THE OLDEST AN£ MOST POPULAR SLOVENIAN NEWSPAPER IN UNITED ' STATES OP AMERICA. PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI. Geslo: ^ vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmage! GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU. — S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGO. — ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽ/VAH. (Official Organ of four Slovenian organizations.) NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI LIST V ZDRUŽENIH DRŽAVAH v AMERIŠKIH. ŠTEV. (No.) 13. CHICAGO, ILL., PETEK, 20. JANUARJA — FRIDAY, JA NUARY 20, 1928. LETNIK XXXVIL . drž. nepopustljive v Havani- Marx grazi z odstop DELEGATJE ZED. DRŽ. NE BODO DOPUSTILI, DA BI SE STRICU SAMU VZELA PRAVICA POMAGATI KAKŠNI SOSEDNI REPUBLIKI V SLUČAJU UPORA ALI KAJ SLIČNEGA. Havana, Cuba. — Dokler je bil predsednik Coolidge v Havani se je le slavo pelo Zed. drž., zdaj pa je drugače. Dele-gatje Zod. drž. na panameri-ški konferenci ne bodo deležni lake časti, kakor jo je bil Coo-Hdjro, kajti rešiti imajo težko nalogo. Braniti morajo pravice Zed. drž. in prav ničesar ne •mejo popustiti. Predvsem pa ne smejo pristati na nobeno pogodijo, po kateri bi se Zed. drž. prikrajšalo teh pravic, da fn ne smele kakšni sosedni republiki pomagati, v slučaju u-pora ali kakšnih drugih nered-nosti. Stric Sam hoče in mora imeli še nadalje proste roke, da varuje svoje interese v Centralni in Južni Ameriki. Charles E. TTuphes, načelnik delegacije Zed. drž., si je naložil na svoje rame največjo nalogo in odgovornost. Le on 1 jo odgovarjal na morebitne napade proti Zed. drž. Desna roka Tiughesa je poslanik Fletcher. Sosedne republike, ki bi se rade otresle Stric Samovega Tipšavanja v njihove i1"»V'j ' o 7.a reorganizacijo Panameri-škc unije. Pade bi nekako n-merisko ligo narodov s tako politično silo, da bi lahko reševala spore med ameriškimi republikami in ki bi določevala, re se dovoli ali ne, Zed. drž., da bi intervenirale, ali kakor pravijo, branile svoje interese v kakšni sosedni republiki, kjer bi nastali morebitni nemiri. Naravno, da bo to naletelo na odpor pri delegaciji Zed. drž. Na kongresu je zastopanih ona in dvajset ameriških držav. TTavana je danes tako re- >č središče sveta in skoro večjega pomena kakor je Ženeva. -o- IZPOVED POŽIGALCA. Washington. D. C. — V torek ob zgodnji jutranji uri je v tukajšnjem mestu gorelo na dveh krajih. Najprvo v skladišču žita na Q cesti in Ecking-ton place ter pri Lank Woodwork kompaniji na 1341 cesti. John J. Fisher, pacijent v Walter Reed bolnišnici, je oblastim izpovedal, da je on zažgal. Rekel je, da ga je neka notranja sila, kateri se ni mogel vstavljati, privedla do tega, da je to storil. Škoda povzročena po požaru je velika. -o- BOLEZEN NEMŠKEGA ZUNANJEGA MINISTRA. Berlin. Nemčija. — Strese-mann, nemški zunanji minister, se nahaja na bolniški postelji za influenco in boleznijo na ledvicah, katera ga že dolgo časa muči. Po zdravniški izpovedi, minister ne bo mogel več mesecev opravljati svojega posla. Drugi mesec bo odpotoval s svojim zdravnikom na#jug. -o . — Madison, Wis. — Maurice ll. Field, star 30 let, advokat in njegova 12 letnahčerka sta se peljala z avtomobilom in zavozila v jezero M en dota. 'Avto s trupli je 30 čevljev globoko v vodi. jjJ V ' - t ; ' ' MARX ODSTOPI? Nemška centralna stranka hoče volitve pred določenim časom; predsednik stranke Koče resignirati. — Delavci zahtevajo višjo plačo. —o— Berlin, Nemčija. — Zadnja seja državnega zbora v Berlinu je bila zelo viharna. Centrum, kateremu predseduje kancler Wilhelm Marx, želi volitve pred določenim časom. Marx grozi, da bo odstopil kot predsednik. Dr. Marxa so kritizirali. ker je rekel, da je centralna stranka bolj monarhi-stična. kakor pa republikanska. S tem je hotel povedati, da je mnenja, če bi se vzpostavila monarhija, bi se ji centrum pridružil. Stranka obstoji iz petdesetih odstotkov katoliških delavcev in petdesetih odstotkov industrijalcev, ki so na glasu, da simpatizirajo z monarhisti. Bati se je bilo, da bodo delavci prestopili v komunistično ali socialistovsko stranko. Zato pa, tako pravi poiu^iii,, Atiai^v 1'itjt; ousiopi, kot pa. da bi prišlo do razkola v stranki. Delavci zahtevajo zvišanje mezde in krajši delavni čas. Industrijalci pa o tem nočejo ničesar slišati; pač pa grozijo, da bodo delavce izprli. -o- POLITIČNE VESTI. HICKMAN PRED SODIŠČEM. Slika nam predstavlja Wiliiama Hickmana pred sodiščem v Los Angelesu. Mladenič je poleg umora Marian Parker obdolžen tudi roparskega napada v Rosehill, pri katerem je bil ustreljen lekarnar Ivy Thomas. HOTELLING IMA YEČ ZLOČINOV NA VESTI. Frank Smith še vedno čaka. če ga bodo sprejeli senatorji v zbornico. — Večina naspro-tuje; proti Smithu je tudi senator Reed. Washington, D. C. — Frank L. Smith, katerega so volivci države Illinois izvolili zveznim senatorjem, še vedno čaka, če mu bo dovoljeno podati prisego in kot senator zastopati v Washingtonu svojo državo. V četrtek se je bila poslednja bitka proti Smithu, rezultat pa še ni znan. Ker pa je pretež-nja večina proti Smithu- je gotovo, da Smith ne bo sedel v senatski zbornici. Med nasprotniki Smith a je tudi James A. Reed, ki je predložil resolucijo, v kateri našteva grehe Smitha ki so taki, da bi bila sramota za ostale senatorje, če bi ga imeli med seboj. Seveda, da je še več senatorjev, katerih se držijo madeži, a niso znani javnosti, torej je vse dobro. Senatorja Bingham in Hale sta na seji. ko se je razpravljalo o tej zadevi, podpirala Smitha; senatorja George in McKella, sta pa rekla, da je dolžnost senatorjev, da Smithu ne dovolijo prisege. JUGOSLOVANSKI POSLANIK ODPOKLICAN IZ . WASHINGTONA. Belgrad, Jugoslavija. — Tukajšnja vlada je cjdpoklicala iz Washingtona svojega poslanika, Vojislava Antoniviča, ki je bil imenovan na to mesto februarja 1927. Morilec petletne deklice izpovedal, da se je poprej pregrešil nad dvema deklicama. — Veliko razburjenje med ljudstvom. Flint. Mich. — Adolph Ild-telling, morilec ,5 letne Dorothy Schneider, je v državni ječi, kjer imajo zaprtega, izpovedal, da ima na vesti še dva zločina. 27. februarja 1926 je napadel 7 letno Esther Skinner v Oak Hill pokopališču, v bližini Ovvosso. 27. aprila 1927 se je pa pregrešil nad 8 letno Ello May Horn, katero so našli nezavestno ležati ob poti. Razburjenje med ljudstvom je veliko in oblasti so vse potrebno preskrbele za varstvo zločinca, ker se je bati, da bo ljudstvo vzelo postavo v svoje roke in obračunalo z njim. Pri nadaljnem basliševanju se je Hotelling spretno znal izogibati vprašanjem, na katera bi moral odgovarjati, zakaj je umoril otroka. Hotelling je bil v svojem domačem kraju znan kot poštenjak in človek, ki ni nikomur nič zalega storil. Za svojo družino je skrbel kakor se spodobi. zato pa vesti, da je on morilec deklice, njegova družina ni mogla verjeti. Njegova žena je izpovedala, da mu bo pomagala kar bo mogla. Hotelling ni udan pijači, tudi ni kadilec. Svojo ženo in otroke je nadvse ljubil. Ko je pred par leti umrl eden izmed njegovih otrok, je dolgo čas plakal in ga niso mogli utolažiti. Nato je vzel za svojo neko siroto, staro 3 leta in skrbel za njo kakor za svoje otroke. Ko je žena Hotellinga zvedela, da je priznal tudi, da se je pregrešil nad dvema deklicama že poprej, je padla v nezavest. ANGLEŠKE BOJNE LADJE NA KITAJSKO. Velika Britanija poslala pet bojnih ladij na Kriško, da-si nimajo tam ničesar iskati. — Japnnsko-ruska zveza ni po volji Angliji. Šanghaj, Kitajsko. — Anglija je polagoma svoje čete iz Kitajske jemala domov, ker se je Kitajska umirila in nimajo tam ničesar iskati. Nenadoma pa je izdala povelje petim 10.-000 tonskim križarkam. da i-majo takoj odpluti \* kitajsko vodovje. Čemu, ni znano. Japonci si tolmačijo, da je vzrok temu angleško nasprotstvo proti rusko-japonski zvezi. Sicer še zveza» ni sklenjena in mogoče tudi ne bo. Japonska delegacija, ki se je te dni vrnila iz Moskve, ni dosegla svojega namena. Kolikor bo mogoče Angliji nasprotovati zvezi, bo vse storila, ker najbolj varno s& čuti. če je sovjetska Rusija brez zaveznikov. -o- POSKUSEN ATENTAT NA BELGIJSKEGA PRINCA. London, Anglija. — Bomba je eksplodirala v palači, in sicer v sobi, kjer se je nahajal belgijski prestolonaslednik, princ Leopold. Eksplozija, kateri je sledil ogenj, je povzročila malenkostno škodo, prestolonaslednik je ostal nepoškodovan. Ako se ti "Amerikanaki Slovenec" dopade, povej io tvojim prijateljem in znancem m priporoči jim ga, da si ga na-roče! REVOLUCIJONARNA ZAROTA V BOLIVIJI ODKRITA. La Paz, Bolivia. — Tukaj so aretirali več odličnih mož poli-tikarjev in nekega višjega častnika, ker so obdolženi, da so kovali zaroto proti vladi. -o- KITAJSKI MORSKI ROPARJI NAPADLI PARNIK. London, Anglija. — Semkaj je prišlo poročilo iz Hong Konga, da so kitajski roparji napadli kitajski parnik Sam Ham Hoi, ki je plul proti Hong Moon. Moštvo parnik a se je postavilo roparjem v braft, pri čemer je neki mornar, angleški podanik, bil smrtno zadet, več potnikov Je bilo ranjenih'. KRIŽEM^VETA. — Carigrad. Turčija. — Z obravnavo proti 57 Turkom, obdolženih zarote proti vladi, ki so bili aretirani meseca novembra. se je zdaj pričelo in obeta, da se bo dolgo časa vlekla. Med obdolženci je večina delavcev in ena ženska. — Chicago, 111. — Martin Walsh, star 71 let, preddelavec pri Peoples Gas Light & Coke kompaniji je tako nesrečno padel po stopnjicah, da je mrtev obležal na tleh. — Winslow, Ariz. — Mr. in Mrs. John Tillman sta živela v vednem prepiru. Sporazumela sta se, da se bosta ločila. Pred-no se pa je to zgodilo, sta oba segla po revolverjih in streljala eden na drugega tako dolgo, da sta oba smrtno zadeta padla po tleh. Značilno je pa to, da sta bila v zakonskem stanu šele štiri mesece. — Quincy. 