fatrja Izhaja vsak dan razen nedelje In praznikov ob polu enajstih dopoldne. — Naročnina g dostavljanjem na dom ali po pošti K 1*50. Posamezna Številka 6 v. Letna naročnina K 18*—,
Uredništvo v Ljubljani sprejema vse uredniške rokopise, ki jih ne vrača. — UpravniStvo sprejema naročnino in inserate. — Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. — Cena inseratom: finostopna petitvrstica 20 vin., pogojeni prostor 25 vin., poslana in razglasi 30 vin. — Naslov: Uredništvo »Zarje** v Ljubljani, Šelenburgova ul. 6, II., uradne ure za stranke od 9.—12. dop. la od '/26.—1i/ž7. zv. — Reklamacije poštnine proste.
polletna K 9'—, četrtletna K 4*50. — Za inozemstvo K 30J—. — Naslov: UpravniStvo »Zarje** v Ljubljani, Šelenburgova ulica št. 6, H. nadstr. Uradne ure za stranke od 11.—12. dopoldan in
od 6.-7. zvečer,
Posamezna številka O vinarjev
V Ljubljani, v torek dne 5. septembra 1911
Delavci in delavke!
Od meseca do meseca, od tedna do tedna narašča draginja. Cene vseh živil so dosegle tako višino, da je že davno konec vsake izbirčnosti in delavska žena mora biti vesel«, če dobi na trgu za krvavo zasluženi pičli denar sploh še kaj za kuho sposobnega. Že dolgo traja draginja in tržne razmere so že davno kazale, da se bo neizogibno še povečala, če se ne store z merodajnega mesta resni koraki proti štrašnemu zlu.
Ali taki koraki se niso storili. Zaman so socialni demokratje v dižavnem zboru predlagali, da se dovoli neomejeni uvoz prekomorskega ohlajenega mesa ne glede na stališče ogrske vlade. Nič ni pomagalo, da je večina draginjskega odseka glasovala za socialnode-mokratičm predlog. Drugi dau so se že vladne stranke zasukale kakor vrtavke in glasovale za profit ogrskih veleagrarcev proti potrebam avstrijskega ljudstva.
Meso, ki je bilo že pripeljano v Trst in namenjeno našemu prebivalstvu, pojde v Ita-ftjo. Ker se ne sme uiti dekagram prekomorskega mesa prodati v Avstrijo, raste domačim oderuhom greben. Za jesen napovedujejo
novo zvišanje mesnih cen,
dasi so že sedanje za delavsko ljudstvo nedosežne. Ker pa Veleagrarci in mesni špekulautje lahko brez kazui počenjajo, kar hočejo, nastopajo ostali izkoriščevalci enako pot pa
draže po vrsti vse.
Podražil se je sladkor, špirit, poljski pridelki, podražuje se pivo. napoveduje se podražitev premoga; kmalu ne bo mogel proletarec zvečer užgati luči, po zimi ne ogreti svoje izbe, za kuhinjo pa delavska žena ne bo mogla kupiti niti moke in krompirja.
Položaj je neznosen. Tožbe ljudstva so splošne. Zato jih je treba
javno izreči
in povedati onim, ki odločajo o usodi ljudstva, da
ne gre tako dalje.
Socialno-demokratična stranki sklicuje to-
Delavke in delavci!
Pridite na ta shod, da s svojo navzočnostjo demonstrirate za opravičeue zahteve ljudstva, da s svojo udeležbo obsodite brezvestno igro z najnujnejšimi potrebami ljudstva. Pridite v največjem številu, na bodo morali Vas glas slišati oni, ki se še posmehujejo vašemu stradanju in oni, ki imajo doižuost olajšati vaš položaj.
Z besedami in obljubami ni pomagano. Delavstvo zahteva dejanj.
Zatorej v nedeljo vsi do zadnjega v »Mestni Dom" 1
Odbor
jugoslov. soc. dem. stranke.
Kaj naj torej ljudstvo po zimi j<5 ? In kako naj se oblači, kako naj plačuje stanarino, kako naj kupuje otrokom knjige, Če še za živež ni dovolj denarja? Kako naj živi, če ne more zadostiti tem potrebščinam? Zakaj deklamirati, da ji želodčno vprašanje brntalno in peti slavo idealom, je lahko. Nihče pa do slej še ni rešil uganke, kako se more živeti za ideale, če se nima kaj jesti. In tudi naj-svetejši možje ne morejo utajiti, da je celo za krščansko življenje pogoi, da torej brez jedi niti krščanstva ne bi bilo. Puščavniki so živeli zelo skromno; hranili so se s kobilicami in koreninicami. Ali v mestih ni ne kobilic ne koreninic, če pa bi bile, se gotovo ne bi dobile brez denarja.
Kaj naj ljudstvo počne?
Zanašalo se je na poslance, zanašalo se je na vlado. Poslauci so imeli lepe obljube, dokler so bili kandidatje. Vsi so bili tedaj socialni. V državni zbor so prišli »korenjaki*; ali zapihal je Gautsch in razkropljeni so bili. Socialni demokratje, ki so odločbo zahtevali uvoz mesa in odpravo carine, so ostali osamljeni, komaj neznatna peščica drugih poslancev je ostala z njimi, večina se je Vdala Gau-t8ehevim pogodbenim teorijam in iz Trsta pojde argentinsko meso v Italijo. Vlada pa računa, koliko let bo treba, da se okrepča domača živinoreja in priporoča dotlej potrpežljivost.
Toda ljudstvo ne more čakati tako dolgo. Zima se približaj« in dotlej se brez čudeža ne bodo zredila teleta. Na čudeže se pa delavstvo dandanašnji ne more več zanašati. Ta metoda je postala preveč nereelna, pa je pač treba iskati drugih potov in sredstev, da se pride do cilja. A do cilja se mora priti, zakaj zaradi peščice oderuhov in pomanjkanja vladne ener-iije se Avstrija ne sme popolnoma izpremeniti v stradajočo Indijo.
Delavci potrebujejo hrane — toda ne le zaradi sebe. Še bolj jo potrebujejo zaradi — delodajalcev. Delavčevo telo ustvarja z živežem moči, katerih ne porabi zase temveč za delodajalce. Podjetnik zahteVa od delavca popolno delovno silo. Oe pa se proletarec nezadostno hrani, mora bi tudi njegova delovna moč ne-zadostna. Ustvarjanje kapitalističnih Vrednosti je tembolj uspešno, čim več moči more delavec vložiti v delo. Za vrednost delovnih rezultatov je merodajna materialna in moralna delavčeva moč. Robotnik bo s slabotnimi udi slabo produciral ; ali njegovo delo bo manje vredno tfidi tedaj, če se mora v delavnici neprenehoma ukvarjati s skrbjo, kaj naj da ženi za trg, kako naj plača stanovanje, kako naj kupi otrokom čevlje
Podjetniki imajo vpliv v politiki. Večina poslancev je od njih odvisna. Bila je njih na-
loga vplivati na pOBlanče, da bi bili sklenil primerne korake proti draginji. Namesto da bi neprenehoma izmišljali zakone zoper koalicijsko pravico in načrte za poslabšanje socialnega zavarovanja, naj bi bili svojim poslancem rekli, da potrebujejo sitih in zadovoljnih delavcev, ker drugače ne bodo mogli konkurirati s svojimi izdelki. T^ga podjetniki niso storili, torej si bodo sami morali pripisati posledice.
Zakaj položaj zti delavstvo je sedaj tak, da ne morejo nagle pomoči pričakovati od nikoder kakor od delodajalcev. če zahteva podjetnik celega delavca, mu mora tudi toliko plačati, kolikor delavec potrebuje. Ce ni zoper draginjo drugih lekov, se mora delavstvo po-služiti edinega, s katerim si more zagotoviti življenje: Boljšo plačo! Vrednost denarja se je zmanjšala, torej je treba več denarja, če j6’ meso in zelje, sladkor in krompir, pšenica in kaŠ8, špirit in petrolej več vreden kakor prej, tedaj je tudi delavčevo delo več vfedno in se mora plačati po potrebah časa.
' ' ■■ ■ '    1 • 1 • * •' '■
Demonstracija berolinskega delavstva.
B e r o li n , 8. septembra.
Današnji shod berolinskega delavstva, ki ga je bila sklicala Zveza socialno demokratičnih volilnih društev Velikega Berolina —- to se pravi Berolina s pred k raji — da protestira proti vojni hujskariji. ki se je razvita vsled maročanskega vprašanja, se je razvil v impozantno demonstracijo, kakršne demonstracij vajeno mesto še ni Videlo. Ljudem, ki radi *' kalnem ribarijo, pa niso za svoje besede odgovorni nobenemu parlamentu, je dalo maročan-sko vprašanje ptovod za nezaslišano vojno hujskanj o, V kateri se skriVs dvojna nevarnOst. Kadar je puška nabita, se lahko sproži in kadar že leti, se ne more poklicati nazaj v cev. Ce čitajo v Parizu dannadan žugajoče članke pruskih generalov, po na|t|ju(ju ravno tistih’ generalov, ki doma neprenehoma hujskajo proti socialni demokraciji in organizirajo »Reichs-bonde“ zoper socialno demokratično stranko, si ni čuditi, da pridejo tudi v francoske časopis«* ostrejši glasovr. V takih razburjenih Časih pa pride umetno razburjanje kaj lahko do Bvojega namerta. Na Nemškem imamo izkušnje, kakšni posledice ima lahko beseda. Znana nemška de-peša, v kateri je Bismarck s spretno »redakcijo" napravil iz šamade fanfaro in ki je igrala v postanku nemško-francoske Vojne tisto usodno vlogo, katero je razkril pokojni Liebknecht, ostane v zgodovini trajna priča hudodelskega izzivanja vojne.
