Panog, ki jih gojijo v okviru voj. *%ban,‘ ali manj povezana z vojaškimi
\aa n'maj° športnega društva, ni popol-na,ančneje bi lahko rekli, da ni Nosi ’ .j obsegalo celotno športno de-Vno VoJašnice, kajti strelci imajo regis-vbdij0 .s,relsko družino, v okviru katere S* nastopajo predvsem na tek-J^jii J £1 orožjem velikega kalibra. Strel-H|(0 f. ako sorodna športna disciplina bi »iv1!0 lokostrelstvo, ki ima v novo-r ib v°^nici kar Precej privržencev. Prvi SCa oršljin prinesel poročnik Samo u!Ji»šni’e?aneSenjak, ki je za uslužbence rbnc
l,Vc tar m " Pa lc dosegajo dobre uvr-S« na vojaških kot tudi civilnih tek-^etosA prvenstvu slovenske vojske Np0 °5v°jili drugo mesto med ekipami, n ,inkrCnik Martin Fabjan je zmagal v H>j v '''nem slogu, Samo Šenica je bil Sk0 s °8U compound, poročnik Igor S pPa je bil tretji. Na civilnem držav-Nlne ,envstVu v streljanju na tridimenzi-V ar*e se je ekipa novomeške voja-
,?borSllla nal mest0-»j v r'lnimi veščinami so se v novo-
h let0°Ja^nici začeli ukvarjati pred dve-Stb0j lJla >n pod vodstvom 1. slovenske-ra karateja Staneta Iskre fantje Kljujejo, čeprav so bili takrat vsi .c I1 'n brez predznanja. Posebno poliK' \ Posvečajo samoobrambi in obvla-rnega sebe. Mojster Iskra jih uči
ne gre
karateja kot načina življenja, učijo pa se tudi obrambe proti napadalcem s puško, palico ali nožem. 25 njegovih učencev si je že pridobilo zeleni pas, nekateri pa bodo še to jesen poskušali pridobiti naziv mojstra. Zanimivo je, da so morali karateisti iz novomeške vojašnice, ko so opravljali izpit za zeleni pas, opraviti še Cooperjev vzdržljivostni test v teku na 2.400 m za oceno odlično in uspešno kočati lokostrelski tečaj.
Paintball, strelski boj mož na moža s posebnimi puškami in pištolami na plin in kroglami iz želatine - je panoga, ki je na meji med športno igro in vojaškim ponazarjanjem pravega boja, vendar predvsem v Ameriki že prirejajo prava športna tekmovanja v tej strelski zvrsti. V novomeški vojašnici so med prvimi, ki so prinesli paintball v Slovenijo, in svojo veščino boja z želatinastimi kroglami radi pokažejo
obiskovalcem ob raznih proslavah in praznikih.
Poleg organiziranih sekcij pa v novomeški vojašnici deluje tudi vrsta posameznikov, ki so uspešni vsak v svoji športni panogi. Tako je v vojaškem peteroboju (tek na 8 km, pehotne ovire, streljanje z vojaško puško, plavanje na 50 m z ovirami in met bombe na cilj) med najboljšimi v slovenski vojski višji vodnik Boris Stariha, kije na tekmovanju med ameriškimi rang-erji in slovenskimi vojaki letos konec junija osvojil 4. mesto. Borut Retelj je bil lani na prvenstvu slovenske vojske v teku na 10 km drugi, v orientacijskem teku pa tretji. V orientacijskem teku je nastopil tudi na svetovnem vojaškem prvenstvu na Finskem, kjer se je slovenska ekipa uvrstila v zlato sredino.
Reprezentanca slovenske vojske bo od 6. do 15. septembra nastopala na 1. vojaških igrah v Rimu. Največ pričakujejo od nastopa padalcev Irene Avbelj, Bogdana Juga in Matjaža Pristavca in drugih, med favorite sodi tudi strelec Rajmond Debevec, medtem ko bo Borut Retelj nastopil v maratonu, kjer bo poskušal doseči predvsem čim boljši izid, o uvrstitvah pod vrhom pa ne razmišlja.
San l)r‘Pravil vrsto tečajev, njegovi J?«lot 'Več kot 50 jih je že naučil strel-- na ze dnspoain Hnhre nvr-
ZDRAVNIK RAZLAGA
Prim. mr. sc. TATJANA GAZVODA, dr. med.
B
Sladkorna bolezen (2)
Vzroki za nastanek sladkorne bolezni
Sladkorna bolezen se lahko pojavi zaradi različnih vzrokov. Najpogostejši je debelost. Med diabetiki je kar 80 odst. debelih. Prav tako je v pokrajinah, kjer so prebivalci dobro hranjeni, več sladkornih bolnikov. Sladkorna je torej bolezen dobrega standarda in se le redko pojavi med revnimi. Pogosteje se pojavlja v višji starosti.
Nosečnost pogosto povzroči nastanek sladkorne bolezni. Žene, ki so večkrat rodile, pogosteje zbolijo za diabetesom. Seveda pa sladkorna, ki se pojavi v nosečnosti, po porodu lahko izgine ali pa ostane, če gre za prirojeno nagnjenost do te bolezni.
Včasih sladkorno bolezen povzročijo stresi, ki obremenjujejo organizem. Tudi nekatere bolezni povzročajo diabetes. Najdemo jo zlasti pri okvarah trebušne slinavke, ki pogosto nastopa pri alkoholizmu. Uničijo Langerhansove otočke (hormonsko aktivne celice). Tudi mnogo zdravil lahko povzroči sladkorno bolezen, če obstoja nagnjenost k njej. To so zlasti diuretiki (zdravila za odvajanje seča), kontracepcijske tablete, pa še mnoga druga. Tudi virusi lahko okvarijo langerhansove otočke.
Največkrat pa je sladkorna podedovana in redkeje pridobljena motnja presnove. Dedovanje je različno pri sladkorni bolezni tipa I (od insulina odvisni) in pri tipu II (od insulina neodvisni diabets). Mnogo bolj se deduje sladkorna tipa II. Seveda se bolezen ne pojavi takoj po rojstvu, ampak mnogo kasneje, pogosto šele v visoki starosti.
I. V.
Razširjenost sladkorne bolezni
Sladkorna je med prebivalci celotne Zemlje zelo razširjena. Zaradi nje boluje 3 do 6 odst. prebivalstva. V Sloveniji je približno 30.000 registriranih sladkornih bolnikov oziroma 1,7 odst. prebivalcev.
Bolezenski znaki sladkorne
Pogosto sladkorna bolezen nastopi neopazno, s komaj zaznavnimi motnjami. Zlasti pri otrocih in mladih ljudeh bolezen nastaja nenadno, prav hitro, pri starejših pa praviloma počasi, postopno, plazeče, komaj opazno.
Prve opazne težave pri sladkorni so: žeja in močno povečano pitje tekočine (polidipsija), močno povečanje količine seča (poliurija) in huda potreba po hranjenju ob padanju telesne teže (polifagija). Povečana količina sladkorja se s sečem izloča iz telesa in s tem organizem izgublja prepotrebno vodo. Ob tem bolnik čuti žejo in tako pije vse več tekočine. Organizem ne more koristno izrabiti glukoze, zato nima dovolj energije. Občuti slabost, lakoto in ustrezno temu več poje. Ker pa s hrano vnešena hranila organizem ne more izkoristiti, od hranjenja ni nobene koristi in bolnik hujša.
Žeja, obilno izločanje seča in izgubljanje telesne teže se v primeru slabšanja bolezni stopnjujejo. Bolnik postaja izsušen: čuti suha usta, ima suh in obložen jezik, oči so upadle in kožna guba le počasi izginja. Ker organizem ne more izkoristiti v telesu nakopičene glukoze, sega po drugih virih energije. Razgrajuje maščobe po poti maščobnih kislin in ke-tonskih teles. Stopnjo te razgradnje ocenjujemo po prisotnosti acetona (sorazmerno povišan s stopnjo razgradnje maščob). Zaznamo ga v izdihanem zraku, kemično pa je zelo lahko dokazljiv v seču.
(Se nadaljuje)
praktični K, J; praktični praktični /\
, praktični 2^	>
eelsI
Zapostavljena
sivka
Že stari Rimljani so poznali sivko, ki raste v Sredozemlju in tako lepo diši po svežem. Ko še ni bilo drugih dragih dišav, so ženske stoletja uporabljale sivko, zadnje čase pa je bila po krivici zapostavljena. Zato jo posadite, če le imate košček vrta, ali pa jo poskusite gojiti v cvetličnem lončku. Če pa te možnosti nimate, lahko kupite posušena stebla sivke ali vrečko njenih suhih cvetnih listov. Sivka je namreč nepogrešljiva v gospodinjstvu, kozmetiki in še kje. Šopki posušenih sivkinih cvetov ali vrečke, napolnjene s posušeno sivko, položite med perilo v omari in bo lepo bo dišalo po svežem. Sivka med obleko pa preganja molje. Poleg tega suha sivka izboljša okus ribjim in mesnim jedem, ribam in omakam. Sivka je tudi lepa okrasna roža na cvetlični gredi. Ker njene korenine segajo globoko, mora biti zemlja rahla, nekoliko suha in apnena. Čim bolj sončna je greda, tem bolj bogato cveti. Če posadite sivko, ki cveti julija in avgusta, med vrtnice, bo pregnala listne uši.
Karateisti iz novomeške vojašnice so se na proslavi ob 50. obletnici zmage nad fašizmom predstavili tudi z atraktivnim razbijanjem opeke.
Paradižnik s papriko in čebulo
1 kg paprike, 1 kg čebule, 1 kg paradižnika in sol. Paprike operemo, razpolovimo, jim odstranimo semenje in jih narežemo na tanke rezance. Čebule olupimo, razpolovimo in narežemo na tanke polovice obročkov. Paradižnike operemo, jim izrežemo nastavke za peclje in meso narežemo na tanke ploščice. Vso zelenjavo stresemo v kozico in jo na srednje močnem ognju dušimo v lastnem soku, da upade. Zdušeno zelenjavo zdevamo v majhne temeljito pomite kozarčke in prilijemo tekočino, ki se je nabrala med dušenjem. Če je tekočine premalo, da bi mešanico pokrila, prilijemo še malo osoljeno prevreto vodo. Kozarčke zapremo z razkuženimi pokrovčki in postavimo v pasterizator. Prilijemo toliko vode, da sega do treh četrtin kozarčkov. Segrejemo na 100° C in pasteriziramo 80 minut. Potem kozarce poberemo iz lonca in počasi ohladimo na prtičku. Čez nekaj dni pasterizacijo ponovimo. Tudi zdaj pasteriziramo 80 minut pri 100° C. Mešanica treh zelenjav je izvrstna za pripravo najrazličnejših mesnih omak, prikuh in džuveča.
Proč z odvečnimi ■f	listi trte
Vinogradništvu namenja Dolenjski list posebno stalno rubriko, naj pa vseeno tudi na tem mestu opozorimo vrtičkarje z nekaj trtami ali brajdo, kaj trta ta čas najbolj potrebuje. Odgovor je preprost: svetlobo, torej sonce! Za kakovosten pridelek enega kilograma grozdja je potrebne 0,8 do 1 kvadratnega metra osvetljene listne površine, toliko svetlobe pa je potrebno tudi za oblikovanje novih očes in zadostno dozorevanje lesa. Pred pričetkom zorenja grozdja je zato treba odstraniti vse tisto listje, ki zasenčuje druge liste in grozde, to pa so predvsem odvečni zalistniki in stari listi okrog prvega grozda na mladiki. S trebljenjem pa nikakor ne smemo pretiravati, saj je znano, da imajo mladi zalistniki najbolj aktivne liste, ki lahko ustvarijo še precej sladkorja in tako pripomorejo k slajšemu pridelku.
v Priprava tople LJ vode s sončno energijo (3)
Ogrevanje vode s sončno energijo s prisilnim obtokom se razlikuje od sistema z naravnim obtokom po nanestitvi hranilnika toplote, ki je v tem primeru nameščen neodvisno od kolektorjev, največkrat v kletnih prostorih. Sistem je lahko direkten ali indirekten. Največkrat je v uporabi indirektni sistem zaradi uporabe protizmr-zovalnih sredstev v primarnem obtočnem krogu. Tako je sistem varovan proti poškodbam zaradi zmrzovanja v prehodnem in zimskem času in ni potrebna izpraznitev sistema. Obtočna črpalka je največkrat nameščena na dovodni strani v kolektor-je. Cevovodi od kolektorjev do hranilnika naj bodo toplotno dobro izolirani, da bodo toplotne izgube čim manjše. Sistem deluje učinkovito ob ustrezni regulaciji. Ko nastopi določena temperaturna razlika med temperaturo vode v hranilniku toplote in kolektorjev, regulator vključi črpalko, ki potiska ohlajeno vodo iz hranilnika toplote v kolektorje, kje^ se zopet segreje.

[jjjftffefeMiiDgit a>	£?J KNJIŽNA POLICA
Ljubezen, družina, vrednote
KAMNITI JEZOVI PROPADAJO - Kolpa, zelena lepotica, ki kot ogrlica ovija jugovzhodni del Bele krajine, privabi vsako poletje v svoje vode številne kopalce. Ob urejenih kopališčih so najbolj vabljivi kotički za kopanje pri jezovih oziroma slapovih, vendar je njihovo stanje zaskrbljujoče. Večina kamnitih jezov je v slabem stanju, saj ni nikogar, ki bi skrbel zanje in jih sproti popravljal. Stari mlinarji so pomrli, mlinska kolesa so onemela, jezovi propadajo, Kolpa pa teče naprej in kljub vsemu privablja nove obiskovalce in občudovalce. Na sliki je Kolpa pri mlinu v Križevski vasi. (Foto: J. Grobovšek)
m

n
Prošt dal odnesti kosti iz kripte - Prošt Arko dal je spodnji kapiteljski cerkvi namen, da ondi božji grob. Pred ležale so noter truge bogatinov in imetnikov; mrliči bili večidel lepo oblečeni, obiskovat hodili so jih žlahtniki. Te kosti dal je Arko precej na groblje odnesti in cerkev popolnoma očistiti.
Dolenjec boljši človekoznanec - Človekoznanci so Dolenci bolji od Gorencev, ker motrijo človeka od njih mnogo bolj na tančno radi prirojene ali privajene nezaupljivosti in sumljivosti. Gorenec je mnogi navdušen za prijatelja ali ljubico, verjame rad vsakemu ali zahteva da se verjame tudi njemu. V svoji prijaznosti je rad tudi stanoviten, ker smatra po pravico to za znamenje moštva. Dolenec je v svojih občutkih plitev, mlačen, nestalen, pazljiv le na svojo korist, brez entuziazma, kedar ni pijan, če je priden in varčen, je izvrsten špekulant, ali te lastnosti redko kje najti. In ravno tega vzroka prekosuje Dolenec Gorenca v strupenem obrekovanji in natolcevanji.
Posli kar po svoje - Pri Vaših gnadah delajo posli večidel to in tako, kar in kakor sami hočejo, kajti gnade dotikrat niso zraven in če tudi so, ne razumijo dela. V Volavčah n.pr. svinjarica za prasce nikdar ni korenja prala, kuhala ga je z blatom vred in gospod imel je to deklo za izvrstno, da je celih 8 let imel jo v službi.
Zgovorni naslov nove knjige znanega slovenskega psihologa Janeka Museka, ki jo je posvetil svoji družini, je LJUBEZEN, DRUŽINA, VREDNOTE. Knjižna novost je s podporo Znanstvenega inštituta Filozofske fakultete v Ljubljani, kjer Musek poučuje, pred kratkim izšla pri ljubljanski založbi Educy.
Če bi naredili raziskavo, katere vrednote so nasploh skupne v vseh dobah, v vseh družbah, kulturah in civilizacijah, bi bil odgovor verjetno sestavljen iz naslednjih besed: ljubezen, partnerstvo, prijateljstvo, družina. To pa je tudi naslov in tema knjige, ki jo predstavljamo na tokratni knjižni polici. Lansko leto je bilo proglašeno za mednarodno leto družine in verjetno ne kar tako. Kljub velikanskemu tehničnemu napredku, se današnji človek sooča z duhovno, moralno in vrednostno krizo, največji del te neskladnosti v človeku pa prav gotovo izvira iz površnih medosebnih odnosov in neurejenega družinskega življenja. Tehnični in materialni razvoj nas še bolj opozarjata na temeljna vprašanja vrednosti in smiselnosti, odgovore nanje pa lahko najdemo le v sebi ter v sožitju in ljubezni do drugih. Problem ni v nepoznavanju vrednot, ampak v njihovem življenjskem (ne)izpolnjevanju.
Janek Musek pravi, da je v pričujoči knjigi skušal ta vprašanja združiti in povezati, kajti tudi v življenjski perspektivi predstavljajo celoto. 200 strani dolga knjiga obsega poleg kratkega uvodnega poglavja 3 obsežnejše vsebinske dele. Prvi ima naslov Življenje kot projekt in je psihološki prikaz naše življenjske poti, na kateri se oblikuje naša osebnost, identiteta in usoda. Veliko pozornosti je tukaj pisec posvetil obdobju mladostništva. V drugem delu knjige Privlačnost, ljubezen, partnerstvo Musek obravnava nastajanje in razvijanje medsebojne privlačnosti, ljubezni in partnerskih odnosov. Tretje poglavje sc imenuje Družina, vrednote, smisel, v njem pa bralec lahko najde koristne nasvete za poroko, zakon, otroke, vzgojo. Veliko strani je namenjenih tudi vlogi in pomenu družine za današnji čas, ter prihodnost, knjiga pa se zaključuje z razmišljanjem o smiselnosti življenja. Poleg seznama (obsežne) literature knjigo Ljubezen, družina, vrednote bogati tudi kazalo slik, razpredelnic ter imen in pojmov. Nasploh je delo napisano v zelo preprostem in razumljivem jeziku, brez (dostikrat odvečnih) strokovnih in znanstvenih izrazov.
LIDIJA MURN
Sedem skrivnosti uspešne šole
Ta teden se spet začenja novo šolsko leto, ki pomenijo izziv tako za šolarje kot učitelje. Da bi bilo čimbolj uspešno za obe strani, bo morda delno pripomogla tudi knjiga Pavaa Brajše SEDEM SKRIVNOSTI USPEŠNE ŠOLE, ki je pred kratkim izšla pri mariborski založbi Doba, prevedla pa jo je Dubravka Gradišnik.
Zagrebčan dr. Pavao Brajša je psihiater, psihoterapevt in komunikolog in predava na več podiplomskih študijih v Zagrebu, Varaždinu in Ljubljani, je stalni predavatelj na mednarodnem podiplomskem študiju Inštituta za zakonsko in družinsko terapijo v Gradcu, že 20 let predava in vodi seminarje iz interpersonalne komunikacije za učitelje, pedagoške delavce in managerje v podjetjih po vsej Sloveniji. Svoje poklicne in življenjske izkušnje je strnil v že okrog 100 znanstvenih in strokovnih del ter 20 knjig - 10 jih je izšlo že tudi v slovenščini. Ko je napisal knjigo Sedem skrivnosti uspešnega menedžmenta, je prišel do ideje, da je teh 7 skrivnosti - priznavanje in sprejemanje učiteljevega in učenčevega človeškega dostojanstva in celovitosti, ljubezen, celostno uporabljanje možganov, uspešna motiviranost učitelja in učenca, demokratično vzdušje, resnično timsko sodelovanje in kakovostna medsebojna komunikacija -pravzaprav tudi 7 skrivnosti uspešne šole. To ga je spodbudilo, da je napisal še pedagoško inačico prejšnje knjige. Vodenje ljudi v podjetjih in vzgoja in izobraževanje imata veliko stičnih točk. Pri obeh gre za vodenje ljudi, njihovo vzgajanje in izobraževanje ter pomoč ljudem, da se razvijejo in postanejo uspešni. Tako je 153 strani obsegajoča knjiga s 7 poglavji (7 skrivnosti) in zaključkom rezultat Brajševih predavanj, seminarjev in treningov s pedagoškimi delavci na Hrvaškem in v Sloveniji, za katere je priporočljivo, da jih preberejo in o jih razmislijo vsaj učitelji. V pomoč jim bodo morda tudi vprašalniki za preverjanje znanja in prepoznavanje učiteljevih osebnih stališč in vedenja.
LIDIJA MURN
A
m



NOVOSTI
Mohorjeva družba iz Celovca je te dni izdala novo knjigo zgodovinarja Darka Friša AMERIŠKI SLOVENCI IN KATOLIŠKA CERKEV 1871-1924. Gre za prvo znanstveno delo, ki zajema celostni pregled življenja in dela katoliško usmerjenih Slovencev v ZDA.
Pri ljubljanski Enotnost je izšlo delo PROTESTANTSKI KATEKIZEM, prevedeno iz nemščine. Bralca bo knjiga sezanila s protestantskim in krščanskim načinom življenja.
Odbor Državnega zbora Republike Slovenije tehnologijo in razvoj organizira
znanost,
JAVNO PREDSTAVITEV MNENJ
o predlogu zakona o organizaciji in financiranju na področju znanosti in tehnologije — prva obravnava
Po mnenju predlagatelja zakona so potrebne bistvene sp g membe zakonodaje na področju raziskovalne dejavnos , katerimi naj bi dosegali predvsem naslednja cilja:	. .^j
—	avtonomen in samoreguliran razvoj strok, ki morajo sie
—	povečano usmerjenost raziskovalnega dela in kadrov v
aplikacije in razvoj.	. 0.
Novi zakon, ki bo po svojem sprejetju nadomestil se^l 8 Ijavni zakon o raziskovalni dejavnosti (Ur. list RS, št. 8, z on • 8.1991) bo pomembno vplival na pogoje delovanja raziš nj valne sfere in na njene odnose s širšo družbo. Na izvedo ravni bodo potrebne številne spremembe, med njimi zias >
—	razmerja med projektnim in programskim ter instiiu skim načinom financiranja raziskovalnih zmogljiv0^1• r_
—	vzpostavitev vrste instrumentov za motiviranje gospoa stva k angažiranju raziskovalnih zmogljivosti;
—	organizacije oziroma institucije za udejanjanje avton je strok in bolj strokovno odločanje o uporabi davkop čevalskih sredstev.
Zaradi radikalnosti predlaganih sprememb se je odbor DZ za
znanost, tehnologijo in razvoj odločil za javno Pr . ^od-
mnenj. Na ta način pridobljene informacije in mnenja bo P ■ bor obravnaval na svoji redni seji in jih smiselno upostev v oblikovanju stališč do navedenega zakonskega P(ea,d 2. (predlog je objavljen v Poročevalcu DZ RS, št. 6, z dne
1995).	delo'
Vse, ki se boste udeležili javne predstavitve in na njejs0nerua vali s prispevki, prosim, da nam po možnosti svoja mn predložite tudi pisno. Pisni prispevki bodo dobrodos upoštevani) tudi po javni predstavitvi.
Javna predstavitev mnenj bo v ponedeljek, 11. seP.enc|o-1995, ob 13. uri v prostorih Državnega zbora Republike venije, Ljubljana, Šubičeva 4, mala dvorana v pritličju-
jsUSl^^
V njem piše: “To dvostransko udeležbo je pisatelj sodil iz nekega preostrega idealističnega stališča, ktero bi bilo sicer prav zaželeno in koristno glede na naše današnje razmere. /.../ Naše razmer so malenkostne, ki se jako rzaločujejo od Ljubljanskih. V našem socijalnem življenji se vsaka enostranost veliko ostrejše čuti in ona prinaša v medsbojnih vsakdanjih zahtevah bodi-si službenih, kupčiskih ali dntzih ovirajoče nasledke, kterih se je v velikem mestu, kakor je Ljubljana, laže ogibati. Kar se tiče uradnikov, dozdeva se nam, da imajo dolžnost biti v dotiku z ljudmi raznih zasebnih nazorov, posebno v zabavnih društvih. Med tukajšnjimi »trakvist-i« so pa tudi nekateri meščani, kter štejemo med našepoštene narodnjake, tako, da nikomur ne pade pri nas v glavo, da bi zaradi tega dvomil nad njihovim rodoljubjem, kakor sploh udeleževanje pri enem ali drugem zabavnem društvu ni edino merilo, po katerem se končno sodi o značaju udeleženca. Akoravno tedaj priznavamo, da bi bilo bolje in lepše ako hi taki časi napočili, da bi se rodoljubje oblikovalo v vseh tudi malovažnih rečeh, in da bi na slovenski zemlji ne bilo nobenih druzih družtev nego narodnih, vendar ne smemo že danes puščic metati na take prijatelje, kteri v nevažnih zadevah računajo z občnimi razmerami, sosebno mi Novomeščanje ne, kteri se nasproti Ljubljančanom štejemo v neko prednost, da se v socijalnem življenju ne razce-plajmo tako ostro po narodno - političnem značaju, ker bi v našem malem mestu le večen prepir budili in nemogoče storilo mirno vzajemnost. ” Marsikateri meščan seje v to, ono ali v obe društvi včlanil iz materialnih koristi, kot je npr. “Guštin pristopil k kazini za to, ker ona kupila pri njem mnogo sveč, iz nasprotnega vzroka odpadel od nje Br\'ar", ali družbenih, ko v čitalnico, “najraje pristopajo stariši z mladimi hčerkami, da jih svetu pokažejo in če se da izvedo. To je menda edini vzrok, da se je vpisal malo narodni graščak Smola.” V takem duhu je čitalnica tu-dim delovala. Na primer v letu 1876 ni organizirala silvestrske veselice “na ljubo našim nemčurjem, zato ker sta morala dva čitalnična pevcu v kazini pomagati”, ka-
inP
Matjaž Ternovee
Društveno življenje v Novem mestu
14	v obdobju 1865 do 18»»
kor je razburjeno poročal novomeški noviški dopisnik in zahteval, da se mora Narodna čitalnica boriti za svoje “pravice in pevce.” Bil je to glas vpijočega v puščavi, kajti naslednje leto se je dogodek ponovil.
Okrepljen pritisk nemškutarjev
Ne smemo pozabiti, da so bila 70. leta 19. stoletja leta najhujšega nemškega pritiska na vse, kar je bilo slovensko. Prvi so bili na udaru slovenski uradniki in izobraženstvo. “Uradniki kateri prikažejo le najmanjšo iskro ljubezni do mile domovine svoje do jezika svoje matere gorje jim, preganjajo jih. Domači profesorji morajo drugje si službo iskati, domače uradnike odganjajo se v oddaljene pokrajine /.../: pri nas se nameščujejo Nemci, ki ne razumejo niti najpotrebnejšega v jeziku našega prebivalstva”.
Podobno usodo je doživel tudi dr. Bučar, kije kandidiral pri državnozborskih vlitvah leta 1873 in bil zato, čeprav je odstopil od kandidature, premeščen v Kočevje. Na teh volitvah se je jasno pokazalo, “da se bode vsemu kar je narodno delalo hude zapreke”. Zato novomeški noviški dopisnik predlaga, naj se začne delovati predvsem na kulturnem področju in preko njega razvijati slovensko nacionalno zavest, ter tako pričaka boljše čase. S tem predlaga, naj se čitalnice združijo pod enotnim vodstvom. “Najprvo bi bila za to poklicana Ljubljanska čitalnica, da se iz njenih udov osnuje tak nadzorni odbor, kajti ona ima največ zabavnih pripomočkov in najveljavnejše, obče znane osebe med svojimi društveniki. Tako bi čitalnice spolnevati mogle nalogo, vzdrževati in krepčati narodni čut in v britkih časih silnega pritiska."
Pritisk se je stopnjeval. V letu 1875 je bilo slavnostno “blagoslavljanje prekrasne zastave, katero je podelil presvetli cesar tukajšnji mestni straži.” Narodna čitalnica je skušala za slovesnost izvesti igro “Turki pri Sisku”. Naleteli so na težavo, ker se je za njeno prepoved močno zavzemal “vodja nemčurjev notarFormacher”, ki se je “baje izrazil, da bi bila predstava slovenske igre sramota za meščane. ” V takem tonu je tekla vsa slovesnost, ki je bila po “nemškem kopitu narejena. Niti ene slovenske besede ni bilo slišati pri vsej ceremoniji."
Metličani so se oglasili glede te slovestnosti in v Slovenski narod poslali dopis, ki pravi, da so “čuli, da so mestjani iz tega ljudsko slavje hoteli napraviti”, vendar je “peščica osobnih nemškutarjev znala c. kr. okrajnega glavarja pregovoriti, da je prepovedal slovensko igro Turki pri Sisku. Prepričani smo, da bo ta naredba veliko narodnjakov odvrnila se te nemške svečanosti udeležiti. ”
. Kako močne so se počutili novomeški nemškutarji, priča tudi dejstvo, da so hoteli ustanoviti svojo kazinsko godbo. Bili so nezadovoljni, da je meščanska godba igrala obema stranema, in ko so propadla prizadevanja, da bi jo pridobili na svojo stran, so ustanovili t. i. “Streichquartett.” V Novem mestu ni bilo zadostnega števila godcev, da bi lahko obstajali dve godbi. Za kazinsko godbo je uspelo pridobiti nekaj godcev meščanske godbe pod pogojem, da ti ostanejo še vedno njeni člani. Zopet neke vrste amfibije. Prišlo je do neljubega zapleta, ko je meščanska godba, ki bi morala igrati v soboto na Glavnem trgu, ostala brez godcev, ker so se te amfibije udeležile kazinske zabave na strelišču. Sledile so sankcije in tako je “gospodstotnik mestne straže in vodja mestne godbe vsem tistim godcem, ki so se udeležili
zabave na strelišču pobrala instrumente in un'(onJ izključila iz mestne godbe". S tem ukrepom je ^ pogodba ostala brez instrumentov in njihov pos «	^s-
padel. Izključeni godci so zaprosili godbeni or ^ranj. tne godbe za ponoven sprejem, češ da so bm p z;ira-Mestna godba je bila nemškutarjem trn \P(a|njški^ di svojega delovanja. Bila je reden gost na c arju prireditvah. V letu 1865 je imela v svojem1 reP |Ctu. tudi slovenske narodne. Ob Sokolovi besedi v zj.
katere čisti dohodek so dali “novomeško,.pa
I nvvunn-- , . _
kaličnemu fondu”, najdemo v Novicah tale zaP f/ie ni novomeška banda (32 mož) v obče izvrstno g°^ vSt nataka zavzelo, kot to da ima v svojem rL'PerlUiir^i<ej in1,0 rodne popotnice, polke (slovenske, češke, hrva- ^ ^ ^ dolgem potu do trate in nazaj nisi druziga f‘,sa-jobih rodne." Resje, da bi, če bi uspel kazinarjem mestno godbo na svojo stran, bi močno <> -j^te' čitalniške prireditve in Kazina bi pridobil« ,es0v rega Novomeščana, ki se jc rad udeleževa P živi glasbi.
Pomoč revnim učencem
vili“P°za •
V letu 1876 so v Novem mestu ustanovni^gni if1
hrambo”. Pravila, ki so bila tiskana v s'°vCja Kri>nj’ nemškem jeziku, je potrdila c. kr. deželna v a
ske v Ljubljani 25. februarja tega leta . Njcn^ara,
,en Je

