101. številka. u četrtek, 3. mala 1906. XXXIX. leto. Iahaia vsak dau ivočer, izimSi nedrje in praznike, ter »elja po pošti preiemau za avstro-ograke dežele za vse leto *5 K, za pol leta 13 K, za četrt leta 8 K 60 h, aa en mese« 2 K 30 h. Za LJubljano ■ poSUJanjem na dom la vse Jata S4 K, aa pol leta 12 K, za četrt leta rj K, za en meaeo 2 K. Kdor hodi sam poiy, plaća aa vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za eetrt leta 6 K 60 h, za en mesec 1 K 90 h. — Za tuje dežele toliko več, kolikor znana poStnina. — Na narbčba araa istodobne vpo§Ujarve naročnine ae ne ozira. - Za oznanila ae plačote od peteroatopne petit-vrate po 12 h, če se oznanilo tiska enkrat, po 10 h, če se dvakrat in po 8 h, če ae tiska trikrat ali večkrat. — Dopisi naj se izvoli irankovati. — Sckopiai se ne rračajo. - Uredništvo in upravnlštvo je ▼ Knaflovih ulicah št. 6, in sicer uredništvo v I. nadatr., npravništvo pa v pritličja. — Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne stvari. Uredništva telefon št 34. Mesečna priloga: „Slovenski Tehnik". Posamezne številko po 10 h. Upravništva telefon št 85. Dekan ArUo prod jauno-st]o. Iz Idrije 1. maja. Idrijski poslanec dekan Arko je končno vendar Čutil potrebo, stopiti med volil ce svojega okraja ter jim podati na javnem shodu račun o svojem delovanju. Sklical je v soboto zvečer v pivarni pri „ Črnem orluu javen shod, in žel za svoje delovanje zasluženo plačilo. Na tak način še niso zlepa napolnili ušes katoliškemu duhovniku, kakor so jih to pot dekanu Arko tu. Mora pa tudi imeti človek precejšnjo porcijo predrznosti v sebi, če si upa nastopiti na shodu, na katerega, kakor je pričakovati, pridejo skoraj izključno delavci, ko je obče znano, da je njegovo stališče protidelavsko, in angelsko nedolžnega obraza pričakovati zaupnice. No, skupil jo je pošteno, in drug človek bi si kaj storil iz tega, a naši duhovniki imajo ko slon trdo kožo, da mirnodušno lahko prenašajo najhujše obsodbe. Shod sam pa je podal najlepši dokaz, kako brez moči so idrijski klerikalci, da ne štejejo nič, da vegetirajo le ob nasprotstvu med narodnjaki in socijalnimi demokrati, in če bi se med tema nasprotnima si strujama doseglo količkaj sporazuma,, zginejo takoj raz idrijsko površje. Arko pa se je mogel tudi prepričati, da se mu pač ni treba vdajati iluzijam, da mu še kdaj pomorejo socijalni demokratje do poslanskega mesta. Točno ob določeni uri se je nabralo v dvorani pri _ Črnem orlua 400—500 udeležnikov. Shod je otvo-ril dekan Arko in pozval navzoče, ker je javen ljudski shod, da si izvolijo predsedstvo. Klerikalci predlože za predsednika svoje pristaša Ivana Kavčiča, socijalni demokratje pa Ivana Kokalja in za zapisnikarja Ivana Stravsa. Za klerikalce se vzdigne le par rok, za socijalno demokratično predsedstvo pa glasuje OfiTomna večina. Predsednik podeli besedo dekanu Ar k o tu/- V dolgočasnem, pridigar-skem govoru je ta obrazložil in predoči! zgodovino za volilno reformo na Kranjskem. Povedal, da so bili naprednjaki spočetka zoper vsako volilno preosnovo (o tem, da so se prej klerikalci protivili celo direktnim volitvam, je previdno molčal) in kako so bili Nemci pripravljeni dovoliti pomnožitev kmetskih mandt tov. Spravil se je na Heina, češ, da je nekoč izjavil: „To obstrukcijo (klerikalno namreč) bomo kmalu ugnali, saj slovenski jezik še ni toliko razvit, da bi se dalo v njem debatirati, sploh pa Slovenci niti takih govornikov nimajo, ki bi bili zmožni nad eno uro govoriti.u Potem pa je priznal, kar je „Slovenecu lani skušal utajiti, da ie bil škof 1. 1902. klican na Du- aj naj, kjer se je moral na najvišjem mestu zagovarjati dva dni, zakaj da podpira obstrukcijo. Škof pa se je trdno držal, češ, da on ne podpira obstrukcije, da pa tudi duhovnikom tega ne more zabraniti, ako pri tem še vedno lahko izpolnjujejo svoje stanovske dolžnosti. (Škof je omenjal samo 3 duhovnike poslance. Kaj pa jez ostalimi duhovniki ? Ali ti tudi poleg agitacije spolnujejo svoje stanovske dolžnosti'?) Ker s škofom niso ničesar opravili, je poklical leta 1903. Korber celo klerikalno parlamentarno komisijo kranjskega deželnega zbora, obstoječo iz 5 mož na Dunaj ter jih vprašal, zakaj pravzaprav zahtevajo občno enako volilno pravico, ko kranjski kmet vendar tega ne more zahtevati in tudi v resnici ne zahteva. Povedal jim je prav odkrito, da so oni nahujskali kmete in da tudi oni kmete lahko spravijo v drugi tir. Naj napravijo kranjski klerikalci memorandum, v katerem bodo označili svoje zahteve, in če obljubijo odnehati od splošne in enake volilne pravice, jim bo on pomagal do IV. kurije. A klerikalni poslanci so izjavili Korberju, da se s tem ne zadovoljijo in da nadaljujejo z obstrukcijo. Nadalje je poročal o zasedanju deželnega zbora 1. 1905., ko se je v ustav- nem odseku z njegovo odločitvijo sprejel predlog za občno in enako volilno pravico. V zbornici pa so pri teh predlogih zapustili veleposestniki zbornico. V tem se je zvršil na Dunaju preobrat, Gautsch je obljubil za državni zbor splošno in enako volilno pravico. Tej pa so odločno nasprotovali veleposestniki, in le, da bi se te potolažilo, je hotela država pokazati, da veleposestnikom še ostane deželni zbor, zato pa je predložila za deželni zbor kranjski, ki je edini zahteval splošno in enako volilno pravico, načrt volilne preosnove, temelječe na principu stanovskih interesov. Arko je na kratko označil vladno volilno reformo za deželni zbor kranjski, povedal, kako sta se vršili seji deželnega zbora in očrtal liberalno obstrukciju tako v ustavnem odseku, kakor v zbornici. Tu pa se je trudil utajiti zvezo klerikalcev z Nemci. Če drugi ni izpodbil te zveze, je storil to famozni dekan Arko. Trdil je, da ni nikake zveze med klerikalci in Nemci, ampak da so Nemci preje podpirali liberalce, je Arko s tem dokazoval, da so veleposestniki predlagali v odseku, naj se zaključi seja, ker ni upati, da bi se doseglo kak uspeh in ker so drugi dan predlagali Nemci odmor in s tem podpirali liberalno obstrukcijo. To so pa dokazi, kaj, in Arko si je morda celo domišljal, da je s tem ovrgel vsak sum o klerikalno-nemški zvezi ?! Mi Arkotu naravnost Čestitamo na teh dokazih, a naprej še trdneje verujemo v klerikalno-nemško zvezo. Veleposestniki so bili utrujeni in zato so predlagali konec seje ustavnega odseka, drugi dan pa so hoteli spočiti ušesa od šume disharmomčne godbe, ne pa, da bi delali s tem usluge liberalcem. Kaj niso stali s klerikalci na straži, kakor bi bili plačani ? Povedai je še Arko, da so imeli klerikalci natanko izračunano, koliko časa bo enemu ali drugemu naprednemu poslancu mogoče rabiti inštrument, povedal pa ni, da so bili ven- dar obstrukcijonisti vztrajnejši in dosegli popolno zmago. Zavijal je Se, kako so si želeli liberalni poslanci kompromisa in so klerikalci Hribarju vse koncedirali, a ostali napredni poslanci niso bili voljni privoliti v ta pogajanja in so zahtevali, da se v ta namen odgodi zasedanje dež. zbora. Tako so se pogajanja razbila, in vlada je odgodila deželni zbor. Ne ve se sedaj, bo li vlada razpustila deželni zbor in razpisala nove volitve ali pa pride s kakim novim predlogom. Končuje je rekel Arko. Če se ni doseglo za deželni zbor razširjenja volilne pravice, pa dobimo saj za državni zbor enako in tajno volilno pravico. Hladni so bili navzoči za Ar kov govor, ni enega dobro klica ni bilo Čuti, tudi se ni na kakorkoli drug način izrazilo dekanu Arku vsaj nenaj-manjšega odobravanja. Temu se ni bilo čuditi, ker je bilo Arkovo govorenje tako kvaterno, da pač ni mogel niti svojim najožjim somišljenikom izvabiti malce težko pričakovanega odobravanja. Za nas je bil Arkov govor v toliko zanimiv, da smo spoznali, da je Arko zelo naiven Človek in med klerikalnimi poslanci prav ~ei tant ter-rible", za kar si /.na priddoiti še naklonjenost dr. Susteršičevo. Na poziv predsednika se k poročilu poslanca Arka oglasi za besedo obČ. tajnik J. Novak. Značilno je, privi govornik, da je poslanec ljudske stranke dekan Arko nagovoril današnje zborovalce s „slavno gospodo,u dasi so današnji zborovale! izključno pošteni idrijski delavci, takozvane „slavne gospode" pa docela manjka. Prav to nazivanje zborovalcev karakterizuje dobro postopanje klerikalne stranke, ki je skoz in skoz hinavsko, neodkritosrčno in nepošteno. Temu najbolji dokaz je poročilo našega poslanca. Veliko je govoril Arko, a prav malo povedal. Natanko je obrazložil razne pogovore in dogodbe v odsekih in deželni zbornici, na glavno vprašanje, na katero smo si predvsem želeli odgovora, jasnega in točnega, pa je previdno molčal. Povedal ni, zakaj so klerikalci čez noč izdali splošno in enako volilno pravico in sprejeli vladno predlogo, ki bije v obraz slovenstvu na Kranjskem, delavstvu in hoče zadušiti vsako svobodomiselnost. Razkrinkali so se in pokazali prave prijatelje slovenskega ljudstva. Štiri dolga leta so z obstrukcijo stradali deželo Kranjsko, onemogočali vsako delo v zbornici, privedli deželo na rob propada, vse to pod krinko splošne in enake volilne pravice. Ko pa so z vlado in Nemci sporazumno skrpucali volilni načrt na podlagi kurijalnega sistema, so zavrgli lahkomiselno splošno in enako volilno pravico, kakor hitro so videli, da tudi v tej obliki morejo priti do nadvlade v deželi. Samo po tej so hlepeli, in sedaj spoznamo, kako velik humbug so uganjali klerikalci dolgo vrsto let z ljudskimi pravicami. Ravno tako pa se je z vladno volilno reformo razkrinkalo tudi- veliko sleparstvo v narodnem oziru: Na vse pretege in dan na dan so vpili o liberalno-nemški zvezi, predstavljali se slovenski javnosti kot največje narodnjake, a storili so takoj največji zločin slovenskemu narodu, kakor hitro so upali s pomočjo Nemcev, dovolivši jim za slovenski narod najsramotnejše koncesije, priboriti si premoč v deželni zbornici. Obciržali so veleposestniško kurijo v tej obliki, kakor je sedaj, in še sprejeli v deželni red pasus, da je za premenitev tega treba privolitve nemških veleposestnikov. Tako so hotele dati klerikalne izdajice Nemcem v deželi moč, ki jim po nobenem pravu ne pristoja, moč tako, da bi delavstvo v nedo-glednem času bilo oropano splošne in enake volilne pravice. Da se je preprečil atentat združenih klerikalcev in Nemcev na delavstvo in slovenski značaj dežele Kranjske, se je zahvaliti narodno naprednim poslancejn, ki so z odločnim nastopom prekrižali račune Črnim izdajicam. O tej priliki pa so klerikalci pokazali tudi vso svojo veliko hinavščino. Dasi je no- LISTEK. Ho klerikalnem shodu. Častiti gospod urednik! Nikar ne mislite, da sem se izneveril naprednim in narodnim načelom, ker sem se v nedeljo udeležil klerikalnega shoda v blagoslovljeni oštariji za frančiškansko cerkvijo. Ne, ostal sem zvest principom, ki jih zastopate s toliko vnemo in požrtvovalnostjo. Kakor ne more nihče očitati dr. Lam-petu, da je zapustil pota kreposti, ker ob slabem vremenu vestno inspi-cira ženske nogavice, kakor ne more nihče očitati dr. Kreku, da je apo-stat, ker je postal abstinent, dasi so po zatrdilu patra Škrabca samo fra-mazoni in brezverci nasprotniki vina, tako tudi meni ne more nihče očitati, da sem klerikalec, ker sem Šel na klerikalni shod. Storil sem to iz dolgočasja. Najprej sem se hotel posvetiti statističnim študijam in prešteti, koliko črnolask in koliko plavo-lask je bilo pri maši pri nunah, toda vreme je bilo neprijazno in zato sem jo krenil v „ Union". Zanimiv vam je bil ta shod, da še nikdar kaj takega. Ta inteligenca, ki je bila tu zastopana, mi je tako imponirala, da sem se skril v najbolj oddaljeni kotiček. Devetim desetin-kam vseh zborovalcev se je videlo na