Sčuvanje na Vojno zlasti proti Angliji pa je nevarno še v drugem oziru. Nemčija ima
Rdeči ogenj je razposajeno smeje razsvetljeval temne postave in človeški glasovi so se zamišljeno zlivali s tihim treskanjem plamena,
Sofja je pripovedovala o svetovnem bojo ljudstva za pravico do življenja, o davnih kmečkih vstajah na Nemškem, o žalostni usodi Ircev, o junaštvih francoskega delavstva v mnogoštevilnih bojih za svobodo . ..
V gozdu, odetem z mehkim nočnim bar-žunom, na mali ravnici, ograjeni s tihim drevjem, pokriti 8 temnim nebom, poleg razposajenega ognja, sredi začudenih senc — so vstajali dogodki, ki so pretresali svet sitih in brezmejno pohlepnih, drugo za drugem so se vrstila ljudstva, ki so izkrvaveli v neštevilnih bo^ jih, in se omenjala imena bojevnikov za svobodo in pravico.
Tiho je zvenel zamolkli glas Sofje. Kakor da bi prihajal iz daljne davnine, je budil nadi in zaupanje in ljudje so molče poslušali njegovo godbo — veliko povest o svojih bratih po duhu. Gledali so v suho in bledo obličje ženske, odsmihali se smehu njenih sivih oči ih pred njimi je vse jasnejše sijailo sVeto delo ljudstva — neskončna borba za svobodo ih enakost. človek je videl svoje želje in misli v daljni davnini, zastrti s krvavo zaveso, s^edS neznabih drugorodeev; z umom in srcem 44 je spajal s svetom, v katerem je opazil svoje prijatelje, ki so posvetili svoji boje Za pravico i neskončnim trpljenjem ih ki so prelili cele potoki krVi za zmagoslavje novega, švetlega ih' radostnega Življenja ... Bodilo se ji in raslo SaVetvO duhovnega sorodstvi?...
Kaj je storiti?
ljudski shod
v nedeljo, dne 10. septembra tečno ob 10. dopoldne v veliko dvorano
Mestnega Doma,
da izreče, kar je v tem položaju treba izreči, da protestira proti draginji in da zahteva
pomoč.
MAKSIM GOBKIJ
Ozrl se je po vseh in potem smehljaje nadaljeval:
— Prijetno mi je med vami... gledam vas pa si mislim — morda ti maščujejo one, ki so nam jih ugrabili. . .
Nihče mu ni odgovoril; sklonivši glavo onemoglo na prsi je kmalu zadremal. Ribin ga je pogledal in tiho dejal:
— K nam prihaja, sedi tu in pripoveduje zmerom eno ... o krivici nad človekom. Te krivice je polna njegova duša, kakor da bi mu bili ž njo izbili oči in da ničesar drugega več ne vidi.
— Kaj pa naj bi še videl? — je zamišljeno dejala mati. — Ce se na tisoče ljudi dan za dnevom ubija z delom za to, da gospoda trosi denar za svoje muhe... ali to ne zadošča ?...
— Dolgočasno ga je poslušati 1 — je dejal tiho Ignacij. — Kdor je enkrat slišal, ne pozabi nikdar več ... a on govori zmerom eno I
— V tej zgodbi tiči vse njegovo življenje ! — je mrko pripomnil Ribin. — In življenje — mnogih drugih. Desetkrat sem slišal njegovo zgodbo, a vzlio temu sem dvomil, časih se zgodi, da ne verjameš v podlost ljudi ... v njih blaznost, in ko se ti smilijo vsi: bogatini in siromaki I. .. Kdeb oslepi od gladu, drugi od zlata.. . Eh, ljudje so, si misliš, bratje! Strezni se, misli pošteno ih ne prizanašaj svoji komodnostil
Bolnik je omahnil, odprl oči in legel na zemljo. Jakop je potiho vstal, odšel t kočo ih prinesel kratek kožuh; ogrnil je i njim bratranca in sedel poleg 8ofje.
Soeifclen rouian v dveh delih.
— Ne molčimo! — je vzkliknil Ribin in udaril z dlanjo po mizi.
— Ne trpimo tega! — je tiho dostavil Jakop.
Ignacij se je nasmehnil.
Mati je opazila, da so vsi trije fantje poslušali z nenasitnim zanimanjem gladnih duš, ih kedar je govoril Ribin, so mu gledali v obraz s prežečimi očmi ... Savelijeve besede so zbujale na njihovih obrazih čuden, oster po-8meb. V njem ni bilo sočutja z bolnikom .. .
Nagnivši se k Sofji je mati tiho vprašala:
~~ Ali govori resnico?
odgovorila na glas:
».DAni0i» to j0 resnica! O darilu je pisalo časopisje . zgodilo 6e je y Moskvi
... /i,,*8®" 8» ni doletela... — je za-m,°l S	"	A kMen mu je pristo-
jna • • • Med Mstvo bi ga bili morali peljati ,n na drobne kosce raztrgati in njegovo pro-kleto meso vreč. psom . Sodnji dan bo, ko vstane ljudstvo. Mnogo krvi prelije, da zmije krivice... Ta kri je njegova kri, h njegovih žil je izsesana, ljudstvo je njen lastnik.
— Hladno je! — je dejal bolnik.
Jakopi mu je pomagal in ga peljal k ognju.
Grmada je gorela enakomerno, žarko, in
brezizrazne sence so trepetale okolo nje začudeno opazujoč veselo igro ognja. Savelij je se-dil na panj in iztegnil svoje prosojne, suhe
že danes vojaški proračun, ki povzročuje neznosne izdatke. Odkar je cesar Viljem izgovoril besede, ki so za militariste postale krilate: „Deutschlands Zukunft liegt auf dem Wa88er,“ se ljudstvo silovito izsesava za mornarico in ideal naših marinistov je, prekositi Anglijo z nemškimi bojnimi ladjami. Poleg ogromnih državnih izdatkov za mornarico imamo še posebne .Mornariške družbe*4 s samimi generali in drugimi oficielnimi patrioti na čelu, ki znajo s čudovito iznajdljivostjo izmišljati vsak hip nove prilike, da molzejo prebivalstvo. Ali državni parlament se je že močno naveličal neskončnih mornariških zahtev in povrh tega so državne volitve pred durmi. Zdaj gre mariui-stom za to, da bi ustvarili novo .navdušenje44 za mornarico, ki naj bi učinkovalo pri volitvah, da bi prišlo prihodnjič čim več marinistov v parlament in da bi se drugo leto lahko zopet nastopilo z mornariškimi in militariškimi zahtevami.
Tej dvojni mahinaciji se je morala upreti eocialna demokracija in je zato sklicala današnji shod. Vlado je spravil socialistični namen v veliko zadrego. Več kakor dve uri so se v ministrstvu za notranje zadeve posvetovali, kaj da bi storili. Policijski predsednik Jagow bi bil najrajši prepovedal vse skupaj. Ali pri ministrstvu so vedeli, da bi bila to že zaradi tega neumnost, ker bi bili socialisti vseeno uprizorili demonstracijo, ki bi bila napravila vtisk kakor takrat, ko je proti demonstraciji za volilno pravico izdal svoj zloglasni ukaz: „Die Strasse gehort dem Verkehr! Ich warne je-dermann l44
Vlada pa je morala misliti tudi ua politični pomen. Shod je bil sklican za mir. če bi prepovedala tak shod, bi morala prepoved tudi v inozemstvu napraviti najslabši vtisk. Kaj naj bi si v Parizu in Londonu mislili o vladi, ki prepoveduje na Pruskem mirovne shode?... Torej je zbrala svojo razsodnost in ga dovolila. To je bilo najpametnejše, kar je mogla storiti.
Demonstracija je bila velikanska. Meščansko časopisje ceni udeležbo na 100.000 oseb. Mirne duše se lahko pravi, da je bilo ob 1. popoldne, ko se je pričel shod, 150 000 oseb v treptovskem parku. Ali demonstracija je bila mnogo večja, ker so prihajale skupine iz vseh berolinskih in predmestnih okrajev in dopoldne so neprenehoma korakale velike gruče demonstrantov s svojimi reditelji po berolinskih ulicah, da so mogle dospeti v park na skrajnem vzhodu mesta.
V ogromnem parku je bilo pripravljenih deset odrov, s katerih se je sočasno govorilo. .Proti vojni hujskariji — za mir narodov,44 je bil dnevni red. Okrog vsakega odra se je trla velikii množica, odobravajoča besede govornikov.
