2. štev. Radgona, dne 10. januarja 1920, II. leto. hip i nrs Glasil® obmejnih Slovencev, tlfeassišivo in upravnišivo v Radgoni, burska ulica štev. !84. — Telefonska štev. 31. Rokopisi se ne vračajo. — ..v. ?-........-j izhaja vsako soboto zjutraj in stane s poštnina vred za vse leto 15 K., za pci leta 1 K 50 v., za čoirt leta 3 K 80 vin. Inserati: Ena petstoipna petitvrsta (prostor 3 mm visok in 54 mm širok) 80 vinarjev. Pri večkratni objavi primeren popust. Obmejne Madeire. Ministrski predsednik Davidovič o komisiji za državne meje. Poslanec dr. Hobnjec, ki je stavil na ministrskega predsednika Davidoviča vprašanje glede medzave miške komisije za določitev državne meje (glej »Murska Straža* štev. 35) je prejel nastopni odgovor: Gospod poslanec! Na Vaše pismeno vprašanje, poslano mi preko g. predsednika Začasnega narodnega predstavništva, katero se nanaša na uredbo meje med našo aižayo in Avstrijo, imam čast dati Vam sledeči pismeni odgovor: 1. Kraljevska vlada je preko naše delegacije na mirovni konferenci v Parizu storila potrebne korake glede komisije, ki ima izvršiti uredbo meje med nami in Avstrijo. Po členu 29. pogodbe z Avstrijo moč komisije za uredbo meje je v resnici velika, kakor to trdite sami. Kraljevska vlada je ta korak storila, četudi je voljna verovati, da sestav komisije ne bo takšen, da bi imeli razloge za mnenje, da bo ona v vprašanju ureditve meja podvržena vplivu na škodo za naše narodne interese. Z ozirom na člane komisije sporazumnih sil in zlasti onih, ki so dozdaj dale dovolj dokazov prijatelskega razpoloženja proti nam, je treba, da so naši obmejni sonarodnjaki, kakor tudi mi vsi preverjeni in prepričani, da se ti ljudje, ko bodo preučili v doveljni meri naše obmejne razmere, ne bodo pregrešili zoper pravico. 2. Kraljevska vlada ne bo prenehala vlagati svoj vpliv, da se v naših zahtevah v vprašanjih ureditve meje vodi račun. Ona jih bo podkrepila s potrebnmni argumenti, s katerimi razpolagamo in nadeja se, da ji bodo v tem oziru koristni tudi narodni poslanci, ki dobro poznajo naše obmejne razmere. Kraljevska vlada smatra, da je vprašanje ured:tve meja splošnega, a ne samo lokalnega interesa, in ona bode mu kot takšnemu pos večala pozornost. 3. Kraljevska vlada je ne samo voljna, marveč smatra za dolžnost, da pošlje v komisijo moža, ki je dober poznavalec naših obmejnih razmer napham Avstriji. Naši interesi zahtevajo, da se tako važen posel, kakor je definitivna ureditev meje, poveri možu, ki je sposoben, da brani naše stališče v vseh vprašanjih, ki bi se na podlagi članka 29. imenovane komisije mogla prinesti pred komisijo. Predsednik ministrkega sveta, zastopnik ministrstva zunanjih del: Ljuba Davidovič. O Pavlih in Savlih. Na meji še ni končan narodnostni boj ne glede na to, da mejna vprašanja tudi v mednarodnem oziru še niso rešena. Naravno je, da ne gre več za to, ali bo imel kak čevljar v katerem obmejnem trgu slovenski ali nemški napis in ali se bodo davčni nalogi pisali v slovenskem ali nemškem jeziku; ta boj je, hvala Bogu, 'dobojevan z našo zmago. Toda gre za toda se čimbolj pospeši m o r a 1 n o o z d r a v 1 j e n j e, našega obmejnega prebivalstva in njegova misel na priklopitev k Jugoslaviji. V vseh osvobojenih krajih, tembolj pa na jugoslovansko-nemški meji se čuti nujna potreba, da se ljudstvo »od avstrijči« (Primerjaj gibanje na Češkem pod geslom: »Odrakušit se!*). Avstrija je povzročila med našim ljudstvom štajercijansko bolezen, ki je bila predhodnica ponemčenja. Ta bolezen je na zunaj zatrta, toda njene posledice so bolj dolgotrajne in tudi nevarnejše nego si mislimo. Uvažiti je treba, da so obmejni kraji izpostavljeni močnemu gospodarskemu vplivu nemštva, ki ne pozna ne državnih meja ne novih oblasti ter je tem pomembnejši, ker ga podpira narod-nomlačno razpoloženje med ljudstvom. Opozoriti moramo tudi na to, da se bližajo občinske volitve in da stebri prejšnjega režima, ki še žive med nami niso izgubili poguma, da »ribarijo v kalnem«, čeprav bodo ribice samo malenkostne krajevne koristi. Narodni odpadniki zopet dvi- • gajo glave. Iz St. Lenarta in od Sv. Trojice v Slov. gor. nam poročajo' o brezobzirnem izzivanju in protidržavnem i čuvanju nekaterih ta-mošnjih nemčurjev. Tudi tihotapstvo zelo podpira notranje staj er cijanst v 3 med na-im ljudstvom. To so pojavi, katere moramo zdraviti le s s motren o narodno vzgojo, z vzbujanjem narodne samozavesti in1” zdravega narodnega ponosa pri naših ljudeh ter z podpomaganjem njihove gospodarske osamosvojitve, pri čemur se je treba ozirati zlasti na naš viničarski proletarijat. O takozvanem »čiščenju* se je prve mesece svobode mnogo pisalo in goyori!o, včasih z radikalnega, drugikrat o človekoljubnega ali kulturnega stališča. Mi na meji smo na tem vprašanju interesirani bolj kot drugje. Obsojamo narodno nestrpnost tako pri nasprotniku kakor v lastnih vrstah, zahtevamo pa pravičnost in vpoštevanje našega stremljenja, da ozdravimo ljudstvo od moralnih posledic štajercijanske bolezni. Mnogi Savli so danes Pavli. Nimamo ničesar proti temu, ako se pusti Savlom živeti in delati y naših službah. Toda nikdar ne bomo trpeli, da bi se ti ljudje sramovali svoje nemšku-tarske preteklosti in se čutili užaljene, ako se danes, ne gleda na njih kot na zavedne Slovence. To bi bila laž z naše in z njihove strani. Narodni odpadtvki nimajo niti najmanjše zasluge pri izgradnji naše svobode in narodne bodočnosti. Oni so bili v tujih službah zato, da so delali proti nam in z janičarsko vnetostjo izpodkopavali naše delo. Ne pozabimo nikdar, da so Jugoslavijo ustvarili oni, katere je Avstrija smatrala za zločince in najgrše lopove, in če bi jih gnali na morišče, bi bili ravno nemčurji tisti, ki bi pljuvali po njih. Danes so ti ljudje tako drzni, da tajijo svojo preteklost in skušajo blatiti one, ki so trpeli za jugoslovansko misel v ječah in internacijah, katere so v znamenju »p, v.< preganjali od taborišča do taborišča ali pa izpostavljali najhujši nevarnosti na fronti. Mi nismo zoper to, da bi Savli ne smeli postati Pavli, toda vemo dobro, kako težek je ta proces pri naših nemčurjih in kako daleč ga narekujejo osebne koristi. Narodni odpadniki lahko delajo za nas, lahko pometajo naše urade itd , ampak označeni naj bodo z nekakim »p. v.* tako dolgo, da bomo mi z poštenim in smotrenim delom izlečili naše obmejno ljudstvo od pogubnih posledic prejšnjega režima in zasigurali naše meje. Čas zbriše marsikaj in tudi njihova krivda na našem narodu se sčasoma pozabi. Ampak Pavli ne smejo že sedaj pozabljati, da so bili Savli. To bi motilo naše pošteno delo, med obmejnim ljudstvom, ki dobro pozna Savle in še ne umeva, kako so se mogli spreobrniti v Pavle! Politični pregled. Zadnjim tednom so dali obeležje prazniki, katerih je v tem času več kot v kateri drugi dobi leta. Božič, Novo leto in Trije kralji, vmes pa še »domači prazniki«, veselje vsake kmečke gospodinje. Delo večinoma počiva; nezdravo in mokrotno vreme tišči k tlom in nas sili, da iščemo zavetja v dobro zakurjeni izbi — če smo le pravočasno poskrbeli za drva ali premog. Možje posedajo za mizo in popravljajo kmečko orodje; kolikokrat se pač spomnijo na snežene zamete v Karpatih in na mrzle zimske noči v strelskih jarkih. Sedaj je vse, hvala Bogu, minilo — samo ko bi ne vladala tako neznosna draginja. In — ko bi se smel saditi tobak doma ! Žene in dekleta imajo itak polne roke dela-, to se krpa in popravlja, da je veselje. V nmogokterih hišah se oglašajo tudi kolovrati. Vojska je dala prav starim babicam, ki so vedno