obrazih, da je njih življensko načelo „jeruš pa sveta vera". Na tem shodu sem spoznal, kako je duhovska politična agitacija povzdignila naše dobro katoliško ljudstvo. Nastopilo je sedem govornikov, ki so razpravljali o najtežavnejših problemih, tudi o takih, s katerimi si prvi avstrijski državniki že trideset let belijo glave, a na klerikalnem shodu v „Unionuu zbrani zavedni katoliški volilci in nevolilci so vse natančno razumeli. In kako natančno. „Slovenec" je priobčil njih medklice. Jaz teh medklicev sicer nisem slišal, a najbrž sem bil preveč zamaknjen, zakaj da bi si bili te medklice „Slo-venčevi" poročevalci izmislili, to je pri teh resnicoljubnih možeh pač izključeno. Vidite, gospod urednik, ti medklici so Vam dokaz, kako preprosti kmetici, ljudje, ki večinoma ne znajo ne brati ne pisati, in ki niso prišli dlje kot na Brezje in na Ža- lostno goro, dobro in natančno razumevajo najtežavnejše probleme. Ti ljudje so ali pritrjevali govornikovim izvajanjem, ali pa jih odklanjali vsaj z gestami — ne eden ni rekel, da česa ne razume, 500 jih je bilo, trdih mož, zanesljivih analfabe-tov, mož s cekarji, in vsi do zadnjega so vse razumeli, kar se je povedalo. Ali ste že kdaj kaj takega doživeli, gospod urednik? Jaz še ne. Zdaj vidite, gospod urednik, kake lepe sadove rodi duhovska vzgoja našega dobrega ljudstva. Liberalci, tudi taki, ki so doktorji vseh mogočih fakultet, dostikrat niti pojma nimajo, kako je z valuto in mednarodnimi trgovinskimi pogodbami, d očim imajo to katoliški kmetje gotovo prav tako v mazincu, kakor vse druge probleme. S takim materijalom je seveda lepo in lahko delati. Zato pa se ni Čuditi, da so bili katoliški voditelji kar blaženi. Deželni glavar Detela je z zadovoljstvom kazal strmečim možem svoje mazane in na ostre špice iztegnene brke. Dr. Schweitzer sv je neprestano smehljal kmetom, kakor kaka „dama", ki sloni na oknu in dela „pstu, „pst", tako se jim je smehljal, hoteč najbrže — druži vedno dobro s koristnim — reči, „možje, Če hočete kako pravdo izgubiti, pridite k meniu. Povše je bil kar ginjen; če bi ga bil kdo prosil, bi bil morda še povedal, koliko penzije so mu že plačali goriški kmetje, odkar je izgubil glas. Tudi stari Grostincar je bil za-miv. Celo umil se je tiste dni enkrat in se počesal, vsaj meni se je tako zdelo, dasi to nekateri njegovi prijatelji odločno taje. Nobeden pa se ne zna katoliškim kmetom tako prikupiti, kakor dr. Šu-steršič. Tulil je kakor volk in katoliški možje so rekli: „ta znau ; vpil je, kakor bi ga s svedrom drli in možje so rekli: „ta govori prijazno". Pa tudi neko posebno pozornost je izkazal svojim možem. Da bi jim bil bližji in simpatiČnejši, si ni nohtov osnažil. Štefe, ki opravlja v klerikalni stranki službo višjega detektiva, ni zaostajal za svojim vzorom dr. Šu-steršiČem. Na njegovih prstih je bilo toliko črnila, kakor da je šest tednov nepretrgoma pisal. Zanimala sta me tudi oče Aleš, župan in gostilničar na Jezici, in oče Žumer, župan in gostilničar v Gorjah Ponosno sta sedela poleg drugih kot častna predsednika. Morda sta se na tihem norca delala iz tistih liberalcev, ki so tako neumni, da hodijo v njih gostilne. Ko bi bil mogel ostati do konca na shodu, bi Vam gotovo se marsikaj sporočil, toda — moral sem bežati. Sicer mi katoliški možje niso ničesar hoteli, nego me pustili v miru, ali moral sem vendar bežati, kajti v miru me niso pustile — bolhe. Prisezam Vam, gospod urednik, katoliški možje so v hotelu „Union" pustili na milijone bolh. In kake bolhe! Pitane bolhe. Videl sem velikanske eksem-plare. Ena me je ujedla kakor kak rogač. Tedaj pa sem premagal vso svojo radovednost in sem zbežal. Bolhe so pa še zvečer pri koncertu, dasi so dvorano dvakrat pometli, uganjale take orgije, de ljudem ni bilo obstati. Trgovci so s caherlinom gotovo napravili veliko kupčijo. Pošiljajoč Vam svoj liberalni blagoslov Vas pozdravlja Peter. 15 torično znano, da je vladni elaborat skupno delo klerikalcev in vlade, in »o prvi prav dobro vedeli, zakaj je sklican deželni zbor, so se hinavsko potuhnili in na shodu v „Unionu", ki je bil dan pred otvoritvijo deželnega zbora, so previdno molčali in niti z besedico omenili namere vlade. Poleg grdega izdajstva in hinavščine klerikalcev pa previdimo tudi lumparijo Gautschevo, ki je hotela na tak zvijačen in zahrbten način pomagati klerikalcem do gospodstva v deželi. Govornik, ki izjavi, da je pristaš le splošne in enake volilne pravice, omenja krivice, ki so se hotele storiti z novim volilnim redom za deželni zbor kranjski, in ki so večje, kakor po starem. Pojasnuje dogodke v deželni zbornici in pribije zvezo klerikalcev z Nemci, ki se je v obeh sejah očitno pokazala, obsoja deželnega glavarja, ki je podpiral klerikalno obstrukcijo. sedaj pa odredil, da je nujne predloge naprednih poslancev zapostaviti volilni predlogi. Klerikalci so hoteli vladni volilni načrt sprejeti „en bloca, to pa so znali narodno-napredni poslanci preprečiti s hrupno obstrukcijo. Ravno poslanec dekan Arko je bil kot načelnik ustavnega odseka izbran, da stavi tozadevni predlog, kar pa bi bilo nezakonito, ker se razprava v ustavnem odseku še ni dovršila, a ni prišel do besede, ker je bila obstrukcija naprednih poslancev zmagovita nad poraženimi Nemci in klerikalci. Položaj v deželi se je ravno po tem zasedanju docela premenil, liberalci so stopili proti klerikalcem in Nemcem v opozicijo. Omenja končno, da se je izvrševalni odbor narodno napredne stranke izjavil za splošno in enako volilno pravico in dal navodilo naprednim poslancem, kako postopati, če bi se te ne doseglo, zlasti pa naj se potezajo za to, da v eventualni splošni kuriji volijo le oni, ki sicer nimajo v drugih volilnih razredih volilne pravice. Končuje z željo, da se napredni poslanci zavzamejo le za splošno in enako volilno pravico, kakoršno si edino želi slovensko delavno ljudstvo in ki edino odgovarja napredku, zavračajo pa naj vsako drugo potvoro volilne pravice. Odgovarja dekan Arko, ki predvsem izjavlja, da se ne poda na polje predgovornika, (o nedolžne klerikalne ovce, poglejte samo pisavo „Slovenca", ki nima drugega izraza za napredne Slovence, kakor barabe, lumpje, pijanci, idioti itd. glej „Slovenčevo- poročilo o shodu zaupnikov narodnona-predne stranke) nadalje taji klerikalno-nemško zvezo, opravičuje postopanje dež. glavarja in hoče dokazati, da veleposestvo kranjsko preide v kratkem v slovensko posest. Tajnik Novak zavrača Arkova izvajanja in konštatuje, da se očitneje ni mogla dokazati zveza klerikalcev z Nemci, kakor se je s tem, da so klerikalci sestavili tako infamen volilni načrt. § 36 dež. poslovnega reda res določa, da je vladne predloge staviti pred druge, a nujni predlogi so se dosedaj vedno v deželni kakor državni zbornici najprvo razpravljali. Ničeva je trditev, da tako kmalu preide kranjsko veleposestvo v slovenske roke, in Če tudi po večini preide, si s tem Slovenci še ne osvoje veleposestniške kurije, v kateri volijo le oni veleposestniki, ki so vpisani v deželni deski, če Slovenci kupijo ve-leposestva, jih navadno razkosajo in razprodajo, vsled tega pa tudi zgube glas v veleposestniški kuriji, kjer še nadalje ostanejo grofje, baroni in drugi pl. Nikakor ni torej pričakovati, da si v doglednem času pribore Slovenci veČino v taki veleposestniški kuriji, kakor jo pozna volilni načrt za Kranjsko. Nato dobi besedo voditelj idrijskih socijalnih demokratov, ravnatelj Anton Kristan, ki izborno ožigosa postopanje klerikalcev, da pa tudi liberalcev ne pozabi, je umevno. Med njim in dekanom Arkom se razvije dolga debata, ki jasno osvitljuje, kako malo je zmožen Arko polemizirati. Predvsem dokazuje Kristan, kako sle-parstvo se dogaja od strani klerikalcev, ki povdarjajo, da zastopajo obenem kmeta in delavca, dasi so si težnje teh stanov absolutno nasprotne. Splošno veselost je vzbudilo priznanje Arkovo, da se je pri klerikalni stranki samo ime premenilo, stranka pa je ostala stara. Ravnatelj Kristan predlaga in utemeljuje resolucijo, v kateri se obsoja postopanje poslancev obeh strank, in želi, da se poslanci zavzamejo za splošno in enako volilno pravico na podlagi proporcionalnega sistema. Vname se huda debata o tej resoluciji, dekan Arko se trudi na vse kriplje, da bi jo preprečil. Ker govorjenja noče biti konec, sklene shod, da se razprava zaključi in o predlagani resoluciji glasuje. Resolucijo se sprejme z ogromno veČino, proti se vzdigne le par rok. Sedaj šele dobi besedo tajnik Novak, ki izjavi, da je zato glasoval proti resoluciji, ker se nikakor ne more metati postopanja obojih poslancev v en koš, obsoja se pač lahko klerikalne poslance, ki so izdali načelo splošne in enake volilne pravice, nikakor pa se ne more obsojati narodno naprednih poslancev, ki so preprečili klerikalno narodno izdajstvo in atentat na slovensko delavno ljudstvo, ampak izreči bi se jim morala zahvala. Končno se da poslanec dekan Arko interpelirati po obč. odborniku klerikalcu Iv. Kavčiču, ki vpraša, kaj je z deželno podporo idrijski mestni realki. Dekan Arko odgovarja, da se je poročilo o tej prošnji v finančnem odseku podalo poslancu dr. Majaronu, ki pa takrat ni bil pri nji navzoč, njemu pa se je odkazalo poročilo o podpori višji dekliški šoli, in ta podpora se je takoj tudi nakazala. Drugi dan pa je baje prišel poslanec dr. Maj ar on k dekanu Arkotu prosit ga za informacije. Po dekanovem odgovoru je bilo spoznati, da se idrijski občini le zategadelj ni še dovolila podpora, ker o njej ni poročal dekan Arko. Radovedni smo, koliko je na stvari resnice, Pa naj je tako ali tako, dovelj žalostno je poslančevo priznanje, da zategadelj ni nie dosegel, ker niso drugi dopustili. Ko so govorili še kovač Logar in rudar P i v k, je zaključil predsed. K o -kalj že po polnoči od pol 9. ure nadalje trajajoči shod, ki je doprinesel neizpodbiten dokaz, kako velike reve so idL ijski klerikalci. Poslanec dekan Arko pa se je s tem shodom pred javnostjo pokazal kot poslanec, ki pač vestno podpira politiko dr. Sušteršiča. za blagor svojih volilcev pa se niti ma!