173. številka. Ljubljana, v torek 29. julija XVII. leto, 1884. Isbaja vsak dan mve^er, izimSi nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za a v s t rij sk o -uge rsk e dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., po jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za Četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanj«- na dom računa se za 10 kr. za meBec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poStnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po »S kr., če se oznanilo jedenkrat tiBka, po 5 kr., 6e se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali veftkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo in u pravni Stv o je v Ljubljani v Frana Kolmana hiši, „ Gledališka stolba". UpravniStvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Vabilo na naročbo. Slavno p. d. občinstvo uljudno vabimo na novo naročbo, Btare gospode naročnike pa, katerim bo potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem čaBu ponovć, da pošiljanje ne preneha. „SLOVENSKI NAROD" velja za Ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom: Za VBe leto........13 gld. — kr. n pol leta........6 „ 50 „ , četrt leta.......3 „ 30 „ „ jeden mesec.......I „ 10 „ Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec, 30 kr. za četrt leta. S pošiljanjem po pošti velja: Za vse leto........15 gld. — kr. „ pol leta........8 „ — „ „ četrt leta........4„ — n „ jeden mesec.......I „ 40 „ Vpravnistvo ,,Slov. Naroda**. V LJubljani 29. julija. Ko je pred petimi leti grof Taaffe vzel vladno krmilo v roke in ravnopravnost in pomirjenje narodov zapisal na svoj program, zavladala je velika radost po vseh slovenskih pokrajinah in dasi je vsak uvaževal ovire in težave nasprotujoče temu smotru, obračal se je vender z veselim upom pogled v bodočnost in pričakovalo se je, da tako dolgo zahtevana in obetana ravnopravnost naposled res postane meso in kri in zadobi vidno obliko. A pretekli so meseci, za meseci letu, mi pa Brno ostali na nekdanjem stališči in dolgih petih let Brno potrebovali, da smo dospeli do spoznanja, da vlada glede neodločnosti more tekmovati b Hamletom, du jej nikakor ni resna volja, zadovoljiti tej ali onej narodnej težnji, temveč da jej je glavni in jedini smoter ohraniti se in da v dosego tega smotra pri vsakoj priliki poskuša vsako narodno vprašanje odstraniti raz dnevni red, namesto velikih političnih in narodnih strank pa naslanjati se na življe, ki nemajo prave politične podstave. V vsem dejanji vlade pogreia se vodilna državniška misel, vse prepušča Be slučaju in vlade eneržija pojavlja se le LISTEK. „Der KUrnberg. Von Alphons Miillner, k. k. Professor." Znani spisatelj „Etnone", tačas c. kr. pro-feBor v Lincu na učiteljišči, zbral je Bvoje, v „Linzer VolkBblattu" priobčene podlistke v posebno knjižico ter jih pod omenjenim nadpisom te dni poslal v dežel. .KUrnberg" imenuje se gozdato gorovje blizu Linca, ob Donavi držeče od Bergbeima do Wilheringa, polno prirodne lepote, obdano z zgodovinskimi spomini in zaslovelo tudi v slovstveni po-veBtnici nemški, ko je leta 1862 slavni germanist Pfeifier Bloveani zbor Dunajske akademije znanosti) vodil na KUrnberški grad, tu noter poiskat pevca velike pesni Nibelunške. To poslednjo trditev je u i cer doletelo mnogo kritike in o vrača jo v svojem najnovejšem delu tudi gtrop. prof. MUllner, razpravljajoč v njem zgodovinsko, etnografsko in topografsko stran „KUrnber8kega vprašanja". Devet indvajset strani debela knjižica daje odgovor k četvero vprašanjem, a to so: 1. Ali je iz srednjega veka V«kov KUrnberški grad, kjer