fPftffflHi pURflm« CfltftSMrt
Mariborski
Cena 1 Din
Leto IV. (XL), štev. 66 Maribor, četrtek 20. marca 1930
»/VIKA«
Izhaja razun nedelja in praznikov veak dan ob 16. uri R«&m pri peitnam Wt. n«, v Ljubljeni it. 11.400 Velja matain*. praja-nan v upravi ali p« poiti 10 Din, doatavljan na do« pa 12 Din
Telefon;
Urodn. 2440 Uprava 2455
Uredništvo in uprava: Maribor, Aleksandrova cesta it. 13
Oglati po tarifu
Oglate sprajama tudi oglaani oddelek .Jutra1' v Ljubljani, Prešernova ulica št. 4
Povodom kongresa za higijeno mest v Pragi
Od 16. trn. pa do včeraj se je vrši! v Pragi mednarodni kongres za higijeno mest. Udeleževalo se ga je krog 100 delegatov 15 evropskih držav iz Egipta, izven tega pa krog 100 zastopnikov če-škoslovvaških mest. Kongres se je vršil pod protektoratom češkoslovaške vlade. Istočasno je bila v prostorih in v okviru praškega velesejma tudi posebna zdrav-stveno-tehnična razstava. Kongres sam ie obsegal plenarne seje s predavanji in filmi ter delo v sekcijah.
Vendar se pa kongres ni bavil samos higijeno mest, ampak predvsem z njiho-
zdravstveno tehniko in je vsled tega h>di bil oficijelni naziv kongresa: prvi mednarodni kongres za zdravstveno tehniko in higijeno mest. Marsikdo bo de-ial: pa saj je to končno erio in isto. Ce stvar podrobneje pogledamo, pa vendar ni tako. Zdravstvena tehnika ima zelo malo skupnega z medicino. Zdravstvena tehnika je moderna znanost, za katero imajo v zapadnih deželah, v Angliji in Ameriki, že posebne faktutete na tehničnih visokih šolah. Tudi v Parizu so 1. 1923 otvorili posebno zdravstveno-tehniško šolo. V Srednji Evropi in v vzhodnih deželah zdravstvena tehnika na visoldh šolah kot samostojna veda še m zastopana, le posamezne njene partije se poučujejo na raznih fakultetah.
Kaj je razlika med medicino in zdravstveno tehniko? Naloga zdravnika je, da bolnika ozdravi. Zdravstveni tehnik pa je inženir, ki ustvarja takšno okolico človeku, da Ka ne bi zagrabila bolezen. Zdravstveni tehnik skrbi za to, da ljudje
-V 5 fav511 stanovanjih, polnih svetlobe ih čistega zraka, da delajo v svetlih m zračnih delavnicah, oni skrbe za zdravo vodo zajčje in drugo uporabo, skrbe, da mestnih ul!c ne 0kužujejo dim, prah m strupeni plini, da umetna razsvetljava ne kvari oči, da se čimbolj odstranjajo nevarnosti 2a ne«™?* na
^cah v tovarnah rudnikih itd. Zdrav.
stvena tehnika se bori proti dimu iz tvor nic, lokomotiv, privatnih hiš itd; eradi plinarne in propagira plinsko kuri,vA-gradi kopališča in kopalnice; skrbi za prezračenje; bori se proti eksplozijam-gradi vodovode, zdravišča, kanalizacijo; skrbi za to, da razni odpadki pridejo ven ** mest hi se izkoristijo za poljedelstvo; *^rbi za peči, v katerih se skurijo mest-®**neti; urejuje mestne parke itd.
Namen praškega kongresa, ki je bi! pr-v* vrste v Evropi, je bil poglobitev z7tz med zdravstveno tehniko in medi-na eni strani, ter posplošenje zdravstvenega skrbstva na drugi strani. Obe panogi, tehnika in medicina, služite dvem velikim ciljem: zaslguranju zdravja in s tem posredno povzdigi gospodarskega
S ^hGlišanje zdravstvenih prilik je povzročil napredek prirodne vede. Medicina se je od doktrinarnih disputacij okremla k raziskovanju vzrokov. Istočasno je tehnika izumila več novih pridobitev, važnih za praktično aplikacijo medicinskih izumov. Vsi tl izumi so povzročili, da so padli ozki zidovi mest, ki so Mi dolgo časa ovira za ustvarjanje
Energičen korak v Sofiji
NASA VLADA ZAHTEVA USPEŠNEJŠIH ODREDB PROTI MAKEDONSKIM REVOLUCIJONARJEM. — NOVA INTERVENCIJA FRANCIJE IN
ANGLIJE.
SOFIJA, 20. marcajugoslovanski poslanik Lluba Nešič ie včeraj popoldne vnovič posetil zunanjega ministra Butova In ga pri tel priliki energično opo-zoril na zahtevo Jugoslovanske vlade, da se izvrše uspešnejši ukrepi, ki naj omogočijo bolgarski vladi preprečenjc nadaljnfh zločinskih akcij makedonskih revolucijonariev na jugoslovanskem ozemlju. Istočasno je izrazil poslanik Nešič zunanjemu ministru Burovu svoje začudenje, da bolgarska vlada v tem pogledu kljub diplomatični akciji Fran-
clje In Anglije še ni ničesar ukrenila.
Davi sta se zglasila v kabinetu ministrskega predsednika Ljapčeva angleški poslanik Watterlow in francoski po-slaniški opravnik De Faine, da izvršita v vprašanju macedonskega rovarjenja novo demaršo. Kolikor se Je moglo zvedeti, sta oba diplomata opozorila bolgarsko vlado, da boste Franclja in Anglija prisiljeni, da poostrita svojo dlpio-matlčno akcijo, ako bi ostala prvotna prijateljska Intervencija obeh držav brez uspeha.
Pred zakUuikom londonske
konference
BRIAND SE VRNE DANES V PARI Z. — KONFERENCA BO KONČALA Z NEUSPEHOM. — SPLOŠEN PESIMIZEM.
LONDON, 20. marca. Poučeni krogi presojajo položaj na brodovni konferenci skrajno pesimistično. Danes se je vrh tega zvedelo, da bo Briand že zvečer zapusti! London in se vrnil v Pariz. Ko jc Macdonald doznal za to. je odšel takoj k Briandu in ga skušal odvrniti od njegove namere. Oba državnika sta dolgo razpravljala o splošnem položaju konference. Briand je sporočil Macdonaldu, da svojega odhoda ne more preklicati in mu je svetoval, da naj ves kompleks vprašanj brodovne konference vendar en-
krat popolnoma prepusti strokovnjakom.
Macdonald je izjavil danes zbranim novinarjem, da bo brodovna konferenca v kratkem zaključena. Končala bo, če že ne s polnim uspehom, pa vsaj s provizoričnim dogovorom, s čemer je vprašanje razorožitve vsekakor prišlo z mrtve to?c1~'
LONDON. 20. marca. Odmor v posvetovanjih brodovne konference traja dalje. Politične konference so končale brez uspeha in imajo ves materi-jal sedaj v rokah izvedenci.
Uelik interes v Ri/striji In Nemčiji za našo riuijero
DUNAJ. 20. marca. V torek so na ljudskem vseučilišču Urania na Dunaju za novinarje predvajali film o Dalmaciji, ki Ra je posnel minolo leto dunajski vseučiliški profesor dr. Oton Storch. On je tudi pri predvajanju filma poudaril, da je njegov namen, nemški publiki pokazati nepoznano Dalmacijo, to je ono izven Volišč in tujskih letovišč, ki pa po svoji lepoti nič ne zaostaja za že poznano romantično Dalmacijo. Tudi je povdaril. da mu je dalmatinsko prebivalstvo šlo
z izredno ljubeznivostjo in uslužnostjo na roko. Film predvaja kraje Dalmacije, Primorja in Zagore ter v srečni zbiri kaže vso heterogenost dalmatinskega pejsaža, krasne r- -'’-’	'	V-v»-
tinske Zagore, sijajne mo--’-'' zalive ob celi obali in otoke ter slike iz narodnega življenja v Dalmaciji. Zlasti uspeli so posnetki ribolova, gojenja ostrig, zagorskih bazarjev in vasi, raznih narodnih tipov itd. Zbrana mno gobrojna publika je prekrasni film burno aklamirala.