< ne briga. To so končno spoznali tudi oni, ki so mu nečastno pripomogli do poslanskega mesta, in to nam je gotovo v nemalo zadoščenje. Nova vlada v Avstriji D un a j , 2. maja. Novi ministrski predsednik, princ Hohenlohe, pride na Dunaj v petek 4. t. m. ter se naseli v palači svojega svaka kneza Filr-stenberga. Istega dne princa cesar tudi zapriseže. Takoj nato se začne novi ministrski predsednik pogajati s strankami. Od uspeha teh pogajanj je odvisno, kako dolgo časa ostane državni zbor odgođen. V prvi vrsti se bo skušal ministrski predsednik približati poljskemu klubu. Praga, 2. maja. češki politiki zahtevajo, naj minister dr. Ran da zapusti svoje mesto šele tedaj, ko bo dano jamstvo, da bo obenem imenovan na njegovo mesto drug češki minister. Čehi imajo do svojega ministra istotako pravico kakor Poljaki, ki imajo že od leta 1873. nepretrgoma svojega ministra, čehi ne bodo dopustili, da bi ostalo mesto dr. Rande prazno. Lvov, 2. maja. Minister dr. Pictak ne mara več vstopiti v novo ministrstvo, tudi ako bi dobilo samo značaj prehodnega ministrstva. Skoraj vsi poljski politiki smatrajo imenovanje princa Hohenloheja za ugodno znamenje, da se bo sedaj volilna reforma izvedla izključno s stvarnega, ne pa z osebnega stališča. Volilna reforma. Dunaj, 2. maja. V včerajšnji avdijenci se je cesar napram grofu Dzieduszvckemu tako odločno izrekel za volilno reformo, kakor dosedaj še nikomur. Cesar je hotel s tem povedati Poljakom, da krona ne bo pripustila, da bi katera stranka rešitev predloge zavlekla. Praga, 2. maja. Na socialno-demokratičnem shodu v Toplicah so vsi govorniki pozdravljali nastop princa Hohenloheja, češ, da je iz lastnega prepričanja goreč zagovornik splošne in enake volilne pravice. Spremembe pri namest-ništvih. Dunaj, 2. maja. Sprememba v ministrstvu bo imela za posledico tudi razne spremembe v namestništvih. Grof Bvlandt-Rheidt bo najbrže imenovan zagornjeavstrijskega namestnika, odkoder bi se moral dosedanji namestnik baron Han del umakniti najbrže na Tirolsko. Tudi gališki namestnik grof Potočki namerava odstopiti. Volitve na Ogrskem. Budimpešta, 2. maja. Po dosedanjih volilnih izidih pridobi neodvisna stranka 47 mandatov, izgubi pa 2: nemadžarske narodnosti pridobijo 16, izgubijo pa 1 mandat. Neodvisna stranka ima že sedaj absolutno večino. — Iz nekdanje liberalne stranke so izšli štirje poslanci, in sicer brezprogramni. — Časopisje ustavne stranke že sedaj očita velikim županom in sodnikom v nemadžarskih volilnih okrajih, da so vsled svoje ^malomarnosti" zakrivili, da je bilo izvoljenih toliko ne-madjarskih kandidatov. Napad na avstrijskega konzula. Varšava, 2. maja. Avstro-ogr-skemu generalnemu konzulu plem. Ugronu de Abranfalvi je včeraj popoldne neki Častnik prepovedal iti preko neke ceste. Generalni konzul se je častniku predstavil, toda častnik je odgovoril, da zanj ni nikakega generalnega konzula. Ker je konzul nato šel preko ceste, napadel ga je neki vojak, gotovo na častnikov ukaz, ga osuval s puškinim kopitom in ga udaril parkrat s pestjo v obraz. Konzul se je šel takoj osebno pritožit k vrhovnemu gubernatorju. Položaj na Ruskem. Moskva, 2. maja. Razni Časopisi poročajo, da je grof Vitte v včerajšnjem ministrskem svetu naznanil, da namerava iz zdravstvenih ozirov odstopiti. Časopisi pa poročajo, da so vzrok odstopa nesp or azumlj enj a, ki so se pojavila med njim in ministrom D urno v o m povodom razprave o državnih osnovnih zakonih. Car se bo moral sedaj odločiti ali za Vit-tej a ali za D ur nova. Petrograd, 2. maja. Jutri izide carski ukaz, s katerim se naznanja odstop ministra grof a Vittej a. Njegov naslednik bo skoraj gotovo Goremjkin, ki bo nadaljeval Vittej evo politiko. Grof Vitte uživa slej kot prej popolno carjevo zaupanje, a se umakne v začasno mirovanje le zaradi slabega zdravja. Uredništvo „Novoje Vremja" je dobilo dopis s podpisom ^Delavsko sodišče". V dopisu je povedano, daje pop Gap on izdal delavstvo ministrstvu in državni policiji za 24.000 rubljev. Zaradi tega ga je delavsko sodišče obsodilo na smrt in obsodba se je tudi izvršila. Kje, tega dopis ne pove. Verska svoboda na Nemškem. Berolin, 2. maja. Državni zbor je sprejel predlog centruma v drugem branju, da se proglasi v vseh zveznih državah popolna verska svoboda. Nadalje se je sprejela k zakonu še dodatna določba socialnih demokratov, vsled katere Je prepovedano, siliti otroke proti volji staršev k verouku ali k božji službi. Angleški kralj v nevarnosti? Rim, 2. maja. V Neapolju je bil nameravan atentat na angleškega kralja, a se je preprečil. Zaprli so sedem oseb. Angleški kralj in kraljica sta ostala na svoji ladji v pristanišču. Ladjo so noč in dan stražili italijanski tajni policaji. Vkljub temu se je ponoči kraljevi ladji skrivno približal čoln, v katerem so sedeli trije za ribiče preoblečeni možje. Policija jih je presenetila in aretovala ter spoznaia vse tri za nevarne anarhiste. Ljubljanski občinski svet. Ljubljana, 2. maja. Predsedoval je župan Ivan Hribar, ki je prav presrčno pozdravil novo izvoljene občinske svetovalce, upajoč, da bodo svoje izkušnje v življenju porabili za procvit mesta in povzdigo blagostanja prebivalstva. — Nadalje se je z vznesenimi bese-pami poslavljal od bivših občinskih svetovalcev dr. Stareta in Seu-niga, ki nikakor nista hotela prevzeti zopetne izvolitve. Posebno glede dr. Stareta je naglašal, da ga bo občinski svet zelo pogrešal. Predlaga, naj se izreče obema zaslužnima članoma občinskega sveta pismena zahvala. Soglasno sprejeto. Posmrtnica Andreju Debevcu. Nadalje je govoril župan posmrt-nico dne 25. aprila umrlemu mestnemu računskemu revidentu Andreju Debevcu. Naglašal je, da je bil pokojnik zelo vesten uradnik, ki ga bodo ravno zaradi njegove vestnosti pri mestni upravi zelo pogrešali. V znak sožalja so se občinski svetniki vzdignili s sedežev. Obenem se je župana pooblastilo, da razpiše službo mestnega računskega revidenta. Odstop občinskega svetnika Sene-koviča. Končno je župan naznanil, da je občinski svetnik ravnatelj Andrej SenekoviČ sporočil, da ne prevzame mandata za občinski svet. Zupan je izjevil, da ga je to obvestilo zabolelo v srce, ker se z velikim spoštovanjem spominja omenjenega mnogoletnega člana zaradi njegovih izrednih vrlin. Bil je ves čas naravnost najpožrtvovalnejši občinski svetnik, ki je pokazal svojo veliko vnemo in požrtvovalnost posebno pri napravi vodovoda in pri ustanovitvi mestne elektrarne. Tako temeljitega poročevalca v proračunskih zadevah, kakor je bil vedno g. SenekoviČ, bi ga ne dobila ne samo Ljubljana več, temuč ga sploh nima katero bodi mesto. Zelo težko bi ga pogrešali. Ostro obsoja vsako nekvalifikovano ruvanje proti rodoljubnemu temu gospodu občinskemu svetniku. Predlaga, naj se ne sprejme odpoved. (Vsestransko pritrjevanje in živahni rdobro-klici"), temuč bo skušal vse storiti, da g. SenekoviČ prekliče svojo izjavo. V ta namen se je župana soglasno pooblastilo. Druga naznanila. Vodstvo dekliške sirotniščnice v Lich tenthurn o vem zavodu se je pismeno zahvalilo za naklonjeni prispevek za napravo novih šolskih klopi. Deželni odbor je zavrnil priziv LevČevih dedičev proti oddaji pobiranja divjega kostanja Viktorju Rohr-manu. Dve nujni zadevi mestne elektrarne. Mestni inženir C i uha je nujno poročal zaradi razsirjave električnega omrežja v Poljanskem in Šentpetrskem predmestju. Vimenu upraviteljstva mestne elektrarne je navajal, da se kon-sumenti v omenjenih predmestjih opravičeno pritožujejo, da je električna razsvetljava slaba, kajti napetost je tako nizka, da električne žarnice ne dajo pravilne svetle luči, temuč gorijo bolj rumenkasto - rdeče. Vzrok temu je nezadostno omrežje, ki je že davno preobteženo vsled velikega števila novo priraslih odjemalcev. Vsled tega predlaga napravo dveh novih napajalnih točk in sicer ene na Ambroževem trgu za Poljansko predmestje, druge na križišču Sv. Petra ceste in Škofjih ulic za Sv. Petra predmestje. Ti dve točki naj se z vezeta s podzemeljskim kabljem. Do omare na omenjenem križišču pa se naj položi dvojni v podzemeljski kabelj po podaljšanih Skofjih ulicah, mimo nove vojašnice in po Slomškovih ulicah v centralo. To povečanje bo stalo okroglo 15.000 K, ta svota pa bi se zvišala za 800 do 1000 K, ako se kablji ne bodo takoj naroČili, ker so vse večje avstrijske tovarne za kablje naznanile, da zvišajo s 1. majem cene za 10%, Tvrdka Siemens-Schuckert \Verke pa je naznanila, da cene ne zviša, ako dobi naroČilo do 15. maja. Sklenilo se je, da se zahtevana naprava takoj naroči. Elektrika v „Unionu". Nadalje je poročal isti poročevalec o prošnji stavbne družbe „Union", ki poroča, da je porabila v prvih petih mesecih 220.870 hektova-tov elektrike. Ker so družbi stroški za to preveliki, rada bi vpeljala deloma plinovo razsveljavo, obenem pa prosi, da se ji za porabo elektrike zniža cena od sedanjih 40 h za hekto-vat za 50%. Uprava mestne elektrarne je predlagala, naj se družbi „Union" odgovori, da je pogodba ž njo sklenjena na tri leta in je pri podpisan j u po^rlb^ dobro velela, s kakimi stroški je pogodba zvezana. Stroški, s katerimi se je obojestransko računalo, tudi do sedaj v resnici niso prekoračeni. Družbi se je dovolila izredno nizka cena po 40 h, d očim morajo drugi odjemalci plačevati za elektriko 50 do 70 h. In sedaj noč* to pogodbo kršiti in razrušiti. Po veljavnem ceniku bi ljubljanska mestna elektrarna mogla znižati ceno za l"k pri hektovatu šele za električni tok, kar bi ga porabil preko 500.000 hektovatov. Omeniti je tudi treba, da je mestna elektrarna investovala za podzemeljske kablje do hotela 6000 kron. Prošnja se je z veliko večino zavrgla. Letošnje dopolnilne volitve v občinski svet. Proti volitvam ni bilo ugovora v postavnem roku, zato so se odobrile. Volitev podžupana. Izmed oddanih 23 glasov je bilo za dosedanjega podžupana dr. viteza B1 e i \v e i s a 22 glasov : en glas je dobil dr. Tavčar. Novoizvoljeni župan se je zahvalil za izvolitev ter izjavil, da jo sprejme. (Živahno odobravanje. Klic: rSe 30 let!") Volitev osmero stalnih odsekov. Volilo se je po listkih. Izvoljeni so bili vsi predlagani kandidati >koraj soglasno in sicer: II. Personalni in pravni odsek. Ivan Kej ž ar, dr. Danilo Maj ar on (načelnik), dr. Ivan O razen, Ivan Plantan, Anton Sve-tek, dr. Ivan Tavčar, dr. Karel Triller (podnaČelnik). I. Magistratni odsek. Dr. Karel vitez Bleiweis-Trsteniški* Jaromir Han uš, Josip L en č e, Ivan Plantan, Ivan Šubic. III. Finančni odsek. Ivan Knez, Josip Lenče (podnačelnik l Fran M a 11 y, Karel Meglic, Andrej, SenekoviČ (načelnik), Anton Sve-tek, dr. Karel Triller. - IV. Stavbni odsek. Jaromir Hanuš načelnik), Alojzij L en ček,-dr. Danilo Maj ar on, Ivan Šubic (podnačelnikj, Ubald pl. Trnkoczv, Josip Turk, Ivan Vel ko vrh. V. Odsek za uboge. Fran. Bergant, Engelbert Franchetti, Fran Grošelj, Josip Kozak, Ilija" Predovič. VI. Policijski odsek. Dr. Karel vitez Bleiweis (načelnik. Fran Bergant, Engelbert Franchetti, Fran Grošelj, dr. Ivan O raž en (podnačelnik j, Ubald plem. Trnkoczv, Josip Vidmar. VII. Šolski odsek. Jakob Dimnik podnačelnik), Fran Grošelj, Ivan Kej ž ar, Josip Kozak, Andrej SenekoviČ, Ivan Subic načelnik), Ubald pl. Trnku czy. VIII. Olepševalni odsek. Jakob Dimnik, Ivan Kej žar, dr. Danilo M a j a r o n , Fran Mali v načelnik i, Karel Maver, Ivan Subic, Ivan Velkovrh |^podnačelnik Dopolnilne volitve v posebne odseke. Izvoljeni so bili sledeči občinski svetniki in sicer: v direktorij mestnega užitn. zakupa: SenekoviČ, Subic. Velkovrh, Franchetti; v direktorij mestnega vodovoda: Šubic; v direktorij mestne elektrarne: SenekoviČ, Šubic, Hanuš; v kanalizačni odsek: Velkovrh, Hanuš, dr. Oražcn; v regu-lačni odsek: Plantan, Velkovrh, Knez, Hanuš; v upravni odbor mest. hranilnice: Plan ta n, Velkovrh Meglic: v disciplinarno komisijo: Svete k, dr. Triller, Dimnik; v naborno komisijo: Franchetti; v komisijo za odmero vojaških taks: Bergant; v glavni odbor ^Deželne zveze za povzdigo prometa t u j cev": prof. Fran Orožen, Zemljiške zadeve. Za napravo ceste do nove domobranske vojašnice potrebuje mestna občina nekaj sveta. Ondotni posestnik Ivan C u z a k je ponudil svoj svet po 24 K za m-, kar bi znašalo za 1920 m- 46.080 K. Ker pa se svet v tem delu mesta kupuje po 2 K 80 h, se ponudba kot pretirana odkloni. . ponudi se le 2 K 80 h za m-, sicer pa se uvede razlastitveno postopanje. — ObČ. svet. Predovič je priporočal ponuditi 5 K za m-, proti čemur pa so se izrekli obč. svet. L en Če, Velkovrh in Svete k. Odsekovo poročilo je bilo sprejeto. (Poročevalec obč. svet. Svetek.) Isti poročevalec je poročal o odkupu inventarja na podturnskem drsališču od prejšnjega najemnika. Ravnatelj Pammer kranjske stavbne družbe je zahteval 2000 K. Posebna komisija se je prepričala, da inventar ni toliko vreden ter se je sklenilo ponuditi 1000 K. Polaganje trotoarja od hiše meščanske imovine (kresije) do stopnic k šenklavški cerkvi se je za sedaj odložilo, ker bi veljalo 1518 K. (Poročevalec občinski svetnik pl. Trnkoczv). W Dalje v prilogi. Preložitev velikih šolskih počitnic. Mestna občina v Olomueu je poslala peticijo za preložitev velikih Šolskih počitnic na dobo od 1. julija do 