bi bili prebivali takrat, kadar hoče omejiti in skrčiti naša narodna prizadevanja, ali kadar kot umestno smatra, dati nam kak ukor. Te naše nazore potrjujejo zadnji dogodki na Moravskem. Vladi nikdar ni bilo do tega, da bi ondu slovanskemu življu flla toliko na roko, da bi dobil prevago, temveč delala je le na to, da bi deželni zbor dobil tako lice, da bi ne bil ne nemšk, ne česk, ampak vladen. Ves svoj upliv porabila je jed:no v to, da je s pomočjo veleposestnikov pri-strigla in paralizovala narodne stranke zmage v kmetskih občinah in v mestih. To se jej je tudi posrečilo, a na tak način, da z izidom gotovo ni posebno zadovoljna. Srednja stranka, katera naj bi imela odločbo v rokah, ter bila nekak regulator, nagnila se je vsled novega kompromisa deloma na levo stran, in vspešno delovanje v zboru postalo je nemožno, ker sta potem obe stranki težili le na to, kako na kak prefrigan način dobiti večino v zbornici. Razen nezanesljivosti srednje stranke pa je vlado jpko nemilo dirnulo, da se volitev namestnika grofa Scbonborna ni potrdila. Grof Schonborn je poleg Pražaka najkrotkejši poslanec v zboru moravskem in njegova izvolitev je prav za prav le izguba za češko stranko, ker bi sicer na njegovem mestu sedel odločen in v vseh vprašanjih zanesljiv narodnjak. Izvoljen je bil v Ogerskem Hradiši, dasi je v tem volilnem okraji 96 uradnikov — volilcev, ki so po ogromnej večini proti njemu glasovali — kar svedoči, da vlada niti pri uradnikih nema upliva — z veliko večino in v popolnem praviluej volitvi, a volitev njegova se vender ni potrdila, temveč odlagala in prekladala tako dolgo, da se je na zadnje ob jednBJstej uri pred zaključkom zbora izročila ve-rifikacijskemu odseku, kateri jo prinese v prihodnjem zasedanji zopet pred zbor. Tolikokrat poudarjana spravljivost prizadela je vladi čuteč poraz, kajti, da je konečno obveljal Cblumeckega predlog, zgodilo se je samo zaradi tega, ker so se levičnjaki bali, da bi se zbor razpustil, ker je njih početje v merodajnih krogih napravilo jako neugoden utis in je zavladala prever-jenje, da bode treba za zrušeno vladno avtoriteto nu Moravskem kaj storiti. mogočni KUrnberžani? Če to, kje pa? 2. Z ozirom na prvo vprašanje, kaj je b tako imenovanim „Gradom" prav na vrhu KUrnberškega gozda? 3. V kateri razmeri je Kiirnberg, kolikor je imenovan po liBtinah, z našim KUrnbergom? In 4. Odkod prihaja ime Kiirnberg in kaj pomeni? Naše čitatelje utegne zanimati le odgovor k poslednjemu vprašanju, vsaj nam vidijo se zadnje strani tega delca važne dovolj, da jih priobčimo nekoliko na tem mestu. Druga vprašanja za nas Slovence nemajo kaj pomena; a čitatelju knjižice se priljubijo, ker gospod pisatelj jih rešuje igraje, v prijetni besedi in ker vpleta vanje poglede na slovensko zgodovino, tako n. pr. na turške tabore, kresove in straže. Če pa gOBp. prof. MUllner v tem svojem delu ime KUrnberg izvaja iz Blovanščine in nadalje z novimi dokazili podpre pozabljeno zgodovino slovansko, ali še posebe slovensko na Gorenjem Avstrijskem, to more zanimati Bleheruega, ki se ozira v davnost svojega rodu. Ime rečenemu poetičnemu gozdu blizu Linca, KUrnberg ni nič druzega. nego horn-ali kur nb erg, kar se je pravotno tudi tako izgovarjalo, pozneje pa se premenilo, in ki pomeni le gora. To je torej nov spomenik staro- Polovičarska politika vlade ni si stekla nu Moravskem nikakib lovorik in da stvar ne dospeje do skrajne meje, ni preostajalo druzega, nego zaklju* čiti zbor, ne da bi bil le jedno važno deželno zadevo obravnaval in redil. Vse delovanje zavzemale so volitve, v neplodnih debatah preteklo je zasedanje