Iz Sušaka pa javljajo, da se je 16. t. m. mudil tam ravnatelj potniškega urada iz Hamburga. Spoznati hoče
zdravih prilik, in tudi v mesta se vračajo polagoma sveži zrak, solnce in toplota. Naloga zdravstvene tehnike je, te prilike stalno izboljševati. Preokret v načinu produkcije in s tem nov velik dotok delavskih mas v mesta je ustvari! nove nevarnosti za ljudsko zdravje. Prenapolnjenost stanovanj, nezdrave delavnice, pomanjkanje varnostnih naprav, prenaglo pritegnenje mladine k delu, v tem oškodovanju organizma in pospeševanje jetike, rahitike itd., nesnažni odtoki iz tovarn — vse to je znova začelo ogrožati ljudi in živino in neredki gostje so bile kuge, kolera, tifus, griža itd. Vse to Je dalo tehniki in higijeni novo vspod-budo za nadaljno delo. Vpostavilo se je načelo individualne in socijalne dolžnosti za obrambo pred boleznijo. Napredek v razvoju tehnike in industrije pospešuje stremljenja medicine in higijene. Zdravstvo, poprej prepuščeno skrbi države, postaja splošna last človeštva, se demokratizira. Mestne in podeželske občine vedno bclj poznavalo njegovo važnost.
Naraščajoča higijenska kultura zmanjšuje umrljivost.
Tako pričenjata v vedno večji meri sodelovati tehnika in medicina v službi ljudskega zdravja. Želeti je, da tudi v naših mestnih in drugih občinah prične prodirati spoznavanje o nujni potrebi sodelovanja obeh činiteljev, želeti pa ie obenem, da bi bila za izvedbo zdrav-stveno-tehničnih uredb na razpolago zadostna materijalna sredstva. Če kje, potem tu gotovo štednja ni na mestu, zakaj v zdravstvene svrhe naloženi kapital se bo najlepše poplačal v splošni blaginji naroda.
S tega vidika je treba tudi toplo pozdraviti najnovejšo vest, da je na poziv šefa sanitetne Lige narodov odpotoval te dni načelnik našega ministrstva za narodno zdravje dr. Štampar v Ženevo, da se tam dogovori o otvoritvi posebnega tečaja v šoli narodnega zdravja v Zagrebu za zdravnike-higijenike iz Evrope in prekmerskih držav.
naše Primorje In potem organizirati pritok nemških turistov na Jadran. Nameraval je prvotno organizirati izlete 4 velikih skupin nemških turistov po 500 oseb. Ker pa noben hotel v kopališčih hrv. Primorja ne more naenkrat sprejeti toliko gostov, se bodo organizirali izleti manjših skupin po 40 do 50 oseb na našo rivijero. Tudi razni drugi potniški uradi v Nemčiji organizirajo skupne izlete turistov, ki bodo letos obiskali jugosloverrVn rivijero. V Nemčiji je velika propaganda za naša kopališča.
Kritičen položaj Schober-jeuega kabineta
DUNAJ, 20. marca. Med vladnimi strankami je prišlo do težkega spora in sicer radi še vedno problematičnega imenovanja graškega podžupana, krščanskega socijalca dr. Franca Strafelle, za generalnega ravnatelja zveznih železnic. Spor se je tako poostril, da grozi izzvati celo ministrsko krizo. Landbund je odločno proti imenovanju dr. Strafelle, krščanski socijalci pa vztrajajo pri svoji zahtevi. Ako se ugodi Landbundu, grozi z demisijo vojni minister in pod-kancelar Vaugoin, ako pa se ne ugodi krščarskim socijalcem, groze ti, da odpokličejo vse svoje ministre iz vlade. Ker je položaj skrajno resen, je imel ministrski svet snoči sejo, ki je trajala do enih ponoči. Parlamentarni krogi opozarjajo na resnost položaja. Zvezni kan-celar dr. Schober je izjavil novinarjem po seji, da na seji ni prišlo do sporazuma, vendar pa bo padla odločitev še danes. Vsaka posamezna ministrska de-misija hi imela za posledico odstop celokupnega kabineta.
Smrt lorča Balfaurja
LONDON, 20. marca. Tu je umrl v starosti 81 let veliki angleški državnik lord Balfour, bivši vodja k'"’	•-
vativne stranke. Pokojnik je bil v svetovni vojni nekaj časa mornariški, potem pa do premirja zunanji minister. Leta 1900. je uredil odiiošaje z Buri, med svetovno vojno pa je izdal deklaracijo, ki so jo sprejeli tudi ostali zavezniki, s katero je bila Palestina proglašena kot nacijonalna država Židov.
--------------------------------------- —4
Tatvina v bolnici.
Marija K. iz Celja, ki se potepa po Mariboru, pa je bila tudi nekaj časa v bolnici, je v torek popoldne obiskala tara svoje znanke. Ko je odšla, so znanke o-pazile, da je ljubezniva obiskovalka odnesla eni ženski čevlje, drugi vezenine v vrednosti 50 Din, tretji pa 10 Din gotovine. Marijo K. je policija še isti večer izsledila v neki gostilni. Tatvino je priznala in odali so jo sodišču.
Od onemoglosti zgrudil se je v torek krog 23. ure v gostilni E, na Koroški cesti 47-Ietni Franc Čuš, delavec brez posla in stalnega bivališča. Rešilni avto ga je oddal v bolnico, — Konji so se splašili v torek krog 13. pop. pred gostilno Frie-dau v Magdalenskem predmestju Štefanu Kresniku iz Cirknice pri Št. liju, ko je vozil z dvovprežnim vozom večjo množino moke proti Pobrežju. Fant je skočil z voza pred konje, toda tako nesrečno, da ga je voz pritisni! ob zid in da se je fant vsled notranjih poškodb zgrudil na tla. Z rešilnim avtom so ga prepeljali v bolnico, konje in voz pa je prevzel uigov sovaščan, kmet Avfust Šorman. —
V F C P P W t V T«»Tra
V	M a r i b' o r u, 'dne 20. III. im
Ob diHlnld razmejitve na Kodaku
SMOTOMiM SlmEM. - POTUJČEVANJE SLOV. KMEČKE MLADINE. - TRHRAZREDWiCA. — NEOBDAČENA OBČINA. — CMD. - KULTUR-
no boesm oo mm. saledja. - vpuv nemške duhovščine. —
mmm »mm izgnan.
meji je
sistem db jezikovni sro premišljen in (tostedaS I^objodušni kmet je br;ez porai-sfcte drvel za potojjeevaloi in kmalu jim je bil Nemec vse, Slovenec — nič. Ob nedeljah se je zbirala številna mtefigen-e|t iz I^roan in Arivtiža v obmejnih va-sela, Iskala stikov z našim ljudstvom na cesti, v trgovini, po gostilnah ati kjerkoli. Neobičajna prijaznost teh »SctMl-vepeinoveev« in »ši}dm$rkovcefM« je marsikoga aastep&i, da je postal »deatsdigesiatit«.
V	paflgerrHatrakem duhu organizirana šote je Bila kanatu glavno gnezdo, iz katerega je izvirala vsa raznarodovalna sila. Niti izid vojne jHi ni izpametoval! Še do pomladi 1919 so v nemški šoH morili slovensko deco, ne da bi mislili na osvoboditev, ki je po vseh božjih in človeških pravicah morala priti!
Posledice potujčevanja slovenske kmečke mladine smo občutili takoj v šoii: slovenski otrok ni znal niti nemščine, katero so mu ubijali nemški učitelji v glavo, niti svoje materinščine, ki jo je slišal vedno le v narečju in jo mešal z nemščino. Iz tega razloga se je moralo na ,vseh stopnjah pričeti z elementarnim poukom. Zelo smo pogrešali zbirke učil in knjižnice. Morali smo si pomagati z lastnimi pripomočki.