31. avgusta, s prošnjo, naj se mestna občina akciji pridruži. Poročevalec obč. svetnik oubic je rekel, da bi se dalo marsikaj navesti za in proti, vendar priporoča, naj se občinski svet peticiji pridruži. Sprejeto. Spomenik ob Gruberjevem kanalu. Ob Gruberjevem kanalu stoji kamenita piramida, postavljena leta 1S19. v spomin, da se je regulacija kanala po tedanjih nazorih završila in da si je dela ogledal cesar Prane. Deželni konzervator ravnatelj Subic pa poroča, da se je spomenik popolnoma zanemaril, da obešajo na ograje perilo sušit, za spomenik pa znašajo smeti. Tudi ni v m*kaki simetriji s tokom kanala. Posebna komisija, ki si je te nedostatke ogledala, se ni izrekla za preložitev spomenika tik k mostu, ker bi to veljalo 1124 K, temuč se naj osnaži in primerno zasuče okoli svoje osi. Obč. svetnik Hanuš je za zasu-kanje le, ako vsled tega spomenik ne bo trpel škode. Odsekov predlog je bil sprejet. (Poročevalec obč. svetnik Mally). Drevored v Knaflovih ulicah. Isti poročevalec je poročal o županovem nasvetu, naj se kostanjev drevored v Knafflovih ulicah nadomesti z akacijami aH brestmi. Olepševalni odsek pa je mnenja, da naj se kostanji puste, ker tam na obeh straneh ulice ni pravzaprav hiš. temuč so le vrtovi. Drevesa se le naj po potrebi obrežejo. Sprejeto. Kaj je z razširjenjem južnega kolodvora ? Občinski svetnik dr. Triller je interpeliral župana, kaj je z akcijo glede razširjenja južnega kolodvora, ker je o tem postalo zadnji Čas vse tiho. Župan je odgovoril, da je bil v tej zadevi pretečeni ponedeljek pri žel. ministrstvu na Dunaju, kjer so mu povedali, da so načrti že gotovi ter se predložijo že meseca maja. Ministrstvo bo zahtevalo, da južna železnica zadeve več ne zavleče, če tudi ne bo gotov dogovor z državno železnico. Za prehod na Martinovi cesti bo pač moralo mesto nekaj prispevati, ker je tako običaj tudi v drugih mestih. Župan obljubi paziti, da ne bo južna železnica skušala rešitve zavleči. Ostale točke so se rešile v tajni seji. Dnevne vesti. V Ljubljani, B. maja. — Izdajstvo koroških in štajerskih Slovencev. Grozna krivica, ki jo je nameraval Gautsch s svojo volilno reformo storiti koroškim in štajerskim Slovencem, je sad izdajstva kranjskih klerikalcev in osebno dr. Šusteršiča. To je dognano in pribito in o tem ni treba nič govoriti. Dr. Šusteršič naj toži naš list ali pa .Domovino" — če ima pogum, in dokazalo se mu bo po pričah, daje storil nečuveno izdajstvo. Ta pečat izdajstva sicer ne boli dr. Šusteršiča, ker nima ne smisla ne srca za slovenske narodne koristi, ali nadležen mu je in ovira ga in zato je na nedeljskem shodu tej stvari posvetil nekoliko besedi. Samoobsebi je umljivo, da se je dr. Šusteršič pral, kakor je mogel. Kar mu ne ugaja, to taji z največjo predrznostjo. Že v tem, da je dr. Šusteršič akceptiral Gautschev načrt, tiči dokaz, daje zadovoljen tudi s krivico, ki sejo hoče storiti koroškim in štajerskim Slovencem, zakaj komur je mar za narodno stvar na Koro-škem in na Štajerskem, bi se moral temu načrtu z vso silo upreti. Krivica je tako velikanska, da bi morali slov. poslanci porabiti tudi n a j -skrajnejša sredstva, dajo preprečijo, a dr. ŠusteršiČ še dokazuje, da je Gautschev načrt pravzaprav narejen na korist Jugoslovanom, češ, mi dobimo tri poslance več kakor bi nam jih šlo, če bi se računilo enakomerno po številu prebivalstva. V tem opravičenju tiči nesramno zavijanje. Če bi bil ves Gautschev načrt osnovan enakomerno po številu prebivalstva, bi bilo to prav dobro, ker potem bi imeli Slovani v parlamentu še enkrat toliko poslancev kot Nemci. Načrt se ravno ni napravil enakomerno po številu prebivalstva. Eden prvih principov je bil, da ohrani vsaka dežela po novem načrtu vsaj toliko poslancev, kolikor jih ima sedaj. V smislu tega principa naj dobi Kranjska tudi po Gautschevem načrtu 11 mandatov. To pa ni nikaka pridobitev, to je vlada v naprej kon-cedirala, vedoč, da bi sicer še govora ne bilo o njenem načrtu. Šusteršič pa predstavlja stvar tako, kakor bi bila vl«da to, za kar je prikrajšala koroške in štajerske Slovence, nadomestila na Kranjskem in na Primorskem. To je nesramno sle-parstvo. Gautsch je hotel oropati koroške in štajerske poslance in ŠusteršiČ ni samo privolil v ta rop, nego ga z^aj še zvijačno in rabuli-stično opravičuje. — Otrobe so vezali na klerikalnem shodu v „Unionu" v nedeljo razni govorniki. „Volilcem" so obljubljali toliko, da jim nikdar ne bodo mogli izpolniti svojih obljub. Tako je dr. Schweitzer trdil, da bi po volilni preosnovi dobili k m et j e k dosedanjim lu* deželnim poslancem 9 novih. Kregar je govoril obrtnikom na srce in jim pripovedoval, da tudi oni dobe po volilni reformi več zastopnikov v deželnem zboru. No, in delavstvo tudi ne bo brez zastopa, kajti klerikalci mu bodo po besedah Gostincarj evih preskrbeli krepkih, neustrašenih bojevnikov. Devet poslancev upajo dobiti klerikalci z volilno reformo za deželni zbor. Vseh devet pripada kmetom, kakor je razvidno iz besedi dr. Schwei-tzerja, vkljub temu pa obljubujeta Kregar in GostinČar obrtnikom in delavcem zastopstvo z istimi 9 mandati. Oe se to ne pravi ljudi farbati in vezati otrobe, potem ta dva pojma sploh ne eksistirata. Sicer pa ve vsak: Oe bi se upeljal nov volilni red za Kranjsko, kakor ga je skoval Gautsch ob roki dr. Šusteršiča in njegovih tovarišev, prišlo bi res 9 klerikalnih poslancev v deželno zbornico. Ti poslanci pa bi ravno tako delali za kmeta kot za obrtnika in delavca, torej nič. Kmetje, obrtniki in delavci bi imeli potemtakem vsi zastopnike v imenovanih devetih klerikalnih poslancih, ki bi se za vse toliko zmenili, kot se zmenijo zdaj klerikalni poslanci, ki svoje poslanstvo opravljajo le s farbanjem po raznih shodih. — Kaj vse bere dr. Schwei-tzer? Premnogokrat smo že občudovali bistroumnost advokata pri ljubljanskih uršulinkah in nismo se mu mogli nikdar dovolj načuditi. To smo vedeli, da mož silno veliko bere, da kar naravnost „žre knjige", a kaj je pravzaprav njegova dušna paša, smo izvedeli šele v nedeljo na shodu v „Unionu". ,StricTomaževa koča' ter „popisi trpljenja belili sužnjev, u j etniko v Mahdija v Sudanu"! Ko so Schweitzerjevi poslušalci, s cekarji otovorjeni, čuli te govornikove besede, so se priklonili pred učenostjo dr. Schweitzerja. Kateri klerikalni kmet je Še bral kdaj o ujetnikih Mahdija v Sudanu, katerih trpljenje z največjo advokatsko pozornostjo prebira slavni advokat doktor Schweitzer ! Na vsak način je čestitati temu gospodu, da se peča s tako učenimi knjigami. Predno bo imel zopet kak shod, bi mu priporočali, da prebere par „Indijanaric", kajti njegova fantazija se bo povspela potem še više! — »Slovenec" uradno postavljen na laž. Piše se nam iz Litije: Resnicoljubni „Slovenec" je dvakrat vedoma poročal gorostasno laž svojim bralcem v dopisih iz Litije. Kakor mi, tako je tudi on prepričan, da so poleg naprednjake v tudi trije klerikalni odborniki glasovali v redni občinski seji za predlog, da se izreče narodno-naprednim poslancem za njih možato postopanje v zadnjem zasedanju deželnega zbora neomejeno zaupanje in zahvala. To glasovanje treh klerikalnih odbornikov je značilno in zelo hud poper za pristaše Slov. ljudske stranke, zato treba blamažo, ki so jo ti možje klerikalcem napravili, prikriti in utajiti, pa naj stane karkoli. In tako se vije po predalih „Slovenca" laž za lažjo, kakor morska kača. Z ljudmi, kakor je „Slovenčev" dopisnik je resno polemizirati absolutno nemogoče. Treba pa je vendar na rep stopiti in mu sapo zapreti — temu mlečnemu dopisunu, sicer bode v laž, ki si jo je izmislil in namenoma vtepel v glavo, naposled sam veroval. Za gori imenovani predlog so glasovali brez najmanjšega* pritiska in vpliva ti-le trije klerikalni odborniki: Janez Damjan iz Št. Jurja, Jožef Strojan iz Brega in Janez Tomšič iz Gradišča. Mimogrede bodi omenjeno, daje odbornik Janez Damjan takoj po stavljenem predlogu vstal in rekel: „No pa še mi glasujino!- In ostali so in glasovali. Naravno je, da se je v tem zelo značilnem glasovanju po Litiji govorilo. To je torej fakt um, ki ga p Slovenec ne bo nikdar utajil, pa naj še tako laže. Ker pa poznamo slavnoznanega „Slovenčevega" dopisnika do obisti, vemo že naprej, da bo še zavijal, četudi je zadnjo laž zabil s klinom, rekoč: „To je za nas zadnja beseda!" Ponudimo famoznemu dopisniku 1000 K za škofove zavode, ako nam dokaže, da prej omenjeni možje niso glasovali za znani predlog. Honetni smo torej dovolj, če vam ponujamo celo za Škofove zavode cel tisočak. Z dokazom na dan! Z dopisnikom „Slovenčevim smo pri kraju. Privoščimo par besed še urednikom „Slovenčevim", zlasti g. dr. Ign. Žitniku. Kakor povodenj tako poplavlja ljubljansko popravkarsko društvo „Slovenski Narod" skoraj vsak dan s še tako ničevimi popravki. In ta jih sprejema in priobčuje, četudi bi jih velikokrat lahko metal v koš. Drugače je pri „Slovencu", ki ga ščiti nedotakljivi dr. Žitnik. Županstvo v Litiji je na ,.Slovenčevo" laž poslalo dne 25. aprila t. 1. priporočeno naslednji uradni popravek: Slavnemu uredništvu ..Slovenca" v Ljubljani. Sklicuje se na § 19 tisk. zakona prosi podpisano županstvo, da sprejmete in natisnete v postavnem času in na istem mestu in z istimi črkami z ozirom na dopis iz Ltije v 91 št. let. leta Vašega lista sledeči uradni popravek: Glasom zapisnika redne odborove seje dne 8. aprila t. 1. je bil predlog, da se izreče narodno naprednim poslancem neomejeno zaupanje in iskrena zahvala za njih postopanje o zadnjem zasedanju deželnega zbora enoglasno sprejet. Županstvo v Litiji, dne 25. aprila 190»;. Župan: Damjan m. p. In „Slovenec". ki baje išče in zasleduje povsod le čisto, neskaljeno resnico, ki stra«tno pobija laž, ni objavil popravka. Molči ko grob. Morda pa čuti, da ga to ,.dobro ljudstvo" tu pa tam zapušča? Gospod dr. Ign. Žitnik, bodite kavalir in priobčite v svojem listu popravek! Sedaj ste menda prepričani, da ste nam delali krivico. Opomba uredništva: Priporočamo slavnemu županstvu v Litiji, naj vi oži proti Žitniku tožbo, ker ni sprejel popravka. C. kr. izzivanje, i majnika se je pripeljal vlak državne železnice štev. 1841 okrašen s frankfurtarico v Celje. Frankfurtarica je bila obešena na vlaku po celi progi od Spodnjega Dravograda do Celja. To je že skrajna nesramnost! Ni dovolj, da ima državna železnica na postajah od Celja do Velenja samonemške napise, s Čimer se dokaj podlo žali slovensko prebivalstvo, tudi s frankfurtaricami morajo še izzivati! Občina Žalec je brzojavno protestirala pri železniškem ravnateljstvu, o stvari se bo pa govorilo tudi na drugem mestu. — Imenovanje. Sodni tajnik v Celju Kari Grebene je imenovan za deželnosodnega svetnika in okrajnega sodnika za Gornjigrad. — Sodna pristava Karel Zotmann in U tokar C e r n s t e i n nista samo premeščena iz Litije v Ljubljano, oziroma iz Kočevja v Celje, temuč sta ob enem tudi imenovana za sodna tajnika. — Vojaška vest. Stotnik Franjo Drenik pri 29. pešpolku — iz znane obitelji Drenikove— postal je s 1. majem t. 1. major pri 73. pešpolku (Heb). — Prodavanje. Jutri ob 8. uri zvečer bo predaval g. Anton Chra-s k a v dvorani goep. Vosperniga na Turjaškem trgu Št. 1, I. nadstropje o „kralj evskem dostojanstvu Kristove m." Vstop prost. — Premestitev. Piše se nam: Kakor ste že poročaH, je premeščen nadporočnik tukajšnjega domobranskega pešpolka g. Fran Z w i r n na skrajno mejo naše države, v Kolo-mejo. Zopet se loči od nas častnik, priljubljen in spoštovan v vseh narodnih krogih. Vrlemu možu kličemo ob slovesu „Na svidenjeu v nadi, da tudi v tujini ne pozabi naroda ob vznožju Triglava. — Zemski ostanki pisatelja