deželnega zbora, ki odkar bo upeljane neposredne volitve v ač vse jedno. Dogodki na Moravskem so nas dovolj prepričati, da nas Slovane srednja stranka ravno tako sovraži, kakor uemško-liberalna. Nam bi iiilo samo pomagano, če odločni konservativci, združeni s Slovenci v deželnem zboru zadobe večino, in če je vladi res kaj ležeče na na-roduej jednakopravnog, delati bi morala na t), da se doseže taka večina, če je to mogoče s postavnimi sredstvi. Mi mislimo, da j« to mogoče, če vlada le pokaže, da hoče tako večino imeti, in zabrani uradnikom agitovati BB nemške liberalce. V nedeljo se je zaključil moravski deželni zbor, ue da L>i bil kaj važnega sklenil. Še celo vseh onih volitev, proti katerim se je ugovarjalo, ni verificiral, ampak stvar odločil na sledečo sesijo. Nekaj posebnega se je pa opazilo pri teh obravnavah. Vlada se je na vso moč prizadevala, da bi zavlekla et Sclauaniis"), konečno Ua je list;ao podpisalo dva-intrideset Nemcev ter j e d e n i n d v a j s e t uavzoč-nib Slovanov (str. 25 ibid.). Taki dve listini brez dvojbe napotita misle čega človeka, da se jame ozirati po krajih, kjer so prebivali Slovani in zasledovati imena, ki bi utegnila biti slovanska. Tudi gora KUrnberg, tolikanj vrstna po svoji leži in dolgosti, morala je imeti svoje ime, preduo je iz slovanske posesti prešla v nemške roke. Beseda KUrnberg je tisto slovansko ime, dusi več nema pravotuega, slovauskega lica. Starejše oblike tega imena so z vrstjo naslednje: churnperch c. 1130, potem Cbumberg 1286, Chvernbercb 1346, Churnberek 1349, chorinperge c. 1140, tuli C ur in b erg 111)6, Kurnperg 1296 in druge. Učeni cesar Maksimilijan navede za to goro ime Carnus mons, češ da je iz tega nastalo ljudsko imenovanje Gor n-perg, Carnberg (str. 16 in 23 ibidem). Gospod prof. MUllner razkroji te imena na dve polovini : prva jechurn, chorin, Curin, Corin, celo quoerin, druga pa vedno slove perch, berch, perge, berg ter zmirom jasno znači sedanji Berg gora, mons). Prva Bestaviua, trdi goap. pisatelj, da se pa izvajati iz besede slovenske gora, Češke hora, horny, hury in burka, bor niče in verifikacije. Kako drugače se je pa lani postopalo v kranjskem deželnem zboru, ko je šlo za verifikacijo volitev poslance/ kranjskega veteposestva. Na vso moč se je pritiskalo na poslance, da se te vo litve takoj verificirajo, četudi je nek vladi prijazen poslaaec sam priioal, da stvar ni bila dosti jasna. Stavdo se je tedaj baje celo kabinetno vprašanje. Kako je neki to, da vladni organi imajo o tej stvari v raznih deželah tako različne nazore? Na ukaz hrvatske vlade je devet slušateljev pravoslovja, kateri so se udeležili shoda, ki je bil 13. t. m., izključenih za zmirom z Zagrebškega vseučilišča. Poleg tega se je pa še storilo več drugih naredeb nasproti dijakom. V nanje države. Kakor je „Rassegna" izvedela misli papež v prihodnjem konsistoriji imenovati trideset škofov, mej njimi več inozemskih in kreirati deset novih kardinalov. S koncem julija poteče obrok, katerega je stavila Francija Kitaju, da da zadostenje za pre-lomenje Tientsienske pogodbe, m tedaj se bode odločilo, ali se stvar mirno poravna, ali se pa aačne boj mej tema dvema državama. — Časnik „Gaulois" prinesel je vest, da ministerski predsednik Ferry ob počitnicah potuje v Nemčijo in se misli suiti s knezom Bismarckom. „Figuro 1 pa že priporoča, da se razdere ahj; nca ž Anglijo in sklene zvezo z Nemčijo. Ta list dokazuje, da skuš.