STAJERSKI TEDNIK dostopen tudi na internetu. digistririijte se na wwmfoidmkoifi V V |VY zariscu Središče ob Dravi • Spor zaradi šolske prehrane O Stran 4 Ptuj, torek, 24. junija 2014 letnik LXVII Odgovorna Simona Meznarič ISSN 1581-6257 Cena: 1,10 EUR • št. 49 O^ 1 =o taierski in ID RADIOPTUJ 89,8*98,2'I04,3 www.radio-ptuj.si Politika Majšperk • Želijo si hidroelektrarne -za cukrčke O Stran 7 Slovenija, Podravje • O dravskem produ, ki ga prepustimo Hrvaški Zakaj je gramoz v Dravi za Slovence nedotakljiv Štajerski gradbinci gramoz nabavljajo v gramoznicah in kamnolomih na območju regije. Zajemanje gramoza iz Drave ni dopustno, saj reka zaradi zajezitev nima prodonosnega značaja. Šport Tenis • Rola v Wimbledonu do dvoboja z Murrayem! ^ O Stran 11 Štajerski TEDNIK v digitalni knjižnici: www.dlib.si 039 rajaš. C> ¡9 Tisn Izmed vseh novih naročnikov, ki se boste naročili na Štajerski tednik v času od 6. 5. do 18. 7., bomo izžrebali enega in ga skupaj s spremljevalcem popeljali na tridnevni izlet - OBIRANJE MANDARIN V DOLINI REKE NERETVE (10.10. 2014) s potovalno agencijo Turistagent. Z izletom bomo nagradili tudi enega izmed stalnih naročnikov Štajerskega tednika. 2 Štajerski1TEDNIK Aktualno torek • 24. junija 2014 Podravje • Kako nam gramoz»pobegne« na Hrvaško Gramoz v Dravi je za Slovence Megalomanski projekt, skoraj pol milijarde evrov vredna obnova 109 kilometrov železniške proge na območju Podravja in Pomurja, je projekt potrebno ogromno gradbenega materiala. Poskusili smo poizvedeti, od kod izvajalci del dobavljajo gramoz. Po neuradnih informacijah iz terena je slišati, da bi se naj gramoz za projekt dobavljal tudi iz sosednje Hrvaške. V strugi Drave nizvodno od Markovcev pa nam ležijo tone in tone proda, ki se ga zaradi naravovarstvenih omejitev iz vodotoka ne sme zajemati. Kakor hitro reka Drava prestopi državno mejo, pa v strugi in ob njej velja povsem drugačen, bistveno bolj liberalen varstveni režim. Sosedje Hrvati naj bi prod iz Drave zajemali kar v obsežni meri. Do podatka, ali naj bi se za potrebe projekta obnove železniške proge (gradnjo povezovalnih nadomestnih cest) uporabljal dravski prod - zajet na Hrvaškem, nismo uspeli priti. So pa nam na Ministrstvu za infrastrukturo in pro- Uvodnik stor (MZIP), ki je nosilec oz. investitor projekta, potrdili, da je pred časom eden izmed izvajalcev nekaj gramoza za potrebe gradnje povezovalnih cest na območju Ptuja in Dor-nave dobavil tudi iz gramoznice Petrijanec na Hrvaškem. Cene dobave gramoza investitorju niso znane. »Naročnik izvajalcem plačuje celoten strošek vgradnje gramoznih materialov. Se pravi, da so v ta strošek zajeti dobava materiala, prevoz in vgradnja. Cene, ki jih naročnik plačuje, so določene na podlagi ponudb izvajalcev, ki so bili izbrani v postopkih javnih naročil in s katerimi so bile podpisane pogodbe. Cena, ki jo zgolj za material plačujejo izvajalci, naročniku ni poznana,« je pojasnila predstavnica Službe za odnose z javnostmi na MZIP Barbara Šubic in dodala: »Prav Mi smo narobe svet Za marsikatero investicijo ne razumem, kaj bi lahko pomenila za razvoj in napredek. Ena izmed takšnih je obnova železniške proge med Pragerskim in Hodošem, za katero se bo potrošilo pol milijarde evrov davkoplačevalskega denarja. Vodilni pri projektu zatrjujejo, da bo poleg zagotavljanja večje varnosti projekt predvidoma prinesel tudi ustrezen finančni učinek. Odkar pomnim, je slovenska železnica zastarel in popolnoma nedinamičen sistem. Povrh vsega še velik izgubar, ki mu država vsake toliko stisne ustrezno finančno injekcijo. Slovenija je prvo železniško povezavo dobila sredi 19. stoletja. Danes, več kot 150 letpo tem velikem dogodku, bi podravsko okolje bolj kot železnico potrebovalo dobro in učinkovito cestno povezavo, pa tudi usposobljeno in normalno delujoče mariborsko letališče. Več kot 20 let je govora o gradnji hitre ceste med Ptujem in Ormožem, za katero se je porabilo milijone davkopla-čevalskega denarja, učinka pa nobenega. Ceste ni niti na papirju. Ta cestna povezava bi za razvoj lokalnega okolja v Prlekiji zagotovo imela pozitiven učinek. Kot primer, kaj za razvoj gospodarske dejavnosti pomeni bližina avtoceste, lahko navedemo Slovensko Bistrico, kjer poslovni objekti v obrtni coni rastejo en za drugim. Ker so v bližini prometne žile. Gospodarstvo na Ptuju in v Ormožu žalostno ugaša. In niti približno ju ne bo rešila modernejša železniška povezava. Po tej bodo vlaki samo odbrzeli mimo naših krajev, ne da bi okolje kaj od tega tudi imelo. Razen hrupa in obremenjenosti. Nižje od Ptuja so te dni na križanjih železnice in cest tri velika gradbišča. Nadvoz med Ptujem in Dornavo je resda več kotpotreben. A po obnovi vneto kliče tudi Dornavske cesta, pred in za nadvozom, ki jo bodo v času gradnje veliki in težki tovornjaki še dodatno poškodovali. To je cesta, na kateri ugašajo življenja in je zares nevarna. Za njeno obnovo denarja ni. Kot ga tudi ni za popravilo dveh tretjin slovenskih prometnic, ki so v slabem stanju. Mi smo res narobe svet. Milijone in milijone vlagamo v nekaj, za kar natančno ne vemo, kakšen ekonomski učinek bo prineslo. Obstoječe prometnice, ki jih krvavo potrebujemo, saj novih nimamo, pa so postale kolovozi. Vlak in konjska vprega po kolovozu. Na kaj vas to spominja? Na čas izpred sto let... Mojca Zemljarič tako je odločitev, od kod se bodo gramozni materiali dobavljali, stvar izvajalca in ne naročnika, saj bi drugače bilo kršeno načelo prostega trga.« Po zagotovilu Šubičeve naj bi trenutno vsi izvajalci na projektu gramozne materiale dobavljali iz slovenskih gramoznic ali kamnolomov. Stopili smo v stik z obema glavnima izvajalcema del pri obnovi železniške proge, podjetjema Strabag in SGP Pomgrad. Povprašali smo ju, koliko gramoznega materiala se bo porabilo za celoten 500-milijonski projekt in od kod ga nabavljajo. S podjetja SGP Pomgrad so sporočili, da bodo za celoten projekt porabili 330.000 m3 gramoza. Kot so še povedali, gramoza za potrebe dotičnega projekta iz tujine niso nabavljali. »Ves gramoz, ki ga potrebujemo na tem projektu, je iz Slovenije, oziroma iz naših Pomgradovih gramoznic. Le v manjši meri, tam, kjer je to zaradi prevoza optimalno, ga dobavljamo od lokalnih dobaviteljev, npr. od Segrapa. Nismo predvidevali, da bi gramoz uvažali iz tujine,« je pojasnila Maja Gujtman s podjetja SGP Pomgrad. V podjetju Strabag se na naša novinarska vprašanja niso odzvali. Kljub temu da izvajajo projekt, ki je financiran izključno z javnimi sredstvi. Drava ni prodonosna reka Ker nas je zanimalo, zakaj se v Sloveniji prod iz reke Drave ne sme zajemati, smo se z vprašanji obrnili na Republiški zavod za varstvo narave (ZRSVN) in Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (Dopps). Mateja Kocjan iz Zavoda za varstvo narave je povedala, da odvzem mineralnih surovin (kot je tudi gramoz) v splošnem ureja rudarska zakonodaja, ki predpisuje pravila, ob upoštevanju katerih je možno odvzemati gramoz iz okolja. Sicer pa je po njenem prepričanju odvzem proda iz reke Drave problematičen že več desetletij, vse od izgradnje verige hidroelektrarn sredi prejšnjega stoletja. Od takrat naprej je bilanca (količina prinesenega proda nasproti odnesenemu produ) negativna. »To pomeni, da reka praktično iz Alp v ravninski del toka ne prinaša Bodo zmanjšali poplavno nevarnost? V okviru projekta LiveDrava je načrtovanih nekaj akcij na strugi reke Drave. Po besedah direktorja Doppsa Damjana Denca načrtujejo čiščenje lesne zarasti na petih večjih sipinah, medtem ko odvažanja gramoza ne bo: »Lesno vegetacijo, v glavnem gosto zarast vrbovja, bomo odstranili in ponovno dobili golo površino, ki je pomembna za gnezdenje malega deževnika, hkrati pa ne predstavlja več ovire toku reke. Odvažanja gramoza s teh prodišč ne bo. Lahko se premesti na posameznem prodišču, iz reke pa se ga ne bo jemalo. Eno prodišče je že bilo očiščeno, štiri še sledijo,« je pojasnil Denac in dodal, da načrtujejo tudi odprtje treh nekdanjih dravskih stranskih rokavov, ki jih je reka z leti zasula. »S tem se bo lokalno povečala razlivna površina, kar je spet pozitivno v primeru poplav, saj se tukaj reka umiri in izgubi moč. Vsi rokavi so v poplavnem pasu na mestih, kjer ni objektov ali kmetijskih zemljišč. S temi deli bomo izboljšali habitate ogroženih vrst in lokalno zmanjšali poplavno nevarnost. Izvajalec del na projektu je VGP Drava Ptuj.