bil, “da vredjeno sodeluje proti nevarnosti
m ih roko)
varuje življenja in imetje prebivalstva v.^°'^0deljs^[
Obstajala je “iz kucih 60glav, skoraj sarntlt ru^0 vpij1 pomočnikov in kupcev". Veliko prahu jc tlvlP n«r 1 šanje poveljujočega jezika. Tako v Slovcns c sarn 25. aprila 1878 novomeški dopisnik piše, dar/r(llo^>[ straža “pozabila tal na katerih je izraslo; organ mik0
Miaza puziuma uti nu k ui en ri ju uru*n/, — o . n0‘11
nemško in kaj čuda, da je začelo na zadnje
vati nemškutarstvo in sovražiti domačo slo*; . LiAp*
vali nemškutarstvo in sovražiti domačo slo>	,
Če pride do požaru bo jo poveljevali v nenišj-tnn ,ln vp c
zmede bo prišlo." Slovensko poveljevanje je jano šele leta 1890.
bil 0^
DOMAČE PIVO V RAVBARJEVI PIZZERIJI - Pred kratkim je v Toni Ravbar v spodnjih prostorih stanovanjske hiše odprl v domačem opremljeno pizzerijo, kjer točijo tudi priznano doma zvarjeno Ravna ]
L/jsic/nijcnuyiz.zcnju, Kjer iuliju uuu p/ iznunu uurriu
pivo iz Domžal. Tako pivnica v Domžalah kot pizzerija v Straži se ponaša^ z upodobljenim baronom Andrejem Eberliardom Rauberjcm, kije stoletju pri Sisku nagnal Turke in nasploh veljal za narodnega ju .
Pizza brez piva kar nekako ne gre po grlu in Tonetov priimek je tudi poznanstvu, z Janezom Smolnikarjm, lastnikom Ravbarjeve p v Domžalah, ki je ponudil prodajo doma zvarjenega piva. Gostje so P ^ novost dobro sprejeli. Tone obljublja, da bo glede na potrebe in zt J iskovalcev kulinarično ponudbo še popestril. Tone Ravbar in baron ber, ki ga je na platnu upodobil slikar Virant. (Foto: Majda Luzar)
S
ti!
/»I
''di
H
s
>
v«
tl

$
k
%
t
s
tr1*1
S
«!
¥
g
cv
$
8
s
1
$1
,vri
M
v>

Ufi
ra
'J
•5,
PISMA BRALCEV • PISMA BRALCEV • PISMA BRALCEV • PISMA BRALCEV
Kostelci so res pometli pred syojim pragom
Prispevek TŠD Kostel k evrop-letu varstva narave
iar^°ja.deže!a " 'cPa >n čista!” je mi)r-.,Prekrasno Seslo> kateremu bi sevplPu-luhniti vsak državljan in le Tna°£lskovalec naše lepe deže-sljt“a! Kpstelci in tukajšnje turi-lem °“ru?lvo.so se uspešno odzvali vkli„^.°2lvu 'n se takoj spomladi “Pom ! •' V t0 akc'i° P°d geslom: Naiom ‘m° pred svojim pragom!” dj,-^it”™0 glavne akcije in seve-
snretP^udo TŠD Kostel je bilo tu ti, 0 dopolnilo k odloku o odvo-odloke.'-'z kostelske doline. Ta Petek v ze usP^no izvaja in vsak nizirar.arnit)I? odvaža smeti. Z orga-lakn „ 'O* hiranjem naročil je bilo l»9(kNb.aV!ieno 112 120-litrskih in
loPodm/Skl,h zab.°inikov> kar Je za TOOrtTj0 •le’ kl šteje nekaj manj kot o. za.res vzpodbudna številka, ittbir n-Zlrana Je j^iltt široka akci-|)adk,„'!nia,ko.SHVn'li in drugih od-odneli.' 'l0 Je bilo zbranih in tudi cca5|{dn'b 32.400 kg kovinskih in Padko01 \°Sta*ih neuporabnih od-eko|Qi,j tej široko zasnovani
l^lišeroil' s.° Polett 3ŠD sode-le, 3 Kočevje, Dinos Kočev-»o a družina Kočevje, Cest-fevie T‘je Novo mesto - PE Ko-Se^'a®e,,je "Kesgog”, ZGS in Vds,ev"n. posamezniki.
IttjL “J ”jln gre danes iskrena za-kostej‘alrko sprehajalec v lepi Pore,i.Kl naravi zares uživa in se le todm*?1118 sreča z odvrženimi V ul,‘
Ko.J^asu je bilo vzdolž reke 5,)ek,ir‘l-,ako drugače postavljenih ko|pa ^klb tabel z napisom: Reka
kfriWnouimA0Jočiz^in zeler
ko|Pe ; unost! Akcija čiščenja reke °!’ranit P?.menila vrh vseh del za Sih „cY,č's,e8a okolja, sanacije ?PozUrl| !a8ališč in postavljanja Nonh\!b 'ttktel. s katerimi obve-'skovalce gozdov in reke. FRANC CIMPRIČ
odboru in ^ODELUJOČIM
Prazn‘^ jernejevo je za biloit x or8an*zacije prireditve J* pa vg^^110 veliko pohval, seve-
MINISTER GREGOR PA NIČ
Stari novomeški most je še en primer splošno znanega prometnega nereda v središču tako imenovane dolenjske metropole. Čeprav je most za vozila zaprt, je dejansko pravo dirkališče, po katerem zlasti v večernih urah divjajo mopedisti, kolesarji (z lučmi in brez njih) ter kotalkarji obeh spolov, in sicer po vozišču in hodnikih. Vprašujem: kdo bo tu in drugod po mestu končno napravil red? Policija je s svojo dosedanjo brezbrižnostjo do pešcev očitno ne bo. Torej bo v ta notorični nered moral poseči kdo, ki je nad poliego. Gotovo ni županova dolžnost, da bi lovil za ušesa brezobzirne voznike in vozače, ki ogrožajo pešce, zlasti starejše, vendar bo moral nekaj ukreniti, saj je najvišja inštanca v občini in kot tak odgovoren za splošni red ter je navsezadnje bil za to tudi izvoljen...	<(p^c„
(naslov v uredništvu)
Rodova tabornikov sta dva
Roman Pleterski opozarja, da taborniški rod “Tiha doli-nima nič skupnega z rodom “Sivi dim” iz Krškega
•ato J®01’ da prireditev ne bi bila "Uh r..Pešria brez prizadevanja na prireditvi kakorkoli Nk ki '' *skreno se zahvaljujem PVJ,S0 to prireditev pomagali , aljuiJ ’’ posebno pa se za-'ciitev!!? sponzorjem, ki so pri-Nprn:t,nančno ali materialno ,%rir.'n s omogočili kvalitet-0| ZU n..*Vo ‘n Polek prireditve. S , °bčmo veliko priredit-Nmi^okazali, da s skupnimi Noi'n dobro voljo lahko dose-Pe uspehe.
FRANC HUDOKLIN župan Šentjerneja

“BUCKA NA DOLENJSKEM SKOZI ČAS”
je naslovvknjige avtorice prof. Ivice Žnidaršič, rojakinje z Bučke, v kateri je nazorno prikazala Bučko z okoliškimi vasmi. Najbolj je izpostavila kraj v času ob prihodu nemškega okupatorja in njegovo kruto nasilje in trpljenje krajanov ob izgonu v nemška taborišča.
V knjigi opisuje tudi partizanski odpor proti okupatorju in posamezne borbe partizanskih brigad (partizanski napad na Bučko), prikazuje povojni razvoj in obnovo kraja ter važnejše dogodke, ki so spreminjali in bogatili življenje ljudi. Na zanimiv način, tudi slikovno, predstavlja razne kulturne in cerkvene spomenike, ki še zlasti bogatijo in krasijo ta del Dolenjske.v
Prof. Ivici Žnidaršičevi je bilo ob izidu knjige izrečenih veliko priznanj, čestitk in pohval za požrtvovalno delo. Knjiga pomeni tudi zgodovinski dokument, na katero so krajani Bučke lahko ponosni. Vsem, ki bi knjigo radi nabavili, sporočamo, dajo lahko dobijo na Društvu izgnancev Slovenije, Krajevna organizacija Bučka, ali v Mladinski knjigi v Novem mestu ali v Društvu izgnancev Slovenije, Krajevna organizacija Novo mesto, Glavni trg 9, 68000 Novo mesto, tel. (068) 321-009.
T Z.
na
Zaradi velike pozornosti, ki sojo lokalni mediji v zadnjem času namenili taborniškemu rodu “Sivi dim” in njegovemu vodstvu, in naše bojazni, da bi prišlo po pomoti do istovetenja, obveščamo občinstvo in cenjene starše, da v občini Krško delujeta dva taborniška rodova.
Poleg že omenjenega rodu “Sivi dim” iz Krškega deluje v občini še taborniški rod “Tiha dolina”, ki je bil ustanovljen pred tremi leti. Oktobra 1992 je začel delovati kot taborniški krožek na OŠ Podbočje pod vodstvom prof. Romana Pleterskega, tedanjega prosvetnega delavca na OŠ Podbočje. V ustanovnem odboru taborniškega rodu “Tiha dolina” in pri pripravi aktivnosti so poleg njega sodelovali še: Helena Bizjak (OŠ Leskovec), Kristina Resnik (OŠ Raka), Jože Ivačič (OŠ Koprivnica), Branko Strgar (OŠ Podbočje in OŠ Kostanjevica) in Andreja Škoberne (zunanja mentorica na OŠ Brestanica).
Taborniški rod “Tiha dolina” deluje pod okriljem Občinske zveze prijateljev mladine. Do sedaj smo organizirali dva letna tabora v Dolenjskih Toplicah in Dragoših, enega zimskega na mariborskem Pohorju ter nekaj eno- ali dvodnevnih akcij. S tem člankom želimo poudariti, da naš taborniški rod nima nikakršne vodstvene, finančne ali organizacijske povezave s taborniškim rodom “Šivi dim” in njegovim vodstvom. Na naših dosedanjih taborih so sodelovali taborniki, ki so jih prijavljali mentorji iz naslednjih OŠ: Podbočje, Raka, Leskovec, Kostanjevica, Koprivnica in Brestanica.
KOSTANJEVICA, HVALA VSEM!
Ker sem članica DU Krško, sem se letos udeležila srečanja upokojencev v Kostanjevici. Bili smo zelo lepo sprejeti, pripravili so nam zanimiv kulturni program s humorjem in tudi za naše želodčke so poskrbeli. Za dobro glasbo so skrbeli pihalni orkester, folklorna skupina s Senovega s Tonijem Sotoškom in ansambel Hervol iz Brežic. Zraven smo tudi peli. Ogledali smo si še galerijo in Kostanjeviško jamo, ki ima na stotine prelepih kapnikov. Kar pozabili smo na vsakdanje težave in skrbi. Domov smo se vračali v večernih urah z upanjem, da se drugo leto spet dobimo. Zahvaljujemo se vsem, ki so nam to srečanje omogočili, še posebej članom Kostanjevice, kostanjevi-škemu županu, g. Sitarju iz Krškega ter gostilni Žolnir za pogostitev. Se enkrat vsem hvala.
DRAGICA RESNIK DU Krško
Ob tej priložnosti želimo pozdraviti vse naše tabornike in njihove starše. Tabornike obveščamo, da bo letošnji poletni tabor skrajšan in organiziran v septembru. Natančnejše informacije boste dobili na vaše šole ali na dom.
PROF. ROMAN PLETERSKI, taborovodja Taborniški rod “Tiha dolina”
ZAHVALA
DOLENJSKEMU LISTU
Odbor za poletne kulturne prireditve pri Ljudski knjižnici Metlika se Dolenjskemu listu Novo mesto zahvaljuje za sodelovanje pri izvedbi metliškega kulturnega poletja z objavljanjem vrste člankov in prispevkov. Posebej se zahvaljujemo novinarjema Mirjam Bezek-Jakše in Igorju Vidmarju.
ANICA KOPINIČ, predsednica Odbora za poletne kulturne prireditve
Preimenovanje ulic in še kaj
Zakaj Vorančeva, Aškerčeva, Nahtigalova, Kraljeva... ulica na Košenicah?
Vse kaže, daje skupina “strokovnjakov” zelo dobro zaslužila pri “težaškem deku” preimenovanja ulic. O tem prebivalcev niso niti vprašali niti seznanili. Smo pa res demokratična država! Živim na Košenicah in ena ulica se sedaj imenuje Vorančeva, druga Aškerčeva, tretja Nahtigalova. Kdo so bile te osebnosti, ki Košenic niso nikoli videle? Ljudje se sprašujejo, kaj so ti ljudje naredili dobrega, da se sedaj ulice imenujejo po njih. Odgovora ne da nobena komisija. Vsak, ki misli, da bo prišel po ulici K Roku k Roku, se silno moti. Lahko hi se imenovala le odcep od sedanje ulice K Roku in bi zato lahko dobila ime Ozka ulica, kar v resnici tudi je. Tudi Smrečnikova ulica od Beletove vrtnarije proti Šmihelu je izredno ozka in brez pločnika, s čimer se lahko “pohvali” tudi Šmihel. Sreča, da še ni prišlo do večjih nesreč. Tudi cestna razsvetljava se konča na pol poti. Pred kratkim so urejevali kanalizacijo, sedaj pa kopljejo za plin in je cesta grozno prekopana. Nikjer nobenih “ležečih policajev”! Vprašanje je, kaj dela KS in občina. Za enkrat dovolj.
M D. Š.
Novo mesto
SLOVENSKO-ZAMEJSKI GODBENIKI - Ves minuli leden je v dijaškem domu Šmihel potekal izobraževalni tečaj, ki se ga je udeležilo 62 mladih godbenikov iz raznih slovenskih godb, 18 jih je bilo tudi iz Zamejstva. Mlade glasbenike so učili priznani slovenski dirigenti, med katerimi je bil tudi Igor Tršar iz Trebnjega. V tednu dni so skupaj pripravili osem skladb in jih zaigrali v petek popoldan na Novem trgu v Novem mestu. (Foto: J. Pavlin)
DRUŽABNO SREČANJE DELA VK IN OTROK - Center za socialno delo iz Brežic ima preko javnih del zaposlenih 5 delavk in enega delavca, ki nudijo pomoč družinam na domu. Staršem pomagajo pri vzgoji otrok in otrokom pri učenju, srečujejo pa se vsak dan. Zato so v sredo, 16. avgusta, pripravili družabno srečanje, ki se ga je udeležilo okoli 25 otrok, namenjen pa je bil zabavi, spoznavanju in sprostitvi. “Z družinami smo 'se spoznali pri delu na Centru ali pa so jih predlagale šole. Tak način dela imamo dve leti in daje zelo pozitivne rezultate, vključeni pa so osnovnošolski otroci iz Artič, Pišec, Globokega, Bizeljskega in Brežic, "je povedala Metka Žigante, vodja programa za pomoč družinam na domu.
Bilo je lepo in koristno
Kot že nekaj let, je tudi letos od 12. do 22. avgusta Območna organizacija RK Novo mesto organizirala za osnovnošolce letovanje v mladinskem zdravilišču in letovišču na Debelem Rtiču. Prijavilo se je 50 otrok, starih od 7 -12 let. Po že ustaljenih kriterijih so šole in RK Novo mesto na prijavah pregledali dohodek v družini in posameznikom dodelili dotacijo v višini od 7.500 do 21.000 tolarjev. Med 50 udeleženci je bilo 10 deležnih brez-* plačnega letovanja. Skupino iz 14 osnovnih šol Dolenjske so vodili 4 vzgojitelji in pedagoški vodja. Bivanje v paviljonu L-l ni bilo najbolj primerno, saj so bile sobe s 30 ležišči, zato smo veliko časa preživeli v naravi, ob morju in z zabavnimi in športnimi igrami. Na organiziranih sprehodih in
vožnji z ladjo smo spoznali bližnjo okolico, otrokom pa sta najbolj ostala v spominu obisk mejnega prehoda z Italijo in vožnja po razburkanem morju. Dnevni ritem življenja je potekal sproščeno, organizirali smo razna športna tekmovanja, slikanje, risanje in izdelovanje okraskov. Zadnji dan smo na majhni prireditvi poleg podeljevanja nagrad prisluhnili tudi oceijam letovanja otrok v tem času, ki so bila pohvalna. Brez prask in poškodb so 22. avgusta starši svoje otroke dobili domov. Vzgojiteljem se zahvaljujemo za harmonijo pri delu, sekretarki RK Barbari in g. Hartmanu pa za prisrčen obisk na Debelem Rtiču.
DRAGICA NENADIČ OORK Novo mesto
Korpus v obrambi bele krajine-
jfeseda svoboda zvenela kot molitev
N^letošnjim partizanskim srečanjem, ki bo v nedeljo, 10. septembra, na letališču v Prilozju pri Metliki
<rl"° srečanie partizan-imajo domicil v be-j ekra;‘ ‘ °bčinah, in prebivalcev 'Al. J‘!'e ^o 10. septembra 1995 %i ‘ ,,a letališču v Prilozju pri
JV J® gostitelj občina Metlika, ftitici mu je poudarek na 50. iCi6ruwZ??agc na(J fašizmom in limiti n?'.llelokranjskim občinam 3a||,Q kl so omogočili to tradi-jjkK ječanje, smo borci iskre--Xo zn‘- Prav je, da se ob tej ESov 1 sp°mnimo medsebojnih ktkfai.,Tletl borci in prebivalci •NnoM,'.,Še posebno pa težkih sli in,* VII. korpusa v poletju in »m, v obrambi Bele krajine, spe v:"10 se vseh okoliščin, od
V, računih, občasnih čud-
do'°Sti na slovenski politični t\v . Medstrankarskih antago-Suijo "Irugih težav, ki nas vse * V)vtV zato na5a globoka v ’ sa) nam to srečanje vz-M dovinski spomin na čase, Vdfuj smemo pozabiti, saj so iSi t'1 v enotno skupnost v pij, n borbi za naš nacionalni
P>1
•J
»bn s-erkve z;
9?%4.acii0’ ki se Je tragično 'Med njimi so bili zavedeni pthfMeinci. prav te žrtve so L^fnet manipulacij, k rajina je bila pojem svo-
UtJtoo se pri tem spominja-oNtlte rnske8a dejstva, daje del jAk„ Cerkve zavedel nekatere
bode v času okupacije. To je bil košček slovenske zemlje, ki je imel svobodo, a ta beseda se je takrat izgovarjala kot sveta molitev v takratnem evropskem fašističnem mraku. Vodenje protifašističnega narodnoosvobodilnega boja ima v Beli krajini svoj trajni zgodovinski domicil, ki ga nihče nikoli, ne beli ne črni, ne bodo mogli izgnati, kajti vse to se je tu dogajalo in zgodilo, to pa je močnejše od formalnega dajanja in ukinitve domicila. Danes zopet branimo vrednote narodnoosvobodilnega boja pred tistimi, ki želijo vse to vreči iz naše zgodovine ali pa prevrednotiti. Hočejo na zgodovinsko pot s praznimi kovčki, kot da se z njimi začenja naša zgodovina. A kje so danes, po štirih letih osamosvojitve, nekateri od njih? Večina jih je v medsebojnih prepirih in v aferah opljuvana in obtožena raznih nečastnih dejanj.
Kadar govorimo o svobodni Beli krajini, borci nismo povsem soglasni z zgodovinarji glede časa, v katerem je nastala. Mi namreč ne moremo pozabiti, da je bilo največje priznanje in nagrada za brigado že v letu 1942, če je bila za nekaj dni v Beli krajini. To je bil za nas oddih, pa ne zato, ker tu ne bi bilo borb, ampak predvsem zato, kako smo se tu dobro počutili in ker nas je narod sprejel. Formalno zgodovinarji govorijo o svobodni Beli krajini od kapitulacije Italije, čeprav sojo
okupatorske sile - resda le za kratek čas - preplavile v veliki nemški ofenzivi oktobra 1943.
Oktobra 1943 je bil formiran VII. korpus in ena od njegovih glavnih nalog je bila zaščita in obramba Bele krajine kot središča NOB v Sloveniji. S svojim operativnim manevrom je zgodovinsko uspešno izvršil to svojo nalogo občasno tudi v sodelovanju z enotami IV operativne cone pa tudi z nekaterimi hrvaškimi partizanskimi enotami. V vsem tem času je bila Bela krajina dvakrat resno ogrožena od okupatorskih in kvislinških enot in tu so borci in poveljniki opravili izpit svoje borbene in poveljniške sposobnosti ter odnosa do svobodne Bele krajine.
V juliju 1944 je okupator vodil operacije za zaščito komunikacije Zagreb-Ogulin-Reka, ki jo je ogrožal IV. hrvaški partizanski korpus. Ko je že bil prepričan o uspehu svoje operacije in je vzpostavil garnizone za njeno zaščito, je slovenska Cankarjeva brigada iz XV. divizije povsem nepričakovano napadla in osvojila nemško-ustaško postojanko Bosiljevo, ki je bila ena od ključnih zaščitnih garnizij na tej komunikaciji. Okupatorje spoznal, da meja na Kolpi ni meja med slovenskimi in hrvaškimi partizani in se odločil za protiudarec. Zbral je močne sile okrog 3.200 mož v rajonu Karlovac-Jastrebarsko in uda-
ril proti Metliki prav v trenutku, ko seje IV. hrvaški korpus, izčrpan od več kot mesec dni težkih borb in pritisnjen na Žumberak pripravljal za premik na Kordun. Od borbenih enot VIL korpusa pa sta bila v Beli krajini samo Cankarjeva brigada in Belokranjski odred, saj do tedaj z vzhoda od nemške ofenzive ni pretila nevarnost. Ti dve enoti sta sprejeli nase vso moč sovražnikovega udara. Da je bila stiska skrajna, se vidi tudi iz odločitve glavnega štaba Slovenije, da na obrambne položaje uvede celo oficirsko šolo, kar je skrajno tvegano. Kaj takega se je zgodilo v teku NOB samo še v Drvarju, ob desantu na vrhovni štab. Po precej napornih dogovorih so deli IV. korpusa ostali na Zumberku in zavzeli položaje, a poveljnik 15. divizije je hitel z manevrom Gubčeve brigade in dela artilerije z bojišča pri Višnji Gori, da okrepi obrambo pri Metliki. Frontna linija se je oblikovala na črti Drašiči-Slamna vas-Radovica, a vendar je eni jurišni skupini Nemcev uspelo prodreti za nekaj časa v Metliko. Ko je sovražnik po štirih dneh borbe ugotovil koncentracijo partizanskih enot na Zumberku in nevarnost, da doživi napad na desni bok, se je odločil za umik v rajon Karlovca. Zmaga je bila izsiljena v zelo neenakopravnem odnosu sil.
Druga velika nevarnost je zapretila Beli krajini novembra 1944.
General Rossener, poveljnik SS enot v Sloveniji, kamor so spadale tudi slovenske domobranske enote pod uradnim nazivom “Prostovoljne pomožne SS enote za borbo proti bandam”, se je odločil, da bo izvršil ne napad, ampak vdor v Belo krajino. Nalogo je poveril poveljniku 14. SS polka podpolkovniku Nicklu s sedežem v Kočevju, 1. bataljon pa je bil lociran v Novem mestu pod poveljstvom majorja Hasslerja. 14. SS polk je bil okrepljen s tremi domobranskimi bataljoni.
Nemško-domobranska operacija se je pričela 13. novembra s istočasnim odhodom iz Kočevja in Novega mesta. Hassler je imel na voljo 700 mož, od tega polovico Nemcev. Prodiral je ob Krki, nato pa v smeri Mraševo-Uršna sela-Semič. Lahko si mislimo, kako presenečen je bil poveljnik 12. brigade Vid Jerič, ki je zapiral smer Novo mesto-Jugorje, ko je ugotovil, kaj preti Beli krajini. Z dvema bataljonoma se je pognal Nemcem v bok, ti pa so dokaj uspešno organizirali bočno zaščito in z glavnino nadaljevali v smeri proti Semiču. Zaradi razbremenitve pritiska na bok je iz Novega mesta krenila nova kolona proti Uršnim selom, Jeriču v bok, kar je seveda otežilo njegov taktični položaj. Del sovražnih sil se je utrdil na Pribišju. Major Hassler je prispel z glavnino nad Semič, poslal dve skupini v naselje, vendar so se hitro vrnili. Medtem je namreč prispela iz smeri Podgrada Gubčeva brigada pod poveljstvom Antona Kramariča in z vso silo napadla pobočnico na Pribišju. Hassler je spoznal, da bodo pri vračanju težave, saj je njegov vojni razpored začel razpadati, na njegovo glavnino pa je udarila tudi prispela Cankarjeva
(2404), 7. septembra 1995
brigada. Hasslerjeve enote so se spustile v neorganiziran umik, nato pa v splošen beg.
Na črti Kočevje-Koprivnik-Črno-melj je poveljnik 14. SS polka, ojačan s cerkniškim stiškim in šentviškim bataljonom domobrancev in tremi četami SS podoficirske šole iz Ljubljane, formiral dve koloni: močnejši je poveljeval major Schumacher, drugi koloni pa poveljnik cerkniških domobrancev Vuk Rupnik. Obe koloni sta istočasno krenili iz Šalke vasi 13. novembra, vendar so zaradi dežja in megle domobranske enote izgubile orientacijo in 14. novembra zjutraj je prišlo do ostrega spopada med stiškim in šentviškim bataljonom. Nastal je nered, sovražnik je izgubil čas in kolone so se namesto prodora v Belo krajino ustavile na Mavrlenu.
Ti dve bitki za Belo krajino spadata med najtežje bitke, ki so jih bojevale enote VII. korpusa, takrat pod poveljstvom Franca Poglajna-Kranjca. V bitki pri Metliki je bila nosilec 15. divizija pod poveljstvom Franca Hočevarja-Cirila, v drugi, na področju Semiča, ponovno 15. divizija pod poveljstvom Milana Tominca in pri Koprivniku 18. divizija pod poveljstvom Toneta Vidmarja-Luke, torej skoraj cel VIL korpus. Kljub ogromni premoči sovražnik ni povsem uspel v svojih namerah. Cena, ki so jo plačale enote VIL korpusa, pa je bila velika. Jo kažejo, ne samo ogromni borbeni napori, ampak predvsem veliko število mrtvih in ranjenih. Sicer pa so Nemci in domobranci ob poskusu vdora v Belo krajino novembra 1944 doživeli svoj največji poraz v teku vojne na Slovenskem.
LADO KOCIJAN
DOLENJSKI LIST
Nessie se nama ni hotela prikazati
Utrinki iz idiličnih škotskih prostranstev, kjer je tudi jezero Loch Ness s skrivnostno pošastjo Nessie^
SE BO KDO NAŠEL NA SLIKI? - Na fotografiji, ki je stara 40 let, je v dvorani na gradu Grm skupina fantov in deklet, ki je takrat obiskovala 2. letnika trgovske šole v Novem mestu. Dekleta so z Grma, iz Žabje vasi in Kandije, fantje pa iz različnih krajev Dolenjske, Zasavja, Bele krajine in še od kod. Skupina je na pobudo domačink naštudirala igro “Matura ” in z njo večkrat uspešno nastopila. Če se kdo najde na sliki, naj svoj naslov pošlje na uredništvo Dolenjskega lista. Morda bi bilo lepo po 40 letih spet obujati spomine. (Albin Košmerl)