* Anglija le škodovati Francozom, Nemčija pa celo pospešuje njih koristi, kar je pokazala na jioslednjej egiptovskej konferenci. — Vest o alijaoci Francije z Nemčijo so p« nam jako čudna zdi. kajti le predobro je še v spominu velike večine Francozov Sedan, in tudi je Še občno znano, kako so francoski listi napadali pokojnega Gambetto, ko se je govorilo, da je pri nekej priložnosti se bil podal v Nemčijo in imel pogovor z uemškim kancelarjem. Če bode Ferry začel se bratiti z Nemci, bode najbrž kmalu odvladal na Francoskem. Najbrž pa v francoskih vladnih krogih na kako alijauco z Nemčijo še nikdo niti ne misli. Vse velevlasti se mislijo ustaviti Turčiji, da bi odpravila inozemske poštne urade, in so že po slale svojim poslanikom v Ctrigradu instrukcije v tem smislu. Tudi na odpravo kavasov ni misliti, tem manj ker se je nedavno rušila eksteritorialiteta ruskega poslaniškeg:) pos'opja po turških policistih in je predvčeraj na Carigradskih ulicah bil oropan blagajnik ruskega poslaništva. Sicer pa tudi velevlasti neso pohabile, da sta pred neketerimi leti bila v Solunu ubita dva konzula, tretji si je pa jedva življenje rešil. Zato se pa Turčija zaman jinzadeva, da bi zastopnikom tujih držav odtegnila to varstvo. Predvčeraj je b'l velik meeting v Manchestru, ki je ostro obsodil postopanje angleške zgornje zbornice. Tega shoda se je udeležilo rad 80.000 ljudij. Bright je predsedoval; murquis Hartmgton je tudi bil uavzočen Ta je grajal postopanja zgornje zborn;ce, a agitacije za reformo zgornje zbornice se mu pa ne xde umestne, kakor ne je izjavil. Bright je pa rekel, da ima ta shod namen prisiliti zgornjo zbornico, da jesen i vsprejme volilno reformo. Naposled se je ysprejela resolucija, ki odločno protestuje proti Omenjenemu sklepu zgornje zbornice. — Poleg tega se je pa zgornja zbornica, iti ž nju konserva tivci, s tem zBmerila Ircem, da je zavrgla zakon o načinu izvolitve ubožnih oči tov za Irsko. Zato irski volilci po angleških mestih pri prihodnjih volitvah najbrž ne bodo \olili konservativcev. Dopisi. S slovenskega Štajerskega 27. julija. [Izv. dop.] (In zopet §. 13 obč. sodnijskega reda ) „ Potem se tudi vrne zaupanje hvaležnega ho ran y, in »z slične besede v slovauščiui sploh. Ckurn, Chvern v naj starših listinah je naravnost razlagati iz severnoslovanske oblike hury, pisavo Coru in cuorn skoroda iz gorotanske g6re. Za cesarja Maksimilijana je narod utegnil rabiti Se obojno obliko, ker cesar piše Cor up erg in Kor n-berc (str. 27 ibid.). Ko so si Niitnci osvojili zemljo in narod, čuli so za sedanji KUrnberg imenovanje hury ali gora in hora, zvedeli tudi, da to po-menja njihov Berg, in dodavši le-to besedo k hury, zdeli so ime huryberg (gora-gora, mons-mons) in z utaknenim N-om hurynberg in harn-berg. Glasovna premeujava je iz tega v nemškem ustilu napravila C um-, Corn- K um- KUrnberg. Tako nekako Be je godilo tudi štajarskemu Pohorju (Pogorju), katero je Nemec krstil za Bach erge-birge (= gora-goru, mons-mons), tako tudi dolenjskim Gorjancem, po nemški Gorianzenge-birge (str. 28 ibidem). Tako pride g. prof. MUllner do sklepa, da je KUrnberg slovanskega rojenja s pomenom gora, da torej tudi ime razodeva gorovja tega nekdauje, slovanske posestnike. Le-ti pa so podlegli Bavarcem, ker: „Dasitudi je gospodarska kultura Bavarcev le malo boljši bila mimo slovanske, vender jim je njihov značaj, njih poli-tično-vojinska organizacija in konečno njih krščan- narode, kateri sedaj ne more zupopasti, zakaj bi samo jedini on še moral izjema biti mej drugimi bratovskimi državljani, toraj ga vedno navdaja strah pred narodnim poginom". Ta zaupljivi stavek zapisal je blagi dr. Razlag, pisdč leta 1870 o »zgodovini prvega slovenskega plačilnega naloga po zaukazu pravosodnega ministerstva od 