111. — Oserrmajst-letni dijak Ilollmar Longsdon, se je v kleti višje šole v Versailles. 111., ustrelil. Kot vzrok se navaja, ker ga oče ni pustil, da bi se vdeležil neke šolske igre. — Boise. Idaho. — Tukaj pogrešajo letalca Hoyta„ ki je že v soboto odletel iz Salt Lake City proti Boise. Organizirala se je reševalna akcija, ki pogrešanega išče. — Flint, Mich.,— Wilfred Bricker. .«tar 24 let, mlekar, je ostal pri življenju in dobil le male praske, ko je vlak zadel v njegov voz in ga porinil v 50 čevljev globok prepad. Voz je popolnoma razbit. Iz Jugoslavije* ZVEZA MED JUGOSLAVIJO IN NEMČIJO JE MOGOČA, KI BI BILA V INTERESU OBEH DRŽAV TAKO GOSPODARSKO KAKOR POLITIČNO. — DRUGE ZANIMIVE VESTI. t UMOR IN SAMOMOR. Berwyn, III. — A. G. Wen-clik, star 28 let, 2109 South Grove ave. je v sredo zjutraj stopil iz svoje hiše s svojo ženo, ko je počil strel in Wenclik je smrtno zadet padel po tleh. Napadalec, Viktor Novak, 2125 Oak Park ave.. ki je na svojo žrtev čakal skrit za telefonskim drogom, je potem zavžil precejšnjo množino strupa in predno ga je Walter Car, ki je vse to videl, mogel prijeti, si je pognal kroglo v glavo. Novak je bil na mestu mrtev, Wenclik je pa umrl v bolnišnici kamor so še živega pripeljali. Soproga Wenclika je padla v nezavest ko je videla svojega moža ležečega na tleh z rano v,desnem očesu. Novak je tudi bil poročen, njegova žena je pa nekje v Michiganu. Vzrok umora in samomor^ še ni znan. -o- (DRAGO PLAČANA RADOVEDNOST. Chicago, HI. — Stanley G*ask, je svoj avto vstavil pred gasolinsko postajo na 8501 Commercial ave., kjer je kupil gasolin. Bilo je ponoči. .Ni verjel, da je prodajalec tank napolnil do vrha, zato je prižgal vžigalico, da se sam prepriča. Gasolin se je vnel in velik plamen je Švignil v zrak, nastal je ogenj, katerega so pa hitro pogasili. Grask je pa za-dobil težke opekline po rokah * Širite "Amer. Slovenca* Za zvezo z Nemčijo? Joca Jovanovič, bivši jugoslovanski londonski poslanik, je že ob priliki Marinkovičeve-ga zunanjepolitičnega ekspo-zeja naglašal potrebo po zvezi z Nemčijo. Nemčija je danes po mnenju Jovanoviča povsem nekaj drugega kot je bila pred vojno. Medsebojni gospodarski, prometnopolitični in politični interesi med Jugoslavijo in Nemčijo bi se ravno z zvezo dopolnili. Trozveza med Rusijo, Nemčijo in Jugoslavijo pa bi sedanje stanje v Evropi le učvrstila. • Kritiki Jovanovičeve teze pravijo naslednje: Jovanovič ima prav ko trdi, da je Nemčija po vojni nekaj drugega kot Nemčija pod Viljemom. Kjer je tedaj odločevala sablja, sodeluje danes diplomacija. Kjer se je nekoč sejalo sovraštvo in nadutost, se išče danes prijateljstvo, sklepajo se razsodišč-ne in trgovske pogodbe. Mora se reči, da so sporne točke med Jugoslavijo in Nemčijo takorekoč odpadle. Jugoslovansko poslaništvo v Berlinu ima razmeroma prav prijateljsko razmerje z nemško vlado in o konfliktih ni govora. Reperacije jugoslovanski državi v višini ca. 500 milijonov letnih dinarjev, se plačujejo. Jovanovič tudi trdi, da išče Nemčija žveze 7+ Jugoslavijo. O tem se ne moti. Dejstvo je, da je tudi uradno nemško zunanje ministrstvo za to, da pripade Balkan balkanskim narodom, da se razmere v tem kotu definitivno urede, da se jugoslovanska država zbliža z Bolgarijo, da nastopi mir. K jer je namreč mir, tam je tudi trgovina sigurnejša. -o- V cerkvi ga je zabodel. Štefan Čvek, doma iz vasi Vrh pri Mariji Bistrici na Hrvatskem, je šel na Štefanovo v cerkev k maši. V cerkvi je bil tudi Blaž Mikuš, s katerim sta živela v sovraštvu. Mikuš se je neopaženo približal Cveku, potegnil nož in^mu ga z vso silo zamodel v trebuh. Cvek se je s silnim krikom zgrudil na tla. Prepeljali so ga v zagrebško bolnico, pa ni mnogo upanja, da bi ostal pri življenju. -o- Veliki snežni viharji ;so divjali po Hrvatskem. Mno-|go telefonskih .. in brzojavnih J žic je pretrganih. Vlaki so imeli velike zamude. Zagoneten zločin. V jarku ob železniški progi dva kilometra proč od Osjeka, so našli na pol golo truplo 18-letne delavce Ane L., ki je bila nastavljena v osješki pivovarni. Ana je na zagoneten način zginila že 14. decembra. Komisija je ugotovila, da je bil nad njo izvrSen sadističen umor. d^ je italijanski vohun. Dimi-tris je izjavil, da je Grk, vendar so ugotovili, da govori mnogo bolje italijansko kakor grško. Potikal se je že delj časa po šibeniški okolici. Jelisaveta Petrovičeva umrla. V sredo, 28. dec. je umrla gospa Jelisaveta Petrovičeva, I soproga narodnega poslanca in bivšega ministra Nastasa Petroviča. Pokojnica je bila vzorna mati in izredno agilna delavka v raznih institucijah, predvsem pri Rdečem križu. -o- Smrtna kosa. V Sv. Bolfenku v Slov. goricah je 27. dec. umrla gospa Avgusta Kos, nadučiteljeva soproga. — V Radomljah pri Kamniku je umrl g. Ant. Ravnih ar, posestnik in čevljarski mojster. —- V Postojni je umrl g. Andrej Čuk, hišni posestnik. — V Ljubljani je umrla gospa Ivana Lederhas, hišna posest-nica in vdova po gimnazijskem profesorju. -o- Smrtna nesreča. V torek, 27. dec. se je peljal z vlakom, ki vozi iz Varaždina v Zagreb, 22 let stari Lenard Križmanič, doma iz vasi Ma-ripci pri Pregradi. Križmanič je stal na stopnicah in se zelo nagibal ven. V tem hipu je vlak privozil do nekega mostu, ki ima na vsakem koncu zid. Križmanič je s tako silo zadel ob zid, da je padel na tla in obležal mrtev. Aretirani italijanski vohun. V Šibeniku so aretirali nekega Dimitrisa, ki je osumljen, Umrla je po daljši mukapolni bolezni gospa Josipina Eiletz, soproga železniškega uradnika Ivana in mati vladnega tajnika Leopolda v Slovenjgradcu. Ranj-ka je bila zvesta članica katoliških organizacij in se je vedno rada udeleževala katoliškega društvenega življenja. Svojo rodbino je vzgojila v strogo krščanskem duhu. Njen pogreb je pričal, kako je bila priljubljena med vsemi, ki so jo pozijali. DENARNA NAKAZILA ZA JUGOSLAVIJO, ITALIJO, itd Vaša denarna pošiljatev bo v starem kraju hitro, zanesljivo in brez odbitka izplačana, ako se poslužite nase banke. Dinarje, ozir. lire smo včeraj pošiljali po teh-le cenah: 500 Din__________$ 9.40 1,000 Din____18.50 2,500 Din____46.25 5,000 Din _ 92.00 10.000 Din___182.00 100 Lir X___ 200 Lir _________ 500 Lir_____1 1000 Lir _________ -$ 6.10 .$11.90 -$28.75 ..$56.50 Pri večjih svotah poseben popust Poštnina je v teb cenah le vrača- Zaradi nestalnostl cen je nemozoSe vnaprej cene določevati. Merodajne ■o cene dneva, ko denar sprejmemo. Nakazila se Isvriujeje po poŠti aH pa brzojavno. • IZVRŠUJEMO TUDI DENA&NS POSILJATVE IZ STAREGA KRAJA V AMERIKO. Pisma In pošiljke naslovita na: ZAKKAJSEK * ČESARK, 455 W. 42nd BT„ HEW YORK, K. T, J mmm ■ • 1 ; ; f 2H5E3S AMERIKAlCSKl SLOVENEC Petek, 20. januarja 1928. AMERIKAM S K I SLOVEN *** imamc^atoličani zlasti za može in jfante ugledno;cerkve- j da bo j^gio v mogočno orga- hrti i& BijtUrejti riovezuld lUt v Ameriki. Uttuovijca teta 1891, Izhaja vhik dan ruan nedelj, po-aedeljkov in dncvov po prtsnUdlL Izdaji in tiska: EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in oprave: £649 W. 22bd St., Chicago, III. Telefon: CANAL 0098 Naročnina: Za celo leto -$5.00 2m pol leta__2.50 Za Chicago, Kanado in Evropo: Za celo leto --$6.00 Za pol leta____3.00 The First and the Oldest Slovenian Newspaper in America. Established 1891. Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holidays. Published by: EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication office: 1849 W. 22nd St., Chicago, I1L Phone: CANAL 0098. Subscription: For one year ___ For half a year - -$5.00 . 2.50 Chicago, Canada and Europe: For one year__2___$6.00 For half a year 3.00 POZOR:—številka poleg vašega naslova na listu anači, dfcr kedaj imate list plačan. Obnavljajte naročnino točno, ker s tem velike pomagate listu. DOPISI važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na ured-ni&tvo vsaj dsn in pbl pred dnevom, ko izide list.—Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne.-—Na dopise brez podpisa se ne ozira.—Rokopisov uredništvo ne vrača. Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Hlineis, under the Act of March 3, 1879. Verska brezbrižnost. Kjer se brezbrižnost ugnezdi, tam ni napredka. Pa naj bo to v kateremkoli hoče političnem, gospodarskem ali verskem vprašanju. Zanesite v vojsko med vojaštvo in častnike brezbrižnost, pa je zmaga dosežena po sovražniku. Ako se v vojski častniki in vojaki ne brigajo za zmago in jim je vseeno, kakšen konec dožive, taka vojska ne more doživeti drugega kakor poraz. Katoličani vsega sveta z žalostjo gledajo na Mehiko, kjer peščica brezvercev po syoji samopašnosti dela s katoličani, kakor se poljubi sovražnikom katoličanov. Komentirajo in razlagajo na različne načine razmere v Mehiki. -Korenina teh razmer tiči v verski brezbrižnosti. Kaj takega, kakor se dogaja v Mehiki s katoličan^ bi absolutno ne bilo mogoče, če bi ne bilo velike brezbrižnosti. To je mogoče samo tam, kjer narod to dopusti, kjer je narodu vseeno, kaj se zgodi z njegovo vero. Sveta Stolica ni mogla pametneje ravnati, kakor to, da je ukazala, da se preneha z vsemi cerkvenimi opravili v Mehiki. Kajti opravičena je do tega. Ce je narodu, ozir. državi, ki obstoji iz naroda in je tu zaradi naroda, kaj za cerkev, za njegovo vero, tedaj bi se ta narod oglasil z ogorčenjem in bi zahteval nazaj to, kar so mu nasprotniki njegove vere vzeli. Pa se zahteva kaj takega? Da, morda kaki posamezniki. Narod v obče pa je brezbrižen in se ne zgane. Da je mehikanski narod res v veliki meri brezbrižen, je velik dokaz tudi to, ko je lansko leto 1. septembra 1927 mehiški predsednik Calles, takozvani novodobni Neron, v govoru na mehikanski kongres izjavil na odlok sv. Stolice tako-le: "Mehikansko ljudstvo se je pokazalo indiferentno napram su-spendaciji cerkvenih opravil in služb ..." — Ves katoliški svet je opravičeno pričakoval, da bo mehikanski narod kot en mož odgovoril na ta sramotni izziv svojega predsednika. In vendar tega, kar se je pričakovalo, še do danes ni od me-hikanskega ljudstva. Pač brezbrižno in nezavedno! Čigava je krivda glede te brezbrižnosti? Morda ljudstva samega? Morda. Toda na celi črti ne. Kdo naj zameri neorganiziranemu in nediscipliniranemu vojaštvu, če ne stori svoje dolžnosti, kakoršne se pričakuje o«l discipliniranih vojakov ? Težko je govoriti in kritizirati, kajti kritizirati-je namreč vedno lažje kakor delati. Fakt je tudi, da številni v Mehiki silno trpe. Vendar, kakor dejstva govore, med mehikanskimi katoliki je velika brezbrižnost, katere bi v tako vrlo važnih momentih ne smelo biti. Ta slučaj v nesrečni Mehiki je glasna pridiga, glasno svarilo za katoličane vsega sveta. Uči nas ta slučaj, kako potrebno je katoličanom, da so organizirani, da so organizatorič-no disciplinirani. Slučaj, kakor je v Mehiki, se lahko čez noč pojavi v vsaki državi. Kdo ve, kje se bo prihodnji? Sovražniki katoličanov po svojih ložah vrtajo noč in dan proti katoliški cerkvi. In ako jih napad zaloti v taki brezbrižnosti, kakor je Mehikance, tedaj gorje, zopet bodo padale žrtve, zopet bo tekla mučeniška kri na račun gole in ogabne brezbrižnosti. Ce kakšen, je' to vzrok, da so katoličani vedno in vsepovsod dobro organizirani. Katoličani imamo ugledne cerkvene in verske organizacije. Vsakega katoličana in katoličanke je dolžnost, da je član(ica) takih organizacij. Zlasti v Ame- no društvo Najsvetejšega Imena. Na milijone in milijone katoličanov, mož in fantov je v vrstah tega društva. Namen tega društva je vzgajati in disciplinirati naše moštvo. Vsak pra*-vi in, zaveden katoličan je v vrstah tega društva. Kdor ni, ta je'brezbrižen. Tak je Kristusov samo radi tega, da bi od Kristusa dobrote prejemal, ali kadar je treba za Kristusa v boj, tedaj ga ni na plan, tedaj je brezbrižen in molči, kakor Mehikanec, ki pravi, da je katoličan, ko mu pa Križ mečejo z oltarjev, ko morijo njegove Kristusove namestnike, se pa ne zgane, marveč strahopetno in brezbrižno čepi v svojem kotu. Neprijetno je to, toda resnično. Bratje in sestre, tudi med nami se marsikje kaže ta brezbrižnost. V Mehiki dejansko vodijo boj proti Kristusu in Njegovem Križu. Med nami vodijo besedni boj. Tu in tam lete opazke', grde opazke čez vero, cerkev in duhovnika, pa so katoliški možje zraven, pa molče, tiho so in brezbrižni, kakor mehikanski katoličani. In kolikokrat! Nad Mehikance se jezimo, pa smo sami taki, kar poglejmo med svoje vrste. Koliko jih je, ki se ne sramujejo dvigniti besede do Kristusa in Njegov Križ? Ne, ne obsojajmo Mehikancev, obsojajmo tudi sebe! Verska brezbrižnost je temu vzrok, da smo taki. Govorimo, da smo katoličani, toda kadar je treba naš katolicizem v dejanjih pokazati, tedaj nas ni. - Kako žalostna je tudi že tolikokrat poudarjena resnica, namreč, prideš v katoliško hišo, na steni Križ, slike Marije in svetnikov — na mizi pa brezverski časopis. Tako je naše ka-tolištvo! Boga in Marijo imamo na steni, da se tu in tam ozremo na nju, na mizi pa skledo tiska, katera se nam polni dnevno z najogabnejšo duševno hrano, ki si jo morejo izmisliti brezverski časnikarji, da z njo trgajo iz vernih src verske resnice in mesto njih sejejo dvome in t njimi nevero. Tako je. Pa reci komu besedico o tem, še kako se zameriš! Najboljši katoličan ti zameri. Vendar zamera gor, zamera dol, taki smo. Ne vsi, toda velika večina. To pa je tisti vzrok, radi katerega se med katoličani širi vedno bolj in bolj ogabna brezbrižnost. mzacijo in v bodočnosti še vse bolj podprlo sv. Janeza v finančnem in moralnem oziru! Poročevalec. TEDENSKI VESTNIK SVE-' TEGA ŠTEFANA. Chicago, 111. ► Pretečeni teden smo imeli letno sejo. Letos je bila izredno lepo obiskana in potekla je nad vse mirno. Sklenili so precej važnih reči za bodoče delo, zlasti pa za dostojno in lepo proslavo tridesetletnice fare sy. Štefana. Na tej seji so prebrali tudi imena vseh novih eerkvenih odbornikov, ki so jih farniki sami volili. Volilo sicer ni mnogo farnikov, bili so pa izvoljeni delavni možje in fantje. V nedeljo bo posebna maša, med lsatero bo gosp. župnik zaprisegel nove cerkvene odbornike. V nedeljo bo imel dramatični klub zopet nastop v naši hali. Pridite vsi od vseh strani. Pokazal nam bo "Skopuha", staro klasično igro, ki je pri GROZOVITA SMRT PRI SPRAVLJANJU HLODOV. Kranj, 21. dec. — Včeraj popoldne se je v gozdu nedaleč od Spodnje Besnice smrtno ponesrečil posestnikov sin Mirko Udir. Pri spravljanju hlodov iz visečega gozdnega kompleksa se je spodtaknil in padel na tla Velik hlod, ki se je prav takrat valil v dolino, mu je zmečkal glavo na drobne kose, da je obležal na mestu mrtev. Kakor pripoveduje Udirjev hlapec, ki je bil priča strašnega prizora, se je nesreča pripetila tako-le: Oba, 271etni posestnikov sin Mirko Udir iz Spodnje Besnice in hlapec sta pripravljala v pol ure oddaljenem gozdu hlode za odvaža-nje. Na visečem svetu je hotel Udir zložiti hlode proti sebi in uravnaval njihovo lego s eepi- je valeči hlod nagnil v smerr proti na tleh ležečemu Udirju in pritisnil z vso silo in težo Udirjevo glavo ob deblo. Vse to se je-zgodilo bliskovito hitro. Učinek je bil strašen. Silovit udarec je Udirjevo glavo zmečkal na drobne kose. Smrt je bila trenutna. Ko je Udirjev hlapec uvidel, da je sin njegovega gospodarja mrtev, je obvestil o grozni nesreči domače v Spodnji Bes-nici. Pokojnikov brat je naznanil dogodek orožniški postaji v j Kranju, ki je takoj izvršila ogled na'mestu nesreče. Pokojnega Udirja so zatem prepeljali domači na dom v Spodnjo Besnico in ga položili na mrt-j vaški oder. Vest o tragični nesreči Milka Udirja, ki je tako nepriča-l kovano umrl v nejlepši življen-l LETNA FARNA SEJA PRI SV. JANEZU IN SE KAJ. Detroit, Mich. Prihodnjo nedeljo, 22. jan., ob dveh popoldne bo spet nekaj važnega pri sv. Janezu. — Vršila se bo v cerkvenem base-mentu letna seja vse faranov, da bodo poslušali poročila o gospodarstvu cerkvenega odbora in si bodo izvolili odbor ža leto 1928. Vabljeni so vsi, ki se zanimajo za napredek sv. Janeza, zlasti za finančno stran tega napredka. Cerkveni odbor, hvala Bogu, ne bo v zadregi za poročilo, ki bo gotovo z odobravanjem sprejeto na seji. Saj je bilo v preteklem letu vsega prometa pri cerkvi precej nad 16 tisoč dolarjev — taka svota že nekaj pomeni! Kako je odbor s to svoto gospodaril, vse bo prišlo na dan. Vsak bo moral priznati, da je bil vsak dolar previdno in pametno naložen. Po končani cerkveni seji bo se iz nerazumljivih razlogov obotavljajo pristopiti k društvu. Pravijo, da so brez društva dobri farani in katoličani. No, tega ravno ne tajimo, toda res je tudi, da je samo podrobno izvedena organizacija tista moč in sila, ki more res nekaj doseči. Samo dva zgleda! Ali bi mogli brez tega društva doseči to, da vsak mesec lepo število mož in fantov skupno pristopa k sv. obhajilu? I^e verjamem! Pravijo nekateri, da lahko brez društva gredo. Dobro — toda zakaj pa ne gredo? Drug zgled! Ali bi se moglo brez tega društva doseči, da bi naši možje in fantje priredili "Raffle", ki je prinesel nad $750.00 čistega dobička? Ali ni tak .uspeh zmožen, vliti pogum in samozavest našim možem in fantom? Toda brez strumne organizacije je vsako tako podjetje nemogoče. Naše društvo Najsv. Imena dalo društvo Dobrega Name- hoče torej storiti vse, da se po-na v isti dvorani zabavo, kate- množi število članstva. Zato je re čisti dobiček bo šel seveda za cerkvene potrebe. Vsi vabljeni ! Med našimi društvi se zdi, da za enkrat najlepše dela in prednjači vsem dru a društvom društvo Najsv. Imena. Cast fantom in možem, ki se tega prelepega društva tako tesno oklepajo! S^aj je članov ravno 44, kar precej za našo mlado župnijo! Vendar je še mnogo mož in fantov, ki napovedalo veliko kampanjo za pridobitev novih članov, ki ima trajati do drugega petka v mesecu marcu, ko se vrši tretja seja v tekočem letu. Med tem časom bodo vsi še ne organizirani možje in fantje, naši farani, osebno ali pismeno povabljeni, da pristopijo. Upamo, da jih ne bo mnogo, ki bi se vabilu ne odzvali. Vsi torej na delo za napredek našega prelepega društva. hlod, ki je bil precej večji od prejšnjih, z večjo silo ob njegovo oporo, da se je moral Udir umakniti, hoteč se izogniti nevarnosti. Pri odskoku pa mu je spodrsnilo, da je padel na tla in obležal z glavo pred vseh narodih doma. Spisal jo |nekim deblom. V tem hipu se je francoski pisatelj Moliere v 16. stoletju, a je še danes tako sveža in živa, kakor da bi bila vzeta prav iz vsakdanjega življenja dvajsetega stoletja. Polna komičnih prizorov, polna nad vse zvitih zapletljajev, polna smeha, sarkazma in satire. Tako, da