ČE NI SONCA, SI GA NARIŠEM - pravi Jana Perše, ki je pred kratkim na Bregu odprla trgovino Aurora hobby & art, namenjeno vsem ustvarjalnim ljudem, tako tistim, ki jo morajo izkazovati poklicno, kot tistim, pri katerih je občutek za lepo in veselje do ustvarjalnega dela doma v njihovih srcih. Njena trgovina je dobro založena z barvami za različne namene in podlage, z oblikovalnimi masami in z vsem spremljevalnim programom od kalupov za ulivanje, do modelirk, lepil in modelčkov za izrezovanje. Darilni program je bogat z beneškimi keramičnimi lutkami, lutkami iz slanega testa in unikatnimi poslikavami svilenih in bombažnih izdelkov. V okviru prodajalne deluje tudi šola oblikovanja Aurora ter vrsto tečajev. V razstavnem prostoru so trenutno na ogled in seveda za prodajo unikatne poslikave samostojne umetnice Amalije Hribar. (Foto: Majda Luzar)
S prijateljem Boštjanom sva se letos odločila, da svoji popotniški duši “napaseva"v Veliki Britaniji. Ko sva tako nekega avgustovskega popoldneva poletela z brniškega letališča, sva upala, da bo vreme tam gor sveže, “Angleško". Vendar naju je ohladitev zajela že kar na letalu, ko je pilot sporočil, da je “temperatura v Londonu dvaintrideset stopinj Celzija. Hvala, ker ste leteli z Adrio Air-ways, želimo vam še naprej lep dan. ” Ob pristanku na Heathrowu je postalo jasno, da naš pilot ni za hece in da bo dežnik v potovalki bolj v napoto kot i< korist. Bodi dovolj o vremenu.
Najin prvotni načrt, ostati v Londonu prvih nekaj dni, je splaval po vodi, ko nama je v prvem mladinskem hotelu (Youth Hostel), bilo razloženo, da so (žal) vsi hoteli v Londonu polni. Odpravila sva se na avtobusno postajo, kupila vozovnici za nočni avtobus do Edinburgha, glavnega mesta Škotske, London pa bo svojih vrstic deležen na koncu zgodbe. Zanimivo je, da je v Britaniji avtobus dvonadstropnik precej cenejši od vlaka.
Ko se sprijazniš z dejstvom, da misli voznik avtobusa vso pot voziti po levi, ti ne preostane nič drugega, kot da zaspiš.
Edinburgh sicer je škotska prestolnica, ni pa največje mesto.
Po nastavitvi v hotelu (oh, Škotska, ljubim tvoje nočitvene kapacitete!) je sledil ogled tega zares čudovitega mesta. Preteklost je čutiti na vsakem koraku, krona vsega pa je edinburški grad. Tudi vreme se očitno zaveda, da bo turist potrošil več denarja, če bo obdan s soncem, in je zelo uvidevno umaknilo svoje oblake. Prav vse! Ko se človek vrne s popotovanja skozi preteklost (beri: vrne z gradu), ga čaka še eno presenečenje. Tokrat v izložbah trgovin. Razprodaje, ljudje, razprodaje! Avgust je v Britaniji pač čas razprodaj, saj je treba staro blago spraviti s polic, saj jih bo v jeseni krasilo novo, lepše, dražje...
Pošast se skriva
r
L
Odgovori in popravki po § 9.
Sporočilo bralcem
V zakonu o javnih glasilih, ki velja od 23. aprila 1994, so v členih od 9 do 23 natančno določena pravila za (ne)objavo odgovora in popravka objavljene informacije, s katero sta prizadeta posameznikova pravica ali interes. Tovrstne prispevke bomo poslej objavljali pod skupnim naslovom “Odgovori in popravki po § 9... ”, vsi pa bodo opremljeni z naslovom prispevka, na katerega se nanašajo. Ker po zakonu odgovor in popravek ne sme biti spremenjen ali dopolnjen, ne bomo objavili prispevka, ki bo napisan žaljivo in z namenom zaničevanja, ali če bo nesorazmerno daljši od informacije, na katero se nanaša (13. člen).
zaposlovanjem v občini glede kadrov, ki ne ustrezajo pogojem. Kje so bila objavljena razpisna mesta? Zakaj se na veliko zapravlja za razkošje v novi občinski stavbi (preproge, umetniške slike)? Ne bomo zapisali edini, da je še veliko več drugih stvari, ki so bolj pomembne za našo novonastalo občino.
G. Rangus, pogum! S pokončno glavo in s ponosom zastopajte nas kmete, verjemite, niste sami, za seboj imate ljudi, preproste kmete, ki so Vam zaupali ob nedavnih volitvah. Tudi kmetje ne bomo klonili. Ostale svetnike pa prosimo, nai se že enkrat predstavijo v vsej svoji luči ter pokažejo svoj obraz brez skrivanja pod krinkami.
Kmečka lista Šentjernej
z 10 podpisi, ki so v uredništvu.
Proračun pod streho
Iz Sodražice peš na THglav
Dol. list št. 33,17. avgusta
Dol. list št. 35, 3. avgusta
Na zadnjih volitvah smo kot samostojna Kmečka lista za svojega predstavnika v občinski svet med drugim tudi izvolili sedanjega svetnika občine Šentjernej g. Jožeta Rangusa, katerega bomo vsestransko podpirali in tesno sodelovali z njim. Trdno smo prepričani, da je ostalim svetnikom kar velik trn v peti, predvsem zato, ker se edini zavzema za boljši položaj kmeta v novonastali občini.
Sprašujemo ostale svetnike, kaj so naredili«a kmetijstvo v novi občini in kje so tiste puhle obljube, ki so se po volitvah enostavno izgubile in izpuhtele. Tako malo časa je minilo, pa je, resnici na ljubo rečeno, že vse popolnoma pozabljeno. Majhen proračun za kmetijstvo, nobenega izplačanega regresa, mar smo res kmetje postali najnižji razred naše družbe?
Zaskrbljeni smo, kaj se dogaja z
V 33. številki Dolenjskega lista z dne 17. avgusta 1995 ste pod naslovom “Iz Sodražice peš na Triglav” na 16. strani objavili novico o skupini trinajstih pohodnikov, kije opravila 200 kilometrov dolgo pot iz Sodražice do Triglava. Vsem pohodnikom za njihov podvig iskreno čestitam. V prvi odstavek pa se je prikradla netočnost. Trditev, da gre za “po do zdaj znanih podatkih za najdaljšo peš pot od nekega slovenskega kraja do vrha najvišje slovenske gore”, ne drži popolnoma. Vest meje presenetila toliko bolj, ker je prav vaš časopis vsaj dvakrat poročal o poti, ki sem jo sam opravil prav tako peš v času od 26. do 30. junija letos, in sicer iz Krškega na vrh Triglava, vaša dopisnica pa je bila celo prisotna na novinarski konferenci, sklicani ob moji vrnitvi. Novico o tem skupaj s fotografijo ste objavili 13. julija 1995 v 28. številki.
S tem seveda ne mislim zmanj-
Halo, tukaj je bralec Dolenjca!
Dol. list št. 35, 31. avgusta
ševati dosežka Sodražičanov, vendar vaši bralci ob podobnih izklju-
Mesto je približno tako veliko kot dolenjska prestolnica, skozenj pa teče zelo plitva reka. V mrzli vodi stoji nekaj ribičev in upa. Tako kot upajo številne jate galebov in rac. V Invernessu sva ostala dva dni, med drugim tudi zato, ker je v bližini jezero Loch Ness, ki je bilo najin cilj naslednji dan. Jezero je svetovno znano po tem, da domnevno v njem prebiva pošast, Nessie. Mora pa biti že precej stara, saj naj bi že v enajstem stoletju ugriznila nekega meniha, ki se je tam kopal. Pošast se je ves čas najinega postanka na jezeru skrivala, verjetno je že naveličana fotografiranja. Ima pa jezero Ness še eno zanimivost - starodavni, razpadajoči grad rodbine Urquhart.
Naslednji dan pa sva se že začela spuščati nazaj proti jugu. Fort Wil-liam, do koder je avtobus pripeljal, leži ob najvišji britanski gori Ben Nevis (pri nas bi ga s 1343 metri imeli bolj za hrib, kajne?) in je tisto nedeljsko popoldne kazal precej živahen utrip. Ob počitku v parku smo bili prisotni kar naenkrat deležni maše, ki jo je z vso gorečnostjo ob pomoči štirih (enako gorečih) farjank izvedel tamkajšnji župnik. Potem smo imeli čast poslušati še vikarjevo ženo, ki je s prav takšnim navdušenjem svarila pred grehom ter izprijenostjo sveta.
popeljala na ogled škotskih gradov. Naslednje jutro pa sva bila že na poti v največje škotsko mesto, Glas-gow. Da bi si krajšal čas med vožnjo, sem kupil časopis.
Na naslovnici pa se je bohotil naslov “Vročinski val zajel Škotsko!” Na straneh istega časopisa pa je tudi bilo moč zvedeti, da je škotska prestolnica minuli konec tedna doživela val nasilja - na ulicah Glas-gowa je bilo zabodenih ali ustreljenih kar sedem ljudi! Psihologi so ob tem ugotavljali, da je na takšno vedenje ljudi zagotovo vplivala tudi vročina. Od morilsko nastrojenih Glasgovvčanov sva sc poslovila zvečer.
Šaljivi in zgovorni voznik nočnega avtobusa Glasgovv - Liverpool je med drugim ponosno pristavil, da je svoje čase naokoli prevažal slavne Beatle, ki so prišli ravno iz Lever-poola. Rojstno mesto se je štirim kuštravcem oddolžilo z muzejem, s poimenovanjem ulic. Prav zanimivo bi se bilo po teh ulicah sprehoditi npr. leta 1962... Iz nostalgičnega mesta ob reki Mersey pa sva se vrnila v London. Čeprav je ogromen, se v njem težko izgubite. Najenostavnejši način prevoza je metro, podzemna železnica. Londonska je obenem največja in najstarejša na svetu. In zelo uporabna. Britanska prestolnica ponuja človeku veliko stvari, na katerih si
lahko napaseš oči. Od znamcl'!\ ure Big Ben, do westminstr« opatije, ki stoji poleg, do bu hamske palače, doma
“kraljevih”, če na pagvisi^
va, je kraljica doma. Najt--posebej poudarjati, da naju je beta II. že drugič zgrešila-palače je Pall Mali, cesta z , asfaltom, in prelep St. Jtimes ^ ki pa se po velikosti in razvp1 more primerjati s Hyde Par * ■	^
trgu Trafalgar uzrete kip a ^ Nelsona, nedaleč stran pa acjj^u
ulica Oxford, glavna ulica v sre Londona. Tu pride do P0,lncJ\hcn
za utrip metropole, ki ^.‘PjSteto čar zvečer, ko mesto zazivi
lučeh.
Vsega tega navdušenja Paj?1^ kmalu konec, saj se je čas 1. aj bivanja na angleških tleh da Ker sva bila prisiljena se od |jta. bova zadnjo noč prespalla , vlak lišču, sva zvečer sedla na za“"J žiia do Heathrowa, kjer sva se p ^ogn0
KMOTSS.«!!
zmotili le delavci, ki so se
popravilo ograje čisto P°leS("0 je postelj oz. stolov. Se pre >	■„{
prišel dan, ko je bilo tre ^ fejj kazalce premakniti naPr,;' |jena, “Goodbye, Britain, pozdra J
JERNEJ ZORA*
Slovenija!”
“Pa pozdravi kraljico”
Naslednji dan sva dosegla najsevernejšo točko potovanja, mesto Inverness, približno štiri ure in pol vožnje z avtobusom iz Edinburgha.
Ker je bila nedelja popoldne, in ker je voznik avtobusa, ki naju je pripeljal v Fort William, sveto zatrjeval, da “ni nikoli bilo in ga tudi nikoli ne bo” - avtobusa do najinega naslednjega cilja, Obana, sva pot nadaljevala s precej dražjim vlakom. Mesto na zahodni obali Škotske se je pospešeno pripravljalo na obisk kraljice, ki je tja dopotovala nekaj dni kasneje. Receptor v mladinskem hotelu naju je nagovarjal, naj ostaneva v Obanu do tedaj, vendar sva ga morala razžalostiti, da naju njeno veličanstvo letos ne bo uzrlo. Morda kdaj drugič. Med večernim sprehodom po ulicah Obana sva presenečeno zaznala slovensko besedo. Prihajala je iz ust peščice fantov, ki so se tam znašli s turistično agencijo Kompas, ki jih je
Značilna škotska pokrajina
čujočih si informacijah res ne morejo vedeti, pri čem so. Krško, kjer je bil sicer samo uradni start moje poti - hoditi sem pravzaprav začel že od slovensko hrvaške meje pri Brega-ni - pa je seveda dosti bolj oddaljeno od Triglava. Kljub temu pa se je moje poti nabralo “samo” za okoli 220 kilometrov, tako da bo tista iz Sodražice kar nekaj krajša, če niso delali prehudih ovinkov. Tretji dan svojega pohoda pa sem se v Radovljici srečal s spremljevalcema skupine petih pohodnikov, ki so prav tako peš iz Poljčan hodili na Triglav. Branko Fuchs, eden izmed pohodnikov, je po rodu z Goleka pri Krškem, kar sem sicer izvedel šele nedavno ob srečanju z njim. In Poljčane so po moji grobi oceni od Triglava oddaljene približno enako kot Krško, tako da nas je že kar nekaj, ki smo prišli na enako idejo. Kljub vsemu pohodnikom iz Sodražice še enkrat čestitam za opravljeno pot. Čeprav vsi ugotavljamo, kako je Slovenija majhna (s prstom po zemljevidu), takšna hoja zahteva kar nekaj napora. Za marsikoga je namreč podvig že sam vzpon na
Tr'8laV MATJAŽ GOMILŠEK Sp. Stari grad Krško
pridelki sodelovali na ocenjenju vin v Gornji Radgoni. To sem tudi storila in predsednik ocenjevalne komisije mag. Vodovnik, ki je zatrdil, kako so zainteresirani, da so rezultati objavljeni, mi je obljubil, da bom podatke o ocenah ne le belokranjskih, ampak tudi dolenjskih vinogradnikov dobila čim prej.
V ponedeljek, 14. avgusta, ko smo zaključevali redakcijo časopisa in ko je od najinega dogovora poteklo že pet dni, o podatkih ni bilo ne duha ne sluha. Zato sem še enkrat poklicala gospoda Vodovnika in skupaj z njegovo hčerko sta mi zagotovila, da sta poklicala gospo na Sejem Gornja Radgona (njeno ime sem že pozabila), ki je obljubila, da mi bo poslala bilten, v katerem so rezultati ocenjevanja vin. Ob tem je mag. Vodovnik še enkrat poudaril, kako so zainteresirani, da so podatki objavljeni. Ko sem hotela preveriti, zakaj gospa z radgonskega sejma obljube ni izpolnila, sem zvedela, da je tistega dne službeno odsotna. Tako kljub dobri
pretek1;
volji in pripravljenosti, da Dolenjski list rezultate objavi, tega ni mogel storiti, kajti celo tisti, ki jim je očitno veliko do tega, da so podatki objav-
približno tri milijone tolarjev.
Morda boste rekli: “Če mački stopiš na rep, zacvili”, vendar vam in podobno mislečim odgovarjamo, da nismo proti mali šoli, smo pa za tista sredstva, ki so nam bila obljubljena in naj bi nam bila dodeljena ter nam tudi zaradi aktivnosti -prostovoljnega dela in uspehov, katere dosegamo in nam jih mnogi zavidajo, tudi pripadajo, saj smo med tistimi, ki taka sredstva zaslužijo s svojim delom ali doprinesejo kot davkoplačevalci.
NK Kolpa je bil ustanovljen pred petimi leti na pobudo delavcev, delavske in kmečke mladine iz občin Metlika in Črnomlja ter iz hrvaških vasi na drugi strani Kolpe ter združuje ljudi na obeh straneh meje. V tem obdobju so člani iz najnižje lige prišli s trudom, odpovedovanjem, prostovoljnim delom, s pomočjo sponzorjev ter minimalno družbeno podporo - občinskega proračuna v
III. slovensko nogometno ligo-za-	----- ...
hod. Da delamo z mladimi, vam s; v novembru 1994 Prl ,„si ria rjg postrežemo s temi podatki:	beno dovoljenje, ki seg'Ko|pa-1\
1. V preteklih letih smo ustanovili Podzemelj, in ne na (N|s- gpof^j.
sassanssgjSg
pomočjo IS občine W1 j' na« .
garant za finančna sred
si v novembru 1994 p	, na 7ja
henn dovoljenje, ki
ljeni, ne storijo najmanj, kar bi lahko: pošljejo bilten po pošti. Tega namreč niso storili še do danes, 31. avgusta, ko nastaja ta zapis. Nerazumljivo pa bi bilo, da bi hodili po
obdobje 1994/95)
............. II
omenjeno publikacijo z uradnimi podatki o ocenjevanju vin osebno v 200 km oddaljeno Gornjo Radgo-
MIRJAM BEZEK JAKŠE diplomirana novinarka
Vinku Maleriču iz Črnomlja, kije v rubriki “Halo, tukaj je bralec Dolenjca!” potožil nad nepopolnimi poročili o ocenjevanju vin na kme-tijsko-živilskem sejmu v Gornji Radgoni na straneh našega časopisa, želim pojasniti, da je njegova jeza na novinarje neupravičena.
Takoj po končanem ocenjevanju vin sem se v vinski kleti metliške kmetijske zadruge pozanimala za rezultate. Vodja vinske kleti Tone Pezdirc mi je sicer povedal, kakšne ocene so dosegla vina njihove kleti, vendar mi je prijazno svetoval, naj se obrnem na Kmetijski zavod Maribor, kjer mi bodo dali uradne re-
Halo, tukaj je bralec Dolenjca
Dol. list št. 35, 31. avgusta
cijo (tekmuje v II. SNL - zahod za mladince in je v sezoni 1994/95 zasedla 6. mesto).
2. Zaradi uvrstitve članske ekipe v III. SNL moramo imeti selekcije starejših pionirjev (12 - 14 let), kadetov (14 -16 let) in mladincev (16 -18 let), za lažjo vključitev v selekcije pa imamo tudi selekcijo pionirjev od 8. - 12. leta. V te selekcije je vključenih okrog 70 pionirjev in mladincev, s tem da je priključeno k članski ekipi že 5 mladincev, ki dostojno zamenjujejo člane na tekmah, kateri redno trenirajo in tek-
..._zemcij;JmncnaNR^or^
ki športnih društev, občinskih proračunski". činsk^ ki dobiva sredstva1 ‘ gStjcije !$ft; proračuna tako za inv • . $ni ijs
tf* hil v lp.
h
%
S
*
de na P° .elo \> '0
finančnega «**&f(*a	$
k0‘Ae,hlV'fj" Hvorane v&j «f
kot je bil v letu 1" L v M6, sanacijo športne dvora" ToreJ in športne aktivno® je(u da p,i obremenjujemo v te l9? plačevalcev bolj kot ja drstem moramo povedat .j^ n -j
...i.....:*!,. strokov .d*1 J
%
I
mujeip.
3. Člani teh mladih selekcij igr 4Z in :
zorstvom in kot dob .eh' ,*r
MnrH, motik) kOgl. U:LelO
zultate tudi o nekaj deset belokranjskih vinogradnikih, ki so s svojimi
Pri branju Dolenjskega lista z dne 31. avgusta nas je na zadnji strani zbodla novica oz. zapis telefonskega klica bralke Dragice Muc s Suhorja, kjer citira pismo ravnateljice metliškega vrtca Frančiške Hauptman, v katerem je navedeno, da so metliški svetniki sklenili, da bodo sredstva iz občinske blagajne letos namenili za gradnjo garderobnih prostorov pri OŠ Podzemelj za nogometni klub Kolpa, in ne za delovanje male šole na Suhorju. Tako je iz proračuna odromalo
jo že v reprezentancah MNŽ kandidati za državno reprezentanco.
4. S temi mladimi ljudmi dela cca 20 entuziastov in nam stojijo ob strani starši.
5. Delamo v neprimernih prostorih in pogojih, kar kažejo dopisi
zorsivom in iwi — uSP6 vte
mi brezplačno in JL,IJ ® ;jh alkohola in mam" -n(,stiA Ai' vzgajati v okviru mož"«5 up
Nogometne zveze Slovenije in izjave predstavnikov gostujočih ekip; lahko pa vam povedo tudi naši člani, ki tekmujejo širom po Sloveniji, v kakšnih razmerah delajo drugje in v kakšnih pri nas.
Da se skušamo približati standardom, ki veljajo pri nas v Sloveniji in
S
s

