and Stevflkl K 1-S6. 1» •SR*..,..' i {uoraa I« ▼ —T. Cr**« «**- UTI - &£^tst h fe* KAta^ft. - $i*»2a«i prt ftfla tcgpt g Ud, ur y#-‘ w» K **, ur ij-Ki itil K i, W«t3i. la teti m v IMM- ŠTEV. 139; K trgovinskemu dogovoru z Nemčijo. O. minister dr. Spaho je izjavil, kakor piše »Trgovinski list« iz Zagreba, napram nekemu časnikarju svoje mnenje o našem trgovinskem dogovoru z Nemčijo. Iz mnenja g. ministra posnamemo sledečo kratko vsebino: Ravnokar podpisani trgovinski dogovor med Jugoslavijo in Nemčijo pomenja prvi korak k izboljšanju na-bih’ medsebojnih gospodarskih odnosa jev. Po prevratu je prevzela naša nova država vse obstoječe trgovinske dogovore kraljevine Srbije. Mi smo se ravnali po praktičnih potrebah ter smo od tega časa sklenili trgovinska soglasja s Cehoslovaško in z Nemško Avstrijo, in sicer na podlagi medsebojnih kompenzacij. Pozneje je stopil na mesto soglasja kratkoročen dogovor. Dogovor z Avstrijo se konča, kakor je znano, koncem tega leta, med tem ko ostane dogovor s Čehoslovaš-ko še v veljavi. Preteklo leto se je ravno ob tem času pojavila potreba, da se uredč trgovski odnošaji med Dami in Nemčijo. Začeli so se pregovori z Nemčijo, a kratko za tem tudi z Italijo. Pregovori z Italijo so se sedaj začasno pretrgali, ker niso še končana dela strokovnjakov. Pregovori z Nemčijo so se začeli meseca decembra preteklega leta in so se končali po devettedenskem posve* tovanju. Cilj teh pregovorov je bil sklenitev stalnega dogovora, odprava izjemnih carin in njih nadomestitev s tarifnimi carinami. Protokole teh pregovorov je podpisala naša vlada komaj v začetku decembra 1.1. V smislu ustave mora dogovor odobriti še plenum parlamenta, toda ni dvoma, da se bo to kmalu zgodilo. Nemško tržišče je za naš izvoz in uvoz neob-hodno potrebno. Mi moramo kupovati tam, kjer kupimo lahko najboljše in najugodnejše. Nikakor ni dopustno, da bi prihajalo nemško blago k nam potom posrednikov. Upajmo, da nam ta dogovor v kratkem omogoči direkten promet z Nemčijo. S tem aktom je rešila naša vlada jako važno ekonomsko in trgovsko vprašanje. Nasa država potrebuje izdelke nemške industrije, a dosedanje stanje je bilo nevzdržljivo, ker se je uvažalo nemško blago potom avstrijskih in čehoslovaških trgovcev pod tujimi firmami in na vse mogoče načine. Sklenjeni dogovor je napravil konec nezdravim razmeram. Z druge strani moramo zopet 6krbeti, da najdemo ugodno tržišče za naše proizvode. Tudi v tem oziru so je napravilo važen korak naprej in prepričani smo, da promet med nami In Nemčijo kmalu oživi ter znatno vzraote. Gospodarska politika 1921. Najvažnejši mejnik v našem javnem življenju in s tem tudi v gospodarski politiki pomeni naša vidovdanska- ustava. Ž njo smo stopili iz ere provizorijev in začasne zakonodaje k sistematičnemu delu in k redni zakonodaji. Prvo delo na podlagi ustave je zato tudi bila revizija vse začasne zakonodaje potom zakonodajnega odbora, ki bo b koncem letošnjega leta dovršena. V naši ustavi so v ekonomskih in socijalnih odredbah, kakor tudi v ostalih določbah začrtane glavne smernice naše gospodarske in soci-jaine politike, ki jih bo imela uzako-uiti in konkretizirati redna zakonodajna skupščina. V tem programu se nahajajo zelo težki in dalekosežni problemi favoriziranja narodnega zadružništva, kmetijskega in socijalne-ga zavarovanja, invalidske skrbi, a-grarne reforme, davka na dedščino, ureditve prometa, notranje kolonizacije, strokovne izobrazbe in drugih socijalno političnih nalog. Za izdelavo socijalnega in pridobitnega zakonodajstva predvideva ustava, ustanovitev pridobitnega sveta in zato je najsrčnejša želja vseh za gospodarski napredek in ekonomski prospeh naše države delavnih krogov, da zakonodajni odbor čimpreje omogoči s posebnim zakonom aktiviranje gospodarskega parlamenta, ki naj bi brez strankarskih strasti in razrednega egoizma pospeševal z e-konomsko zakonodajo ozdravljenje gospodarske krize, katero sedaj preživljamo. Vsa dosedanja provizorič-nost nam je najboljši dokaz, da je treba začeti s. poglobljenim strokovnim delom, ako hočemo biti kos situacije in izdržati v težkih bojih, ki nas nedvomno še čakajo v bodočih letih. Naša gospodarska politika je v letošnjem letu stremela v glavnem za tem, da bi paralizirala konštantno padanje vrednosti našega dinarja in da bi, ako se že ne da doseči zboljšanje, vsaj ohranila stabiliteto vrednosti in s tem privedla več stalnosti v našo industrijsko in trgovsko kalkulacijo. Naša valuta je od maja imela nezanesljivo, povečini polagoma padajočo tendenco, ki je koncem septembra in začetkom oktobra postala direktno katastrofalna. Naša finančna uprava je bila vsled tega prisiljena omejiti svobodo valutnega in deviznega prometa že maja in pozneje septembra meseca, vendar radi svoje nedoslednosti in obotavljanja ni imela skoro nobenga pozitivnega upliva na stanje naše valute. Mnogo več uspeha je pokazala naša trgovska politika v zvezi s carinsko politiko. Kričeča lanskoletna diferenca med izvozom in uvozom se je moralo pri junijavi reviziji carin-njih razpoložljivih statistikah znatno zboljšala. Naš izvoz je po svoji vrednosti napram lanskemu letu že v prvih devetih mesecih napredoval za 164%, kljub temu, da se je imel boriti z izrednimi prometnimi težkoča-mi. Že letošnjo spomlad se je nameravalo popolnoma likvidirati izvozno carino, ker se je računalo z bogato žetvijo. Ko pa je nada na dobro žetev vsled