Berolinsko delavstvo je pokazalo, da je zrelo. Policije ni bilo videti ne v parku ne po bližnjih cestah. Bed so vzdržavali reditelji stranke, bolje nego bi ga bila mogla vzdrževati policija. Na vseh odrih se ie čitala dnevnemu redu primerna resolucija, za katero je glasovala vsa nepregledna množica, v kateri je bilo velikansko število žena. V neštevilnih delavskih družinah se ta dan sploh ni kuhalo, da so se mogle z vsemi člani udeležiti manifestacije.
NOVICE.
* Dr. Wei8sklrchuer ima dva jezika. Z enim je govoril, ko je bil na nesrečo prebivalstva avstrijski trgovinski minister, z drugim govori sedaj, ko je le še občinski svetovalec na Dunaju. Kar je s prvim blagoslavljal, tj preklinja sedaj z drugim. V petek je imel dunajski občinski svet sejo, o kateri smo na
A. KRISTANOVA:
Nevarno večerno Čtivo.
(Konec.)
Od druge strani so se pririli še ostali .n44, „e“ in .c“ — sami grofi in premogarski baroni, katerim je sijalo veselje iz obrazov in ki so se tudi hoteli zahvaliti klerikalcem, ker so se kakor vedno tudi ob zadnji priliki, .čvrsto držali44 iu junaško pokopali nezaslišani socialno-demokraški predlog sodruga dr. Adlerja zoper uočno izkoriščanje 15- in 16 letnihViečkov v rudnikih. — Tudi jezuitu .Slovencu44 so v sladkem razumevanju stiskali roko, ker tako lepo pomaga. .Molčati ob pravem času — dreti se ob nepravem času — to je vsa moja umetnija44, pravi skromno jezuit in zavija oči proti nebu. Ali bi si človek mogel misliti su-rovejši zločin kakor obsodbo nedolžnih, v razvoju itak že zaostalih otrok telesen in duševen pogin — otrok, ki jin je Kristus tako ljubil ? ? Nič ne de — socialni dr. Krek se sladko smehlja, jezuit pa — (eden baronov mu je namreč bil ravnokar zašepetal na uho: .Cene bomo zvišali, pripravite ljudstvo na tol") hitro potegne svojo beležnico, ter hiti beležiti: .Premog se bo podražil. Kako bo ubogo ljudstvo po zimi kurilo? Socialni demokrati seveda že niso čihnili besedice o tem, ker —so od velekapitalistov podkupljeui44 — potem vtakne beležnico v žep, ter se zadovoljno smeh(ja: .Tako, to bomo porabili v najhujši vročini — ali pa kadar bo sploh najmanj nevarno.44
kratko poročali. Tam je šlo za mesno vprašanje in socialni demokratje so krepko zagovarjali interese konzumentov. Pri tem sploh ni bilo drugače mogoče, kakor da so povedali tudi resnico o Weisskirchnerjevih |mahinacijah. Tedaj pa se je oglasil Weisskirchner sam. Mož je spoznal, da piha na Dunaju vse drugačen veter kakor pred državnozborskimi volitvami. Pa obrača plašč po vetru In na seji se je postavil na stališče, da ni treba nič spraševati ogiske vlade za dovoljenje zaradi argentinskega mesa. Takole je zaklical: .Kaj pomenijo vse pogodbe! Pomanjkanje mesa je sila, ki kriči v nebesa. Ali ima ogrska vlada toliko poguma, da označi avstroogrsko pogodbo za prekršeno, če se ne držimo dogovorov ?“ . . . Ta hinavščina je tako velika, da si večje pač ni misliti. Iu ne gnusi se le nasprotnikom, temveč tudi krščanskim socialcem samim. Poslanec dr. Heilinger je n. pr. dejal nekemu dopisniku: .Kakor zasmehovanje se sliši Weiss-kirehnerjev govor! Tako govori Weisskirchnar kot občinski svetovalec! Ali kot trgovinski minister ki bi bil moral tako govoriti iu reči: .Kaj me brigajo tajne pogodbe? Odprite meje! Ljudstvo potrebuje živeža, da ne pogine!“ — Kajpada, ko je bil Weisskirchner minister, se mu še ni bilo treba bati za glasove. Ko je bil minister, je še mislil, da bo prebivalstvo vedno tako plesalo, kakor bodo krščansko socialni voditelji godli. Ko je bil minister je ravno on skoval vse tiste fraze o ogrskih pravicah, ki so jih potem rabili agrarci in jih rabijo še danes. V Avstriji ni moža, ki bi bil v mesnem vprašanju toliko grešil zoper prebivalstvo kolikor Weisskirchner. In kdo naj potem verjame volku, če prihaja v ovčjem kožuhu ?
* Tudi bančni uradniki čutijo draginjo in jih ni sram povedati, da se jim slabo godi. Na Dunaju namreč. Društvo bančnih in hra-nilničnih uradnikov je sklenilo resolucijo, ki tudi zasluži, da jo javnost spozna. Ta resolucija pravi, da dela naraščajoča draginja uradnikom silne skrbi in provzrokuje od dne do dne večje razburjenje. Nadalje veli. .Organizirani bančni in hraniluični uradniki v Avstriji žigosajo do neznosnosti razvite razmere, ki so posledica leta in leta pobijane enostranske agrarne politike in sedaj vsemu svetu kažejo sramoteči prizor, da se mora v tržaški luki ležeče ceneno in priznano izvrstno meso transportirati v druge dežele, dočim je domače prebivalstvo obenem prisiljeno boljinbolj omejevati konsum mesa. Centralna zreza konstatira z največim obžalovanjem, da ni večina poslanske zbornice v nasprotju z obljubami v volilni borbi niti izdaleč tako energično varovala stališča mestnega prebivalstva, kakor bi bilo vpričo brezmejne sebičnosti agrarcev v Avstriji in na Ogrskem potrebno. Z ozirom na dejstvo, da ni Ogrska v razpravah zaradi argentinskega mesa niti navedla edinega ugovora, ki bi bil dopusten, namreč pomisleka zaradi živinske bolezni, temveč poizkusila zlorabiti stisko Avstrije, da bi dosegla nezmerne koristi na drugem polju, pozivlje organizirano uradništvo državni zbor, zlasti mestne poslance, ki so bili izvoljeni tudi z uradniškimi glasovi/da store odločne in krepke korake za neomejen uvoz argentinskega mesa in za čim večjo pomnožitev srbskega kontingenta44. Najbrže se bančnim uradnikom v naših krajih ne godi veliko bolje kakor na Dunaja iu nič ne bi košdovalo, če bi se tudi kaj oglasili.
* Turški prestolonaslednik obišče na povratku iz Berolina tudi Dunaj.
* Škandal v gledališču. V nedeljo je bila v Stiaussovem gledališču na Dunaju premiera Winterbergerjeve operete .Madame Se-rafin44, za katero sta Okonkovvski in Granich-
Hitreje kakor se da povedati, sem vse to opazovala. .Ah kaj še, da ne čitajo .Zarje44 ! se tu zopet nenadoma oglasi mlajši urednik, ki se je še vedno odpravljal na pošto. .Nikar ne glejte prečrno, to ni za nič; izmislite si rajši kakšno veselo raco, da ljudje v teh žalostnih časih ne pridejo popolnoma ob smeh44.
.Kako bo z veseljem, ne vem. ampak — .raco44, pravite? ... Že imam!44 Urno potegnem kos papirja in začnem hitro pisati:
Industrijski baroni n« krov!
Velekapital je v nevarnosti! Zadnji čas je, da spoznate svoje prave prijatelje, svoje edino odkritosrčne zaveznike! Vaši sovražniki vam le skušajo trositi pesek v oči s tem, da v ljudski zbornici vedno pomagajo množiti vašo moč in vaše milione, doma pa v svojih zakotnih listih se prilizujejo ljudstvu, vas pa — imenujejo .veleroparje44! Pomislite vendar ljubi ba-rončki, da za tem tiči vaš pogin in da so srečni dnevi vašega izkoriščanja šteti, rče ne spoznate še zadnji trenotek — takorekoč v dvanajsti uri — da so socialni demokratje vaša edina opora I Mi nismo taki, da bi zoper vas poškropili toliko črnila kakor .Slovenec44, ki vas sovraži — tako do kosti in mozga sovraži, da kar ne ve, kaj bi še počel razen da obžaluje .svoje ljudstvo44, in tudi klerikalni poslanci postanejo iz same ljubezni do ljudstva in iz sovraštva do vašega oderuštva nazadnje vselej tako zmedeni, da delajo vse narobe: Kjer so hoteli s (.primernimi zakoni44 za ljud-
st&dten spisala besedilo. Sodeč po resnejših kritikah je stvar zanič. V gledališču pa je prišlo pri predstavi do malega škandalčka. Neki gospod je v parketu sredi petja glasno zaklical: .Bravo Fasching in Pariš!14 Pozneje je v fojeju pravil, da je godba nove operete pre-plonkana iz operete .Fasching iu Pariš44, za katero je on — Henry Vigny — spisal besedilo. Bilo je mnogo prerekanja, nazadnje je užaljeni libretist zapustil gledališče.
* V ogrskem državnem zboru dobiva vedno več vpliva tista struja v vladni stranki, ki zahteva, da se poostri poslovnik, ker je drugače boj proti obstrukciji nemogoč.