18. julija leta 1859 it. 130 drž. zak." In ko bi blagi domoljub Razlag vedel, kako se dan danes z našim slovenskim jezikom v njegovej milej ožjej domovini ravna, gotovo bi se obrnol v mrzlej gomili, ne boteč zopet priti na ta grešni svet. Da, žalostna prikazen in ozbiljen položaj je to! Uverjen sem, da se vsaki pravi domoljub bori z veseljem za pravice svojega otožnega naroda, a videč, da ne pribori Čisto nič, ter da tisti, ki so v prvej vrsti poklicani, boriti se za svete pravice svojega naroda — izimši malo Stevilce — storijo le malo, oziroma nič. Neso sicer dolžni ti možje dajati računa dopisnikom, a dolžni so ga dati narodu, ki ga zastopajo. Kdor pa hoče zastopati jedino le svojo domovino od Save do Krasa, tak mož je kratkovidnež, on ni pravi Sloven in tudi ni vreden zasto|»at> našega naroda. Potem pa pride tista Ljubljauska oficijozna pijavka, hoteč izsesati najboljšo krv iz krepkega telesa, ter bobneč Bvetu o velikih »dobrotah", katere smo Slovenci v teku zadnjih let vsprejeli I In dalje pride na vrsto prava mora za nas Slovence, t. j. uradnika fakcijoznost in njih krivo tolmačenje postave in naredeb. Ali hočemo omeniti §. 13 s. r., katerega uradniška fakcijoznost suče, kakor dračje? Najnovejša uaredba najvišjega sodišča je od 1. julija t. 1. št. 7555, zove se namreč: „Unter hinweis auf den § 13 dar G. O. und die hofdekrete vora 6. Oktober 1783 Z 197 und 13. Februar 1795 Z. 217 J. G. S. mit dem bedeuten zuiUckgestellt, dass esihmfreisteht,den revisionsrecurs gegen die erledigungdesk. k. oberlandes-gerichtesvom 16. April 1884 Z. 5367 bin-n en 8 tagen in deutselier spraclie ein-zubringen." Tak odlok dobila je te dni slovenska stranka. Poudarjati mi je, da najvišje sodišče ni dosledno, kajti danes vsprejme Blovensko ulogo, jutri jo zopet odbije a limiue, ker je slovenska ter iguo-rira vse justičnega ministru naredbe. Ni mi razpravljati, kdo ima soditi o jez ku, v kojem se imajo vršiti obravnave in pisati pisma v sodmjskih pisarnah, a to je gotovo, da fakcijo/.ni uradniki najvišjega sodišča gotovo ne. Zategadelj hoče staviti vrli in neustrašivi borite]j B Rde — za podpise dotične interpelacje se ve da treba bode potrkati tudi pri severnih bratih Čehih — na justičnega miuistra vprašanje: „Jeli njemu znano, da se njegove, kakor tudi poprej g.ede rabe slovenščiue izdiuie naredbe pri sodiščih na spodnjem Štajerskem, osobito pa pri najvišjem sodišči v Beči prezirajo, in če mu je znano, kaj misli ukreniti, da zadobi slovenščina pri sodiščih tisto veljavo in pravico, kateri jej gresti po izdanih zakonih in naredbuh". — Želeti pa bi bilo, da bi v tem tako važnem vprašauji postopali ne le naši slovenski poslanci složno, temveč naj bi iskali pomoči pri bo rodnih bratih Slovanih, kajti preverjeni smo, da jih v tej stvari podpirajo vsi slovanski in tudi nemški konservativni stvo, to vse vkupe pripomoglo do neomajue pre-mageu in od druge strani „so se samostane, te prave trdnjave krščanske omike in gmotne kulture, bolj in bolj udomačevali ua slovanski zemlji". (Otto Kaemel: „Aufange deutschen Lebsns in Gesterreich, Leipzig 1879.) Toliko iz zanimljive knjižice. Gosp. spisatelj in založnik sam želi, da se de kdo drugi oglasi pri razlaganji imena KUrnberg. No, nam se dozdeva, da bi razlaga imena Churnberg etc. iz podstave Krni bila praviluiša, ki tudi odgovarja topični kakšnosti tistega gorovja. (V knjižici sami stoji: „ein gegen \Vilheriug steil abfallender Bergrtt-cken".) Slovko n. so morati korotanski Slovenci nekdaj izgovarjati kot ur (Rusini r b izgovarjajo kot or, čorn^-črni), ker so nemški letopisci imena: Krka, Krči ca, Krnu/ zapisovali v oblikah: K u i k a, Kurtziza, Kurnitz,a pozneje: G u r k, Gurtziz, Gumitz. Glasnik „n" v besedi churn spada k deblu in tja prišedši Nemci so ga morali čuti, drugače bi ga ue bil: pisali. Iz podstave gora, hora, dialekt, gura, h uri ni mogoče dobiti oblike: churnberg, marveč gorberg, horberg; tudi se srednjelatinski ch ni izgovarjal kot nemški: ch, nego kot: k. M. poslanci. To ne mora doseči, doseči pase da le v zdanjem položaji, kajti ko bode Taafie-jeva vlada močnejša, oziroma njena posredovalna, nam neprijazna stranka, potem bode glasove naših poslancev še laglje prezirala, nego danes, in potem ne dosežemo nič več. To bi morali naši gg. poslanci tudi vedeti. —c. Z Dunaja 26. jul. [Izv. dop.] (Drobnosti.) Te dni vrši se v Lipskem slavnost zveznega streljanja, pri katerem so posamične dežele nemške zveze mnogobrojno zastopane, tudi mestoemu zastopu Dunajskemu zdelo Be je ne samo primerno, temveč obligatno, da se imenovane slavnosti po deputaciji pod vodstvom podžupana dr. Prix-a udeleži. Mestni očetje sicer dobro vedo za vsako leto naraščajoči primank-Ijaj v mestni blagajnici, a ta neugodnost ni ovirala občnega sklepa, da se na vsak način na mestne stroške odpošlje deputacija v Lipsko zagotavljat nemške Bobrate, da je I) u mi. še „kerndeutsche atadt". Dr. Prix prinesel je v Lipsko bratski pozdrav z Dunaja ter v svojem govoru poudarjal: „Če tudi smo politično ločeni, po jeziku pak smo jeden narod, ki ima važno nalogo v skupni zvezi postopati z vsemi sredstvi proti pretečemu slovanskemu življu; Dunaj, ki ga tukaj zastopam, si je v zvezi z neavstrijskimi Nemci svoje važne naloge svest in storil bodo vse za ohranitev svojega čisto nemškega značaja." V tem smislu vršili so se tudi drugi govori, katerih esenca bila je javno ofenziva proti skupnemu sovragu — Slovanu. Po poročilih tukajšnjih listov bilo je pri tej priliki veliko objemanja in poljubo-vanja in drugi dan tudi dosti „mačku, kajti izpilo Be je samo prošlo nedeljo na slavnostnem trgu nad 600 hektolitrov pivu; koliko v ■ua, rakije in koliko vsled preobile pijače navdušenih Nemcev poleglo je po jarkih in drugih zakotiščih, poročilo ne zna; toda nekaj onemoglih je že moglo biti, ker je član Dunajske deputacije g. G. prišel šepast domov, Na poštno postajo v 10 predmestji (Favoriten) hodila je več tednov lepa, mlada ruska gospica po listine, ki iili je dobivala iz Švice in Ruskega pod anonimnim naslovom v poste restante oddelku. Redarstvo slutilo je v tej krasotici nevarno nihilistinjo ter učinilo polagoma ua tihem vse, da jo dobi v svojo mrežo. Trije detektivi ležali so več dnij v prostorih poštnega urada pod mizami in v omarah skriti, da jo, ko hitro pride na pošto, na migljaj dotičnega uradnika odvedejo v preiskavo. Toda od tistega časa, kar so redarji pod mizami na lovu, ui elegantne gospice več — izginila je. Sluti se toraj, da jej je kdo pretečo nevarnost naznanil ter nameravane nakane redarstva preprečil. — In kdo ne bi pomagal, Če tudi nezakonito idealu moških src! Zdravstveni svet našega mesta neumorno deluje, da zabrani — kolero; do sedaj ljudski glas ve za sporadične slučaje, toda takoj se oficijelno de-meutuje ter objavi za solnčarico, katera je posebno iz vrste delalcev tirjala veliko žrtev ; bogatinov itak ne dobi v toke, kajti oni so sedaj v senčnatem vrtu na svojih vilah v Buden-u, Vdsslau-u itd. Za gledališki vlak v zlato Prago se tukaj živeči Slovenci mnogo zanimajo, škoda le, da so večinoma dijaki odšli domov; kur jih je tukaj o.