abnormalnih klimatičnih razmer vedno bolj in bolj padala, se je moralo pri junijevi reviziji carinske tarife olajšati izvoz žive živine, za katero ni bilo dovolj krme doma. Septemberska izvozna tarifa je najbrž zadnja in ako ne nastopijo prihodnjo pomlad posebno izjemne razmere, bo padla- najpozneje z bodočo žetvijo tudi ta tarifa. Revizija uvozne carinske tarife, ki se je vlekla od začetka leta in ki je povzročila hud boj med trgovskim in finančnim ministrstvom, ni prinesla naši industriji zaželjene zaščite. Zahtevam industrije, ki je bila vsled inozemske konkurence v veliki krizi, se je le deloma in to v zelo neznatni meri ugodilo. Šele sedaj proti koncu leta je finančni minister z naglim povišanjem agia omejil uvoz. Povišal je v septembru agio za 200%, v novembru za 100% in v decembru za nadaljnih 100%. Lansko' finančno leto je končalo 2 velikim primanjkljajem, ker so bili zastanki pri vplačevanju davkov v nekaterih pokrajinah zelo veliki. — Vsled tega se je moralo za kritje potrebnih izdatkov najeti pri Narodni banki večja nekrita posojila. Naravno, da je število papirnih bankovcev v teku dveh mesecev narastlo za celo milijardo dinarjev, kar je tudi zelo vplivalo na naglo devalvacijo dinarja. Finančni minister se je bil vsled tega odločil za dvoje radikalnih sredstev in sicer za zmanjšanje izdatkov in izločitev vseh izrednih in trajnih investičnih stroškov iz rednega proračuna ter vpeljavo novih virov dohodkov. Med novimi davki je posebno omeniti davek na poslovni promet, ki je sicer obstojal že lansko leto, vendar v popolnoma drugi obliki. Razen tega je bilo vpeljanih cela vrsta novih taks in pristojbin in so bile poprejšne povišane. Tudi pri direkt-onih davkih je prišlo do povišanja davčnih postavk odnosno državnih pribitkov k davkom. (Dalje prih.) Zakup prodaje soli na debelo. Uprava državnih monopolov je razglasila pogoje za zakupodajo prodaje soli na debelo. Že površen pregled pogojev nam kaže, da so nastavljeni skrajno šablonsko, s preziranjem zahteve, koje stavijo sedanje razmere v trgovskem in praktičnem oziru sploh. Poglejmo si vsebino predmetnih pogojev. Daje se v zakup pravica prodaje soli na debelo po prodajnih rajonih v Sloveniji za dobo od 1. februarja 1922 do vključno 31. decembra 1923. Pravica prodaje soli na debelo se odstopi najboljšemu ponudniku. Prodaja soli se bo vršila za vso dobo zakupa v dveh rajonih in to: I. rajon Ljubljana s prodajo na debelo v Ljubljani, Rakeku, Kranju, Kočevju, Novem mestu, Trebnjem in Krškem; II. rajon Celje, ki obsega prodajo na debelo v Celju, Slov. Gradcu, Mariboru, Ptuju in Dol. Lendavi. Industrijsko bo prodajala uprava v lastni režiji? V poedinem prodajnem rajonu sme biti le po en zakupnik, pač pa sme imeti ena in ista oseba več rajonov v zakupu. Zakupnik mora biti polnopravni jugoslovanski državljan, ki ni bil še kaznovan radi hudodelstev, nečastnih dejanj ali radi tihotapstva. Za vsaki rajon naj se predloži posebna ponudba, v koji mora ponudnik označiti s kolikimi odstotki (provizijo) bo izvrševal prodajo. Kot kaucijo za izpolnitev pogodbe, kakor tudi kazni in naknadnih določil, na koje bi bil po določilih zakona ali pogodbe v dobi zakupa obsojen, mora ponudnik položiti pri blagajni Oblastne monopolske uprave v Ljubljani, in to za rajon Ljubljana 80.000 dinarjev, za rajon Celje 92.000 din. v gotovini ali državnih vrednostnih papirjih. Ako se kavcija zmanjša, je zakupnik primoran, da jo dopolni te- kom 10 dni po vročitvi tozadevnega poziva s strani Uprave državnih monopolov ali Oblastne monopolske u-prave. Ako zakupnik ne dopolni kavcije v določenem roku, zapade ostanek iste v korist države. Kavcijo se uaj'položi proti priznanici pri blagajni oolastne monopolske ' uprave v Ljubljani najkasneje do 14. januarja ly22, do 17. ure. Ponudbe se predložijo v zaprti kuverti, na katere zunanjo stran naj ponudnik napiše številko priznanice položene kavcije, kakor tudi rajon, za kojega oferira. Ponudbi se mora priklopiti iztia predstoječih pogojev, na katere mora ponudnik lastnoročno napisati, da se z njimi popolnoma strinja in da jih podpiše. Ponudbe naj se kolekuje i 20 dinarskim kolekom. Na ponudbe, ki ne bodo odgovarjale tem predpisom, se ne bo oziralo. Ponudbe je predložiti do 15. januarja 1922. leta do 11. ure predpoldne. Po preteku roka bo posebna komisija v pisarni Oblastne Monopolske uprave javno odprla ponudbe. Za zakupnika veljajo določila predmetnih pogojev, zakona o monopolu soli hi drugi predpisi, kakor tudi vsa zakonska in dogovorjena določila o kaznih, ako se ne bi držal zakona, pogodbe in drugih predpisov. Zakupnik ne sme prodajati sol izven rajona. Zakupnik je dolžan imeti v vsaki prodaji na debelo dnevno za dvomesečni konsum soli. Približni letni konsum znaša za prodajo na debelo v Ljubljani 1.000 ton, v Rakeku 240 ton, v Kranju 900 ton, v Kočevju 440 ton, v Novem mestu 610 ton, v Trebnjem 480 ton, v Krškem 640 ton, v Celju 2.000 ton, v Slov. Gradcu 290 ton, v Mariboru 1.760 ton, v Ptuju 710 ton, v Dolnji Lendavi 930 ton. To bi bila približno vsebina prve polovice pogojev, drugo polovico priobčimo v prihodnji številki. Razdelitev prodaj na debelo, kakor je navedena v gornjih pogojih, je jako neugodna in nikakor ne vpo-števa prirodnih razmer naše pokrajine. Tudi je število prodaj na debelo premajhno. Predstavljati si moramo, kake poti morajo napraviti n. p. trgovci iz Ljutomera ali G. Radgone, predno