zatrjevale, da so bili takrat najboljši časi, ko je kmet pridelal srajce doma. Ropota kolovrat in nam pripoveduje o boljših letih, ki so bila in ki še pridejo. ’Ireba je potrpeti. Mamice pravijo, da je težko, ko ni doyolj soii, ne sladkorja in masti je bilo mal®. V zakajenih kmečkih sobah gori karbid — petroleja je zopet premalo, kakor da smo sredi vojne. In deco bo težko pošiljati v šolo, zakaj cene oblačilom rastejo od dne do dne. Zunaj pa vlada grdo deževno vreme. Ko bi zemlja zmrznila in bi zapadel sneg, postalo bi vsakomur lažje. To vreme pa obeta slabo letino, ki bo le še bolj razdražilo draginjo in kruha bo manj. Slabo vreme vlada tudi v drugih deželah, Iz Francije prihajajo poročila o velikih povodnjih, ki so nanesle ogromno škodo. Na Švičarskem, kjer so visoke gore, se valijo v doline celi plazovi ter pokopavajo vasi. Kmet pravi, da še ima nekoliko denarja — toda bogve, kaj se bo zgodilo z- njim. Nedavno ga je moral nositi k markiranju in tam so mu odtegnili 20 odstotkov. Reklo se je, da bo vrednost takoj poskočila, a cene bodo padle za najmanj 20 odstotkov. Cene so se pa dvignile kar za 40 odstotkov. Trgovci, kolikor jih ni poštenejših, so hoteli tudi pri tem obogateti. Viada jih je nekoliko zgrabila za vrat in par najhujših spravila v kajho. Draginje pa se ni ubilo in se je ne bo ubilo. Draginjo bo ubilo delo in samo delo, pri nas in po celem svetu. Naša valuta stoji slabo, ker slabo izvažamo; ker naše kronske bankovce preveč vtihotapljajo; ker se gospodarsko močnejše kapitalistične države trudijo, da na škodo šibkejših le še bolj dvignejo vrednost svojemu denarju. Dela pa se premalo pri nas in po vsej ostali Evropi in Ameriki. Naša vlada obljublja nov poskus valutne rešitve: zamenjavo kronskih bankovcev .za nove dinarske bankovce, kateri bodo na eni strani označeni z kronsko, na drugi strani pa z dinarsko vrednostjo. Novih bankovcev ne bo izdajala država, temveč Narodna banka. Zamenjava se izvrši bržkone že prihodnji mesec. Ko bomo imeli nove bankovce v rokah, .še ne bo ponehala draginja, da : kdo ve, ali ne bodo cene zopet poskočile. Denar je mrtva reč — važnejše je za celo državo, če odpremo kje nov rudnik ali kako večje industrijsko po djetje in če imamo dobro letino. Pri nas se poslanci preveč prepirajo m mi vsi preveč govorimo, a premaio delamo. Dobro bi bilo, ko bi pokazali več zrelosti za samostojno življenje Taki, kot smo danes, vzbujamo malo pozornosti po Evropi in smo na glasu le radi naših slabih strani. Naši premogokopi delajo prepočasi, železniški promet je nezadostno urejen in v Solunu nam gredo na nič cela skladišča življenskih potrebščin, ker jih ne moremo spraviti v notranjost in razdeliti po deželi. V rodovitnih poljedeljskih pokrajinah so ljudje nezadovoljni, ker ne moreje prodati pšenice, v hribovitih ¿n obmejnih krajih pa tožijo, da je če koruznega kruha malo. Marsičesa je kriva vlada, mnogo pa smo zakrivili mi sami, ker se pulimo za strankarske koristi in pozabljamo na resnične potrebe države, in ljudske dobrobiti. Glede Reke in naših primorskih krajev še vedno ni padla odločitev. V Parizu se zopet sestane mirovna konferenca, da reši najvažnejša vprašanja. Kakor smč že zadnjič poročali, je mnogo upanja, da se uveljavi načrt ameriškega prezidenta VVilsona. Rešili bomo vsaj nekaj naše zemlje in kos sinjega Jadrana, Kako smo se vsi veselili morja, ki bi dalo našim gospodarskim silam ogromen razmah. Kakor stvar sedaj stoji, bomo imeli samo par zasebnih trgovskih ladij in nekoliko obskurnih čolnov za policijsko in carinsko službo. Ves ostali promet bo šei — kakor preje —- skozi roke tujcev, zlasti Italijanov, ki se bodo silno opomogli na morju. Vrgli so nam par kosti in pravijo, da so nas zaščitili ter nam dah pravico, Boljinbolj prihajamo k spoznanju, da nas more rešiti samo še lastna moč. Zato bo treba pri nas veliko delati, štediti in marsikaj žrtvovati. Kolovrati, ki ropotajo ob zimskih večerih, nam pravijo, kako je dobro, če nismo odvisni od drugih. Nahranimo in oblečemo se z lastnim pridelkom. Kakor kmet v malem, tako država v velikem. Povzdigniti moramo in razviti našo obrt in industrijo, da ne bomo odvisni od drugih Zakladi leže v naši zemlji in še večji v naših rokah. Tudi v poljedelstvu moramo nastopiti novo pot: dati zemlji vse pripomočke, da rodi več kot je rodila dosedaj. Delo, pa napredek na vseh področjih ljudskega dela nam bo zasiguralo veliko in slavno narodno bodočnost. Trd bodi, neizprosen, mož jeklen, kadar braniti je časti in pravde narodu in jeziku svojemu, Jurčič, „Tugomer11. 0 položaju naših ujetnikov v Italiji nam piše bivši vojni ujetnik A. M., ki se je začetkom decembra vrnil iz Italije: »Položaj ujetnikov je zelo žalosten. Stanovali smo več mesecev pod šotori in če je dežiio, tudi y vodi in mrazu. Hrana je bila jako slaba; zajutreka sploh nismo imeli, okrog poldneva so nam dali košček kruha, ki bi naj tehtal 200 gramov, a ga v resnici niti toliko ni bilo, pa tudi razdeliti se ni mogel pravično, ker so nam Lahi pobrali vse nože in vsako ostro reč. Zvečer smo dobili nekoliko tople hrane, pa še taje bila bolj pijača kot jedilo. Najbrž so se bali, da bi nas ne tiščalo preveč v želodcu, pa ne bi mogli zaspati. Tudi za vodo je slabo v Italiji, zlasti v spodnjem delu, in še ta, katero smo dobili, ni bila zdrava. V začetku poletja so nas poslali par sto mož na neko staro trdnjavo ob morskem obrežju. Tukaj je zopet strašno gospodarila bolezen. Človeka obide strah in groza, če se spomni, kako so tam umirali možje in fantje v cvetu svojih let, v naponu svoje moči. Pa Italijani tudi mrličev niso pustili na miru; slekli so jim obieko ter nage polagali v rakev, za silo zbito iz kakih desk, in jih po noči vozili na pokopališče. Nas ujetnike je najbolj bolelo, da se jugoslovanska vlada ni dovolj brigala za našo u3odo. Mnogi so bili prisiljeni zatajiti svoj jezik in narodnost, samo da so se rešili iz laškega pekla«. Kakor peračajo listi, je italijanska vlada sklenila, da se odpošljejo vsi jugoslovanski ujetniki, 50.000 po številu, čim p rej v domovino. Nasa država mora imenovati posebno komisijo, ki bo uredila transporte. Dolžnost vlade je, da ne odlaša z to komisijo ampak da takoj uredi transporte ujetnikov. Mnogi se itak ne vrnejo več. Pravi se, da je v Italiji umrlo okrog 40.000 vojaih ujetnikov bivše avstro-ogrske vojske. Med temi bo tudi lepo število naših fantov, ker so jagoslov. ujetniki najdalj« ostali v ujetništvu. Tedenske novice. Vsled praznikov so nekoliko zakasnele zadnje tri številke »Murske Straže«. Skrbeli bomo, da bo v prihodnje naš list redno in točno j prihajal vsem našim naročnikom in prodajalcem. Mirovno stanje med Avstrijo in Jugoslavijo prične, kakor poroča »Beogradski Dnevnik«, že bližnje dni. Vlada bo v obliki naredbe ratificirala saintgermainsko mirovno pogodbo. Stem stopijo v veljavo vse določbe te pogodbe tudi glede mejnih vprašanj. Vendar bo o definitivni uredbi meje razpravljala še posebna mednarodna komisija (glej današnji uvodnik), zlasti kar se tiče Radgone in okolice. Madžarski napad na Dolnjo Lendavo dela budimpeštanski vladi neljube sitnosti. Zavezniška komisija, ki je bila odposlana na kce mesta, da se prepriča o madžarski krivdi za napad, je ugotovila, da so v resnici krivi samo Madžari. Ker je naša vlada prepovedala vsak izvoz živil za Madžarsko in je zahtevala izvestne jamščine za sigurnost prekmurskih mej, se pričakuje, da bo madžarska vlada kmalu odgovorila. Dozdeva se pa, da Madžari namenoma zavlačujejo odgovor, ker še se vedno niso iznebili pobožne nadeje, da