Andrejčkovega Jožeta »e, kakor čujemo, 10. t. m. ekshurairajo in polože v grobnico „Pisateljskega podpornega društva". Ako se Andrejčkov Jože položi v grobnico „Pisateljskega podpornega društva"; ali bi tega ne zaslužil tudi pesnik Dragotin Kette?! — Truplo pokojnega župnika Martina Malenška se je prepeljalo danes ob 7. uri zjutraj na novo pokopališče pri sv. Križu, kjer se je pokopalo na prvem za rakve določenih prostorov na levi strani vhoda. Pri izkopavanju je zdravstveno interveniral g. dr. D e m e t e r vitez Blei-weis. Krsto je na novem pokopališču ob navzočnosti približno 200 oseb blagoslovil šentpeterski župnik vele-častiti g. Frančišek Pavlic, med tem ko so veličastno doneči šentpeterski zvonovi pošiljali pokojnemu župniku svoj zadnji pozdrav. Prenos zemeljskih ostankov preskrbel je brezplačno g. Fran Doberlet. — Veliko ljudsko veselico priredi slov. trg. društvo „Merkur" v prid zaklada za rTrgovski dom" dne 8. j ul i j a t. 1. Skioptične predstave v Kranju. Pretekli teden je priredil fotograf v Litiji, g. Ražun, v gimnazijski risalnici skioptične produkcije za dijake. Razkazoval je slike raznih zanimivih kranjskih krajev in slike iz rusko-japonske vojske. Vse tri predstave so bile dobre. G. Ražun misli nastopiti še po raznih drugih krajih naše domovine. Opozarjamo si. občinstvo na njegove produkcije. Vdeležuje naj se jih v obilnem Številu. Ne bo mu žal. — Marinekapitan na dilci. Iz Št. Vida pri Zatičini se nam piše: Da se pri nas preveč ne dolgočasimo, zato že poskrbi naš dični kaplan. Kdor se ni hotel našemu mež-narju podpisati na protestno polo, ga je kaplan Gnidovec osebno počastil. Spustil je le nekaj „najhujših liberalcev", ki se po njegovem mnenju njih duše že peko na ražnju v peklu. Zato pa stresa tudi svojo jezico nanje in ljudem kar naravnost prepoveduje ž njimi občevati. Posebno muho ima pa na tiste, ki so naročniki „Slovenskega Naroda". Pred prazniki je kot nor letal okoli našega učitelja, ker je čital „Slovenski Narod" in mu ga hotel prepovedati brati. Seveda je na slabo naletel! Svetujemo Vam da raje pometajte pred svojim pragom, pustite pa mirne in poštene ljudi v miru, ker sicer bomo nehali misliti, da vse to uganjate iz neumnosti, ampak le iz hudobije. Saj vidite, da se Vam že stare ženice puntajo, da se Vam ljudje ugibljejo kot ukužencu. Vi in Vaše budalosti presedajo že vsem, da imate že celo v Marijini družbi polom. Raje opravljajte svojo dolžnost kot dušni pastir in primite za ušesa one mari-razbijajo steklenice in se po gostilnah. Mislimo, da je glava med temi razgra-šarž". Če ne bodete nehali kmalu svoje kozle preobračati, Vas poženemo z gorjačami tja, od koder ste privandrali. Do svidenja! — Prostovoljno gasilno društvo V RudolfOvem bode letos izvanredno slavnostno obhajalo praznik sv. Florijana in to povodom razdelitve kolajn, katere je cesar podelil za 25-letno službovanje sledečim društve-nikom: g. Adolfu Gustinu star., načelniku ; g. Avgustu Luzerju, podnačel-niku ; g. Antonu Stoparju, namestniku vodje brizgalne; g. Francu Lepiču, cevovodji ; g. Avgustu FerliČu, plezalcu; g. Josipu Škerlju, brizgalničarju Slavnostni vspored: dne 5. maja ob 10. uri v kapiteljski cerkvi društvena maša, pri kateri svira mestna in meščanske garde godba pod vodstvom kapelnika g. Hachle. Ob tričetrt na 11. uro pred mestno hišo nagovor g. župana in razdelitev kolajn. Ob 4. uri popoldne društveni koncert na vrtu g. Tučkove, pri katerem svira mestna in meščanske garde godba. — Vsi podporni člani kakor tudi drugi prijatelji društva se vljudno vabijo na udeležbo. Pri neugodnem vremenu svira godba na lok v prostorih gostilne g. TuČkove. — Župnik Kramar dober policist. Pretečeno nedeljo so se v neki narodno-napredni gostilni v Stu-riji pri Ajdovščini sešli nekateri novo k vojakom potrjeni vaški fantje. Ko zapazi gostilničarjev sosed-godec, da so fantiči dobre volje, stopi k njim v gostilno in zaigra na harmoniko par okroglih. Da bi se pa bilo pri tej priliki tudi plesalo, ni zapazilo niti v bližini se nahajajoče c. kr. orožništvo, narje, ki pretepajo veste, da jači Vaš niti Županstvo in tudi nihče drugi razen tamošnjega vzornega božjega namestnika, župnika Kramarja. Ta zvita farška glava pa je ali s pomočjo sv. duha, ali pa z izvirno ribniško kunštjo zapazil, da se je v imenovani narodno-napredni gostilni tudi nekoliko plesalo ter stvar naznanil naravnost na c. kr. okrajno glavarstvo v Postojni. Mi seveda proti temu n'[ mamo nič, vendar pa bi bilo ime^. vanega župnika priporočati pri županstvu, naj ga vzame v službo jj0^ občinskega policista, ker ga pojicjj_ ska služba tako veseli, da jo Še celo brezplačno opravlja. Božji nametnik Kramar je gotovo že pozabil aij pa še nikoli ni znal besede, ki jjh je Kristus učil: „Ljubi svojega bližnjega? kakor samega sebe." — Shod kmetijskih potovalnih učiteljev. Povodom v nedeljo, dne 6. maja t. 1. v Postojnski jami vrše-čega se vinskega semnja, spojenega z javno vinsko pokušnj0> se DO vr§£i dopoldne ob enajstih snod povabljenih kmetijskih potovalnih učiteljev v svrho organizacije. Sestanek pri „Kroii", na kar se vsi še enkrat tem potom opozarjajo ter prosijo, da se sestanka gotovo vdeleže. — Oorjansko strelno društvo že kaže svoje klerikalne sadove. Strelci popivajo cele noči na življenje in smrt, se pretepa vaj o sedaj med sabo, sedaj pa planejo tudi po drugih. Najhujše je bilo v nedeljo zvečer, ko so razgrajali po Sp. Gorjah, pretepli z nožem pet gasilcev, enemu skakali po trebuhu, naposled pa še gostilničarja, ki jih je miril, do krvi natolkli. Prej tako miren kraj izgreda proti ponedeljku kot jama razbojnikov. Pa kaj sedaj, ko še rabijo naj-priprostejša pretepaška orodja, v kratkem pridejo še puške. Šele po tem krvavem dogodku se je začelo nekaterim svitati, kako so napačno umeli kaplanovo pridigo na velikonočni ponedeljek, v kateri je kvasil, da bo v stielnem društvu kazal pravi namen človekov tistim, ki v nedeljo popoldne pij o; vsakdo si je takrat razlagal, da bo to nekako Marijina družba št 2 za tiste fante, ki se sramujejo vstopiti v pravo Marijino družbo, da bi pa tako družbo zamogel zmrcvariti skupaj, pa ni nikomur niti od daleč prišlo na misel, ('isto razvidno je iz tega, da je pravi namen t,ega društva ustrahovati tiste fante, katerim do danes klerikalni črnuhi niso mogli priti do živega z vsemi svojimi inkvizicijskimi sredstvi in obrekovanji. Toda to so samo prazne sanje. Zadnji pretepi so celo klerikalcem odprli oči in celo najpobožnejši pristaši pravijo : Naš kaplan je neumen, čemu zbira vojsko, saj je Lah še za mejo. V Gorjah so ljudje še namreč tako klerikalno neumni, po zaslugi bojevitega „Domoljuba", da resno mislijo, da bodo strelci za to, da bodo Gorje pred Lahom ali Turkom branili, če bi jih isti napadli. | Tudi žene -strelcev" so šle nad kaplana, da naj njih može pusti na miru, ki sedaj po Cele noči popivajo, doma pa one in otroci stradajo. Naš kaplan je seveda slep za vsako svarilo, še to ga ni nič spreobrnilo, da se je on, vodja strelcev, prvi obstrelil. Vsled napredujočega popivanja se smatramo dolžne, da ga vprašamo, ali ga ni nič sram, da se on kot duhoven zabava s takimi morilnimi orodji in da jih tudi drugim, poštenim fantom ponuja v roke. Ali mu je mari rožni venec prepriprost, da bi se ž njim zabaval v nebeškem veselju? In ali je morda zanj zlata knjiga Vita sacerdotalis (življenje farjev) deveta briga, da se ista oprašena, nečitana valja po~zakristiji, kjer so vendar za farje tako lepi opomini, kakor recimo, poglavje 50: O scelentissime sacerdos, vae tibi, per quem talia scandalia vene-runt. (O ti najpodlejši far, gorje tebi, po katerem so prišli taki škandali.) — Župan celjski Rakusch je Odložil SVOJ mandat, in nikakor ne sprejme več odborniškega mesta v mestnem občinskem svetu, vsled tega je veliko razočaranje med nemškimi Celjani. — Vzoren nemškutarski policaj v Brežicah. Neki Schaloun j a v Brežicah občinski pisar. Ker je pa nesposoben za ta posel, postal je.tudi brežiški javni policaj. Kot tak je pretepel in odvedel v občinski zapor nekega Antona Žlendro, ker ga ni njegov šef Varlec priglasd pri občini. Zaradi kaljenja miru je ovadil Čeha Jiraka, ker je svojega prijatelja- pozdravil z „Na zdar!" Davčnega pristava Merherja je pa brez vsakega posebnega vzroka pretepel do krvi, dasi je Nemec. Ko se je vršila o imenovanih dejanjih razprava in je bil Schaloun obsojen v 100 K ^lobe, razžalil je toženec dr. BenkoviČa kot zastopnika tožiteljev. Zato je* dobil 20 K kazni. Tudi vsklicna sodnija v Celju je potrdila to kazen, Schaloun je pa v svojem srcu obljubil, da si bo še skušal pridobiti z enakimi črni kako primerno kazen. — Tiralico je izdalo mariborsko okrožno sodišče za 2bletnim kovaškim pomočnikom Vitoni Vengustom iz Celja zaradi javnega nasilstva. , Ven- gust je kmetsku obleceu, ima rueČ obraz in rujave brke. ~ V usta se je ustrelil v Trstu stražnik Josip Milic iz Zgonika pri Sežani. Bil je takoj mrtev. Vzrok samomora ni znan. MiliČ bi se bil moral 10. t. m. poročiti. — Zopet velika tatvina kave. Rudolf Bankel je bil kot skladiščar uslužben pri tvrdki Vilnav v Trstu in je tekom par mesecev pokradel tej 1421 kg kave, vredne nad 2000 K. Pred tržaškimi porotniki je bil obsojen na 8 mesecev ječe. — Lmajnik v Opati ji-Volo- Skem se je čisto mirno izvršil. Socijalni demokratje so imeli sicer obhod dopoldne in popoldne, marsikdo se ga je navlekel do sitega, drugače pa je imel izmed udeležencev na prsih pripeto na rdečem traku tabljico z napisom (seveda nemškim, ker kakšen bi bil socijalni demokrat brez nemškega napisai „1. Mai! Curien AVahl-rechtu. — Tujci v Opatiji. Opatijo je obiskalo od 1. septembra 1905 do 26. aprila 1906 18.058 gostov. Od 24. aprila do 26. aprila 1906 jih je prišlo 290, a 26. aprila je bilo v Opatiji nastanjenih 2041 gostov. Kakor se vidi po padanju števila v Opatiji nastanjenih gostov, smo prišli z zimsko sezono h kraju. Letošnja zimska sezona ni bila ravno boljša od lanske, ali ni bila tudi nič slabša. Seveda nekateri posestniki vil tožijo, da niso zaslužili kakor druga leta, ali temu je tudi krivo, da se je Opatija v letu 1905. znatno povečala in razširila: sezidalo se je namreč toliko novih vil in hotelov, da bi bilo treba sedaj, ako bi hoteli, da so ti hoteli in vile vsi polni, najmanj 4500—5000 gostov. Dogotavlja se sedaj veliki hotel „Bristol4*, katerega je sezidala tvrdka Supančič iz Ljubljane in katera stavba tvrdki gotovo ne dela sramote. Hotel je krasno urejen, ter nima nič manje kakor 120 sob za tujce, brez prostorne jedilne dvorane in prostora za restavracijo in kavarno. Nadalje se zidata dva velika hotela, ki bo-deta gotova se v teku leta 1906. in s tem bode Opatija preskrbljena s sobami tudi za 8000 gostov. — Glas iz Občinstva. Mestni magistrat je z napravo parka ob Bleiweisovi cesti, ki je res pravi kras našega mesta, jako ustregel občinstvu, to dokazuje vedno veliko Število obiskovalcev, posebno mladina je številno zastopana. Toda primanjkuje klopi, ono malo Število klopi nikakor ne zadostuje Številu obiskovalcev. Vsled tega se mestni magistrat prosi, da naj postavi še nekoliko klopi, katere pa naj bodo pravilneje razdeljene po nasadih, ne pa vse na enem kupu. — Prepoden tat. Te dni je neki uzmoviČ na Toniesovem dvorišču pokradel bakrene cevi in jih zmetal čez zid. Ko je prišel dolgoprstnež pozneje z vozičkom, katerega je tudi ukradel g. Toniesu, in hotel cevi naložiti, je v istem trenotku pogledal čez zid neki Toniesov delavec, katerega se je tat tako prestrašil, da je popustil šila in kopita in je bežal, kolikor so ga nesle pete. — Tatvini. Branjevki Mariji Laz-nikovi je v noči 30. m. m. dosedaj še neznan tat ukradel iz skladišča v Klju-Čarskih ulicah št. 4, zaboj pomaranč, vrednih 36 K. — Ključarskemu mojstru gosp. Antonu Breskvarju je bil ukraden 6 K vreden trancoz. Tat je znan. — 12 kg voska je bilo ukradenega nekemu tukajšnjemu svečarju. Vosek je vreden 40 K. — Delavsko gibanje. Včeraj se je odpeljalo z južnega kolodvora na Prusko 43 Hrvatov, 34 jih je šlo v Beljak, 8 pa v Hrušico. 