si dobavijo sol iz veleprodaje. Ne^ le, da je to v zvezi s skrajnimi težkočami, stane ta prevoz tudi občutne svote. Trgovec iz Dol. Lendave ali iz Ptuja, bo dobil n. pr. sol iz prodaje na debelo, ki bo mogoče tik njegove trgovine za isto ceno, kakor trgovec iz G. Radgone ali Ljutomera, ki bo moral plačati poleg carine se drago vozarino in nositi riziko prevoza. Prodajati pa jo morata oba po isti ceni. Temu nedostatku bi se pač lahko s tem opomoglo, da bi se število veleprodaj pomnožilo. Tudi razdelitev Slovenije na samo dva prodajna rajona ni najpri-kladnejša in pravična, kajti z ozirom na ogromni obratni kapital, kavcijo itd. je participiranje naših srednjih slojev pri veleprodaji popolnoma izključeno. Določila glede rezervne zaloge zahtevajo, da bo morala imeti prodaja na debelo vedno v zalogi količino, ki bo odgovarjala dvomesečnemu konsumu. To bi bilo n .pr. za Celjsko prodajo nad 333 ton soli, kar bi znašalo okroglih 2 milijona kron. Zakupnik bo tedaj primoran držati tako ogromen kapital, ki bo ležal brezplodno v zalogi. Ako se da pravico prodaje v zakup pravemu trgovcu, naj se ta obveže, da bo imel vedno ua razpolago zadostno količino soli, ne pa, da se mu nalaga obveznost,, ki odgovarja mogoče birokratičnemu sistemu, po katerem se postopa v vseh sličnih slučajih, ki je pa skrajno nekomercijelen. Naš trgovec pozna dobro prometne razmere, pozna tudi predobro s kako točnostjo funkcijo-nirajo državni uradi, zato bo že vedel, kedaj si mora naročiti sol, da mu ne ostane prazna zaloga. (Konec prih.) Problem podaljšanja dolenjskih železnic in železniški shod v Ljubljani. Debata in agitacija obeh krajevnih interesnih Bkupin za podaljšanje dolenjskih železnic se je v zadnjem času zelo razvnela. Hitro za seboj se množijo agitacijski plakati ene in druge skupine in po občinah izveden plebiscit se že bliža koncu. Delniška dražba dolenjskih železnic je radi tega kot direktni in glavni interesent na podaljšanju sedanjih prog dolenjskih železnic, odnosno na izpremembi sedanjih drugovrstnih prog v prvovrstne glavne proge sklenila sklicati na dan 28. decembra t. 1. javen železniški shod, na katerem naj bi projektanti zagovarjali in pojasnili prednosti svojih projektov. V našem listu smo bili dali svoječasno mesto eni kot drugi skupini interesentov, da je razpravljala o svojem načrtu in zato smatramo za potrebno, da sedaj pred shodom zavzamemo k stvari stališče. Zemljepisna in prometna lega Slovenije v mejah nove države je taka, da je iz eminentno gospodarskih in stra-tegičnih ozirov potreben 1. dostop Slovenije k morja po lastnem ozemlju k lastn. pristanišču, po prometno najbolj prikladni, to je najhitrejši in stavbeno in obratno najcenejši železniški zvezi. 2. Zveza Slovenije potom liške železnice z Dalmacijo in potom un-ske železnice i Bosno, ki sta deželi največje gospodarske bodočnosti v naši državi. Tudi ta zveza naj bi bila kot prva uresničena tako, da se uporabi vse že obstoječe, odnosno v gradnji se nahajajoče proge in med njimi sestavi na najbolj ekonomski način in na tehnično in strategično najbolj prikladnem mestu manjkajoče zveze. 0 sedanjih dolenjskih železnicah vemo, da je bila njih prvotna koncepcija stvorjena raz zgoraj navedene vidike in da je le strašna gospodarska depresija po letu 1873 in pa ogrska prometna politika pokopala te projekte in se je končno po desetletja trajajočih naporih komaj dala uresničiti sedanja lokalna zveza. Problem podaljšanja dolenjskih železnic pa ni krajevna zadeva obstoječih akcijskih odborov odnosno konzorcijev, tadi ni samo interesna zadeva delniške dražbe dolenjskih železnic, marveč je zadeva cele gospodarske bodočnosti Slovenije, spe-eijelno pa gospodarskega razvoja Ljubljane. Tega in edinole tega se mora zavedati vsa naša javnost pri razpravi o teh vprašanjih, posebno pa si mora biti v svesti naša gospodarska inteligenca, da je v tem problema na tehtnici naš gospodarski razvoj in propast. Radi tega morajo naši pridobitni krogi z vso pozornostjo slediti razvoju vprašanja, ker se pri tem ne gr^, morda za Klodič-Hrovata ali pa Musil-Kajfeža, marveč za bodočnost nas samih. Zato bi bilo nezanimanje lahko za nas usodepolno. S tem pa še ni rečeno, da se moramo že sedaj in brezpogojno postaviti na stran enega ali druzega projektanta, dokler nimamo odločitve od kompetentnih faktorjev. Dolenjske železnice imajo dvoje Izhodišč za podaljšanje, na katera se opirajo posamezni projekti. Eno je Kočevje, drugo Črnomelj. Na prvi pogled je Kočevje bolj prikladno za zvezo na Reko in Črnomelj pa preko Belokrajine na Ogulin in v Dalmacijo. Ker potrebujemo zveze na obe rttrani, bi bilo najbolj ugodno, ako se gradita obe zvezi. Vseh projektov o možnih zvezan imamo štiri in sicer*. 1. Inž. Kavčičev projekt iz Črnomlja na Ogulin preko Helokrajine (iz 1. 1919). 2. Inž dr. Musilov projekt iz Kočevja na Brod Mora vice (iz 1. 1920/ 1921). 3. Inž. Švajgarjev projekt iz Kočevja na Srpske Moravice (iz leta 1920/21) in najnovejši 4. Inž. Klodič-inž. Hrovatov projekt iz Kočevja in Črnomlja na Severin in Vrbovško (iz 1. 