DOLENJSKI LIST
^'1‘Ua s' pridržuje pravica do J^itnih sprememb sporedov!
®TBTEK, 7. IX.
Avenija i
»VIDEOSTRANI
* Jenski jzbor
n VELJA, 3. oddaja “5SN0RCKI, amer. risana naniz., 9/13 /J-® ODKRIVANJE ZEMLJE, amer. izo-serija, 16/26
»d Sg£?*ponov'irskc drame
"1# gg« PROGRAM
«.«	'2- del nemške nadalj.
igLssffir,“*“
»S V-VREME. Spopt
i/io ^ ncm-‘avst'i-*^v*c-nan_
jjjjj ^DNlK
jgps&r
RD OREH II, angl. naniz., 6/9
S£“<!
teociCL • ?ran'' 13-00 Euronews -13.30 Tenis, Vorka -15.00 Tedenski izbor: V Pri 5 Wildl)ach- H- del - 16.40 Sova *210Makk nC E ®e^'A'ra (nmer. naniz., 22/24); *Wni tovi (P°nov- '2- edpizode) -18.00 ' 1R-^ Znanje za znanje -Ijililt. vi nf ?la' 2d-®3 Vfcčerni gosi - 21.05 Oči Ml) -05 Izgubljena izvidnica, amer. film
*anau
,J1®Viden
Nobc ran‘' M.05 TV prodaja -10.20 Luč N H lir Oela amer. nadalj.) -11.10 10. dela angl. hum. naniz.) -Jhtt Scsk °fJ a ' *2-30 Video strani -16.35 lil Rj. l lP°nov.) -17.10 Karma (ponov.) -n2 del , 3 Vreme -19.10 Luč svetlobe SL«|jsin’'1r: nadalj.) - 20.00 Magnetoskop i Ipan s °®“ia) ■ 20.30 Dežurna lekarna (41. 'Vfik)"11®-"»niz.) - 21.00 Ne čakaj na maj "N, nadan™ ^estl> kl>1 Aliče (P°nov. b-dela
^0 fUnii) - 005 Vrem° k'n°’ k'n° (P°n°V'
l-TOtv
A jw*f.d' 2-55 Poročila - 8.00 Dobro jutro *la - io q5 otoški program - 11.05 le15 Ljube, k in mladi"0'12-00 Poročila -N-sehri n (^fija) -12.45 Sledgc Hammer If l^SSv D.10 Severna obzorja (seri-, *tl)na(bri!naravc (doR- se«ja)' 14-45 Adam
t "apiao, • :	tunic. serija; - ta.« Aoam
N Bja, nl- Ulm) -16.30 Hrvaška danes -17.30 v5*Hrvaii, L*"!51' film) -18.15 Kolo sreče ->. 2o,n°|lcda|išee -19.30 Dnevnik, šport, h “Ivina as t,val (P«netek) - 21.20 Ekran «*Si- a2° Moč denarja - 22.30 Dnevnik Ifp^ 0 na sliko - 23.20 Sanje brez meja
St1**! -16.40 TV koledar -16.50 S £V). 10 Kako preživeti v velemestu
C1* -19 vn?cr ™ *P°"0V- 7/12>'1915 3čjna u ,U Pncvnik, vreme, šport - 20.20
^■seriji ireli!m)' 2L15 Brooklynski most >.&-21« Sever in jug (amer. ^ Rešitev 911 (serija) - 23.20 Fluid
s. ». IX.
®«IZBOR
iz. PUPPER, 7. epizoda amer. nan-TljjgA ENCIKLOPEDIJA ŽIVALI:
ij^SANJE !{&«?■ponovr,in,a
.	■■	•	(P0n0V)
‘I nemške naniz. živeti da
|pwss5»"
Wrim!amer-naniz-. I/22
. 'VUROFENIJA, angl film
»S!Ua 2
JvAlinV'	20 Tenis - odprlo prvenstvo
Nt&nsL ' posnetek iz Ncw Yorka -vVje. ,.Ebor: Loram; 12.05 Hiša iz kart: kjHf' '}55 Osmi dan; 15.45 Wildbaeh (i 2. CS Va j ) -16.40 Sova (ponov.): Alfred CSu Postavlja (7/22); 17.10 Majski LV i?!"1,13/13) -18.00 Regionalni stu-»išokr-5 Sve,ovni P°s|ovni utrip-19.45 4.PuvMk '' Prazniki (oddaja TV Sarajevo) ■ (anSl- poljudnoznan. serija,
k Oll*\	lllrin /unnl nonii
KANALA
7.00	Video strani -10.05 TV prodaja -10.20 Luč svetlobe (ponov. 507. dela amer. nadalj.) -11.10 Magnetoskop (ponov.) -12.00 Video strani • 16.45 TV prodaja -17.00 Vreme -17.05 Ne čakaj na maj (ponov. slov. filma) -19.00 Vreme -19.05 Risanka -19.10 Luč svetlobe (508. del amer. nadalj.) -
20.00	MOS 95 (sejemska reportaža) - 20.15 Ben-ny Hill (11. del angl. hum. naniz.) - 20.45 To trapasto življenje (1. del amer. naniz.) - 21.35 Tdcn na borzi - 21.45 Še vedno me kličejo Bruce (amer. komedija) - 23.15 Glenn Miller (dok. oddaja) -0.15 Draeula (4. del amer. naniz.) - 0.45 Dežurna lekarna (41. del Špan. naniz.) -1.10 Živeti danes (ponov. dok. oddaje) -1.40 Vreme
HTV 1
7.40	TV spored - 7.55 Poročila - 8.00 Dobro jutro -10.00 Poročila -10.05 Poletni šolski program -
11.05	Program za otroke in mladino - 12.00 Poročila -12.15 Ljubezen (serija) -12.45 Sledge Hammer (hum. serija, 6/21) -13.10 Severna obzorja (amer. naniz. 87/88) -13.55 Svet narave (dok. oddaja) -14.25 Z otrokom nas je šest (amer. film) -16.30 Hrvaška danes -17.30 Santa Barbara (serijski film) -18.15 Kolo sreče -18.50 Alpe-Dona-va-Jadran -19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.20 Dokumentarna oddaja - 21.10 Indexi, Kemal Monteno in prijatelji - 22.25 Poročila - 22.45 S sliko na sliko - 23.15 “Hell Up In Harlem” (amer. film)
-	0.45 Sanje brez meja
HTV 2
16.40	TV koledar -16.50 S sliko na sliko -17.35 Triler -18.25 Sever in jug III. (amer. nadalj., 8/12) -19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.20 Ameriški film
-	21.45 Steve Martin (brit. film) - 22.45 Cro pop rock
SOBOTA, 9. IX.
SLOVENIJA 1
8.15-1.50 TELETEKST
8.30	VIDEOSTRANI
8.50	TEDENSKI IZBOR:
RADOVEDNI TAČEK
9.05	UČIMO SE ROČNIH USTVARJALNOSTI
9.20	IN JE DREVO... IN JE ČLOVEK
9.50	AMELININI ŠOLSKI PRAZNIKI, ponov.
10.15	POGOVORI SE Z MANO
10.45	EN DAN V ŽIVUENJU HIŠE NAS-PROT'SONCA
11.45	ZGODBE IZ ŠKOLJKE
11.45	PIKA IN KOMAR, avstral. risani film
13.00	POROČILA
13.05	TEDENSKI IZBOR:
VEČERNI GOST
14.05	MALO ANGLEŠČINE, PROSIM
14.30	TEDNIK
15.25	PUBERTETNI BLUZ, avstral. film
17.00	DNEVNIK 1
17.10	ODPRAVA ZELENEGA ZMAJA, 3. epizoda
18.00	VELIKI BELI MORSKI PES, angl. poljudnoznan. oddaja
18.50	HUGO, TV IGRICA
19.10	RISANKA
19.30	DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT
19.50	UTRIP
20.10	KUKI’ BROWNING - SPOMINJAJ SE, angl. oddaja
21.00	OGNJENA MOČ, angl. dok. serija, 11. del
21.45	OZARE
22.00	DNEVNIK, VREME, ŠPORT
22.25	GRACE NA UDARU, amr. naniz., 1/26
22.50	SOVA
TRD OREH II, angl. naniz, 8/9
23.45	NE OZIRAJ SE, angl.-italij. film
1.35	TIČEK VRAŽIČEK, angl. animirana serija, 2/13
SLOVENIJA 2
7.50	Video strani - 8.00 Euronevvs -10.00 XIII. festival Radovljica -10.30 Tedenski izbor: Primer za dva (ponov.); 11.35 Turistična oddaja; 11.50 Wi!dbach (zadnji del) -12.40 Sova (ponov.): Fra-sier (amer. naniz., 1/22); 13.10 Nixon - poslednji dnevi (amer. nadalj., 1Q) -14.00 Euronews -15.10 Športna sobota -19.05 Karaoke -19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.10 Slovenski magazin - 20.40 Loreto: Mladi za mir (prenos) - 22.45 Sobotna noč - 0.55 Tčnis, polfinale (m), posntek iz New Yorka
KANALA
7.00	Video strani - 8.05 Risanka - 9.00 Kaličopko (ponov. otroške oddaje) -10.00 Teden na borzi (ponov.) -10.10 Kino, kino, kino (ponov. oddaje o filmu) -10.45 Draeula (ponov. 4. dela amer. naniz.) - 11.20 Video strani - 18.15 MOS 95 (ponov.) -18.35 Škrlatna plima (ponov. dok. filma) -19.00 Risana serija -19.30 Dance session
20.00	Vreme - 20.05 MOS 95 - 20.15 jveli danes (dok. oddaja) - 20.45 Splošna praksa (38. del avstral. naniz.) - 21.35 Noč divjaštva (amer. film) - 23.25 Vreme - 23.30 Še vedno me kličejo Bruce (ponov. filma -1.00 Sužnje strasti (erotični film)
HTV 1
8.35	TV spored - 8.50 Poročila - 8.55 Žabica in kit (otroški film) -10.30 Program za otroke in mladino- 12.00 Poročila -1215 Ljubezen (serija) -12.45 Živa resnica (dok. oddaja) -13.15 TV izložba -
13.30	Ameriški anin. film -15.40 Poročila -15.50 Beverly Hills (serijski film, 29/30) - 16.40 Poirot (angl. naniz.) -17.30 Najlepša dela svetovnih muzejev -18.15 Prizma -19.15 V začetku je bila Beseda -19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.20 “Class” (amer. film) - 22.00 Glasbena oddaja - 22.45 Dnevnik - 23.05 S sliko na sliko - 23.35 Sanje brez meja
HTV 2
13.15	TV koledar -13.25 S sliko na sliko -14.10 Ekran brez okvirja -15.10 Monic Carlo: atletika -
18.25	Podmornice (dok. oddaja) -19.30 Dnevnik, vreme šport - 20.20 Festival popevk - 22.40 Nočna izmena: Severna obzorja (serija); Črna kača (hum. serija, 4/12) - 0.10 Vfeliki palček (amer. film)
NEDELJA, 10. IX.
SLOVENIJA 1
8.15-0.35 TELETEKST
8.30	VIDEOSTRANI
9.00	OTROŠKI PROGRAM ŽIV ŽAV ponov.
9.45	ARABELA SE VRAČA, češka nadalj., 21/26
10.15	ODPRAVA ZELENEGA ZMAJA, 3. epizoda
10.40	ČEBELICA MAJA
11.05	GRACE NA UDARU, ponov.
11.30	OBZORJE DUHA
12.00	SVET DIVJIH ŽIVALI, angl. poljudnoznan. serija, 10/16
12.30	LJUDJE IN ZEMLJA
13.00	POROČILA
13.05	PODEŽELSKI UTRIP ponov. angl. naniz. 7/10
13.55	V VRTINCU
14.40	POLICISTI S SRCEM, avstral. naniz. 5/26
15.45	NEUKROČENA ANGELIKA, franc, film
17.00	DNEVNIK 1
17.10	PO DOMAČE
18.50	HUGO-TV IGRICA
19.05	RISANKA 19.18 LOTO
19.30	DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 19.52 ZRCALO TEDNA
20.10	NEDELJSKIH 60
21.15	SKRITO KRALJESTVO, amer. dok. od-
daja
22.20	DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT
23.35	SOVA
PREDMESTNI BUDA, angl. nadalj, 1/4 TRD OREH II, zadnji del angl. naniz.
SLOVENIJA 2
Opomba: 13.00 do 14.50,od 17.00 do 18.30in 22.35 New York: Tčnis (odprlo prvenstvo v ZDA); 14.50 do 17.00 Monza: F1 (prenos) 7.50 Video strani -
8.00	Euronevvs - 8.55 Naša pesem, 4. oddaja - 9.25 Tčdenski izbor: Karaoke; 10.25 Videošpon -11.10 Sova (ponov.): Nixson - Poslednji dnevi (amer. nadalj, 2/3); Kurt Browning - Spominjaj se, angl. oddaja -13.00 Športna nedelja -18.30 Golo šport, L del amer. dok. serije -19.20 Lahkih nog naokrog, 6. oddaja - 20.05 MOS 95 - 20.10 Biblija - 20.45 Harry Tiacy (kanadski film) • 22.35 Šport
KANALA
8.05	Risani film - 9.00 Kaličopko (otroška oddaja) -10.00 Jim Henson predstavlja: Muppet show, 1. del otrške naniz. -10.30 Male živali -11.00 Splošna praksa (ponov. 38. dela) -11.55 Epikurej-ske zgodbe (oddaja o slov. gostilnah) -12.10 Žametne vrtnice (glas. čestitke B. Kopitarja) -
13.00	Video strani -17.00 Vreme -17.05 Glenn Miller (ponov. dok. oddaje) -18.05 Žametne vrtnice (ponov.) -18.50 MOS 95 - 19.00 Risana serija -19.30 Živeti danes - 20.00 Vreme - 20.05 MOS 95 - 20.15 Beverly Hills 90210III (ponovitev 29. dela) - 21.05 Beverly Hills 90210111 (30. del amer. naniz.) - 21.50 Streelball 95 - 2130 Kino, kino, kino (oddaja o filmu) - 23.05 Vreme - 23.10 Noč divjaštva (ponov. filma)
PONEDELJEK, 11. IX.
SLOVENIJA 1
8.45	- 0.05 TELETEKST
9.00	VIDEOSTRANI
9.30	MALO ANGLEŠČINE, PROSIM
9.55	TEDENSKI IZBOR
KAPITAN POWER, amer. naniz, 12/22
10.20	SVETOVNI POSLOVNI UTRIP
10.55	ČUDOVITI SVET BRATOV GRIMM, amer. film
13.00	POROČILA
13.05	ŠPORTNI PREGLED, ponov.
15.50	OBZORJE DUHA
16.20	DOBER DAN, KOROŠKA
17.00	DNEVNIK 1
17.10	OTROŠKI PROGRAM RADOVEDNI TAČEK
17.25	FRIDA S SRCEM NA DLANI, 1. del norv. nadalj.
17.55	TV 101,1. del amer. serije
18.45	ABC-ITD, TV IGRICA
19.10	RISANKA
19.18 ŽREBANJE 3X3
19.30	DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT
20.05	STRANSKI UČINKI, kan. naniz, 11/13
20.50	JOSE CARRERAS, prenos 2. dela
22.00	DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT
22.20	ŽARIŠČE
22.40	SOVA:
SEINFELD, amer. naniz, 11/18 SEVERNA OBZORJA, amer. naniz, 1/25
SLOVENIJA 2
12.50	Video strani -13.00 Euronews -15.lOTčden-ski izbor: Utrip; Zrcalo tedna; 15.40 Nedeljskih 60 -16.40 Sova: V avtobusu; 17.10 Nixon - Poslednji dnevi (zadnji del amer. nadalj.) -18.00 Regionalni studio Maribor -18.45 Že veste -19.00 Sedma steza - 20.05 Pro et contra - 22.55 MOS 95-21.00 Potovanje v noč, 1. del amer. drame - 22.20 Studio City - 23.30 Brane Rončel izza odra - 0.35 Umetniki za svet (ob 50. letnici OZN)
KANALA
7.00	Video strani -10.05 TV prodaja -10.20 Luč svetlobe (ponov. 508. dela) -11.10 Žametne vrtnice (ponov.) -11.55 Benny Hill (ponov. 11. dela angl. hum. naniz.) -12.25 TV prodaja -12.45 Video strani -16.35 Vreme -16.55 Streetball -17.35 Brlog (3. del Špan. niniz.) -18.25 MOS 95 -19.00 Vreme -19.10 Luč svetlobe (509. del amer. nadalj.) - 20.00 MOS 95 - 20.10Alicavglasbeni deželi (glas. oddaja) - 20.30 Zlata dekleta (2. del amer. hum. naniz.) - 21.00 Trije moški in zibelka (amer. komedija) - 22.401) trapasto življenje (ponov. 1. dela amer. naniz.) 23.30 Vreme - 23.40 TV prodaja
• Začetek človeške civilizacije je -
plug.
TOREK, 12. IX.
SLOVENIJA 1
9.15-0.20 TELETEKST
9.30	VIDEOSTRANI
9.45	TEDENSKI IZBOR
PRIDI MOJ MILI ARIEL, 2/5
10.10	V OZVEZDJU POSTELJE, gledališka predstava
10.55	HARRYTRACY, kan. film
12.45	ŽE VESTE
13.00	POROČILA
13.05	TEDENSKI IZBOR SEDMA STEZA SOBOTNA NOČ, ponov.
16.20	MOSTOVI
17.00	DNEVNIK
17.10	OTROŠKI PROGRAM
ARABELA SE VRAČA, češka nadalj, 221 26
17.55	TV 101,2. del amer. serije
18.45	ABC-ITD, TV IGRICA
1Q rt RISANKA
19.30	DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT
20.05	HIŠA IZ KART angl. nadalj, 2/4
21.00	OSMI DAN
22.00	DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT
22.20	ŽARIŠČE
22.50	SOVA
KYTV angl. nadalj, 3/6 •SEVERNA OBZORJA, amer. naniz, 2/25
SLOVENIJA 2
Opomba: Nogomet: evropski pokali UEFA
12.30	Video strani -13.05 Umetniki za svet -13.15 Tedenski izbor: Malo angleščine, prosim; 13.40. Skrito kraljestvo (amer. dok. oddaja); 14.40 Studio City; 15.50 TV 101 (1. del amer. serije) -16.40 Sova (ponov.): Seinfeld (amer. naniz, 11/18);
17.10	Ševerna obzorja (amer. naniz, 1/25) -18.00 Regionalni program -18.45 Iz življenja za življenje -19.15 Videošpon - 20.00 MOS 95 - 20.05 Po sledeh napredka - 21.00 Roka rocka - 21.50 Svet poroča - 22.20 Delikatesen (franc, film) - 0.00 Umetniki za svet
KANALA
7.00	Video strani -10.05 TV prodaja -10.20 Luč svetlobe (ponov. 509. dela amer. nadalj.) -11.10 Aliča v glasbeni deželi (ponov. glas. oddaje) -11.40 Brlog (ponov. 3. dela Špan. naniz.) -12.30 TV prodaja -12.50 Video strani -17.15 Brlog (4. del Špan. naniz.) -18.15 Risana serija -19.00 Vreme -19.10 Luč svetlobe (510. del amer. nadalj.) - 20.00 MOS 95 - 20.10 Rodeo (glasb, oddaja) - 20.30 Hermanova glava (2. del. amer. naniz.) - 21.10 Maručini kristali (vedeževanje v živo) - 21.45 Zgodovina amer. podjetništva (1. del dok. serije) - 22.15 Tropska vročica (22. del amer. naniz.) - 23.05 Vreme -
23.15	TV prodaja
SREDA, 13. IX.
SLOVENIJA 1
9.45-0.35 TELETEKST
10.00	VIDEOSTRANI
10.20	TEDENSKI IZBOR
COBI IN PRIJATELJI, Špan. risana serija, 1/13
10.45	ČOVEŠKA ŽIVAL, angl. poljud-noznan. serija, 5/6
11.35	IZ ŽIVLJENJA ZA ŽIVLJENJE
12.00	OGNJENA MOČ, amer. dok. serija, 11. del
12.30	SLOVENSKI MAGAZIN
13.00	POROČILA
15.20	TEDENSKI IZBOR BIBLIJA
15.50	(NE)ZNANI ODER •17.00 DNEVNIK 1
17.10	OTROŠKI PROGRAM
17.55	TV 101,3. del amer. serije
18.45	LINGO, TV IGRICA 19.13 RISANKA
19.30	DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT
20.05	FORUM
20.25	FILM TEDNA:
BARTON FINK, amer. film
22.25	DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT
22.45	ŽARIŠČE
23.05	SOVA
PRINC Z BEL-AlRA, amer. naniz, 23/24 SEVERNA OBZORJA, amer. naniz, 3/25
SLOVENIJA 2
Opomba: 20.05 do 20.25 Športni film: portret;
20.25	do 22.30 PEP v nogometu (prenos)
12.50	Video strani -13.00 Euronevvs - 14.20Umet-niki za svet -14.30 Zgodbe iz školjke -15.00 Tedenski izbor: Stranski učinki, kan. naniz, 11/13; 15.50 TV 101,2. del -16.40 Sova (ponov.): KYTY (angl. naniz, 3/6); 17.10 Severna obzorja (amer. naniz, 2/25) - 18.00 RPL - Studio Luwigana -18.45 Odkrivanje zemlje, amer. izobr. serija, 17/26 -19.15 V vrtincu - 20.05 Športna sreda - 22.30 Omizje -0,30 Umetniki za svet (ob 50. letnici OZN)
KANALA
7.00	Video strani -10.05 TV prodaja -10.20 Luč svetlobe (ponov. 510. dela) -11.10 Brlog (ponov. 4. dela Špan. naniz.) -12.00 Rodeo (ponov. glas. oddaje) -12.20 TV prodaja -12.40 Video strani -
16.45	Vreme -16.50 TV prodaja-17.05 Male živali -17.35 Zgodovina amer. podjetništva (ponov. 1. dela) -18.05 Maručini kristali (ponov.) -18.35 MOS 95- 19.00 Vreme -19.10 Luč svetlobe (511. del) - 20.00 MOS 95 - 20.10 Benny Hill (12. del angl. hum. naniz.) - 20.40 Sirene (1. del amer. naniz.) - 21.30 Unpalo (oddaja o akt. dogodkih) -
22.30	Dance session (oddaja o plesu) - 23.05 Epikurejske zgodbe (ponov. oddaje o slov. gostilnah) - 23.20 Vreme
r
!
RADIO
104.5 A || A 105.9
-mkr~
107.3 l/im V/ 107.5
1
OGNJIŠČE
ir
Ul. 152-11 26 fix. 152 13-62
ČETRTEK
4.30	- 8.00 Jutranji spored - 8.00 Napoved -
11.00	Avtotimes - 12.00 BBC, osmrtnice -
12.15	-13.00 NZ želje -13.30 Vreme inmi-
4.00	- 15.00 Zabavne želje - 15.30 Dogodki in odmevi - 17.30 Planinski kotiček - 18.20 Kronika - 19.30 - 24.00 Kinetoskop, Alter-godba
PETEK
4.30	- 8.00 Jutranji spored - 8.00 Napoved -
12.00	BBC, osmrtnice -12.15 -13.00 NZ želje - 14.00 - 15.00 Zabavne želje - 15.30 Dogodki in odmevi - 18.20 Kronika - 19.30 -
24.00	Večerni program
SOBOTA
6.00	Začetek, horoskop - 8.30 Glasba je življenje -10.00 Kuharski recept -11.00 Evropa ta teden - 11.45 Na sončni in senčni strani Gorjancev - 12.00 BBC, osmrtnice - 12.15 -
13.00	NZ želje -13.30 Čestitke -14.00-15.00 Zabavne želje - 15.30 Dogodki in odmevi -
17.30	Voluhar ekspres - 18.20 Kronika -
19.30	- 24.00 Večerni program
NEDELJA
6.00	Začetek-7.45 Horoskop - 8.00 Duhovna misel - 8.30 Kmetijska oddaja -11.00 Mali oglasi - 12.30 Čestitke - 19.00 Glas evangelija - 19.30 - 24.00 Večerni program
PONEDELJEK
4.30	- 8.00 Jutranji spored - 8.00 Napoved, priložnostne oddaje -12.00 BBC, osmrtnice -12.15 - 13.00 NZ želje - 14.00 - 15.00 Zabavne želje -15.30 Dogodki in odmevi -16.15 -17.00 Lestvica NZ glasbe -17.30 Zdravstvena oddaja -18.20 Kronika-19.30 - 24.00 Rezerviran čas
TOREK
4.30	- 8.00 Jutranji spored - 8.00 Napoved -
8.30	Svetovalna oddaja -12.00 BBC, osmrtnice -12.15 -13.00 NZ želje - 14.00 - 15.00 Zabavne želje -15.30 Dogodki in odmevi -
17.30	Lestvica 3.3.3 -18.20 Kronika -19.30 -
24.00	Telefonske zabavne želje
SREDA
4.30	- 8.00 Jutranji spored - 8.00 Napoved -
8.30	Kulturni kažipot -12.00 BBC, osmrtnice - 12.15 -13.00 NZ želje - 14.00 - 15.00 Zabavne želje - 15.30 Dogodki in odmevi -
16.30	Čestitke -18.20 Kronika -19.30 - 24.00 Telefonske NZ želje
ČETRTEK, 7.9.
5.30	Domača glasba - 6.45 Kmetijski nasveti -9.00Poročila in 11.00Poročila-12.000b-vestila, osmrtnice -12.30 Mali oglasi -15.00 Poročila- 17.00 Oddajazapodjetnike-18.00 Poročila - 18.30 Otroška oddaja - 20.00 Rockovski sprehod - 23.00 Ploščati vrhovi
PETEK, 8.9.
5.30	Domača glasba - 6.45 Kmetijski nasveti -9.00 Poročila -10.00 Dober dan, pridni ljudje - 11.00 Poročila - 12.00 Obvestila, osmrtnice - 12.30 Mali oglasi - 15.00 Poročila -
15.30	Grmski vulkan - 17.00 Srakin TV izbor - 18.00 Poročila in ego tripi sodelavcev radia - 20.00 Večer z evergreeni - 22.00 Kviz z evergreeni - 24.00 Nočni skok
SOBOTA, 9.9.
5.30	Dobro jutro - 6.45 Kmetijski nasveti -
8.30	Viža dneva - 9.00 Poročila - 9.10 Čebelarska oddaja -10.00 Gospodinje sprašujejo, Helena Mrzlikar odgovarja — 11.00 Poročila
-	12.00 Obvestila, osmrtnice - 13.00 Mali oglasi-15.00 Poročila -17.00 Sraka ima dolgi rep - 18.00 Poročila -18.30 Otroška oddaja - 21.00 Sobotna super veselica
NEDELJA, 10.9.
8.00	Dobro jutro - 9.00 Poročila - 9.15 Graben 95 (javljanje) - 9.30 Kmetijska oddaja: siliranje koruze -10.00 Mali oglasi -
11.00	Poročila -11.05 Vinogradniška oddaja: priprave na trgatev - 12.00 Čestitke, mali oglasi in domača glasba - 15.00 Poročila -
16.00	Kviz - 18.00 Poročila - 20.00 Cinca Marinca - 22.30 Ves ta jazz
PONEDUEK, 11.9.
5.30	Domača glasba - 6.45 Kmetijski nasveti -9.00 Poročila -9.30Športni pregled -10.00 Gospodarske novice -11.00 Poročila-12.00 Obvestila, osmrtnice - 12.30 Mali oglasi -
15.00	Poročila -15.30 Popevka tedna -16.00 Sračje gnezdo - 17.00 Aktualna oddaja -
18.00	Poročila - 18.30Otroška oddaja -19.00 Rockovnik - 22.00 Koncert - 23.00 Poletna romantika
TOREK, 12.9.
5.30	Domača glasba -6.45 Kmetijski nasveti
-	9.00 in 11.00 Poročila -12.00 Obvestila, osmrtnice - 12.30 Mali oglasi - 15.00 Poročila -15.50 Nagradni kviz: Vsi znamo vse -18.00 Poročila -18.20 Računalniške novice - 20.00 Večerni program - 23.00 Poletna romantika
SREDA, 13.9.
5.30	Domača glasba - 6.45 Kmetijski nasveti
-	9.00, 10.00 in 11.00 Poročila - 12.00 Obvestila, osmrtnice -12.30 Mali oglasi -15.00 Poročila -16.00 Balkan ekspres -17.00 Borza dela - 20.00 Stari rockerji: akcija - 23.00 Poletna rontantika
VOLKOVI SO SE SPET NASELILI
LOŠKI POTOK - Lovca K Bartol In J. Lavrič trdita, da so se volkovi na območju občine l^oški potok ponovno naselili. Najmanj eno leglo dveh odraslih in štirih mladičev je bilo lani v predelu Kaliča in Travne gore. Ta trop se je verjetno
povečal, snj so volkovi večkrat opaženi v teh predelih, streljanje pa ni dovoljeno. Oba lovca zatrjujeta, da v predelu Kaliča, Kamnega griča, Ap-tahta In Loma skoraj ni več srnjadi, kije priljubljena hrana volkovom, ne izključujeta pa možnosti, da ima pri tem tudi ris svoje “zasluge”.
A, K.
Moj naslov
ROCK IN MEDITACIJA - Kakih 150 do 200 ljudi je v petek zvečer kljub rahlo deževnem vremenu le prisluhnilo koncertu skupine Transcendence, koncertu rocka in meditativne glasbe. Koncert na Trgu Matije Gubca v Krškem je organiziral center Krišna iz Ljubljane v sodelovanju s Kulturnim domom Krško. (Foto: B. D. G.)
DESET DOMAČIH
Žreb je za sodelovanje pri oblikovanju lestvice Studia D in Dolenjskega lista dodelil nagrado Darji Mojstrovič, Škocjan 70 c. Nagrajenki čestitamo.
Lestvica, kije na sporedu vsak ponedeljek od 16.15 do 17. ure, je ta teden takšna:
1	(2) Poštar - IGOR IN ZLATI ZVOKI
2	(1) Te tvoje črne oči - FANTJE Z VSEH VETROV
3	(6) Franc poslane, ANS. PETRA FINKA
4	(3) Barka življenja - FANTJE IZPOD ROGLE
5	(9) Zakonska barka, ANS. STOPAR
6	(4) Ljubezen premaga težave vse - ANS. PLANIKA
7	(5) Veter ve, da sem še mlada - ANS. OBZORJE
8	(-) Nagelj polka - ANS. NAGELJ
9	(8) Beli cvet - ANS. FRANCA POTOČARJA
10	(7) Vračam se spet na deželo - ANS. LOJZETA SLAKA Predlog za prihodnji teden: Pojte zvonovi, BRATJE POLJANŠEK
§<§------------------------------------------------------^
KUPON ŠT. 36
Glasujem za________________________________________________
^Kupone pošljite na naslov: Studio D, p.p. 103,68000 Novo mesto
J
RAZPIS
za šolsko leto 1995/96
Zavod za izobraževanje in kulturo iz Črnomlja
1.	OSNOVNA ŠOLA ZA ODRASLE
2.	PROGRAMI ZA USPOSABUANJE
Kuharski pomočnik — USO II Natakarski pomočnik — USO II Pomožni tekstilec — USO I Zidanje in ometavanje — USO II Priučevanje v lesarstvu — USO I
3.	PROGRAMI ZA PRIDOBITEV IZOBRAZBE
II. stopnja	IV. stopnja
Gradbinec I	Kuhar — natakar
Obdelovalec lesa	Prodajalec
Prekvalifikacija v prodajalca
V. stopnja — nadaljevalni programi Ekonomsko komercialni tehnik Tekstilni tehnik Trgovinski poslovodja Strojni tehnik Gostinski poslovodja Programi po končani V. stopnji Računovodja
Regionalni turistični vodnik za Belo krajino Poslovni sekretar
Vodenje poslovanja v manjših podjetjih
VII. stopnja	Visoka upravna šola
Poslovna sola	— 1. letnik
—	1- letnik	_ 3 |etnik
—	3. letnik
Programi po končani VI. oz. VII. stopnji Pedagoško-andragoška izobrazba
4.	SPLOŠNO IZOBRAŽEVALNI PROGRAMI
Usposabljanje za življenjsko uspešnost Študijski krožki Angleški jezik za otroke Angleški jezik za odrasle Italijanski jezik za odrasle Nemški jezik za odrasle in mladino Slovenski jezik za Neslovence Strojepisni tečaj z računalništvom Računalniški tečaji za otroke in mladino Začetni tečaj krojenja in šivanja Nadaljevalni tečaj krojenja in šivanja Tečaj strojnega pletenja Vodenje knjig v obrti Vodenje knjig v podjetju
5.	SEMINARJI
Izdelovanje domačega platna, peharjev, pisanic Nabiranje zdravilnih zelišč Urejanje turističnih kmetij ob Kolpi Izobraževanje za demokracijo
Življenje v zdravem okolju — uveljavljanje in zagovarjanje
človekovih pravic
Voga
Obnovitveni tečaj higienskega minimuma • VI. stopnja
Obveščamo vse nekdanje vpisane študente višješolskega oz. visokošolskega študija na Ekonomski fakulteti v Ljubljani ali na Ekonomsko poslovni fakulteti v Mariboru, ki pa študija niso končali, da imajo možnost vpisa v 1. in 2 letnik višješolskega študija na Ekonomski fakulteti (v enoti za izredni študij v Črnomlju).
šolsko leto 1995/96 je ZADNJE šolsko leto vpisa v višješolski študij za kandidate, ki so nekoč že bili redno vpisani, pa zaradi takšnih ali drugačnih razlogov študija niso končali.
Evidenčno vpisujemo in zbiramo vaše indekse do 22. 9. 1995.
Delovni čas pisarne ZIK:	Uradne ure za stranke:
— vsak delovni dan od 7. — 19. ure — dopoldne od 10. — 13. ure
— popoldne od 15. — 18. ure tel.: 068/51-116, 53-238