-tnlo, potrudili se bodo na južui kolodvor, da domače goste vsprejmo na severnega. Dobro bi toraj bilo, naznaniti v „Slov. Narodu" o svojem času prihod vlaka na Dunaj. — Toraj g. Thomanna, c. kr. adjunkta v Radečah pri Zidanem-mostu, so dejali v peuzijo, da se odpočije na lavorikah svojega 401etnega trudopoluega delovanja. Obžalujem, da se to jeseni ni zgodilo, ko je ajdovica malo ceneje. Prislovica pravi: Sad ne pade daleč od debla, — če je to res. onda imamo Se veliko (!) pričakovati od njegovega Binu, tukajšnjega jurista, ki se slovenskih dijakov danes ogiba rekoč: Ich converBire nicht mit Krainero, sonderu biu Mitglied der Burschenscbaft Germama." Pa kaj Čenčam o njem, katerega nobeden ue išče; rajše bodem o penzijonirauem Thomannu še katero povedal o priliki. — Layos. ■z Ljubljanske okolice 25. julija. [Izviren dopis.] Prigel je domov ve8 zaspail) Ko inc/.nar odzvonil je dan. Baš taka se je morala goditi „Slovenčeveinu" dopisniku, poročujočemu v 1G6. štev. omenjenega lista od 21. t. m. o okrajnej konferenci učiteljev Ljubljanska okolice. Z ozirom na ta kaj jeduostran-ski in kaj površni dopis, dovoljujem si v svojem poročilu o tem zborovanji pojasniti tudi hibe omenjenega poročila, katerih resnici na ljubo zamolčati ne morem. Naša konferenca vršila se je res 16. t. m., toda bilo je to v sredo, ne pa v torek, kakor naš dopisnik meni. Točno ob 10 uri (ne pa ob devetih) je otvorit skupščino g. c. kr. okr. šolski nadzornik Levstik ter si volil namestnikom nadučitelja gusp. Borštnika iz Šmarja. Temu sledila je 3. točka dnevnega reda, ki so glasi: Pokaže naj se z vajo v miš-lenji in z uporabo primerne berilne vaje v „Drugem berilu", kako bi se učencem pojem pridevnika na lehko umeven način razložil. G. UšeniŠnik — Šiška — je z 10 učenci razpravljal to svojo nalogo, in odkrito rečeno, da smo se več nadejali, kakor smo slišali. Otrokom, kojim razlagamo pojem pridevnika, pač še ni treba vedeti o „čegavostnih pridevnikih. Tudi glede berilne vaje bi bilo želeti, da se rabijo berila iz prirodopibja. Piidevniki, ki nam kažejo kakovost živalij ali reči) niso toliko abstraktnega pomena kot oni, ki nam kažejo duševne človeške lastnosti. Tedaj berilna vaja „Čuti" tudi ni bila prav srečno izbrana. Jaz bi bil zbral berilne vaje kakor „Mačka", „Miš" itd. — „Siovenčevemu" dopisniku pa bi svetoval, da naj za prihodnje, Če ga bo še mikalo o učiteljskih shodih poročati, prestavlja posamične točke dnevnega reda tako na slovenski jezik, da bodo vsaj po pomenu jednake nemškemu originalu. Na rovaš stalnega odbora nikakor ne gre takih ko zlov streljati, kakor jih ravno v Slovenčevem dopisu ne manjka. Neumevno pa mi je, kaj je hotel povedati gosp. poročevalec pišoč: „0 čutih razpravljati pridevni-kove lastnosti je težuvno delo itd." Da, da, pri takem logičnem nestvoru pričakovati moramo Še hujših neko usek v ene Okrajno skupščino počastil je tudi g. c. kr. okrajni glavar kot predsednik okr. šolsk. sveta s svojo navzočnostjo. Žal, da mu čas ni dopuščal muditi se dlje časa mej nami. Govoru njegovemu katerega je končal spominjajo se na bivanje Nj. Veličanstvu mej nami, sledili so „slava" klici. Poročilu nadzornikovemu o stanji, disciplini in napredku naših šol, sledil je govor kmet. učitelja g Pirca. G. Pire delegirao po dež. šolskem svetu govoril je splošno o kmetijskem nauku v ponavljuvnih šolah. Nauk naj bode bolj praktičen; seveda pri tem teoretičnemu nauku tal izmakniti ue sinemo. Učiteljem na deželi priporoča sa dje-zelenjado-i in cvetlicorejo. — G. Orna opomni, da se baš v j ponuvljanih šolah, in za to je> odmenjen kmetijski i nauk, teoretični nauk opustiti ne more, baš ker so učiteljem le zimski meseci na razpolaganje, ko ni mogoče