1921). Ker sta v poznejšem razvoju gg. Kavčič in Švajgar odstopila od svojih projektov, stojita danes v ospredju le dva in sicer drugi in zadnji. Medtem ko uresničuje Musilov projekti le kočevsko podaljšanje, belokranjskega pa ne, je zadnja kompromisna zveza zadostila obem izhodiščem. Proti Musilovemu projektu se navaja več pomislekov tehničnega, gospodarskega in obratnega značaja in v zadnjem času se zdi, da se javnost bolj nagiblje na stran Klodiče-vega projekta. Nimamo namena tu se spuščati v podrobnosti ocene enega in druzega projekta, ugotavljamo samo, da se mora presojati oba projekta ne toliko iz lokalnih momentov, marveč v prvi vrsti raz vidik glavne tranzitne prometne zveze. Že projekti nas grozijo razdeliti v dva nasprotna tabora. S tem bi si samo oslabili pozicijo pri nastopu za uresničitev potrebnih prometnih zvez. Mi vidimo po vsem razvoju investicijskega programa državnih železnic, da naše dolenjske zveze niso bile dosedaj sprejete niti v program stavb, ki se imajo izvršiti iz notranjega niti iz zunanjega državnega posojila, ki sicer še ni sklenjeno in najeto. Treba bo velikih in napornih bojev .da bomo to dosegli. Zjediniti se bomo morali vsi in napeti vse svoje moči, da bomo prodrli s svojo zahtev vo. Vlada nam je za žrtve, ki jih je pretrpela zjedinjena Slovenija v Ra-palu, dolžna, da napravi ta del, ki je osvobojen ostal v naši narodni državi, s to železnico življenja zmožen. To je naše stališče, s katerim pozdravljamo železniški shod, želeč mu popolnega uspeha, da dosežemo glede trase enoten sporazum, ki nam bo olajšal nadaljne delo za uresničitev zveze. [Italijanski kapital in Jugoslavija. Italijanska industrijska revija iz Rima, prinaša dopis svojega poročevalca iz Beograda, v katerem govori o trgovinskih pogajanjih med Jugoslavijo isi Italijo, ki se bodo pričela v, Beogradu v najkrajšem času. Poročevalec pravi, da se conte Manzoni, italijanski poslanik v Beogradu, osebno zelo trudi, da bi se predmetna pogajanja začela čimpreje. Ker zavzema uvoz tekstilnega blaga iz Italije v Jugoslavijo še precej važno postavko v italijanski trgovinski bilanci, se bo treba pri sklepanju pogodbe posebno ozirati na to panogo industrije, in to tem bolje, ker se že opaža, tla se je uvoz tekstilnega blaga iz Čehoslovaške v Jugoslavijo, osobito v zadnjem času znatno povečal. Pri pregovorih se naj absolutno sklene, da se osnuje v Beogradu italijanska banka. Izmed vseh držav, ki so v tesnejših trgovinskih stikih z Jugoslavijo, nima edino še Italija svojega lastnega denarnega zavoda, ki naj bi , služil kot baza in podpora za italijanske trgovske transakcije. Banka, ki bi začela delati z obratnim kapitalom 3 milijonov lir, bi obratovala na bazi 17 milijonov dinarjev. Ker je Jugoslavija sama največ interesi-rana na tem, da se njena industrija dvigne, želi, da se dogovor kmalu sklene. Italija je pripravljena dovoliti carinske ugodnosti pod pogojeni, da se ji omogoči, da s svojim kapitalom in s svojo industrijo sodeluje pri konstrukciji jugoslovanskega in- dustrijskega sistema, pri zgradbi železnic in pri drugih delih, koje hoče izvršiti nova država. Jugoslovanska vlada je oprostila svojo mornarico od plačila vseh davčnih pristojbin. Ta vladina naredba se je odobrila v vseli narodno-gospo-darskih krogih jugoslovanske rezidence, kajti ta naredba se smatra kot prvi korak za zmago nad italijansko trgovsko mornarico, ki je tudi zaposlena pri prometu ob jugoslovanski obali. Narodno gospodarski krogi Jugoslavije predlagajo subvencije za vsa parobrodna društva, da so Čim prej regulira tovomi in pasažirni promet na Jadranu. Tako misli italijanski dopisnik, mi pa smo mnenja, da se vprašanje ustanovitve italijanskih denarnih zavodov v Jugoslaviji, kakor tudi vprašanje sodelovanja Italije pri naši industriji ne sme staviti v nobeno zve-io s pogajanji o izpolnitvi pogojev rapalske pogodbe. Znano nam je, da zadržuje Italija evakuacijo tretje zone v Dalmaciji le z namenom, da iz-aili še kake posebne koncesije. Za-mogla bi nam tako vsiliti tudi nekaj denarnih zavodov, vsaj gre njeno stremljenje za tem, da podjarmi na gospodarskem polju celi Balkan. Toda tudi v slučaju, da se Italiji dovoli ustanovitev filijalk italijanskih denarnih zavodov v naši državi, se mora zahtevati, da se iste pretvorijo v posebne jugoslovanske delniške družbe in da se uvede kontrola njihovega poslovanja v naši državi. Razvoj železniškega omrežja v Sloveniji. (Nadaljevanje.) Radi tega si je morala družba vsako leto izposojati večje vsote na naslov državne garancije, kar jo je konečno pripeljalo k sekvestraciji. Statistična motivacija sekvestracije Rudolfove železnice izkazuje sledeče stanje: Letu Jamčen Čisti do- Državajeplača'a hodek ie fl. na račun podj. II. 1868 268.491.60 254.288.99 1869 1,370.147.60 1,355.405.61 1870 2,723.513.60 2,640.695.07 , 1871 3,487.352.95 3,176.690.44 1872 3,877.962.77 3,257.100.15 1873 5,239.878.41 4,410.479.70 1874 5,632.130.50 4,930.500.— 1875 5,782.172.50 4,910.000.— 1876 5,781.-595.— 5,280.000.— torej celotno do konca 1. 