* General omedlel na vcžballšču. V soboto je imela 31. pehotna devizija veliao vajo v Piliš Csabi. Na koncu je budimpeštanski poveljujoči general Schreiber po navadi sklical častnike na kritike. Komaj so bili oficirji zbrani, je general dejal: .Gospoda moja! Slabo mi je ...“ Ves je pobledel in naenkrat seje zgrudil. Vojaški zdravniki so mu dali prvo pomoč, potem pa so ga z avtomobilom odpeljali v Budimpešto v njegovo stanovanje.
* Grof Stefan Tlsza obolel. Znani ogrski fevdalni političar grof Stefan Tisza je obolel vsled zastrupljanja s pokvarjenimi raki. Nevarnosti za življenje ni.
* Nesreča na Bakst. V nedeljo je 17-letna Mici Steiner iz Mflrzzuschlaga z večjo družbo odšla na Bakso. Ob Danjelini steni ji je spodletelo, pa je padla 800 metrov globoko in se ubila.
* Samomor socialističnega Toditelja. Nemško-nacionalno časopisje je prineslo zadnje dni sledečo strašno senzacijo, ki naj bi v pravi luči pokazala moralo socialnih demokratov: .47 letni socialistični voditelj Janša, oče sedmerih otrok, se je 5. avgusta ustrelil vsled nesrečne ljubezni do šestnajstletne goslarke pri neki damski kapeli.44 Ker širokim krogom so-sialnodemokratične stranke ni bilo znano ime Janša, se je vendar posrečilo nabrati o tej stvari natančnejše podatke. Ta vest se je prvotno glasila v nekaterih listih sledeče: „47-letni solicitator Janša44 . . . Tiskarski škrat je spremenil solicitatorja v socialista, a pisarski zl dej nacionalnega Časopisja je imenoval tega .socialista44 namah za .socialističnega voditelja. Samomorilec Janša pa ni bit v resnici niti socialistični voditelj niti socialist, ampak solicitator. Vzlic temu je verjetno, da bo .socialist Janša44 še dolgo živel v časopisju, ki živi po milosti kapitalistov in od njih miloščin, in nič se ne bo čuditi, če vstane od mrtvih tudi v .Slovencu44.
* Poroka prlnccsluje Jeleno, hčeri srbskega kralja Petra, z ruskim princem Ivanom Konstantinovičem, se je v nedeljo z velikim sijajem izvršila v cerkvi velike palače v Peterhofu. Po slavnostni pojedini, ki je vsem uieležencem dišala, sta se poročenca odpeljala v Pavlovsk. Tudi tam je lepo.
* Protisocialistični general r zanjk!, V Bastattu na Badenskem kjer je mnogo vojaščine, so se hoteli delavci v teh vročih dneh kopati v novo urejenem ljudskem kopališču. Kopališče so pa redno zasedli vojaki, dasi imajo v Bastattu lastno vojaško kopališče. Da bi pregnali te Marsove otroke iz kopališča, so premeteni 8odrugi objavili v nekem meščanskem listu sledeči inserat: Socialnodemo-kratični plavalni klub. Vsak večer od 6. do 10. plavalne vaje v ljudskem kopališču. Sodruge prosimo, da se mnogoštevilno udeleže, ker se bode med odmorom razprav-lialo o najnovejših političnih dogodki. Odbor. Časopisi centruraa so seveda takoj lopnili po socialnih demokratih, ki hočejo celo rastattsko ljudsko kopališče uporabiti za svojo strankar-
sko propagando. Sodrugi so se pa v pest smehljali klerikalnemu ogorčenju in si zadovoljno meli roke, ko je nekega dne general pl. Watte prepovedal vojakom kopanje v ljudskem kopališču. Nikoli ustanovljeni socialno demokratični plavalni klub se je zopet razšel, vojaki so zapustili kopališče, gospodu generalu pl. Watteju pa je ostal dolg nos.
* Ukradena „GIoconda“. Iz Pariza javljajo, da so baje našli resen sled za ukradeno luvrsko sliko. Doslej so bile pač vse podobne vesti brez podlage. Sedaj pa poročajo, da izvrši policija v kratkem aretacijo in da gre za osebo, ki je bila vsekakor udeležena tatvine v Luvru. O vseh posameznostih molče oblasti, ker se boje, da bi se njih akcija ponesrečila, če bi osumljenci prezgodaj zvedeli zanjo.
* Govoreči časniki. Za čitanje najenostavnejše kitajske knjige je treba, da človek pozna najmanj tri tisoč različnih pismen; vsled tega je smatrati sina nebeškega kraljestva, ki zna čitati in pisati, po vsej pravici in zaslugi za učenega človeka. Tako je razumljivo, da so je .King Pao“ iu drugi listi pristopni le tem izobražencem. Za veliko množino tistih, ki ne znajo čitati, so prirejene v Pekingu čitalnice v katerih eden teh .pismoukov44 glašno čita časopis in razlaga mnogoštevilnim poslušalcem njegovo vsebino. Te čitalnice nas spominjajo, tako poroča italijanski časopis .Attualita44 na evangeljske molilnice. Kitajskemu zgledu sledi Evropa z razvitejšimi tehničnimi pripomočki. Budimpešta se ponaša, da je uresničila Bella-myjevesauje o telefonskem časopisu. Telefon Hirmanda ima nad 200 urednikov, ki so zvezani s 15.000 naročniki. Vsak dan bere od osmih zjutraj do desetih zvečer osem glasov besedo za besedo tiste članke, ki jih je izbral glavni urednik, telegrame iz inozemstva, lokalne vesti, parlamentarna poročila, politične govore, notice o borzi, trgovske vesti in sod-nijska poročila — kratkomalo V6e stvari, ki jih navadno prinaša vsak dnevnik.
Burna železničarska konferenca.
Dunaj, 4. septembra.
Že davno se pripravljajo avstrijski železničarji, da izrečejo odločilno besedo zaradi ue-znosnega položaja, ki se je sicer tekom let vsled neumornega dela organizacije vsaj za nekatere kategorije za spoznanje zboljšal, kar pa je sčasom zopet postalo iluzorično, ker je draginja uničila še tiste uspehe, ki so Ra doslej dosegli. Mnogo važnih zahtev pa je še doslej nerešenih Železniška uprava z državno na čelu so zadnje čase postale zopet tako trmaste kakor pred zadnjimi velikimi gibanji, ker na;-brže mislijo, da se je železničarska organizacija zopet poslabšala. Železniško ministrstvo in druge želežniške oblasti odklanjajo zopet naiupra-vičeuejše Zahteve, ali pa dajejo na nje nezadostne ali pa nikakršne odgovore.
Nezadovoljnost železničarjev je postala tem večja, ker so spoznali, da se tudi obljube ne izpolnjujejo. In kjerkoli je bila v pogodbah kakšna točka količkaj nejasna, so jo uprave razlagale na škodo železničarjev. Tudi tu prednjači železniško ministrstvo, ko je posebno v vprašanju stabiliziranja skrajno zakrknjeno. Postopanje ministrstva škoduje vsem železničarjem, ker so se privatne družbe večinoma zavezale, da vpeljejo enake reforme kakor državna železnica.
Organizacija železničarjev je zaradi tpga dogovorno z društvi strojevodij, sprevodnikov in železniških mojstrov, ki so z njo koalirana, sklicala za nedeljo železničarsko konferenco na Dunaj.
stvo dplati, tam glasujejo v svoji zmedenosti proti ljudstvu, in kjer so pravzaprav hoteli strmoglaviti vas, se postavljajo na vašo stran — kar tako iz raztresenosti. To bi vas velekapitaliste lahko zapeljalo, da bi jih smatrali za svoje prijatelje — a taka usodepolna zmota zmota bi bila vaša poguba. Spoznajte, da —
Za menoj se nekdo nasmeje: .Aha, pozna se, da pridno čitate .Slovenca44 in da vas je že spreobrnil.44 Ozrem se: .Kaj še niste šli na pošto ?“ — .Kakšna .sleparija na debelo4 bo pa to že zopet?44 me vpraša. Pogledam ga zaničljivo : .Vidi se, da ste še jaaaako mladi. Jaz pa	se	od	vas	ne dam	motiti — odslej
naprej pišem samo še golo resnico I . . . Juj-deta44 — se prestrašim — na sobotnega .Slovenca44 sem pa pozabila; grozno napako sem napravila!44	—	in	krčevito	začnem črtati in
popravljati, da mi teče pot s čela : .Saj so socialni demokrati tisti, ki .navadno4 glasujejo proti .primernim4 delavskim zahtevam44,
.Uboga reva44 de sočutno moj nasprotnik.