študentski servis maribor, p.e.Črnomelj
1961
skupna
priložnost
y
IMATE OBČASNO VEČ DEU,KOT GA UHKO OPRAVITE SAMI?
NUJNO IN HITRO POTREBUJETE DELOVNO SILO?
KAKO REŠUJETE TEŽAVE, KI SE POJAVIJO V TAKIH PRIMERIH?
ALI VESTE,DA VAM UHKO POMAGAMO Z DIJAKI IN ŠTUDENTI? IN DA JE TO ZA VAS NAJUGODNEJŠA OBLIKA ZAPOSLOVANJA
DEUVCEV?
Pokličite nas in z veseljem vam bomo pomagali.
Poleg POSREDOVANJA DELOVNE SILE vam nudimo tudi kvalitetno FOTOKOPIRANJE m VEZAVO po najugodnejših cenah. Delamo: ob delavnikih od 7.30 do 15. ure, ob sredah pa do 17. ure.
ŠTUDENTSKI SERVIS MARIBOR, P.E. ČRNOMELJ Ul. Mirana Jarca 4, tel./lax.: 068/52-059
m JELOVICA
lesna industrija ŠKOFJA LOKA tel.: (064) 61-30, faks: (064) 634-261
JESENSKI ZAGREBŠKI VELESEJEM od 11. do 17. sept. paviljon 16
PRODAJNI PROGRAM:
OKNA, VRATA, SENČILA, VHODNA VRATA, NOTRANJA VRATA, GARAŽNA VRATA
Prodajna mesta:
Novo mesto, Ulica talcev 2, tel., faks: 068/323-444 Metlika, Cesta XV. brigade, tel.: 068/58-716 Krško, CKŽ 21, tel.: 0608/21-236 JAKAELEKTRO Radeče, BAVEX Trebnje,
KERA TRADE Zagorje ob Savi,
MK TRGOIMPEX Kočevje
!
IMP ELEKTR0M0NTER LJUBLJANA, d.o.o., Ljubljana Vojkova 58
'N
objavlja prosta delovna mesta za delo na območju Dolenjske in Bele krajine:
1.	Elektrikarjev energetikov
2.	Elektrotehnikov energetikov — pripravnikov
3.	Elektrikarjev energetikov — pripravnikov Delovna razmerja bonrio sklenili za določen čas 6. mesecev, s polnim delovnim časom. Prijave z dokazili o končani šoli pošljite v roku 8 dni po objavi na naslov:
IMP Elektromonter Ljubljana, d.o.o., Ljubljana, Vojkova 58
Podrobnejše informacije dobite po telefonu 061 /345-088 ali l osebno v Splošno kadrovskem oddelku podjetja.	j
BREZ PROVIZIJ
LJUBLJANA - Pošta Slovenije in Nova Ljubljanska banka, d.d., sta podpisali pogodbo o sodelovanju, na osnovi katere bodo varčevalci Nove Ljubljanske banke poslovali s čeki in hranilnimi knjižicami brez provizije na vseh 508 poštah v Sloveniji. Pogodba je začela veljati 1. septembra. S to pogodbo Nova Ljubljanska banka omogoča svojim varčevalcem brezplačen dvig gotovine s čeki in poslovanje z vpoglednimi hranilnimi vlogami po vsej Sloveniji. Najvišji znesek, ki ga je moč dvigniti na pošti s čekom ali s hranilne knjižice N-LB, znaša 15 tisoč tolarjev, razen ob vpisu osebnega dohodka na hranilno knjižico, ko je možno dvigniti poljuben znesek v okviru pripisane vsote.
OSMRTNICA
Nepričakovano in mnogo prezgodaj je umrla naša upokojena sodelavka
ANA TATALOVIČ
iz Novega mesta, Jakčeva 19
Od pokojnice smo se poslovili v soboto, 2. septembra, na pokopališču v Ločni. Ostala nam bo v
lepem spominu.
Delavci in upokojenci Krke Kozmetika, Novo mesto
V SPOMIN
Mineva že deseto leto. odkar v temnem grobu spiš.
Zaman so naše bridke solze, nikdar se več ne prebudiš.
Le ena je tolažba naša, odkar vzeta si slovo, da s tabo, draga naša mama, v večnosti se snidemo.
5. septembra mineva deseto let, odkar nas je zapustila naša dobra mama in babica
TEREZIJA
KLOBUČAR
Luben 33
Hvala vsem, ki seje še spominjate.
Njeni domači
ZAHVALA
Dopolnila je 83 let in nas za vedno zapustila draga mama, tašča, stara mama, babica in teta
OLGA
MUŠIČ
iz Dragatuša 6
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, vaščanom in znancem za darovano cvetje, sveče in izrečeno sožalje ter vsem, ki ste našo mamo pospremili na njeni zadnji poti. Hvala g. župniku za opravljen obred, govornici za besede slovesa ter sodelavcem KZ Črnomelj. Še enkrat vsem iskrena hvala!
Žalujoči: sinovi Janez, Lojze, Polde, Zdravko, Stane z družinami in ostalo sorodstvo
ATRAKTIVNA PONUDBA V SEPTEMBRU
FELICIJA že od 1.277.000 SIT dalje opremljena z darilnim paketom:
—	varnostni trikotnik, prva pomoč, žarnice
—	preizkusne tablice
—	tehnični pregled
—	talne preproge
—	prevoz na dom po želji kupca
DOSTAVNA VOZILA — PICK UP, FORMAN PLUS
že od 1.045.000 SIT dalje (s 5% PD), opremljena z darilom^
—	polnim rezervoarjem goriva.
POOBLAŠČEN PRODAJALEC IN SERVISER VOZIL ŠKODA
PRODAJNA MESTA:
—	TREBNJE, tel.: 068/44-025
—	NOVO MESTO, tel.: 068/322-006
Osnovne šole BRŠLJIN. GRM, CEN* TER, ŠMIHEL in STOPIČE bodo vpi* sovale otroke v 1. razred za šolsko leto 1996/97:
OŠ BRŠLJIN, OŠ GRM, OŠ CENTER,
OŠ ŠMIHEL
12.	9. 1995
13.	9. 1995
14.	9. 1995
OŠ STOPIČE
13. 9. 1995
PODRUŽNICE:
od 8. do 17. ure (z začetno črko priimka
od 8. do 17. ure (z začetno črko priimka od L do Ž) od 8. do 14. ure
od 8. do 17. ure
BIRČNA VAS	15. 9.1995	od	10.	do 16. ure
DOLŽ	14.9.1995	od	8.	do 14. ure
MALISLATNIK	15.9.1995	od	10.	do 16. ure
PODGRAD	15.9.1995	od	8.	do 16. ure
Vpisovali bomo otroke, rojene leta 1989 ter januarja ih bruarja 1990, pogojno pa tudi tiste, ki so rojeni od marca vključno avgusta 1990.
K VPISU PRIPELJITE OTROKA IN PRINESITE NJEGOV'2' PISEK IZ ROJSTNE MATIČNE KNJIGE, V KATEREM » VPISANA ENOTNA MATIČNA ŠTEVILKA OBČANA 'c NJEGOVO DRŽAVLJANSTVO!
ZAHVALA
Odšla si tiho in za vedno, a v srcih še živiš in boš živela z nami, ki smo te imeli radi.
V 60. letu starosti nas je po kratki in h _ bolezni zapustila naša draga mam . tra, teta in babica
ANTONIJA SEVER

roj. Podržaj
iz Tomažje vasi 18
Z žalostjo v srcih se iskreno zahvaljujemo vsem sorod ^ sedom, prijateljem, znancem in sodelavcem, ki ste nam kojni trenutkih pomagali, nam ustno ali pisno izrazili sožalje, p ^ darovali cvetje, sveče in jo v tako velikem številu P0SJ’!,e,ivstv'e' zadnji poti. Posebna zahvala kolektivu Dolenjka in z“aV|jen nemu domu Novo mesto ter pevcem in župniku za lepo op obred. Vsem skupaj še enkrat hvala!
Žalujoči: hčerka Jelka, hčerka Slavka z družino in sin z družino ter ostalo sorodstvo
ZAHVALA
V 81. letu starosti nas je zapu: draga mama, stara mama, prababica
stil.3
na*3
babic«
MARIJA * CVITKOVIČ
roj. Gabrijan
iz Dolenjec 11 pri Adlešič'*1
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in znanau cV«L ste nam v najtežjih trenutkih pomagali, pokojnici darov* ^jnji je, sveče in jo v tako velikem številu pospremili na. za P° poti. Hvala g. župniku, pevkam in govornici Mariji Sko slovilne besede.
Žalujoči: vsi njeni
V ERTICAL.
Vojkova ul. 5, 61000 Ljubljana, tel.: 061/316-974
IŠČEMO REGIJSKE ZASTOPNIKE ZA PRODAJO PREHRAMBENIH ARTIKLOV PODROČJU
POGOJI:
samostojni podjetnik oz. d.o.o.
izkušnje na področju prodaje prehrambenih artiklov 'dostavno vozilo (pick up oz. kombi)
■sne vloge naj vsebujejo: registracijo s.p. oz. d.o.o. področje delovanja reference
Prodaja se bo vršila po sistemu fiksne cene za naš račun. VLOGE POŠLJITE DO 22.09.1995 NA NAŠ NASLOV!
Kratkoročna posojila ^ devizno klavzulo
V SKB banki nudimo občanom in obrtnikom kratkoročna gotovinska posojila.
•	Letna obrestna mera:
-	če sodelujete z banko: D + 11 %
-	če ne sodelujete z banko: D + 12 %
•	Rok vračila: do 1 leta.
Podrobnejše informacije dobite v vseh enotah SKB banke in na Zelenem telefonu: 080 15 15.

SKB BANKA D.D.
Naročniki Dolenjskega lista letujte ceneje!
SEPTEMBER
MALTA: letalo/nočitev, zajtrk 569 DEM PORTUGALSKA: letalo/nočitev, zajtrk 729 DEM
'h
MANA*
■94
1
Na vse navedene cene vam MANA, turistična agencija, Kandijska 30, Novo mesto, tel.: 068/321-115, prizna 10% popusta. Oglasite se v agenciji, prinesite s seboj kupon in naročniško številko. Letujte z Dolenjskim listom ceneje!	p

J
generalni
pokrovitelj
IZŠLA JE NOVA, SEPTEMBRSKA ŠTEVILKA REVIJE E-ŠPORT
Iz vsebine:
•	Veliki intervju s predsednikom države Milanom Kučanom
•	Pogovor z najboljšim nogometašem Mure Marijanom Bakulo
•	Pavle Polanec: svetovni fenomen košarke - aktivni igralec pri 47-ih
•	Zakaj Izola pozablja na svojega uspešnega veslača Erika Tkila?
•	Kaj o športu misli Roberto Magnifico
•	Velikani športa: Nataša Urbančič, naša najuspešnejša metalka kopja
•	Uspešna vrnitev Monike Seleš
•	Poslovnež je tokrat Jože Mermal, direktor BTC-ja
•	Niko Mihelič: Za kulisami dirkališč formule 1
POHITITE, E-ŠPORTJE ŽE PRI VAŠEM PRODAJALCU ČASOPISOV TOKRAT Z DARILOM: BROŠURO S SPOREDOM NOGOMETNIH TEKEM VSEH SLOVENSKIH LIG!
REPUBLIKA SLOVENIJA
MINISTRSTVO ZA PRAVOSODJE
UPRAVA ZA IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ
Zavod za prestajanje kazni zapora
LJUBLJANA
Povšetova 5
objavlja prosta delovna mesta za potrebe Oddelka Novo mesto, in sicer:
POOBLAŠČENE URADNE OSEBE V KPZ za nedoločen čas, poskusno delo traja 3 mesece
Pogoji:
srednja izobrazba V. stopnje,
6 mesecev delovnih izkušenj, odsluženi vojaški rok, starost do 27 let
POOBLAŠČENE URADNE OSEBE V KPZ - KUHARJA za nedoločen čas, poskusno delo traja 3 mesece
Pogoji:
srednja izobrazba V. stopnje (kuharski tehnik),
2 leti delovnih izkušenj, odslužen vojaški rok, starost do 27 let
Delovna doba za objavljena delovna mesta se šteje s povečanjem 16/12.
Za sklenitev delovnega razmerja mora kandidat izpolnjevati še naslednje pogoje: državljanstvo RS in aktivno znanje slovenskega jezika; da ni bil obsojen na kaznivo dejanje, ki je po zakonu ovira za sklenitev delovnega razmerja v državnih organih. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v osmih dneh na naslov, ki je naveden v objavi.
DEŽURNE TRGOVINE
V	soboto, 9. septembra, bodo odprte naslednje prodajalne živil:
•	Novo mesto; od 7. do 19. ure: Nakupovalni center Drska
od 8. do 19. ure: trgovina Gros, Ragovska 17 od 7, do 20. ure: Vita, trgovina Darja, Ljubljanska od 7. do 20. ure: market Saša, K Roku 33 od 7. do 19.30: trgovina Čuček, Ul. Slavka Gruma od 7,30 do 20, ure: trgovina Brin, Trdinova ulica od 7. do 19.30: mlečni diskont Vita, Šmihel od 7. do 14.30: market Maja, Bučna vas od 7, do 19, ure: trgovina Cekar v BTC, Bučna'vas od 7. do 19. ure: samopostrežba Azalea, Brusnice od 7.30 do 14. ure: market Pri kostanju, Prečna od 8. do 17. ure: trgovina Brcar, Smolenja vas od 7.30 do 13. ure: trgovina Pod lipo, Smolenja vas od 8. do 13. ure: trgovina Dule, Smolenja vas od 8. do 16. ure: market Pero, Stopiče od 8, do 16. ure: trgovina Sabina, Stopiče od 8, do 20, ure: market Perko, Šentpeter od 8, do 18, ure: Urška, Uršna sela
•	Šentjernej: od 7. do 17. ure: Mercator-Standard, Samopostrežba
•	Dolenjske Toplice: od 7. do 17. ure: Mercator-KZ Krka, VrelecMetlika: od 7,do 21. ure: trgovina Prima
V	nedeljo, 10. septembra, bodo odprte naslednje prodajalne živil:
•	Novo mesto: od 8, do 11. ure: Mercator-KZ Krka, Prodajalna, Glavni trg, Samopostrežba Mačkovec, Market Ljubljanska, Market Seidlova cesta, Market
Ragovska, Market Drska, Market Kristanova, Nakupovalni center Drska, Samopostrežba Šmihel, PC Ločna, PC Kandija, Prodajalna Gotna vas od 8. do 11. ure: trgovina Gros, Ragovska 17 od 7. do 13. ure: Vita,trgovina Darja, Ljubljanska od 8, do 13. ure: market Saša, K Roku 33 od 7, do 19,30: trgovina Čuček, Ul, Slavka Gruma od 8,30 do 20. ure: trgovina Brin, Trdinova ulica od 7. do 19.30: mlečni diskont Vita, Šmihel od 8, do 11. ure: market Maja, Bučna vas od 8. do 12, ure: trgovina Cekar v BTC, Bučna vas od 8, do 12. ure: samopostrežba Azalea, Brusnice od 7.30 do 11. ure: market Pri kostanju, Prečna od 8. do 12. ure: trgovina Brcar, Smolenja vas od 8. do 12. ure: trgovina Pod lipo, Smolenja vas od 8. do 11. ure: trgovina Dule, Smolenja vas od 8. do 12. ure: market Pero, Stopiče od 8. do 14. ure: trgovina Sabina Stopiče od 8. do 12. ure: market Perko, Šentpeter od 8. do 12. ure: Urška, Uršna sela
•	Šentjernej: od 8. do 11. ure: Market
•	Žužemberk: od 8, do 11.30: Market
•	Škocjan: od 7.30 do 10. ure: Pri mostu
•	Trebnje: od 8. do 11. ure: Samopostrežba Blagovnica
•	Mirna: od 7.30 do 11. ure: Grič
•	Mokronog: od 8. do 11. ure: Samopostrežba
•_ Črnomelj: od 8. do 11. ure: Pod lipo, Market Čardak
•	Semič: od 7.30 do 10.30: Market ■ Metlika: od 7. do 21. ure: Prima
_y
15.000.	00 SIT/kos
10.000.	00 SIT/kos 5.000,00 SIT/kos
20.000.	00 SIT/kos v skupni vrednosti
REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA FINANCE Republiška uprava za javne prihodke Izpostava Novo mesto
OKLIC O JAVNI DRAŽBI
Na podlagi 1. odstavka 246. člena Zakona o davkih občanov (Ur. I. SRS št. 36/88 in 8/89 ter Ur. I. RS št. 48/90 in 7/93) Republiška uprava za javne prihodke, Izpostava Novo mesto, odreja JAVNO DRAŽBO predmetov, ki so bili zarubljeni v postopku prisilne izterjave, in sicer:
-	29 moških oblek
-	24 moških suknjičev
-	21 parov moških hlač
-	4 ženskih kostimov Trgovsko blago je znamke VODEB in 860.000,00 SIT.
Javna dražba bo 14.9.1995 ob 9. url v prostorih sejne dvorane Mestne občine Novo mesto, Novi trg 6, II. nadstropje, soba št. 68.
Zarubljene stvari se dajo na dražbo z začetno ceno, ki je bila ugotovljena pri rubežu. Ce se na javni dražbi ne doseže začetna cena, se stvari prodajo za največjo ponujeno ceno, vendar cena ne sme biti manjša, kot znaša polovica vrednosti, ugotovljene pri rubežu.
Kupec mora plačati in prevzeti kupljene stvari takoj po končani dražbi.
Če zarubljeni predmeti ne bodo prodani, bo ponovna dražba
21.9.1995	ob 9. uri na istem mestu. Na ponovni dražbi se stvari lahko prodajo ne glede na višino dosežene cene.
OKLIC O PONOVNI JAVNI DRAŽBI
Na podlagi 4. odstavka 247. člena Zakona o davkih občanov (Ur. I. SRS št. 36/88 in 8/89 ter Ur. I. RS št. 48/90 in 7/93) Republiška uprava za javne prihodke, Izpostava Novo mesto, odreja PONOVNO JAVNO DRAŽBO predmetov, ki so bili zarubljeni v postopku prisilne izterjave, in sicer:
-	avtoradio Miipchen	3.000,00	SIT
-	bliskavica Braun	6.000,00	SIT
-	avtozvočniki Canton	2.000,00	SIT
-	zlat moški prstan	3.500,00	SIT
-	moška ura Sofri	250,00	SIT
Zarubljene stvari se dajo na dražbo z začetno ceno, ki je navedena zgoraj, in se lahko prodajo ne glede na višino dosežene cene. Kupec mora.plačati in prevzeti kupljene stvari takoj po končani dražbi.
Ponovna javna dražba navedenih stvari bo prav tako
14.9.1995	ob 9. uri v prostorih sejne dvorane Mestne občine Novo mesto, Novi trg 6, II. nadstropje, soba št. 68.
Ogled vseh zarubljenih stvari je možen eno uro pred pričetkom dražbe v istih prostorih.
TELEvi
'ZIJA NOVO MESTO
l^^al
aan ob I9. |n 21. uri
novice
jpiP P° NOVICAH
P°RTNI pregled
Cc.^foiek ob 20. uri
£L°VECERN1 FILM
n°t> 21.30 NOVICE
«arteuraja
L ak5?j? od 15. ure dalje
^V^IDEO STRANI


Kako vložiti certifikat v VIZIJO
Spoštovani lastniki certifikatov!
Radi bi Vam olajšali vpis certifikatov, zato smo za Vas pripravili pooblastilo, ki Vam omogoča, da zase in svoje otroke, znance in prijatelje tudi po pošti vpišete svoj certifikat v domačo družbo. Z vpisom v Vizijo ostane denar doma, na našem področju.
Postopek vpisa je preprost:
1.	Izpolnite in podpišite pooblastilo.
2.	Po pošti pošljite na naslov VIZIJA, družba za upravljanje investicijskih skladov, Novi trg 5, 68000 Novo mesto:
•	izpolnjeno in podpisano pooblastilo,
•	certifikat (obvestilo SDK).
3.	Vpis za Vas izvrši VIZIJA, ki Vam potrdilo o vpisu vrne po pošti.
Izjava:
Pooblaščam VIZIJO, družbo za upravljanje investicijskih skladov d.o.o., Novo mesto, Novi trg 5, za vpis in vplačilo delnic v DPB Vizijo 1, pooblaščeno investicijsko družbo, d.d., Novo mesto, Novi trg 5, do vrednosti, ki jo navajam v ustrezni rubriki pooblastila. Istočasno pooblaščam Vizijo, družbo za upravljanje investicijskih skladov, d.o.o., Novo mesto, za uresničevanje glasovalne pravice iz vplačanih delnic v mojem imenu in za svoj račun na skupščini DPB Vizije 1, pooblaščene investicijske družbe, d.d., Novo mesto.
Izpolnjevanje pooblastila za mladoletnike in ostale opravilno nesposobne osebe
Pri pooblastilu za vpis certifikata mladoletnika ali opravilno nesposobne osebe se za vpis imetnika certifikata uporabijo podatki mladoletne osebe oz. opravilno nesposobne, pooblastilo pa podpiše eden od staršev oz. skrbnikov. Nad podpis je potrebno z velikimi tiskanimi črkami napisati ime in priimek podpisnika.
POOBLASTILO
IMETNIK CERTIFIKATA (priimek in ime s tiskanimi črkami)
NASLOV IMETNIKA
EMŠO
Na podlagi lastninskega certifikata vpisujem: SIT
DAN MESEC LETO
PODPIS IMETNIKA CERTIFIKATA ALI ENEGA 00 STARŽEV ZA MLADOLETNEGA OTROKA
CENTER ZA IZOBRAŽEVANJE IN KULTURO, TREBNJE, Kidričeva 2 Telefon: (068) 44-558 Telefax: (068) 44-183
VPIS V ŠOLE
OSNOVNA ŠOLA ZA ODRASLE
5., 6., 7. in 8. RAZRED
3-LETNE POKLICNE ŠOLE (IV. stopnja)
ŽIVILSKI DELAVEC ZA POKLICE:
•	PEK
•	PREDELOVALEC SADJA IN ZELENJAVE
•	MESAR
TRGOVEC
PREKVALIFIKACIJA V TRGOVCA GOSTINSTVO ZA POKLICA:
•	KUHAR
•	NATAKAR
4-LETNE SREDNJE ŠOLE (V. stopnja)______________
EKONOMSKO-KOMERCIALNI TEHNIK UPRAVNI TEHNIK
2-LETNI NADALJEVALNI PROGRAM (V. stopnja)____________________________
STROJNI TEHNIK TRGOVINSKI POSLOVODJA GOSTINSKI POSLOVODJA ŽIVILSKI TEHNIK
V VSEH PROGRAMIH MOŽNOST PREKVALIFIKACIJ IN DOKVALIFIKACIJ!
VIŠJEŠOLSKI PROGRAM	
VIŠJA POSLOVNA ŠOLA	
VPIS V 2. LETNIK	
Smer: zunanjetrgovinsko-komercialna	
VISOKOŠOLSKI PROGRAM	•
VISOKA POSLOVNA ŠOLA
VPIS V 1. LETNIK Ekonomske fakultete Ljubljana (program se bo izvajal kot študij na daljavo) Smeri:
-	management
-	turizem
-	podjetništvo
-	mednarodno poslovanje podjetniške finance zavarovalstvo bančništvo
-	računovodstvo
-	poslovno informiranje VISOKA POSLOVNA ŠOLA VPIS V 3. LETNIK Smeri:
-	podjetništvo
-	podjetniške finance