« več nobenega produ, ampak ga samo lokalno premešča znotraj odsekov struge med posameznimi jezovi. Ves prod iz Alp se ujame v akumulacijskih jezerih v zgornjem toku reke. Reka potem do nas prinaša samo še fine sedimente, kot sta mulj in pesek,« je pojasnila Kocjanova in dodala, da je bilanca proda pri rekah s prodnatim dnom, kot je Drava, bistvena za stabilnost nivoja dna reke. »Ker je v primeru reke Drave bilanca negativna, dodatno so jo v preteklih desetletjih slabšali še odvzemi proda v sklopu regulacijskih del, se dno reke poglablja, omočen del struge pa postaja vse ožji. To povzroča celo serijo velikih naravovarstvenih, vodarskih in gospodarskih težav, kot so: upad nivoja podtalnice Ptujskega in Dravskega polja, sušenje poplavnih gozdov, pospešeno zaraščanje struge Drave in posledično manjša pretočnost struge, večje suše na poljih ... Z vidika ohranjanja narave to pomeni degradacijo rečnih in obreč-nih habitatov.« Besedam Kocjanove pritrjuje tudi direktor DOPPS-a Damijan Denac, ki je med drugim dejal: »Zaradi odvažanja proda z visokih sipin, prodišč, se je v preteklosti lokalno povečala poplavna ogroženost. Visoka prodišča je reka ob velikih pretokih prestavljala. Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Drago Slameršak. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorna urednica: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Martin Ozmec, Jože Šmigoc. Lektorica: Lea Skok Vaupotič. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Megamarketing d.o.o.: (02) 749 34 27 . Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si. Cena izvoda v torek in petek 1,10 EUR. Celoletna naročnina: 110,10 EUR, za tujino v torek 109,20 EUR, v petek 100,80 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 60. a členom (ZIPRS 1314-A) Zakona o DDV (Uradni list 46/2013, z dne 29. 5. 2013). Foto: MZ torek • 24. junija 2014 Oglasi in objave Štajerski TEDNIK 3 nedotakljiv e v polnem teku. Ni treba posebej poudarjati, da bo za tako obsežen ".p Visoka prodišča se ne zaraščajo, za razliko od nizkih, ki se zaradi omočenosti zarastejo zelo hitro. Zaraščena prodišča ovirajo pretočnost struge in problem je tukaj.« »Je pa s stališča ohranjanja narave povsem sprejemljivo »Cena gramoza je predmet pogajanj.« Gradbena podjetja, ki večino svojih prihodkov (za gradbena dela) ustvarijo iz javnih sredstev, smo povprašali, kakšne so za njih nabavne cene gramoza. Martin Turk, direktor Cestnega podjetja Ptuj, največjega gradbenega podjetja v regiji, o natančnih zneskih ni želel govoriti: »Cena je odvisna od trga in gibanja cen na trgu. Dobavitelji imajo nastavljene cenike. Za katerega dobavitelja se odločimo, je odvisno od lokacije gradbišča, saj je cena prevoza bistveni element strukture cene nabave in dostave materiala. Cena je predmet pogajanj.« Podobno je pojasnil tudi direktor Komunale Ptuj Janko Širec. »Cena je v veliki meri odvisna od razdalje med gramozno separacijo in gradbiščem. Zato se gramozni agregati dobavljajo v deponiji, ki je najbližje posameznemu gradbišču. Cene gramoza so odvisne od obsežnosti projekta in skupne količine dobavljenega materiala. Pri nabavi gramoznih agregatov sodelujemo z več dobavitelji,« je dejal Širec. Klavdija Zorjan iz Komunalnega podjetja Ormož pa je pojasnila, da njihovo podjetje nabavlja gramoz iz gramoznice Jurkovec v Frankovcih (Ormož) in gramoznice Segrap (Ljutomer). Direktor družbe Asfalti Ptuj Boštjan Dokl Menih je povedal, da gramoz, ki ga uporabljajo pri izvajanju projektov, nabavljajo iz različnih virov, odvisno od lokacije posameznega projekta in bližine gramoznice. »Cena gramoza je tako odvisna od več poslovnih dejavnikov in je predmet pogodb z dobavitelji,« navaja Menih. Kje in po kakšnih cenah gramoz kupujejo haloške občine Glede na to, da gramoziranje cest za haloške občine na letni ravni predstavlja relativno visoki strošek, smo poizvedeli, po kakšnih cenah in kje dobavljajo gramoz za posip in utrditev cest. Gramozirane ceste po strmih haloških gričih so podvržene vremenskim vplivom. Najpogosteje jih poškodujejo močni poletni nalivi in neurja, pa tudi huda zima. Župan občine Cirkulane Janez Jurgec je pojasnil, da gramoziranje cest občino na letni ravni stane dobrih 17.000 evrov. V glavnem jim gramoz dobavljata dve podjetji (Žuran in Kuhar). Cena za kubični meter materiala je 19,56 evra. En tovornjak pripelje 10 m3, cena prevoza je 73,2 evra. Direktor uprave občine Majšperk Gorazd Ladinek je dejal, da njihovo občino cena dobave gramoza s prevozom in vgradnjo stane 18 evrov po kubičnem metru materiala. Tovornjak pripelje na traso povprečno 10 m3 gramoza. »Koncesionar dobavlja gramoz iz večjih kamnolomov v našem okolišu (Poljčane, Negonje, Pleterje, ...), ki se po potrebi vgrajuje na makadamska cestišča. Obseg gramoziranja cest se je po letu 2010 precej zmanjšal, ker smo posodobili kar nekaj problematičnih makadamskih odsekov javnih poti. Letos se bo modernizirala tudi slabe štiri kilometre dolga lokalna cesta, kjer so neurja in močni nalivi vedno povzročali precejšnjo škodo. Stroški gramoziranja občinskih cest so v zadnjih letih približno enaki. Povprečno se letno na makadamske občinske ceste navozi okrog 500 m3 gramoza (letni strošek 9.000 evrov), v primeru poškodb na cestiščih zaradi močnih nalivov se za sanacijo voznih površin lahko porabi tudi do 800 m3 gramoza (letni strošek 14.400 evrov). V tej kvoti je zajet tudi gramoz za sanacijo bankin na asfaltiranih občinskih cestah,« je za Štajerski tednik povedal Ladinek ter dodal, da se gramoziranje cest izvaja v sklopu koncesijske pogodbe. Koncesionar je domači podjetnik Jožef Žolger. Župan občine Podlehnik Marko Maučič pravi, da gramoz kupujejo po ceni 17,69 evra za kubični meter materiala, vključno s prevozom. »Cena velja za katerokoli cesto na območju občine Podlehnik. Kupujemo izključno gramoz iz kamnolomov v Rogaški Slatini in Golubovcu na Hrvaškem. Če se pojavi priložnost, kupimo tudi mleti asfalt (po isti ceni kot gramoz) ali pa frezani asfalt po ceni 20,6 evra za kubik,« je dejal župan Maučič. V letu 2011 je občina Podlehnik za gramoziranje cest namenila 21.100, v letu 2012 16.490 in lani 22.076 evrov. Občina Žetale gramoz nabavlja po ceni 12,88 evra za kubik materiala. En kamion jim pripelje devet m3 materiala, cena prevoza je 79,3 evra. Kot je povedal župan Anton Butolen, gramoz nabavljajo pri Granitu Slovenska Bistrica in podjetju Trik Kamenine iz Rogaške Slatine. »Leta 2011 je bil strošek gramoziranja cest 27.910, leta 2012 24.250 in lani 