Sčasoma se je pokazala nova ovira: 200 otrok v 2 razredih! Šola je bila vedno natlačeno polna in misliti smo morali na otvoritev 3. razreda. Pa zopet težko-<Se! Vojaški oddelki so sicer odšli in tudi finančna straža se je izselila, pač pa je ojačeno orožništvo zasedlo 3 šolske prostore. Tozadevne intervencije niso nič zalegle. Končno se je adaptirala ena Šolska soba in bivša kuhinja za sobo ene učiteljice. Tako je šola postala že čez V> leta trirazrednioa. Položaj se je s tem nekoliko izboljšal. Za najvažnejšo nalogo smo smatrali, prikleniti si otroke in starše' z vzorno vzgojo in vzornim poukom. S prijaznim, ljubeznivim ravnanjem smo si pridobili srca mladine in zaupanje staršev je rastlo.
Na žalost pa so bile ovire vsled pomanjkanja vzdrževalnih sredstev skoraj -nepremostljive. Krajni šolski svet ni mogel vršiti svoje dolžnosti vsled neobda-čene občine. Oblast se je izgovarjala, da . ne more pomagati, ker Avstrija vsled še nedoločene razmejitve noče izročiti zem Ijiške knjige, ki je še v Lipnici. Takrat
ge priskočila na pomoč GMD, ki je v prvi JsiK prispevala majhen znesek, na izdatno podporo pa ni bilo misliti. Ni nam pre-ostajalo drugega, kakor da smo s težavo životarili in skrbeli za šolo — sami.
Že dejstvo, da naša stremljenja ni nihče podpiral, bi bilo lahko ubilo naš idealizem. A mi smo vztrajali, kljub vsem težkočam. še celo izvenšolsko smo se udejstvovali prav izdatno!
Tako delo pa je bilo usodepolno v času, ko je bila pripadnost kraja dvomljiva. Delovati kot slovenski učitelj iz razvijati- čut za našo narodno in državno skupnost v kraju, ka je bil desetletja kulturno ločen od slovenskega zaledja, sedaj ležeč ob provizorni jugoslovansko-avstrijski demarkacijski črti —-to je težavno! In to tem bolj, čim več ima človek nasprotnikov in čim manj prijateljev in sotrudnikov!
Pred vojno se je CMD mnogo trudila za ozemlje ob jezikoni meji na Kozjaku. Še celo akademsko ferijalno društvo »Prosveta«, podravska podružnice v Mariboru, je tod razvila intenzivno delovanje. Vendar pa je bil vpliv slovenskega zaledja preslab, da bi bil onemogočil velik vpliv nemške ekspanzije. Glavna krivda pa je bila ta, da ljudstvo ni imelo krajevnega narodnega voditelja. Vsled tega je prebivalstvo narodno hiralo in se je končno udalo germanizaciji. Močna opora ponemčevanju so bile razen šolskih tudi cerkvene in občinske razmere. Župnija je spadala pod graško škofijo (do 1. 1924!), ki je pošiljala v te kraje nemško duhovščino, ki je le malo obvladala slovenščino. Župnika, ki je kazal slovenski šoli kakor naši državi sploh skrajno nenaklonjenost, je politična oblast pustila še 2 leti po prevratu na svojem mestu. Državni prazniki se niso mogli praznovati, ker »graški škof niso ničesar naročili«. Na tihem je agitiral za
—	priključitev k Avstriji in je bil v stalnih stikih s hujskači v Arvežu in v Lipnici. Imeli smo ga na sumu, da je v »Grenzwacht« stalno tendencijozno poročal o »razpoloženju« na Kozjaku. Vsled tega je prišlo do ostrih sporov z oblastjo, ki se niso dali ublažiti, dokler ni bil izgnan. Žalostno pa je bilo dejstvo, da si je s tem pridobil simpatije ljudstva, ki ga je v svoji nerazsodnosti smatralo za »mučenika«. Ker graški škof nalašč dolgo ni poslal novega duhovnika, je nahujskano ljudstvo zasovražilo učiteljstvo, češ, ono je krivo »da smo ovčice ostale brez pastirja...« (Nadaljev. sledi.)
(fkjpjfo©rsko gledališče
REPERTOAR.
Četrtek, 20. marca ob 20. uri »Naš gosp. župnik« ab. A. Kuponi.
Petek, 21. marca. Zaprto.
Sobota, 22. marca ob 20. uri »Takrat v starih časifa«. Ljudska predstava. Globoko znižane cene. Kuponi.
Nedelja, 23. marca ob 15. uri »Naš gospod župnik«. Kuponi. — Ob 20. uri »Orlov«. Kuponi. Gostovanje ge Marte Repovš-Radmanovič.
Pondeljek, 24. marca. Zaprto.
Ptujsko gledališče.
Petek, 21. marca ob 20. uri »Takrat v starih časih«. Gostovanje Mariborčanov.
»Takrat v starih časih« pri globoko znižanih cenah. Priljubljena Stolzova o-pereta »Takrat v starih časih«, ki zelo ugaja radi svoje prisrčne muzike in nad vse zabavnega dejanja, se vprizori v soboto, 22. t. m. kot ljudska predstava pri globoko znižanih cenah.
Nedelja v marlb. gledališču. V nedeljo, 23. t. m. se ponovi popoldne ob 15. uri zelo efektna francoska veseloigra »Naš gospod župnik« z gospodom Da-nešem v naslovni vlogi. — Zvečer gostuje ga. Marta Repovš-Radmanovičeva, članica zagrebškega gledališča, kot Kity v znani opereti »Orlov«.
Gostovanje Matilde Kraljeve.
Sinoči je v vlogi sobarice v opereti »Netopir« gostovala v našem gledališču gdč. Matilda Kraljeva, bivša članica gledališč v Osijeku, Novem Sadu in Beogradu. S svojim nastopom je pokazala, da je dobra subreta z veliko odersko rutino in simpatičnim, zaokroženim in precej obsežnim glasom, zato si je že spočetka osvojila simpatije občinstva, ki jo je v drugem in tretjem dejanju pozdravilo pri odprti sceni. Ostala uprizoritev je bila na znani višini. Gledališče skoraj polno.	-r.
Slovanska glasba na koncertu zamorcev.
Na prošnjo so zamorski pevci, ki bodo koncertirali v pondeljek, dne 24. t. m. stavili v svoj spored tudi Dvorakovo »Vrnitev«, katero so predelali in naštudirali za časa bivanja v Evropi; je pa to tudi edina evropska točka celega koncerta. Sicer je njihov program tako raznovrsten in pester, da skoro ni najti veze med posameznimi točkami. Religijozni pesmi v čarlstonovem ritmu sledijo vesele zamorske popevke v foksu, tem zopet nenadkrjljive imitacije jazza, brenčeči zbori, ki so posebna mojstrovina zamorcev, šaljivke, zbadljivke, zopet resni plantažni zbori, solo na zamorskih instrumentih, nastopi v plantažnih kosti-! mih, burleske, ljubavne pesmi in še nekaj : zamorski ples v kostumih. Ta koncert pomeni višek letošnje sezone in ni-1 hče ga ne sme zamuditi,
Mariborski in dne o ni drobiš
Dr. fDatko Laginja f
V	noči od torka na sredo je umrl v Zagrebu v starosti 78 let bivši vodja istrskih Hrvatov in hrvatski ban, dr. Matko Laginja.
S pokojnim dr. Laginjo lega v grob eden najmarkantnejših in najagilnejših narodnih delavcev. Poleg pok. Matka Mandiča in prof. Vekoslava Spinčiča o-stane njegovo ime z zlatimi Črkami zapisano v povestnici preporoda hrvatskega in slovenskega naroda v Istri. Menda ni bilo v Istri med ljudstvom tako popularnega človeka, kakor je bil dr. Laginja. Narod je imel v njega naravnost neomajno zaupanje, saj je bil skrajno nesebičen, nenavadno požrtvovalen in neustrašen borec za pravice našega naroda v Istri. Vojna je potem na mah uničila velike uspehe njegovega dela in nad Istro je legel zopet mrak.