res ne bo nobenemu žal, ki jo bo prišel gledat. Ravno letos smo dobili prevod slovenski in so ga v domovini že povsod poskusili. Poskusili smo ga še mi. Pridite in prepričali se bote, da se nam je posrečil. Igravci bodo dobri, ne bo nobenih odmorov, ker ne bo treba kulis spreminjati. Začeli bomo točno ob dveh. Zberite se torej že dobro uro prej. Vstopnice bodo začeii prodajati ob 1:15. Tudi v predprodaji jih dobite pri članih dramatičnega kluba in pri predsedniku P. Vidmarju v tisk arm i-jdino-sti. Zvečer ples in prosta zabava. Pričenjamo tudi z organizacijo Boys Scouts in GirlsScouts. Že dolgo smo čutili potrebo živahnega športnega življenja. Letos smo se res začeli bolj zajemati za šport. Mladini je še v spominu lepa orlovska organizacija, ki jo je započel Rev. Fr. Leo. Žalibog je prekmalu zaspala. Orlovske organizacije se ne splača več započen jati, ker je nekaj izrazito starokraj-skega. Začeli smo z organizacijo skavtov. V ta namen že hodi nekaj naših deklet in fantov v mesto, da se pripravijo v vsej potrebni vednosti in znanosti in potem začno na lastile roke organizirati šentštefanski krožek skautov. Ponesrečila se je naša dobro poznana Mrs. Cernič z 22nd Street. Padla je po nesreči po stopnicah in se potolkla. Blagi in vrli ženi želimo, da čim prej okreva. Fant od fare. -o- Opozarjajte svoje prijatelje in znance na zanimive povesti v "Amerikanskem Slovencu P' nom. Tako je medtem pritisnil ski dobi, je vzbudila med pre- bivalstvom v predelu med Sv.l Joštom in Jamnikom. kjer sol preživljalo ljudje večinoma sekanjem drv in z ž ga nje ml oglja, splošno sočutje. Pokojni! Udir je bil iz ugledne kmečkof hiše ter daleč naokrog zelo| priljubljen. Naznanilo in vabilo za CHICAGO in OKOLICO v nedeljo, 22. januarja 1928 priredi Slov. Kal. Dramat. Klub V ŠOLSKI DVORAKS, 22nd & LINCOLN STS. ZA CELO CHICAGO. Točno ob 2. uri popofiin-D se prične veseloigra v 5 dej. acr&z" iti?? SKOPUH' ...............Joe Fa j far ........Ludwig Skala ..........Mary jane^.h ...........Frank Bicek Mrs. Ludv. Skala .........Peter Vidmar .......Brigita Spenko Joe Ziherl John Gradish.ir WSEBE: Gospcdar Ilarpagon .............. .............. ............... Kierncn, njegov sin ................ Elise, njegova hči .......................................................... Valerij. Ilarpagonov oskrbnik Marijana, Klemenova in Harpagonova ljubica....... Anzelm, Valerijcv in Marijanin tiče......................... Rozalija, žehithena mesetarka ............................... Mojster Simon, Real Kstaie ............................. Stric Jakob, kuhar in kočiiaž................................ Klemenov domaČi učitelj in sluga................... ....................... Sil. Hrastar Botra Klavdija, postrežnica ......................................................................Kat. Koščak ■1. Strežnik .................................................................................Z ' Ludv. Janezich 2 strežnik ......................................................................................... Tony Bogolin Komisar ........................................................................................John Pernich Igra je v režiji Rev. Aleksandra Urankar. Odersko scenerijo oskrbi Jos. Roth. Igra se vrši v 1(>. sto let. v Franciji. Predstava se prične točno ob napovedani uri. Pridite pravočasno, da ne zamudite začetka. fllllllltilillllllltlllllllllllllHilH^ * PODLISTEK * Rev. K. Zakrajšek, O.F.M.: MOJI SPOMINI. Kako se zato človek zveseli, ko sreča po dolgih, dolgih letih kakega takega starega znanca, prijatelj^ izza teh mladih let. Srečalsem jih zadnje čase že več. Drug drugega sicer najprej začudeno pogledamo enkrat, pogledamo dvakrat, pogledamo trikrat. Postarali smo ^e. Vsem že pada sneg na glavo, ali drugim vsaj "listje žilave." Ko smo se zadnjič videli, my, to smo bili še rožice! Danes pa? "Kaj? Ti starec, ti si ta in ta moj bivši sošolec!" Tako se pozdravljamo sicer veseli in srečni, da se zopet vidimo. Toda neka meglica tugre sede na oči vsakega — stari smo. O, zato smo pa toliko bolj veseli drag-drugegfh zato so nam pa toliko dražji ti obrazi — obrazi izza mladih let. Citatelj, ako si ti tudi že videl "Abrahama" in ti tudi že pada sneg na glavo, me gotovo razumeš in si tudi sam skusil to, kar tu pišem. Mlajši, no, vi me pa še boste razumeli, saj kakor se hitro mi staramo, tako hitro greste vi za nami. Le malo, prav malo počakajte, pa boste na "našem". Tako sem se tudi jaz, pravim, zadnje čase že nekolikokrati zveselil, ko sem pri raznih prilikah srečaval svoje stare znance in prijatelje, s katerimi se nismo videli že dolga, dolg^ leta. i Nekdo potrka na vrata moje sobe v bolnici usmiljenih bratov. "Naprej!" ukažem. Vrata se odpro in majhen gospod, precej čokat, vstopi skupaj s p. pri-jorjem. »'Bog te živi!" me pozdravi. "Poznaš tega gospoda?" vpraša p. pri-jor. "O, Becfcel, Bog te živi! Kako sem te vesel !" In segla sva si v roke, namreč moj sošolec g. Bertel Bartol, župnik iz Vavte vasi Takoj po igri se prične PL.E5 in PROSTA ZABAVA. IZVRSTNA GODBA. Vstopnina za odrastle 50c, za otroke 25c. Z jedili in pijačami bo preskrbljeno v najobilnejši meri. ^ Igra je nad vse zabavna in zanimiva, zato vabimo vse Chicaške Slovence, da tega dne obiščejo šolsko dvorano. ODBOR. pri Novem mestu in jaz. "Postaral si se!" "Da! Saj si se ti tudi!" In ponovil se je zopet zgoraj opisani prizor. Pogledala sva se večkrat. Oko je skušalo najti na obrazu z enim pogledom zgo* dovino življenja, predno sva drug drugega vprašala z običajnim "Kako se imaš?" "Pridi kaj v Vavto vas!" me je povabil. "Jaz moram drugi teden v Sotesko z vozom, greš lahko z menoj", me povabi dobri p. pri j or. "Seveda! Pa z veseljem!" Tako je prišlo, da sem bil res teden pozneje na "špitalski" kočiji, katero sta peljala dva čila bramčka, proti Vavti vasi in potem dalje v Sotesko skupaj s p. prijor-jem Fr. Vilibalddm. Imela sva krasen, idealno lep dan. Kakor sredi julija je bilo, dasfso blH Vsi Sveti tukaj. Lep košček slovenske zeitilje je kot od Novega mest« skozi* Vavto* vas v Toplice in Sotesko, proti kočevskim gozdovom. Pot se vije ob potuhnjeni zeleni Ifxki, ki gre leno in po&foi, vefldfar pri tem pa majeste- tično, kakor bi se zavedala svoje važnosti za to okolico in svoje velikosti. Ko se peni po ozkih dolinah in precejšnih pečinah po Žužemberski dolini, teče hitro. Ima preccj padca. Žene veliko mlinov. Seveda tam je še mlada. Ko pa se pririje iz Soteske in začne svojo pot proti Novem mestu, stopi pa v "habt acht!" Počasi začne teči, da se komaj vidi. Pri mestu je pac. To pa ni Jtar-sibodi kar tjavendan. Postane mestna, pur-garska Krka. Ko sva jo občudovala s p. prijorjem s kočije, je sicer prijor naredil precej razžaljivo opazko, katere pa Krka najbf-že ni čula. Rekel je namreč, da se mu take reke nič ne dopadejo, ki hitro ne teko. On je pač vročekrven in pa Gorenjec je, ki je navajen tiste peščene Save. Kar naj jo iipa. Pomislil bi pa lahko, da je ta Krka res počasna, zato pa majestetična. Pri tej njegovi opazki sem se ppomnif šale, katero sem čul o velikem philadel-•phijskem nadškofu Ryanu. Mož je bil silno duhovit in šaljiv. Bil je precej korpuleiiteh /hi rekli po gosposko, po kmečko pa debel. Tudi star je že bil, ko se je to zgodilo. * Nekoč ga je obiskal sošolec, redovnik iz reda redemptoristov. Ta je bil pa jako suh. Nadškof ga je kot prijatelj peljal h ofisa v svojo privatno stanovanje v prvem nadstropju. Kot gostu mu je seveda dal prednost. Redovnik je seveda kot suh človek šel hitro po stipnicah, skoraj tekel je. Nadškof je pa seveda šel počasi. Redovnik se je hotel nekoliko pohvaliti, kako je še uren pri tej starosti in pravi; "Vidiš, nadškof, kako če jaz hitro grem po stoppicah! Ti pa tako počasi!" "Da, prijatelj," mu odgovori nadškof. "Res je! Toda ne pozabi, da ti hodiš z redovno lahkoto, jaz pa z nadškofovsko važnostjo." V Vavti vasi je čez široko strugo narejen jez. da mora vseeno tudi sedaj Krka gnati mlin in žage. Vavta vas ima, pravzaprav dva dela, Vavta vas in Straža. Na desnem bregu Krke je Vavta vas, samo čez most je pa Straža. To je župnija zase, kjer župnikuje moj sošolec g. B. Bartol. (Dalje prih.) Petek, 20; januarja 192S. ———i Stran 5 ooooeKwxfcqaaooooeK>ooooo»eH>oo<»ooa>ooo^oog>o»e<>ogooooo^o» >0000*00000000000-Družba oooooooooooooooo >00000000000000o< sv. Družine >ooooooooooooooo< (THE HOLY FAMILY SOCIETY)^ ' VSTANOVLJENA 29. NOVEMBRA 1914. ■TAS Sedež: Joliet, IU. Naše geslo: "Vse za vero, dom in narod; vsi za enega, eden za vse." GLAVNI ODBOR: Predsednik: George Storuch, 815 N. Chicago St., Joliet, 111. I. podpredsednik: Filip Živec, 5C7 Lime St., Joliet, 111. II. podpredsednik: Mary Kremesec, 2323 S. Winchester Ave., Chicago. Glavni tajnik: Frank J. Wedic, 501 Lime Street, Joliet, I1L Zapisnikar: Paul J. Laurich, 512 N. Broadway, Joliet, 111. Blagajnik: John Petrič, 1202 N. Broadway, Joliet, IU. Duhovni vodja: Rev. Joseph S kur, 123 — 57th St., Pittsburgh, Pa. Vrhovni zdravnik: Dr. Martin J. Ivec, 900 N. Chicago St., Joliet, 111. NADZORNI ODBOR: Andrew Glavach, 1941 W. 22nd St., Chicago, 111. Jakob Štrukel, 1199 N. Broadway, Joliet, IU. Anton Gerčar, 1022 McAllister Ave., No. Chicago, III. POROTNI ODBOR: Anton Štrukel, 1240 — 3rd St., La Salle, 111. Joseph PavlakovicR, 39 Winchell St., Sharpbrug, Pa. Joseph Wolf, -508 Lime Str., Joliet, IU. URADNO GLASILO: "Amerikanski Slovenec", 1849 W. 22nd St., Chicago, 111. -o- Do dne 1. jan. 1928 je D. S. D. izplačala svojim članom in članicam ter njihovim dedičem raznih podpor, poškodnin in posmrtnin v znesku $53,779.83. -o-- Zavaruje se lahko za $250.00, $500.00 aH $1000.00. Od 16. do 40 leta se lahko zavaruje za $1000.00. Od 40. do 45. za $500.00. . Od 45. do 55. leta se zavaruje le za $250.00. ROJAKI, PRISTOPAJTE K DRUŽBI SV. DRUŽINE! Letm račun D.S.D. od t. januarja do 31. decembra 1917 _ PRBJBLE Ob DRUŠTEV gA &SB&MENT.