bodo 'zavezniki, priznali »nedotakljivost« Ogrske in ji vrnili vsa zasedena j ozemlja. Madžarom je pač težko izbiti iz glave, da so jo polomili za vedno — Kakor se poroča, je šef naše vojaške misije v Budimpešti dna 29. decembra posetil madžarskega ministr. predsednika Huszarja. Ob tej priložnosti je Huszar službeno obžaloval lendovski. napad. Naša politika. Ministrski svet je razpravljal o novem volilnem zakonu. Uvede se splošna volilna pravica. Najbrž se bo volilo istočasno ra parlament in za ustavotvomo skupščino. O ženski volilni pravici bo odločila konstituanta. — V državi se upeije davek na vojne dobičke za vse osebe, katerim se dokaže, da so imele tekom vojne večje dohodke nego so jih imele pred vojno. Davek bodo plačale vse fizične in pravne osebe v treh obrokih Do 20.000 K bo treba plačati 20%. od 20.000—30.000 K 40%; od 30.000—50.000 K 50%; od 50,000 —100.000 K 60%; od 100000—200 000 K 70%; od 200.000 do 5, 0000 K 80%, in od zneskov, ki preše--gajo 800.000 K se bo plačalo 90%. Tuje valute pri nas. Na zagrebški borzi se je dobilo dne 2. t. m. za 100 ameriških dolarjev 9000 K, za 100 avstrijskih kron 59 K, za 100 dinarjev 404 K, za 100 francoskih frankov 880 K, za ioo nemških mark 250 K, za 100 italijanskih lir 750 K, Vrednost naše krone raste. Listi poročajo, da je vrednost naše krone vendarle pričela rasti. Kralj Nikita težko bolan. Bivši črnogorski kralj Nikita je težko zbolel. Pred par dnevi ga je baje smrtnonevarno zadela kap. V Albaniji so se vršili spopadi med našimi in albanskimi četami, ki so pod vodstvom laških, oficirjev napadle našo mejo. Albanske tolpe so bile premagane un razkropljene. Pošta V Prekmurju, s 1. januarjem se je otvorila poštna nabiralnica Mačkovci, ki je prideljena poštnemu uradu Murska Sobota ter ima zvezo potom vlaka Murska Sobota—Hodoš. Podpora invalidom. Poverjeništvo za socijaino politiko v Ljubljani je prejelo od osrednje vlade 2 in pol milijona kron, da razdeli med reveže in invalide. Občni zbor Slov. kmetijske družbe v Ljubljani se je vršil dne 30, decembra I. 1. Bil je zelo buren, ker sta si š ale nasproti dve strankarski kmečki organizaciji: Jugoslovanska kmetska zveza in Samostojna kmetijska stranka. Pri volitvi predsednika je bilo oddanih 224 glasov; prodrl je kandidat Jugoslovanske kmetske zveze Miha iskra, posestnik v Hlebcah pri Lescah, ki je dobil 150 glasov. Nasprotni' kandidat Gustav Pire je dobil 67 glasov. Slovensko planinsko društvo je imelo po treh letih zopet redni občni zbor. Iz poročila o njegovem delovanju povzamemo, da j' popravilo in uredilo več planinskih koč, ki so morale med vojsko velik: trpeti. Začasno so isgabljene krasne in dragocene gotske pokrajine na Goriškem, kjer se je razvijalo živahno planinsko delo. Društvo p* je' prevzelo vse p!?:-.: vi,.- . «emškega a avstrijskega pla- ninskega društva, ki so jih postavili nekdanji nemški gospodarji na naših planinah ket »Trutz-burgen«. Napravilo se je več dobrih sklepov za bodoče delovanje. Članarina se je zvišala na 12 K letno. Predsednik novega odbora je dr. Tominšek v Ljubljani. Kaj je novega po svetu? Na Bolgarskem vlada strašna draginja. Vsled tega je izbruhnila splošna stavka ter nemiri na več mestih. Nad deželo je bilo proglašeno obsedno stanje. — Nekatera poročila iz Rusije prinašajo novico, da je bil znani voditelj ruskih boljševikov Trockij umorjen. Baje ga je ustrelil pribočnik nekega boljše viškega generala, ker se je bil spri z generalom in ga ukazal takoj ustreliti. Vest o umoru še ni potrjena. — češki veri-žnik Jirak, o katerem smo že poročali, da je hotel podkupiti ministra Beneša z dva milijona kron, je bil obsojen na 8 mesecev zapora Madžarski častniki uganjajo težg-• a ter ¡ih z enim spremljevalcem odpremi naravnost do prve postaje v bvicl kjer prevzema švicarski trgov ec, Pa'mu Mašuje za vsako Katoliško ljudstvo! V dneh družabnih preosnov in preobratov, ki posegajo globoko v srca posameznikov in v življenje narodov, v dneh ko se snuje usodna zgodovina in poroja nov vek pozivamo in kličemo na manifestacijo krščanskega prepričanja, Jugoslovanska katoliška telovadno-kulturna mladinska organizacija Orel napravlja polet v Maribor in sklicuje za dneve od 29. julija do 3. avgusta 1920 prvi slovanski orlovski tabor. Ob tem svečanostnem prazniku katoliške mladine naj slavi zmago socialna misel krščanske vzajemnosti; zafo naj se zbero vsi: delavec, kmet, obrtnik, uradnik, razumnik. Vsi s anovi naj se zavedo, da tvorijo v 'krščanstvu eno družino. Prepričajo naj se, da je nj^h mladina nastopila pot prave svobode, da se je uvrstila med bojevnike za uveljavljenje katoliških načel, za izenačenje pravic, za spoštovanje poštenega dela, za dosego stanovskega in mednarodnega bratstva. Katoliška mladina je seme nove, zdrave družbe. Posejano je v zemljo, ki jo je razorala strašna svetovna vojska. Sistem laži in krivic je strt. Drevo večnih resnic pa zeleni in ob tem trevesu se zbira zdrava, čila, vzorna in značajna mladina, ki hoče ob navzočnosti kulturnih na rodov slaviti svoj dan. Ob idealni mladini pa naj črpajo vsi, ki se zbero k skupnemu prazniku, navdušenja za vzvišene vzore. Na ta slavnostni praznik vabimo torej vse bratske orlovske odseke iz Jugoslavije, vsa bratska orlovska društva iz Češkoslovaške republike, iz Združenih in drugih ameriških držav, ter katoliška telovadno-kulturna udružcnja iz Poljske republike. S srčnim veseljem bi radi pozdravili tudi vse dohromisleče brate L Rusije in drugih slovanskih držav, kakor tudi iz Francije, Anglije, Belgije, Nizozemske, Švice, Španske itd. Vse vabimo in prosimo, naj se pravočasno pripravijo ter nam sporoče, v kolikem številu se nameravajo udeležiti slovanskega orlovskega slavlja. Vabimo končno katoličane vseh navedenih narodov in držav iz vseh stanov in organizacij. Prihitite k nam in dajte s tem izraza katoliško-kulturni vzajemnosti! Bog živi! Ljubljana, o Božiču i. 1919. Cha-rles Dickens. (Dalje) Bilo je 1. 1818 ah 1819, ne morem reči povsem zanesljivo, ko sem bil dosegel označeno starost, Morate mi že oprostiti, če se ne spominjam natančno vseh podatkov, imen, števiik, krajev in drugega. Ne bojte se, da bi to motilo moj doživljaj; iinam ga tako dobro v spominu, da ga vidim kakor dnevno svetlobo pred seboj. Sicer je nekaka megla nad tem, kar se je godilo pred njim in vsled tega tudi nad marsičem, kar mu je sledilo — pa ta megla se ne dvigne v mojem življenju nikdar več — ali pa ? Dobro, bilo je tedaj 1. 