Dr. Laginja se je že v mladih letih živahno udejstvoval na kulturnem in gospodarskem polju ter je postal kmalu voditelj istrskih Hrvatov. Bil je dolga leta deželni in državni poslanec ter nekaj časa celo podpredsednik dunajskega parlamenta. Njegove zasluge za ožjo domovino so bile naravnost neprecenljive. Siromašni narod v Istri ga ni smatral samo za svojega voditelja, ampak mu je podelil celo časten naslov »oče« kot svojemu največjemu zaščitniku in dobrotniku. / '
Med vojno se je preselil v Zagreb, kjer je ostal do svoje smrti. L. 1919 je bil imenovah za hrvatskega bana, kmalu nato pa se je radi bolehnosti popolnoma umaknil iz javnega življenja. Njegove zemske ostanke so prepeljali v Umetniški paviljon in jih tamkaj položili na mrtvaški oder, da se bo mogel narod še zadnjič posloviti od zaslužnega narodnega probudftelja, v petek pa polože dr. Laginjo na stroške zagrebške občine k večnemu počitku. Slava njegovemu spominu!
Dr. Vidovič — predsednik okrožnega sodišča v Celju.
Za predsednika okrožnega sodišča v Celju je imenovan g. dr. Fran Vidovič, sodnik okrožnega sodišča v Mariboru.
Med mariborskim trgovstvom zlasti špecerijske stroke se v zadnjem času pojavljajo dogodki take nepoštene konkurence, ki nima primera v trgovskem' svetu. Dela se reklama z velikim padcem cen, kar pa nikakor ni resnično, dalje hočejo nekateri trgovci drug drugega prekositi z vednim znižanjem cen za posamezne predmete, ki segajo deloma že globoko pod lastno nakupno ceno itd., kar mora voditi do neizogibnega poloma večine naših trgovskih podjetij. Zato izjavlja gremijalno načelstvo, da gremij kot stanovska korporacija takega početja ne more dopustiti in bo zasledovalo vse one trgovce, ki se na opisani način poslužujejo protizakonite umazane konkurence, neprizadeti trgovci se pa pozivajo, da naznanijo gremiju trgovcev vse na zadevo se nanašajoče slučaje. — Smrtna kosa.
V	Mejni ulici je v torek pop. umrla ga Marija Zaboter. stara 70 let, žena upokojenega železničarja, v Orožnovi ulici pa včeraj zjutraj gospa Ana Prosnik, žena poštnega poduradnika, stara 47 let. Napredovanje.
Upravnik tukajšnjega Zdravstvenega doma g. dr. Josip Vrtovec je pomaknjen v 8. skupino I. kategorije. —
VELIKA KAVARNA
Četi tek 50 — petek 21
81«
KABARETNI VEČER
s karakternim krtatorom g. Frani Amonom
Opozorifev na avtogenskl tečaj.
Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani opozarja mojstre in pomočnike kovinarskih strok na tečaj za avto-gensko varenje, ki se prične v pondeljek 24. t. m. ob 8. uri zjutraj v kovinarski delavnici Tehniške srednje šole v Ljubljani. Prijavljenih je Že precejšnje število udeležencev. Ker pa je prostih še nekaj mest, se morejo najkasneje do petka 21. t. m. prijaviti še nekateri novi udeležen- 1 ci. Tečaj bo trajal do 5. aprila ter se bo vršil celodnevno. —	I
Praznik sv. Jožefa
je v plošnem potekel popolnoma mirno, brez incidentov. Pač je deževno vreme skvarilo mnogo veselja pri Sv. Jožefu, dež je razpršil množice ravno v času, ko je bilo praznovanje na višku, sejmarji so nekoliko žalostno gledali, ker so jim bili znatno prekrižani računi o lepih izkupičkih. Orožništvo je aretiralo nekega Hr-vata-žeparja, ki je ukradel dve ženski torbici. Ko je videl, da je opažen, je eno hitro odvrgel, drugo so pa še našli pri njem. Morebitne okradenke naj se javijo na orožniški postaji v Studencih.
Iz mariborske invalidske organizacije.
Na nedeljskem občnem zboru so zlasti porazno uplivale na človeka številke, ki so jih iznašali funkcijonarji glede stanja invalidov danes, zlasti onih, ki jim novi zakon momentano ne priznava invalidnine, ker niso izpolnili pogojev §§ 104 in 105 zakona, ko so se prijavili pri bivših invalidskih sodiščih za prevedbo na prejemke invalidnine. Sedaj čakajo že cele mesece na rešitve višjega divizijskega sodišča v Ljubljani, kjer leži — kakor čujemo — še krog 40.000 nerešenih takšnih zadev. Seveda so mnogi invalidi, ki so bili v prvi vrsti navezani na invalidnino, skrajno težko prizadeti, ker že od
1.	okt. 1929 ne dobivajo nikakih prejemkov. Tako se je oglasil med drugimi tudi invalid H., ki je popolnoma pohabljen, pa tudi ne dobiva ničesar, ker je bil nekoč pred vojno kaznovan radi — tepeža. Takšnih in podobnih slučajev je veliko. — Mariborska mestna občina ima vsako leto v proračunu znatne zneske za podpiranje invalidov in je tudi lani dala 6000 Din. Organizacija je lani izplačala
podpor v iznosu Din 7005   posojil pa
je dala 4000 Din. — Organizacija ima 724 članov, med temi 511 vojnih invalidov in 213 vdov. Tekom lanskega leta je število članstva naraslo za 243 članov (147 vojnih invalidov in 96 vdov), dokaz, da se organizacija res briga in dela za svoje člane. Temu dokaz je tudi dejstvo, da ekshibitna knjiga tajnika izkazuje lani 1750 številk (intervencije, informacije, pojasnila itd.). — Tekom lanskega leta so umrli 4 redni člani (Andrej Hostni-kar, Josip Knez, Karel Pisnik in Ivan Gselman), ki so vsi zapustili veččlanske družine. — V interesu invalidov in njihovih vdov v Mariboru in okolici je, da se čim tesneje oklenejo svoje organizacije, ker tudi tu velja načelo, da je v slogi moč. — V novem odboru so poleg predsednika g. Geča še gg. Anton Golež, Martin Pravdič, Drago Tratnik, Franjo Belle, Josip Kolarič, Ludvik Strohmaier in Jožef Veršič. —
Dražba kož divjadi
se bo vršila dne 25. marca v prostorih velesejma v Ljubljani. Vsi, ki so v posesti divjih kož in jih žele ugodno vnovčiti, naj svoje blago najdalje do 23. tm. pošljejo na naslov »Divja koža« v Ljubljani, velesejem. Ta dražba bo zadnja v tekočem letu in naj lovci nikar ne zamude te ugodne priložnosti. —
Policijska kronika od torka na sredo zaznamuje 4 aretacije (radi tatvine, prestopka krošnjarskih predpisov, radi beračenja in radi razgrajanja) ter 24 prijav (med temi 5 radi prestopka kolesarskih, 6 radi prestopka avtomobilskih predpisov, 1 radi komunizma i. t. d.)
Mala Nedelja.
Narodno kulturno društvo priredi na Marijin praznik dne 25. marca točno ob 3.30 v Društvenem domu akademijo v proslavo Materinskega dne. Na sporedu: petje (moški in mešani zbor), tambura-nje, govor, recitacije ter krasna drama »Materinsko srce«. K obilni udeležbi vabi vse od blizu in od daleč — odbor. — Zahvala.
Izrekamo tem potom vsem sestram, ki so nam darovale ob priliki sokolske ma-škerade dne 4. tm. pecivo in denarne prispevke, prav iskreno zahvalo. Istotako najlepša hvala vsem, ki so nam pomagali pri prireditvi in s tem pripomogli do prav lepega uspeha. Zdravo! — Odbor Sokola Maribor matica. —
Gremij trgovcev opozarja svoje člane na jubilejno akademijo Izobraževalnega društva trgov-sko-obrtne mladine, ki bo v soboto zvečer v Narodnem domu. —	851
V	Mariboru, chte 20. IH. 1980.
v p (*> F P V! K Tdtra
Strem &
Zgodovinski razvoj alko hollzma
Slovenska zemlja je skoraj vsa vinorodna, zato je vino pri nas že od nekdaj znano in znan je tudi alkoholizem, ki je danes od vseh priznano socijalno zlo, ki uničuje blagostanje, zdravje in duševni mir. Vendar so redki, ki so zaprisegli odločen boj temu zlu, vsi ostali se izmikajo: »Pitje je gotovo kvarno, če se pretirava, a to se ne da odpraviti: ljudje so vedno pili,, pijejo in bodo pili.« Zato ne bo tudi ža nas nezanimivo, če si malo ogledamo zgodovino alkoholizma, da spoznamo, če je pitje alkoholnih pijač človeštvu zares prirojeno ali ne?