.Vi, mladi junak44, ga ostro nagovorim, .recite	mi	—	ali	še niste	nič slišali o tisti
teoriji,	ki	pravi, da je svet	le dozdevno tak,
kakor ga vidimo? Ce bi prišla bitja —morda z Marsa ali s kakšne druge zvezde z drugače organiziranimi očmi. možgani itd., bi morali videti vse drugače kakor zemljani — ali razumete?44
.No, no, te teorije že poznamo, ali kaj ima to —?“
„No, ali se morda spominjate na tisto uro, ko ste prišli na svet? Ali morete iz lastnega prepričanja trditi, da niste padli 8 kakšnega Marsa ali tako od nekod na zemljo?44 — Nemo me gleda. —7	80	Tam	sedaj
zasveti, zakaj se vam zdi vse drugače, kakor je v resnici? Tistih protokolov iz parlamenta sploh ni, ali pa 86 &'as0 drugače, ali so pa tisti stenografi ravno take potvore kakor vi, če jim ni celo vrag zacopral ušes, da so vse narobe slišali. Jaz pa sem sedaj po božji milosti spoznala, da je resnica le v .Slovencu44 _ punktnm44. S pogledom, polnim usmiljenja, mi reče tista potvora „Adio“, pa izgine. Jaz pa nadaljujem s krčevitim uavdušeujem in skrajno napetimi živci:
.Spoznajte vendar, industrijski grofie, baroni ter ostali velekapitalisti in delodajalci vseh vrst, da nam ni in ne more biti prav nič do tega, da bi se delavnemu človeštvu bolje godilo — narobe! — še teh par grošev plače obdržite — jaz sama in nešteto sodrugov iu sodružic hočemo iti od delavca do delavca, da vse pregovorimo, da se odrečejo plače in če bi vi v svoji velikodušnosti to odklonili, napravimo štrajk — da, štrajkalo se bo, dokler se ne izvrši prva in uajsvetejša zahteva: Za ljudstvo lačne želodce, nevedne glave, zanemarjene otroke — vam pa ves sad žuljevih rok z vsemi duševnimi in materielnimi pridobitvami. Kadar pa bodo klerikalci štrajkali za kakšne .pravice44, takrat pa kar nas pokličite, bomo že poskrbeli, da jih napademo is zasede
Naročajte, ponudite, zahtevajte in pijte samo ■■ Tolstovrško slatino, mm
kt |e edina slovenska ter najboljša zdravilna In namizna kisla voda. Od vsakega zaboja plača podjetje v narodne namene In organizacije 20 vt kamor naročnik določi.
Ma>>ov: Tolstovrska slatina, pošta Guštanj, Koroško, kJer Je tudl gostnna> ^tovisče m prenočišče. 0 0 0 Svoji k svojim!
Včeraj se je konferenca izvršila v tako-zvanih .RoBensale" v X. okraju. Udeležba je bila velikanska. Prišlo je okrog 800 delegatov iz vseh krajev države. Na konferenci je bila zastopana tudi soeialno-demokratična stranka, za katero so bili navzoči sodrugi državnozborski podpredsednik Pernerstorfer ter poslanei Seitz,Winter in G 1 o c k e I.
Poročilo o položaju je podal poslanec so-drug T o m s c h i k. Opisal je draginjo in njeno nevarnost za železničarsko službo. Želez-fl'čar je človek in če se mu jemlje možnost človeškega življenja, tedaj se morajo posledice poznati tudi v službi. V rokah železničarjev je vsak dan življenje neštetih ljudi. Usoda železničarjev je usoda potujočega občinstva in zato ima vlada dolžnost posvetiti vso pažnjo razmeram železničarjev. Zadnji čas j»*, da opusti vlada svojo pasivnost, zakaj drugače bodo železničarji sami morali poskrbeti, da se izpre-mene razmere. Parlament je železničarje popolnoma razočaral. Poslanci meščanskih strank, ki so bili ob volitvah polni obljub za železničarje. so jih v parlamentu popolnoma pustili na cedilu. Potrpežljivost železničarjev je bila dolgotrajna, ali vsaka reč ima meje. če bodo železničarji prisiljeni, da si sami pomagajo, bodo dalekosežne posledice neizogibne.
Po referatu sodruga Tomschika je sledila obširna debata, katere so se udeležili delegati vseh kategorij in raznih krajev. O razpravi bomo še poročali. Bila je zelo burna iu železniškim upravam je pokazala, da ni čas za šale. Govorniki so opozarjali na železničarsko stavko n> Angleškem in na-glašali, da je izpolnitev opravičenih železničarskih zahtev, zlasti regulacija stanarine in zvišanje splošnih prejemkov za dvajset odstotkov nujno, ker je sicer pasivna reBistenca na vseh železnicah ali pa železničarska stavka neizogibna. Vlada naj pazi, da se ne zgodi, kir se je zgodilo na Angleškem. Železničarji odklanjajo že danes vsako odgovornost za posledice.
Sodr. Scheibein iz Jnomosta je predlagal naslednjo
resolucijo:
„Z ozirom na naraščajočo strašno draginjo živil, stanovanj in drugih potrebščin, vsled katere je beda delavskega ljudstva, zlasti pa fiksno plačanih železničarjev neznosna;
z ozirom na to, da vlada vzlic vsem resnim nastopom še do danes ni izpolnila leta 1905, 1907 in 1908 danih obljub in da je 'zavlačevalni namen od dne do dne očitnejši,
izjavlja državna konferenca, da z vsem poudarkem vztraja na brezpogojni izpolnitvi omenjenih zahtev, in resno svari vlado pred zlorabljanjem potrpežljivosti železniškega osobja ; vsako nadaljno zavlačevanje bi rodilo posledice, ki bi pri vsej svoji globokosežno-fltl bile popolnoma le preveč itemeljene «r obupu.'
Glede izvršitve tega sklepa je naloga centralnega vodstva, da se dogovori z zaupniki personalnih komisij in delavskih odborov, z vodstvom socialno-demokratične stranke in strokovno komisijo in da ustvari vse potrebne predpogoje za od pomoč zoper draginjo. “
.Resolucija je bila skoro soglasno odobrena; proti resoluciji je glasovalo nekaj delegatov, ki bo zahtevali še ostrejšo formulacijo.
in vas tako rešimo nadlog, kakor smo vas vselej »reševali". Kaj j smo vas že kdaj nadlegovali z zahtevami o delavskih zavarovalnih zakonih, s skrajšanjem delavnega časa z zvišanjem plač itd. — kdo bi mogel vse našteti ? Mar niso klerikalci delavstvu priborili vse pridobitve? Mar niso naši poslanci v parlamentu junaško za vas glasovali, kadarkoli ste stavili svoje nesramne — hočem reči: opravičene zahteve? Ali niso socialisti govorili iu glasovali vselej »proti", kadar so klerikalci s svojimi delavskimi predlogi hoteli vas spraviti na beraško palico ? Itd., itd.! 1 Kdo je torej vaš resnični zaveznik? Mi, in še enkrat mi!
"Uff . . Vstala sem, ter vrgla pero ob belo steno, da je škropilo na vse sirani — potem pa sem hodil po sobi gor iu dol — vsa divja.
Ko zopet sedem in sežem po drugem peresu, se nekdo nagne čez mojo ramo, ter mi vzame papir: „To ni zate! Pusti to!“ — Bliskoma se obrnem. Da, to je tisto vedro resno čelo pod svetlimi sivimi lasmi, pričami dolge, izkušenj bogate preteklosti to so tiste mladeniške oči, ki gledajo mirno v prihodnjost — in to so tista usta, ki se tako prizanesljivo smehljajo sedanjosti — to je moj dragi očetovski prijatelj, moj bivši zdravnik. Veselo iz-nenadena mu sežem v roko: »Ne tako, prijatelj 1 Komaj začnem, pa mi že ustavljate roko?“ »Da. Komaj začneš — že je v tvoji duši vihar, da, več: Orkan je to." »Poboljšala ee bom, navadila se bom, obljubljam vam,
Razpoloženje na konferenci, ki je trajala do večera, je bilo bojevito. Poznalo pa se je, da izražajo delegati le to, kar mislijo in pravijo železničarji sploh. Položaj je resen.
Nocoj je pri Wimbergerju velik železničarski shod, o katerem bomo poročali.
Splošna delavska zveza Vzajemnost
ustanovi v tekočem tednu naslednje podružnice:
1. Za Zeleno Jamo, Novi Udmat iu Selo v torek dne 5. t. m. ob pol 8. zvečer v gostilui pri Podobniku.
2. Za kolodvorski okraj v sredo dne 6. t. m. ob 8. zvečer v gostilni International (pri Petriču).
3. Za Spod. Šlsfco v četrtek dne 7. t. m. ob 8. zvečer v gostilni pri „A n ž o k u“.
4. Za Trnovo in Krakovo v soboto dne 9. t. m. ob 8. zvečer v gostilni pri Krakov { a n u.
Vsi dosedanji člaui naj prineso stare izkaznice s sabo, da se jim zamenjajo z novimi. Sodrugi, pridite vsi na sestanek!
Osrednji odbor.
Ljubljana in Kranjsko.
— Vse cenjene naročnike, ki še niso poslali naročniue za ta mesec, uljuduo prosimo, da jo čim prej poravnajo. Sicer jim moramo ustaviti list.
— Kranjski deželni zbor ne bo sklican meseca decembra, ker je deželni odbor odklonil ta predlog. Najbrže ne bo deželno-zborskega zasedanja do januarja 1912.