15.560 evrov,« je še navedel župan Anton Butolen. Vsi zneski cen vključujejo DDV. Foto: Črtomir Goznik „Drava ni prodonosna reka, pretok proda omejujejo zajezitve," pravijo naravovarstvenih. Se pa ob pogledu na takšne količine odloženega materiala poraja vprašanje, zakaj proda vsaj deloma ne bi smeli zajemati iz reke. premeščanje motečega dela proda znotraj aktivne dravske struge, s čemer se ohranjata pretočnost in prodna bilanca reke, kot je bilo to izvajano v sklopu regulacijskih del v zadnjih letih. Podoben pristop upravljanja s prodom je uveljavljen na številnih podobnih rekah po Evropi. Dejstvo je, da v zahodno evropskih državah (npr. pri sosedih Avstrijcih) iz rek z negativno prodno bilanco proda iz strug že desetletja ne odvzemajo,« je še povedala Mateja Kocjan iz ZRSVN. Dopps bi manjše zajeme dovolil Po besedah direktorja Doppsa Damijana Denca je potrebno posege v strugo natančno modelirati in z več vidikov pojasniti, kaj pomeni odstranjevanje proda. »Ne gre za vprašanje, ki bi ga lahko reševali laično in ad hoc. Popolnoma razumemo, da so domačini ob Dravi v preteklosti izkoriščali prod, ki ga je prina- šala reka, vendar je danes zaradi zmanjšane prodonosnosti situacija drugačna. Za lokalno rabo, ko gre za individualne, majhne odvzeme, bi morda lahko našli nek kompromis, kot na primer v Avstriji. Tam vsakih nekaj let kontrolirano odvzamejo manjše količine gramoza in jih deponirajo na posebne zaklenjene lokacije. Domačini (predvsem kmetje) imajo do teh lokacij dostop in za določene namene, denimo za vzdrževanje poljskih in gozdnih poti, lahko ta gramoz brezplačno uporabljajo. Vzpo- stavili so torej red, ki se ga držijo.« Denac to rešitev ocenjuje kot zanimivo in kot nam je zatrdil, bi jo pri nas tudi sam podprl: »Nismo pa mi tisti, ki odločamo. Gre za zakonodajo in sistem, za katerega upravičeno pričakujemo, da ga bodo uredile pristojne službe. Najlažje je - kot se rado zgodi - najti hiter izgovor, da je Dopps kriv za vse, ker je proti, četudi Dopps samo opozori, da se nekje krši zakone, vsi to gledajo in zraven mižijo.« Monika Levanič Mojca Zemljarič V članku z nadnaslovom Zakaj se župani skrivajo pred javnostjo in naslovom Že druga pritožba Snage, smo v petek, 20. junija, v Štajerskem tedniku na strani 3 napačno navedli, da gre za drugo pritožbo podjetja Snaga. Kot so nam sporočili iz Snage, je v obravnavi še vedno njihova prva pritožba z datumom 22. april 2014. Za napako se opravičujemo. Uredništvo Foto: MZ 4 Štajerski1TEDNIK V žarišču torek • 24. junija 2014 Ptuj • Napake, neskladja, nepreglednosti, nejasnosti in pomanjkljivosti pri poslovanju Doma upokojen Inšpekcija vsakič znova naleti na O domnevnih nečednostih in nepravilnostih pri poslovanju Doma upokojencev (Doma) Ptuj smo pred časom v Štajerskem tedniku varstvu (Iniciativna skupina) je na včerajšnji tiskovni konferenci javno spregovorila o nepravilnostih, ki so jih v Domu Ptuj ugotovile Skupina se je predhodno z direktorico Doma sestala na dveh sestankih. »Lahko rečemo, da razen nekaj izjem nismo dobili konkretnih odgovorov oz. pojasnil na ključna vprašanja in vprašljive zadeve. Direktorica namreč ves čas vztraja, da nobena inšpekcija in tudi revizija ni odkrila nobenih nepravilnosti,« pojasnjujejo člani iniciative in z uradno dokumentacijo razkrivajo, da besede direktorice Doklove ne vzdržijo. Javnosti so predložili na vpogled zapisnike inšpekcijskih nadzorov socialne, delovne in tržne inšpekcije. Iz dokumentacije, ki so jo pridobili po Zakonu o dostopu do informacij javnega značaja, je razvidna vrsta nepravilnosti. Med drugim kršitve delovno-pravne zakonodaje. Večina zaposlenih v Domu je imela sklenjene pogodbe o zaposlitvi za določen čas. Pogodbe so se po izteku podaljševale in v skladu z zakonom bi morale biti že zdavnaj sklenjene za nedoločen čas. Takšnih pogodb naj bi bilo približno 70 %. Direktorica Doklova je sklepanje pogodb za določen čas inšpekciji utemeljila s tem, da se jih sklepa zaradi začasno povečanega obsega del. Inšpektorat RS za delo v odločbi z datumom 6. maj 2014 ugotavlja, da direkto-ričina utemeljitev ne vzdrži, saj so med inšpekcijskim pregledom takšno prakso zaznali za obdobje zadnjih petih let, od 2009 naprej. Še letos januarja je bilo v zavodu 67 % delavcev s področja socialne oskrbe in 76 odstotkov s področja zdravstvene nege zaposlenih za določen čas. Takšno prakso inšpekcija označuje za nezakonito. Opomin brez globe, 60 evrov za stroške postopka Samo grenko se lahko nasmehnemo tudi ob ukrepu, ki ga je inšpekcija ustanovi kot pravni osebi (Domu) in njegovi odgovorni osebi (direktori- Iniciativna skupina kot vprašljive zadeve pri poslovanju Doma Ptuj med drugim izpostavlja: • zaračunavanje dodatnih in nadstandardnih storitev uporabnikom, kjer ni vzpostavljen sistem za izkazovanje in dokumentiranje dodatnih stroškov; • inšpekcijski nadzor v zvezi s sumom davčne utaje; • zelo vprašljive prevrednotene odhodke v znesku 1.424.190 evrov in s tem »umetno« zmanjšanje letnega proračunskega presežka; • neobičajne presežke v tržni dejavnosti (okrog 70 odstotkov v letu 2012 in 50 odstotkov v letu 2013); • primer oderuštva - plačilo 27,55 evrov (provizije za storitev) za vsak obračunan kreditni odtegljaj pri plači; • zavračanje Doma, da v Svetu stanovalcev in Svetu zavoda sodelujejo svojci stanovalcev. ci) izrekla ob ugotovljenih kršitvah. Izrečen je bil opomin, pravna in odgovorna oseba pa sta vsaka dolžni v roku 15 dni po pravnomočnosti odločbe plačati po 30 evrov za stroške postopka - sodno takso. Za navedeni prekršek je sicer predpisana globa v višini od 3.000 do 20.000 evrov za delodajalca ter od 450 do 2.000 evrov za odgovorno osebo. »Ker je delodajalec pred izdajo odločbe vzpostavil zakonito stanje (zaposlitev delavcev za nedoločen čas), je inšpektorica delodajalcu ter odgovorni osebi izrekla opomin. Se pa Foto: Črtomir Goznik Na nepravilnosti pri poslovanju Doma Ptuj so na včerajšnji tiskovni konferenci opozorili člani Iniciativne skupine: (z leve) Franc Ko-dela, Nevenka Dobljekar, Viktor Pilinger in Janez Rožmarin Središče ob Dravi • Vznemirjenje zaradi šolske prehrane Svetnik podžgal ravnateljico Veliko prahu, predvsem pa vznemirjenja, je povzročilo vprašanje svetnika občine Središče ob Dravi Romana Medika glede prehrane v tamkajšnji osnovni šoli. Ravnateljica Jasna Munda seje na dolgo in široko razpisala o tem, da pa v njihovi šoli jedo zdravo hrano in so svetnikove trditve o nasprotnem brez argumentov. Na aprilski seji občinskega sveta v Središču ob Dravi je Medik na svetniškega kolega Jurija Dogšo, ki je tudi član sveta zavoda Osnovne šole Središče ob Dravi, naslovil vprašanje, povezano s šolsko prehrano. Medik je namreč od nekaterih staršev, pa tudi od svojega otroka, slišal, da imajo v šoli »čudni« jedilnik, veliko hrane pa bi naj na račun jedi, ki jih otroci naj ne bi hoteli jesti, zavrgli. Medik je dejal, da so se z vprašanjem glede prehrane že obrnili na učiteljice, vendar dobili odgovor, da one niso pristojne za sestavljanje jedilnika. Postregel je še s podatkom, da je o tem govoril s šolsko kuharico Majdo Nemec, ki mu je povedala, da »ogromno hrane zmečejo vstran«. Na tokratni, junijski seji, je Dogša svetnikom prebral odgovor, ki ga je na več listih spisala ravnateljica šole. Ta trdi, da so Medikove trditve »brez vsakih argumentov, popolnoma neutemeljene, neresnične, nepreverjene, pretirane in zlonamerne«. Svetniku očita tudi, da se ni oglasil v šoli, »da