14 Lahov je šlo v Lesce, 125 pa v Budimpešto. 35 Slovencev je prišlo iz ogrskih šum. — Izgubljene in najdene reči. Trgovski sotrudnik g. Edvard Skubic je izgubil rjavo denarnico, v kateri je imel nekaj čez 32 K denarja. — Najden je bil danes zjutraj zlat prstan. Lastnik ga dobi nazaj pri imetniku časniškega in anončnega biroa gosp. Albinu Orehku na Rimski cesti št. 2, II. nastropje. — „Ljubljanska društvena godba" priredi danes zvečer v restavracijskih prostorih hotela „Ilir i j a" (Kolodvorske ulice) društveni koncert za člane. Začetek ob 8. uri. Vstopnina za člane prosta, nečlani plačajo 40 vin. — Loterija za ogrejevalne SObe. 2e 5. maja t. 1. se vrši žrebanje te loterije in se more zadeti v srečnem slučaju za 1 krono dobitke v vrednosti 30.000, 5000 in 1000 K. Srečke se dobivajo v vseh trafikah, loterijah, menjalnicah itd. — Jugoslovanske vesti. Saborske volitve na Hrvatskem. Danes so se pričele na Hrvatskem saborske volitve. Ne samo vsa Hrvatska, nego vse Jugoslovanstvo pričakuje z napeto pozornostjo izida teh volitev, saj se gre za to, dali ostane Hrvatska še nadalje v rokah brezvestne koterije, ki je zatirala vsako svobodno gibanje z železno pestjo in deželo izrabljala v svoje samopašne namene in jo izsesovala do krvi, ali da pridejo na krmilo možje, ki jim je blagor domovine najvišji zakon. Sicer ni upanja, da bi zmagala na vsi črti opozicija, vendar se je nadejati, da bo prišla v sabor ojačena in podvojena, da bo uspešno mogla kontrolirati vlado in njeno upravo. Mnogo upanja je, da prodre opozicija s svojimi kandidati v Zagrebu, ker se je večina zajedniških in avtonomnih uradnikov odločila, da glasuje za opozicionalne kandidate. V torek so imeli avtonomni uradniki shod, na katerem so sklenili, da se vdeleže volitve in oddado svoj glas opozicionalcem. Ker so zajedniŠki že preje imeli shod, na katerem so storili isti sklep, se lahko reče, da bo vse zagrebško uradništvo eno dušno glasovalo za opozicijo. Ako stori tudi meščanstvo svojo dolžnost in ako vlada v zadnjem hipu ne poseže po starem terorizmu, je gotovo, da v Zagrebu zmaga opozicija, kar bi bilo iskreno želeti. — Dva madjaronska kandidata odstopila. Grofa Milan in L u j o K u 1 m e r, madjaronska kandidata, sta odstopila, kakor poročajo hrvatski listi od svojih kandidatur. Milan Kulmer je bil dosedaj poslanec v belovarskem, Lujo Kulmer pa v krapinskem okraju. Včerajšnji „Obzoru javlja, da namerava odstopiti od kandidature tudi dr. Fr. Spevec, ki bi imel kandidirati v II. zagrebškem volilnem okraju mesto To maši ća. — Saborski kandidat, ki ne zna hrvatski. V Osjeku kandidirajo madjaroni za poslanca nekega Oskarja W eis s m ay erj a. O tem kandidatu piše „Narodna Obrana", da ne zna hrvatski, dasi že biva 30 let na Hrvatskem. In tak mož naj bo hrvatski poslanec ?! — Iz Sarajeva se nam piše : V soboto 28. t. m. poslovilo se je „Slovensko omizje" od svojega nad-vseprilj ubij enega in velezaslužnega starešina, finančnega svetovalca in nadzornika g. Fr. Mikoljija. V stranskih prostorih ..Društvenega doma" zbrali so se člani „Slov. omizja" s svojimi družinami, kjer se je gimnazijski ravnatelj g. M. Bedjanič v krasnih besedah poslavljal od slavijenca, kateri je ožitvoril leta 1S97. „Slovensko omizje" ter mu dosedaj, ko odhaja na svoje novo mesto Mostar, tedaj skoro celih deset let neutrud-ljivo in požrtvovalno načeloval. Vsem prireditvam sarajevskih Slovencev je bil slavijenec duša in neprecenljiva opora. Nadalje sta še rač svetnik Premrov in inžener Kobler v krasnih napitnicah slavila odhajajočega starešino. Za laskave napitnice se je g. starešina iskreno zahvaljeval trdeč, da mu dnevi, ki jih je prebil med sarajevskimi Slovenci ostanejo nepozabni in da se bode vedno rad spominjal svojih rojakov, od katerih se sedaj poslavlja. Med govori pa so se razlegale vednolepe slov. narodne pesmi, pri katerih so pevcem prav izdatno pomagale velecenjene gospe in gospodične pevke. Gospej soprogi g. starešine Mikoljija poklonilo je „Slovensko omizje** krasen šopek s slovensko tro-bojnico ter primernim napisom. Najnovejše novice. Turški sultan — prijatelj otrok Sultan je podaril sinovom nemškega ceser Viljemu, Oskarju in Joa-himu Usmanji red v brilantih, hčerki Viktoriji Lujizi pa veliki kordon Sefkijadskega reda. — Rudnik se je zrušil v Zabrzeh v Šleziji ter je ubilo štiri rudarje. — Umrl je pravoslavni škof v Kotoru dr. Petranović. — Pet žensk je umoril v Avstriji leta 1899. in 1900 neki po-hotnež Diettrich iz Draždan. Umore je priznal, a imen umorjenih noče povedati. — Solnčnega boga Apolona so častili v Palermu mati Rizzi in njeni dve hčeri. Polile so si obleko s petrolejem ter se zažgale. — „Prodana nevesta" se igra letos prvič v Bruslju in Parizu. Roparski morilec Hen-nig, ki je zbujal vsled svojega bega toliko senzacije po celem Nemškem, je obsojen na smrt. 200 milijonov dolarjev za zopetno zgraditev San Frančiška je dovolil ameriški kongres na predlog predsednika Roose-velta. * Papež o ženskem vprašanju. Neka Kamila Theimer je intervi-vala papeža Pij a X., kako misli o ženski emancipaciji. Papež je naglo odgovoril; „Seveda, seveda odobrujem tako gibanje, v kolikor ni v nasprotju s krščansko moralo. Vsi moramo delati — zagotavljam vas, tudi jaz delam in sicer zelo mnogo — in zakaj bi ženske ne delale?" Na vprašanje, ali ni papež zoper studiranje žensk, je odgovoril: „Zakaj pač V Nasprotno, naj le študirajo ženske, naj razen teologije (aha!) le brez skrbi vse študirajo. Postanejo naj odvetnice in zdravnice, posebno pa učiteljice. Ženska je že sedaj prvi učitelj otroku in na ta način prvi učitelj Človeštva.1* Le proti političnemu ženskemu gibanju se je izrekel z vso odločnostjo. „Elettrice deputese? O no! Ženske v parlamentih, tega bi Še ravno manjkalo! Z& moški napravljajo tam dovolj zmešnjav — kaj šele: ko bi tudi še ženske prišle ... No, no, no! Indirektni vpliv ženske na politiko je potreben. Ženske naj svoje ljudi pripravijo do tega, da dobro volijo, posebno naj svoje sinove vzgojijo, da se zavedajo svojih političnih pravic. Toda — političnih žensk nikar!** * Čuden svetnik. Blizu Bom- baja je živel neki človek, ki si je domišljeval, da ima božja svojstva. Domačini so ga imenovali „sadim**, t. j. svetnik. Nedavno je nanosil v globoko jamo drv in suhljadi ter napravil grmado. Da pokaže svojo bož-jansko moč, je povabil ljudi, naj skočijo ž njim vred na gorečo grmado, a da se ne bo nikomur nič hudega zgodilo, pač pa bodo videli nebesa. Pet žensk in štirje moški so se res polakomnili nenavadne prilike, da gledajo nebeške krasote ter s svetnikom vred poskakali v jamo. Vsi so med strašnim vpitjem zgoreli, preden jim je mogel kdo priti na pomoč. Kako je nastal korzet že Orkinje in Rimljanke so poznale neke vrste steznik. Ovijale so si prsi s su-knenimi rutami, ki sta jih držala dva ozka usnjata pasa čez rame. Prva, ki je nosila korzet s kovinskimi palčicami, je bila princezinja Izabela Bavarska, soproga francoskega kralja Karla VI. Seveda so jo takoj posnemale vse dame na dvoru. Korzet, ki se je imenoval „Basiiuine", je bil iz žameta ter imel železne palice, spredaj pa je bil les ali rog. Najhujšo muko pa so prenašale ženske, ko je prišel v 16. stoletju železni korzet iz Benetk in Flo-rence. Bil je pravi železni oklop in tako težak, da bi ga današnji ženski rod pač komaj nosil. * Krotke ribe. Švicarski zdravnik dr. H. Fastenrath v Herisavu je dokazal, da je tudi ribe mogoče udomačiti. Na obalih Luganskega jezera je tako globoko stopil v vodo, da mu je le glava gledala iz vode. Stal je popolnoma mirno velo uro, držeč v vsaki roki kos kruha. V početku so se mu ribe boječe izogibale, pozneje so se mu približale male ribice, odsčipavale Kruh in bliskoma zopet izginile. To proceduro je zdravnik ponavljal veČ dni. Ze tretji in četrti dan so se ga male ribice popolnoma privadile, pozneje pa s<> prišle tudi večje iibe ter jedle kruh iz njegovih rok. Sčasoma so postale ribe tako krotke, da je zdravnik >mel se jih dotakniti ali jih pogladiti, ne da bi zbežale. * Nenavadni vzrok nesreče na Železnici. Na progi krajevne železnice Spever-Greinsheim je skočil pri Harthausenu en voz večernega vlaka s tira. Uradno se pojasnuje, da je bil vzrok nesreči neki kolesar, ki se je vozil za stavo vštric vlaka ter uganjal na kolesu tako smešne kretnje, da so vsi potniki nekega voza hiteli na eno stran k oknom, da vidijo kolesarja. Vsled tega pa je voz zgubil ravnotežje ter se prekucnil. * Beračeva oporoka. V Balassa-Grjarmatu (Ogrsko) je bil pred tedni sprejet v bolnišnico popolnoma zanemarjen človek po imenu J. Kobelka. Ko je mož, ki so ga smatrali za berača, umrl, se je našla oporoka v kateri zapušča bolnišnici 25.000 K in za ustanovitev otroškega zavetišča v tem mestu tudi 25.000 K. Brzojavili so v občino, v kateri je mož napovedal svoje bivališče in prišel je odgovor, da ima navidezni berač posestva in hiše v vrednosti 100.000 K. K pogrebu so zaradi oporoke prišli zastopniki komitata in občine s krasnimi venci. Telefonska m uumm poročila. Dunaj 3. maja. Današnja „Wiener Zeitung" pricbčuje cesarjevo pismo ca barona Gaut scha, v katerem se med drugim pravi: „Opetovano ste pod težkimi pogoji sledili mojemu klicu s sa-mop< žrtvovalnostjo in rodoljubnim zatajevanjem Zlasti ste se v zadnjem času odlikovali s svojim uspešnim trudom, da omogočite delovanje dižavnega zbora, s čimer ste si pridobili izredne zasluge. V naj večje zadoščenje pa je brez dvema za Vas zavest, da je Vaše ime vedno v zvezi z velikimi reformami." Cesar izreka Gautschu svojo zahvalo, mu zagotovlja svojo naklonjenost in si pridržuje pravico, ga zopet poklicati v službovanje — V pismu na grofa By landta Rheidta izreka cesar taki sto ministru svojo toplo zahvalo in si pridržuje pravico v zopetno nameščenje. Dunaj 3. maja. „Wiener Zei-tuog" priobčuje cesarsko pismo, s katerim se imenuje princ Hohenlohe za ministrskega predsednika in ministra notranjih zadev. Dunaj 3. maja. Prhe Hohenlohe dospe danes semkaj. Jutri ga sprejme cesar v posebni avdi- jenci. Dunaj 3 maja. Prvi poslanec, ki je imel priliko govoriti z novim ministrskim predsednikom, je bil hrvatski prslanec dr. Zaffron. S pritecm Hohenlohe se je sa stal v Trstu Ministrski pred sednik in u je zagotovljal svojo naklonjenost napram Hrvatom in Slovencem, naglašal, da pozna razmere na jugu države in da bo po tem uredil svoje postopanje Dunaj 3 maja. Cesar je sprejel danes v posebni avdijenci barona Gautsch a V znak svoje naklonjenosti mu je izročil svojo sliko v dragocenem ekvirju s svrjeroč-nim pedpisom. Za Gautschem je cesar sprejel grofa By landta -Rheidta Dunaj 3. maja. Danes dopoldne ob enajstih se je odstopivši minister B y 1 a n d t- R h e i d t v palači ministrstva notranjih zadev poslovil od uradništva. Slovo je bilo izredno prisrčno. Dunaj 3. maja Vojaški na redbeni list priebčuje cesarski ukaz, s katerim se nad ojvoda Rainer oprošča službe naj višjega poveljnika domobranstva in se mu izreka zahvala za nje govo 34!etuo požrtvovalno službo vanje. Za poveljnika domobranstva se je provizoiično imenoval ped-maršal Par m a sin Zagreb 3. maja. Službeni aparat dela z vso silo, da bi madia rcnom pripomogel do zmage. Pritisk z vladae strani je velik; nekateri uradni predstojniki skušajo z vso silo terori zevati svoje podrejene uradnike. Vkljub temu se vrše vo litve sa precej mirno Dopoldne so bili v vseh treh zagreb ških volilnih okrajih opo-zicionalni kandidatje še v večini. Ako se ne zgodi v zadnjem hipu kaj poseb nega, si bo vse tri zagrebške mandate pridobila opo žici j a. Berolin 3. maja. Iz Petro grada javljajo: Demisija grofa Vitteja se je sprejela^ v javnosti docela ravnodušno. Žaloval za njim ne bo nihče. Za ministrskega predsednika je imenovan knez Goremjkin, ki velja za osebno poštenega moža, ki pa ni poseben prijatelj svobodnega gibanja. London 3 maja. Iz Petro-grada poročajo: Min-ster notranjih zadev Durnovo je odstopil. Gospodarstvo. Ljubljanska kreditna banka. Meseca aprila t. 1. se je vložilo pri „Ljubljanski kreditni banki** na vložne knjižice in na tekoči račun 1,17*2*2*7 K Gl v. vzdignilo pa 845.G1G K ~>7 v. Skupno stanje vlog je bilo koncem meseca aprila t. 1. 