1818 ali 1819, ko je v našem delu sveta vladal popolen red in mir — in bil je tudi skrajni čas, utegnete pripomniti — ali v drugem delu sveta, na vročih tleh, je divjala dolga vojna in sicer v onem delu novega sveta, o katerem pravimo mornarji, da leži v Španskih vodah*. Države, spadajoče pod Španijo, so proglasile svoje neodvisnost, a pravzaprav je vstaja izbruhnila že več iet pred tem. Preteklo je veliko krvi v bojih med obema vladama — staro in novo — zmagala pa je nova Njen voditelj je bil slavni general Bolivar**, odlični mož svojega časa, sedaj že skoraj pozabljen. Angleži in Irci, bojeviti in brez posla doma, so trunoma hiteli pod njegovo zastavo kot prostovoljci. Tudi marsikateri trgovec je zaslužil krasen denar kot dobavitelj zalog in vojnega materijala za republikansko vojsko. Sicer je bila * Severna obala južne Amerike. ** Simon Bolivar (1783—1830) je osvobodil Vene-zkelo, Noyo Granado in Peru od španskega jarma. Predsedstvo osrednjega pripravljalnega odbora za prvi slovanski oilovski tabor v Mariboru: Dr. Anton Korošec, pokrovitelj. Jože Pirc, predsednik. Leopold Eiletz, I. podpredsednik. Cilka Krek, II. podpredsednica. Ivan Mazovec, III. podpredsednik. Jože Stabej, glavni tajnik. Jože Gostinčar, odbornik. Ivan Brodar, odbornik Ludo vik Tomažič, glavni blagajnik. v Narodna meja na Štajerskem pred 50imi leti. Graško časopisje, ki pripisuje medzavez-niški komisiji za določitev državne meje obsežna pooblastila, se zopet zaganja v naše narodne meje in pregreva stare laži o nemškem značaju spornih oziroma nam pripadajočih obmejnih krajev. V svojem zavijanju resnice se je povzpelo tako taleč, da Slovence dolži, da smo »poslovenili* pristnonemške kraje ter da je njihov slovenski oziroma mešani značaj v zadnjih desetletjih umetno ustvarjen. Z ozirom na te trditve hočemo v naslednjem podati opis naše narodne meje, kakršna je bila pred 5oimi leti in ki z malimi izjemami, katere so pa vedno le v našo škodo — dokaz, kdo je raznarodoval — velja še dandanes. O naši narodni meji se je mnogo pisalo in govorilo že za časa narodnih bojev, zlasti pa pod vplivom deklaracijskega gibanja tekom vojne, vendar nas obmejne razmere silijo, da se zopet vrnemo k temu vprašanju. V knjigi »Slovenski Stajer«, katero je izdala 1. 1868. »Slovenska Matica« v Ljubljani, navaja trezni in nepristranski stokovnjak prof. Josip Šuman nastopne podatke o narodni meji na Štajerskem; »Narodna meja slovenskih in nemških prebivalcev na Stirskem pa gre z večine po okrožni meji Mariborskega okroga, samo nekteri kosi slovenske zemlje še ležijo v Graškem okrogu.« (Sledi opis meje med marik^rskim in graškim okrožjem.) »Potem takem ostanejo v Graškem okrogu sledeča slovenska sela in kraji: 1. v Radgonskem okraju 5 vesi unstran Mure na Ogerski meji namreč: Potrna, Žetinci, Dedonci, Zenkovci, Gorica in 4 okolice na desni strani Mure, namreč: Radeho\a ali Lomanoše (krivo Deut-ch Radersdorf, ker je slovenska ves), Plitvica, Plitviškt vrh, Lesene, in Radgonsko predmestje Griz (Grez). Število prebivalcev v .. IM ___ —— stvar precej kočljiva, vendar mora biti tisti, kdor se že enkrat spusti v podobne špekulacije, pripravljen na vse morebitnosti in računati s tem, da ena posrečena dobava nadomesti dve ponesrečeni Ampak to je, menim, glavno načelo trgovine in to sem našel skoraj po celem svetu. Med Angleži, ki so se udeležili teh špansko-anieriških »kupčij«, sem bil tud; jaz, seveda le v manjši meri. Bil sem kor.nilar brige, ki je bila last neke tvrdke v City*, katera sc je pečala s trgovino vsega industrijskega blaga in je trgovala skoraj izključno v najbolj oddaljenih deželah. Briga je bila tisto leto, o katerem govorim, naložena s smodnikom, ki je bil namenjen za generala Bolivarja in njegove prostovoljce- N;hčs od moštva ni niti slutil, kam plovemo, razen kapetana, kateri je dobil navodila in ki se jo delal, kakor da bi ga stvar prav malo veselila. Ne morem reči z gotovostjo, koliko s smodnikom napolnjenih sodov smo imeli pod palubo, tudi ne kake kolečine smodnika je imel vsak sod. — Vedel sem le, da ne vozimo nič drugega. Ime naše ladje je bilo »Dober namen«, ime, kakor bodete radi priznali, zelo nepripravno za ladje, ki je naložena s smodnikom in poslana na pomoč revolucijonarjem. In kakor je bila ta pot podvzeta za iz-venrednih okoliščin, tako izvenredna je bila v resnici! Smatram to za dovptipe gospe in gospoda, ter zares obžalujem, da se temu ne-smejate. »Dober namen« je bila stara, na pol črviva ropotarnica, kakršnih se malo spušča na morje in tudi zelo slabo opremljena. Imela je * V Londonu. imenovanih vaseh in okolicah Radgonskega okraja znaša 2052 ljudi in zemljišče meri 5574 oral 996 □ sežnjev.« Pisatelj navaja število prebivalcev ter izmero teh popolnoma slovenskih vasi v takratnem graškem okrožju in pripominja: »Razve imenovanih vesi so še v Radgonskem okraju Segovci na pol, Črnce in Maihečka vas do tretjine, Lutverci do četrti slovenske, pa tudi v drugih veseh kakor v Žepovcih, Apačah in unstran Mure v Homcu, Pridovi, Farovcih, Trnovi, Vesci, Obrajni ali na Mejah in posebno tudi v mestu Radgoni še je mnogo Slovencev«. — V cmureškem okraju so popolnoma slovenske tele občine: Sladki vrh, Rožengrunt (razen 4 nemških posostnikov), Nasova, Velka, Draženvrh, Ščavnica s Krembergom, skupaj 2719 ljudi: »Razve teh srenj so še Trate in Graba na pol slovenske, v Lokavcu in na Vrat-jem vrhu je malo posestnikov a yiničarji so z večine slovenski, tako so še tudi v Žiberčah in posebno v Mureku z večine slovenski služebniki«. — V Upniškem okraju so slovenske občine: Račje do 7»; Kamenik do 7s; Ekberg do */a; Senava do V*; Belič do V»; Ebič do ‘/s- »Razve v imenovanih srenjah so še Slovenci v Kranjah do Vb- v Hodnem ali Shodnem vrhu še le viničarji in posamezni posestniki, tako tudi v Grudolu, v Dabiču, v Rečju; Ersavž in Gomilica sta do služebnikov preselnikov že skoro cela ponemčena. Vdove posestnice jemljejo navadno Stanovnika iz Gornjega dola (Oberthala), tudi zemljišča, ki so na prodaj, oni isti prokupujejo, otroci še slovenskih starišey govorijo nemški, imena hišna pa so še slovenska.« Tako Šuman. Ali ni v tem zanimiv primer, kako se je vršilo ponemčevanje in kdo je raznarodoval: ali Slovenci od spodaj ali Nemci od zgoraj navzdol?! Pisatelj ceni število Upniških Slovencev na 1500 ljudi. — Tudi v arveškem okraju so popolnoma slovenske vasi: Kopla, Veliki Vane (Valeč, Boč), Pesnica, Gradišče, Remšnik, Luče (z večine), skupaj 5200 ljudi. — V ivniškem okraju so Slovenci deloma v občinah Sv. Lovrenc, na Mali Radolni in drugje, vendar pravi Šuman »njih števijo je neogibno nemčenju podvrženo«. Šuman označuje narodno mejo takole: »Od gore Remšnik nad Koplo gre med Lučanarni in Arvežem do Križevega yrha proti severnemu severovzhodu, odtod po Gomilški dolini k vzhodu k Muri nekaj nad Špielfeldom, ostaja Špielfeld sam izjemši pri Muri do Mureka, krez most .Mureški pa gre nazaj toda do razvodja med Muro in Ščavnico, kder ostaja večmenj do Rad- kakih 230 ali 280 ton nosnosti, natančno ne vem več, moštva pa skupaj osem ljudi z kapetanom vred — torej niti toliko, kolikor je potrebno za najnujnejše posle na vsaki ladji. Bili smo redno in dobro plačani, ampak, zato se nam je nudila lepa nadeja, da se bodisi potopimo bodisi sfrčimo v zrak. Z ozirom na blago, ki smo ga vozili, smo dobili primerna navodila; nihče ni smel vstopiti pod palubo s svečo ali s svetiljko in tudi kadenje je bilo precej omejeno. Toda, kakor se že dogaja v podobnih slučajih, oni, ki nam je dal ta navodila, namreč kapetan, je ukazoval nekaj, česar sam ni izpolnil. On je edini rabil luč, kadar je šel v spalnico ali kadar je študiral po morsko karto, razgrnjeno kot običajno spodaj v kabini. Ta luč je bila kuhinjska lojeva sveča, kakršnih pride 8 do 10 na libro, a bila je zataknjena na stari, nizki, napol razbiti svečnik z opraskanim lakom in raztrganim stojiščem. Bilo bi pač primerneje in v vsakem oziru bolj mornarsko, ako bi se poslužil svetilke, toda ne vem čemu je vedno rabil svečnik in svečo, in ta stari svečnik in sveča, gospe in gospoda, me preganja moje celo življenje. Smešno je, kaj ne, in jaz sem prav hvaležen miss Belindi tam v kotu, ker opažam, da ima ona še največ nagnenja k smehu. Dobro! (pravim »dobro« že naprej, ker to je beseda, katero lahko vedno vporabljamo), pluli smo v najlepšem redu k Virginjskim otokom* v Zahodni Indiji; ko smo jih opazili na obzorju, smo obrnili v smer proti jugu in pluli tako dolgo, da je mož v opazovalnem kožku zavpil straži na palubi, da se vidi zemlja. * Med malimi in velikimi Antili. (Dalje prihodnjič.) gone, pri Radgoni pa gre krez most zopet k severu do vesi Gorice unstran Mure. Ob ravenah je Slovenstvo najdalje nazaj potisneno, na gorah se najdalje drži«. — Onstran te črte je bilo prebivalstvo že pred 5oimi leti ponemčeno. Le slovenska krajevna imena še pričajo, kdo je bil prvotni gospodar teh krajev. Od 1. 