bi si pridobil verodo- SDS Slovenska demokratska stranka Občankam in občanom Mestne občine Ptuj iskreno čestitamo ob dnevu državnosti ter želimo prijetno praznovanje. Vodja svetniške skupine SDS: Helena Neudauer Mestni odbor SDS Ptuj: Rajko Fajt, predsednik stojne podatke, da bi pogledal količino zavržene hrane, da bi se pogovoril z nami o šolski prehrani, ni pogledal jedilnikov, objavljenih na šolski spletni strani«. Jezna ravnateljica zavrača vse obtožbe »Svetnik razpravlja o šolski prehrani na občinskem svetu, ki za tovrstno debato zagotovo ni ustrezen kraj in prostor. Naloga občine kot ustanoviteljice je, da zagotavlja materialne pogoje za delo zavoda, ne pa da posega v program dela zavoda in šolski jedilniki so zagotovo del našega programa dela. Domnevam, da na občinskem svetu ne razpravljate npr. o prehrani, ki jo imajo otroci na nogometnem taboru, o prehrani upokojencev na izletu društva upokojencev... pa je občina tudi sofinancer teh društev,« odgovarja na svetni-kove navedbe Mundova, ki je k svojemu dopisu priložila tudi podpisano izjavo kuharice, da se s svetnikom Medikom Foto: Miha Soštarič Roman Medik, občinski svetnik, je s kritiko šolske prehrane krepko razburil vodstvo osnovne šole. ni nikoli pogovarjala o šolski prehrani. »Tudi obenem zanikam, da 'zmečemo' v šolski kuhinji ogromne količine hrane vstran,« je še v izjavi zapisala Nemčeva in dodala, da so 6. maja letos razdelili 133 kosil, zavržene hrane s krožnikov pa je bilo 1,5 kilograma. Otroci bi jedli tudi hitro hrano »Jedilnikov ne sestavljamo kar tako, temveč v skladu s smernicami, ki so zapisane v Praktikumu jedilnikov zdravega prehranjevanja v vzgojno izobraževalnih ustanovah,« je v nadaljevanju zapisala Mun-dova. Po podatku Mundove pa je velika večina vprašanih s hrano zadovoljna. Aprilska anketa, na katero se je odzvalo 58 učencev in 19 staršev, je potrdila njene navedbe. Učen- ci in starši namreč menijo, da šolski jedilniki vključujejo dovolj zdrave hrane, kar 53 otrok pa je bilo mnenja, da so jedilniki primerni in naj takšni tudi ostanejo. Sicer pa učenci pogrešajo na jedilniku v šoli hamburgerje, kebab, pico in pekovske izdelke. Na junijski seji, ko so člani sveta zavoda OS Središče ob Dravi govorili o šolski prehrani, so soglasno potrdili, »da je šolska prehrana ustrezna ter dajemo vso podporo vodstvu in delavcem šole. Prav tako menimo, da se s takimi dejanji dela škoda dobremu ugledu šole in šolski prehrani.« Svetniki naj bodo pri izjavah previdni Medik tokrat na seji ni želel polemizirati o ravnateljičinem odgovoru, v katerem naj ne bi bilo po njegovem mnenju vse resnično, dejal je le, da ji bo pisno odgovoril. Je pa spregovoril Dogša: »Dopuščeno je, da ima vsak posameznik drugačen okus. Sedaj se posplošuje in šoli nastaja velika škoda, saj se velike količine hrane mečejo vstran.« Apeliral je tudi na vse svetnike, da so pri izjavah bolj previdni. »Na občinskem svetu moramo razpravljati odgovorno in z argumenti ter čim manj posplošeno, saj lahko hitro prizadenemo koga, ki se trudi po najboljših močeh,« je še dodal Dogša. Miha Šoštarič torek • 24. junija 2014 V žarišču ŠtajerskiTEDHiK 5 icev nove nepravilnosti obširno poročali. Lani ustanovljena Iniciativna skupina za urejanje razmer v socialnem inšpekcijske službe. kršiteljema naložijo stroški postopka, torej 60 evrov,« je navedeno v majski odločbi o prekršku, pod katero je podpi- sana inšpektorica za delo Maja Svetličič. Zoper odločbo o prekršku sta lahko sicer kršitelja - Dom Ptuj in njegova direktorica - vložila zahtevo za sodno varstvo oz. pritožbo. Kršitve tudi v Kopru Kršitve delovno-pravne zakonodaje so inšpekcijske službe na podlagi nadzora, ki so ga pričeli lani poleti, odločbo pa izdali aprila letos, ugotovile tudi v koprski enoti Doma Ptuj. Kot je razvidno iz inšpekcijske odločbe, je konec leta 2013 imela približno polovica delavcev presežne ure. Delavci, ki so ob nadzoru julija 2013 imeli presežek ur, le-teh do konca leta niso izkoristili, ampak so jih ob koncu leta imeli še več. Inšpektor za delo Gojko Aničič prav tako ugotavlja, da je delavcem bila kršena pravica do tedenskega počitka in pravica do izrabe letnega dopusta. Delodajalec mora popravljalne ukrepe izvesti takoj po prejemu odločbe in o njih nadzornemu organu (inšpekciji) poročati do 31. januarja 2015. Je pa tudi na to odločbo dopustna pritožba, v roku 15 dni od vročitve. Neodločnost resornega ministrstva »Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve (MDDSZ) je več let pomagalo prikrivati nepravilnosti v poslovanju DU Doma Ptuj oziroma jih ni niti poskušalo odpraviti. V letošnjem letu je ministrstvo na podlagi ugotovitev nepravilnosti, ki so v pristojnosti socialne in delovne inšpekcije, vendarle začelo ukrepati. Pomemben preobrat je bila 19. marca razrešitev direktorja Direktorata za socialne zadeve Davorja Do-minkuša, ki je bil najzaslužnejši za stanje v Domu Ptuj, najbrž pa tudi v domovih upokojencev po vsej Sloveniji,« pojasnjujejo člani Iniciativne skupine, ki so se zadnje dni meseca maja srečali tudi z resorno mi- nistrico v odstopu Anjo Kopač Mrak. »Ministrica se je strinjala, da je nepravilnosti potrebno odpraviti in napovedala, da bo po pregledu vseh ugotovitev ustrezno ukrepala. Iniciativna skupina ugotavlja, da MDDSZ ukrepa prepočasi in izgublja preveč časa z iskanjem dodatnih argumentov. Menimo, da že ugotovitve inšpekcijskih pregledov več kot zadostujejo za razrešitev direktorice. Gre za večletno zavestno kršenje zakonov in predpisov, ne pa za slučajne napake. Še več. Direktorica tudi nalogov inšpekcijskih služb ni izvajala. Razpolagamo tudi z informacijo, da v Domu Ptuj poteka ponovna revizija poslovanja, ki jo opravlja Služba za notranjo revizijo MDDSZ,« so še povedali v Iniciativni skupini za urejanje razmer v socialnem varstvu. Doklova bi bila poslanka Direktorica Doma Ptuj Kristina Dokl na listi stranke Desus kandidira za poslanko v Foto: Črtomir Goznik Socialna inšpekcija je v izrednem nadzoru pri delu Doma upokojencev Ptuj ugotovila napake, nepravilnosti in pomanjkljivosti. Zaradi ugotovitev, da napake in nepravilnosti bistveno vplivajo na kakovost storitev ter uveljavljanje pravic upravičencev in uporabnikov, so bili izvajalcu (Domu) 30. julija in 7. novembra lani ter 6. februarja letos odrejeni ukrepi. Ker Dom zoper odločbe ni vložil pritožb, se šteje, da se je strinjal z ugotovitvami in ukrepi inšpekcije. Odločbe o ukrepih so zato pravnomočne in izvršljive. Na podlagi odločb je inšpekcija zahtevala popravljalne ukrepe in poročila o njihovi izvedbi. Vsa tako imenovana odzivna poročila Doma Ptuj je inšpekcija nato skrbno preučila in vsakič ugotovila nove nepravilnosti. Dom je bil z dopolnilnimi odločbami na nepravilnosti znova opozorjen in pozvan k njihovi odpravi. »V formalnem smislu je Dom izpolnil večino odrejenih ukrepov, še vedno pa ostajajo neizpolnjeni ukrepi ter vsebinska neskladja, nepreglednost in nejasnost delovanja zavoda pri izvajanju storitev,« v dopisu z datumom 21. maj 2014 med drugim navaja inšpektorica za socialne zadeve Tatjana Arnšek iz Inšpektorata RS za delo. državnem zboru. Nedavno ji je zavod Prizma Ponikve s soglasjem MDDSZ podaljšal tudi mandat vršilke dolžnosti direktorice. Svet ptujskega Doma naj bi soglasje, da se Doklovi v zavodu Prizma podaljša vd-jev-stvo, podal na korespondenčni seji. Mojca Zemljarič Markovci • Spopadajo se s tempirano ekološko bombo Onesnaževalce Lagune bodo ovadili! Župan