__ Smrtn.. Rev. Strošk. Posk. Certi- Štev. Štev. društv^ sklad" sklad sklad sklad fikati. ., . Skupaj. udov 1. Joliet, 111......—-------------- .„.$3,506148 - - $393.16- $1,125.04 $592.10 $ 5,433.78 492 2. M t. Olive, HI__________________ ..... 98;04 3.60 20.70 10.80 —.-Sk- 133:14- 8 3. < La Salle, lili _______________ ..... 407,91 ISkOO 110.60 58.10 ' 3.50 599.11 48 4. Bradley, 111. ................. .... 77.97 4; 02 25.63 14.10 —.— 121.72 11 5. Ottawa,. Ill, ................._ .... 210-79 13.88 26.32 39.50 .50 340.99 ~ 32 6. Waukegan, 111................... .... 720.67 40.36 216.04 110.50 - 3.50 1,091.07 92 8.- Rockdale, 111................... 76.00 4.08 24.82 . 13.20. —.— 118.18 11 9. Chicago, 111. ..................... 149.88 7.44 43.46 22.80 __ \ 223.58 19 10. So. Chicago, 111................. 59.76 2.64 f4.16 7.20 — 83.76 6 11. Pittsburgh, Pa................. .... 723:97' 38.50 198.75 100.00 2.00 1,063.22 80 12» Joliet, 111............................. .... 460.07 32.28 174.22 87.80 7.00 761.37 80 13.'Chicago, 111....................... _„ 918:95 55.08 283f52 142.90 '8.00 1,408.45 116 14. E. Pittsburgh, Pa............. .... 762.68 47.80 245.00 , 121.30 7.00 1,183.78 108 15. Ottawa, 111...................... .... 129.36 * 7.12 42.68 22.50 —.— 201.66 15 16. Chicago, III....................... .... 221.83 11.84 64.66 33.40 3.00 334.73 31 17. Ottawa, 111....................... .... 165.04 8.94 55.11 29.70 —.— 258.79 24 18. Springfield, 111................ 85.80 3.24 22.96 12.60 6.00 130.60 10 Skupaj ........... „.. $8,775.28 $492.98 $2,743.67 $1,418.50 $57.50 $13,487.93 1183 SKUPNI DOHODKL Preostanek v blagajni 1. jan. 1927................................................................ $34,638.82 Društva vplačala od 1. jan. do 31. dec................................ $13,487.93 Obresti od državnih obveznic (Liberty bonds)..-............- 42.50 Obresti od mestnih obveznic (City bonds)........................ 1,530.15 Obresti od posojila na posestva (Real estate bonds).. 135,00 Obresti od čekovnega prometa ............................................. 110.41 Društvo štev. 1. povrnilo za vožnjo delegatov.................... 21.91 Dobiček pri prodaji državnih obveznic (Liberty bonds) 10.00 Skupni dohodki od 1. jan. do 31. dec................................................... $15,337.90 Skupna svota ........................................................................................ $49,976.72 SKUPNI STROŠKI. Izplačano za smrtnine ................................................................ $ 6,735.42 Izplačano za poškodbe in operacije .................................................562.50 Nagrade za pridobivanje novih članov(ic)........................................................88.00 Dnevnice zborovanj gl. uradnikov in vožnja ..................- 75.68 Zamuda časa gl. uradnikov v raznih zadevah............................................38.58 Notarska potrdila letnih in pol-letnih računov ........................................3.00 Stroški in vožnja državnih nadzornikov (Examiners).... 41.98 Joseph Medic, za vstanovitev društva in vožnja.....................23.25 Edinost Publishing Co. naročnina, oglas in tiskovine.— 367.50 Računska knjiga (Cash Book) ...................................................................5.50 Shramba na banki (Safety Vault) ...............................................................3.00 Z AP I S N I K LETNEGA ZBOROVANJA GL. URADNIKOV D. S. D. DNE 5. JANUARJA 1928. Dne 5. jati. Kmalo po osmi uri so se zbrali gl. nadzorniki D.S.D. So-bratjc: Andrew Glavach, Joseph Horvat, zaradi slabega vremena ni bilo mogoče tretjemu nadzorniku, Joseph Medicu, se udeležiti te seje; na njegovo mesto je bil izbran, novi tajnik Frank J. Wedic, kot njegov namestnik. Po kratkem pozdravu so pričeli z revizijo knjig, tajnika in blagajnika. Pregledali so vse poslovanje «1- urada, po končanem delu, so se stari in novi uradniki podali na banko, kjer so pregledali vse vrednosti, listine, in premoženje D. S. D. ter našli vse v najlepšem redu. Popolne ob drugi tiri. se prične seja gl. uradnikov D. S. D., navzoči so bili sledeči: Predsednik George Stonich, bivši tajnik Joseph Slapničar, blagajnik, bivši Simon Šetina, nadzorniki Andrew Glavach, bivši nadzornik Joseph Horvat, in novi izvoljeni uradniki, Frank J. Wedic tajnik, John Petrič blagajnik, Jacob Štrukel, drugi nadzornik, in tretji nadzornik John Gerčar. Po kratkem pozdravu, predsednik odpre sejo, z molitvijo; zahvali se vsem uradnikom za prijaznost, in s sodelovanjem. Do sedaj je med nami še vedno vladala bratska sloga in ljubezen. Ter prosi, da tudi z novimi uradniki na dalje delujemo po začrtani poti, v duhu bratstva in ljubezni, za napredek in procvit naše dične organizacije D. S. D. Predsednik vpraša nadzornike, ako so pregledali knjige tajnika in blagajnika, in v kakšnem stanju so jih našli. Predsednik nadzornega odbora Andrew Glavach, poroča, da so knjige v najlepšem redu. Drugi nadzornik Joseph Horvat, poroča, da se popolnoma strinja s poročilom prvim nadzornikom. Predsednik vpraša nove uradnike, kaj še oni mislijo s poročilom, novi tajnik je poročal, kjer je on bil namestnik tretjega nadzornika, Joseph Medica, in da je videl ves račun, poroča, da je vse v najlepšem in v pravem redu. Novi blagajnik John Petrič. in nova nadzornika, Jacob Štrukel in John Gerčar, se strinjata s poročilom novega tajnika, ter s poročilom nadzornikov. Knjige so podpisali in poročilo nadzornikov se odobri. Bivši tajnik Joseph Slapničar, je poročal, da nima nobenega pismenega poročila, razen letnega poročila, katero bo tudi v Glasilu; zahvali se gl. uradnikom, uradnikom(icani) krajevnih društev, zlasti pa vsem krajevnim tajnikom, za naklonjenost in pomoč, in kjer je vladala med njimi prava sloga in bratska ljubezen, prosi, da ostane še za bodoče, novemu tajniku, in drugim uradnikom(icam). Poroča tudi. da bo delal kar koli bo njemu mogoče, za napredek in procvit D.S.D., novemu tajniku tudi obljubi, če on rabi kakšne pomoči, da je on pripravljen vsak čas, priti vpomoč. Poročilo tajnika se vzame na znanje. Bivši blagajnik Simon Šetina poroča, da se popolnoma strinja s poročilom bivšim tajnikom ter se zalivali vsem gl. uradnikom za skupno sodelovanje, in da bo delal kar bo mogoče za napredek D.S.D. Poročilo bivšega blagajnika se vzame na znanje. Brat Andrew Glavach, prvi nadzornik poroča, da bo še za naprej delal in agitiral za napredek D.S.D. Zahvali se vsem uradnikom za skupno delovanje. Poročilo prvepa nadzornika se vzame na znanje. Brat Joseph Horvat, bivši drugi nadzornik, se zahvali vsem gl. uradnikom in da bo delal s vso svojo močjo za napredek in procvit D.S.D. Poročilo bivšega drugega nadzornika se vzame na znanje. Novi tajnik Frank J. Wcdic je poročal, da nima nobenega posebnega poročila, ob temu času, samo, da bo delal s vso močjo, za napredek in procvit naše slavne organizacije D.S.D. Zahvali se tudi bivšemu gl. tajniku, ki mu obljubi, da bo pripravljen vsak čas priti njemu v pomoč, prosi, da ostane med gl. uradnikom (icani), kjer tudi med uradnikom (icani) krajevnih društev, ta prava sloga in bratski ljubezen. Poročilo se vzame na znanje. Novi blagajnik John Petrič porq£a, da bo delal in agitiral za napredek D. S. D. Zahvali ?e vsem bivšim H. uradnikom za njih sodelovanje. Poročilo novega blagajnika se vzame na znanje. , Novi drugi nadzornik, Jacob Štrukel tudi poroča, da bo deloval kar mu bo mogoče za pridobiti nove člane (ice) s tem, da bo D.S.D. napredovala. Poročilo novega drugega nadzornika se vzame na znanje. Novi tretji nadzornik John Gerčar poroča, da bo delal in agitiral za napredek D.S.D., vpraša za pojasnilo glede plačenja smrtnin, da je slišal, da D.S.D. ne plača posmrtnine kakor bi mogla. Brat bivši tajnik je njemu zadevo natančno pojasnil, kakor se tudi vidi v letnem poročilu, da vse posmrtnine so izplačane, razen kjer niso poslani še za dostmočne listine, ali pa če je bila posmrtnina zapuščena mladim dedičem, ki še niso polno letni; tisti, ki to govore nam nasprotujejo. D.S.D. če prej plača posmrtgino dedičem umrlih članov(ic) rajši vidi, samo da so poslane listine, katere zahteva. Poročilo novega tretjega nadzornika se vzame na znanje. • Prat. Joseph Slapničar poroča, da eni člani, pri štev. 15, Ottawa, 111. so se pritožili, da ne bodo plačevali za Glasilo, kjer neznajo čitati, in da se ta svota njim odšteje. • Brat Joseph Horvat predla; in brat Andrew Glavach podpira, da se ravnamo kar je konvencija odobrila, in vpraša urednika našega "Glasila, če bi on dal nemalo v tisk, po hrvatsko. Enoglasno sprejeto.. % Brat'Joseph Horvat predlaga, in brat Andrew Glavach podpira, da pristopnina k D.S.D. še ostane prosta do prvega (1.) julija. Enoglasno sprejeto. Predsednik George Stonich poroča, da Vrhovni zdravnik je Dr. Martin Ivec, 900 N. Chicago St., Joliet, 111., kateremu se pošle vse listine, za pristop in za poškodninc. Pregled listin zb pristop bodo po 25c, in za poškodninc pa 50c. ter tudi zahteva eno redno knjigo ali (Record Book). Brat Jacob Štrufcel predlaga, in brat Andrew Glavach podpira, da kdor pristopi k društvu, je asesan 25c. za vrhovnega zdravnika; in kdor prejme po-škodnino, je asesan pa 50c. Enoglasno sprejeto. Brat Andrew Glavach predlaga, in brat John Petrič podpira, da knjigo, ki jo zdravnik zahteva, naj ima pred., taj. in blfcg. v rokah. Enoglasno sprejeto. Kjer je konvencija odobrila, da se kupi za gl. urad pisalni stroj, spravilno hrambo in mizo, zatorej je brat Joseph Horvat predlagal in brat Simon Še-tina podpiral, da se te stvari kupijo. Sprejeto. Zapriseže se odbor. Brat tajnik Frank J. Wedic zapriseže predsednika, potem predsednik priseže ta druge gl. uradnike, vsi še enkrat obljubijo, da bodo delali z vso svojo močjo za napredek in procvit naše slavne organiza-cije_D.S.D. Ker je bil dnevni red s tem izčrpan, ter se nobeden več ne oglasil, je pred-" sednik zaključil sejo z molitvijo. . GEO, STONICH1, predsednik PRAN« J. WEDIC, zapisnikar. Odvetniški stroški in poročilo aktuarja za 1925.................... 