če premotrivamo to vprašanje, spoznamo, da je prvotno užival človek le to, kar mu je narava sama nudila. Šele ko je: umsko nekoliko napredoval, si je pričel umetno pripravljati jedila. Gotovo so bile te kulurne pridobitve koristne, ker je tako silno razširil vrsto užitnih snovi, na drugi strani pa je prinesel ta napredek tudi mnogo razvad, ki so povzročale bolezen in revščino. Med te umetne in, protinaravne razvade prištevamo tu G vpipnljive pijače. Človek je danes edino ?tje. na svetu* ki pije tudi če mi ?e:m. 2z -voda bi bila v tem slučaju ši:orT'va, ker bi dovajala organizmu nepotrebno .tekočino m preobkladaia z ':e'om o' Isti. koliko bolj. pa alkohol.
y svetem p vinu beremo, da je začeio .že. judovsko ljudstvo priprav!'ati vino iz grozd'a, a vino so takrat mešali z vodo in ga pri zelo zmerno in le pri jedi.
O	: pra • cm p::ančevan u pri Judih ako-raj r.i r’ -hi, čeprav so gotovo bile tudi iz eme. Šermtska ljudstva, zlasti Feni-Čsr-i .so zenerii s trgovanjem vinogradništvo tudi v druge . deče’e ob Sredozemskem morju, posebno v Egipt in Gr-.čhp. Qr’-j gr, popivali- z'asti pri razkos-n h pojedinah., gostilen pa pri m h ni b*lo, Le? je bi«o pl\r.nčeVap’’s strogo prepovedano, najstrožje pa je bilo zabranjeno
pitje ženskam in mladini. Tudi pri starih Rimljanih, kamor se je razširilo vino iz Grškega, so vladale iste razmere. Šele ob času propadanja rimske države in moči se je jelo širiti med bogatejšimi stanovi v Rimu poleg požrešnosti tudi popivanje. Med ljudstvom v starem veku alkoholizem splošno ni bil razširjen, pač pa se je razširil tedaj, ko so prišli Rimljani v dotiko z barbarskimi narodi, zlasti z Germani. Pri teh je prišlo pitje silno v navado. Rimski zgodovinar Ta-citus pripoveduje nekoč, da so bile germanske čete večkrat premagane ie zaradi splošne pijanosti.
Da je bil za časa Kristusa alkoholizem še malo razširjen, sklepamo tudi iz tega, ker pijančevanje ni dalo povoda, da bi nastopilo krščanstvo odločno proti temu zlu, 600 let pozneje pa je bilo že tako razširjeno, da je moral Mohamed prepovedati Arabcem popivanje. A prav Arabci so iznašli žganje, ki se je najbolj razširilo po svetu in prineslo največ gorja. — Arabski zdravniki so prvi iz vina z destilacijo napravili žganje in ga uporabljali najprej v zdravniške namene. Tudi beseda »alkohol« je arabskega izvora. V 16. stoletju so pričeli pridelovati žganje iz žita. V trinajstletni vojni se je žganjar-stvo razširilo po vsej Evropi. Največ je pripomoglo k temu napačno mnenje, da alkohol vzdržuje moč in ohranjuje zdravje. Ločeno od žganja se je v tem času razširilo tudi vino po vseh krajih kjer so bili dani pogoji za trtorejo. Pivovarstvo je bilo sicer že pri starih Germanih v navadi, a šele v 16. stoletju, ko je tehnika že bolj napredovala, se je posrečila izdelava okusnega piva iz hmelja. Od Germanov ali od Nemcev, smo se pa naučili piti vino in žganje tudi mi Slovenci, ki »slovimo« že izza Trubarjevih časov kot izredno dobri pivci.
Louske prpooet^P
Lord Havers je odpotovala z več prijatelji na lov na tigre v Indijo. Ko je krenil,nekoč v džunglo, ga je_zverina usmrtila. Nje,(Jove prijatelje je čakala žalostna 'dolžnost, da obvestijo lordovo rodbino o žalostnem dogodku.
-■Pošljite zemske ostanke pokojnika^, so odgovorili stariši.
Prijatelji so takoj pripravili transport in odposlali potem brzojav: »/.uboj pride koncem meseca.« i*J/esenc?eTim staršem je bila določanega dne dostavljena velika klet-I-Ue bN krasen, živ tiger.
so takoj; »Prispel tiger .Havers.« .
Pojavno odgovorili. »Lord Havers je v tigru.«
je bn znan kot strasten, a slab strelec in k?i
pet neki lov končan so v, j?JLii'
»No. kako ste kaj ’ strefiali iSId svetnik?«	Peljali,	gospod
da Bo^t bil ^SSSe^d"H* In tako je ostala nepoškodovana.?
Med odmorom naslovu doval neki lovec, kako namp*>°V»~ nieeov pes. »Ta. žival ie tak? kakor človek. Vsak dan il daminin
V	košaro, da mi prinese kruha« Nekoč Pa me vpraša pek: »Zakaj ne nošm-o« več svof-n-a pSa po kruh. Že štiri dni Ra ni bilo!«	'
»To vendar ni mogoče! Saj mu dam v*ak din denar!«
»Ne morem Vam pomagati, pa ven-0ry, ^ tako!«
irr,«xto sem skrbno nadziral psa in
rrii *ann7;! da je v«?k dan noteg-
v? ^'n?T košare in ga zakopal vne.
n. T 11 * vr*u Ko na ie zbral že 6
ni!	k	brekajevalcu in si ku-
nil tamkaj klobaso.
Rpš tpl| Hoblioue ekspedicije
hlnf w •CŽitJev vod* ekspedicije na JtfŽni tečaj, admirala Byrda, vzbuja zopet spomine na junaški čin prof. Rudolfa mojloviča, ki je predlanskim z drzno
vožn o ledolomilca »Krasina« rešil ponesrečene člane Nobilove ekspedicije na Severni tečaj. Samojlovič je že izkušen raziskovalec polarnih pokrajin. V Frei-bergu na Saškem je študiral rudarstvo in geologijo, nakar se je vrnil v Rusijo, je bil takoj po prihodu kot revolucijonar izgnan v ozemlje Arhangelska. Kljub temu pa so mu dovolili, da se ie udeležil ekspedicije na Spitzberge. L. 1911 je bil v drugič na tem otoku in je odkril pri tej priliki velike premogovne žile, ki jih sedaj izkoriščajo. Ko je bil j. 1914 že tretjič na tem otoku, je zvedel za izbruh svetovne vojne, vendar pa je ostal na visokem severu in naslednje leto preiskal ravno dotično ozemlje, na katerem je kasne:e rešil posadko »Italije«. Obe naslednji leti je vršil raziskovanja na polotoku Koli, L. 1919 je ustanovil v Leningradu od vlade izdatno podpirani zavod za raziskovanje polarnih krajev, ki je organiziral dosedaj že 130 polarnih ekspedicij. Kot ravnatelj tega zavoda je vodil 5 ekspedicij na Novo Zelandijo, tako da se je do znamenite vožnje ledolomilca »Krasina« udeležil že 40 polarnih ekspedicij. Ko je zvedel za katastrofo zrakoplova »Italia«, je takoj pozval sovjetsko vlado, naj organizira pomožno ekspedicijo ter je izjavil, da je samo »Kra-sin« sposoben za to težko delo. Vlada mu je nato naročila, naj odpluje že v treh dneh. Tako hitro sicer ni bilo mogoče, pač pa je bil »Krasin« pripravljen v 4 dneh. Samojlovič pripravlja sedaj novo ekspedicijo s »Krasinom« na Severni tečaj, ki pa bo služila samo znanstvenim svrham.
Naivečja fadia sveta.