1868 naprej se je ponemčevanje nadaljevalo, vendar je pokazalo popolen uspeh le pri nekaterih vaseh ivniškega, arveškega in cmureškega okraja. Zato pa smo korakoma šli nazaj na Koroškem V senžermenski mirovni pogodbi začrtana državna meja je krivična za nas, ker izroča Nemcem še danes popolnoma slovenske vasi onstran Mure. Zavezniki imajo najmanj interesa na tem, da spreminjajo to itak krivično črto četudi v najmanjšo korist Nemcev, mesto da nam vrnejo prekmurske slovenske vasi kot našo posest in naš najnaravnejši prehod na bivši ogrski del Prekmurja. načelna vprašanja. 1. Kaj je demokracija? (Po prof. Curtiusu.) Demokracija je neko posebno naziranje o razmerju med državo in narodom, ona ugovarja precenjevanju države. Ona jo vidi tako kot je res, ne vidi v njej nič božanskega. Moč vladanja je za države potrebna, a oboževati jo, tega demokracija ne pusti; ona vpraša, kje so meje vladanja in zastopa mnenje, da gre oblast države samo tako daleč, v kolikor je stvarno utemeljena in neobhodno potrebna. Predrzne si vprašati, kakšen namen ima država. S tem da demokracija ne prizna, da ie država sama sebi namen, nas uči ceniti' posameznika, zahteva, da se velike enote ne menijo same zase v celoti, temveč upoštevajo delo svojih članov. Nič nam ne bi koristilo, če si osvojimo celi svet, če pa nismo potem sami zase toliko srečnejši in boljši. Vsi končni cilji delovanja pa morajo meriti na resničnega človeka ne pa samo na celoto, v kteri je človek nekaj nevidnega, neresničnega. Prava politika more soditi razne pojave samo po tein, če je vsled njih posameznik boljši in plemenitejši. Država ni Bog. je samo hiša, v kteri morejo ljudje prebivati in bi se morali veseliti svojega življenja. Zato zahteva demokracija pravico, da smemo z državo računati in meriti to, kar damo, po tem, kar dobimo. Tu notri temelji njena značilna zahteva po enakosti. Prosveta. Zgodovinsko društvo v Mariboru. (Konec). Potrebi našega naroda za raziskovanjem lastne zgodovine ustreza poleg ljubljanske »Carniole« »časopis za zgodovino in narodopisje, katerega izdaja Zgodovinske društvo v Mariboru. Ustanovili so ga pred šestnajstimi leti delavni mariborski rodoljubi in po zvali Slovence: »Rojaki pokažimo, da vemo ceniti prošlost svojega naroda in svoje domovine ter da smo sposobni tudi v znanstvu tekmovati z drugimi, srečnejšimi narodi. Ne prezrimo visoke ideje, ki jo zastopa »Zgodovinsko društvo«! Enajsta ura je že, torej nadelo...!« Časopis je obljubljal že v prvi številki da bo gojil tudi slovensko narodopisje, zgodovino slovenskega slovstva in slovensko jezikoslovje ter poročal o izkopinah in starinah Južne. Štajerske in pa o domačem m tujem slovstvu, ki se nanaša na označeni delokrog. Tej nalogi je ostalo zvesto i društvo i njegov časopis. Navzlic temu, da ni našlo med nami tistega razumevanja, ki bi ga zaslužilo in da je imelo Zgodovinsko društvo dokaj skromna sredstva na razpolago, opažamo vendar tekom teh 15 —16 let društvenega delovanja zadovoljiv in lep razvoj, s katerim se ponaša ne le društveni Časopis ampak tudi društvena knjižnica in zgodovinske zbirke, ki tvorijo dobro podlago za bodoči veliki muzej v Mariboru. Vsled izredne draginje in vojnih oziroma prehodnih razmer se mora tudi naš Časopis za zgodovino in narodopisje boriti z mnogimi težavami, ki pa vendar niso mogle zabraniti, da tudi lanski letnik ne izide v lični in dostojni obliki. V boljših časih je izhajal Časopis štirikrat na leto, sedaj leži pred nami samo en av*z«k, obsegajoč 164 strani v 40. — Omeniti Država zasleduje pozemske cilje in naloge, zahteva od vsakega enake žrtve; zato je pa tudi vsak posameznik opravičen zahtevati od nje enakost. Zato pa ni samo prazna beseda, temveč velikokrat: p ¡e; k riše no dejstvo, da je pravičnost temelj pravih držav. Država je toliko močnejša in trdnejša, kolikor bolj da vsakemu kar mu gre, kolikor bolj podpira posameznike in pa naravne skupine človeške družbe v njihovih potrebah in stremljenjih. Osem milijonov. Nedavno je pisal nek zagrebški list, da imajo na Hrvaškem približno en milijon nepismenih (analfabetov) ift v celi naši državi ni nič mani kot osem milijonov, oseb, ki niso zmožne čitanja in pisanja. Osem milijonov i V državi, ki šteje okrog 12 milijonov prebivalcev, imajo absolutno večino ljudje, ki so slepi za vse, kar je velikega in dobrega v sodobni kulturi, ki so bolni na duševnem vidu tako, kot so bolni na očeh oni, kateri ne razločujejo živih in svetlih barv. Predstavimo si dolgo ogromno vr-;to teh naših bratov in sestra! Ali ne čutite groze f Osem milijonov jih gre mimo nas, ki nas gledajo pri kulturnem delu za narod, za državo, za družbo, za človeštvo — a ne vedo, kaj delamo; ne vedo, da gradimo na plečih teh osmih milijonov, z ogromnim mrtvim kapitalom našo narodno kulturo, hram Umetnosti in Znanosti; ne vedo, da delamo za vse njih, da hočemo za sebe in za njih kulturo, ki bo naklonila celemu narodu boljšo bodočnost, lepše in dostojnejše življenje Osem milijonov jih gre mimo nas in gledajo naše delo in ga ne zaznavajo, ne razločujejo! Človek bi mislil, da bo prva tečks v našem narodnem programu: odprava nepismenosti v Banovini, Hercegbosni, Dalmaciji in srbskih deželah. — Pa ni! — In mislil bi, da bc naša inteligenca tekmovala v lečenju tega narodnega zla. Ne! In vlada, oblasti — kaj store?! Ali ni vse naše delo le šator na kitovem hrbtu, ako gre mimo nas osem milijonov, ki nau ne umevajo. In naša ustava, naša demokracija, naša javna uprava, z eno besedo: vse naše javno življenje je na peščenih tleh, dokler večina naroda nima najtemeljnejših pogojev, da gre in da se razvija skupno z nami. moramo predvsem tri obširnejše razprave: v prvi, »Češko-jugoslovanske pararele in odvisnosti«, podaja dr. Ilešič zanimive primere o dodirnih točkah naše in češke književnosti v letih narodnega preporoda, ki kažejo, kako in koliko so vplivali na naše pesnike češki pesniki in koliko so vplivale na oboje enotne široke kulturne struje tistega časa ter skupnost vzorov in virov. Drugo in najdaljšo razpravo je spisal neutrudni urednik Časopisa, prof. Fr. Kovačič in ima na slov: Doneski k starejši zgodovini Murskega polja«. Ta temeljita razprava bo v prvi vrsti zanimala naše Muropoljance, ki bodo našli v nji sliko davnih časov, doli do 13. veka, ko so go. spodovali nad našimi seli nemški fevdalni gospodje. Razprava ima pet delov: v prvem se raziskuje Mursko polje v deželnoknežjih urbarjih. Omenja se postanek današnjih vasi, raz-laga njihovo ime in na kratko njihova vloga v krajevni zgodovini. Nekatere vasi so že izginile z površja, ie stari urbarji še pripovedujejo da so se nahajale nekoč na Murskem polju. V drugem delu se razpravlja o postanku, značaju in pomenu tzv. strelskih dvorcev, ki so od časa madžarskih upadov pa vse do zadnjih bojev z Kruci ščitili našo obmejno pokrajino pred tujim navalom ter v slučaju močnega upada tvorili »obrambne kule«, nekake trdnjave na naši zemlji. Strelci so bili najnižja stopnja fevdnikov. Tretji del se bavi z zgodovino trga Ljutomer ter iznaša več novih podatkov o njega preteklosti ter o tolmačenju njegovega imena, pri čemur pisec zavrača pri nas udomačeno zazlago iz staroslovenskega osebnega imena Ljutomir, ker je prvotni slovenski naziv za ta kraj še dandanes med ljudstvom