PLESNI
CENTER
DOLENJSKE
vabi k vpisu v celoletno plesno šolo otroke in mladino, v tečaje aerobike in tečaje za odrasle. Vpis bo od 6. do 8. septembra od 16. do 19. ure na Loki. Informacije po tel. (068) 321-685.
KAKOVOST 2000
d.o.o.
Prvo specializirano podjetje na Dolenjskem in v Beli krajini za:
- izgradnjo sistemov kakovosti po zahtevah mednarodnih standardov JSO-9000 /9001, 9002 ali 9003/
- presojo /auditiranje/ sistemov kakovosti - izobraževanje iz področja upravljanja kakovosti
POKLIČITE NAS, POMAGALI VAM BOMO!
68000 NOVO MESTO Tavčarjeva 2 tel./fax.: 068/341-111
CENTER ZA IZOBRAŽEVANJE IN KULTURO, TREBNJE, Kidričeva 2 Telefon: (068) 44-558 Telefax: (068) 44-183
STROKOVNO IZOBRAŽEVANJE
ETERNk
EMO
63000 Celje, Mariborska c. 86, telefon: (063)32-112, telefax: (063)411-71*
Tečaji za:
•	voznike viličarjev
•	upravljalce težke gradbene mehanizacije
•	higienski minimum
•	varstvo pri delu
•	tečaj strojepisja na računalniku
•	vodenje poslovnih knjig
•	tečaj za računovodje
•	čistilke
•	aranžiranje
JEZIKOVNO IZOBRAŽEVANJE
EMO ETERNA, d.o.o., iz Celja, išče na področju Dolenjske dinamičnega agenta za direktno prodajo posode. Zaželjen je samostojen podjetnik.
Nudimo stimulativni zaslužek.
Pismene prijave pošljite na naslov:
EMO ETERNA - tajništvo Mariborska c. 86 63000 CELJE
•	angleški, nemški, italijanski, francoski jezik za odrasle
•	nemški in angleški jezik za otroke in mladino
RAČUNALNIŠTVO
•	osnove računalništva - DOS
•	windows
•	quatro pro tor vvindovvs
•	word tor vvindovvs
•	vvordstar
SPLOŠNO IZOBRAŽEVANJE_____________________________
Tečaji:
•	krojenje in šivanje
•	harmonika
•	citre
•	kitara
•	slikanje na svilo
INFORMACIJE O PROGRAMIH IN POGOJIH VPISA OSEBNO NA GORNJEM NASLOVU ALI PO TELEFONU (068) 44-558, 44-183, VSAK DAN OD 8. DO 16. URE.
AVTO KLINIKA,
Alei PETERLIN
Novo mesto, Foersterjeva 10 (pri Novoteksu v Bršljinu)!
Posebna ponudba:
*	športne vzmeti in zračni filtri JAM^
*	aluminijasta platišča FONDMETAL
za vse tipe vozil
Informacije na telefon (068)323-035 ^
Novo mesto — Izobraževanje odraslih
Srednja tehniška in zdravstvena šola Novo mesto, Šegova 112 Tel.: (068) 25-207; faks: (068) 21-184
razpisuje
VPIS
v naslednje programe za izobraževanje odraslih v šol skem letu 1995/96:
I. PROGRAMI USPOSABLJANJA -USO I, TEČAJI IN SEMINARJI
1.	VOZNIK VILIČARJEV
2.	UPRAVLJALEC MOSTNIH IN UPRAVLJALEC VRTLJIVIH STOLPNIH ŽERJAVOV — ŽERJAVER
3.	UPRAVLJALEC LAHKE IN UPRAVUALEC TEŽKE GRADBENE MEHANIZACIJE
4.	VARJENJE: OSNOVNI IN NADALJEVALNI PROGRAM (PO NAČINIH: REO, TIG, MAG, PLAMENSKO...)
5.	OSNOVNI IN NADALJEVALNI TEČAJI RAČUNALNIŠTVA: WINDOWS, EXCEL, WORD, ACAD, VVORDPER-FECT...
6.	SEMINARJI ZA OSNOVE REGULACIJ IN KRMILJENJA
7.	SEMINARJI ZA RAČUNALNIŠKO VODENJE OBDELOVALNIH STROJEV
8.	SEMINARJI ZA PNEVMATIKO IN HIDRAVLIKO (FESTO OPREMA)
9.	STROJNIK CENTRALNEGA OGREVANJA, STROJNIK PARNIH KOTLOV
II. PROGRAMI USPOSABLJANJA -USO II
1.	ZIDAR ZA ZIDANJE IN OMETAVANJE
2.	TESAR OPAŽEV
3.	POLAGANJE KERAMIČNIH OBLOG
4.	UPRAVLJANJE LAHKE GRADBENE MEHANIZACIJE
5.	VARJENJE V SERIJSKI PROIZVODNJI
Pogoji za vključitev: izpolnjena osnovnošolska obveznost in ustrezno zdravniško spričevalo
lil. DVELETNI PROGRAMI POKLICNIH ŠOL
1.	KEMIJSKO FARMACEVTSKA DEJAVNOST
2.	OBDELOVALEC LESA
3.	PRIDOBIVANJE, PREDELAVA IN OBDELAVA KOVIN
4.	UPRAVLJALEC GRADBENE MEHANIZACIJE
5.	BOLNIČAR
Pogoji za vključitev: izpolnjena osnovnošolska obveznost in vsaj 6 razredov osnovne šole ter zdravniško spričevalo
7.	ELEKTRIKAR; POKLIC: ELEKTRIKAR-ELEKTRONlK
8.	MIZAR IN TAPETNIK; POKLIC: MIZAR
9.	AVTOELEKTRIKAR; POKLIC: AVTOELEKTRIKAR 10. KEMIJSKA DEJAVNOST; POKLIC: KEMIK
Pogoji za vključitev: Za udeležence, ki so uspesno , kiju čili 8. razred osno ime šole in so zdra vstveno spe® ni opravljati poklice tega programa. Vključijo se la tudi udeleženci, ki imajo nedokončano poklicno ko narsko šolo, poklicno a vtomehaniško šolo ali z nedo*^ čanim programom kovinarstva in strojništva razne _ smeri, ter udeleženci, ki so uspešno opraviti SKR P gram ko vinarske usmeritve, tzob ra že vanje traja 3 te& udeležence s končano osnovno šoto. V vseh prog ra je možna prekvalifikacija iz drugih programov.
V. DIFERENCIALNI PROGRAMI (V. stopnja)
1. STROJNI TEHNIK; POKLIC: STROJNI TEHNIK Pogoji za vključitev: Vključijo se lahko udeleženci s* čano poklicno kovinarsko ali poklicno avtomehani^ šolo aliz uspešno končanim programom za kovinar in strojništvo. Izobraževanje traja 2 teti.
2. ELEKTROTEHNIK; POKLIC ELEKTROTEHNlK-ELt '
TRONIK
Pogoji za vključitev: Vključijo se lahko udeleženci s ' °g. čano poklicno elektro šolo oziroma s končanim Pf°* mom elektronika smeri elektrikar-elektronik. Izoor vanje traja 2 leti.
3.	LESARSKI TEHNIK; POKLIC: LESARSKI TEHNIK v Pogoji za vključitev: Za udeležence, ki so konča stopnjo te usmeritve. Izobraževanje traja dve leti-
4.	KEMIJSKI TEHNIK; POKLIC: KEMIJSKI TEHNIK Pogoji za vključitev: Za udeležence, ki so konca stopnjo te usmeritve. Izobraževanje traja dve leti.
5.	FARMACEVTSKI TEHNIK; POKLIC: FARMACEVTS
TEHNIK	iv.
Pogoji za vključitev: Za udeležence, ki so konca stopnjo te usmeritve. Izobraževanje traja dve leti■
6.	ZDRAVSTVENI TEHNIK; POKLIC: ZDRAVSTVENI TEH^ Pogoji za vključitev: Trajanje izobraževanja: 4 «• udeležence s končano osnovno šoto ati končaniM-^ programom, oziroma 3 leta za udeležence s konc
programom: bolničar.
7.	PROMETNI TEHNIK; POKLIC: PROMETNI TEHH!L Z» Pogoji za vključitev: Trajanje izobraževanja•: 4 «■ ^gg udeležence s končano osnovno šolo ali končanii" g programom. Za udeležence s končano triletno P°K šoto je izobraževanje ustrezno krajše.
VI. AVTOSOLA - 25 let
1.	TEČAJI IZ PROMETNIH PREDPISOV ZA VOZNIKE M
TORNIH VOZIL VSEH KATEGORIJ.	„ n |N E
2.	POUČEVANJE VOŽNJE MOTORNIH VOZIL B, C, v
KATEGORIJE	„ , n,Z£L,
Po konkurenčnih cenah z vozili RENAULT ^'„T.pn£S CLIO 1,2 RN, R-19 ADAGIO, TAM 130 in MER('C 1314.
IV. TRILETNI PROGRAMI POKLICNIH ŠOL
1.	OBLIKOVALEC KOVIN; POKLICI: STRUGAR, FREZA-LEC, BRUSILEC IN ORODJAR
2.	PREOBLIKOVALEC IN SPAJALEC KOVIN; POKLICI: KONSTRUKCIJSKI KUUČAVNIČAR, VARILEC, KLEPAR IN AVTOKLEPAR
3.	MONTER IN UPRAVLJALEC ENERGETSKIH NAPRAV; POKLICI: MONTER VODOV. NAPRAV, MONTER OGREVALNIH NAPRAV
4.	MEHANIK VOZIL IN VOZNIH SREDSTEV; POKLIC: AVTOMEHANIK
5.	STROJNI MEHANIK; POKLIC: STROJNI MEHANIK
6.	VOZNIK; POKLIC: VOZNIK
Prijave za vpis vložijo kandidati v oddelku *a 1 obraževanje odraslih,soba 160, do vključno 1 ' 9. 1995.Tega dne bo ob 17. uri informativni s stanek kandidatov za izobraževanje ob delu > vpis v programe.
Za tečaje, seminarje in avtošolo poteka vpis P° potrebi vse leto.
Podrobnejše informacije o programih in izobraževanja dobite po telefonu 25-207 inf-
ZAHVALA
Nepričakovano in veliko prezgodaj nas je zapustil naš dragi
VLADIMIR
VARDJAN
dipl. inž. strojništva
iz Črnomlja, Kolodvorska ul. 15
izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče ter vsem, ki ste po-la Jne8a pospremili na zadnji poti, iskrena hvala. Posebna zahva-ITIag' Janezu Kramariču in Sašu Miketiču za poslovilne besede ter pevskemu zboru Tovarne Belt Črnomelj.
Njegovi
Hvala
V SPOMIN
Solza, žalost, bolečina te zbudila ni in ostala je praznina, ki tako zelo boli.
30. avgusta je minilo leto dni, odkar nas je zapustila zlata mami
FRANČIŠKA PEČJAK
s Prevol pri Hinjah
vsem, kiji prinašate cvetje, prižigate sveče in za trenutek postojite ob njenem grobu.
Žalujoči: vsi njeni
ZAHVALA
*	V 65. letu nas je zapustila mama in stara
LUDVIKA
GIMPEL
Sojo 0 se zahvaljujemo sorodnikom, vaščanom in znancem, ki Pospremili na zadnji poti. Posebna zahvala g. župniku za svečan pogreb in Gasilskemu društvu.
Žalujoči: sin Dominik z družino
ZAHVALA
Ni smrt tisto, kar nas loči, in življenje ni, kar druži nas.
So vezi močnejše,
brez pomena zanje so razdalje,
kraj in čas.
(Mila Kačič)
V 73. letu starosti je za vedno prenehalo biti plemenito srce naše drage mame, stare mame, prababice,sestre, tašče in tete
MARIJE REŽEK
z Radoviče 75 pri Metliki
iti srQePo se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem r0vaae*avcem za vsestransko pomoč, ustna in pisna sožalja, da-?° cvetje in sveče ter številno spremstvo na zadnji poti. Hva-sl^upniku za lepo opravljen pogrebni obred, govornici za po-žy0 n.e besede ter pevcem za zapete in godbenikom za zaigrane bnke. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala!
"joči; sin Martin, brat Jože in sestra Bariča z družinami, ^^žet Jože, vnuki, pravnuki in ostalo sorodstvo
V
ZAHVALA
V 69. letu starosti nas je zapustila naša draga žena, mama, babica in tašča
ANA
TATALOVIČ
iz Novega mesta
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in ostalim za podarjeno cvetje, sveče, izrečeno sožalje ter spremstvo pokojne na njeni zadnji poti.
Žalujoči: vsi njeni
V SPOMIN
Tam ni več trpljenja, lam ni več gorja, niti žalost grenka ne tare ti srca.
5. septembra je minilo žalostno leto, odkar nas je zapustila naša draga žena, mama, stara mama in prababica
MARIJA KUČIČ
iz Globočic pri Kostanjevici
Hvala za vsako lepo misel, postanek ob njenem grobu in prižgano svečo.
Vsi njeni
ZAHVALA
V 69. letu starosti nas je zapustil mož in oče
JANEZ
CVET
Telčice 3
Sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem se iskreno zahvaljujemo za pomoč in številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala tudi osebju Dializnega oddelka, posebno dr. Steklasovi, dr. Furlanovi in dr. Čehovi, ter g. župniku za lepo opravljen obred.
Žalujoči: žena Slavka in otroci z družinami
ZAHVALA
V 91. letu nas je za vedno zapustila naša draga mama, sestra, teta, babica in prababica
MARIJA
SMOLE
roj. Zajimec
iz Dolenje vasi 6 pri Mirni Peči
Iskreno se zahvaljujem sorodnikom, vaščanom in prijateljem za darovane vence, cvetje, sveče in izrečena sožalja ter vsem, ki ste pokojno mamo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Posebno se zahvaljujem sosedi Silvi za poslovilne besede, g. župniku za opravljen obred in cerkvenemu pevskemu zboru.
Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: sin Janez z družino in ostali sorodniki
ZAHVALA
Vsem, ki ste v dneh brezupne bolečine sočustvovali z nami, ko smo nepričakovano izgubili našega dragega moža, očeta in dedka
LADKA KUKCA
uglednega slovenskega kulturnega delavca
$twarno gi°boko hvaležnost. Posebej se zahvalimo osebnemu zdravniku dr. Ivu Nemethu, zdrav-l'jesCrnu osebju bolnišnice v Brežicah, kije vzorno skrbelo za bolnika. Dolžni smo hvaležnost tudi •ezn,°Vl 2sebni zdravnici- specialistki dr. Vandi Zorkovi, kije več let bedela nad pokojnikovo bo-Zahvaljujemo se šentjernejskemu oktetu, kostanjeviškim gasilcem, osebju Galerije Božidar je teč Kfajevrii skupnosti Kostanjevica, vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za prelepo cvet- -Heraif‘SHe in ustne izraze sožalja, govornikom Viliju Mančku, dr. Andreju Smrekarju in Milanu akoviču, Janku Kohnetu pa za občuteno zaigrano Tišino. Hvaležni smo vsem, ki ste pokojnega imeli radi. Prosimo, ohranite ga v lepem spominu.
Vsi njegovi
Mercator — KZ KRKA, z.o.o., NOVO MESTO Zadružna hranilno kreditna služba, p.o.
NOVO MESTO Rozmanova ulica 10
OBJAVLJA
prosto delovno mesto pomočnika vodje službe
Kandidati morajo imeti končano šolsko izobrazbo VI. ali V. stopnje ekonomske smeri. Zaželjene so delovne izkušnje na področju finančnega knjigovodstva bank.
Delovno razmerje bo sklenjeno za določen čas — nadomeščanje v času porodniške, s polnim delovnim časom. Kandidati naj pisne vloge z dokazili o izobrazbi in opisom dosedanjih delovnih izkušenj pošljejo na gornji naslov v 8 dneh po objavi.
O izbiri bomo kandidate obvestili v 15 dneh po končanem zbiranju ponudb.
ZAHVALA
Ob izgubi naše drage
LJERKE SAJE, mr. ph.
rojene Dobek
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste jo imeli radiji pomagali in skrbeli zanjo. Hvala vsem, ki jo boste ohranili v spominu.
Vsi njeni
ZAHVALA
Prezgodaj nas je v 54. letu starosti zapustila
VIDA
GREGORČIČ
■	roj. Zupanc
Zahvaljujemo se vsem za darovano cvetje in sveče, sosedom, podjetju Dana in Simoninim sodelavcem, g. župniku za lepo opravljen obred in Društvu upokojencev za lep poslovilni govor.
Žalujoči: vsi njeni
ZAHVALA
Ni več bolečine, nič več ne trpiš, pri svojih najdražjih spokojno zdaj spiš.
V 58. letu starosti nas je zapustila naša ljuba žena, mama, sestra, teta
MARIJA ZAMPIERI
rojena Kolenc
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, posebno še družini Češnovar iz Ljubljane za vso pomoč v času njene bolezni. Iskrena hvala tudi g. župniku za opravljen obred in pevcem za zapete pesmi. Vsem še enkrat prisrčna hvala!
Žalujoči: vsi njeni
ZAHVALA
Omagala je v boju s težko boleznijo in nas mirno zapustila draga mami, žena, hčerka, sestra, teta in svakinja
MAJDA JAKOBČIČ
roj. Slabe
iz Črmošnjic pri Stopičah
Ob boleči izgubi naše drage iskrena zahvala vsem sorodnikom, sovaščanom, prijateljem in znancem, ki ste nam v najtežjih trenut kih pomagali, izrekli sožalje, darovali cvetje, sveče in jo pospremili v tako velikem številu na zadnji poti. Vsa pohvala za nesebično in srčno pomoč pri zdravljenju medicinskemu osebju UKC.prim. dr. Maroltu, Pljučnemu oddelku bolnišnice Novo mesto. Iskrena hvala tudi gospodu župniku Edvardu Eberlu za lepo opravljen obred, trobentarju, kvartetu Luč za zapete žalostinke, govorniku g. Slavku Staniši ter pogrebnim in pokopališkim storitvam Sonje v	Novak, s.p., iz Novega mesta.
Žalujoči: hčerka Romana, mož Marko Reba, mama, sestri Gabrijela in Vera z družinama ter
ostalo sorodstvo
DOLENJSKI LIST
m »tli m§ mm
n TEDENSKI KOLEDAR — KINO — KMETIJSKI STROJI — KUPIM — MOTORNA VOZILA — OBVESTILA — POSEST — PRODAM /A\ — RAZNO — SLUŽBO DOBI — SLUŽBO IŠČE — STANOVANJA — PREKLICI — ČESTITKE — ŽENITNE PONUDBE — ZAHVALE
tedenski koledar
Četrtek, 7. septembra - Marko Petek, 8. septembra - Marija Sobota, 9. septembra - Peter Nedelja, 10. septembra - Nikolaj Ponedeljek, 11. septembra - Nada Torek, 12. septembra - Gvido Sreda, 13. septembra - Ljubo
LUNINE MENE
9. septembra ob 5.37 - ščip
kino
BREŽICE: Od 7. do 9.9. (ob 18.30) akcijska drama Pregon. Od 7. do 9. ter
11.9.	(ob 20.30) in 10.9. (ob 18.30 in 20.45) kriminalni film Dolores Clai-borne. 13.9. (ob 20.30) ameriški groz-
ljivi film Skrivališče.
ČRNOMELJ: 8. in 9.9. (ob 20. uri) ameriški film Kaznilnica odrešitve.
10.9.	(ob 18. in 20. uri) ameriški grozljivi film Skrivališče.
KOSTANJEVICA: 9.9. (ob 21. uri) film Vse, kar si želiš.
KRŠKO: 7. in 10.9. (ob 18. uri) in
8.9.	(ob 20. uri) melodrama Nesmrtno ljubljena.
METLIKA: 8. in 9.9. (ob 20. uri) ameriški grozljivi film Skrivališče.
10.9.	(ob 20. uri) ameriški film Kaznilnica odrešitve.
NOVO MESTO: Od 7. do 13.9. (ob 16. uri) risanka Trnuljčica. Od 7. do
13.9.	(ob 17.30 in 20. uri) zgodovinski spektakel Prvi vitez.
ŠENTJERNEJ: 8.9. (ob 20. in 22. uri) film Kri na soncu.
• ŠKRLATNA PUMA, akcijska drama (Crimson Tide, ZDA, 1995, 115 minut, režija: Tony Scott)
Vse kaže, da lahko ta film nemudoma okličemo za novo podmor-ničarsko klasiko tipa Das Boot. Škrlatna plima je namreč nabita s podvodno psihološko vojno.
Čeprav je veliko filmov, ki napovedujejo konec planeta, postavljenih v časpšo letu 2000, je to skorajda že odveč, saj je prihodnost že tu. Sploh pa, ali vas ne bi bilo bolj strah Jilmsko dobro argumentirane fiktivne katastrofe v neposredni prihodnosti kot pa povsem jiktivne, tam enkrat, ko nas že itak več ne bo? Tukaj so avtorji Richard P. Henrick, pisatelj podmomičarske literature, scenarist Michael Schif-fer in likalnika Robert Tovvne in Quentin Tarantino zadeli terno. Torej. Jeseni 1996pride v Rusiji do državnega udara nacionalistov kot posledica vojne v Čečeniji. Fanatični Radčenko, morda že jutrišnja podoba Zirinovskega, zavzame jedrska izstrelišča okoli rta Kamčatka in napove jedrski napad na ZDA in Japonsko, državi, ki sta najbolj ponižali ruski ponos nepre-
magljivih. Clinton in ruska vlada mrzlično iščejo rešitev.
Vse to zvemo od CNN-ovega poročevalca, ki se javlja iz francoske letanosilke Foch nekje na Sredozemskem motju. Američani pošljejo na pot Alabamo, najmočnejši kos jedrskega orožja na svetu. Poveljuje ji Gene Hackman, človek stare šole, za pomočnika pa mu določijo Denzla Washingtona, razsvetljenega pacifističnega profesionalca.
Do Kamčatke priplujejo en dva tri, res pa ne vemo, od kod. Hackman hoče streljati, češ da bodo sicer Rusi prvi, Washington pa se upre, ker hoče preveriti sporočilo. Po knjigi. Kajti če streljajo, dejanskega ukaza pa ni bilo, so morda krivci tretje svetovne vojne. Časa ni, radio se popravlja, poveljnika pa se gresta pozicijsko vojno. Napeto, živčno, na sekunde, v imenu celega sveta.
Ob tovrstnih filmih v gledalca nehote sili misel, kam te reči pravzaprav spadajo. Morda v akcijski žanr, saj kinetike in tehnospektak-la nikoli ne primanjkuje, ali pa so drame, torej nekaj zaresnega, tragičnega, moralnega. Dobro je, če je dovolj obojega. Jasne črte pa ni videti, kaj vem, morda zaradi teme v globinah. Tam spodaj v klavstrofobičnem ustroju podmornice je tako rekoč naravni prostor za gledališče, za komorne igre na življenje ali smrt. TOMAŽ BRATOŽ
kmetijski stroji
SLAMOREZNICO z nizkim koritom tip Ester prodam. © (061)374-294.	7602
MOTOKULTIVATOR MUTA, 300 m3, s priključki prodam. © (068)26-160. 7619 TRAKTOR URSUS, 35 KM, s kabino, letnik 1987, 600 delovnih ur, kot nov, ugodno prodam zaradi bolezni. © (068)64-559, Božo.	7645
SILOKOMBAJN MENGELE, tip 280, in obračalni plug (2 ali 3 brazde) prodam. © 42-925.	7650
TV 418 in vinograd z novo zidanico prodam. ® (068)45-055, po 16. uri. 7655 SILOKOMBAJN in traktorsko kosilnico z dvema klinama prodam. © (061)778-141.	7659
SAMONAKLADALKO MENGELE, 18 m3, zelo dobro ohranjeno, prodam. © 43-644.	7671
STABILNI molzni stroj Westfalija, komplet, prodam. ® (0608)32-453.	7685
MOLZNI STROJ Vitreks, nerabljen, prodam za 70.000 SIT. © (0608)64-017.
7700
CISTERNO za gnojevko, 2200 1, prodam. © 52-470.	7737
ENOVRSTNI obiralni stroj za koruzo Tornado 3000 Sip Šempeter prodam. Alfred Železnik, Boštanj 56, ® (0608)81 -069.
7752
UNIVERZALNI STROJ U 11 Mio Standard s priključki (cirkular, oblič, ruženje koruze, mlin za koruzo, brus) prodam. Stroj je nov, nerabljen. * (068)76-048.
7769
TRAKTOR Tomo Vinkovič 523 s prikolico in plugom, prodam. © 47-186.	7803
CISTERNO za gnojevko, 1700 1, prodam. © (0608)43-200.	7805
PRIKLJUČEK mulčar, rotacijska kosa za Gorenje Muta, okrogli priključek, prodam. © (0608)34-636.	7806
SILOKOMBAJN Sip Vihar 40, tračni transporter Maran z nakladalno rampo, delovne širine do 12 m, in traktor Univcrzal brez kabine, 55 KM, 380 delovnih ur, prodam. © (068)83-387.	7825
KMETOVALCI, POZOR! V času Celjskega sejma od 8.-16. septembra bomo imeli v naši trgovini v Kranju najcenejše traktorje Univerzal in Zetor ter tudi nekatere ostale tipe traktorjev. Rabljeni traktorji Univerzal, IMT, TV «30,418,523,730, Što-re 404, Lindncr 35, Torpedo, Zetor 52 - 45, 50 - 11, Ursus 35. Rezervni deli, akumulatorji, gume ter traktorji staro za novo. Cisterna 2700 1, nakladalka, silažna Krona 27 in Fahr 27, Sip 17 Pionir. Vljudno vabljeni v našo trgovino v Kranj na Ljubljansko 30 vsak dan od 8. do 16. ure, © (064)332-111, rezervni deli (064)332-113.	7831
kupim
HRASTOVO IN BUKOVO HLODOVINO odkupujemo. ® (061) 218-595, (0609) 620-396.	7280
NA SENOVEM kupim telefonsko številko. E (0608)81-823.	7609
TELIČKA, starega do 14 dni, kupimj. E (0608)82-221.	7660
GOZDNE SADEŽE odkupujem po najvišji dnevni odkupni ceni. Cena za 1 kgsve-žih jurčkov je 800 SIT. ® (0609)614-922 ali (0609)628-937.	7689
PREŠO za stiskanje grozdja, starejše izdelave, manjšo, za okras, kupim. ts (064) 633-033.	7704
DOMAČE PIŠČANCE ali kure (ne farmske) kupim. ® (068)324-377.	7767
D0LENJSK LIST
h
IZDAJATELJ: Dolenjski list Novo mesto, d.o.o. Direktor: Drago Rusija UREDNIŠTVO: Marjan Legan (odgovorni urednik), Andrej Bartelj, Mirjam Bezek-Jakše, Jožica Dorniž, Breda Dušic Gornik, Tanja Gazvoda, Anton Jakše, Mojca Leskovšek-Svete, Martin Luzar, Milan Markelj (urednik Priloge), Pavel Perc in Igor Vidmar.
IZHAJA ob četrtkih. Cena posamezne številke 150 tolarjev; naročnina za 2. polletje 4.000 tolarjev, upokojenci imajo 10-odst. popust; za družbene skupnosti, stranke, delovne organizacije, društva ipd. letno 12.000 tolarjev; za tujino letno 100 DEM oz. druga valuta le vrednosti.
OGLASI: 1 cm za ekonomske oglase2.200 tolarjev, na prvi ali zadnji strani4.400 tolarjev; za razpise, licitacije ipd. 2.500 tolarjev. Za nenaročnike mali oglas' do deset besed 1.500 tolarjev, vsaka nadaljnja beseda 150 tolarjev.
ŽIRO RAČUN pri Agenciji za plačilni promet: 52100-603-30624. Devizni račun: 52100-620-107-970-27620-4405/9 (Dolenjska banka, d.d., Novo mesto). NASLOV: Dolenjski list, 68001 Novo mesto, Glavni trg 24, p.p. 212.
Telefoni: uredništvo in računovodstvo (065)323-606, 324-200; ekonomska propaganda, naročniška služba in fotolaboratorij 323-610; mali oglasi in zalivale 324-006; telefax (065)322-898.
Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Na podlagi mnenja (št. 23-92) pristojnega državnega urada spada Dolenjski list med informativne proizvode iz 13. točke tarifne številke 3, za katere se plačuje 5-odst. davek od prometa proizvodov. Računalniška priprava časopisnega stavka: Dolenjski list Novo mesto, d.o.o.
^Prelom in filmi: Grafika Novo mesto, p.o. Tisk: Ljudska pravica, Ljubljana.
motorna vozila
OPEL TIGRO, nov, še neregistriran, prodam. © (0609)623-116.	7482
R 18, letnik 1986, 5 prestav, z radiom, prodam. © (068)45-086.	7585
VOLVO 245 L, letnik 1982, kovinsko moder, klima, vlečna kljuka, prodam za 6500 DEM. Matjaž, © (068)23-135, dopoldan.	7588
MOPED BT 50 kupim. ® (068)76-150.
7591
JUGO 45, letnik 1988, registriran za celo leto, prodam za 3500 DEM. © 42-115.
7593
KOMBI IMV, letnik 1984, s šipami, registriran do 5/96, lepo ohranjen, prodam. © 73-225 ali 20-258.	7595
TOMOS A 35 s, nov, vožen mesec in pol, še v garanciji, z nekaj dodatne opreme prodam. © (068)23-356.	7599
TOVORNJAK Magirus Dcutz, gozdarski samonakladalnik s Hiabom, prodam. © (068)42-482, Radkovič.	7600
JUGO, letnik 1987, dobro ohranjen, registriran do 7/96, prodam. ® 23-451, od četrtka zvečer dalje.	7601
R 5 CAMPUS, letnik 1990, 5V prodam za 8300 DEM. Ogled in informacije na © 26-661.	7603
GOLF JX D, letnik 11/87, dobro ohranjen, prodam. © (068)43-674.	7604
OPEL KADETI-, letnik 1977 prodam. Stane Grubar, Dol. Stara vas 47, Šentjernej.
7610
INVALID proda R 5 plus, letnik 1993, rdeč, 5V, garažiran, prevoženih 2400 km, kot nov. © 78-402.	7616
MERCEDES 190 2.0, letnik 1987, registriran do 6/96, prevoženih 74.000 km, prodam za 19.500 DEM. ® (068)59-450.
7617
R 4 GTL, registriran do 9/95, ohranjen, prevoženih 111.000 km, letnik 1981, prodam. © (068)81-294.	7631
R 4 GTL, letnik 1987, rdeč, prodam. © 57-247.	7641
FIAT 126 P prodam. © (068)44-620.
7642
LANDROVER 109 D prodam ali menjam za osebni avto. Anton Rajer, Zdcnska vas 24, Videm - Dobrepolje, ® (061)787-318.	7644
R 4 GTL, letnik 1988, dobro ohranjen, registriran do 19.3.1996, prodam. ® (068) 78-117.	7653
OPEL OMEGO 2.0 i, letnik 1990, prevoženih 54.000 km, registriran do 7/96, prodam za 19.000 DEM. ® (0608)75-492.
7654
ŠKODO, letnik 1986, registrirano do 8/96, nujno in ugodno prodam. © (068)24-283.	7657
VW PASSAT, prva registracija 1990, prva barva, električna sončna streha, aluminijasta platišča, GL oprema, prodam. ® (068)44-168.	7665
FIAT 127, letnik 1982, registriran do
4.12.1995,	prodam. Minka Hočevar, Krmelj 6 b.	7667
R 9 GTL, letnik 12/82, registriran do
29.4.1996,	in hidravlično nakladalno ram-
po, kompletno, širine 2.5 m, prodam. ® 87-197.	7672
OPEL KADETT, letnik 1985, registriran do konca maja 1996, prodam. © 85-011.
7673
R 19 limited, star 2 meseca, bel, 2000 km, ugodno prodam. ® 321-395, po 16. uri.
7677
OPEL ASTRO 1.4 i GL, letnik 1992, in dvecolski plug prodam. ® (068)21-605.
7679
R 4, letnik 1987, prodam. ® (068)83-355. OM 40, poltovorni, nosilnosti 1500 kg, prodam ali menjam za osebni avto ali traktor. ©51-781.	7684
R 5, letnik 1991, registriran do 5/96, rdeč, in golf GTD, letnik 1988, prodam. © 73-205.	7688
126 PGL, letnik 1987, registriran do konca novembra 1995, prodam. © (0609) 622-268.	7690
JUGO 55, letnik 1988, bel, registriran za celo letok, prodam. ® (068)42-114.	7694
R 19 GTS, letnik 1989, kovinske zelene barve, registriran do 21.4.1996, prodam. ® (068)73-069.	7695
JUGO 45 A, letnik 1987, prodam. © 85-947.	7698
GOLF D, letnik 1983, registriran do 4/96, prodam. © 76-163.	7699
126 P, letnik 1988, zelo dobro ohranjen, prodam. © 27-747.	7703
OPEL KADETT 1.3 GS, letnik 1988, rdeč, prodam ali menjam za manjši avto. © (068)52-246.	7705
SUBARU JUSTY, letnik 1987, registriran do 3/96, prodam. ® (068)49-519.
7711
JUGO 45, letnik 1991, prodam. © 28-075.	7712
GOLF JGL D, letnik 1984, S paket, registriran do 8/96, prodam za 4200 DEM. © 28-096.	7717
Z 101 GTL 55, letnik 1986, registrirano do 3/96, prodam. * 84-136.	7718
R 5, letnik 1988/89 prodam. © 321-385.
Z 128 skala, letnik 1988, registrirano do
24.5.1996,	prodam za 2800 DEM. ©
(068)52-585.	*	7721
ŠKODO FELICIO, R 5, R tvvingo, in R clio, vse novo, prodam s 5 - odst. popustom za gotovino. © (0609)619-685.	7726
126 P, letnik 1988, prodam. © 78-081.
7728
GOLF, S paket, letnik 1984, dobro ohranjen, bel, prodam. Alojz Murn, Vel. Orehek 28, Novo mesto.	7729
KADETT SOLZA 1.4 LS, letnik 1991, prodam. © (068)26-839.	7731
KARAMBOLIRAN Suzuki maruti 800 prodam. © 20-276.	7734
KADETT 1.3 SR, letnik 1982, lepo ohranjen, dodatna oprema, radio, prodam. © (068)342-516 ali 341-200.	7735
GOLF D, letnik 1986, registriran do 8/96, prodam. © (068)65-725.	7739
JUGO KORAL 55, letnik 1992, bel, registriran do 8/96, 52.000 km, prodam. © (068)24-648, po 15. uri.	7740
R 5 GT TURBO, letnik 1987, prodam ali menjam za cenejši avto. © (068)52-508.
7741
Z 101, letnik 1985, registrirano do
21.7.1996,	prvi lastnik, lepo ohranjeno, ga-
ražirano, prodam. © 52-508.	7743
KADETT, letnik 1975, rdeč, registriran do 4/96, široke gume, lepo ohranjen, ugodno prodam. © 51-397.	7745
R 4 GTL, letnik 1981, ugodno prodam. Jože Kos, Črmošnjice 17.	7748
ŠKODO FAVORIT LX, letnik 5/93,
17.000	km, prodam. ® (068)59-006, po 16.
uri.	7750
JUGO 45, letnik 1989, in hrastove deske, 4 cm, prodam. Franc Hočevar, Mačkovec 2, Škocjan.	7751
FIAT UNO 60 S, letnik 12/86,5V, 5 prestav, kovinsko moder, registriran do 5/96, ohranjen, ugodno prodam. ® (068)25-109.
7754
UNO 60 S, letnik 1993, prodam. © 27-033.	7758
FIAT UNO 60 CS, letnik 1991, bel, nujno prodam za 9300 DEM. ® 24-361, dopoldan.	7764
FIAT REGATO 100 S ie, letnik 1987, registriran do 6.11.1995, prodam. Franci Drenik, Vel. Podljuben 3 a, Uršna sela.
7765
OPEL KADETT 1.4 S, letnik 1991, prodam. © 76-503.	7771
JUGO KORAL 45, letnik 1989, registriran do 6/96, prodam. © 324-251.	7774
R 5 CAMPUS, letnik 1991, garažiran, lepo ohranjen, prodam. ® (068)20-260, po 15. uri.	7775
R 18 TLS, letnik 12/84, registriran do 12/95, odlično ohranjen, z vso opremo, ugodno prodam ali menjam za R 4 GTL. © 28-424, popoldan.	7776
SAMARO 1500, letnik 1990, registrirano do 5/96, dobro ohranjeno, prodam. ® 321-387	7777
GOLF JX D, letnik 1989, 5V, 115.000 km, prodam za 11.800 DEM. © 42-442.
7780
GOLF JGL, letnik 1981, registriran do
14.7.1996,	prodam. © (068)84-184.	7783
JUGO 45 A, letnik 1987, dobro ohranjen, ugodno prodam. ® (068)45-358.
7785
126 P, letnik 1990, registriran do 1996, lepo ohranjen in novo gorsko žensko kolo, Shimano oprema, ugodno prodam za
26.000	SIT. © (068)323-824, Urška. 7786 126 PGL, letnik 1987, dobro ohranjen,
registriran do 4/96, prodam. Janez Bukovec, Petane 8, Novo mesto.	7788
JUGO 60 KORAL, letnik 1990, registriran do 6/96, prodam. Mirko Verbič, K Roku 50, Novo mesto.©	7791
VW HROŠČ, letnik 1976, atraktiven, športno razširjen, veliko dodatne opreme, črn, registriran do 9/96, prodam za 5000 DEM. © (068)85-850.	7793
R 4 GTLJ, letnik 1984, registriran do
1.9.1996,	ugodno prodam. ® (068)21-847.
7797
126 P, letnik 1985, registriran do 10/95, za 600 DEM in večjo količino cvetličnega medu prodam. © (0608)82-508'.	7799
R 4 GTL, letnik 1991, rdeč, prodam. © (068)27-289, Robi.	7800
ALFO 75, 2.0, letnik 1985, lepo ohranjeno, prodam ali menjam za cenejše vozilo. © 43-734.	7801
JUGO 45 A, letnik 1986, v dobrem stanju, prodam. ® (068)85-839.	7802
AUDI 100 2.3 E, letnik 1991/92, z vso dodatno opremo in avtomatsko klimo, iz-reno lepo ohranjen, prodam. © (068)24-561.	7804
JAVO AVTOMATIK, 49 ccm, kot novo, v brezhibnem stanju, letnik 1993, prodam za 590 DEM. Samo resni naj se javijo na naslov: Jože Simonič, Staneta Rozmana 24, Metlika.	7808
FORD ESCORT 1.8 D - CLX, letnik 1991, 56.000 km, kovinske barve, garažiran, nckaramboliran, prvi lastnik, vreden ogleda, prodam. * (068)59-694.	7814
UNO TD, letnik 1986-87, z vso opremo zelo ugodno prodam. © (068)27-706.
7819
R 4 GTL, letnik 1987, egistriran do
2.7.1996,	prodam. * (068)21-588.	7821
Naročilnica za brezplačni mali oglas v Dolenjskem listu (za naročnike, samo enkrat na mesec)
vsebina oglasa (do 15 besed)
Ime in priimek:.................................
Ulica in kraj:..................................
Pošta:..........................................
Naročniška številka:............... Podpis:
Datum:................
DOLENJSKA
BANKA
Dolenjska banka je banka s široko razvejano mrežo bančnih en°l' V letošnjem letu smo svojo mrežo razširili z odprtjem štirih eno,) sicer v Krškem, Škocjanu, Brežicah in 8. septembra 1995 tudi v Ljubljani.
Enota Ljubljana ima sedež v središču Ljubljane, na Tavčerjevi 7 in bo poslovala z naslednjim delovnim časom:
vsak dan od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure ob sobotah	od 8. do 12. ure
Enota Ljubljana bo opravljala vse vrste bančnih poslov, namenjenih predvsem občanom in obrtnikom, in sicer:
• vodila tolarske in devizne račune občanov
•	sklepala tolarske in devizne depozite
• izdajala plačilne kartice
•	opravljala vse vrste kreditnih poslov
Dolenjska banka Vas vabi, da se za dodatne informacije enoti Ljubljana ali zanje pokličete po telefonu (061) 133-31-5 (061) 133-32-08.
Dolenjska banka Vas pričakuje v novi enoti v Ljubijoni in Vas vabi k sodelovanju.
GOLF JX D, letnik 7/89, prodam ali menjam za cenejši avto. © (063)806-131.
VESPO PK 125 XL, letnik 1991, z dodatno opremo, rdečo, registrirano, prodam za 1600 DEM. © (0608)81-256.	7826
JUGO KORAL 55, letnik 1988, registriran do 6.6.1996, prodam. Jožica Šonc, Kočevske Poljane 10, Dolenjske Toplice.
FIAT 850, letnik 1984, prevoženih 63.000 km, prodam. © 27-863, dopoldan. 7834
PASAT, karavan GL, letnik 91, prodam. © (068)25-115.
R 19, letnik 94, 13.500 km, kot nov, prodam. ©(068)21-293.
obvestila
PERUTNINARSTVO METELKO nudi bele purane, težke od 12 kg dalje, in 4 -mesečne peteline. Sprejemamo naročila za večje bele piščance na © (0608)89-038. Martin Metelko, Hudo Brezje 16, Studenec.
7172
SPREJEMAMO NAROČILA za vse vr-ste piščancev, enodnevnih in večjih. Valilnica Senovo, Mio Gunjilac, ® (0608)79-375.
7636
NESNICE, mlade jarkice, pasme hisex, rjave, stare 3 in pol, 4 mesece in ene tik pred nesnostjo, opravljena vsa cepljenja, prodajamo po zelo ugodni ceni. Naročila sprejemajo in dajejo vse informacije: Jože Zupančič, Otovec 12, Črnomelj, © (068)52-806, Gostilna Cetin, Mostec, Dobova, © (0608) 67-578 in Anita Janežič, Slepšek 9, Moko-ronog, ® (068)49-567.	7643
ENOLETNE KOKOŠI bomo prodajali od 15. septembra dalje. Jože Švalj, Dol. Brezovica 5, Šentjernej, ® 42-660.	7725
BELE PIŠČANCE, težke 1.5 do 2 kg, krmljene z domačo hrano, prodam po 250 SIT/kg. © (068)81-519, Vrtačič, Pristavica 1, Šentjernej.	7747
posest
prodam
POSREDUJEMO pri prodaji, nakupu, zamenjavi, oddaji in najemu vseh vrst nepremičnin na območju Novega mesta, Trebnjega, Krškega, Brežic, Sevnice, Bele krajine, Ivančne Gorice in Grosuplja. Najemodajalcem ne zaračunavamo provizije. Shop univcrzal, Vidmarjeva 1, © (068)27-131 ali 83-551, od 16. do 19. ure. 7421
V	SEMIČU blizu železniške postaje pro-
dam starejšo bivalno hišo z 20 a zemlje, asfaltom in telefonom. © 68-081.	7586
50 A zemljišča v Strelacu prodam. ® (068)73-767.	7589
V	ŠMAVRU pri Trebnjem prodam vino-
grad in zidanico. Matilda Strajnar, Dečja vas 4, Trebnje.	7596
NJIVO v okolici Novega mesta, 66 a, prodam za 1 DEM/m2. ® 321-265. 7607 KMETIJSKA ZEMLJIŠČA in gozdove v okolici Ribnice prodam. © (061)1408-801, po 17. uri.	7624
HIŠO v centru Krškega prodamo za
63.000	DEM. © 322-282.	7625
TRAVNIK, 34 a, v Stopičah in travnik, 74.85 a, v Ravnah (Črmošnjice) prodam. © (061)267-898.	7637
NA SENOVEM na hribu prodam zazidljivo parcelo, 4.500 m2, voda in elektrika zraven, za 6.000 DEM ali po dogovoru. ® (0601)81-641.	7668
ČRNOMELJ - MAVRLF.N, prodam iz-redno lepo parcelo, 18 a. Možnost gradnje. © 47-871.	7686
PARCELO, 1100 m2, primerno za vinograd, dostop z vsakim vozilom, prodam. ® 73-219.	7715
VINOGRAD, 90 trt, in zidanico na parceli (5.62) a v Bcrčicah nad Metliko prodam. * (068)21-115.	7733
NA DOLENJSKEM prodamo zazidljivo parcelo, (800 m2). ® (061)572-476.	7760
ZIDANICO z vinogradom, elektrika in voda, prodam. © 60-105, zvečer. 7816 BELA KRAJINA. V Scmiški gori ugodno prodam 2000 m2 zazidljive gradbene parcele. ® (068)52-998.	7817
PRODAMO: hiše v Novem mestu, Brežicah, Grospuljcm, Mirni, Šmarjeških Toplicah, Trebnjem, Višnji Gori, Portorožu, poslovni objekt v Trebnjem (plastika...), posestva v Mokronogu, Vel. Laščah, vikende in zidanice v bližini Dolenjskih Toplic, gradu Mokrice, Mali Lošinj - Susak, Trebnje -Gradišče, parcele v Kostanjevici, Ivančni Gorici, Grosupljem. Kupimo: hiše v Novem mestu in okolici, stanovanja, eno -in dvosobna v Ljubljani, Laškem, večje poslopje za predelavo lesa na Dolenjskem, parcele za gradnjo ali najem poslopja za obrt v Trebnjem in okolici. Intcrdom, d.d., Ljubljana, Tavčarjeva 6, posredovanje pri nakupu, prodaji, najemu in oddaji, cenitve, svetovanje -predstavništvo za Dolenjsko, © (068)78-030.	7830
ELEKTROMOTOR 3 fazni 3 K ■ dam. ® (068)24-953.	.
BELI in rdeči krompir za ožim ^3 dam. © 85-840.	. m f 2?'
NOV, nerabljen vibroser proda	?469
l,)4KOTEL (peč) za centralno švedski CTC, na trda in “kočai g	v
do 38 KW, z gorilcem ugodno F 0riJ2 radi plinifikacije. Bogovič, Sev » ^g7 ©(0608)81-335.	. nnl*\0&
CISTERNO, 42701, atestirane>z ^
mosfer.gorilecTiser in kamion	50 AZ
prenovljen v prevozni čebelnjaK	^
panjev, prodam. © (0608)21-	• gasic'
PRASIČE, težke 100 kg, pr»da * 75$ lic, Žabja vas 9.	hreiikraV‘.* V
VEČ plemenskih telic ali dve brej ^ ( A kontroli in cisterno za gnojc ’ 75II prodam. © (0608)62-946.	. z vra^1’
DVA nova hrastova soda, w • 7$1 / prodam. © (061)852-357.	..netin1'^
NOVO klavirsko harmonij ^ kos0s gistri, 96 - basno, bočno trak 0 26 zobmi in jermenico za trart08r 0d 8- ur5 ali za težjega prodam. ® 57"	’	76*^
MLADIČE dolgodlake jazbečarja t
dovnikom, odličnih staršev, P	761
(068)51-592.	nostdj01
KOMBINIRANO OMAR0. P 0 Prf jogijem in komodo za perilo e„njska '"j dam. Kristina Kambič, Belokranj ?6 J Črnomelj, ® 51-378.	vnliciStra^C
8 M3 suhih bukovih drv v o ufe prodam. ® 65-387, od 19- do - rno O NOVO obcestno ogledalo, Pr' po-nepregledna križišča in stranske ^ dam. ® (064)881 -230.	266 'e
MOTORNI ŽAGI Husq“ar 762' Stihi 038 prodam. ® (068)85-6:»»■ ^„21
VIDIA in navadne liste razni«	^
^MjnjorcjoaH^
S ruhlien hladilnik prodam.»	762»
RAČKE za nadaljnjo rejo malo rabljen hladilnik proda ■	^
250 KOM. strešne opeke Braih* ^ dam. ® 83-640.	„ ScM Sai
KONTAKTNO BRUSILKV	*
dia z dvema valjema in čevljem P 763" 40-099.	in b'JS
KAMIN TOBI, malo rablj, 'an, starega 10 tednov, prodam-	7"
gozd 8, Dvor.	■. pud^
INDUSTRIJSKI šivalni str J ukao^
211, ravni šiv, avtomatsko rez	7
prodam. S (068)45-216.	p0 te|el
SIVO KRAVO, staro 8 leur^. ..
prodam. Slavko Čelič, Koro ■ njco Pr2 KROMPIR DEZ1RE za ozimn
dJKO*ofdobro mlekarico.prodajo ruzo in manjšo prikolico p(
ko posteljice z jogijem proda	,n0 pr.
BUKOVA DRVA, metre, F / dam. * (068)42-465.	____ uval'.1:,
garnituro ugodno prodam	ba‘*"Jj
OTROŠKO GUGALNICO „ni,
^^i^je8^ otroka. * (06V^p^
GR/.ODJE portugalko P	'	j0
SIT/kg. ® 60-444.	ccpO^V
MEŠANO VINO, rdeče,	/
zgodnje, prodam. ® **,!- mladih’ 7670 ŠKOTSKE OVČARJE, m dam. ® (061)127-18-54. vE pl' f ODSESOVALNF. NAPHA pjaih-^4 različnih velikosti in moči, r (061)787-608.	„,alk0 <11 f
MLADO KRAVO simcnL produ^ kove plohe,8, 5 in 2.5cm,su '	vj.
26-484.	"'M'«" V
RABLJEN SOD, 1000 L K „. no ali sadje, prodam. ® y sjvcga J578 TELIČKE, simentalske- 72o.	^
dam za pitano govedo. * rdcec »(80 KVALITETNO BELO prodam. * <0608)80-126.	^ in, «' J
BIKCA sivca, starega 10 kravo, visoko brejo, Pr	^0
”W5SBSfeft!J5*V
rabljeno, prodam. * 28	.. ^jeV«
BETONSKE REŠETKE Jo7. J64j-dolžine 2.20 m, prodam.'» jain- -fiV PUJSKE, težke do 35 kg, P
mm *
§U§) :■
r/;rwrrrr rrrrn gjf.on.rnrrTr
■K
orrnu
1 ii JELOVICA
lesna industrija ŠKOFJA LOKA tel.: 064/61-30, faks: 064/634-261