— Sijajcu vzgled uspešnega agitacijskega dela izkazuje poročilo vodstva social-nodemokratične stranke na strankinem zboru v Jeni. Meščanska »Deutsche Tageszeitung" kon-statira to z naslednjimi besedami: »Občudovanja vredno je zdajpazdaj kar skokoma naraščajoče število čitateljev socialnodemokratič-nega časopisja. »Vonviirts" je pridobil lani zopet silno število novih čitateljev in sicer, kakor je razvidno iz podatkov, večinoma v Berolinu. Tukaj si šteje skoraj vsak razredno zaveden delavec v čast, da strankino centralno glasilo ne samo čita, ampak da je tudi nanj naročen. Kdor pregleduje delavske množice, ko prihajajo v svoje delavnice ali pa odhajajo od ujih, ta bo zagledal pri večini, da imajo »Vorwarts“ v svojem žepu. Z nekakim ponosom pokazuje delavec tudi na zunaj, da čita svoj list. A koliko somišljenikov meščanskih strank se zadovoljuje s svojim krajevnim in proviucijalnim lističem iu pruv nič ue občuti potrebe ali dolžnosti, da bi podpiral list svoje stranke!" Beroliuski delavci pa niso za zgled samo pristašem meščanskih strank, ampak predvsem slovenskim delavcem, zlasti tistemu delu delavstva, ki še vednn čita meščanske prismodarije. In koliko je na žalost pri nas še takih delavcev! Vsi ti naj si vzamejo za vzgled berolin-ske svoje napredn-f tovariše in naj si štejejo v čast, da čitajo in naročajo glusila svoje stranke »Zarjo". Ako odtegnemo meščanskemu časopisju delavske čitatelje, poderemo obenem eden od najmočnejših stebrov vladajočega družabnega reda.
tako hladna bom, kakor, da gre za matematiko
— za mrtve številke, pa ne za žive ljudi." __________
„Nikdar. Povej mi le najmanjšo krivico, prizadeto najznatnejšerau bitju, ob kateri si ostala hladna! Vidiš — glavo povesiš, ne moreš mi odgovoriti , . . Čemu pa čitaš ta zalumpani hinavski list ?“
»Moram. Nihče me ne sili, da se ukvarjam s temi rečmi — lahko bi vse to pustila iu lepo mirno uživala svoje življenje, ali — ne morem!"
»Pametno bi bilo".
„Morda. Ali pa bi bilo tudi pošteuo? Koliko ljudi je moralo živeti in trpeti, da danes uživam sadove rajvite kulture? Kje bi bilo to, če ne bi bili milioni dali svojo dušo človeštvu ? . . . Kdor se ne čuti človeštvu zadolženega, naj le živi tjavendan — preživ pa je moj čut solidarnosti, da bi ga mogla uspavati. Saj poznate to sami dobro." Pocukam ga prijazno za sivo brado: »Ali mi boste še branili, ljubi moj doktorček?"
»Ne. Ker ne ibi nič zaleglo."
Vsa soba 8e potrese, podzemeljsko buče-nje me prestraši — zbudim se — mimo hiše pa drdra voz, da se trese vsa hiša.
»Hvala ti — dobri voz ! . . , Tako je, če čita človek zvečer »Slovenca"! oddahnem se kakor od more odrešena.
— Klerikalne fehtarije. Iz Rajhen-burga razpošilja »Cerkvena družba" zopet tiskane okrožnice, ki zahtevajo darila za n Marijino lurško eerkev". To fehtarijo prakticirajo zdaj že nekoliko let, a kakor je posneti iz najuovejše okrožnice, je sploh ne bo nikoli konee. Več kakor 200.000 kron pravijo, da so že nabrali, vendar pa bo treba še več kot toliko, da se dovrši. Gospodje od cerkvene družbe v Rajhenburgu so si vtepli v glavo, da mora »ves slovenski rod" zgraditi to cerkev. Kako prihaja ravno rajhenburska cerkvena družba do tega, naj razume, kdor more. Vsaka fara bi po enaki pravici gradila nove cerkve in zahtevala, da naj jih plačuje .ves slovenski rod". Bahajo se, kako velika iu lepa bo cerkev. V okrožnici pravijo:
.In cetkev se zida že tretje leto. Prištevala se bo najlepšim in največjim cerkvam na Slovenskem. Dolgost njeua znaša 50 m, širo-kost 22 m, visokost zvonikov 56 m, ter ima tri ladje in dva stolpa. Njena površina meri 755 m2. Cerkev na Brezjah meri 540 m2. (Kakšna konkurenca, kaj? Brezje naj se le skrije!)
Pač ni mogoče, da bi to velikansko stavbo izvršili sami, sicer še povrhu ubogi tarani (kdo pa jim je ukazal?), tu treba, da poseže vmes radodarnost celega slovenskega naroda (zakaj pa?). Bi sicer zadostovala faranom tudi priprostejša cerkev (tudi nam se zdi), a čast Marije zahteva, da se ji pokloni kolikor mogoče krasni jubilejni dar. (Komu neki je to čast Marije povedala? Odkod vedo, da zahteva Marija take žrtve in da so ji všeč?) Zato naj stori vsak. kolikor premore za ta Marijin dom. (Kaj ni Marijin dom v nebesih?) Kdor ima srce ze Marijo, kdor je od nje že prejel kako milost — in kdo še ni? — (iu kdo ve. da je?) naj daruje po svojih močeh za lurško cerkev v Rajhenburgu. Ne moreš zdaj, spomni se je vsaj v oporoki (aha!), kakor storijo mnogi. Ne moreš darovati ničesar pa pridobi kako drugo dobro srce ali (to bo pač še najceneje) priporočaj v molitvah Bogu to delo v čast iu slavo Marijiuo. Marijini častilci so darovali za lurško cerkev v Rajhenburgu že nad 200.000 kron, vendar pa bo treba še več kot toliko, da se dovrši.
In kadar bo dovršena* bo treba novih orgelj, pa mašnih oblek pa tisočerih drugih »potrebščin" in tako se farbarija lahko nada-ljuje do sodnega dne. Ravno pravi čas so si pa gospodje izbrali. Ljudje ue vedo, kako kupovati kruha, rajheuburški gospodje pa hodijo z vrečo za lurške cerkve okrog! Kdor hoče kaj dati v kakršenkoli namen, se mu seveda ne more prepovedati; ali gospodje v Rajheu-burgu vendar nimajo pravice, da govore neprenehoma o vsem slovenskem narodu. Ves slovenski narod nima prav nobene dolžnosti, da bi dajal, kar ukazujejo gospodje Cerjak, Radej in Avsenak. Ves slovenski narod nima nič s tem opraviti, da izmišljajo »lurško" Marijo, ki naj bi bila kaj drugega kakor Marija sploh. In ves slovenski narod ima druge skrbi kakor rajheuburški gospodje, ki bi radi na njegov način postali slavni.
— Sp. Šiška. V sredo 6. t. m. zvečer pri Anžoku: diskusijski večer podružnice Splošnega pravovarstvenega in strokovnega društva.
— Polom »Glavne posojilnice". Likvidacijski odbor »Glavne posojilnice" je sklenil za minulo nedeljo občni zbor zadružnikov, kateri naj bi sklepal o poravnavi z dolžnikom Pavšlarjem iz Kranja. Pavšlar predlaga, da ga zadružniki odvežejo od vseh obveznosti proti vračilu milijonskega dolga z obrestmi. Vsled nezadostne udeležbe občni zbor ni sklepčen, vendar so navzoči zadružniki pritrdili predlagani poravnavi. Doslej je pritrdilo tej poravnavi 159 članov s 1727 deleži.
— Policijske šege. Te dni je prirojil na vse zgodaj zjutraj v gostilno »International" na Resljevi cesti detektiv in izpraševal skozi okno žeuske o seji izletnega odbora, ki je bila v omenjenem lokalu prejšnji večer. Seja izletnega odbora se mu je zdela nevaren zarotniški konventikel iu je venomer grozeče ponavljal, »da že vse ve.“ Dvoje je mogoče: ali je policijski organ s to brezobrazno šalo preganjal svoj maček po prekrokani noči in motil počitka potrebne ljudi v zgodji jutranji uri. V tem slučaju zahtevamo od g. Lavtarja z vso odločnostjo, da navadi svoje ljudi boljših šeg in lepših mauir, Zakaj tudi ponočnih ekscesov od strani policije ljubljausko prebivalstvo ne bo trpelo. Možna, četudi malo verjetna pa je druga razlaga, da je jutranji gost delal po naročilu in navodilu policijskega šefa. če je ta domneva prava, prosimo g. Lavtarja, da spečim ljudem vbodoče prizanaša s takinri neokusnimi netaktnostmi !
— Ponarejene krone- V mestu in okolici krožijo ponarejene krone.
— Nezgoda z revolverjem. V soboto je na Karolinški zemlji stanujoči grof Peter
Lichtenberg čistil nabasan revolver; pod roko se mu ravolver sproži; kroglja mu je šinila med rebri v spodnji del telesa. Smrtno nevarno ranjenega so prepeljali v deželno bolnico.
— Nevaren vlomilec. V četrtek zvečer je opazit hlapec Aut. Jaibinšek v hlevu v Prečni ulici neznanega gosta, ki je brskal po njegovem kovčegu. Obvestil je policijskega stražnika, ki .je našel pri njem srebrno žepno uro, denarnico s 14 kronami in par čevljev. Tat, ki ima na vesti še več drugih tatvin in vlomov, se piše Frane Fajdiga in je doma iz Podjelš v kamniškem okraju; oddali so ga deželnemu sodišču.