1,000.00 Poročilo aktuarja za leto 1926 ...............................................101.50 Za postavno dovoljenje poslovanja (License) ........................................25.00 Oglas v spominski knjigi ob 700-letnici sv. Frančiška.... 15.00 Oglas v koledarju Ave Maria ............................................... 18.00 Dotečene pbresti pri nakupu obveznic ................................ 67.88 Skupni stroški zadnje konvencije .......................................................................612.76 Plače gl. uradnikov, razun tajnika ....................................................................................255.00 Najemnina gl. urada .................................................................... " 60.00 Tajnikovi stroški skozi leto, znamke, pečati itd................. 14.84 RAZPOREDBA PREMOŽENJA D. S. D. Mestne obveznice, (Joliet improvement bonds) po 5% obresti....................$ 3,600.00 Mestne obveznice, (Joliet improvement bonds) po 6% obrsti ................9,200.00 Obveznice, (Lockport improvement bonds) po 5% obrbesti........................5,500.00 Obveznice, (Calumet W. Hammond improv. bonds) po 6% obresti 1,600.00 Obveznice, (Village of Rockdale improv. bonds) po 6% obresti................5,400.00 Posojilo na posestva na prvo vknjižbo, po 6% obresti................................................11^000.00 Vloga na banki na čekovni račun, po 2}4% obresti................................................................3,562.33 Skupno denarno premoženje ..................................... Dotečene obresti do 31. decembra ................................... Inventar premičnega premoženja, knjige in tiskovine $39,862.33 711.00 550.00 Skupno premoženje 31. decembra ................................ DOLG DRUŽBE SV. DRUŽINE. Nizplačane smrtnine ker niso listine še v redu, deloma pa mladoletnim dedičem .................................................. $ 2,504.67 Neizplačana tajnikova plača za leto 1927 ............................ 600.00 $41,123.33 Skupaj ........................................................................ 3.104.67 Skupni stroški od 1. jan. do 31. dcc...............„................................. $10,114.39 Preostanek v blagajni 31. decembra 1927 ...................................... $39,862.33 IZPLAČANO ZA POSMRTNINE. Društvo štev. 1. Joliet, 111. Za pok. sobrata Ignac Šuštaršich, izplačano nčeri.................... $ 250.00 Za pok. sobrata Rudolf Požek, izplačano soprogi ........................................500.00 Za pok. sobrata John Tomec, izplačano materi ....................................................500.00 Za pok. sobrata Jerry Puncar, izplačano soprogi ................................................500.00 Za pok. sosestro Mary Rom, izplačano soprogu ................................................500.00 Za pok. sobrata John Klepec, izplačano starišem ............................500.00 Za pok. sobrata John Filak, izplačano sopfogi ........................................................250.00 Za pok. sobrata Joseph Ramšak, izplačano soprogi ...............................500.00 Za pok. sobrata Stephen Kukar, izplačano soprogi ........................................250.00 Za pok. sobrata John Tushek, izplačano soprogi ...........................250.00 Za pok. sosestro Mary Sedlar, izplačano hčeri ............................................................31.25 Za pok. sobrata Joseph Kralj, izplačano bratu ............................250.00 Društvo štev. 3. La Šalle, 111. Za pok. sobrata Frank Jeruc, izplačano nečakinjam ........... ..................166.67 Društvo štev. 4. Bradley, 111. Za pok. sobrata John J. Stua »izplačano soprogi ................................................250.00 Društvo štev. 6. Waukegan, U. ^ Za pok. sobrata Math Ogrin, izplačano hčeri ................................................................100.00 Za pok. sqbrata Rudolf Jappel, izplačano soprogi .......................500.00 Društvo štev. 11. Pittsburgh, Pa. Za pok. sosestro Kathcrine Matešich, fzplačano otrokom __________________125.00 Za pok. sobrata Nicholas Starašinich, izplačano soprogi ........................500.00 Za pok. sosestro Anna Golobich. izplačano soprogu ........................................250.00 Za pok. sobrata Frank Frank, izplačano soprogi ................................................500.00 Za pok. sosestro Anna Adlešich, izplačeno sinu ........................................................62.50 Skupna svota izplačana za posmrtnine od 1. jan. do 31. dec..... $ 6,735.42 IZPLAČANO ZA OPERACIJE. Društvo štev. 1. Joliet, 111. 'Mary Požek, za operacijo na slepiču pok. sobr. Rudolf Pož^k.... Sobratu Peter Plut, za operacijo na slepiču .................................. Sosestri Mary Barbich, za operacijo na slepiču ............................ Društvo štev. 3. La Salle, IU. Sosestri Antonette Ferentchak, za operacijo na slepiču................ Društvo štev. 6. Waukegan, II. Sosestri Marv Wikovcich, za opcracijo na slepiču........................ Društvo štev. 13. Chicago, 111. Sobratu Anton Koshar. za opcracijo na slepiču ........................... Sobratu Anton Tomažin, za opcracijo 'na slepiču............................ Društvo štev. 14. East Pittsburgh, Pa. Sobratu Frank Pavlakovich, za operacijo na notranjem krofu. darilo, odobreno na zadnji konvenciji ..................................... Skupna svota izplačana za operacije od 1, jan. do 31. dec......... PREGLED SKLADOV. — SMRTNINSKI SKLAD. Preostanek 1. jan. 1927 .............................................................. $18,611.93 Društva »plačala od 1. jan. do 31. dec................................. 8,775.28 Cisto Družbeno premoženje 31. decembra 1927 znaša.................. $38,018.06 Nadzornemu odboru bratsko predloženo na letni seji 5. jan 1928 GEORGE STONICH, JOSEPH SLAPNIČAR, SIMON ŠETINA, predsednik, tajnik, blagajnik. Podpisani nadzorniki potrjujemo, da smo pregledali knjige tajnika in blagajnika. ter vse premoženje in poslovanje Družbe sv. Družine. Pronašli smo da je predstoječi račun resničen po našem najboljšem prepričanju. ANDREW GLAVACH, I. nadzornik, JOSEPH HORVAT, II. nadzornik, JOHN GERČAR, III. nadzornik. Subscribed and sworn to before me, this 5th day of January A. D. 1928. (Seal) ANTON NEMANICH, JR., Notary Public. LETNI RAČUN MLADINSKEGA ODDELKA OD 1. JAN. DO 31. DECEMBRA 1927. .. ...... PREJELI OD DRUŠTEV ZA ASESMENT. * waete • J.-- društva Vplačalo 1. Joliet, 111...................... ...... $ 493.10 . 3. La Salle, 111.................. 25.80 . 5. Ottawa, 111.................. 50.40 . 6. Waukegan, III............ 63.30 . 8. Rockdale, 111. ............. 7.20 . 11- Pittsburgh, Pa............ ........ 39.00 . 12. Joliet, 111................ .... ....... 29.25 13. Chicago, 111................ ....... 120.30 . 14. E. Pittsburgh, Pa...... 138.00 . 15. Ottawa, 111.................. ....... 12.75 16. Chicago, III................. 29.55 17. Ottawa, III.................. ....... 9.00 . 18. Springfield, III............ .90 . Skupaj $1,018.55 Število udov. 15 28 35 4 20 18 74 76 5 17 5 1 563 DOHODKL Preostanek v blagajni 1. jan. 1927 ............................................................ $ 2,102.98 Društva vplačala od 1. jan. do 31. dec................................. $ 1,018.55 Obresti od čekovnega prometa .............................................. 18.23 Obresti od mestnih bondov ...................................................... 84.00 Obresti od posojila na prvo vknjižbo .................................... 15.00 IZ URADA DR. SV. IVANA KR5TITELA ŠT. 13 D.S.D. Chicago, Vsi člani našega društva sc vabijo na prihodnjo mesečno sejo dne 22. januarja. Želeti bi bilo, da bi se vdeležili seje v tako lepem številu, kakor ste se zadnje, ki se je vršila 25. decembra. Ce bi nas bilo vsaki mesec toliko navzočih, bi se lahko delalo za procvit društva in Družbe sploh. Zato vas še enkrat vabim, pridite vsi, naj ne manjka nobenega, ki nima posebnega vzroka, da bi ga ne bilo. Na prihodnji seji se bo prečitalo finančno poročilo celega leta 1927. Tudi bo vme-ačen novi odbor za leto 1928, kar bo zanimivo. Opozarjam še enkrat, -naj od sedaj naprej vsakdo redno plačuje svoje prispevke vsaki mesec. Naša pravila pravijo, če je kdo dolžan več kot dva meseca, mu vsa podpora odpade. Ce se ne zglasite, je vaša, ne odborova krivda. Društveni odbor se mora ravnati pa pravilih, tako se morajo tudi vsi drugi člani. Pripetilo se je že, da me je kakšen izmed članov vprašal, kdo je predsednik društva. In to, ko je že pol leta minulo od glavne seje. Če se ne boste bolj zanimali za društvo, da boste vsaj svoje uradnike poznali, ne bo društvo nikoli moglo naprej. Baš sedaj, v začetku leta. je naša dolžnost, da bi šli vsi na delo za pridobivanje novih članov v odrasli in mladinski oddelek. Vsakdo naj malo no-agitira, pa bo šlo. Ce katere?