občine Markovci Milan Gabrovec je na ponedeljkovi novinarski konferenci novinarjem razkril, da bodo po večletnih neuspelih prizadevanjih za sanacijo grozeče ekološke bombe v onesnaženi markovski Laguni zoper neznane onesnaževalce vložili ovadbo. Kot je pojasnil župan Gabrovec, si občina Markovci že več let prizadeva za sanacijo močno onesnažene Lagune Štur-movci in čiščenje onesnažene zemlje ter vodnih sedimentov: »Laguna Šturmovci je vodno telo v pristojnosti države, zato smo se na Ministrstvo za okolje in prostor obračali s prošnjo, da bi zatečeno staro breme umestili v Program vodnega sklada za obdobje 2011-2012. Laguna Šturmovci v Markov-cih je ob izgradnji HE Formin služila kot obtok Drave mimo gradbišča jezu, potem pa je postala usedalnik in gnilišče za kanalizacijske vode, ki skupaj z drenažnimi vodami in zajetimi studenčnicami pritekajo po jarku. Ob vsakem povečanem pretoku in dvigu vodotokov prihaja do intenzivnega površinskega spiranja in odnašanja gnijočega sedimenta iz lagune in s tem do onesnaženja reke Drave. Pri tem gre za onesnaževanje Drave dolvodno od lagune, kar vpliva poleg drugih krajev v občini Markovci tudi na okolje občin Gorišnica, Cirkulane, Zavrč, Ormož in Središče ob Dravi, ki se nahajajo pod laguno,« je menil Gabrovec. Preprosti čebulni test je pokazal kar 70 odstotkov kromosomskih sprememb. Težave imajo tudi zaradi širjenja neugodnih vonjav, pa tudi zaradi drugih negativnih vplivov na okolje, kot so emisije in toplo-gredni plini, spiranje v Dravo, čezmerno onesnaževanje podtalnice ipd. Gabrovec pa Čeprav je ovadba vložena zoper neznane storilce, pa je župan Gabrovec na vprašanje, kdo je kriv za nastanek lagune in njeno onesnaženje, odgovoril tako: »Glavni krivci za nastanek markovske lagune so že lep čas znani, to so Dravske elektrarne Maribor, ki so ob gradnji HE Formin tam skopale ogromno gradbeno jamo, največji onesnaževalci lagune pa so kidričevski Talum, Perutnina Ptuj in Čistilna naprava Ptuj.« je tudi opozoril, da že več let ugotavljajo, da okrog lagune in v laguni izumirajo živali in rastline. Širše območje lagune je bilo že pred desetletji prepoznano kot izjemno, predvsem zaradi poplavnih habitatov ter pestrih rastlinskih in živalskih vrst. Celotno območje povodja Drave in Mure pa ima v skladu s habitatno (»ptičjo«) direktivo celo vseevropski pomen. Če laguna ne bo sanirana, so v Markovcih prepričani, da jim grozi izumrtje okoliške favne in flore. Sanacija bi zahtevala 1,5 milijona evrov Občina je do danes izdelala že okoli 20 študij, projektov in analiz, a žal brez uspeha, trdi Gabrovec in ob tem poudarja: »Pripravili in izpeljali smo že tudi javno naročilo za sanacijo lagune, ki je bilo sicer uspešno, vendar pa smo ga zaradi pomanjkanja sredstev na koncu morali, žal, preklicati. To javno naročilo je pokazalo, da znaša vrednost del za sanacijo lagune 1,5 milijona evrov, pri čemer gre za odstranitev 22.000 m3 mulja in regeneracijo vodne površine.« Z odstranitvijo židkega globokega blata želijo zmanjšati nevarnost za sprehajalce, predvsem otroke, saj območje ni ograjeno. Ohraniti želijo vodni in obvodni ekosistem, kar ima pomen za bioraznoli-kost, pa tudi za redno bogatenje podtalnice zavarovanega območja, omogočiti pa želijo tudi razvoj različnih razvojnih aktivnosti, ki niso v nasprotju z naravovarstvenimi zahtevami, kot so pešpoti ipd. Z realizacijo projekta bi tako dosegli učinke iz OP ROPI, po katerem bi bilo več kot 6000 gospodinjstev deležno boljše in varnejše oskrbe s pitno vodo, realizirali bi projekt s področja preprečevanja tveganj, več kot 6000 ljudi pa bi imelo neposredno korist od ukrepov preprečevanja škodljivega de-lovanjavoda. M. Ozmec Foto: M. Ozmec Zupan Milan Gabrovec: »Ker z lepimi besedami nismo ničesar dosegli, smo se odločili, da bomo zoper onesnaževalce Lagune vložili ovadbo.« Foto: M. Ozmec V onesnaženi Laguni je polno smrdečih in nevarnih usedlin, težkih kovin ter bioaktivnih in bioakumulativnih snovi. G Štajerski TEDNIK Spodnje Podravje torek • 24. junija 2Q14 Ptuj • V četrtek vabljeni v Terme Ptuj Vsi skupaj smo za dobrodelnost Družba Radio Tednik Ptuj prireja ta četrtek v Termah Ptuj glasbeno-dobrodelno prireditev z naslovom Vsi skupaj za enakost, prijateljstvo, sopomoč. Kot poudarja direktor družbe Radio Tednik, Drago Sla-meršak, gre za dogodek, ki bo iz dveh vidikov dobrodelnega značaja. »Prireditev bo organizirana na nacionalnem nivoju. V sodelovanju z avtobusnim prevoznikom Arriva bomo za skupine ljudi, ki so bodisi osebe s posebnimi potrebami bodisi so se znašli v finančni sti- ski in so uporabniki Centrov za socialno delo, organizirali iz vseh koncev Slovenije do Ptuja brezplačni avtobusni prevoz, pa tudi brezplačni kopalni dan v Termah Ptuj in večerni ogled koncerta. Pridružili se nam bodo uporabniki Centrov za socialno delo iz vse Slovenije, stanovalci in uporabniki socialno-varstvenih zavodov Foto: Martin Ozmec Med nastopajočimi bo Alfi Nipič, letošnji prejemnik Viktorja za življenjsko delo. Na četrtkovem dobrodelnem koncertu, ki se bo pričel ob 19. uri, bodo na odru amfiteatra Ptujskih term nastopili številni slovenski glasbeni izvajalci: Alfi Nipič, Gadi, Pajdaši, Slovenski muzikantje, Tanja Žagar, Rebeka Dremelj, Dejan Vunjak, Victory in Ana Karneža. Foto: Črtomir Goznik Drago Slameršak, direktor družbe Radio Tednik Ptuj: »Dokažimo, da znamo in zmoremo ter da nam solidarnost ni tuja. Zato lepo vabljeni, da se nam pojutrišnjem pridružite v Termah Ptuj.« (Dornava, Ig, Črna na Koroškem, Vipava, Hrastovec ...), nevladne organizacije (Ozara, Šent, projekt Človek, Sožitje) in Zveza prijateljev mladine. Med našimi gosti bodo rejniki in rejenci pa tudi prostovoljci, ki s svojo prizadevnostjo in pozitivnim zgledom delujejo v splošno dobro. Nekatere izmed naštetih organizacij in ustanov bodo svojo dejavnost predstavile na stojnicah. Na večerni glasbeno-zabavni del vabimo tudi širšo javnost. Del izkupička od prodanih vstopnic bomo namenili družini iz našega okolja, ki se je znašla v finančni stiski. Gre torej za dva vidika dobrodelnosti,« je dejal direktor Slameršak in dodal: »Dogodek je prijateljskega značaja in nosi sporočilo, da si želimo, znamo in zmoremo pomagati. Osnovna ideja prireditve je, da se na prireditvenem prostoru zberemo različne skupine, posamezniki, ki hodimo in živimo skupaj, a vendar se ne vidimo in ne prepoznamo. Ne vidimo in ne prepoznamo svojih potencialov, prednosti in pomanjkljivosti, ki jih imamo, pri tem vsi drugačni, a vendar enaki. Enaki po pričakovanjih, željah, upanju, da bi jutrišnji dan bil lepši, bolj prijazen. Širši javnosti želimo sporočiti, da življenje ni vsakodnevno rutinsko iskanje problemov in skrbi, ampak nas lahko spremljata želja in volja po lepem, pozitivnem, po malenkostih, ki osrečujejo in dajejo trenutkom sobivanja največjo vrednoto - biti tu, živeti ter doživeti trenutke vsakdana.