običajno ime : Lotmerk, dočirn je ime Ljutomer uvedel šele Stanko Vraz. Ljutomer je poznejša nemška naselbina in tega izvora bo bržkone tudi ime njegovega gradu krog katerega se je sčasoma razvil sedanji trg. Kaj smo mi in kdo smo? Ako smo mi narod, kaj je potem onih osem milijonov? Ako ie teh osem milijonov narod, kaj smo pa mi?! J B. 3a Skrabčev spomenik. Rojaki! Jeseni lanskega ieta je zatisnil trudne oči ponižen mož, skromen redovnik, velik učenjak, svetovnoznan slovenski kulturni delavec, velečislan slavist — naš P. Stanislav Škrabec. Kakor je bilo tiho in skromno njegovo redovniško življenje, tako skromen in tih je bil njegov pogreb. Smrt ga je namreč pokosila ravno v trenutkih, ko je bil duh našega naroda zainteresiran na velikih političnih dogodkih, ki so objeli dušo vsega jugoslov. naroda in slehernega posamičnega Jugoslovana. V splošnem veselju tudi smrt našega velikega učenjaka narodu ni zasekala tako skeleče rane, kakor bi jo bil začutil v drugih razmerah vsak Jugoslovan. Velik mož, ki je s svojega uma svitlim mečem širom sveta proslavljal naš narod, ne sme ostati pozabljen. Slovenski in ves jugosloyanski narod mu je dolžan trajno hvaležnost. Zato si je »Dijaška zveza za ribniški okraj« postavila v svoj delovni program tudi točko, da svojemu ožjemu sorejaku postavi dostojen spomenik s tem, da v njegovo rojstno hišo v Hrovači pri Ribnici vzida spominsko ploščo. V to svrho se je sestavil podpisani odbor za Skrabčev spomenik, ki ima zadačo nabrati potrebnih prispevkov. Rojaki! Narod, ki svojih velikih mož ne časti, jih vreden ni! Počastimo spomin našega P. Stanislava Škrabca! Obračamo se torej na našo javnost za denarne prispevke, ki se naj izvolijo pošiljati podpisanemu odboru za Skrabčev spomenik v Ribnici. Vsak najmanjši dar dobrodošel. V Ribnici, dne 24. decembra 1919. Odbor za Skrabčev spomenik: Anton Skubic, dekan, predsednik ; France Ambrožič, stud. phil., podpreds.; Peter Maležič, stud. iur., tajnik; Ivan Oražen, stud. theol., blagajnik; Andr. Ilc, stud. theol. tamika nam.; Jos. ilc, stud. phil., blag. nam.; Franc Levstek, posestnik, Ivan Tanko, posest., odbornika. Glavni smoter demokracije je, da služi drug drugemu z nasvetom, da nismo odvisni od razuma enega edinega moža, marveč od nasveta vseh. Woodrow Wilson. V četrtem delu najdemo razpravo o zemljiških gospodih na Murskem polju, dočim se v zadnjem delu podaja načrt stare župnijske organizacije, pri čemur je vredno omeniti, da je nekoč celo slovensko Mursko polje spadalo pod radgonsko župnijo. Cela prof. Kovačičeva razprava je spisana poljudno, pregledno in solidno ter bo zanimala ne ie vsakega obraženca iz teh krajev, temveč tudi vsakega kmeta, ki bo užival v zgodovini svoje domačije, gledajoč v duhu davne prednike nn stari, očetovski zemlji. — Dalje podaja znani zgodovinar dr. Franc Kos nekaj doneskov za krajevne kronike in sicer za Celje, Maribor, Viltuš pri Mariboru in Vuzenico. — Oddelek »lzvestja« ima dva dr. Stegenškova članka iz domače cerkvene umetnosti, Kotnikovo poročilo o mariborskem dijaškem listu iz leta 1896. in dr. Ilešičev prispevek o Veitu Weberju. „Slovstvo" prinaša več recenzij „Spomini in jubileji" pa razen drobiž. O /.godovinskem društvu v Mariboru in njegovem Časopisu smo spregovorili nekoliko ob lrneje, ker je naša topla želja, da v novi dobi naše narodne zgodovine, izza teh velikanskih zgodovinskih dogodkov, ki so odločali o usodi našega naroda, dobi domača zgodovina zopet svoje častno mesto v narodnem življenju in da najde »Zgodovinsko društvo« v najširjih slojih našega ljudstya razumevanje in podporo. Letna udnina znaša samo to K, kar je ob cenah, katerih smo vajeni, neverjetno nizko. Pol litra vina manj na leto — in vsak naš uradnik, kmet in delavec je lahko član Zgodovinskega društva, ki mu pošlje za ta znesek svoj „Časopis“, da niti ne omenjamo moralne zavesti, katero pridobi stem, da dejansko podpira to važno znanstveno in narodno ustanovo. B. Jajce i frank. Koliko komadov jaje odda, toliko frankov prejme. Freračunino to v našo valuto in če odštejemo najvišje režijske stroške ter 20% dobiček, katerega bi mu morebiti piivo-šČili, lahko trdimo, da zasluži ta trgovec pri vsakem jajcu preko 3 K samo zato, ker se mu plačuje v frankih. In kako vrednost predsiadja samo en vagon jajc! saj ta »solidni« trgovec niti kriv ni, da je že postal milijonar in da Jeze še globočje v milijone! Domače vesti, Radgona. V noči od. 5. na 6. t. m. jg neznani hudodelec vlomil v tukajšnjo slovensko (Marijino) cerkev ter ukradel iz tabernakelja dragoceno monštraaco. Krivcu doslej še niso prišli na sled. — Jugoslovanska aprovi-zacija v našem mestu, katero vzdržuje gornjeradgonska Gospodarska zadruga, nudi Rsdgo čanora živila, o katerih v Nemški Avstriji samo še sanjajo. Iz tega vzroka in pa ker avstrijska krona vedno pada, je nastal v Radgoni pravcati lov za jugoslovanskim denarjem. Tudi v nemških trgovinah se težko izda avstrijski denar. — Tukajšnjo posadko je zapustil priljubljeni vojni kurat C. g. Pavel Zavadial, sedaj kaznilniški kurat v Mariboru — Četudi radgonska okolica onstran Mure še ni zasedena od Nemcev, so vendar okoliške občine že dobile ukaz o oddaji živine in žita. V Gradcu in drugod se menda ze hudo postijo na račun teh živil. — Tukajšnje slov. pevsko društvo »Zora« je priredilo v Gornii Radgoni “dobro uspeli Silvestrov večer, zakaj na v Radgoni? — »Narodna obrana« v Gornji Radgoni živahno deluje, zlasti glede obmejnih vprašanj. Kdor še n! pristopil, naj se priglasi nemudoma. Gornja Radgona. Ob obhodaici gosp. Vukotiča iz Gornje Radgone na novo službeno mesto sv. Juri ob južni železnici nabralo je veselo omizje K 120 za zbirko »dar svobode« in sicer so darovali: postajena-čelnik v Gornji Radgoni K 20, Prelc K 20, Renko s soprogo K 40, Jakončič K 20, Orel K 20. Za osvoboditev zasužnjenih bratov, so darovali tukajšni pol. stražniki K 258 in sicer so darovali: po 10 K Balde, Bravničar, Brecelj, Cingerie, Čehovin. Črnobari, Hrovatin Anton Jakončič, Jurjevič, Rete, Klinec, Meze, Markežič, Mil-jevec, Orel, Prelc, Poščič, Revalante, Serazin, Uršič, Zormada, J. Rubin, Kreševič, Šli c, Kurent K 8, Brač K 5, Hrvatin KS. Ljutomer. Slov. pevsko društvo v Ljutomeru je začelo svojo 26. leto društvenega delovanja. Število izvršujočih članov se je pomnožilo na 60 upamo, da ne ostanejo novo priglašeni člani le na papirju, —Društvo snuje tudi salonski orkester. Prav tako! Na zadnjem občnem zboru se je izvolil sledeči odbor: predsednik g. Velnar Jožef st.; podpredsednik g. Bogomil Orožec; tajnik g. Horvat Janko; blagajničar g. Dijak Fric; pevovodja in arhivar g. Fr. Zacheri; odbornika gg. Dunaj •Alojz in Dijak Janko. Ljutomer. (Pêle-mêle.) Naši nemškutarji se pobiraja od nas. Pek Mailegg je že več časa v Nemški Avstriji. Na svoj rojstni kraj pa ne more pozabiti, zato hoče nazaj k nam. — Hônigmaaovo trgovino je prevzel nek Pogačnik, prej Pogatschnigg iz Sv. Lenarta. Tam je baje bil naš hudi narodni nasprotnik.