^ ne morete pregovoriti enkra* (Dalje na 4. strani.) PARNIKI Skupni dohodki od 1. jan. do 31. dec..........................................."... $ 1,135.78 75.00 75.00 75.00 75.00 75.00 75.00 75.00 37.50 $562.50 Skupaj ......................................................................................................... $ 3,298.76 STROŠKI. Izplačano za posmrtnine od 1. jan. do 31. dec..................... $ 280.00 Za prestop v odrasli oddelek .................................................. 20.00 Za dotečene obresti pri nakupu obveznic ........................................................4.50 Tajnikovi stroški skozi leto, znamke, reziti, papir itd..........1.19 Skupni stroški od 1. jan. do 31. dec............................................... ? 303.09 Skupaj .................................................._................................... $27,387.2% Izplačano za posmrtnine od 1. jan. do 31. dec. ____________________ 6,735.42 Preostanek v smrtninskem skladu 31. dec..........a.......................... $20,651.79 REZERVNI SKLAD, Preostanek 1. jan. 1927 .............................................................. $13,851.92 Društva vplačala od 1. jan. do 31. dec................................. 492.98 Prejeli obresti od 1. jan. do 31. dec..................................... 1,818.06 Dobiček pri prodaji državnih obveznic ................................ 10.00 Skupaj .................T............................................................... $16,172.96 Izplačano za dotečene obresti pri nakupu bondov........... 67.88 Preostanek v rezervnem skladu 31. dec.....................................T. $.16,105.08 POŠKODNINSKI SKLAD. Preostanek 1. jan. 1927 ......................................... v..............- $ 1,885.81 Društva vplačala od 1. jan. do 31. dec............................. 1,418.50 Skupaj ................................................................................j $ 3,304.01 Izplačano za operacije od 1. jan. do 31. dec....................... 562.50 Preostanek v blagajni 31. decembra 1927 ........................................ $ 2,993.07 IZPLAČANE SMRTNINE. Cert. štev. 427 Hedvika Brate, stara 8 let, 3 mesece in 1 dan. Članica društva sv. Družine štev. 3. La Salle, IU. Pristopila k Družbi sv. Družine 16. jul. 1924. Umrla 21. marca 1927. Vzrok smrti, ponesrečena operacija na vratu. Bila je članica 2 leti, 8 mesecev in 5 dni. Starost prihodnjega rojstnega dne 9 let. Opravičena do smrtnine $240.00, kateri znesek je bil nakazan očetu Joseph Brate, dne 6. aprila 1927. Cert. štev. 605 Edward Adamich, član društva sv. Družine, štev. 1. Joliet. III. Rojen 13. dec. 1924. Umrl 13. dec. 1927, vzrok smrti opeklina. Pristopil k Družbi sv. Družine, 4. jan. 1926. Bil je član 1 leto, 11 mesecev in 9 dni. Starost prihodnjega rojstnega dne 3 leta. Opravičen do smrtnine $40.00, kateri znesek je bil nakazan očetu John Adamich, dne 20. decembra 1927. RAZPOREDBA PREMOŽENJA. Mestne obveznice, (Joliet improvement bonds) po 6% obresti.......... $ 500.00 Obveznice, (Calumet W. Hammond improv. bond) po 6% obresti.. 400.00 Obveznice, (Village of Rockdale improv. bonds) po 6% obresti...... 500.00 Posojilo na.posestva na prvo vknjižbo, po 6% obresti ........................ 1.000.00 Vloga na banki na čekovni račun, po 2Vi% obresti .............................. 593.07 Skupno denarno premoženje 31. decembra .................................... $ 2,993.07 Dotečene obresti do 3Iv dttembra ............................................................ 36.25 Inventar premičnega premoženja, knjige in tiskovine........................ 50.00 Skupno premoženje mladinskega oddelka 31. dec. 1927 znaša.... $ 3,079.32 Nadzornemu odboru bratsko predloženo na letni seji 5. jan. 1928. GEORGE STONICH, predsednik, JOSEPH SLAPNIČAR, tajnik, SIMON ŠETINA, blagajnik. Podpisani nadzorniki potrjujemo, da smo pregledali knjige tajnika in blagajnika, ter vse premoženje in poslovanje mladinskega oddelka. Pronašli smo, da je predstoječi račun resničen, po našem najboljšem prepričanju. Preostanek v poškodninskem skladu 31. dec.-............................... $ 2,741.81 > STROŠKOVNI SKLAD. Preostanek 1. jan. 1927 .................................................. $ 289.16 Društva vplačala od 1. jan. do 31. dec............................... 2,743.67 Prijeli za certifikate ................................................„..;............ 57.50 Društvo št. 1. povrnilo za vožnjo delegatov __________________ 21.91 Skupaj ................r....----------------;----------------------------------------$ 3,112.24 Izplačano za upravne in konvenčne stroške_______________ 2,748.59 ANDREW GLAVACH, I. nadzornik,, JOSEPH HORVAT, II. nadzornik, JOHN GERČAR, III. nadzornik. Subscribed and sworn to before me, this 5th day of January A. D. 1928 (Seal) ANTON NEMANICH, JR., Notary Public. Preostanek v strpškovnem skladu 31. dec._____________ Skupna svota vseh skladov 3l. decembra 1927 znaša____ Sezona potovanja v rt*-kraj se bliža in zato je trr' da se odločite: kedaj in s 'interim parnikom bodete odpotovali, ako ste namenjeni v domovino to pomlad. Da Vam pomagamo pri odločevan in navajamo tu najboljše o-ke, čas njihovega o 'Y^ ~ njih evropski pristan: 27. jan. Aquitania ................Cherbourg 4. feb. Paris ................................Havre 7. feb. Pres. Wilson....................Trst 11. feb. Leviathan ..............Cherbourg 24. feb. Olympic ....................Cherbourg 25. feb. Paris ................................Havre 25. feb. Saturnia (nov)..................Trs' 2. mar. Berengaria ............Cherbourg ! 9. mar. Majestic ................Cherbourg j 17. inar. He dc France (nov)......Havre Naše velikonočno skupno potovanje. 20. mar. Pres. Wilson ...................Trst 23. mar. Aquitania ................Cherbourg 24. mar. Leviathan ................Cherbourg 24. mar. Paris ................................Havre 31. mar. Majestic ................Cherbourg 31. mar. Saturnia (nov) ...............Trst 4. apr. Berengaria ..............Cherbourg 7. apr. lie de France (nov)....Havre 14. apr. Leviathan ...............Cherbourg 18. apr. Aquitania ................Cherbourg 21. apr. Paris ................................Havre 21. apr. Majestic ..................Cherbourg 28. apr. lie de France (nov)....Havre Naše majniško skupno potovanje. 2. maja Mauretania ..........Cherbourg 5. maja Saturnia (nov) ................Trst Naše tržaško skupno potovanje 9. maja Aquitania ..............Cherbourg 12. maia Majestic ................Cherbourg 12. maja Paris ................................Havre 15. maja Pres. Wilson ....................Trst 19. maja lie de France ............Havre 23. maja Mauretania ..........Cherbourg 30. maja Aquitania................Cherbourg 2. jun. Rotterdam ................Boulogne 2. jun. Majestic ..................Cherbourg 2. jun. Paris ................................Havre 9. jun. He de France ................Havre Nase poletno skupno potovanje 9. jun. Saturnia ................................Trst Poleg navedenih parnilcov je še dosti drugih. Pišite po naš VOZNI RED IN CENE vožnje na posameznih parnikih. Kakor je zgoraj razvidno, priredi naša banka tudi letos več skupnih potovanj, da tako da svojim potnikom ugodnosti, ki jih skupna potovanja nudijo. Za nadaljna pojasnila glede skupnih potovanj, ter glede potnih listov, Permitov, prtljage itd. pišite čim prej na SLOVENSKO 'BANKO Zakrajšek & Češark New York, N. Y. Stran 6 AMERIKANSKI SLOVENEC Petek, 20. januarja 1928. POTOP HENRIK SIENKIEWICZ Iz poljščine prevel Dr. Rudolf Mole. Radzivil pa ni potreboval pomoči, da bi pobil zaveznike, ker za to je imel že lastnih sil dovolj, toda Šved je so mu bili potrebni radi vzrokov, ki jih je bil oničnil Kmitic v listu na gospoda Volodijovskega. Od Podlesja so Radziyila pregrajale čete Hovanskega, ki so mu lahko zastavljale pot; če bi pa šel Radzivil s švedskimi vojskami in pod imenom kralja švedskega, tedaj bi se moral vsak sovražni korak od strani Hovanskega smatrati kot izzivanja Karola Gustava. Radzivil je v duši to hotel, zato je nestrpno pričakoval prihoda vsaj enega švedskega prapora. Hu-doval se je na Pontusa in marsikaterikrat govoril svojim dvorjanom. "Pred par leti bi si bil štel v čast, če bi bil dobil od iriene kako pismo in bi ga bil svojim potomcem zapustil v oporoki, danes pa je prevzel vlogo poveljnika!" Neki plemič, ki je bil znan po svojem ostrem jeziku in odkritosrčnosti po vsej okolici. si je enkrat dovolil odgovoriti takole: "Torej po pregovoru, jasni knez, kakor si kdo pyatelje, tako tudi spi." Radzivil se je razsrdil in ga je ukazal vreči v ječo, toda drugi dan ga je izpustil in ga obdaroval z zlatim gumbom, ker se je o šlah-čiču govorilo, da ima gotovino, a knez si hotel od njega posoditi