5,633.925 K 52 v. Mestna hranilnica v Kranju. V mesecu aprilu 1906 j-- 362 strank vložilo .S;M K U\ v, :>i)t> strank dvignilo 79.487 K 07 v. L2 strankam se je izplačali* posojil 30.300 K. stanje hranilnih vlog 1,005.119 K 96 v. stanje posojil 2.27-1 .*2!>~> K ~»1 v. .lenarni promet 282«; U K 70 v. Mestna hranilnica v Radovljici! V mesecu aprilu H »06 jo 245 strank vložilo 92.106 K 23 v. 18<> strank vzdignilo 48.526 K i>7 v. 31 strankam se je izplačalo posojil 28.60)0 K, denarni promet ('»40.S44 K. - Mestna hranilnica v Novem mestu* V mesecu aprilu 190(> jo 242 strank vložilo 120.462 K i>> v. 237 strank vzcBgmlo 112.028 K 49 v, torej več vložilo 8.434 K 13 v, 7 strankam se je izplačalo liipottenili posojil (i.84(_) lv, 244 menic se je eskoniptovalo za 1 16.uT>7 K, stanje vlog 2|905.487 K 0<*> v, denarni promet 582.716 K 73 vT Vseli strank je bilo 1025. Svila za neveste od 85 kr. do gld. 11 35 per meter v vseh parvah. Franko in ze ornrinjfiio se pošilja na dom. Bogata izbera vzorcev se posije 8 prvo posto 14»%urini za a* llo lleiinrberg, ftiirlch« 3 27 4 Proti prahajem, luskinam in izpadanju las deluje naJboljM« priznana Tans o-ciufiin tiittin k&tera okrrpruj« lnslMee, odstr*-(*JuJ* luaJUe in preprečuje lxpa-dunjo laa. 1 Btelilenlea z navodom 1 K. Ltazpo&ilja se z obratno poŠto ne manj kot dve steklenici. Zaloga vseh preizkušenih zdravil, medic, mil, medicinal. vin, specijalitet, najfinejših parfumov, kirurgrčnih obvez, svežih mineralnih vod i. t. d. Del Ukarna Milana, Lsusieka i Ljubljani, Resijeva cesta tt 1 pnleg novozgrajenega Pran Jo2eieveg& moti mcRtn 49 17 Umrli so v Ljubljani. Dne 26. aprila: Fran Grablovic, delavec, 54 let. Krakovski nasip, jetika. Dne 27. aprila: Anton Praprotnik, črevljar, 63 let, Karolinška zemlja 10, jetika. Dne28. aprila:Barbara Stussinar, zaseb-nica, 89 let, Dunajska cesta 19, ostarelost. Dne 29. aprila: Ivan Janko, krošnjar, 64 let, Japljeve ulice 2, jetika. — Rozalija Ješe, branjevka, 76 let, Streliške ulice 10, ostarelost, Dne 30. aprila: Matija Verhovc, dninar, 46 let, Sv. Martina cesta 60, srčna hiba. — Marijana Seliškar, posestnica, 70 let, Flor-janske ulice 11, Arterio selerosis. — Marija Žnidaršič, delavka, 27 let, Bohoričeve ulice 28, jetika. Borzna poročila. Ljubljanska „Kreditna banka v Ljubljani". Uradni kurzi dun. borze l. maja 1906. iT4 majski renta. . . . 1*3% srebrni renta . . . \" ( ivstr. kronska rtnta. . 4*;, „ zlata 9 . . |<, ogrska krontka renta . i*/, . zlata . . 4\ posojilo del. Kranjske «' ,tt, posojilo mesta Spljei •«/,*?. n - Zadar •*/,•/. hot.-herc. železniško posojilo 1902 / . . t*/, čtfkt del. banka k. e. «*', „ . . * o. 4«aast. pisma gal. del. hipotečne banke . . ptlt. kcm. k. o. i 10 pr...... zast. pisma innerst. hranilnice..... sast. pisma ogr. eentr. det. hranilnice . . . t1 ,< z p is ogr. hip. ban. 4!v , obf. ogr. lokalnih železnic d. dr. ... , obl. češke ind. banke prior. lok. ieles. Trst-Poro* ...... •<, prior, dolenjskih Šel. . !*', prior. jui. žel kup. »/tVi I* V avstr. po«, za iei. p. e. Irečk* od l. 18601, . . . , od 1. 1864 .... 9 tisske...... _ sem. krsd. I. emisije . . . ». - „ ogrske hip. banke . 9 srbske a frs. lalcburške » • • • tunajske kom. „ ... OcInUe. ;i!žne železnice..... Iržavne železnice .... \vsrr.-04jrske bančni del«. \vsir. kreditne banke , . >gm • • . . .v.vnostenske 9 . . ^renogokop v Mostu (Briix) Atoinske montan .... Praške žel. ind. dr. ... rima-Muranyi..... Trboveljske prem. družbe . jVvsrr. orožne tovr. družbe Češke sladkorne druibe . Vstaks. C kr cekin ...... ^0 franki ....... #■ marke ....... Joveieigos....... Marka ...•*.. Laski eeetreeel . . • . . EbH........ i- 4' >4V Dennr B'ago m »M 100 15 9tf 75 99 95 99 9> 100 10 117 95 118 15 95 85 96 05 114 ■:■:» 11475 99-50 101 — 100 50 101 50 100. 100 - - 100 60 10T55 99 85 100-05 100 o:. 100 15 100 50 101-50 105 88 10C 65 100 50 1U1 50 tr 0 20 100 40 100 - luO 9J 109 101— 100 50 101 50 99 90 99-50 100- - 313 75 315 75 10'J 70 101 70 195 — 197 — 285 287 — 158 75 16075 292 75 808 75 298 - 3<;8-— ŽC4- 273 101-— 109-50 1&2-&0 153 50 2390 25 90 47250 482 50 78 - 84- 90 - 94 - 59- 6550 5<> — 52 — 31 85 33 25 57- 62 - 71- 76 - 520 — 530 50 12n 25 126 as f»82 59 683 50 1644 — 1654 — 89A 75 696 75 820 25 821 25 242 244 — 650 - 654 - 575 50 576 5J J760 2774 - maa 584 . ) 278 - 280 — 593 596 — 150 50 161 — 11 34 11-38 19 11 19 13 23 47 2353 23-90 2404 117-20 117 40 95 60 95 80 253 - 253 50 184 0 - Žitne cene v Budimpešti. Dne 2. maja 1906. Tfrmln. Pšenica za maj . . . za^lOO kg K 1610 . oktober . . . T.100 . . 16*48 Rž . oktober . . , 100 . . 13 52 Koruza v maj. . . . * 100 „ , 13-52 „ , julij ...» 100 „ w is-ea Oves „ oktober . . „ 100 „ „ 12 96 ■aViaUv. Z ¥. Srednji tračni tlak 780.0 mm Čas opazo- Stanje barometra v mm Temperatura ? C°. Vetrovi Nebo 2. 9. mm. 7357 7 6 brezvetrno pol. cblaS. 3. 7. *j. 739-6 28 sr. sever megla a 2. pop 738 0 16 6 si. sever Jasno Srednla včerajšnja temperatura: 9 2°, uor-male: 12 3°, — Padavina ?mm 00. tud ljubljanska veležgalnica za bovo z električnim obratom. Vsled direktnega uvoza kakor tudi zaradi velike razpadava jahko dobavljam povsod za izvrstno priznamo, s strojem in racionalno žgano kavo, ki ja vsak dan svežaf torej zelo aro- latična. najfinejše kakovosti in najbolj poceni. Prodajam pa posamezne vrste kakor tudi najbolj preizkušene zmesi. Prednosti s strojem žgane kave pred navadnim praženjem so splošno priznane; o tem se lahko vsakdo prepriča z malo poskušnjo. Z odličnim spoštovanjem 111-17 KAREL PLANINSEK na Dunajski cesti. (Postajališče elektr. cestne železnice.) Zahvala. Zahvaljujemo se vsem za izkazano sočutje ob prerani izgubi soproga, oziroma očeta, in starega očeta gospoda Frana Kovača. Dalje se zahvaljujemo za obilno udeležbo pri pogrebu, ter za daritev vencev, slavnemu občinskemu odboru mesta Loža, starološki posojilnici in vsem prijateljem. 1626 Lož. 1. maja 1906. Žalujoča rodbina Kovačeva. Stanovanje r Knaflovih ulicah št. 5 v pritličju, obstoječe iz 3 sob s pripadki, se odda ia majev ali avgustov termin. Pojasnila daje upravništvo „Na rodne Tiskarne" ravnotam. V najem se da lep irostor za tnto rao na Dunajski cesti štev. 20. Vpraša se istotam pri urarju Rudolfu Weberju. 1030-1 Nova kredenca nova omara s predalniki (Schub adeukasteo), kuhinjska mi z a in dva stola se radi preselitve ceno proda. Natančneje se izve v Florijanskih ulicah Št. 24, I. nadstr. od 12. do '2. poldne. 1027—1 Gospodična nekoliko muzikalična in popolnoma zrno Da slovenščine se išče takoj k trem trokom. Prednost imajo otroške vrtna-:ce ali take, ki so že bile v kaki rodbini. Ponudbe se prosijo na 5,Poštni predalček 35", Ljubljana. 1019 Duorski tr$ št. 3 ODdJIarodnn kavarno" Od 29. aprila do 5 maja 1906: /elezanimivo potovanje po Francoskem. Svarilo! Ker sem bil zaradi nekega zgub-enega denarja dvakrat klican k sodišču t Novomesto, raznesla se je o meni zlobna govorica, da sem obsojen na mesecev zapora. S tem izjavljam, da me je sodišče Oprostilo vsake krivde ter svarim Vsakogar, ki bi gori omenjeno govorico razširjai, naj se pazi, ker bodem vedel etivat; svojo čast. DotiČnika pa, ki je prvi raztrosil to lažnjivo govorico, bodem te izaledd in proti njemu kazensko postopal. 1618 V Kompoljab, 2. maja 1906. Anton Špolar trgovec. Vabilo k mm 1 Pogrebno društvo bratovščine sv. Jožefa v Ljubljani vabi svuje člane k zborovanju na dan 6. mistika 1906 popoldne ob - S. v navadne prostore tukajšnjega frančiškanskega samostana. DNEVNI RED: 1. ) Sklepanje o bodočih mrtvaških sprevodih na novo pokopališče. 2. ) Posamezni nasveti. K obilni udeležbi vabi 1631 VODSTVO. Sprejema zavarovanja človeškega &v-ljenja po najraznovrstnejfeih kombinacijah pod tako ugodnimi pogoii. ko nobena draga fiavarovalnica. Zlasti je ugodno zavarovanje aa do&ivetje tc amrt a Rmanjfiajocim! se vp ačib Vsak c a ti ima po preteku petih iat pravico đo dividenda. PP Rez. fondi: 31,865.386-80 K. Izplačan« odškodnin« In Kapitali)«: 82,737.159-57 Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države a vtD«aoil »lovnuiku • u t*ro ti mu uprtio. 2 V M pojasnil* d*j«.- 6tf»n«»fNfi8ni xa«top vr Ljubljani« «eg** pisarn« ao v laat»»j banana) bifti 51 Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim Škodam po najmžjib cenat Škode cenjuje takoj in najkalantnejt "živa najboljfii alovea. koder poslan Dovoljuje iz Čistega dobička izdati* podporo v narodne in obenokonstck namene Stanovanja išče za avgustov termin mirna stranka (dve (»sebi). Obsega naj 2 ali 3 sobe. Ponudbe z navedbo cene se prosi na npr. »Slov. Naroda- pod „J. P. 25". i3o7 Itolrat trgovskega korza z večmesečno prakso, želi dobiti službe kontorista; sprejme Pa tudi mesto pisarja pri kakem advokatu ali notarju. Cenjene ponudbe je poslati na naslov: b." poste restanie, Selca nad Skofjo Loko. 1591 2 Stanovanje v Knaflovih ulicah št. 5j(„Narodna Tiskarna-) v II. nadstropju s 3 sobami, kuhinjo iu pripadki se odda za november. Več se izve v uprava. „Narodne Tiskarne". Učenka. Za trgovino z mešanim blagom na deželi se išče deklica iz dobre hiše, ki je zmožna slovenskega in nemškega jezika, ter ima veselje do trgovine. -Prednost imajo one, ki so že nekoliko vajene trgovine. Naslov pove upravništvo „SIov. Naroda". jg17 1 V Spodnji Šiški štev. 150 se proda davkaprosta hiša v kateri je meSritotrsouina hSosfflnaT Več se poizve v Spodnji Šiški Štev. 111. 1620 1 VABILO k rednemu občnemu zboru Okrajne hranilnice m posojilnice v Idriji registr. zadruge z neomejeno zavezo ki se vrši dno 13. ma]a 1906 v dvorani mestne hiše idrijske ob 1. url popoldne. DNEVNI RED: 1. ) Poročilo naČelništva. 2. ) Poročilo nadzorstva o računskem sklepu. 3) Odobrenje računov. 4. ) Volitev ravnateljstva in nadzorstva. 5. ) Poročilo o izvršeni reviziji. 6. ) Slučajnosti. 1623 V Kranju bo v soboto, dne 5. maja 1.1. ■ v s staro špecerijsko, žsanjarsko In žitno trgovino ter s kavarno. Kdor želi zvedeti kaj več, naj piše na naslov: „Kranj št. 53", poste restante. igi/» »o Stanovanje obstoječe iz 2 sob kuhinje in drvarnice se v I. nadstr. hiše št. 8 v Gradaški ulicah za avgustov termin odda. Natančneje se izve pri hišni last niči istotam. 1600—2 §!!!! skladišče |maga cln) se išče za takoj v Ljubljani, v mestu. Kdo — pove upravništvo »Slov. Naroda". 1587 3 MmnM* poram Ljubljana, Pogačarjev trg. Razstavljeno od 29 aprila do 5. maja 1906: 1548 2 Zelo zanimivo potovanje po Afriki. Gonstantine, Alžir, Sahara. Ker nameravam zapustiti Ljubljano, prodajam vse blago svoje zaloge po ■ V II na kar cenjeno občinstvo še posebno opozarjam. Cepa velikonočna in binkoštna darila. Z velespoštovanjem 1278—8 Adolf VVagenpfeil juveiir in zapriseženi cenilec v Ljubljani na Jurčičevem trgu 2. 