Uprava londonske parobrodne druž be Cunard Line javlja, da bo pričela družba graditi novo ladjo, ki bo največja na svetu. Stala bo 5 do 6 milijonov funtov. Njena brzina bo znašala 30 milj na uro in vozila bo lahko 5000 Potnikov.
Težka napaka.
—	Gospod doktor, ali ste v svoji praksi kedaj napravili kako težko napako?
= Da, enkrat, ko sem nekega ameri-kanskega milijonarja ozdravil že po dveh obiskih.
Postno premišljevanje
Kako sta dva politična nasprotnika skupaj v nebesa potovala.
Bilo je v dneh, ko je še vladal neizprosen »strankarski pust«. Pa sta živela nekje ob Dravi na deželi v isti vasi dobra prijatelja: župnik in trgovec. Bila sta politična nasprotnika, vendar pa sta vedno dobrohotno in mirno pokritizirala medsebojne misli in nazore in se nista dala zapeljati k sovraštvu od hrumečega, valovanja razburkanega strankarstva. Župnik je seve trdil, da liberalec ne more biti dober kristjan, trgovec mu je odgovarjal, da je marsikateri liberalec boljši kristjan od klerikalca, ki zavija v cerkvi in izven nje rožni venec okoli prstov zaradi ljudi, oni pa (liberalec) ga nosi v srcu zaradi Boga. Rada sta se večkrat pošalila med sabo na račun brezmejnega strankarstva, ne da bi si bila zamerila.
Pa se je baje g. župniku nekoč v postu sanjalo, da je njegov prijatelj trgovec umrl. Seve gre koj drugi dan k njemu in mu razloži svoje sanje take-le: Moj dragi Branko, vidiš, da še trepetam, tako hude sanje sem imel. — Kaj pa, za svit neba? — Le poslušaj!: Sanjalo se mi je, da si Ti umrl nagle smrti. Zasmilil si se mi, kajti vedel sem, da si kot liberalec pogubljen. Pohitel sem koj k Tebi, Te prijel za roko ter Te peljal proti nebesom, da tam poprosim za Te milosti in usmiljenja. Pot je postajala vedno bolj ozka in strma. Vendar sem Te srečno pripeljal do nebeških vrat. Tik pred vratmi je še bilo treba pre!ez’ti zelo ozko in polzko brv. Ločila je dva tesna jarka. Desni je bil poln strdi, levi poln blata. Konc brvi pa mi spodrsne noga in groza, oba — štrbunk — v jarek, pa eden na desno v strd, drugi na levo v dr.. — Kaj misliš kam si Ti padel Branko? — To je jasno, jaz kot liberalec v blato in Ti kot klerikalec v med. — Samoumevno, res je bilo tako. — Kaj pa potem? — vpraša radovedno trgovec.
—	Nič, potem pa sem se zbudil. — Res čudno, — pravi trgovec. — Glej sam pa sem imel tudi snoči skoro do pičice enake sanje. Umrl sem in Ti kot moj dobri prijatelj si prišel, me prijel za roko in me varno pripeljal do opasne brvi ob nebeških vratih. Preko brvi pa sva padla, seve Ti g. župnik v strd in jaz v d..k. Pa sva se srečno izkobacala iz jarka in poklukal si na rajska vrata. Sv. Peter odpre, Ti ga poprosiš, naj tudi meni dovoli vstopiti, češ, saj sem sicer dober človek, le edino hudobijo imam na sebi, da sem liberalec. Sv. Peter me prizanesljivo pogleda in zamahne z roko rekoč: Kaj to! Mi le sodimo človeka po njegovih delih in ne po strankarstvu. Le oba noter! Pa slecita se, z grešno obleko ne čez božji prag! -— Se slečeva, vendar sva Še imela tudi na koži ostanke iz jarka. — Ti g. župnik strd, jaz blato. Sv. Peter prijazno: Kaka pa sta? Obližita se drug drugega, da vstopita čista! — In lizala sva, Ti blato, jaz pa med. — Kaj pa potem? — je bil še gosp. župnik radoveden. — Nič, potem pa sem se prebudil. — Ostala sta do danes zvesta prijatelja. (Postni popotnik.)
Pri ordinaciji
Očanec z dežele pride v mesto, hoteč po daljšem oklevanju konzultirati zdravnika radi svojega — želodca.
Sočutno ga je sprejel Eskulapov učenec in vprašal kmetiča:
»Kako pa je z blatom, oče?« —
— Poglejte moje škornje! Do kolen sem gazil po sami ilovici... —
»Kako pa je z v e t r o v i, moj dra-gec?« —
— Nikar naj ne vprašajo, gospod doktor. Prošli teden mi je celo streho odneslo.s kozolca!« —
— »In voda?« —
— Ježeš! Da se nas sam sv. Krištof usmili! Podrla mi je mlin in — žago..
Kakšen je bil konec te ordinacije, pa nam kronika ne pove ...
Šport
ISSK Maribor : SK Železničar
V nedeljo, dne 23. marca, ob 16. uri, se srečata v prvenstveni tekmi prvovrstni moštvi ISSK Maribor in SK Že-ležničar. Maribor, v jeseni skoraj nepremagljiva enajstorica, pridobiva od ua-stopa na kvaliteti, ni pa še dosegel one forme, ki ga je odlikovala v minuli sezoni m dvignila nad vse ostale klube Slovenije. Trenutno je v zadovoljivi kondiciji, toda tudi Železničar razpolaga s solidnim moštvom, ki bo ISSK Mariboru nudilo mnogo odpora. Ofenzivno je »Železničar« Nevarnejši od »Rapida«. Napad se odlikuje po smiselni igri in dobrih kombinacijskih potezah, kar je dokazal tudi v pokalni tekmi proti Mariboru. — Tekma se bo vršila na igrišču SK Železničarja, sodil pa bo g. dr. Planinšek. — Predtekmo odidrata rezervi »Maribora« in Železničarja.
SK Rapid : SK Svoboda.
V nedeljo ob 10. dopoldne nastopita moštvi na igrišču Rapida v prvenstveni tekmi. »Rapid« velja za sigurnega zmagovalca, vendar moštvo »Svobode« n! podcenjevati. V tekmi proti »Železničarju« je doseglo časten rezultat 5:2. V nedeljo ima moštvo priliko, da dokaže, ali je rezultat pripisovati le slučaju, ali pa je bil uspeh plod znanja in dobre forme sicer šibkega protivnika. Sodil bo gosp. Fischer.
Medmestna ping-pong tekma Gradec*
* Maribor
se vrši v nedeljo 23. trn. ob pol 6. zvečer v veliki dvorani kazine. Vstopnina: sedeži 8 Din, stojišča 5 Din, dijaki 3 Din.
Občni zbor ISSK Maribora.
ISSK Maribor bo imel svoj XII. redni občni zbor v četrtek, dne 27. marca v restavraciji hotela Orel ob 19.30. Dnevni red: Čitanje zapisnika minulega zbora, poročila funkcijonarjev, poročilo pregled nikov računov, volitve, sprememba pravil, slučajnosti.
ISSK Maribor.
Seja upravnega odbora v petek dna 21. marca ob 20. uri v Grajski kleti.
SK Železničar.
V soboto dne 22. marca oj) 20. uri sestanek nogometašev v gostUni Laufer radi postave v nedeljo. ISSK Maribor in SK Rapid se naprošata, da pošiljata svojega delegata k sestanku v petek dne 21. marca, ob 19. uri v kavarni Bristol radi cross-contrya za prvenstvo mesta Maribora, ki bo v nedeljo, dne 23. marca ob
11.	dopoldne.
Človek brez proste volje.
Učitelj: AH ima človek prosto voljo? Učenec: Ne!	/
Učitelj: Tako? Res? Kako to? Učenec: Kadar hoče moj oče v go-
1	stilro, ga mama ne pusti.