denar za menico. Šlahčič je gumi) sprejel, a denarja ni dal. Švedska pomoč je naposled prišla, vsega skupaj osem- sto konj težkih jezdecev. Tri sto mož pehote in sto konj lažje konjenice je poslal Pontus naravnost v tikočinski grad, ker je hotel imeti za vsak primer v njem lastno posadko. Vojske Hovanskega so se umaknile pred temi ljudmi, ne da bi jim sploh naredile kako škodo. Dospeli so srečno v Tikočin, ker to se je godilo takrat, ko so bili zavezniški prapori razpršeni po vsem Podlesju in so se pečali le z ropanjem radzivilskih posestev. Nadejali so se. da odrine knez takoj, čim dočaka zaželjeno pomoč, toda on je še odlašal. Vzrok temu so bile novice, ki so prihajale s Podlesja o neredu, ki je vladal v tem vojvodstvu, o pomanjkanju sloge med zavezniki in o nesporazumljenju. katero je nastalo med Kotovskim, Lipnickim in Jakobom Kmi-ticem. * "Treba jim bo dati časa." je govoril knez, "da se zgrabijo za glave. Pogrizejo se oni sami in ta sila izgine brez vojne, mi pa udarimo medtem na Hovanskega." Toda kmalu so začele prihajati nasprotne vesti. Polkovniki ne le da se niso pobili med seboj, temveč so se strnili v eno vojsko pri Eialistoku. Knezu je šlo po glavi, kaj je bil vzrok tej izpremembi. Naposled je prišlo ime Za globe kot poveljnika do knezovih ušes. Zvedel je tudi o upostavitvi utrjenega tabora, o prehrani vojske, o topovih, ki jih je našel Zagloba v Bialistoku, o naraščanju zavezniške nroči in-o dobrovoljcih, ki so prihajali iz notranjosti dežele. Knez Januš se je tako razsrdil, da se mu niti Ganchof, neustrašljiv vojak, ni um1 približati. Nap ?..d so dobili prapori ukaz, da naj se pripravijo na pot. V enem dnevu je bila vsa divizija pripravljena: en polk nemške pehote, dva škotska, en litevski; gospod Korf je vodil topništvo; Ganchof je prevzel povelje nad konjenico. Razen Harlampovih dragon-cev in švedskih jezdecev je bil še lahki znak Niewiarovskega in težki hetmanov prapor, v katerem je bil namestnik Šlizien. To je bila znatna moč in sestavljena iz samih veteranov. Ni bila večja od one, s katero je dobil knez v časih prvih vojen s Hmielnickim take zmage, ki so zagotovile njegovefnu imenu nesmrtno slavo; z nič večjo silo je pobil polu-mesec, Nebabo, razpršil pri Lojovu več tisoč mož broječo četo slavnega Krzečovske-ga, posekal Mozir, Turov, vzel v naskoku Kijev in v stepah tako pritisnil Hmielnickega, da si je moral iskati rešitve v pogajanjih. Toda zvezda tega mogočnega bojevnika je očividno zahajala in tudi sam ni imel dobrih slutenj. Upiral je svoje oči v bodočnost, a ni videl nič jasnega. Pojde na Podlesje, razprši s konjskimi kopiti ustajnike, ukaže odreti obsovražnega Zaglobo — in kaj potem ? Kaj potem?'Kako se zavrti usoda? Ali udari takrat na Hovanskega. se osveti za cibihovski poraz in si ozaljša glavo z novim lovorjevim vencem ? Knez je govoril tako, a je dvomil, ker so baš že začeli prihajati glasovi o tem, da opuste severne vojske nadaljnje bojevanje, ker se boje porasta švedske moči, in da se morda celo pridružijo Janu Kazimirju. Sa-pieha jih je še odbijal in pobijal, kjer je mogel, a obenem se je že pogajal z njimi. Rav-notake načrte je imel tudi gospod Gosievski. Torej v primeru odstopa Hovanskega bi se zakrilo tudi to polje delovanja, izginila bi za Radzivila zadnja prilika, da pokaže svojo n oč. Ce bi se posrečilo Janu Kazimirju skleniti premirje in vreči na Švede dosedanje sovražnike, tedaj bi se utegnila sreqa nakloniti na njegovo stran proti Švedom, a s tem proti Radzivilu. Iz kraljevine so prihajale sicer tudi najugodnejše vesti za kneza. Uspeh Švedov je nadkriljeval vse nade. Vojvodstva so se podajala drugo za drugim; v Veliki Poljski so vladali kakor v Šveciji, v Varšavi je vladal Radziejovski; Malopoljska se ni upirala; Krakov je imel pasti vsak trenutek; kralj, zapuščen od vojske in šlahte, je z zlomljenim zaupanjem do svojega naroda zbežal v Šle-zijo in sam Karol Gustav se je čudil, na kako lahek način je zrušil to silo, ki je bila do sedaj v bojih s Švedi zmagovalka. Toda baš v tej lahkoti je videl Radzivil nevarnost zase, ker je slutil, da od uspehov zaslepljeni Švedje ne bodo računali nanj, se ne bodo ozirali nanj, zlasti ker se ni pokazal tako mogočnega na Litvi, kakor so mislili vsi, ne izvzemši njega samega. Ali mu bo takrat švedski kralj oddal Litvo, ali pa vsaj Belo Rusijo? Ali ne bo rajši hotel pomiriti s kakim vzhodnim krajcem Ijudovla-de večno gladnega soseda, da bi imel proste roke v ostali Poljski? To so bila vprašanja, ki so venomer mučila dušo kneza Januša. Dni in noči je prenašal v nemiru. Sumil je. da bi se tudi Pontus de la Gardie ne upal tako ošabno, da celo žaljivo postopati z njim, če bi ne pričakoval, da potrdi kralj to postopanje, ali, kar je še huje, če bi ne imel že gotovih navodil. "Dokler stojim na čelu nekoliko tisočev ljudi," je mislil Radzivil, "toliko časa se bodo ozirali name, toda ko mi zmanjka denarja in ko se razprše najeti polki — kaj pa potem?" In baš dohodki iz ogromnih posestev niso prišli, neizmeren del, razpršen po vsej Litvi in celo kijevskega Polesja, je bil uničen, pod-leške pa so popolnoma izopale zavezniške čete. DRUŠTVENE VESTI. (Nadaljevanje s 3. strani.) bo mogoče šlo drugič ali tretjič. Pojasnite mu, kako dobro je naše društvo, kako na trdni podlagi obstoji Družba. Je še dosti takih, ki bi radi pristopili, ko bi bil kakšen, da bi jih nagovoril. Tako si pa misli, kaj bo tako društvo, ki se nič ne pobriga. Znabiti me še zraven ne marajo, jaz se jim pa ne bom ponujal. Vsak naj vsaj e-nega pridobi, pa nas bo 200 in to lahko napravimo, samo dobre volje je treba. * S sobratskim pozdravom članom in članicam našega društva, / Steve Foys, tajnik. -o- IZ URADA DRUŠTVA SV. DRUŽINE ŠT. 1 D.S.D. Joliet, 111. Vsi člani in članice našega društva naj blagohotno vpo-števajo j ako važno določbo glede plačevanja asesmenta v letu 1928. Vsak dan se lahko plača asesment razen nedelje popoldan in ponedeljek celi dan. To naj vsi vpoštevajo. Nadalje apeliram na vse člane in članice društva sv. Družine, da naj delajo za napredek, kakor bom tudi jaz gledal za napredek kar bo največ mo- Našim trgovcem je dobro ^nana uljudna postrežba naše banke. Ugodnosti, ki jih pre-jepiajo od nas potom svojega čekovnega računa so mnogovrstne. Tudi vi ste lahko istih deležn i ako imate U-LOŽEN DENAR NA ČEKOVNI RAČUN ter bi nas veselilo vam dati nadaljna pojasni- N la v ti zadevi. Mnoga naša društva plačujejo svoje izdatke s čeki, izdelanimi na našo banko, istotako tudi K S. K. Jednota, v svojo popolno zadovoljnost. Kadar potujete, vzemite na pot naše potniške čeke, katere izmenjate lahko povsod kakor navadni papirnati denar. Vendar so bolj varni kot denar, ker je vsak ček registrovan z Va-•v^šim podpisom, ako bi ga slučajno izgubili. Naš kapital in rezervni sklad v vsoti več kot $740,000, je znak varnosti zrn vaš denar. JOLIET NATIONAL BANK CHICAGO & CLINTON STS«, JOLIET, ILLl Wm. Redmond, predsednik Chaa. G. Pierce, kasir Joseph Dtmda, pomožni kasir Smrtni slučaji. V Mariboru je umrl 65 letni lesni trgovec v Kopitarjevi ulici Jurij Vojgend. — Umrla je Neža Mere, soproga železničarja v 57. letu. — Dalje je u-mrla 76 letna vdova po strojnem ključavničarju Čeh Marija. — Izkopali so pred 9 leti pokopano Agnezo Pen in jo prepeljali v Gradec. Za Revmatične bolečine, nevralgijo, navadne prehlade, boleče mišice, sklepe in izpahke Uporabljajte DR. RICHTER'S Anchor Brand FAIN-fXPELLER Tvorniilca znamka Rez. U. s. Pat. Off. Ni pristen brez naše SIDRO tvor-niške znamke. V lekarnah 35c in 70c. goče. Takemu društvu kakor je to, je res lahko vsak ponosen, kdor spada k. njemu. Torej vsi na delo in pripelji-mo vsak enega novega člana za prihodnjo sejo in bo gotov napredek. Sedaj je res lepa priložnost, ko dobivamo svoje glasilo enkrat na teden, da vsi člani in članice'vidijo, da se res gre za večji napredek društva in D.S.D. Kakor tudi je že bilo poročano po našem pred sedniku Geo. Stonichu, da bo naše društvo priredilo veselico — Card party — dne 16. febr. 1928 v Slovenia dvorani. Naš znani sobrat, sedanji podpredsednik Jakob Štrukel je daroval društvu enega ščetinarja za dar. Dali smo tikete tiskat in jih imamo na razpolago, tako da jih že vsak lahko dobi pri tajniku. Torej, ne zamudite te veselice, ki bo res nekaj imenitnega. Seveda tudi ostali člani in članice so prošeni, da darujejo vsak po svoji moči kar morejo, zakaj če bo več daril, več bo "prajzov". Vse darove prejema društveni tajnik. S sobratskim pozdravom Louis Martincich, tajnik, 1410 N. Center St. ŠIRITE AMER. SLOVENCA! Phones: 2575 ha 2743. Anton Nemanich & Son PRVI SLOVENSKI POGREBNI ZAVOD V JOLIBTV IN AM ERIK L USTANOVLJEN L- 1895. Na razpolago noč in dan.«— Najboljii avtomobili u pogrebe, krste ženitovunja. — Cene zmerne. 1682 — N. CHICAGO. ST JO LIST, ILL. A. Grdina & Sons TRGOVINA S POHIŠTVOM IN POGREBNI ZAVOD 6017-19 Sa. Clair avenue in 1053 — E. 62nd St., ... Cleveland, Ohio. TELEFONSKA SLUŽBA DAN IN NOC ! Randolph 1881 ali Randolph 4550 15303 PODRUŽNICA: Waterloo .Road — Phone Eddy 5849 GOSPODINJE V JOLIETO so prepričane, da dobijo pri meni najboljše, najčistejše in najcenejše MESO IN GROCERIJO V zalogi imam vedno vsake vrste sveže ali suho prekajeno meso ter vse predmete, ki spadajo v mesarsko in grocerijsko obrt JOHN N. PASDERTZ COR. CENTER & HUTCHINS STS„ Chicago Telefon 2917. •0000000000000<>0<>00-®0-0<>000-000-00^00000 PISANO POLJE ■0000000-000000O CKX>0<>{>0{><>0