— Naši prejšuji odpadniki Šinigoj (usnjar), Wirtii (steklar), Sterman (Ze-lenjak) in Heindl imajo, svoje otroke na študijah v Gradcu, da se tam vzgajajo v r.emškonacionalnem duhu. Ali nimano v Jugoslaviji dovolj dobrih učnih zavodov? — Kmalu bo občni zbor naše stare mamice »Čitalnice«. Nad 50 let že obstoji to društvo, ki je res mati vseh naših narodnih društev — a žal že da spi trdno spanje že več let. Zima bo minula, knjiž, niča pa je za Člane že vedno zaprta. — Prekmurje, O Prekmurju izide tuintam kak članek ali dopis, kjer se navadno omenja, da je ljudstvo sicer zadovoljno z našo upravo, vendar bi biio treba ukreniti to ali ono» da bi se širji sloji prekmurskega ljudstva pridobili za jugoslovansko stvar. To je vse res in tudi stavljeni predlogi ali nasveti so večinoma dobri ali vsaj dobro mišljeni. Ni treba tajiti, da tudi naše oblasti delajo, četudi ni vse tako, kakor bi moralo biti. Umevno je, da se ljudstvo, ki je bilo celo tisočletje, pod madžarskim jarmom, ne more kar čez noč pridobiti za našo stvar, ker se mora še vživeti v popolnoma nove razmere, a to gre bolj počasi in bi šlo tudi takrat, ako bi rabili res najbolj vzirna in najbolj posrečena sredstva. Ampak več kot se stori z naše strani bi se ne le dalo, marveč moralo storiti. Naša javnost se vse premalo zanima za prekmurski del naše domovine; kar pa dela vlada, dela brez jasnega smotra in precej površno. Eden najvažnejših propagaiorjev jugoslovanstva v Prekmurju je vsekakor šola. Da ljudsko šolstvo še vedno ni urejeno, je kriva vlada, dasi ii priznavamo težave, ki pa nikakor niso nepremostljive'. Prekmurski človek bo mnogo dal na učitelja in zato bo imelo učiteljstvo mnogo širji delokrog kot ga ima njegov poklic. Da pa bo v resnici kos svoji nalogi, moramo dobiti v Prekmurje dobre vzgojitelje in delavne prosvetne organizatorje to ja zahteva, katero bomo morali vedno nagiašaii, dokler je vlada in javnost ne bo upoštevala tako kot si zasluži. Pri šolstvu bo treba še posebnega ozira na verstvo, Ker imamo v Prekmurju razmere, ki ne obstojajo drugod v Sloveniji: ohranilo se je od časov reformacije mnogo protestantov, ki prebivajo večinoma v hribovitem delu Prekmurja, a se najdejo pomešani med katoličane v skoraj sleherni prekmurski vasi. Slovenci protestantske vere so zelo blagega ia dobrosrčnega značaja ter se bodo brez posebnih težav pridobili za jugoslovanstvo, kakor hitro bodo uvideli, da je nov položaj stalen in cia bo nova oblast respektirala njihov verski čut. Za te kraje, ki so sicer v gospodarskem oz?ru precej ubogi in zanemarjeni, bo treba še posebno dobrih učiteljev, zia3ti ker nimamo v našem duhu vzgojenega protestanskega duhovništva oziroma inteligentnega naraščaja sploh. Pripomniti moramo, da so ravno ti kraji najslabeje oskrbljeni z potrebščinami in morajo ljudje hoditi pet ali še več ur daleč na ravnice, v Rad-gono, Cankovo aii M. Soboto, da si nabavijo najpotreb-nejše. Zaenkrat je najboljša propaganda le dobra apro-vuacija, urejeno šolstvo in vzorno, prijazno ter skrbno postopanje našega uradništva. Obenem pa je treba pospešiti gradbo mostu čez Muro, brez ozira na to, kako bo rešeno radgonsko vprašanje. Kakor se kaže, ne bo nič z elektriko iz Fale, ker nimajo dovolj materijala za napeljavo daljnovodov itd.; s tem bi naše Prekmurce najbolj zadovoljili, ampak sedaj bo treba podvzeti kaj drugega, na vsak način pa takoj en most na štajerski breg Mure in pa čimprej železniško zvezo. — Kaj je z veleposestvi in oddajo grofovske zemlje v najem? To vprašanje je posebno pereče pred spomladjo; važno je, da ljudje pridejo do zemlje in jo obdelajo, sicer postanejo preveč nestrpni glede agrarne reforme. — Državna gimnazija v .Murski Soboti zasluzi podporo slovenske javnosti v polni meri. Mnogo stori za Prekmurje, kdor zbira denarne prispevke za prvo slovensko gimnazijo na tleh nekdanje Koceljeve in Pribinove države! Gospodarstvo, Poljedelski stroji iz Švice. Švica nam je poslala trideset vagonov poljedelskih strojev, ki se potom poljedelskih zadrug razdele med siromašne kmete predvsem v opustošenih krajih. Za te stroje dobi Švica moko, meso in mast. V dinarjih lahko plačujemo davke. Finančno ministrstvo je odredilo, da se lahko davki plačujejo tudi v dinarjih in sicer za vsake 4 krone po 1 dinar. Dobava sladkorja. Odsek za prehrano se je pogajal za sladkor na Češkem, toda cene so bile tako visoke, da bi veljal sladkor že na Češkem 35 do 38 kron. Češka podjetja so namreč zahtevala za sladkor r8 čeških kron, ki bi se pa imelo izplačati v švičarskih frankih; poleg tega so se nam staviii tako težki kompenzacijski pogoji, da bi stalo meso, ki bi ga imeli mi oddajati na Češko kot kompenzacijsko blago za sladkor, na Češkem manj v razprodaji kot pa pri nas v živi vagi. Odsek se je pobrigal za dobavo amerikanskega sladkorja čez Trst m upa, da se bo moglo odpomoči tudi temu pomanjkanju. Sol bi se imela dobavljati iz Nemške Avstrije, toda tzv. »Warenverkehrsbureau«, ki urejuje vso trgovino z inozemstvom, je delal tatce ovire, da je ministrstvo za prehrano naročilo sol iz Sicilije. Gospodarsko delo v Prekmurju. Iz Prekmurja nam poročajo, da se delajo priprave za podružnice Slov. kmetijske družbe v vseh večjih krajih. Prebivalstvo kaže mnogo zanimanja za gospodarsko organizacijo. Listnica ufdnišfaa. Bralec iz ljutomerskega okraja. Prijatelj, nauči se pisati ia. vsaj toliko slovenščine, da boš vedel kat je »Špraha«. Gitaj abecednik in na zabavljaj čez slovenske liste. — Vojaki na Koroškem. Vaše pritožbe so lahko resnične, a cenzura bi jih zaplenila v listu. Pozdravljeni Muči Vas glavobol ? Zobobol ? Trganje v udih ? Malo Fellerjerega pravega Elzafluida in odpravljene so d< 6, dvojnaiih ali 2 veliki špecialui steklenici 27 K- Fellerjev Elza mentoloi četnik en komad 3 K 50 v. Želodec Vam ni v redu ? Nekaj pravih Felierjevih Elza-krogljicl Te so dobre! 6 škatljc 12 K. Pravi balsam 12 steklenic 30 K. Prava švedska tinktura 1 velika steklenica 12 K. Omot in poštnina posebej %“aic^ie' Eu0en V. Fellor, Stubica donja, Elzatrg štev. 264, Hrvatska. c a Stekii Dr. Lenart Boezio si usoja naznaniti, da je otvoril svojo pisarno v Gornji Radgoni, Spodnji gris, štev. 12. Jugoslovanski kreditni javod Š PODRUŽNICA MURSKA SOBOTA sprejema hranilne vloge in vloge «a tekoči račun ter jih obrestuje i»1 po 3 % čistih’ brez odbitka. — Rentni davek plačuje zavod iz svojega. fBnkaso faktor in trgovske informacij©, Izdaja čeke, nakaznice in akreditive na vsa tu- in inozemska mesta. — Daje posojila na vknjižbo, poroštvo, vrednostne papirje in na blago, ležeče v javnih skladiščih. Trgovski ¡greniti poel najugodnejšimi pogoji. EE~3m2 Odvetnik fgjjjg naznanja, da je otvoril odvetniško pisarno pri Sv. Lenartu v Slovenskih goricah (v posojilniški hiši, I. nadstropje). 6pQèéina 5teinbpunn (Steinhof), gradič, 8 gospodarskih poslopij, 85 oralov razne kulture, fundus instructus je na prodaj» Glede informacije obrniti se je na „Grad Stajnhof“, pošta Ra d go n a. in krasne karbidne svetilke razpošilja vsako množino po tovarniški ceni glavna zaloga KARBID «3T^30tl3L€ _ v Mariboru, Schmidov trg, Koroška cesta 2 Podružnica Ljubljanske kreditne banke v Mariboru Delniški glavnica K 15,000.000- Centrala V Ljubljani Rezervni fondi nad K4,000.000- Podružnice v Splitu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici in Celju. Obrestuje vloge na knjižice in na tekoči račun s brez odpovedi, proti trimesečni odpovedi s u * ® I© čistih m®!® m aprovizocbijsk® ¡kredite Ssvrltija- v©© transakcija - j ~m imiiiiriiiiiii jiian Mariborska eskomptna taka podružnica Murska CJcMticferfifcla* v 3SflC®n.3r,i.‘fc»03C*'d.» Sprejema vloge na knjižice, ter jih obrestuje po & °i0 <&&£»«&Jbi, ter vloge na tekoči račun po dogevoru. Dovoljuje vsakovrste trgovske kredite. — Zamenjuje tuj denar po najugodnejšem kurzu. — Izvršuje vse v bančno stroko spadajoče posle pod najkulantnejsimi pogoji. *CrzreB,cl.2a.i. prostori v ol3o3.3DisaBls.3i- laš.^3. -ysr JZ. 33.aa.d.SKt;sroKS|Ji^.