1876 30,215 tisoč 158 fl., in ako prištejemo k temu še 4% obresti, je znašal garancijski predujem podjetja iz državne blagajne ^84,039.971 fl. Vedno jasneje je podjetje uvide-valo pri vsakem računskem zaključku, da je izhod iz neprijetne situacije pasivnosti mogoč le, ako se železnica podaljša do morja. — Že precej na prvem občnem zboru 14. decembra 1868 se je sprejel soglasno predlog grofa Amadai, ki se je glasil: »Nujno se priporoča razširjenje Rudolfove železnice v južni smeri preko Pontebe z italijanskimi zvezami«. Medtem je pa tudi potekla .doba, katero je bilo ministrstvo določilo južni železnici, za koncesijni privilegij, za zgradbo stranskih zvez. Zato se je na podlagi zakona z dne 9. julija 1869, štev. 103, otvorila koncesijna konkurenca ostalih podjetij. Upravni svet Rudolfove je moral prestati do februarja 1869 precej hud konkurenčni boj. Med drugimi je bil zaprosil za koncesijo za gorenjsko železnico tudi ljubljanski konzorcij dr. Toman, dr. Costa, Blei-weis in Supan, in stavbeno podjetje Pankrat. Južna železnica je bila prvotno sama precej zainteresirana, da izrabi svoj monopol in zgradi gorenjsko progo. Pozneje je opustila to misel in je na ministerialni odlok z dno 8. avgusta 1868, da naj v štirih mesecih izjavi, ali hoče prevzeti stavbo ali ne, dala negativen odgovor. — Rudolfova železnica je v lastno škodo, da bi ji pripadla proga, stavila najnižje pogoje. Dasi državni zakon z dne 9. julija 1868 dopušča državno garancijo za stavbeni kapital 1,200.000 fl. na miljo, je ponudila v oferti fl. 1,195.000. Koncesijna listina dovoljuje v svrho najema delniškega kapitala za gorenj- sko emisijo delnic in prioritetnih obligacij do maksimalne višine, kjer dosega vsota obresti tri petine garantiranega državnega čistega donosa. Država jamči 5% obrestovanje v srebru delniškega kapitala z imensko vrednostjo 1,195.000 fl. na miljo od dno otvoritve. Državni predujmi se morajo s \% obrestovati in polovico prebitka se mora letno porabiti za amortizacijo predujmov. Devet let od otvoritve uživa podjetje oproščenje od dohodninskega in vsakega novega davka. Oddaja stavbe se je zavlekla radi dolgih pogajanj s stavbenimi družbami, konečno je pripadla podjetju Klein, Brassey & Schwarz. Na prihodnjem občnem zboru je bil stavbeni kapital za gorenjsko razdeljen na polovico v delnice, drugo polovico pa v prioritetne obligacije. Delnic je bilo 40.689 kosov po 2KK) fl., skupaj 8,137.800 fl., katere so bile med 20. in 28. decembrom 1869 emitirane, odnosno rezervirane starim delničarjem v razmerju 5 : 1 po kurzu 160 fl. Družba se je sedaj potegovala a vso vnemo za pridobitev koncesije za progo Trbiž—Pontafelj in za severno zvezo Beljak— Trbiž. Računala jo tudi nekoliko z obalno zvezo preko Gorice. tlarotfno gospodarske zatim. Trgovina. Podaljšanje trgovinske pogodbe ■ Avstrijo. Ministrstvo za trgovino in industrijo je izdelalo zakonski načrt, s ka-ierim se naša trgovinska pogodba z Avstrijo podaljša do meseca junija prih. leta. Ta zakon se bo predložil zakonodajnemu odboru v odobrenje. Nada trgovina b cementom. — Is Splita poročajo, da postaja trgovina a cementom vedno bolj živahna. V splitsko luko prihaja vedno več italijanskih in drugih trgovskih ladij, ki ukrcujejo naš cement. Sejmski dnevi v Guštanju. Magistrat trga Guštanja je sklenil, da zopet uvede nekdaj že dobro upeljane tržno dni v Guštanju. Isti se bodo vrSili vsako sredo dopoldne na glavnem trgu; prvič 4. januarja 1922. Zagrebški velesejm. Zaključni rok prijavljanja za sodelovanje na pomladnem velesejmu v Zagrebu je 15. januarja 1922. Ker mora imeti uprava velesejma čim prej pregled vseh interesentov zaradi razpolaganja s prostorom, se poživljajo vse one stranke, ki žele na vele sejmu razstaviti, pa se še niso prijavile, naj to takoj storijo. Prijaviti se more pismeno ali ustmeno ter se mora o-značiti, kaj se želi razstaviti in koliko kvadratnih metrov se potrebuje. Cene za prostor: 1. v glavni industrijski palači 800 K za kvadratni meter; 2. v o-«taliti zgradbah 600 K za kvadratni meter; 3. na prostem prostoru 300 K za kvadratni meter. — Natančnejši pogoji za sodelovanje kakor tudi formularji za obligatne prijave so že gotovi, ter se bodo odpošiljali v onem redu, kakor se je kdo priglasil. Pisarna zagrebškega zbora se nahaja v poslopju trgovske zbornice, Trg 29. listopada 1918, št. 1. Angleška in nemška trgovina » Egiptu. Uradna statistika kaže, da se ja angleški uvoz v Egipt tekom prvih sedmih mesecev tega leta pomanjšal za 40 od sto v razmerju k isti dobi preteklega teta. V istem času je izvozila Nemčija v Egipt tovorov v vrednosti 50% več ne-po v prošlem letu. Blago, ki prihaja iz icmških tovarn, ne zaostaja kar se tiče kakovosti za onim angleškega izvora, a nemško blago je pri tem z ozirom na slabo stanje valute mnogo cenejše nego angleško. Cene živilom v Angliji padajo. V Angliji so v zadnjem času začele padati cene živilom. Padanje teh cen bo vplivalo n« znižanje plač. Industrija. Centralno ravnateljstvo in knjigovodstvo Trboveljske družbe prideta v Ljubljano. Trboveljska premogokopna družba je na seji upravnega sveta definitivno sklenila, da osnuje v Ljubljani svoje centralno ravnateljstvo. Obenem je družba sklenila, da prenese tudi glavno ltnjigovodstvo z Dunaja v Ljubljano, štirje jugoslovanski Člani upravnega s vela bodo tvorili eksekutivo družbe in bodo samostojno sklepali v vseli zade-,ah, ki Be tičejo družbenih podjetij v Jugoslaviji. »Kras«, gozdna industrijska d. d. t* sedežem v Ljubljani. Minister za trgovino in industrijo je dovolil »Strojiini tovarni Samsa & Komp., d. z o. z. v Ljubljani v likvidaciji«, ustanoviti delniško družbo z imenom: >Kras«, goodna industrijska delniška družba s sedežem v Ljubljani. Družba je ustanovljena za trgovanje z lesom in za izvrševanje vseh poslov, spadajočih v lesno industrijsko s ir oko. Osnovna delniška glavnica znaša en milijon kron, ki ee glase na prinosnika. Iidelek olja na Grškem v letu 1921. Grčija je v letošnjem letu pridelala 38 milijonov 845 tisoč 580 ok olja. V preteklem letu je znašal pridelek olja 120 milijonov ok, od kojega se je