— Nogo sl Je clomil včeraj zjutraj krojaški mojster Franc Gestrin. Prepeljali so ga v bolnišnico.
Ukradeno kolo. 22. m. m. je neznan tat izmaknil mizarskemu pomočniku Antonu Severju iz veže Pred Škofijo kolo. Popoldne ga je prodajal v Domžalah. Ker se je zdela stvar ljudem sumljiva, so poklicali orožnika. Tat je zbežal s kolesom; orožnik ga je zasledoval, dokler ni v gozdu blizu Kamnika zgrešil sledu.
— Umrli so v Ljubljani: Pavlina Škafar, rejeuka, 8 mesecev. — Štefanija Žabkar, gostilničarjeva hči, 2 meseca. — Jožefa Dobrota, hiralka, 33 let. — Simon Treo, stavbenik in posestnik, 56 let. — Josip Slabe, rejenec, 2 meseca. — Felik Smole, delavčev sin, 5 let. — Lucija Mikolič, delavka, 64 let. — Amalija Hieng, zasebnica, 79 let. — Vinko Zupan, posestnikov siu, 5 tednov. — Aleksander Oehmig. zasebnik, 62 let. — Karel Zupančič, drvarjev sin, 10 mesecev. — Viktorija Smolnik, delavkina hči, 2 leti in pol. —Neža Sever, žagarjeva žena, 26 let — Janez^Pe-telin, dninar, 16 let. Peter Wi*ber, železniški nadsprevoduik, 50 let. — Bogomila Matilda Dolar, hči orožniškega stražmojstra, 8 mesece. — Mihaela Pogačnik, hči mizarskega pomočnika, 3 tedne. — Alojzija Benedik, hči trgovskega sluge, 3 mesece. — Friderik Ku-ritz, rejenec, 3 mesece in pol.
Eicktrokinematograf »Ideal'4. Od torka do pttka; sijajna miraodrama v 4 dejanjih, črni sen z Asto-Nielsen v glavni vlogi. Prava senzacija na polju kinomatografske umetnosti. Dolgost filma 1270 m.
— Ogenj na Vrhniki. V nedeljo ob pol osmih zvečer je pričel goreti g. Lenarčiča kozolec na Vrhniki ob novi cesti. Bliskoma je bila vsa stavba z obilnim seuom v ognju. Zažgal neki je Kanc, bivši Lenarčičev hlapec, ki ga je moral le ta radi pijančevanja odsloviti. Požigalec že sedi v vrhniškem zaporu. Velika sreča pri vsej nesreči je bila, da je bilo ozračje popolnoma mirno, sicer bi bil lahko včerajšnji večer pri občutnem pomanjkanju vode usodepoln za vrhniški trg.
— ■ Zastran ene krone sta se sprla Alojzij Klemenčič in Jože Povšin v neki gostilni v Podnartu. Povšin je ohladil svojega nasprotnika dvakrat z bičevnikom po glavi. Klefnenčič mu ni ostal dolžan, s tako silo mu je zagnal za pest debel kamen v glavo, da mu je prebil čepinjo na levi strani in mu pretresel možgane.
t, — Nesreča 8 slamoreznico. Posestniku Francetu Smrkolj v Št. Ožbaltu, po domače Rzinu. je v petek 1. septembra slamoreznica odrezala vse prste desne roke in mu povrhu tega še roko pretrla; prepeljali so ga v Ljubljano v boluišnico.
Štajersko.
— Samomor. V petek, 1. septembra ob 8. zvečer se je v malem mestnem parku pred stolno cerkvijo v Mariboru ustrelil po Mariboru dobro znani bivši posestnik opekarne Josip Schuuko. Z rešilnim vozom so ga prepeljali na njegovo stanovanje, a je med potjo umrl. Pravijo, da so domači prepiri krivi samomora.
Koroško.
— Utonil je v Zili pri Sv. Mohorju pekovski vajenec V. Ivreza, ^ojen na Hrvaškem. Deček je bil dober plavač. Kazal je v vodi zbranim kopalcem razne umetnosti. Pri tem ga je bržkone prijel krč, in ker ni nihče navzočih znal plavati, mu niso mogli pomagati.
— Podsut pod streho. Pri posestvu Pavle Rosbacher pri Sv. Jakoba v okolici Volšperka so odstranjevali delavci leseno ostrešje, kar ga je še ostalo od zadnjega požara. Radi tega se je omajala stranska stena, se zrušila in padla na tla. Spodaj se je peljal slučajno mimo posestnikov sin Ivan Stromberger. Stena je priletela nanj, razbila voz in Strombergerja silno nevarno poškodovala. Prepeljali so ga v bolnico, kjer pa bržkone v kratkem umre.
B. Gotzl, Ljubljana
Mestni trg Št. 19. - Stari trg Št. 8.
skladišče oblek
eega izdelka za gospode in dečke. — Velika izbera tu- ki tno-===== zemskega blaga za obleke po meri.
Solidna postrežba. - Vedno nizke cene.
Vsaka gospodinja,
katera želi pripraviti dobro kavo, uporablja najraje »pravega :Francka:" s kavnim mlinčkom, ki se izdeluje temeljem največje skrbnosti že dolgo let v zagrebški tovarni.
Ta izborni domači izdelek najtopleje priporočamo.
Goriško.
— Stanovanjska mlzerlja v Nabrežini. Menda se ne najde prav kmalu postaja pri jului železnici, ki bi trpela na takem pomanjkanju stanovanj kakor Nabrežina. Že pred tremi leti, ko še ni bilo toliko osobja tukaj, smo živo občutili potrebo personalnih stanovanj Koliko bolj pa sedaj, ko se je tukaj namestilo še strojno osobje in sicer enajst strojevodij in ravno toliko kurjačev. Železnica ima tukaj samo 28 personalnih stanovanj in še izmed teh jih komaj deset odgovarja higijeni. Ta stanovanja pa imajo seveda uradniki. Ostala pa so takšna, da je naravnost škandal v higi-jeničuem in moralnem oziru. Njih večina obstoji iz ene sobice in kuhinje. V teh luknjah stanujejo uboge železničarske pare I Mnogo železničarjev pa je, ki imajo veliko družino, pa mislimo, da stanuje v eni taki sobici cela kopa ljudij, kar je v vročem letnem času neznosno. Izmučeni železničar, ki se ves dan ali pa vso noč peha v službi, naj se zadostno spočije v takih prostorih? Kje je torej higijena? V na-brežinakili stanovanjih, naturalnih kakor zasebnih, je ni. Vsi uslužbenci, ki nimajo naturalnih stanovanj iu to so ponajveč delavci, ki so v gospodarskem oziru na najslabšem, so na milost in nemilost izročeni zasebnim hišnim oderuhom. Ti pa od meseca do meseca povišujejo stanarino in železničarji morajo biti zadovoljni, ako kdaj izostane povišanje stanarine, ali pa da jih oderuhi nespode iz stanovanj, če bi se to zgodilo, bi železničarji morali kar na prostem prebivati. Mnenje hišnih oderuhov nam drastično osvetljuje slučaj, kako se je gospa Kolar izrazila napram strojevodjevi ženi, ko se je pritožila zaradi previsoke stanarine. Ta gospa se je na kratko odrezala: „Vaš mož ima lepo stanarino, naj plača. “ Stanovanje, ki ga je oddala pr*d tremi leti za šestnajst kron, stane sedaj 34 do 36 kron; torej še več kot podvojeno 1 Tudi s pitno vodo so tukajšnja zasebna stanovanja čim najslabše oskrbljena. Po večini se mora hoditi, po vodo 8 škafi deset do petnajst minut daleč na postajo, ali pa kam drugam. Hišni oderuhi pač zahtevajo visoko stanarino, a da bi stanovanja zadostno opremili, za to se ne brigajo. Najmanj tretjina železniških uslužbencev mor* stanovati v pol ure oddaljeni vasi Št. Polaj ali pa celo v 8v. Križu. Novo prišedše osobje pa sploh ne more dobiti stanovanj. Ta mherija smrdi do neba, a železniška uprava se ne zgane, da bi zgradila zadostno število stauovanj. Prostora ima pri postaji dovolj. Upamo, da te vrstice ne ostanejo glas vpijočega v puščavi in da železniška uprava stori svojo dolžnost napram svojemu osobju ter mu oskrbi zadostno število zdravih in cenih stanovanj.
— Zopet vlom na pošti. Po noči od 29. na 30 avgusta so vdrli vlomilci v poštni urad v Kominu. Razbili so več vrat. Odprli so ročno blagajno, iz katere so vzeli 8000 kron. Poskusili so odpreti tudi glavno blagajno, kar pa se jim ni posrečilo. Pri tem poskusu pa se je eden vlomilcev tudi ponesrečil, ker se poznajo na blagajni veliki krvavi odtisi. Nato so odprli vlomilci vsa priporočena pisma in poštne zavoje v katerih pa ni bilo ne denarja ne kakih drugih vrednostnih predmetov. Vlomilcem so že na sledu, vendar pa jih bo težko vjeti, ker so pobegnili pravočasno čez laško mejo.