« Vstopnice za četrtkov koncert, ki se bo v amfiteatru ptujskih term pričel ob 19. uri, si lahko v preprodaji zagotovite po ceni 10 evrov. Na dan prireditve bo cena vstopnice 12 evrov. Vstopnice za koncert so v prodaji na prodajnih mestih Eventima (Petrol, Pošta Slovenije, Big Bang, trafike). Koncertu bodo lahko brezplačno prisluhnili vsi tisti, ki bodo v četrtek kupili celodnevno vstopnico za kopanje v Termah Ptuj. »V projektu sodelujejo številni partnerji, ki so našo idejo o dobrodelnosti zaznali kot nekaj dobrega in pozitivnega. Prireditev organiziramo v sodelovanju z družbama Arriva in Sava Hotels & Resorts (Terme Ptuj), Ministrstvom za delo, družino in socialne zadeve, Centrom za socialno delo Ptuj in drugimi centri. Kot partnerji so k projektu pristopili tudi Mestna občina Ptuj, GP Project ing, Pošta Slovenije, Cestno Podjetje Ptuj, Javne službe Ptuj, Skupna občinska uprava, Eventim, Vodnogospodarsko podjetje Drava Ptuj, Podjetje za stanovanjske storitve Ptuj in družba Teleing. Prireditev bosta povezovala Urška Vučak in Nenad Tokalič Nešo,« še dodaja idejni vodja projekta in direktor družbe Radio Tednik Drago Slameršak. Mojca Zemljane Ö S E f— LU Sižo -Q = O -a i/i oí |Ê5 OES Q- Ol > .C O ro $ CL Q_ > Ol ro IC N S g = s íz N jz 1/1 ^ ra O V) CL'U S -5¡ Ñ Q. ^ O ro F E N ® ¡8 I-I 2 — -o N a. T3 O £ O ^ a. N S ¡S ce > 3 o Oüj C > 5J E « Ï o c 3 í «o ra -V n ra N © "Z "c N -V ® ni ->u ,2i, a> ra ñT>u c "O »8 S S? nO — ra c ^naročili v času od 6. 5. do 18. 7., bomo izžrebali enega izmed vas in vas popeljali na izlet - OBIRANJE MANDARIN V DOLINI REKE NERETVE (10. 10. 2014). Skupaj z vami bo potovala še ena oseba, ki jo izberete vi. Prav tako bomo izžrebali enega izmed vas, naši zvesti naročniki, ki nas prebirate že dalj časa in tudi vam omogočili OBIRANJE MANDARIN V DOLINI REKE NERETVE ^i» i sopotnikoma " Izbirate lahko med nagradama: 1. BREZŽIČNA VREMENSKA POSTAJ. z zunanjo enoto ali 2. PLAŽNA BRISAČA S TREMI ŽEPI - 70x215 cm Vsak novi naročnik bo o prevzemu nagrade pisno obveščen po pošti. Slike so simbolične. Štajerski (Rradioptuj 89,8-98,2*104,3 : i NAROCILNICA ZA Štajerski Želena nagrada (označi): |T| \2\ Ime in priimek: Naslov: Pošta: Davčna številka: Telefon: Podpis: S podpisom potrjujem naročilo Štajerskega tednika do pisnega preklica, vendar za najmanj 6 mesecev. Hkrati potrjujem, da zadnje leto nisem bil/-a naročnik. Naročnino bom plačeval/-a mesečno po položnici. lOUMNJI čl* POTUVflLnA flGEnCUfl V [MM REKE IMMVE «SEtutas^-s m 1. DAN, 10.10.2014: SLOVENIJA - TROGIR - KANJON CETINE -OMIŠ - NEUM Prvi postanek bo v enem najlepših dalmatinskih mest Trogir, ozke uličice utrjenega starega mestnega jedra, stisnjenega med kopnim in otokom Čiovo si bomo ogledali z lokalnim vodnikom, ne bomo izpustili s strani UNESCO-a zaščitene trdnjave Kamerlengo, utrdbe sv. Marka, mestne katedrale in obzidja. Nadaljevali sledi po jadranski magistrali do Omiša, reke Cetinje, Omiške Dinare, Radmanove mlinice, kjer si bomo ogledali stare mline ter si privoščili degustacijo okusnega dalmatinskega pršuta in domačega kruha »ispod peke«. Po ogledu bomo pot nadaljevali skozi hrvaški turistični biser pod planino Biokovo - Makarsko rivijero, mimo Bacinskih jezer (panoramski postanek) in doline reke Neretve do Neuma, sledi večerja in zabava z živo glasbo in animacijskimi vložki. Nočitev. 2. DAN, 11.10.2014: NEUM - DOLINA NERETVE - NEUM Po zajtrku vožnja v dolino Neretve. Za začetek neretvanske pustolovščine si bomo ogledali zelo zanimiv Arheološki muzej Narona, Po potepu skozi zgodovino si bomo privoščili vpogled v zanimiv vsakdan prebivalcev te zelene doline. Gostoljubni domačini nas bodo pričakali s tipično domačo »dalmatinsko marendo«, travarico, lozo in suhimi figami. S tipičnimi neretvan-skimi plovili, »ladami« se bomo nato odpravili na zanimivo plovbo po zeleni reki Norin, rokavu reke Neretve. Vmes bomo kakšno zapeli ob spremljavi žive glasbe. Na ladah se bomo lahko okrepčali z okusnim dalmatinskim pršutom, sirom in drugimi dobrotami pod katerimi se bodo šibile mize. Po okrepčilu bomo začeli z »berbo« v nasadih, bogato obloženih s sočnimi sadeži (3 kilogrami mandarin so vključeni v ceno aranžmaja, preostanek ob doplačilu na kraju samem). Sledi pristno domače kosilo, po katerem bo sledila zabava ob živi glasbi. Za odlično glasbo in veliko dobre volje bo poskrbela popularna glasbena skupina Versi iz Metkovica. 3. DAN, 12.10.2014: NEUM - MEDUGORJE - SLOVENIJA Po zajtrku se bomo iz Neuma odpeljali proti notranjosti BiH. Pot nas bo najprej vodila do svetovno znanega romarskegasredišča MEDUGORJA. Tukaj bomo imeli na voljo 3 ure časa, tako da se bodo lahko interesenti odpravili na t.i. »brdo ukazovanja«, hrib, kjer naj bi se po pričevanjih domačinov prikazovala Marija. Udeležiti se bo mogoče tudi svete maše. V okolici Medugorja je pred leti zrastla ETNOGRAFSKA VAS HERCEG z etnografskimi in drugimi posebnostmi pokrajine Hercegovine. Sledi degustacija domačih vin. A ¡s' S SKLENITVIJO NAROČNIŠKEGA RAZMERJA POSTANITE ČLAN KLUBA PRIJATELJEV RADIA-TEDNIK PTUJ IN KORISTITE UGODNOSTI: ■ 20 brezplačnih prilog s koristnimi nasveti o gradnji, dopustu, gospodarstvu, urejanje okolice, avtomobilizmu, financah, zdravju, kulinariki ... ■ Tv priloga TV OKNO - 48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta glasbe in filma ■ 20% popust pri naročilo malih oglasov ogled brezplačne gledališke predstave konec leta 2014 Avtobus zvestobe (predbožični izlet evropske prestolnice) dodatni popusti pri zakupu izletov preko agencije Turi-stagent (obiranje mandarin v dolini reke Neretve 10. 10. 2014 3 dni samo 165,00 €, plačilo na obroke) Praktična darila za nove in obstoječe naročnike Vstopnice za prireditve in gledališke predstave POSTATI NAROČNIK STAJERSKEGA TEDNIKA SE RESNIČNO IZPLAČA! ■ ifiSnrž-»- »».-»V« .«*•*. • jr« •<-.' i r - . tT;-"- «rr torek • 24. junija 2014 Oglasi in objave Štajerski TEDNIK 23 Na podlagi 60. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 ZVO-1B, 108/09 ZPNačrt-lA, 80/10 ZUPUDPP, 43/11 ZKZ-C, 57/12 ZPNačrt-1B, 57/12 ZUPUDPP-A, 109/12 ZPNačrt-1C, 35/13 sklep US) in 23. člena Statuta Mestne občine Ptuj (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 9/07), Mestna občina Ptuj objavlja JAVNO NAZNANILO o javni razgrnitvi dopolnjenega osnutka občinskega podrobnega prostorskega načrta za enoto urejanja prostora P11-R8 Staro ptujsko pokopališče - spominski park 1. Javno se razgrne dopolnjeni osnutek občinskega podrobnega prostorskega načrta za enoto urejanja prostora P11-R8 Staro ptujsko pokopališče - spominski park (v nadaljnjem besedilu: podrobni načrt), ki ga je izdelala družba Komu-naprojekt, d.d., Maribor, pod številko projekta 303513, z datumom maj 2014. 2. Območje obravnavanega podrobnega načrta sovpada z območjem enote urejanja prostora iz občinskega prostorskega akta. Obsega površino velikosti cca 1,19 ha, ki jo tvorijo zemljišča s parcelnimi številkami 171/5, 598, 599, 600, 601, 602, 603; vse parcele se nahajajo v katastrski občini Ptuj. Območje je v celoti namenjeno vzpostavitvi spominskega parka na celotnem območju starega mestnega pokopališča, ki je že od leta 1978 v mirovanju. Posebna pozornost je namenjena umestitvi novih predlaganih ureditev, ki so povzete po sintezni rešitvi iz urbanistične delavnice v obstoječo strukturo starega pokopališča, z namenom, da se ohrani čim več kvalitetne kulturne in naravne dediščine. Celotno območje s tem dobiva nov značaj in funkcijo ter povečuje zelene površine mesta. 3. Javna razgrnitev dopolnjenega osnutka podrobnega načrta bo v času od srede, 2.7.2014, do vključno ponedeljka, 4.8.2014, v prostorih Mestne občine Ptuj, Mestni trg 1, Ptuj (sprejemna pisarna). 4. V času javne razgrnitve bo javna obravnava dopolnjenega osnutka podrobnega načrta izvedena v sredo, 9.7.2014, ob 16. uri, na sedežu Mestne občine Ptuj, Mestni trg 1 (velika sejna soba). 