1 m flOHoHOKli [ Zahtevajte čisto domače in dalmatinsko olje! Trgovci, naročajte samo pri tvrdki DINKO SPINĆIĆ P- Franeići (v Istri). S tem bodete zadovoljili svoje odjemalce! Olje je čisto naravno in hrani mast in maslo. Ona xm lOO Iti*.: 1607 1 I vrsta icrcn II. vrsta 78 )SXQX3l Trgovski pomoćnik mešane stroke, Želi nvojo službo preme-niti najraje na deželo. Vstop s 15. junijem t. 1. Naslov pove upravništvo „Slov. Naroda4*. 1584 > Kupi se 100 vagonov dobrega tatinii ulja.1 Pismene ponudbe na V. Gasparin, Zagreb, Rainerova ulica št. 5. Samostojnega kolarja ali takega, ki želi postati samostojen, marljivega in veščega vsakovrstnega kolarskega posla, išče hišni posestnik in kovaški mojster v Karlovcu, na Baniji Št. 24, ns glavni cesti Zagreb Metlika. Kolar je lahko oženjen ali samski. Za kolarski posel jamčim, ker je to stara tvrdka, samo obnovljena: jaz sam mu dam zaslužka približno 600 K na leto. Prodano je tudi gozda za okoli 500.000 gid. in se les že seka in izvaža, zato je stalen, dober zaslužek za več let zagotovljen Ponudbe upravniŠtvu aSL Naroda" pod „1592". 1592—2 JCrasno posestvo je na prodaj tik okrajne ceste I. razreda v bližini mesta in svetovno slo-veČih toplic na Spod. Štajerskem. Posestvo meri 15 oralov, in obstoji iz vinograda, njiv, sadnega in zelenjad-nega vrta, travnika, gozda in dveh hiš. Gosposka hiša (slična vili) ima 3 sobe, pokrito verando, predsobo, kuhinjo, shrambo za živila in dve klet:. Druga hiša ima eno sobo, predsobo, kuhinjo in veliko felet. Obe hiši sta zidani, z opeko kriti, ter v dobrem stanju. Posestvo leži vse skupaj ; prikladno je posebno radi zdravega podnebja in drugih ugodnosti za penzijoniste ali bo-lehne osebe. Izplačati je le 2000 gld., drugo lahko ostane vknjiŽeno. 1563—3 Naslov pri upravniŠtvu „Slov. Naroda" pod šifro „Redka prilika 2000*. Najboljši čas za sajenje do srede maja. Iglasta drevesa v 100 najplemenitejših vrstah in vseh velikostih. 1432-6 v najlepši izberi priporočajo = drevesne šole = Adalberta Farago c. kr. dvornega dobavitelja v Zalae-gerszegu ob železnici Dunajsko Novo mesto-Nova Kanila. Ilustrovani ceniki na razpolago. J. levili i O strojevodja v Dornbergu pri Gorici je preizkusil, da izvrstno učinkuje G. Piccolija lekarnarja v Ljubljani, na Dunajski cesti. Pollitrska stekl. velja 2 K in se vnanja naručila izvršujejo točno. 8 3730-3 Mesečna soba lepo opravljena, s posebnim vhodom in v solnčni legi na Mestnem trgu se odda 15. maja ali 1. junija. Naslov pove upravništvo „Slov. Naroda". 1585 2 Lepo stanovanje s 3 sobami in pritiklinami v II. nadstr. se odda ceno v najem. Tudi vrt je na razpolago. Več se poizve na Kuhnovi cesti Št. 23, pritličje na desno. 1595—2 Št. 14 V Gor. Logatcu 1 nadstropna, tik cerkve in v bližini c. kr. uradov, pripravna tudi za obrt, se proda iz proste roke. Več se izve pri M. Hammerlitz v Logatcu. 1564 2 Stanovanje 8 3, eventualno 4 sobami, kuhiujo in shrambo se takoj ali s 1. avgustom odda v najem. Več se poizve pri A. Šarabonu na Zaloški cesti št. 1. 1583 2 že predelani ali Še nepredelani, kakor tudi škornji se dobivajo en gros naj- ceneje pri 1234- 14 L. Pressburger & sin na Dunaju XX. 1. Osebni kredit za uradnike, častnike, učitelje itd. Samostojni konzorciji Uradniškega društva za hranilne vloge in predujme dovoljujejo posojila na osobni kredit pod najzmer nejšimi pogoji tudi proti dolgoletuim odplačilom. Posredovalci so izključeni. Naslove konsorcijev naznani brezplačno osrednje vodstvo Uradniškega društva na Dunaju, VVipplinger&trasse 25. 1164—14 Ura z verižico za samo K 2-—, Zaradi nakupa velike množine ur razpošilia šle-zijska razpošiljalnica : prekrasno poz)aC-<-m> 36-urno precizij.sko uro ankerico z lepo verižico za samo 14 t'— kakor tudi 31etno garancijo. — Po povzetju razpošilja Prusko-šlezijska razposilje valni ca P. WINDISCH v Kraisovu U 38. NB. Za neugajjyoče denar n:iz.ij. 1022 Kompanjon ali kapitalisti ki hoče stopiti v zvezo s popolnoma dobro idoČim podjetjem se išče. Pismene, neanonimne ponudbe pod Šifro ,,2000 Kr" na reklamno podjetje W. K. NUĆIČ v Ljubljani, Šelen-burgove ulice št. 6. vtm i v biši na oglu Miklošičeve cesta in Dalmatinovih ulic se odda za avgustov termin v I. nadstr. elegantno stanovanje s 6, event. 5 sobami itd. z erkerjem in razgledom na park. Oddasta pa se tudi 1 ali 2 nemeblorani sobi z vbodom iz stopnic pripravno tudi za manjšo pisarno. — VeČ se izve v Sod-nijskih ulicah št. U, I nadstr. U2T 7 2247 59497174 95 7.^H 801 54 $rnnd hotela „UHIOIT —j J ) ^ ^3 <^ j W^ Kanovo Idoftlo izredno dobro vino ^W narodna godba". „SClUllillSberjGr" 55 150 sežnjev trdih, lepih drva proda takoj posestnik v Medvodah. 1527 3 .Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani" Podružnica v CELOVCU. kupuj« in prodMj* vse vrste rent, sastavnih pisem, pnjontot, komunalnih obligacij, srečk, delnic, valut, novcev m devut • Promese Izdaja k vsakemu žrebanju. Akcijsk; kapital K 2,000.000-. Rezervni zaklad K 200.000# tmu\m ta ttstt*|tiji taji |rtu)M n trdnostni paptrta iaarebane vrednostne papirje In o~«kx-va.ja* »ročic« proti vnovčnje aapale kupone. m-vir se ni iacera."toi. Vtnkuluje in devlnkulujs vojaške ženitnlnske kaveio Bal^ompl In laisaMO nenle ~SJt •JT" Boru« uHru«^lt> TLJk Podružnica v SPLJETU. .253» Hruarn* vloaje sprejema v tekočem račun o ali na vložne knjižice proti igodnim obrestim. Vloženi denar obrestuje od dne v'oge do dne vzdiga. 3 51 Promet s čeki in nakaznicami. Žrebanje nepreklicno pojutrišnjem dne 5. maja 1906. Loterija za ogrevalne sobe 1500 dobitkov, 55.000 kron vrednosti. Glavni dobitek 30.000 K vrednosti. — Srečke po 1 K. Dobivajo se po vseb trafikah, loterijskih kolekturah, menjalnicah, in pri loterijski upravi dunajskega dobrodelnega društva za ogrevalne sobe na 1167—6 Dunaju, L, Spiegelgasse št. 15. Izseljenci v Ameriko (skozi Nizozemsko ali Francosko), obračajte se zaradi točnih nasvetov najboljše na generalno agenturo za izseljevanje A. M. Katural, Basel (fi. Jtatural, te Conltre £ Cie.) 1. II o o tm stra 1246—5 S 1. ki vas točno odpremi po nizki ceni in s skrbno postrežbo samo s parobrodi najnovejšega sistema, z dvema vijakoma. Vinko Majdič, Kranj. Usojam si vljudno naznaniti, da sem z današnjim dnem oddal zastopstvo svojega mlina za Ljubljano in okolico gospodu J. Spoljariču in ostane moje skladišče še nadalje na starem prostoru v Vegovih ulicah št. 6 (tik realke), Priporočam ob tej priliki svojim cenj. odjemalcem svoje obče kot najboljše pripozuane mlevske pridelke, in zagotavljam, da se bodo cenj. naročila izvrševala kakor preje tudi v bodoče točno in vestno. Z odličnim spoštovanjem Vinko Majdič. 1629-1 Za razsvetljavo! vil, gradov, hotelov, tvornic, kavarn itd., povsod, kjer ni plinove tvornice ali elektriške centrale, je najprimernejši S rtus', aparat za zračni plin Obrat popolnoma brez oevarnosti. Eksplozija izključena. Najnižji obratni stroški! Za postavljenje v kateremkoli prostoru ni treba koncesije. Na stotine referenc. F* Bathe <£ Cie. DUNAJ, IV., Schallergasse Nr. 13a. Cenovniki zastonj. 1542—2 Največja izbira najboljših in najcenejših duokoles in *+ šivalnih strojev za. rodbino in obrt. Pisalni stroji. # Večletno jamstvo. # Vezenje poučujemo brezplačno. # Lastna delav-fff^Nca za poprave. *| F 256-18* IVAN JAX fn SIN g Ljubljani, Dunajska cesta si. 17. .Mesečna soba s posebnim vhodom, z eno ali dvema posteljama, se takoj odda 1590 2 v Gradišču št. 8,1. nadstr. čisti samo 25 i- Kadar pridete u LJubljano si oglejte na Pogačarjevem (Sodnem) trgu v veliki mestni hiši zraven manufakturne trgovine Hpri Škofu" Panoramo (mednarodno). 448—14 Ta si lahko ogledate vsak dan 50 umetno izdelanih slik za jako nizko ---vstopnino. == Vsak teden druge slike E! Vse slike se vam pokažejo popolnoma kakor v naravi. Najcenejše potovanje po vsem svetu! Pariški svetovna razstava 1900. 77 f '■mm, £4U I)ENTffBHcS ^DOCTEUR P1ERB6 w^ PAR1S 5^ loelavna ustna voda. Dobiva sapovaod. 3564 50 Knjižna novost! fi. Aškerc: jViučentki. Slike iz naše protireformacije. Cena: broš. z izvirno risbo na naslovni strani 3 K, eleg. vez. 4 K BO h, po posti 2U h več. Ta najnovejša Aškerčeva pesniška knjiga obsega petdeset epskih pesnitev iz zgodovine slovenske proti reformaciji. Reakcija zoper protestantizem se je bila začela že za Trubarja. Ko pa je zasedel ljubljansko škofijsko stolico Tomaž tiren, so se začeli hudi Časi za slov enak«' protestante. To reakcijo nam slika Aškerc v plastičnih epskih pesnitvah na podlagi zgodovine in v njenem duhu. Vsak izobražen Slovenec se mora zanimati za zgodovino svojega naroda, torej tudi za slov. protestante, ki so po dolgem upiranju podlegli kot pravi mučeniki za svoje prepričanje, tako, da jim mora izkazovati svoje simpatije in spoštovanje vsak napreden Slovenec. 54—45 Knjiga je izšla v založbi Lav. Schwentnerja v Ljubljani. zmožen slovenske in nemške korespo dence nastopi lahko takoj službo. Naslov pove iz prijaznosti uprav* „SIov. Naroda". 162 Zaradi opustitve trgovine oblastveno dovoljena popolna razprodaja. Prodajale se bodo vSeh vrst žepne ure: zlate, srebrne, nikljaste in jeklene. Stenske ure, ure na nihalo, stojalne ure. Zlatnina in srebrnina, prstani, verižice, uhani, brože, zapestnice, izprehodne palice itd Optisko blago na pr. operna kukala, poljska kukala, tlakomeri, toplomeri, fotografiški aparati itd. itd. Vso pod nakupno ceno! v Ljubljani, na Dunajski cesti štev. 20 (nssproti t. » x-».t-nt* „EVKOPA"). 152G 2 flrerm in urt u , „JMarodnem doma" Vsem svojim cenj. gostom in prijateljem „Narodnega doma" naznanjam, da bom w t«>. «s«**~ r». ma|a t. 1. otvoril areno. ~W «ioboto^ «1>. i a* w nedel|o9 €5. mafa dve veliki orfejski predstavi. Točil bom vedno najboljšo domačo vinsko kapljico ter plzenjSkO in marčno pivo. — Za dobro kuhinjo, zmerne cene in točno postrežbo jamčim in se priporočam z velespoštovanjem 1625 1 AeacIt*, Bogo vič, restavratvr. Naznanilo. Vdano podpisani si usoja vsem svojim cenjenim naročnikom vljudno naznanjati, da je z dnem S« mafa premestil svoj brivski salon z Jurčičevega trga št. 2 na Dunajsko cesto, oziroma i Sodnijske olice št 2 v hišo gospoda župana Ivana Hribarja. Ob tej priliki se svojim cenjenim naročnikom najtopleje zahvaljujem za dosedanjo naklonjenost ter se istotako priporočam za nadaljni obisk tudi v novem lokalu ki sem ga uredil popolnoma na novo, najelegantneje in bigijenično ter uvedel nov higijenićni aparat za čiščenje ščefi, glavnikov, skarii, britev, strojev itd. Za nadaljno naklonjenost in mnogobrojni obisk se vdano priporočam Engelbert Franchetti brivski mojster. 1573 — Na zahtevo lepi novi, veliki cenovniki, tudi po požti brezplačno. Lepa i nisla Ha! FR. ČUDEN St. 414. Zlati double- a^ma ■ ^ M 41/j.ltl a uhani gid. 1-20. Urar in trgovec v ma »ni hW ,lh:iI1' I** 1 Zlati 14kar.gld.3—. edini zastopnik švicarskih tovarn Union; /lati M kar a • priporoča p. n slav. občinstvu svojo že obče znano, črez 20 let obstoječo trgovino z najveejo in najbogatejšo zalogo. Velika izbira tmih briljantov, zlatih, srebrnih m nikljastih nr in verižic — Namizna oprava iz kitajskega in pravega srebra tir lajatn i Okraski itd. Posebno lepa ;iu jako velika izbira za cenjene gg. ženine in ne- po najnižjih cenah! SU2 11 Št. 203. > fi: št. 274. Tula-srebrna cil.-remont. Srebrna cil. z 10 kamni in dvoj. z 10 kamni gld 9 ,**sftffffi^"!pokrovom gld. 7'25. St 21)9. Srebrna cil.-rem. s 6 kamni gld 5 60. Srebrne ure po 3 gl. Za poceni ure ne jamčim, ker si bočem < hraniti dobro ime. Izdajatelj in odgovorni urednik: Bas t o, P ust o sle m se k. LasUuua in tisk „Narodne tiskarne*. 313904