Umetnost in književnost
„Der Kampi'* ima v Avoji 12. številki sledečo vsebino: Die separatistische Krise. — Eine Anwort des Privo Lydu“. — Therese Schlesinger: Fremd« Angelegenheiten. — fim-uiy Freundlich: Im Kampf Um neue Form en. — Karl Čer.nAk: Der Weg zur Rlarung. — Otto Bauer: Gesamtparteittg und Gewerk-schaftsfrage. — Martin Bapoldi : Die Christlicb-sozialen als Wahlreformer. — Richard En-glftnder: Die Kranketi- und Invalidenversiche-rung in der englischen Arbeiterversicherungs-vorlage. — Aetuarius: Volksveraicherungen. — Wilhelm Hausenstein: Zur Sozialpolitik dtr Kunst.
Listnica uredništva.
OrgantMtor v D. Stvari, ki jih omenjate 1 svojem dopisu, so že zastarele, vfiled česar topot ne mor črno ustreči vaši želji.
ZADNJE VESTI.
Češko nemška sprava.
Praga. 4. septembra. Realistični „Čas“ poroča, ds n&merava knez Thun ustanoviti permanenčno komisijo, sestavljeno iz članov čeških in nemških strank ter veleposestnikov, kateii bo izročen ves material, ki se tiče češko nemške sprave. Komisija bo zborovala vso jesen pa do božiča ter bo imela nalogo vsaj pripraviti zbližanje, tako da bi Nemci v zasedanju po božiču opustili obštruk-cijo. Rešile naj bi se tedaj vsaj davčne predloge, da bi bilo od novega leta omogočeno redno deželno gospodarstvo.
Ža sklicanje državnega zbora.
Dunaj, 4. septembra. Klub nemških socialno demokratičnih poslancev je poslal predsedniku poslanske zbornice dr. Silvestru sledeče pismo: „Široke plasti prebivalstva so ogorčene, da so se prekinila pogajanja med avs-trijsko in ogrsko vlado o uvozu argentinskega mesa. Volilci, prizadeti od napredujoče splošne draginje v svojih najvažnejših življen-skih interesih, pričakujejo od ljudskega zastopstva, da se nemndoma sestane, da zavzame stališče k novemu položaju in da uvažuje voljo volilcev. Iz tega vzroka se* obračamo do Vas, g. predsednik, v imenu kluba nemških socialnih demokratov z uljudno prošnjo, da skličete prihodnjo sejo poslanske zbornice v bližnjih dneh".
Demonstracije zoper draginjo.
Dunaj, 5. septembra. Udeležba na sinočnjih devetih protidraginjskih shodih je bila velikanska, razpoloženje zborovalcev zelo bojevito. Po shodih so bile demonstracije na cestah. V Margaretenu se je spozabil neki policijski komisar, da je potegnil sabljo, ali vsled odločnega nastopa demonstrantov jo je inoral takoj urno vtek-niti nazaj v nožnico.
Sijajna prottdrsgtitjika manifestacija železničarjev.
Dunaj, 4. septembra. Nocojšnje protestno zborovanje železničarjev, ki se je vršilo pri Vimbergerju, je bilo sijajno obiskano. Nad 10.000 železničarjev je prihitelo, da demonstrirajo zoper draginjo. Le za majheu det udeležencev je bilo prostora v dvorani. Poročal je sodrug T o m s c h i k , ki je «bširno govoril o zahtevah posameznih kategorij na drž. železnicah. Razen njega so govorili še posl. Skaret, G 1 6 c k e l in drugi. Za južne železničaije sta govorila sodr. Grili in W e i g 1, ki sta omenjala, da se postavlja južna železnica na stališče, da bo v vseh koncesijah sledila državni železnici; vsled tega je popolna vzajemnost državnih in južnih Železničarjev absolutno potrebna. Resolucija včerajšnje državne konference je bila Soglasno sprejeta. Policijske razmere.
Trst, 5. septembra. Vlada je izgnala tržaškega dopisnika socialističnega „Avantija“ sodruga V a c e r a, ki je imel več predavanj v Trstu in na Primorskem. Vacero se je pritožil na ministrstvo; pritožbi je namestništvo na posredovanje sodr. Pittonija priznalo odložilno moč.
Goreča ladja.
Brindisi, 5. septembra. Sinoči je nastal v bližini Santa Maria di Louca ogenj na parniku tržaške lesne tvrdke Feltrinelli Giuseppe & Cie »Denaco*. Moštvo se je rišilo, a ladja je močno poškodovana.
Kolera na Babn.
Dunaj, 4. septembra. Zdravstveni oddelek notranjega ministrstva javlja: Danes je bakteriološka preiskava ugotovila nov slučaj azijatske kolero v Valle d’ San Pietro na Rabu.
Gantsch t Budimpešti.
Budimpešta, 5, septembra. Snoči ob 6. je prispel ministrski predsednik baron G a u t s c h v spremstvu ministrskega svetnika barona G 1 a n z a. Danes dopoldne obišče grofa Khueu Hedervarjja in druge politične osebe; Ob 2. popoldne se vrne na Dunaj.
Kolera v Budimpešti.
Budimpešta, 4. septembra. Bakteriološka preiskavi je dognala dva nova slučaja qzijatske kolere. Oblastnije svare občinstvo pit d zavžitjem donavske vode in pTed kopanjem v donavskih kopališčih.
Tovarna Je pogorel*.
Marko, 4. septembra. V Mezohegyes je divjal velik požar, ki je upepelil tudi laneno tovarno.
Boj zoper kolero v Carigradu.
Carigrad, 5. septembra. Carigrajski župan je odstopil, ker ministrski svet ni pritrdil zahtevanemu kreditu 100.000 turških funtov za zgradbo kolernih bolnišnic in razpustu občinskega sveta.
Ctozdnt požar.
Landsberg (na Pruskem), 5. septembra. Gozdni požar se širi s čudovito naglico. Dosedaj je zgorelo do 8000 oralov gozda. Skoda se ceni na 3 milijone mark.
Aretacije na Ruskem.
Peterburg, 4. sept. Po noči na nedeljo je policija v Moskvi iz političnih razlogov zaprla 200 oseb. Med njimi sta dva državna svetnika, več odvetnikov in mnogo uraduikov.
Maročansko vprašanje.
B e r o I i n, 4. septembra. V vladnih krogih upajo, da bo maročansko vprašanje v kratkem ugodno rešeno. Vlada se že želi iznebiti te zadeve, ki ji dela ovire v vsakem, oziru.
Madrid, 4. sept. „E1 Liberal" javlja, da je ministrski svet sklenil pomnožiti španske posadke v severnem Maroku in gospodarsko odpreti ozemlje za Melilo in zapadno okrožje Laraša. fe
Rim, 4. sept. „Tribuna“ pravi, da bo Italija za priznanje francoskih predpravic v Maroku zahtevala enako veliko odškodnino kakor Nemčija.
Rim, 4. sept. „Giornate d’ ltalia“ poroča o pogovoru s španskim ministrskim predsednikom Canalejasem, ki je Izjavil, da nima Španija v Maroku nobenih osvojevalnih namenov. Španske čete v Maroku imajo nalog, da ostanejo v defenzivi. Če j6 treba zaradi kabilskih napadov prekoračiti mejo,, se ima špansko vojaštvo takoj zopet vrniti. Canalejas zavrača tudi vse vesti, da bi Španija hotela odstopiti komu kakšne kolonije..
Odgovorni urednlK Fran Bartt.
Izdaja in zalaga založba Zarje.
Tiska Učiteljska tiskarna v Ljubljani.
AntonZupančič
knjigovez
Ljubljana, Slomškova ulica 31
priporoča se za prijazna naročila na vsakovrstna v knjigoveško stroko spadajoča dela. — Izdeluje tudi jako okusne okvirje in passepartout, prikladne vsako-, vrstnim podobam.
3E
::	Kavarna
Unione v Trstu
ulica Caserma id Torre Blanca
se priporoča.
(SESSE3I ESCEZmh BBBSECmI BB3E3SS3C ■HE329 IbSESSm I
Najbolj varno naložen denar!
Naj večja slovenska hranilnica!
Denarnega prometa do 31. dec. 1910 nad 564 milijonov kron.
m m t««	'
Mestna hranilnica
ljubljanska
v Ljubljani, v lastni hiši, Prešernova ulica št. 3
sprejema vloge vsak dan in jih obrestuje po 41U /0 brez odbitka. Nevzdig-njene obresti pripisuje vsakega pol leta h kapitalu, bprejema vložne knjižice drugih denarnih zavodov kot gotov denar. ^
Denar in knjižice se lahko pošiljajojpo posti.
Za varnost vloženega denarja jame1 zraven rezervnega zaklada še mestna občina ljubljanska z vsem premoženjem in z vso davčno močjo. Ižguba vloženega denarja Je nemogoča, ker je po pravilih te hranilnice, potrjenih po c. kr. deželni vladi, izključena vsaka Spekulacija z vloženim denarjem.
Za varčevanje ima vpeljane lične domače hranilnike, v podpiranje slovenskih trgovcev in obrtnikov pa
kreditno društvo.
Posoja na zemljišča po 5 °/o 'n proti poplačevanju dolga po najmanj V/o'. Dolžnik pa more svoj dolg poplačati tudi poprej, ako hoče. Posoja se tudi na menice in vrednostne papirje.
18-3
m