5. V času javne razgrnitve lahko vsi zainteresirani podajo pisne pripombe in predloge k razgrnjenemu gradivu na naslov Skupna občinska uprava občin v Spodnjem Podravju, Mestni trg 1, 2250 Ptuj, ali pa jih na razgrnitvenem mestu vpišejo v knjigo pripomb. Rok za dajanje pripomb poteče s potekom javne razgrnitve. 6. Javno naznanilo so objavi v časopisu Štajerski tednik Ptuj in na spletni strani Mestne občine Ptuj (www.ptuj.si). Številka 3505 - 2/2013 Dr. Štefan ČELAN, Datum: 19. 6. 2014 župan Mestne občine Ptuj PTUJSKA TELEVIZIJA Torek 24.6. 9:00 Dnevnik TV Maribor 9:25 Kuhinjica, pon. 10:05 Tek miru, pon. f 8~:i5 Po zdrav]'* Kako obvladati stres, pon. :45 Rojstvo novega življenja, pon. .1:00 Glasbena 8 (slo)- 26. oddaja, pon. 11:30 Modro, pon. 12:00 Ptujska kronika 12:20 Zeleno - pon. 12:40 Info kanal 13:00 Pomurski tednik-pon. 13:30 Info kanal 16:00 Ptujska kronika, pon. 16:35 Kuhinjica 17:00 Sport(no): Teniški klub Term Ptuj, pon. 17:35 Življenje skozi objektiv: župan, pon. 18:00 Ptujska kronika, pon. . 18:35 Mofoscena: Z motorji po Škotski, pon. 19:0513. Regata Ptu Canka. pon. 19:25 Glasbena 8 (tu a) - 25. oddaja, pon. 20:00 Ptujska kronika - pon. 20:20 Povabilo na kavo z gostjo Darjo Gavez. pon. ■ ■ J~'H: Stara in 21:1 nova sezona, pon. 21:45 Film Campus:Kosmata ljubezen,pon 22:00 Ptujska kronika 22:20 Info kanal Src i 2 9:00 Dnevnik IV Maribor-pon. 9:25 Kuhinjica - pon. 9:50 Tek.njPi^pon^ 0-20 Infokanal""" l",n' 0:55 Glasbena 8 (tuja) - 25. oddaja - pon. 1:30 Modni - pon. 2:00 Info kanal 3:15 Info kanal 4:00 Gostilna »Pri Franceti - 85. oddaja,pon. 5:00 Info kanal 6:30 Kuhinjica Cista umet PROGRAMSKA SHEMA PeTV 8:5512. Poli maraton, pon. 9:1013. Regata Ptujčanka. pon. 9:30 Glasbena 8 (sio.) - 26. oddaja, pon. 10:00 Ptujska kronika - non. 20:20 Po zdravje: Kako obvladati stres, pon. 20:50 Cista umetnost - 32. oddaja - pon. 21:10 Motoscena: Z motorji po Škotski - pon. 21:40 Regi IV Gorišnica 22:40 Info kanal Četrtek 26.6. 9:00 Dnevnik TV Maribor 9:25 Kuhinjica, pon. 10:05 Info kanal 10:25 Motoscena: Z motorji po Škotski - pon. 11:00 Glasbena 8 (slo.) - 26. oddaja, pon. 11:30 Modro - pon. 12:00 Ptujska kronika 12:35 Info kanal 13:20 Povabilo na kavo z gostjo Darjo Gavez, pon. 4:15 Info kanal 6:00 Ptuiska kronika 7:00 Široko oko: Rebalans proiaCuna M0 Ptuj - 36. oddaja, pon. 17:35 Zeleno - non. i kronika - pon. „„ ._______________-po 18:20 Športno: Teniški klub Term Ptuj, pon. 18:55 Po zdravje: Kako obvladati stres, pon. 19:25 Življenje skozi objektiv - Gajke, pon. 20:00 Ptujska kronika jon. 20:20 Glasbena 8 (tuja)-26. oddaja, premiera 20:50 Cista umetnost - 32. oddaja, noi 21:10 Zemlja in mi: Dobrote slovenskih kmetij, pon. 21:4013. RépHP 22:00 PtujsRä kronika 22:20 Info kanalH a, pon. ■■ista umetnost - 32. oddaja 7:30 To bo moj poklic: ■ I Tehnik in inženir mehatroni 18:00 Povabilo na kavo z gostja iddaja - pon. trpnikejon. itjo Darijo Ga\ lavez, pon www.petv.tv Spremljite nas lahko tuli na 12 in SIDLIV Umrl je Peter Lesjak - Pero Hvala vsem, ki ste ga imeli radi, mu lepšali in lajšali življenje ter pomagali. Prijatelji, spomnite se ga v vašem okolju in družbi. Pogreba ne bo. Cvetje in ostalo hvaležno odklanjamo v dobrodelne namene. Mama, oče, sestra z družino in sorodstvo Mali oglasi STORITVE wtvw.porocna-kann 'lca.com NOVO - SALON POROČNIH OBLEK Nova kolekcija poročnih oblek 2014 za neveste. Sp. Hajdina 19 a, 2288 Hajdina. Telefon 041 92 33 99. UGODNO prodamo bukovo hlodovino za drva in jo dostavimo na dom. Informacije na tel. št. 0590 73 000. PRODAM gasonjero, enoinpolsobno in dvosobno stanovanje na Ptuju. Tel. 041 647 745. DOM-STANOVANJE 5 km iz Ptuja dam v najem delno opremljeno stanovanje za 120 €. Tel. 051 499 122 MOTORNA VOZILA Čas svojo pot hiti naprej, zastira tvoje poti, le spomin bližnjih ostaja kot cvet, ki ne veni, kot luč, ki vedno gori. SPOMIN Ignac Vindiš ZG. LESKOVEC 3 1933 - 1999 V četrtek, 26. junija 2014, bo minilo 15 let, odkar nam je kruta usoda mnogo prezgodaj vzela dragega moža, očeta in dedka. Hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njegovem grobu in položite rožo ali prižgete svečo v njegov spomin. Vsi njegovi NAJEM KOMBIJA RENAULT TRAFIC 8 + 1, podaljšan. Lideva, Dejan Šlamberger, s.p. Tel. 030 922 282. PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Horvat - drva, Moškanjci 1 d. Tel. 051 667 170. KMETIJSTVO KUPIM traktor IMT, Zetor, Ursus ali podobno in vso kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197._ PRODAM drva v hlodih, kamionska dostava. Tel. 041 767 760._ PRODAMO telico simentalko tik pred telitvijo. Tel. 051 213 757._ PIŠČANCE domače reje, težke od 2,5 kg, prodam. Tel. 02 688 1911 ali 051 215 245. Klasinc, Zlatoličje 90, Starše._ Prodamo več jagenjčkov. Tel. 041 397 837._ Kupim nakladalko v kakršnemkoli stanju in kakršnekoli znamke. Tel. 041 368 437._ Kupimo Deutz, lahko je tudi Zetor, IMT, Univerzal, Ursus ali Štore. Ponudbe na: 031 851 485. IZVAJAM košnjo strmih površin, vinogradov, travnikov, pašnikov, zelenic itd. Tel. 031 605 262. RAZNO OSAMLJEN MOŠKI brez obveznosti, redno zaposlen, iščem prijateljico srednjih let za resno zvezo. Tel. 051 749 072, kličite od 7 do 9. ure. PRODAM notranja vrata, lužen hrast, 9 kosov za 50 €, starejše gostinske mize po 20 €/ kos, letne pnevmatike s platišči 155x13x70, cena 50 €, starinsko restavrirano spalnico. Tel. 070 270 130. 08:00 Veseloigra-Stajerc v Ljubljani 10:00 Utrip iz Ormoža 11:00 Glasbena oddaja 12:00 Video strani 18:00 Pevke DPD Svoboda Ptuj 20:00 15. let MoPZ Jezero 21:30 Ujemi sanje 22:30 Oddaja o kulturi SIP ■a PROGRAMSKI NAPOVEDNIK več na TTX straneh SIPTV 08:00 Pesem v poletje na Hajdirii 10:00 9.dan gasilcev GZ Starše 12:00 Video strani 18:00 Oddaja iz občine Starše 20:00 Kronika iz občine Hajdina 21:00 Gostilna pri Francetu 22:30 Oddaja Uživajmo 08:00 19 Praznik Občine Dornava 10:00 Pevke DPD Svoboda Ptuj 12:00 Video strani 18:00 Seja sveta Dornava - V 2IVO 20:00 Za Janezov ponovni korak 21:30 Dornava - Iz domače skrinje 22:30 Oddaja o kulturi 23:00 Video strani program v živo tudi preko spleta: www.siptv.si Uredništvo: Dornava 116d, 2252 DORNAVA; ¡nfo@siptv.si kontakt: 02 754 OD 30; 041 618 044; www.siptv.si Marketing: Megamarketing d.o.o.; 02 749 34 27; 031 627 340 NEPREMIČNINE PRODAMO štirisobno obnovljeno stanovanje v centru Ptuja, 120 m2, z lepo teraso ter kamnito hišo na Ogljenu. Tel. 070 270 130. Prireditve ob rti Janeza Puha Juršinci, 26.-28. junij 2014 Položitev venca v Zagrebu, kjer je Janez Puh umrl (venec položijo društva starodobnih vozil Ljutomer, Juršinci, Čakovec, Graz, Zabok). S 20 00 Juršinci, zabava pod šotorom s skupino KINGSTON in ansamblom NAPEV J) ÜK od 9.30 RELI starodobnih vozil, zbiranje na športnem igrišču Juršinci (kotizacija: voznik 25 €, sovoznik 15 €), START vožnje ob 11.45, SMER: Ptuj - Puhov most -Puhova ulica, kjer bo postanek in predstavitev projekta Puhov motor 175, nato vožnja proti Sakušaku. ll.°° Start vožnje starodobnih koles (kotizacija: 20 €). 13.45 Odkritje doprsnega kipa Janeza Puha v Sakušaku pred muzejem, predstavitev nove pridobitve muzeja, kolesa Veliciped (Hohrad), letnik 1875. 