izvozilo 40 milijonov ok v inozemstvo, a 50 milijonov ok se je uporabilo v deželi. Ako Be preostanek v količini 80 milijonov ok prišteje letošnjemu pridelku, dobimo 89 milijonov ok, kar bo ne le zadostovalo za domačo uporabo, ampak od tega bo mogoče tudi izvoziti najmanj 15 milijonov ok. Obrt Obrtna razstava v Ptuju. Ptujski obrtniki pripravljajo za prihodnje leto obrtno razstavo. Izvoljen je že poseben pripravljalni odbor, ki naj poskrbi za vse potrebno. Cas, kdaj se bo vršila razstava, se določi in objavi pozneje. aenarstvo. Državne blagajne morajo »prejemati vse novčanicc Narodne banke brez ozira na višino vsote, ki se jo pla- (a. Povodom vprašanj, ali morajo carinske blagajne pri plačevanju carinskih pristojbin po deklaracijah sprejemati tudi drobne novčanice po 10 dinarjev kadar gre za velike vsote, se je generalna direkcija carine obrnila za pojasnilo na pristojno mesto in je dobila od generalnega inšpektorata ministrstva financ odgovor Narodne banke pod br. 64.603, z dne 30. novembra tl. sledče vsebine: »Po zakonu o Narodni banki in zakonu o državnem računovodstvu so novčanice Narodne banke opče plačilno sredstvo v celi državi in vse veliko in drobne novčanice se morajo sprejemati brez vsakih omejitev kakor od poedincer, tako od državnih oblasti in drugih zavodov. Novčanice po 5 dinarjev se vzamejo v kratkem iz prometa. Ti bankovci zgube v zmislu sporazuma med finančnim ministrstvom in Narodno banko v roku 8 mescev svojo plačilno vrednost. Stanje naše državne Narodne banke SHS dne 8. t. m.: kovinska podlaga 886,357.242.85 din. (- 8,900.974.61), posojila 628 milijonov 756.427.84 dinarjev {— 2,744.663.73), državni dolg 4 milijarde 438,928.565.10 din. (+ 16,007 tisoč 957.50), novčanice v prometu 4 milijarde 645,878.995 din. (+26,517.550). Številke v oklepaju pomenijo spremembe napram stanju 30. m. m . Poročilo kr. poštno čekovnega urada v Ljubljani za mesec november 1921: Vlog je bilo 151.903 v zneBku 170 milijonov 937.582.52 din., od tega v kliringu 3509 v znesku 48,184.075.35 din.; vplačano pri naši blagajni 569 v znesku 12,980.242.15 din. Izplačil je bilo 52.354 v znesku 162,211.421.86 din., od tega v kliringu 2983 v znesku 48,184.075.35 din.; izplačano pri naši blagajni 1180 čekovn. nakaznic v znesku 5,679.118.20 din. in 1724 blagajničkib čekov v znesku 45,700.926.65 din. Deficit mesta Dunaj snaša 7 in pol milijard. Proračun mesta Dunaj predvideva za leto 1922 32 milijard stroškov in 24 milijard dohodkov, tako da znaša deficit letošnjega proračuna 7 in pol milijard. Za kritje deficita bo mestna občina primorana naložiti ogromne doklade. Medtem ko se bori Dunaj s temi težkočami, pripravlja vlada devet zakon" skih projektov, ki se tičejo državnih financ in o kojib se bo moralo razpravljati tekom prvih treh dnij prihodnjega tedna. Projektirani zakoni bodo popolnoma prenovili sedanje finančno stanje. Med temi zakoni se nahaja tudi zakon, ki predvideva odstranitev aprovizacije ljudstva z živili. Grška drahma. • Grško časopisje po-‘'oča, da je jugoslovenska vlada obvesti- la vse banke jugoslovanskega sindikata, da ni smatrati več drahmo kot zdravo valuto in da se mora kupnino za izvožene predmete vposlati ali v švicarskih ali francoskih frankih, sterlingih ali do-la l ih. Finančni položaj v sovjetski Rusiji. »Novi put«, uradni boljševiški list razglaša zadnji proračun sovjetske republike, ki vsebuje nekaj jako interesantnih številk. V sledečem podamo nekaj številk proračuna stroškov: 1914 je bilo 5,615 milijonov rubljev stroškov, 1918 : 46,760 milijonov rubljev, 1920 1.215.150 milijonov; 1921: 16,147.698 milijonov rubljev (šest trilijonov rubljev). Zadnja štiri leta se je proračun stroškov povečal za 133krat, akoravno se že od 1.1918 naprej niso več plačale obresti in amortizacija dolgov, katere je sklenila država v inozemstvu. Po kalkulaciji boljševikov bi znašala amortizacija interesov že samih inozemskih dolgov vsoto 13 trilionov rubljev. Mesec po razgla-ženju proračuna je komisariat za finance objavil, da izdatki, navedeni v proračunu ne bi več odgovarjali dejanskim stroškom, ozirom na padanje rublja, ki je te dni kotiral za 40.000krat nižje nego je bil normalni tečaj. Za kritje neobhodi" no potrebnih stroškov države v letu 1922, se zahteva vsota od 35 do 40 tri-lionov rubljev. Promet. Znatne potne olajšave za Avstrijo. 1. januarja 1922 stopi v veljavo nov red za potne liste z dne 15. decembra t 1. Ta red ustanavlja znatna izboljšanja, ker uvaja dolgoročne potne liste, ki upravičujejo za večkratno prekoračenje meje zveznega ozemlja. Nadalje nudi tudi odprava vizuma za potovanje iz dežele kakor tudi možnost izdajatve obiteljskih potnih listov znatne olajšave. Nove poštne znamke. Ministrstvo za pošto namerava izdati novo emisijo poštnih znamk s sliko Nj. Vel. kralja Aleksandra. £metl|stvo. V Avstriji primanjkuje vin. Zaradi slabe valute se je uvoz vina zelo skrčil. Tudi iz Madžarske, odkoder se je prej največ uvažalo, je uvoz vin prestal. Liter neobdavčenega vina stane povprečno 450 avstrijskih kron. Naše vino jim pride mnogo predrago. Naznanila trgovske In obrt* nlike zbornice v Ljubljani. Dražbe rasnega blaga pri Glavni carinarnici v Ljubljani. Glavna carinarnica v Ljubljani naznanja trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani, da se bodo vršile v carinskem magacinu »D« pri > Balkanu« v Ljubljani, oziroma v magacinu glavne carinarne in