mim^POPUSTI:
£
SEJEMSKI
na MOS ’95 fhala J/ v Celju od 8. • 17.9. in na prodajnih mestih:
JAKAELEKTRO Radeče BAVEX Trebnje KERA TRADE Zagorje ob Savi MK TRGOiMPEX Kočevje
stavbno ^
pohištvo
m%
JELOVICA: - NOVO MESTO, Ulica talcev 2, tel. fax: 068/323-444
-	METLIKA, Cesta XV. brigade, tel.: 068/58-716
-	KRŠKO, CKŽ 21, tel.: 0608/21-236
mladiče siberian hus-
,i;*(06wnN!26OM'ccpljcnc’,etovi'
^,'.n rc^c vino, žganje in mlin na Va^.Treb°Pro<^am' Marn, Dol. Dobra-
i‘delHii?MNi,tlvoje n«tranjih vrat, 5 kom. ti?Ti* fi 20 in ,es za ostrešje prodam. **--26*	7697
dam/r/^ SIVKO, brejo 7 mesecev, proza a>i!?ec^upan^‘^» Rumanja vas 29, Stra-®J-544, zvečer.	7702
324-235 'n cerova drva prodam. ©
41*O^n7VzaO5,r'5jeml0m!t
- kurjavo7% fodan, delovno kobilo, staro 4 leta, g-,**-'44.	7709
KOBILO 7. žrebetom in voz za-
Prodam. ® (061)852-577.
7713
p,avUtvček
hfcivb tračno žago z nagibom mi vi&?,L068)73-631	77 k
»tois„, , /.KAR in poravnalni skobeljni kk, Vel .u aricrn. širine 350, prodam. Mo-'^Pjc 16, Žužemberk.
7714
7720
2s0okriPJe
IjVic I4 | strešne opeke, enovalnc, rab-0?3.	e** ugodno prodam

© (068)40-7722
"jivo vin4U za sila*° ali stroke, sod, 5001, <latn	ter s'nthesyzcr Casio pro-
Kobilo8?-	7723
Nam J: ’Crno* staro 7 let, brejo, vozno, HRa£/06°8>33-019.	7724
Hin se, 0VE SODE, 600,400, 350,220,
324.323 ’ pr0(*am P« zelo ugodni ceni. ®
Maiod	7727
o Ra»LJENO hrastovo kad, 6001, 'I*. °,mPl'city, 8 KM, prodam. © 321-
^30^ dobili in 20 odojkov, težkih 20 l(06O8)75Pr8°96am- V'n*co ^osovan, Jelše,
S.	in sejalnico za žito prosto8:282-	7738
'^lavo f1 '^atno opeko, 10.000 kom., za ^Patn^-a^e P°ccni prodam. Možnost V°Nnii ‘V manJ5ih količinah za obzida-, ^KFR°cVn® (0608)87-349.	7742
Hlien ANJELE- mladiče, rodovniš-
y ne’ Prodam. * (068)81-713.
%a za siiaioali v strokih prodam. ^2rn°vec, Iglcnik 4.	7749
^ijenft060^3*110 Emo central, na drva, Prodam. © (068)323-312. t^ASTrv.	7753
k^|0Vl KADI’ 650 in 700 !. ^r dc-vKAMi!vProdam- * 27-800.	7755
^l2o v Za Skarpo ali tlak prodam. ©
. ^ELoičd	7757
'Nrod ANJSKO kvalitetno domače Nbu?"1- ® (068)59-057.	7759
^i pfQ . t-JENO gorsko kolo z 18 presta-\ Qam. Anton Modič, Verun 6, Sto-^NeGa ...	7763
Ne i, a*‘ Vcč strojev za izdelovanje u«odno prodam. © (068)708-103.
• 7772 xt e*kega šaroleja in 8 dni starega ’	- belega, prodam. © 83-071.
^	ŽAGO (cirkular), 4 K W, pro-
Wk8:	7778
hL?tNO AVTOPRIKOLICO, 500 StsIWr.raA,lčno stebrno dvigalo, dvig i. 0 * metrov, prodam. © (068)27-J0KG	7779
CNk0eikokravoz * mesecstarimtele-*_.raJ ,n°v stroj za mletje sadja pro-
liil,0N°|lovično ceno. ® 68-209.	7781
' slarega frizijca prodam. ® 44-Ayv . .	7782
JQriva , n' kombiniran štedilnik na tr-’ c‘cktriko in plin, bojler ter 25 m °graje prodam. ® 65-696.
kenebek, bel, za ozimnico, P° 20 SlT/kg. © (068)83-584.
' . 7796 ?680A,'IiCOzico prodam za 25.000 SIT. k, C3«7-	7798
ugodno prodam. ©
^ Nmpid	7807
■" za ozimnico dezire prodam.
'jGjjl ^E, težke 30 do 70 kg, prodam. ®
^ohcUi ** ugodnih cenah prodajamo C1°valne stroje. ©(068)59-391.
7811
in šmarnico prodam. ® JjHin^ OHRANJENO hrastovo kad,
it:?*'
s°d, 250 1, prodam. * (068)68-
7813
Ž ,ent * Stcinboch, starejši letnik, 2.51, ?)!|.?,0slanju, ugodno prodam. ® ,%o8 ali (0608)21-367.	7815
j ’ nerabljcno sedežno garnituro, 2
1 I en°sed ■ mrt/ln/s
ugodno prodam. © 7818 s
«T	78.
X o ATlJRO VAMAHA DX 7 11 D, ^?i avVrCmo’ Prociam ali zamenjam za X 0 2 mojim doplačilom. ® (068)
7823
OPEKO, novo 210, malo ujk h. ^ fotelje, mizico in otroški tf am. © 5J-095.	7824
V	trn) '^*^0 za grzodje, 60 I (stoječi \ Z dvostopenjsko račno, pomi-
Ro» dvokoritno, z odcejalnikom, \s^(068)84-354.	7832
razno
,!SsEN NAJEM celotnega pritličnega \Srt ^'fi^em za trgovsko, poslov-iV. 0 ^cjuvnost nudim. ■ST 341-466, 7590
VI>rc„ SKI SALON Marija Kulovec
V	da?v*ien sa,on. Rjer bo od 11. sep-V^tie cn^raI ntesečno opravljal \,, strokovnc preglede lasišča in las
'lr°kovnjak ® 84-141. Vabljeni!
i W
INSTRUMENTALNE radiestezijske pre-glede bivalnih prostorov opravljamo. © (068)322-409, od 9. do 18. ure, ga. Simona.
7605
ZBIRALCI PISEMSKIH ZNAMK, POZOR! Ce želite menjati ali kupiti znamke, pokličite na © (0609)621 -289.	7632
DIPLOMIRANI PRAVNIK s pravosodnim izpitom nudi pravno pomoč in vas lahko zastopa v pravnih postopkih. © (061) 123-53-83.	7656
V DOPOLDANSKO VARSTVO vzamem dva otroka. © 20-486.	7664
SOBOPLESKARSKE STORITVE izvajamo. ® (068)45-296.	7681
IZDELUJEMO in montiramo vse vrste snegolovov, bakrene, pocinkane, aluminijaste, nerjaveče. © 43-509.	7701
NOVO! Luskavico, ekcemc in akne ter druge težave s kožo lahko odpravite, če pokličete na © (063)763-346.	7716
NA KMETIJO sprejmemo verno družino. Šifra: »VERNI«.	7736
ŽIVILSKO TRGOVINO z mešanim bla gom na dobri lokaciji oddam. © 65-278.
7744
SKLADIŠČNI PROSTOR oddam v najem. S 27-800.	7756
POLAGAMO PARKETE, keramične ploščice in obnavljamo kopalne kadi. ® (061)853-331, int. 90 ali (061)855-229.
7768
IZDELUJEMO vinogradniške stebričke, brajdnikc in kole. © (068)40-094.
7787
LJUBLJANA - MOSTE. V bližini BTC oddam 80 m2 pisarniškega prosrota. Možna kombinacija dvosobnega stanovanja, ostalo poslovni prostor. ® (061)448-036.
7792
TRI poslovne prostore - lokale, novogradnja, v Črnomlju, na Ul. Otona Župančiča, oddamo. Pričetek obratovanja 25. oktobra 1995. ® 51-888.	7794
AVTOKLEPARSKO DELAVNICO v Novem mestu, z orodjem, oddam v najem kleparju. Naslov v oglasnem oddelku.
7828
SKLADIŠČE, 28 m2, poslovni center Novi trg, oddam v najem .©24-132, ob delavnikih med 7. in 8. uro.	7833
službo dobi
IZKUŠENE AGENTE za območje Dolenjske za prodajo med vikendi iščemo. Zaslužek stimulativen. Interesenti naj pošljejo življenjepis na naslov: Eurodomus, d.o.o., Vojkovo nabrežje 30, 66000 Koper. 7129 STIMULATIVEN honorar nudimo komunikativnim osebam. Pogoj: osebni avto in prosti vikendi. © (0609)628-612, od 8. do 18. ure.	7594
DOPUST bo pri kraju, začnimo delati! Za pridne dober zaslužek! Pogoj: osebni avto in prosti popoldnevi. ® (066)272-111, (066)74-163 ali (066)282-687.	7608
MIZARSTVO JURKOVIČ, Straža, išče dva delavca za delo na mizarskih strojih in delavko za finalno obdelavo. © 84-422, od 8. do 14. ure.	7626
MLAJŠO UPOKOJENKO za varstvo otroka v okolici Otočca ali Lešnice iščem. Naslov v oglasnem oddelku.	7627
REDNO ali pogodbneo zaposlimo zastopnike z lastnim prevozom v Novem mestu ali okolici in v Trebnjem za vpis v Evro-pages in prodajo poslovnega programa. Slovenska knjiga, p.e. PIRŠ, Litijska c. 38, 61119 Ljubljana.	7634
TAKOJ ZAPOSLIMO pohištvenega mizarja s prakso v delavnici v Mirni Peči. Mizarstvo Bojan Miklič, Mirna, * 47-226 ali 78-122.	7710
V	REDNO delovno razmerje sprejmemo
gostinskega delavca za delo v bifeju. Pogoj: končana 4. stopnja gostinske Šole. ® (068)81-188.	7761
NAGROBNE SVEČE nudimo v nadaljnjo prodajo pod ugodnimi pogoji. Primerno tudi za začetnike. © 323-390. 7762 FRIZERSKI STUDIO Franja zaposli frizerko ali frizerja z najmanj tremi leti delovnih izkušenj. © 21-428.	7766
ŠOFERJA s prakso za mednarodni transport na prikoličarju zaposlimo. © 44-682 ali (0609)627-667.	7789
ZA PRODAJO okrasnih rastlin na tržnici v Novem mestu ob ponedeljkih in petkih iščemo prodajalko z lastnim prevozom. © 85-851, zvečer.	7795
VARUŠKO - hišno pomočnico, staro do 55 let, s SŠI in smislom za red in čistočo, iščemo. Nudimo stanovanje, hrano in plačilo v višini 70.000 SIT. ® (0608)69-153 ali (0609)628-725.	7820
AVTOKLEPARJA v Novem mestu redno zaposlim. ® 23-529.	7829
stanovanja
V	KRŠKEM oddam enosobno stanovanje. © (063)854-484.	7606
V NOVEM MESTU oddam enosobno stanovanje po 250 DEM mesečno s predplačilom. © (068)22-304.	7648
ENOINPOLSOBNO STANOVANJE, 50 m2, v Novem mestu oddamo v najem najboljšemu ponudniku. © (068)45-271, zvečer.	7649
TRISOBNO opremljeno stanovanje oddam za določen čas. Šifra: »SREDIŠČE MESTA«.	7651
GARSONJERO oddam. © 24-267.
7770
ŠTUDENTKO EKONOMIJE v Mariboru sprejmem za sostanovalko v lepem dvosobnem stanovanju v Mariboru. ® (068) 324-377.	7784
GOSTINSKO OPREMO
(točilni pult, mize ipd.), rabljeno, ugodno prodam. * 21-764 (po 16. uri)
(2404), 7. septembra 1995
Pod zelo ugodnimi pogoji nudimo
qoTOviNskA
, posojiU
ZA obČANE.
Garancija: čeki tekočega računa.
S(068)26-749

POOBLAŠČENI ZASTOPNIK ZA
mobitel
P.E. NOVO MESTO ljubljanska c. 27
068/323-000
ASFALTERSTVO IN GRADBENIŠTVO
Čardak 17, Črnomelj Tel. (068) 51-668 Mobitel: (0609) 612-594
Urejanje dvorišč: asfaltiranje dvorišč, parkirnih prostorov, dovoznih poti, tlakovanje dvorišč in ostala gradbena dela. Kvalitetno, poceni in hitro! Se priporočamo!
HLODOVINO CELO LETO ODKUPUJEMO! HRAST, BUKEV, JAVOR, JESEN, JELŠA, ČEŠNJA Tel. (065) 24-621 do 21. ure.
KOKOŠI NESNICE prodajamo za zakol. Perutninarstvo Pršina, Dolenjske Toplice, Gregorčeva ul. 5, tel. (068) 65-203.
LADA
DO LADE BREZ DENARJA
mmmm
Za upokojence popust 48.000 SIT
LADA že za 999.000,00 SIT
kredit R+10 ali leasing na 5 let!
Nudimo kredite tudi za rabljena vozila.
Inf. 068/24-612
PROLES, d.o.o.
NOVO MESTO
Iz lastnega proizvodnega programa vam nudimo hrastov klasični parket v vseh dimenzijah in kvalitetah.
Tel. (0609) 619-135.
NOBICO URKO -usnjena konfekcija BIG STAR CASUCCI Jeans tudi za najmlajše ROLERJI vse številke VVILSON tenis loparji
NINO
butik
Nakupovalni center
VRTNICA
CELJE
telefon:
063/730-182