15.00 Skupno kosilo v šotoru Juršinci, velik srečelov, turistične vožnje s konjskimi vpregami in starimi kočijami po okolici Juršincev, degustacija vrhunskih juršinskih vin... ZLATIH ŠEST 16.00 Zabava z ansamblom 20.00 Zabava z ansamblom SPEV S Za odlično razpoloženje, hrano, osvežilne pijače in dobre juršinske špricarje bo poskrbljeno. Vabi Društvo rojaka Janeza Puha Juršinci. www.janez-puh.si Slovenija, Hrvaška • Toča klestila po vinogradih in njivah Vinograde je dobesedno sleklo V petek popoldan je območje severovzhodne Slovenije zajelo neurje. Ponekod je padala toča, najhuje je bilo na južnem obronku Haloz, v občini Zavrč. Pas toče je klestil tudi južno od državne meje, na območju celotne Varaždinske županije. Nevihta z močnim vetrom in dežjem je Podravje zajela okrog 15. ure. Ponekod je med dežjem padala toča, ki večje škode ni povzročila. Je pa precej škode nastalo zaradi toče, ki je »na suho«, brez dežja klestila na območju naselij Hrastovec in Goričak v občini Zavrč. Posledice toče so sicer občutili tudi v nekaterih drugih krajih završke občine, a v Hrastovcu in Goričaku je bilo najhuje. Gosta toča je padala v pasu, tako da so prizadeti posamezni vinogradi in nekatere kmetijske površine. Slavku Kokotu je toča v vinogradu v Hrastovcu oklestila celoten letošnji pridelek. Vinograd s 3500 trtami je dobesedno sleklo. Goste in ostre ledene kroglice so v vinogradu potolkle vse: les, listje in letošnji nastavek grozdja. »Glede na to, da je les še v fazi vegetacije, se bodo rane najbrž še kaj zarasle in bo morda prihodnje leto trta normalno rodila. Danes smo že poškropili, da zaščitimo, kar se zaščititi da. Od letošnjega pridelka si ne moremo obetati kaj dosti. Skoraj nič,« je v soboto popoldan ob našem obisku pripovedoval Slavko Kokot. »Pri nas doma, v Turškem vrhu, ni bilo ne duha ne sluha o toči. Samo nevihta z vetrom in nalivom. Po telefonu me je nato poklical svak iz Hrastovca in mi povedal, da je v Hrastovcu padala toča in naredila ogromno škodo. Šli smo pogledat v vinograd in res ... Slika je bila katastrofalna. Med vrstami je bilo vse belo, toliko toče je bilo. Tukaj v soseščini je stolkla nekaj vinogradov, klestila je tudi po njivah, vrtovih, sadovnjakih ... Bilke, na katerih bi zrasle buče, so zravnane z zemljo, koruza čisto okleščena,« je še pojasnil Kokot in pripomnil, da je sam Kotolenkovi so v soboto, dan po neurju, takole čistili cesto, ki jih povezuje z dolino. Iz ceste so čistili gramoz in listje ter utrjevali bankine. tudi predsednik občinske ko- včeraj popoldan in odločala, misije za popis škode na kme- na kakšen način bodo škodo tijskih pridelkih. Komisija se je popisali ter kako bo možno na sedežu občine Zavrč sestala nastalo škodo prijaviti. ■'Mi^ Skupili so jo vinogradi na obeh straneh državne meje - slovenske in hrvaške. Po informacijah, ki prihajajo s terena, naj bi toča poškodovala tudi nekaj vinogradov v občinah Videm in Podlehnik. Destrnik • Na delu požigalec Kupi toče so bili na travniku v Hrastovcu vidni še naslednji dan, 24 ur po neurju. V požaru za 40.000 evrov škode V soboto okrog 19.30 je v Janežovskem vrhu v občini Destrnik izbruhnil požar. Zagorela je tračna žaga, montirana pod nadstreškom. Policisti ugotavljajo, da je bil na delu požigalec. »Neznani storilec je v soboto, 21. junija, med 19.05 in 19.27 neovirano pristopil do gospodarskega poslopja, kjer je bila žaga za razrez lesa, ob žagi pa naložen les. Pri ogledu so policisti ugotovili, da je neznanec naložen razrezan les polil z vnetljivo tekočino ter zanetil požar, ki se je razširil na osrednji del poslopja. Materialna škoda, nastala v požaru, znaša okrog 40.000 evrov,« so v sporočilu za javnost zapisali na Policijski upravi Maribor. Ogenj, ki je uničil nadstrešek, žago in štiri kubične metre odpadnega lesa, so pogasili gasilci PGD Destrnik in Desenci. Ogled kraja dogodka so opravili po- licisti postaje Ptuj in kriminalisti mariborskega sektorja kriminalistične policije. Mojca Zemljane Kot že omenjeno, se je neurje s točo in močnim vetrom razbesnelo tudi pri naših južnih sosedih, na območju celotne Varaždinske županije. Po poročanju kolegov iz časnika Varaždinske vijesti je največ škode v občini Cestica. Toča naj bi padala 15 minut, škode na posevkih in v vinogradih pa naj bi bilo za 60 odstotkov. Poškodovan je bil tudi daljnovod med Varaždinom in Lud-bregom. Po naših informacijah je neurje na Hrvaškem odkrilo tudi streho na stanovanjskem objektu in razbilo stekla na rastlinjaku. Po naših informacijah je neurje na Hrvaškem polomilo opeko na strehi stanovanjskega objekta, poškodovalo okna in rasdinjak. Mojca Zemljane Foto: MZ Na teh bilkah buče ne bodo zrasle ... Bilke so zravnane z zemljo. Osebna kronika Rojstva: Mateja Hrnčič, Orehova cesta 58, Orehova vas - deček Nik; Janja Horvat, Dornava 38, Dornava - deček Jan; Nada Kolarič, Gorišnica 60a, Gorišni-ca - deček Nejc; Alenka Lorber, Majšperk 62, Majšperk - deček Oskar Filip; Mateja Rožmarin, Muretinci 2, Gorišnica - deklica Zala; Nina Kaučevič, Draženci 59a, Hajdina - deklica Eva; Stanka Zupanič, Gorišnica 100 b, Gorišnica - deklica Dona; Tina Kelc, Osluševci 7, Podgorci - deklica Liza; Nataša Šterman, Dornava 21a, Dornava - deček Gal; Katarina Butkovic, Partizanska ulica 49, Slovenska Bistrica - deček Jure; Nataša Vesenjak, Zagorci 63 c, Juršinci - deček Marcel in deček Marcus; Ma-nja Urbančič, Kraigherjeva ul. 30, Ptuj - deček Nejc; Jasmina Petrovič, Stojnci 108a, Markov-ci - deklica Nika; Patricija Šilec Dolinar, Drbetinci 4 c, Vitomarci - deček Oskar; Rosana Turkuš, Svetinci 22a, Destrnik - deček Neo; Nada Pernek, Pobrežje 162, Videm pri Ptuju - deček Matija; Barbara Colnarič, Biš 57 d, Trnovska vas - deček Mark. Umrli so: Franc Šandor, Gorišnica 85 a, roj. 1968 - umrl 10. junija 2014; Franc Jurčec, Ormož, Gubčeva ulica 4, roj. 1929 -umrl 12. junija 2014; Sebastjan Vuzem, Hrastovec 1 b, roj. 1996 - umrl 10. junija 2014; Ivanka Trstenjak, Središče ob Dravi, Bercetova ulica 9, roj. 1943 -umrla 12. junija 2014; Magdalena Lešnik, Ptuj, Ulica Vide Alič 17, roj. 1927 - umrla 9. junija 2014; Frančišek Bolcar, Spuhlja 56, roj. 1922 - umrl 10. junija 2014; Franjo Jurešič, Ptuj, Potrčeva cesta 63, roj. 1927 - umrl 11. junija 2014; Anton Potočnik, Ptuj, Ulica heroja Lacka 13, roj. 1943 - umrl 13. junija 2014; Ciril Pondrk, Ormož, Cvetlična ulica 4, roj. 1929 - umrl 15. junija 2014; Julijana Petrovič, Pristava 45, rojena 1927 - umrla 10.junija 2014, Ana Kirbiš, Majski Vrh 4, roj. 1931 - umrla 14.junija 2014; Angela Štrafela, Bukovci 149, roj. 1942 - umrla 17.junija 2014; Terezija Bosilj, Trnovski Vrh 49, roj. 1923 -umrla 14. junija 2014; Jožefa Hrženjak, Gruškovec 85, roj. 1932 - umrla 16. junija 2014; Jožefa Gungl, Hvaletinci 1, roj. 1933 - umrla 13. junija 2014; Viktor Zajko Ptuj, Selška cesta 15, roj. 1926 - umrl 19. junija 2014: Venčeslav Rlmele, Ptuj, Kajuhova ulica 5, roj. 1940 -umrl 19. junlja2014. Poroke - Ptuj: Franci Kovačec, Žamencl 5 a, In Petra Godec, Krčevlna pri Vurbergu 36 b: Vlado Peterčlč, Podvlncl 6, In Alenka Kellner, Podvlncl 6: Janez Viher, Krčevlna pri Ptuju 81, In Vilma Koderman, Krčevlna pri Ptuju 81. Poroke - Ormož: Štefan Lazar In Manja Žalar, Vellčane 13, 2259 Ivanjkovci. Napoved vremena za Slovenijo Rožnika mrzlo deževanje, slabo za vino in panje. 15/19 V soboto proti večeru je zaradi požiga zagorelo v Janežovskem vrhu. Fotografija je simbolična. Danes bo pretežno oblačno. Nastajale bodo krajevne padavine, deloma nevihte. Najnižje jutranje temperature bodo od 13 do 18, najvišje dnevne od 18 do 24, v južnih krajih do 27 stopinj C. Vremenska slika Nad zahodnim Sredozemljem nastaja plitvo ciklon-sko območje. V višinah priteka k nam od jugozahoda razmeroma topel in postopno bolj vlažen zrak. Obeti V sredo bo oblačno s pogostimi padavinami, deloma nevihtami. Nekoliko hladneje bo. V četrtek se bo delno zjasnilo. Foto: MZ Foto: MZ Foto: MZ