v carinskem magacinu »C« pri Ranzingerju, naslednje dražbe: dne 27. decembra t. 1 ob 9. dopoludne dražba 2 vagonov kolomaza, dne 28. decembra t. 1. ob 3. uri popoludne dražba 2.2 kg umetne organske barve, dne 29. decembra t. 1. ob 9. uri dopoludne dražba 3 zabojev zdravil (zdravila more kupiti le oni, ki je upravičen zdravila prodajati), 8 kg izdelkov iz neoluščenega protja ter 17 kg Bvinčene beline, 164 kg mineralne vode v steklenicah, 3 zabojev gumbov itd., dne 29. decembra t 1. ob 3. uri popoludne pa dražba 4 kg sladkorja in 4 kg pražene kave. Predmetne objave so v pisarni trgovske in obrtniške zbornice T Ljubljani interesentom na vpogled. Dobava raznega železa in železne pločevine. Ravnateljstvo državnih železnic v Subotici naznanja trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani, da Be vrši dne 31. januarja 1922 pismena ofertalna licitacija za dobavo raznega železa (drogov itd.). Predmetni oglas in pogoji so v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled. Dobava firneža. Ravnateljstvo državnih železnic v Subotici naznanja trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani, da se vrši dne 4. februarja 1922 pismena ofertalna licitacija glede dobave 10 tisoč kg firneža. Predmetni oglas in pogoji so v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled. Dobava lanenega olja in terpentina. Ravnateljstvo državnih železnic v Subo- tiči naznanja trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani, da se vrši dne 7. februarja 1922 pismena ofertalna licitacija glede dobave 500 kg lanenega olja ter 6300 kg terpentina. Predmetni oglas in pogoji so v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani na vpogled. Dobava raznih krtač. Ravnateljstvo državnih železnic v Subotici naznanja trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani, da se vrši dne 25 januarja 1922 pismena ofertalna licitacija za dobavo 36.760 komadov raznih krtač. Predmetni oglas in pogoji so v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani inte resentom na vpogled. Dobava kovina«tega materijala. — Ravnateljstvo državnih železnic v Subotici naznanja trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani, da se vrši dne 11. februarja 1922 pismena ofertalna licitacija glede dobave raznega kovinaste ga materijala iz bakra, medi, pakfonga, cinka, svinca in cina. Predmetni oglas in pogoji so v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom ua vpogled. Trgovski register. Vpisi v trgovinski register. Vpisale so se nastopne firme: Josip Kastelie. Sedež: Cerknica. Obratni predmet: trgovina z lesom. Jakob Maček. Sedež: Dolenji Logatec. Obratni predmet: trgovina z lesom. Marija Brežan, omož. Žerjav. Sedež: Gradec pri Litiji. Obratni predmet: trgovina z usnjem. Marija Levar. Sedež: Grahovo. Obratni predmet: trgovina z lesom. M. Hribernik. Sedež: Ljubljana. Obratni predmet: trgovina z mešanim blagom na drobno in na debelo. Pavel Košenina. Sedež: Ljubljana. Obratni predmet: trgovina z živo in zaklano govejo živino, drobnico, prašiči in konji. G. Kovač. Sedež: Ljubljana. Obratni predmet: trgovina s papirjem. Fra njo Skrbee. Sedež: Ljubljana. Obratni predmet: trgovina z lesom in lesnimi izdelki na drobno in debelo. Josip Vitek. Sedež: Ljubljana. Obratni predmet: trgovina s kanditi na debelo. Ivan Furlan. Sedež: Logatec. Obratni predmet: trgovina z lesom in parna žaga. Cecilija Medija. Sedež: Mlino. Obratni predmet: trgovina z lesom. Slavko Kalin. Sedež: Obrežje. Obratni predmet: trgovina z mešanim blagom. Janko Klemenčič. Sedež: Rečica. Obratni predmet: trgovina z lesom. Marija Smolej. Sedež: Sava pri Jesenicah. Obratni predmet: trgovina z mlekom. Josip Kodrič. Sedež: Sv. Križ. Obratni predmet: trgovina z mešanim blagom. A. Globočnik. Sedež: Tržič. Obratni predmet: trgovina s čevlji.A. Nabergoj. Sedež: Veliki Mengeš. Obratni predmet: trgovina z lesom. — Izbrisali sta se nastopni zadrugi: Kranjska deželna vinarska zadruga v likvidaciji. Sedež: Ljubljana. Vsled končane likvidacije. Zvezna tiskarna v Ljubljani, r. z. z o. c. Sedež: Ljubljana. Vsled končane likvidacije. Dobava, prodaja. Prodaja kolomaza. Na osnovi člena 128. in 129. carinskega zakona bo prodala ljubljanska glavna carinarnica dne 27. decembra 1921 ob 9. uri d9poldne v carinskem skladišču »D« pri »Balkanu« 2 vagona, 81 sodov v netto teži 21.286 kg kolomaza, lastnino tvrdke ivan Lininger, Ljubljana. Cenilna vrednost 21.286 dlinarjev. Licitantje polože kavcijo 20% procenjene vrednosti v gotovini. Nabava železniških pragov. Ministrstvo za promet je sklenilo, da se imajo v prihodnjem mesecu nabaviti potrebne množine železniških pragov, v prvi vrsti za izmeno trhlih pragov na najbolj obremenjenih progah. Dobave se imajo izvršiti izključno iz domačih virov. Dobava telegrafskega materijala. Ravnateljstvo državnih železnic v Subotici razpisuje na dan 9. febr. 1922 pismeno ofertalno licitacijo glede dobave raznega telegrafskega materijala. — Predmetni oglas in pogoji so interesentom v pisarni trgvske in obrtniške zbornice v Ljubljani na vpogled. Dobava mehkega svinca. Ravnateljstvo državnih železnic v Subotici naznanja trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani, da potrebuje takoj 2000 kg mehkega svinca. Pozivajo se oni, koji so voljni, dobaviti to količino svinca. da pošljejo svoje ponudbe Ekonomskemu odelenju direkcije državnih železnic v Subotici z navedbo cen in časa