Najučinkovitejše sredstvo za zgubljanje telesne teže, preizkušeno na tujem in domačem tržišču - tablete VOLDA-FAR, tel.: 061/571-875.
PRENOVA OKEN
Nova okna v stare okvire po novem sistemu brez poškodbe fasade in ometa in druga mizarska dela izvaja MONTLES BOŽIČNIK, Sevnica, tel./fax. 0608/82-945.
AVTOPRODAJA
AVTO
TEL: 0608 22-612
^ ^KRŠKO VSAKO NEDELJO od 8 do 13 h pri KOVINARSKI
We
BARLOG
BARLOG TREBNJE
vam iz svojega prodajnega programa po ugodnih cenah nudi: vozila NISSAN traktorje TORPEDO traktorske gume BARUM kamionske gume filtre FIAAM
zavorne obloge TEXTAR akumulatorje AKUMA in ATSA avtomobilski pribor BOSCH orodje GEDORE
Obiščite nas v Trebnjem, Obrtniška 18
tel. (068) 45-700, fax 45-701
TONSON tečaji tujih jezikov
Obveščamo vas, da se je pričel vpis v tečaj angl., nem., ital. in Špan. jezika za otroke, mladino in odrasle.
Tečaji angl. jezika tudi za predšolske otroke.
Vsi tečaji so na OŠ GRM.
Za informacije in vpis pokličite 85-882 od 9. — 15. ure.
'/////z,.
HONEY MOON-
Sr
lidelovan}*
In ipoio)»n)»
»
poročnih in ftiaturanteklh oblak tar obtok za birmo in obha|iio.
r.
I

f
TRGOVINA ZRNO
RAKA — GMAJNA 6A Vam nudi akcijsko sezonsko znižanje kmetijskega in gradbenega materiala
Thermoputz 1 vreča = 816,75 SIT Končni sloj za fasade m2 = 254 SIT Parket lamel I. klasa m2 = 1958 SIT Cement vreča = 555,00 SIT
Izvajanje in montaža vodovoda in centralne napeljave ter velika izbira ital. ploščic po konkurenčnih cenah.
Posebna akcijska cena umetnih gnojil
NPK 15-15-15 = 1250 SIT vreča NPK 7-20-30 = 1422 SIT vreča NPK 8-26-26 = 1560 SIT vreča
Cene so brez p.d. za kmete.
Na zalogi tudi semenska pšenica in semenski ječmen.
Tel.: 0608/75-410 75-086
Odprto vsak dan od 8. do 17. ure sobota od 7. do 12. ure
FOTO-UOKV-TRGOVINA Kiderič Vladislav Kvedrova 28 — SEVNICA Gubčeva 7 — Mirna
-	Izdelujemo takoj slike v 3 minutah 4 kom za 950,—SIT, ter slike v 3 dneh za vse dokumente 4 kom za 600.—SIT
-	V mesecu septembru in oktobru prinesite filme v razvijanje, 1 slika stane 40,— SIT, razvijanje filma je brezplačno.
-	V teh mesecih Vam nudimo po zelo ugodni ceni Konica in Kodak filme in to: 135/24 od 439.00 SIT in 135/36 od
598.00	SIT.
-	Za 100 slik 9/13 Vam nudimo foto album samo za
520.00	SIT
-	Nikar ne pozabite na ročne in stenske ure, katere lahko dobite pri Foto Kiderič na Kvedrovi 28 samo za
1645.00	SIT z enoletno garancijo.
-	V kolikor nimate uokvirjenega gobelina-slike-diplo-me Vam to naredimo v nekaj dneh, po tekočem metru samo za 900,00 SIT.
Se priporočamo vsak dan od 8. — 17. ure.
Vljudno vabljeni!
LEKAN, d.o.o.
promet z nepremičninami Novo mesto, Lebanova 24
Prodamo:
•	hiše: v Novem mestu, Otočcu, Šmarjeti, Trebnjem, Krškem, Senovem, Brežicah, Črnomlju, Sevnici, Dol. Toplicah, Straži, Soteski, Škocjanu, Žužemberku, Kočevju, Raki, Mirni, Mokronogu, Črmošnjicah pri Stopičah, Herinji vasi, Logu, Brestanici, Luciji pri Portorožu, Pišecah, Zdolah pri Krškem, Rebri pri Žužemberku ter v več drugih krajih po vsej. Dolenjski;
•	stanovanja: v Novem mestu, Krškem, Brežicah, Šentjerneju, Žužemberku in Ljubljani;
•	poslovne objekte, lokale in pisarne: v Novem mestu in okolici, Črnomlju, Krškem, Trebnjem, Straži in Mokronogu;
6 vikende in zidanice: v Straži, Škocjanu, Raki, okolici Novega mesta, Beli krajini, na Čatežu pri Zaplazu, okolici Krškega in drugod;
•	parcele za gradnjo: v Novem mestu, Družinski vasi, Mirni Peči, Bučki, Črnomlju, oklici Straže in Šentruperta,Trški gori, Mihovem in drugod;
•	kmetijska zemljišča in gozdove po vsej Dolenjski;
•	v najem oddamo: stanovanja, hiše in poslovne prostore.
Tel./fax: 068/322-282, 069/342-470 Mobitel: 0609/633-553
YURENA
šola tujih jezikov tel.: 068/341-434
vpisuje otroke, mladino in odrasle v tečaje ang., nem., fran., ital. in ruščine. Vpis med 10. in 12. ter 13. in 16. uro.
r
GARAŽNA VRATA — dvižna, sekcijska (z lesenimi polnili) in daljinskim upravljanjem, prodam. Tel.: 068/
V
81-169.
DOLENJSKI LIST
marketing tel. (068) 323-610 fax: (068) 322-898
MONTANA
Celovška 135, Ljubljana tel.: 061/159-30-30
d.o.o.
Mobitel: 0609/615-S48 Delovni čas: 9. ure — 16. ure
FIAT, OPEL, SEAT, AUDI
UNO 3V FIRE, temna stekla, kat UNO 3V FIRE, temna stekla, kat UN01.0 3V START, temna stekla, kat UNO 1.7 DIESEL 3V
TIP01.6 5 V, ABS, air bag, servo, el. šibedah, cz, el. stekla TIP01.4 5V, alarm, meglenke, radio, t stekla TIP01.4,3V, ABS, servo, nastavljiv sedež, el. stekla TIP01.7 D 5V, alarm
TIP01.9 TD GT 5V, servo, cz, alarm, meglenke, el. stekla TEMPRA 1.4, bogata dodatna opr., klima TEMPRA 1.4, centralno zaklepanje, el. stekla TEMPRA 1.9 DIESEL SX, el. stekla, alarm, servo, meglenke TEMPRA 1.6 SX klima, servo,meglenke, el. stekla, radio TEMPRA 1.9 TD SX, servo, klima, alarm, meglenke FI0RIN0 PANORAMA 1.7 DIESEL 6 sedežev FIAT C0UPE 2.016V TURBO plus kompletna max. oprema ALFA ROMEO 1,3 ALARM, UTA PLATIŠČA LANCIA DEDRA 2.0 TD, max., oprema, klima, ABS LANCIA DEDRA 2.0, el. stekla, cent zakl., servo ABS, klima, metalik LANCIA DEDRA 1.8 ABS, servo, klima,meglenke, el. stekla OPEL OMEGA 3000/24V max. oprema, vrhunska športna limuzina OPEL ASTRA 1.4 GL 5V, el. stekla, cz, air bag, mod. 95, koda OPEL ASTRA 1.4 GLS 5V, klima, t stekla, cz, alarm, daljinsko OPEL CORSA 1.2 SWING dvojni air bag, cz, el. stekla, 6 zvočnikov OPEL ASTRA 1,4 GLS, 5V, 82 KM, meglenke, alarm, zaklepanje PEGEU0T 405 1,6 metalik, alarm, klima, servo, el. stekla SEAT TOLED01.8 GLX, servo, cz, el. stekla, klima, alarm, volan in sedež nastavljiv po višini AUD1100 2.3 E, aut, el. šibedah, ABS, servo
VOZILA NA ZALOGI — PLAČAJ ODPELJI
MOŽNOST PLAČILA S KREDITOM ALI KREDITNO KARTICO LB. CENE SO V DEM, DO REGISTRACIJE, PLAČLJIVE V SIT PO TEČAJU LB d.d.
93	11.690
94	12.690
94	12.990
92	10.990
94	21.490
93	15.990
93	18.490
92	15.490
92	17.490
92	17.490
93	16.990
92	17.490
92	17.990
93	19.990
92	12.990
94	43.990
91	12.990
92	21.990
93	23.490
92	20.990
91	29.990
94	21.990
93	19.990
92	19.990
92	18.490
95	17.990
94	23.990
92	26.900
DOLENJSKI LIST
PORTRET TEQA TEdNA
Janez Zafred
Prvi dan v lem tednu je bil za kakih 750 dijakov novomeške srednje ekonomske šote prvi dan v novem šolskem letu, za Janeza Zafreda, ki je kot ravnatelj vodil to šolo kar 24 let, pa je bil to zadnji dan na šoli. V ponedeljek je ravnateljske posle predal svojemu dosedanjemu pomočniku. Za nekatere se je začelo, za nekoga končalo, tako kot je v življenju nasploh in kot je edino prav. Prav zato lahko življenje teče naprej. Janezu Zafredu, temu umirjenemu in zanesljivemu človeku, bo sicer poslej v pokoju potekalo drugače, vendar zato nič manj polno, lepo in bogato.
Stari Novomeščani se med sabo poznamo in tako tudi pisec teh vrstic Zafreda, doma z Broda, poznan nekaj desetletij. Vendar menda do tega srečanja nisva spregovorila več kot sem in tja kakšen stavek; pač ni bilo priložnosti, da bi se zapletla v daljši pogovor. Pa vendar sem imel v nedeljo, ko sva se pogovarjala v sedaj že bivši njegovi pisarni, občutek, kot da sva stara znanca, ki sta se spet srečala in malo pokramljala. Domače, sproščeno, odkrito in tovariško.
Janez Zafred, sin primorskih staršev, ki so po prvi svetovni vojni iz domače dežele, ki je krivično pripadla Italiji, pribežali v Novo mesto in se naselili na Brodu, je rastel in se šolal v skromnih razmerah. Se kot študent ekonomije je honorarno poučeval na novomeški sredhji ekonomski šoli, ki jo je takrat vodil gospod
Marn, ki se ga Zafred in številni drugi spominjamo kot izrednega strokovnjaka, blagega človeka in v vseh pogledih pravega gospoda v najboljšem pomenu besede. “Rad se spominjam tudi časa, ko sem delal na Zavodu za izobraževanje in produktivnost dela, ki je imel takrat zelo močno ekipo in bi se lahko, če bi bile razmere in spodbude drugačne, razvil v pomembnejši ekonomski inštitut, "pravi Zafred.
Največji del svojega časa ter strokovnih in delovnih moči pa je Zafred namenil srednji ekonomski šoli, v kateri je, kot rečeno, ravnateljeval celih 24 let. Ko je prišel na šolo, je bilo v njej okoli 200 dijakinj in dijakov, redno je bilo zaposlenih 12 ljudi, imeli pa so kar 24 honorarcev. Danes, ko je dolgoletni ravnatelj odšel, je na šoli okoli 750 učencev ter 42 redno zaposlenih. Na vprašanje, če bo sedaj, ko je v pokoju, še kaj “honoriral", odvrne: “Ni potrebno, 95 odst. šolskih ur opravijo redno zaposleni učitelji! V zadnji letih se je na naši šoli - poleg srednje ekonomske sta v njenem sklopu še up-ravno-administrativna in trgovska šola - izoblikoval strokovno zelo dober kolekti v. O tem govori -jo tudi rezultati letošnje mature, ki jo je uspešno opravilo kar 92 odst. prijavljenih dijakov, kar je visoko nad povprečjem,"pravi ravnatelj. Nasploh velja novomeška ekonomska solu ne samo kot dobra strokovna, ampak tudi uspešna splošnoizobraževalna šola. Janez Zafred pri svojem delu ni bil nikoli samo ravnatelj, oziroma bolje povedano, bil je pravi ravnatelj. Tak, ki je šolo vodil tako, da sta bila na njej red in disciplina, da je pouk potekal strokovno in nemoteno, da so zgradili prizidek, da so odlično tehnično opremili učilnice; ob vsem tem pa je pravilno “ravnal" dijake, če je bilo treba, pa tudi učitelje. In danes marsikdo ve, da bi težje ali pa sploh ne bi končal šole-brez odločne, trezne ali blagohotne besede in pomoči ravnatelja. Ne nazadnje pa je ta njihov ravnatelj za svoj prispevek pri razvoju strokovnega srednjega šolstva dobil najvišje kulturno priznanje novomeške občine -Trdinovo nagrado.
ANDREJ BARTEU
PODOKNICA Z/l ANICO - Neutrudni vasovalec Franc Pestotnik pri Anici Mihalič na ganku gasilskega doma na Ratežu. (Foto: J. Pavlin)
Podoknica za veliko srce Anice Mihalič
Osina podoknica na Ratežu
RATEŽ - “Takšne mamce, kot je Anica Mihalič ni daleč na okoli”, so pred meseci pisali na uredništvo Nedeljca člani turističnega društva z Rateža in Osino podoknico so minuli teden res pripravili v tem kraju. Pri gasilskem domu - v neposredni bližini je tudi Aničina hiša -se je kljub deževnemu vremenu zbralo več kot petsto radovednežev. Prišli so pogledat, kako bo potekalo vasovanje, ki ga bodo uprizorili Franc Pestotnik, ansambel Stoparji, pevci Šentjerpejskega okteta in plesalci folklornega društva Kres.
Pestotnik, ki že devet let takole vasuje in kliče dekleta k oknu, je, potem ko je povedal nekaj vicev, le zvabil Ancio Mihalič na gank gasilskega doma. Povedal je, da ima Anica zagotovo med vsemi največje srce. Podarila ga je svojima dvema otrokoma Brigiti in Zdenku, razdelila pa še med pet rejencev: “Tatjano, Majdo, Francija, Borisa in Anko. Razen Borisa, ki si ta čas služi kruh na ladji, so bili vsi na slavju. Domači turistični delavci so za Anico in njune pripravili veliko srce in torto. Priznanje Nedeljskega dnevnika pa so prejeli prizadevni pripravljaici Podoknice in člani turističnega društva Ratež: Slavko Erjavec, Milka Papež, Marija Erjavec, Janez Rolih, Milan Nosan in Ivan Turk.	„
J. P.
•	Prvi vzdih ljubezni je zadnji vzdih modrosti. (Bret)
•	Ostareti pomeni postati videc. (Eschenbach)
Halo, tukaj je bralec Dolenjca!
Pohvala Zdravstvenemu domu Črnomelj, graja pa v Metliko - Zakon o hrupu krivičen do kme-ta - Se v slaščičarni lahko kadi in pije alkoholne pijače? - Kandijski most postaja dirkališče
Anica Cvitkovič iz Dolenjcev pri Adlešičihje (enkrat za spremembo) začela s pohvalo. Meni, da si javno pohvalo preko Dolenjskega lista zaslužijo vsi zaposleni v Zdravstvenem domu Črnomelj, še posebej pa dr. Tomčeva in dr. Sekanovičeva, ki sta njeni mami tako sočutno pomagali in lajšali bolečine v zadnjih dneh. Posebna zahvala pa gre tudi patronažni sestri Minki, kije mamo vrsto let obiskovala na domu.
Marija iz okolice Črnomlja pa ni bila tako “pozitivno naravnana”. Zelo jo namreč moti, da sta obe črnomaljski slaščičarni tako zakajeni s cigaretnim dimom, da se je nemogoče tam usesti z otrokom in pojesti košček torte. V prostoru je sicer‘napisano, da je kajenje prepovedano, toda tega nihče ne upošteva. Poleg kajenja pa se Mariji tudi ne zdi pravilno, da v slaščičarni točijo žgane pijače. Na novomeškem tržnem inšpektoratu je bil odgovor zdravstvenega inšpektorja naslednji: kajenje praviloma ni do-
Halo, tukaj
DOLENJSKI LIST/
Novinarji Dolenjskega lista si želimo še več sodelovanja z bralci. Vand, da je težko pisati, zato pa je lažje telefonirati. Če vas kaj žuli, če bi radi kaj spremenili, morda koga pohvalili, ali pa le opozorili na zanimiv dogodek iz domačih krajev, pokličite nas! Prisluhnili vam bomo, zapisali, morda dali kakšen nasvet in po možnosti poiskali odgovor na vaše vprašanje. Čakamo vas vsak četrtek med 20. in 21. uro na telefonski številki (068)323-606. Dežurni novinar vam bo rad prisluhnil.
voljeno, je pa seveda odvisno od lastnika slaščičarne. Če se cigaretnega vonja navzamejo celo slaščice, pa je ena izmed kazni tudi prepoved obratovanja. Sicer pa je v slaščičarnah dovoljeno točenje vseh vrst pijač razen točenega piva in vina iz sodov.
Marija iz okolice Krškega je povedala, da bo 17. septembra v Brestanici srečanje vojnih izgnancev, kar je vse lepo in prav. Ni pa prav, pravi Marija, da bo na tej prireditvi slavnostni govornik Jože Školjč: “Kaj nam bo govoril ta mladi gospodič, ki seje rodil 15 let pozneje, kot je bilo konec vojne! On naj opravlja svoje delo v Ljubljani, ne pa da nam bo on pripovedal o trpljenju, ki smo ga doživeli mi. Jaz sem bila npr. 4 leta v taborišču, tam so mi umrli starši..”
Tone z Ljubljanske ceste v Novem mestu je poklical zelo razburjen. Kako tudi ne, ko pa je malo prej v zadnji številki Dolenjskega lista prebral, da sta pred kratkim začeli veljati uredba o hrupu v naravnem in življenjskem okolju in uredba o hrupu cestnega in železniškega prometa! To pa zanj, ki je kmet, med drugim pomeni tudi to, da je uporaba kosilnic, škropilnic, žag idr. dovoljena le od ponedeljka do sobote, med 7. in 19. uro, kazni pa so najmanj 5 tisoč in treba jih je plačati takoj. “Rad bi videl tistega, ki bo šel kosit v največji vročini, ko bo 32 stopinj, ob 12. uri. Namesto da bi spodbujali kmeta in njegovo delo, ga takole zatrejo. Sploh ne razumem!” Tone se sprašuje, zakaj potem inšpekcije niso bolj dosledne tudi pri delu gostinskih lokalov.
Sonjo iz Metlike, ki je mati dveh majhnih otrok, moti nered v metliškem zdravstvenem domu. Čas za obisk otroške zdravnice v počitniških mesecih je le enkrat na teden:
v četrtek od 1L do 18. ure; ta delovni čas pa seje kar skrajšal za eno uro (od 12. do 18. ure). S tem pa ni rečeno, da bo zdravnica prišla pravočasno ali da bo svoje delo dejansko opravljala vse te popoldanske ure. Res, da je sedanja otroška zdravnica (prejšnja je na porodniškem) zelo zaposlena, saj poleg te opravlja še službo redne zdravnice, toda v tem primeru bi morali v Zdravstvenem domu drugače urediti nadomeščanje. Sonja je tudi povedala, da med počitnicami mesec dni otroške zdravnice ni bilo niti ob četrtkih, kar je za tako velik kraj, kot je Metlika z okolico, nedopustno. Dr. Blaž Mlačak, direktor metliškega zefravstvenega doma, je edini razlog za to navedel kadrovsko stisko, ki je bila zaradi časa dopustov še bolj opazna: od 5 zdravnikov sta delala samo 2, in sicer je ena zdravnica na porodniškem dopustu, druga zaradi specializacije pediatrije ni bila vedno prisotna... V bodoče bo šolski pediatrični dispanzer deloval vsak dan, v splošno ambulanto pa bodo dobili tudi 2 nova zdravnika.
Četrtkove klice pa je zaključila Anica iz Šmarjeških Toplic, ki ne more razumeti, da, čeprav je naročnica Dolenjskega lista že 32 let, vse do danes ni dobila še nobene nagrade. To bi si sicer po letih že zaslužila, toda sreča je opoteča. Pa morda prihodnjih 32 let.
L. M.
RAZSTAVA V VOLČJEM POTOKU
VOLČJI POTOK - Tako kot v pomladnem času tudi jeseni v parku Arboretum Volčji Potok pripravljajo od 15. do 19. septembra sadjarsko razstavo, kjer bodo razstavljene različne vrste in sorte sadja.
Ribnica v znamenju suhe robe
Minil je tudi 20. tradicionalni sejem suhe robe in lončarstva - Številne razstave in prireditve popestrile trgovsko in gostinsko ponudbo - Etnografsko obarvani seje^
RIBNICA - Minulo nedeljo je bila Ribnica v znamenju sejma suhe robe in lončarstva. Jubilejni 20. sejem se je pričel nekaj po 9. uri dopoldan s sicer že tradicionalno povorko, ki pa je bila letos popestrena z udeležbo starih kmečkih vozov. Iz državnega vrha sta se proslavitve jubileja sejma in počastitve 90. obletnice organizatorja sejma. Turističnega društva Ribnica, udeležila minister za zdravstvo dr. Božidar Voljč in republiški poslanec Benjamin Henigman,
Na svečanosti ob otvoritvi sejma so bili tudi predstavniki občinske obrtne zbornice, delegacija iz italijanske pobratene občine Archevia, predstavniki pokrovitelja sejma Pivovarne Union in župani sosednjih občin. Predsednik Turističnega društva Ribnica Andrej Klemenc je podal kratek oris 90-letne prehojene poti društva, ribniški župan Jože Tanko pa je poudaril predvsem brezposelnost, ki v Ribnici znaša že skoraj 30 odstotkov in ji še ni videti konca, saj se številni privatizacijski procesi, ki že sami po sebi prinašajo še večjo brezposelnost, v Ribnici še niso končali. Povedal je še, da se je občinski svet na julijski seji odločil, da bo poslej praznik ribniške občine 23. oktober, in sicer v spomin na dogodek iz leta 1492, ko je cesar
Friderik 11. podelil Ribničanom patent za prodajo suhe robe.
Poslanec Benjamin Henigman je sejem opisal kot vsestransko največjo prireditev v občini, ki vsako leto privabi na tisoče obiskovalcev. Tako je bilo tudi letos, čeprav vreme prireditvi ni bilo ravno najbolj naklonjeno. Obiskovalci, ki so želeli od sejma še kaj več kot samo ogled ali nakup suhorobarskih in lončenih izdelkov ter drugega raznovrstnega blaga, so si lahko ogledali kar nekaj
razstav. Ves dan so jim bile naogled razstava gob, fotografska razstav Franca Modica, razstava rezoai j Draga Koširja ml. in,čebela;,il0 razstava, novost letošnjega izr
e'.nttgndsko obarvanega sejma F
sta bili tudi razstavi s pri izdelovanja idrijskih čipk in
SSSS!lSSS3*jS
državno tekmo v dresuri spon psov, popoldan pa karaoke z o i
Mušič- M. leskovšek-svete
PRVI POROD V VODI V SLOVENIJI
POSTOJNA - Te dni so v postojnski bolnišnici za ženske bolezni in porodništvo uspešno opravili prvi porod v vodi v Sloveniji. Zanj se je odločila 31-letna Tanja Potočnik iz Kopru, kije na ta nenavadni način povila svojega prvorojenca Maja. Za slovensko porodništvo, ki seje doslej s tovrstnim alternativnim, v nekaterih državah čedalje bolj uveljavljenim načinom rojevanja le sramežljivo spogledovalo, je bil to prvi primer. Zanj ima zasluge ginekolog in direktor postojnske porodnišnice dr. Aleksander Merlo. (Republika)
ETNOGRAFSKO OBARVAN SEJEM - V duhu izrazito etn°Zn‘X-obarvanega jubilejnega sejma je bila tudi novost na letošnjem kaz starih kmečkih vozov z vsem potrebnim orodjem za posa kmečka opravila. (Foto: M. L.-S.)
Pesmi, ki tonejo v pozabo
Koncert slovenskih ljudskih epskih pesmi - Zadovoli ni ljubitelji tovrstnega ljudskega izročila
RIBNICA - V petek, L septembra, ob 20. uri je bil v cerkvi pri Novi Štifti koncert slovenskih ljudskih pripovednih pesmi v izvedbi skupine Duma. Okoli 80 udeležencev koncerta, ki je z velikim aplavzom nagradilo izvajalce za vsako izvedeno pesem, priča o tem, da je ljubiteljev tovrstnih pesmi, ki sicer vse bolj tonejo v pozabo, še vedno precej.
Skupina Duma, './y^noW I težno avtorsko glasbo Ven )e. ca, kot Duma Levantina p. ^ vantinske pesmi,, zlasti pe .	„
dozemskih J udov, se je r'b!J^ s s|o- I
občinstvu tokrat predstavil3 sITJj. venskimi ljudskimi epskim' F ^ mi, ki jih danes izvajajo ■
ohranjajo pred pozabo, R ^^0nceri
KO ZAZVENIJO CITRE je bil naslov zadnjega večera letošnjega metliškega kulturnega poletja. Poleg citrarke Katje Zajc Zupan, ki je nekaj citrarskih evergrinov zaigrala na začetku prireditve, potem pa jo je preglasila spremljava z glasbenega avtomata, sta občinstvo v metliškem kulturnem domu navdušila predvsem plesalca plesnega kluba Kazina in čarodej Dani; pevca Aleksander Jež in Vilma Gunzek Viki pa sta s petjem na “play back ” pustila kulturno že kar razvajene Metličane precej hladne.
no redke skupine. Program jj^jiii la poimenovanega Pred ne ■ ^ vrati, je obsegal deset Pcs J„jl* katerimi je večina opevala
• PRIZNANJI ZA KULINAR'^
Na svečanosti ob otvom oC iz škega sejma so Mariji Ur Muršičev in Pavli Maro oStv>* poti, ki sta na državnem P . v kulinariki prejeli brona* ja. dalji, podelili posebna P
nekatere pesmi pa so se tudi razmišljanj o življenju ^jju Besedila vseh izvedenih P* jih je odpela Klarisa M. J0 . pe<ri’ so izvirna, glasba, ki stajo P :0|ini5* la kitarist Veno Dolenc m :a|ine Božidar Ogorevc, pa ne vseu gfe povsem. Pri nekaterih pe^ sicef za uglasbitve izvirnih bese ’ pfi-pa k odstopanju od 'zv'r avl0rS|!l speva predvsem izrazit -jut-
}}
štoru baročne cerkve Pf v ryoS^ prav zaradi tega izvenelse	\
pristno in toplo, je orgf■ Miklova hiša iz R*‘ce
vanju s frančiškanskim sa
pri Novi Štifti.	M-
1 oftali strani Gorjancev
ANEkdoiE iN pntiqodE zApisAl Jože DuIar
Ptičje petje
Monsinjor prof. dr. Ciril Ažman, dolga leta katehet na novomeški gimnaziji, je bil bister človek, poleg tega pa tudi velik ljubitelj narave in poznavalec ptic.
Nekoč ga je gimnazijski kolega, kasnejši pomembni ornitolog, prosil, če bi se mu smel pridružiti na sprehodu po bližnjem gozdu, da bi se naučil spoznavati ptičje petje.
Res sta se vse popoldne potikala po prečenski hosti. Ko pa sta sc pod večer oddihala na klopici ob Krki pod železniško postajo, se je oglasil droben ptiček.
“Zdaj pa vem, gospod profesor! To je slavček, "je zadovoljno rekel znanec.
Ažman pa je skoraj razočarano vzdihnil:
"Vidim, daje bilo najino današnje potepanje po hosti skoraj brez haska. Ptiček, ki ste ga pravkar slišali, je bila - črnoglavka. ”
Kmečki sin
Novomeški profesor Jože Škufca je kot srednješolski ravnatelj kmalu po zadnji vojni hotel v Ljubljani pri Državni založbi Slovenije kupiti potrebne obrazce za srednješolska spričevala. Naročilnice ni imel, pa seje iz zadrege skušal izmotati z osebno izkaznico. Bila je tista prva povojna legitimacija, v njej pa je bilo ob poklicu zapisano, da je Jože Škufca - kmečki sin.
Prodajalka ga je nejeverno pogledala, potem pa skoraj vzrojila: “ Veste kuj, tovariš, vsak kmet pa tudi ne more biti ravnatelj! Če takoj ne izginete, bom poklicala milico!"
In kaj je hotel Škufca narediti spričo takega prepričljivega dokaza v njegovi legitimaciji. Izginil je, ne da bi čakal na milico.
Od ribolova
Ribič, ki se je iz i>(iM\ počutil slabše, zlasti pa fjpr<lX
1 bolj nervozen, se je . iP ■avniku. Tuje agoto^',egtli
ribič zelo slabe živce. ^a.„u sl^
vse
zdravniku. Ta je
’* iW“"nitf
spraševal, kaj je tisto, ka živce.	. rjhflla]/’ ~
“Moje živčnosti je kriv odgovoril ribič.
vnik. “Ribolov vendar ,i p//
kuja'
živce. Ne razumem, vaših živcih ribolov.	.-iega
" Vedno lovim brez rtito voljenja... ”
Duševni bolnik	■ jen^0’
Zdravnik, ki pregleduje jo vpraša:	, (i„, k“k5
‘Ali je v vaši ožji družin primer duševne bolezni- u otip..
nomtsO' ‘i PL
Ženska malce pomB .'..j, p L vori: “Seveda je!	rit»c
epričan, da je najbop
prepričan, da je svojem okolju.
X

tej
wi
'J
S.