< Dolg potovalni kožuh se proda, popolnoma nov in nerabljen, ■apravljen iz predvojnega blaga, za «e«o 2200 K. Prodajalca naslov se izve fri »pravnistvu ,Murske Straže“. trgovski lokal se vzame v najem, najraje r Prekmurju ali na Murskem polju. Cenjene ponudbe »a «pravniStvo .Murske Straže“. Dobro idoča se da takoj v najem v Veržeju, hiš. štev. 36. pekarija Deček iz boljše družite se sprejme kot učenec pri tvrdki Marko Rosenberg, Ljutomer. Posredovalnica vseh slu^b posreduj« zanesljivo moško in žensko služinčad, sobariee za privatne hiše, hotele, natakarice za gostilne, hlapce, dekle itd., ter se priporoča Rozalija Ruschep v Ljutomeru. 13—s Razpošiljam «atno na trgovce fino mast (vazelin za čevlje) v lesenih škatljicah, kakor tudi ličilo (biks), milo in drugo raznovrstno blago. J. Menart, Domžale. Hosliiničarji, ksvarnarji, |vinogradniki pozor!) Trgovina z vinom Ose! & Cajnko Slovenjgradec BI Naznanjava, da imava veliko g zalogo najboljšega sortiranega vina kakor: Muškafeljjc rizling šipon burguntier pertugiser šilhar pristnega Ljutomerčana Pekerčana Haložana Bizeijčana ter črna dalmatinska in banatska stara in nova vina Kupujeva iz vseh vinorodnih krajev vsa najboljša vina po najvišjih cenah. Se priporočava Andrej Oset in Franjo Cajnko Žieranssta, kakor tudi prvovrstna svilnata mlinska sita (pajfiji) iz Švice za moko vseh vrst se dobe v trgovini AVGUST ČADEŽ Ljubijana, Kolodvorska ulica štev. 35, nasproti stare Tišlerjeve gostilne. Mastin priraešaj krmi; vsak lede« eno pest, če pa so rabi kot nadomestilo za. krmo, tedaj 2 pesti. 5 zavojčkov Mastina, prahu za pita«je zdrave, debole živine, za tvorbo jajc in mleka, zadostuje za 8 mesecev za vsako živinče. Dobil je najvišje kolanjo r Londonu, Parizu, Rimu, Dunaju. Tisočo gospodarjev ga hvali in ponovno kupuje. Zahtevaj ga pri lekarnarju ali pri trgovcu, vsak ga lahko prosto prodaja. Ali pa piši lekarni Trnk6ezy v Ljubljani, Kranjsko, po S zabojčkov. Stane 20 kro* 50 vinarjev z poštnino. Umi©! srebečico, kraste, lišaje uniči pri človeku mast proti garjam. Brez vonja in ne maže perila. 1 lonček za eno osebo s poštnino 8 K pri lekarni Trnk©czy, Ljubljana. ffiiši - Podgane stenice — ščurki in vsa polazen mora poginiti ako porabljate moja najbolje preizkušena in splošno hvaljena sredstva kot: proti peljskilR mišim K 7-—, za podgane is miši K 7’—, za Ščurke K 8-—, posebno močna tinktura za stenico K 7-—, uničevalec moljev, prašek za nši v obleki in perilo, proti mravljam, proti ušera pri perntnini K 6*—, prašek proti mrčesom K 6-—, mazilo proti «šem pri ljudeh K 4 —, mazilo za uši pri živini K 4*—, tinktura proti mrčesu na sadju iti jelenjadi (nnieeval-eev rastlin) K 6 —. Pošilja po povzetju Zavod za ekspert a. Jfinkftr, Zagreb 46, PetrinjsžanllcaS P trgovce in ostalo občinstvo opozarjam tem potom uljudno, da f| rem otvoril v Mariboru, Gregorčičeva ulica 6, S lasi E (Sehillerstrasse) podružnico svojega zavoda v Ljub-tjani ter povdarjam, da bo postrežba tudi v Mariboru v vsakem oziru kulantna in točna. Posebno oni, ki iščejo kakoršensibodi stik z zavedenim ozemljem, naj blagovolijo zaupno obrniti se na moj zavod v Mariboru ali Ljubljani. Podružnica anončnega zavoda Srago BeseSjak, Ljubijana v Mariboru, Gregorčičeva ulica 6 (Schillerstrasse). Ct « Jajca sveža kupi v vsaki množini in prosi za ponudbe ekspertna trgovina Eti. Suppanz^ Pristova, Slovenila. Gospodarska zadruga za Prekmurje, Sursko polje in Slon. gorice r. z. z o. z. ima w zalogi po najnižjih dnevnih cenah razno manufakturno blago za moške in ženske obleke, barhente, vseh vrst platno, blago za ženske predpasnike; razno kuhinjsko posodo, riž, čaj, papriko; usnje, podplate, moške in ženske čevlje. Vseh vrst moko, zdrob, otrobe, testenine. Kupuje zrnje, sadje, kože, vino, sadjevec, žganje, sploh vse poljedelske pridelke. Posreduje pri nakupovanju strojev in vseh gospodarskih potrebščin. kupovati in prodajati zadrugi imajo pravico samo člani. Novi člani se sprejemajo v zadružni pisarni in pri podružnicah. Osrednja trgovina in pisarna: w Gornji Radgoni. Podružnice: Cankova n Murska Sobota. Hočete obdržati svojo lepoto? Hočete imeti kakor baržun mehko kožo? Nočete solnčnih peg, mozoljev in ogrcev? Uporabljajto Felerjero pravo Elza obrazne, kožo ob-varjajočo pomado! Občudovani bodete! Zavidani! 1 lonček 6 K, No. III močnejše vrste 9 K. K temu Fellerjeve najfinejše lilijnomlečne milg 12 K. Hočete imeti lepe, zdrave lase? Fellerjev» prava Elza Tanoehina pomada za rast las doseže bujne lase! Zapreči prhaj, prerano osirenje. Zabrani pl»šo! 1 lonček O K, No. III 9 K. K temu močno teroro milo za umivanje glave 7 K. Šampon 1 K. Mazilo za brke 1 K 80 v, in 2 K 50 v. Mučijo Vas kurje očesa? Fellerjev pravi turistovski obliž učinkuje brez bolečin, hitro in zanesljivo! Nobenih kurjih očes več! Nobenih žuljev! Nobene trde kože! Mala škadljica 3 K 50 v. velika škadlja 5 K 50 r. Želite še kaj? Fellerjeve Elza umivalne pastilje (Kolonjska ' voda) 1 škadlja 5 K. Fellerjev usipalni prašek proti potenju 1 škadlja 5 K. — Fellerjev mentolni etnik zoper glavo- in zobobol 1 škadljica 3 K 50 v. Fellerjev Elza fluid 6 dvojnatih ali 2 veliki stekljenici špecijalni 64 K. Najboljši parfum z najfinejšim duhom od 8 K naprej. Najfinejši Hega-puder Dr. Klnger, bel, roza in rumen, 1 velika škadlja II K. Močna francovka u steklenicama po 6 K in 16 K. Lilijino mlečno milo 15 K. Katranovo milo 8 K. Hega-puder Dr. Itluger 12 K. Omot in poštnina posebej a najceneje. EUdEO FELLER,PUŠČOBO » Xr. 284 (¡irratska) Kmetje ! posestniki ! Prvovrstne vejalnike (mline za vejanje žita) izdelujem, ki po trpežnosti vse tovarniške izdelke prekašajo, imajo lahko uravnavo in zeio nizke cene. Za vsak stroj dam 10 letno garancijo. Piliti po cenik. Na obilna naročila se priporoča E®IlČliOs izdelovatelj čistilnih strojev, EMA URA? Katera trajno ===== veseljepovzročuje ? Niklasta, jeklena, srebrna, zlata, po vsaki ceni in presenečeni bodete! Tudi verižice, prstane, zapestnice in vsakovrstne potrebne reči, kokor škarje, nože, britve, doze za cigarete, sibič-njake, denarnice itd. Vse dobro in ceno! Zahtevajte cenike od: H. SUTTNER Ljubljana štev. 978 lam® Süttser-jeva irai P0S03ILRO y GORD JI RfiDGORI regfsfroyana zadruga h neomejeno zarezo Hranilne vloge sprejema od vsakega in njih obrestuje po najvišji obrestni meri. Obresti 3e pripisujejo koncem vsakega leta brez posebnega naročila h kapitalu. Hranilne knjižice drugih tuzemskih denarnih zavodov se sprejemajo brez vseh stroškov kot hranilne vloge, ne da bi se njih obrestovanje kaj prekinilo. Za nalaganja po pošti so strankam na razpolago položnice kr. poštnega čekovnega urada v Ljubljani štev. 10.593. Rentni davek plačuje Posojilnica sama. na osebni kredit, na hipoteke, trgovske kredite in v tekočem računu daje pod najugodnejšimi pogoji. Izposujuje tudi na zastavo vrednostnih papirjev. Dolgove pri drugih denarnih zavodih prevzema Posojilnica na sebe in doižnlk piačuje svoj dolg pri Posojilnici naprej. Stroški ?.a to ne presegajo nikdar 10 K. Prošnje za vknjižbo novih kakor tudi za izbris plačanih posojil dela Posojilnica brezplačno, stranka Posojila plača le kolek«. Ilftoflfia if#*« so V3flk pondeljek, torek, četrtek in petek od 9. do 12. ure dopoldne. Ako pa pride na ta dan praznik, uraduje se naslednji dan. Ob UU HUliS Slž L uradnih dnevih se sprejema in izplačuje denar. I m Pojasnila se dajajo, prošnje sprejemajo in ysi drugi itradni posli izvršujejo vsak delavnik od 8. do 12. ure dopoldne. Uradni prostori .so v lastni hiši, Glavna cesta, štev. 14, tik kolodvora. fr & 1 i daj» „Tiskovna zadruga“ v Radgoni, Odgovorni urednik : Božidar Borko. Tisk tiskarne F. SemHtsch v Radgoni,