dobave, kakor tudi ostalih pogojev. Razno. Upravni svet Dolenjskih iclezniv je sklenil, da se odgodeni shod, namenjen razgovoru o naših železniških vprašanjih vrši v četrtek, dne 29. decembra 1921. ob 9. uri v Ljubljani, Knafljeva ulica 9 (Kranjska hranilnica desno, pritličje). Izšel je »Sarajevski kompas« s sledečo vsebino: Sarajevo (kratek opis za turiste, Zgodovina Sarajeva. Prebivalci Sarajeva. Prazniki. Kolkovne pristojbine. Občinski davki. Poštne, telegrafske in telefonske takse. Železniški tarifi. Tarif za preizkušanje tehtnic. Tarif za izvoščeke in postrežčeke. Plače državnih uslužbencev. Seznam policijskih postaj. Nova imena ulic. — Mestna občina. Državni uradi. Šole, cerkveni uradi in zavodi. Uradi tujih držav. Drugi javni uradi. Denarni zavodi in zavarovalne družbe. Industrijska in velika trgovska podjetja. Trgovska in obrtna podjetja. Zdavniki. Zobozdravniki. Advokati. Inženirji, arhitekti in geometri. Narodni poslanci iz Sarajeva. Časopisi. Društva. Dodatek. Register. Pri uradnikih, učiteljih, zdravnikih itd. je naveden tudi naslov njigovega privatnega stanovanja. Pri trgovcih in obrtnikih naslov trgovine in delavnice, pri večini tudi privatno stanovanje, Št. telefona, račun poštne hranilnice itd. Uredil in izdal: Novica Terzič, uradnik trgovske zbornice v Sarajevu. — Cena 12 dinarjev. Naročila naj se pošilja: »Sarajevski Kompas« — Sarajevo. Tržna poročila. Novosadska produktna borza 15. t. m.: pšenica: baška, 80, 2% 1435 (blago) 1430 (denar); ječmen: krmilni 61 ladja Smederevo 840 (blago), 63, ab Banat 1000'(blago); oves: baški 850 (blago); koruza: baška nova ab Novi Sad zaključek 1080, banatska nova, bečkereško okrožje 1060 (blago), 1030 (denar), zaključek 1040, banatska nova, okolica Kikinde zaključek 1040; moka: št. 0 z vrečami ab Bačka 1950 (blago), za kuho 1850 (blago), krušna J720 (blago); svinjska mast: netto ab Bačka 6800 (blago), ab Banat 6700 (blago). Kolonijalno blago. Sladkor. Newyork: Centrifugalni sladkor 360 (360). London: po cwt: West Indian crystal ab skladišče 41/—. Tates Brow-nish bis good coloury pieces 36/—, Ly-les yellow crystals 43/3, Muscavadoes 37/— Tates castor 51/9, Lyles no. gra-nulated and white 48/9. Hamburg: za dec. 10.50, za jan. 11, za feb. 11.20. Kava. Newyork: loko 97/u (9T/u), dec. 8.90 (9.05), marc 8.84 (8.98), maj 8.71 (8.93), julij 8.70 (8.98). - Amsterdam: Na tržišču je mir, cene čvrste, malo kupčijskih sklepov. Java Ro-busta WIB stane 30%—31 c. c. fob. Java Robusta GB. loko 26-27 c. fob. Pa-lembang Robusta telquel dec.—jan. 22 M, Pandang Robusta telquel, loko 24Vi c. fob. Rumena Surinam Iiberia 42% c. fob. Trst: Zaključkov malo. Tranzitne cene za Santos Superior 66—680 lir, za Rio 510—550 za 100 kg. Borza. Zagreb, devize: Berlin 144— 150, Milan 1200—1208, London 1105-1118, Newyork 264-265, Pariz 2135-2150, Praga 338-341, Švica 5125-5190, Dunaj 4.15—4.25, Budimpešta 40—40.25. Jadranska banka 1290—1325. Ljub. kreditna banka 955. Slov. eskomptna banka 620. Beograd, valute: dolarji 65, lire 300, marke 35.50, leji 52, levi 44; devize: London 275, Pariz 530, 2ene*il 1300, Praga 84, Dunaj 1.05, Berlin 37, Milan 305, Budimpešta 9.90. Curih, devize: Berlin 2.87, New-york 514, London 21.62, Pariz 41.70, Milan 23.60, Praga 6.60, Budimpešta 0.77, Zagreb 2, Varšava 0.17, Dunaj 0.19, avstrijske žigosane krone 0.10. Tel. št. 261 in 413. - Brzojavni naslov: „Banka“, Ljubljana 1L j Tol j a- n. s Is: st kreditna "tosunfest » LJUBLJANA, Stritarjeva ulica 2, se priporoča za vse v bančno stroko spadajoče posle. J Prodaja srečke razredne loterije rzsrzsrzsrzsrzsrzsfzs Razširjajte Trgovski list! ggrzgfzgBgrzsrzgfzs Revizijo fsuorniii listin In posredovanje in uspešno: Konc. reklamacijska pisarna R. Golob Ljubljana — Knafljeva niica 9. Josip Peteline Llutllana, So. Petra nasip 1 tovarniška zaloga Šivalnih strojev »;ei in posameznih delov za vse sistem« valnlh strojev in koles, olje ter potreb-Ulil* za krojače, Šivilje, čevljarje in sedlarje ter galanterijo na drobno in debelo. /VVV \AAA \ y y VeietrsovEns v > A. Šarabon < isi s šfiljE Hojiepli v Ljubljani Cene nizke I Postrežba točna ^ v anjjug^ij|(2rBi y priporoča / £ Špecerijsko blago ) f raznovrstno žgani® \ >moko / in deielne pridelke j / raznovrstno rudninsko C \ 22, vodo, / / kastna pratorne ta kav« \ \ fai mlin ta dliava / s •leklrlčnlm obratom. \ Orniki na raipolago. vvvvvvv- izoduje Tovarna ieseiiifo žeuuev vsake trgovine so ur marmornaste plošče Ivon Seunii ii. ~ “ trn i« im m li u.nm "* M,WI Sprejme se takoj v službo detailist prva moč, dva pridna, marljiva in poStena vajenca, praktikan- tinja'tipkarica v veletrgovino s Špecerijskim blagom itd. AIOJZ Ptul. •'••eeeee*«« / \ I n ■ - « . 1 ¥ l II I Gazela milo je prvovrstne kakovosti in ca 20°/» ceneje kot enako-| vredno importirano milo. j Milama m svečarna d. d. u Ljubljani. Trgovci in kmetijske zadruge pozor! Umetna Kajnit 15% Kalijeva sol 22-20% » » 40-42% gnojila: oddaja po najnižjih konkurenčnih cenah tvrdk:> Anton Tonejc in drug, Maribor. Medič, Rakove & Zanki, pre|s ft. Zanki sinovi. Tovarna kemičnih in Centrala: Ljubljana. O. z Brzojavi: Merakl Ljubljana. rudn. barv ter lakov. o. z. Skladišče: Novlsad. Telefon: 64 L C. MAYER LJUBLJANA Ustanovi]. 1834. Emajlni laki. Pravi ffirnež. Barva za pode. Priznano najboljSa in zanesljiva kakovost: barve za obleke, vse vrste barv, suhe in oljnate, mavec (Glps), mastenec