5tarost živali
V nasprotju s splošno razširjenim mnenjem, da doseže kit čestitijivb starost 500 let, pa dejanski redkokdaj prekorači komaj 40 let. Tudi sloni, ki dosežejo od kopnih živali največjo starost, žive samo 70—80 let. Dejstvo, da velike živali ne dosežejo večje starosti od človeka, je nepobitno ugotovil vseučiliški profesor Peacock, ki je spisal o tem obširno knjigo. Ta ameriški znanstvenik je dognal, da le 4 bitja posekajo človeka v starosti: velike želve, ki dosežejo starost 150 let, beloglavi jastreb, ki drži rekord 118 let, ter orel, ki doživi lahko 104 rojstne dneve. Prof. Peacock navaja sledečo starost živali: psi 35, konji 40, krave 26, mačke 40, kokoši 30, gosi 57, levi in tigri 25, morski somi do 100, jegulje 60 let.
5mrt 124 letnega starčka
V Filadelfiji je umrl kapitan James Smith, ki je bil v mestu zelo popularna oseba. Rojen 1. 1806 v Angliji, se je že kot mladenič izselil v Ameriko. Udeležil se je, 4 vojn in se je s ponosom spominjal posameznih epizod iz bitk. Smith je bil strasten kadilec. Pokadil je dnevno do 30 cigar in ga sploh nikdar ni bilo videti brez obligatne cigare v ustih. Rad je vrh tega pogledal tudi v kozarec »Pijem, kadar čutim da sem žejen,« je vedno odgovoril, »posebno rad pa imam kapljico dobrega vina. Do svoje smrti je bil čil in zdrav in je imel tudi še izvrsten spomin. Rano je vstajal in delal vsak dan daljše izprehode. Jedel pa je samo enkrat na dan in sicer popoldne. V razgovoru je bil nenavadno duhovit in tudi poln humorja. Preselil se je večnost kar med spanjem.
<5WWTf
'marmorna
TErrimTC
'V MaTIFrruT^e 20rm~W;
Mlthol Mmho
»A. potem bom vseeno obešen! Ali pa še kaj hujšega ...«
»Kako to?«
»Poslušate. Samo meni ie dovoljen vstop v posebne vrtove svetega Očeta. Samo meni in mojim pomočnikom, ki jih moram skrbno nadzorovati. Njegova Svetost ima toliko sovražnikov... saj razumete!«
'»Ne, tega ne razumem,« je dejal Ragastens s kar najnaivnejšim obrazom.
»O dobri mladi možf« je zavzdihnil vrtnar. »Vi seveda ne verujete v zlo. So pa tHdi hudobneži, ki bi bili sposobni zastrupiti sadje, ki ga ima sveti Oče jesti.«
»Strašno!«
»Da... fn zaradi toga je njegova Svetost oprezna; Meni zaupa popolnoma. Toda opozoril me je, da če bi katerikrat stopil tujec na vrt, pa mater samo za treno-tek, me di takoj živega odreti, ali pa vsaj obesiti...«
»Vraga!... Obešeni, če pustite črvom kvariti breskve, in obešeni, če spustite na vrt tistega, ki jih edini more obvarovati... To je težavna izbira !«
»Gorje mi!«
»A ne govoriva več o tem, častiti mojster... Morda se vam tudi brez moje pomoči posreči, da ohranite svoj poslednji špalir ...«
»Ah, o tam dvomim!«
»Res je, da bi samo vi edini vedeli, da sem prižel na vrt; jaz bi se skriva! tako oprezno, da sveti Oče nikdar ne bi izvedel tega malenkostnega pregreška...«
»Mladi mož, vi me pripravljate v izkušnjavo...«
»Res je, da vas ne bi bil samo obvaroval obešenja s tem, da bi rešil sadje, ki je v nevarnosti, marveč bi vas bil tudi proslavil za vse čase s tem, da bi vam pokazal čudovito cepljenje, ki sem ga izumil...«
»Ah, gospod Peter, molčite, molčite!«
»Res je, da bi bili vi naposled v posesti neprecenljivih skrivnosti, toda če je nemogoče, pa ne govoriva več o tem!«
»Mladi mož! Mladi mož! Odloči sem se: pustim vas na vrt!«
»Cernu bi se izpostavljali kazni? Tega sicer ne veriamem, da bi vas dal Sveti Oče obesiti za takšno malenkost...«
»Saj ne bo nihče vedet!«
»To je resi Jaz bi se skril tako, da me ne bi videl nihče raaen vas!... Toda vaša vest? Ali vam nebo očitala tega kršenja dolžnosti! Ne, rajši pustiva to namero!«
»Moj Bog, kako ste naivni, mladi mož! Ne skrbite vi za mojg vest... Povem vam, da morate na vsak način na vrt!«
Svetosti, ki hodi včasih odpočivat med cvetlicami od skrbi svojega svetega pastirstva. Drevi ob desetih bodite pri vratcih, ki jih vidite tamle doli... ali vidite? Po dnevi boste morali seveda ostati skriti v mojem stanovanju...«
»Sprejmem zato, da vam ustrežem, cenjeni mojster!«
»V nagrado vam hočem podrobno razkazati vse vrtove ter vam priskrbeti priliko, da vidite svetega Odeta, ne da bi vas on opazil...«
»Ah, vi izpolnjujete vse moje želje!« je vzdihnil Ragastens. »To je več, nego sem se drznil nadejati.«
»Torej, drevi pri malih vratcih!«
S temi besedami je možakar goreče stisnil Raga-stensovo roko ter se napotil navzdol proti papeški vili, dočim se je vitez obrnil nazaj, šiloma se premagujoč, da ne bi s preveč živahnimi koraki izdal radosti, ki ga je navdajala.
»Že imamo Borgijca!« je dejal, ko se je vrnil k Rafaelu in Machiavelliju. »Pogum in previdnost velja, prijatelja. Še nocojšnji večer nam je stopiti v boj...«
XXXI.
Rosa Vanozzo In Aleksander Borgia.
Nedaleč od razvalin, ki so jim pravili in jim še dandanes pravijo tempelj Šibile, pribobni deroča reka
la... On prihaja, poln zaupanja, in ne vč, da sem ja* tista, ki ga pričakuje! Ljubezni prihaja iskat, kakor mi je rekel v Rimu, našel pa bo maščevanje... 0, nocoj mojemu srcu ne bo zmanjkalo moči... Zdaj je vse končano... Rosita, ki me je edina še priklepala k življenju, je odšla... Zdaj je že na varnem... morala sta dospeti v Florenco... Torej, konec je... Danes Rodrigo... nato Cezar.. nato Lukrecija... pričenja se uničenje proklete rodbine.«
Nenadoma se je sklonila. Njeno uho je bilo pre* streglo rahel, oddaljen šum človeških korakov.
»Tukaj je!... Cez nekaj minut bo vedel, kdo da sem!... In potem — sunek v prsi., in konec bo tistega, ki je bil ljubimec Rose Vanozzo!...«
Zamišljeno in brez naglice se je nato vrnila v votlino ter počenila nedaleč od smolenice, naslonivši brado med kolena, kakor je bila njena navada.
Maga se ni motila. Nekdo je prihajal. In ta nekdo je bil stari Borgia. Kmalu se je prikazal, previdno je krenil okrog skal, ozrl se v globel in obstal nato ob vhodu v votlino.
Vstopil je, ne da bi bila Maga dvignila glavo; sedel je na enega izmed obeh debelih kamnov, ki sta tvorila preprost sedež v tem divjaškem bivališču. Ženska je čakala kakor leden, nepremičen kip. »Torej, Maga,« je nenadoma izpregovoril papež, »ti
Anio z gor in se meče v globoko sotesko. Stene te soteske strič navpično proti nebu; podobne so visokim8* ostavila Rim?« zidovom iz nagromadenih granitnih skal, po razpokah	»Prišla sem vas semkaj počakat...«
obraščenih z divjimi rastlinami.	»Kako si vedela, da pridem?« je	dejal	Borgia, ki ga
Na dnu se sliši zamolklo rjovenje reke, ki se Iomiie izpreletelo. »Ali imaš torej v resnici proroški dar?« med zelenkastimi pečinami in tvori izprva majhen	Maga je zmignila z rameni,
tolmun, nato pa teče dalje v	svojih razposajenih ovin- »AH ne prihajate	v Tivoli vsako leto? In ali ni	zdaj
kih, iščočih si izhoda izmed granitnih gruč.	Ta kraj je Približno tisti čas, ko	preživite po svoji navadi par	ted-
soteska Ani ja.	nov v tem kraju?«
Nad globino, prav nad tolmunom, ki ga tvori Anio »To je res. Tvoje	čarovništvo je pravzaprav samo
po svojem slapu, se skale umikajo in votle ter tvorS opazovanje,« je rekel	papež porogljivo. »Toda ti	veš
naravno podzemeljsko jamo, o kateri so krožile med stvari, ki jih drugi ne vedo...« narodom neverjetne govorice. Večina ljudi jo je imela	»Proučevala sem kreposti rastlin, to je vse.«
za eno izmed peklenskih vrat. Najboljši dokaz, da je	»Pa kje? V Egiptu? .. .«
res tako, so jim bile čudne smrdeče megle, ki so tuin-	»Ne. Na Španjolskem.«
tam uhajale iz te votline.	»Na Španjolskem?« je vzkliknil Borgia zamolklo.
Z eno besedo, kraj je bil zelo sumljiv, in živa pa-»Ali si živela na Španjolskem?« metna duša se ne bi bila predrznila tja, kakor hitro je »Da... Toda,« je nadaljevala starka z nekako brez-napočil mrak. Nadejamo pa se vendarle, da se bralci brižnostjo, ki je pomirila papeževo nenadno razburjenost, brez strahu potrudijo z nami,	dasi odhajamo	baš okrog »največ sem se učila	v Italiji, posebno pa tukaj, v Tivo-
polnoči v ta zlovešči brlog.	li... Vse dobrodelne	rastline so mi znane; izvleči	jim
V ozadju votline gori smolnata trska, ki s fan-znam sokove, ki lečijo, in tiste, ki ubijajo... sokove, ki tastno lučjo razsvetljuje njeno notranjost. V kotu sedelč smrt, in sokove,	ki delč ljubezen...«
kopiči suho listje, postelja stare ženske, ki se ob tej »Ljubezen!...«
uri ukvarja s čudnim delom.	»Ljubezen..,	in	smrt: te dve stvari sta	vredni
Ta stara ženska je Maga, ali bolje — da jo imenu- druga druge... obedve sta enako strašni...«
jemo s pravim imenom — Rosa Vanozzo. Pravkar je bila porinila granitno skalo proti nekakemu rovu, ki je zeval v ozadju votline.
»Prav,« je zamrmrala, »vhod je še v redu... in če bo treba zbežati, mi ne bo delalo težav..
»Kako bridko govoriš.«
»Zato, ker sem mnogo trpela.«
»Pa zdaj?«
»Kmalu bo konec mojega trpljenja...«
»Čudna ženska!... Toda povej mi, zakaj si se toli-
Skalo je prgiščema zametala s suhim listjem in ko učila? ... Katera misel te je vodila k prepovedani u-s prstjo. Zadovoljna s svojim uspehom, je stopila načenosti magije?«
prosto, napotila se po ozki stezici, ki je vodila ob glo- »Misel, ki mi je podaljšala življenje do današnjega »Pa naj bo, fle že hočete... A' samo vam na !ju- beli do votline, in ko je dospela na majhno planoto,dne: maščevanje!« bo . . .«	odkoder	se je odpiral razgled po okolici, se je z ostrim Papež je zopet vztrepetal. Maga se mu je pričela
pogledom ozrla v noč ter pazno prisluhnila.	zdeti	kdovekakšno	strašno	bitje,	in bilo mu je, kakor
»Prišel bo,« je dejala počasi, »že prihaja... On,da skrivnost, s katero se odeva ona, skriva v sebi tudi ki sem ga ljubila, bo v malo minutah mrlič, ki ga de-skrivnost njegove lastne usode! Toda kmalu je zmaja! roči Anio odnese proti neizmerni giobhri svojega žre-z glavo:
»Poslušajte: jaz stanujem v majhni hišici na vrta... Moji pomočniki odhajajo ob osmih zvečer; oni spe skupno z drugo služinčadjo. In takrat zaprem vse dohode na vrt, in nihče ne more vstopiti razen njegove
asiiaa%:
«>)» hogliti]
wHM«i w6abe*ede 60 pj DfctOsP
Predtlskanie najmodernejših vzorcev, kakor tudi popravilo svilenih nogavic v ateljeju za perilo Rupnik, Slovenska ulica 20.	833
Vdova srednjih let z lepim stanovanjem in nekaj gotovine želi resnega znanja s starejšim boljšim gospodom. Cenjene ponudb« na upravo »Veternika« pod; »Blagostanje«. ____________________946
Iščem stanovanje dveh gdb
po možnosti s kopalnico ob parku, v Tomšičevem drev. ali v kakem drugem lepem delti mesta. Ponudbe na upssvo Kata pod značko »Mlad zakonski par«.	914
Lepo tn dobro ohranjeno poMštvo
proda Bajt, Tržaška c. 8.	850
ff«o dvodntUnako,
3 orale zemljišča v Krčevini pri Maribora proda se Din 116.000 posredovalec, Tattenbachova uHca 19 II, pri Petka.	849
Kupim par vos grofa.
Bonč Vladimir, Tezno.
843
Hčem stanovanje dveh do treh sob
s kopalnico in pritiklinami z majem. Ponudbe na upravo lista pod: »Solnčna lega«.	912
uve pocmronii somci,
čedno opremljeni, oddam takoj boljšemu gospodo. PreSernova ulica 19.
812
Entfanfe,
predtiskanje in popravila svilenih nogavic po najnižjih cenah, Aleksandrova c. 11-HI, levo.	846
Izvrstna privatna kohlnja.
Obed in večerja Din 25.— od 1. aprila. Naslov v upravi lista.	847
Išče se dobro stanovanje
za takoj za dijaka in cfijakinio iz višjih razredov srednje šole. Ponndbe pod »100« na upravo lteta.	845
Popram damskih klobukov
hitro, okusno m ceneno
od Din 25-— naprej pri	rn
ANA HOBACHER
MARIBOR, ALEKSANDROVA CESTA 11
NaJboliii
in najcenejši nakup nogavic, rokavic, perila ter vseh modnih
in Šiviljskih potrebščin
Modna trgovina
ANTON PAS
Maribor, Slovanska ul. 4
Pralnica in čistilnica, Koroška c. 17
prevzame v likanje vsakovrstno novo in staro perilo, srajoe, ovratnike in zavese. Cene nizke, delo prvovrstno. Priporoča se Josipina Oslm. 793
Vsled preselitve sedlarske In tor barske delavnice se
prodaja vse blago na Slomškovem trgu št. 6, kakor komati, različne konjske opreme, dokolenice, kovčki za potovanje, ročne torbice, nahrbtniki itd. 10—309S cenejše. Ugodna prilika za nakup.	743
Vse vrste pletenin
po meri. Popravila, spadajoča k tej stroki, izvršuje najbolje, hitro in ceneno mehanična pletarna Javornik, Vo-
jašniška ul. 2.	364
»Ljubljanski Zvon«
letnik 1916 kupim. Naslov v upravi.
913
Krasno 6sobno vogalno
solnčno stanovanje, z balkonom, strogi center, oddam s 1. aprilom. Ponudbe pod »Med parki* na upravo Ksta.
842
Potrti najgloblje žalosti, naznanjamo podpisani vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je naša, nad vse ljubljena in ne. pozabna žena, oziroma mati, sestra in teta, gospa
Ana Prosnik, roj« Rudolf
danes, 19. marca 1930 ob 5 uri zjutraj, po muke polni bolezni, večkrat previdena s tolažili sv. vere, vdano v Gospodu zaspala.
Pogreb bo v petek, dne 21. marca ob 15. (3.) uri popoldue iz mrtvašnice mestnega pokopališča na Pobrežju.
Sv. maša zadušnica se bo brala v soboto, dne 22. marca ob 7. uri v stolni cerkvi.	852
MARIBOR, dne 19. marca 1930.
Franjo Prosnik, soprog; Ana, Draga in Franjo, otroci, ter vsi ostali sorodniki.
PeMbolh nainanU n« lid«|emo
fcdtfa VpamnV »Mn* v Uubljar'- predstavnik Izdajatelja *" »rednOc: FRAN BROZOVIČ v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d. predstavnik STANKO DETELA
v Mariboru.