v šolskem vrtu praktično poučevati. Slovencev g. dopisnik pa je zasuknil to stvar čisto drugače, in nnraii moramo opomniti, da smo zapazili pri g. potovariši še neko drugo slabo lastnost, ki se vleče kakor rudeča nit po vsem poročilu in in nam je ni treba tu posebej imenovati. Poročilo njegovo nam slika to točko s tako temnimi bojumi, da bi bil slchoru primoran mislili: Bog /ua kakih nedostatkov se je storil dolžnega g. Črne, da pričenja Slovencev dopisnik g. Pircu tak parlamentaren triumf nad učiteljem, poročevalčevim sotrud-nikom. — Načelnih uasptotstev ni bilo mej omenjenima gospodoma; g. Pire poudarjal je prakso, a g. Črne zagovarjal je prisiljen teorijo, katera naj se seveda praksi takoj umakne, kadar topli pomladni duovi to pripuste. G. Krmavnerjevo poročilo no nasvetovauji učnih knjig za prihodnje šolsko leto" se vzprejme. Knjige naj ostanejo iste, kakor miuulo leto, kajti sta riši na deželi nemajo toliko denarja in ga tudi dostikrat dati ne hote, da bi si otroci kupovali vsako leto druge knjige. G. Črnetova razprava „o uzrokih slabega šolskega obiskovanja bila je po vsem izvrstna. Kot glavne uzroke slabega šolskega obiskovanja je naštel: 1. neveslnost kr. šolskih svetov; 2. popustljivost okrajnih šolskih svetov; 3. mlačnost učiteljev; 4. uapačnu razdelitev šolskih okrajev; 5. mržnja ljudstva do šole. V bukvaruičnem odseku ostanejo lani izvoljeni gg.: Adamič (predsednik), Govekar, Gregorin, Krinav-ner, Podkrajšek. V stalni odbor so voljeui po listkih gospodje: Borštnik, Črne, Govekar, Gregorin, Krmavuer. V deželno učiteljsko konferenco sta bila voljena po listkih gospoda Govekar in Papier; prvi s 15 glasovi absolutne, a Blodnji z 11 glasovi relativne večine. Knjige za nakup učiteljskej bukvami uasve- toval je g. Podkrajšek in reči smemo, da bo s temi novimi deli zdatno povečana vrednost knjižnice. Nakupili se bodo razen nekaterih nemških del: Jurčičevi zbrani spisi, Narodne biblijoteke I. serija, vsa dela „Glasbene Matice" z dostavkom, da ostane bukvama tudi na dalje ud tega društva. G. poročevalcu v „Slovenca" zdela se je ta razprava „krajša". No, če je tako, naj bi bil pa on kaj povedal; radi bi ga bili poslušali in tudi nasvetovano odobrili za nakup, če bi bilo denarja vreduo. Toda nam se zdi, da razprava ni bila tako kratka, kajti čutiti je bilo, da so gospodje učitelji predlog gosp. Podkrajška, da naj postane knjižnica utemeljiteljni član „hrvatskega pedagogično-književnega zbora", kar a priori zavrgli. Bog zna, zakaj ?! Od posameznih nasvetov omenim naj tu le dveh; g. Podkrajškovega, da naj se na večrazred-nicah upelje alterniranje, kjer je le mogoče — se ne vzprejme, in pa g. Čruetovega, da se pošlje si. dež. zboru Kranjskemu peticija za zboljšanje učiteljskih plač po deželi. Vzprejeto. — Jaz ne vem, da bi bila ta dva predloga, posebno g. Črnetov, tako „nevažna", kakor ju obsoja „Slovenčev" dopisnik ! Vsaj se sedaj vedno to in le to po vseh slovenskih listih in pri vseh učiteljskih shodih poudarja. Toda kuj hočemo, g. dopisnik le omenja, da so se stavili „manj važni" predlogi. Mogoče je bilo važneje kosilo, katerega niti pozabiti ne more: vsaj je posvetil njega opisu celo sedmino vsega dopisa ! Domače stvari. — (S Koroškega) dohajajo ugodne vesti. V Velikovci je naša zmaga gotova in prodrla bosta oba naša kandidita gg. A. Einspieler in Fran Muri od Jezera. Da se je v starodavnem Korotanu obrnilo na bolje, k temu je prav veliko pripomogel „Mir". katerega podpirati je torej dolžnost vsacega narodnjaka. — (Nevednost ali zloba?) Odposlali smo včeraj brzojavko s popolnem točno in razločno pisanim napisom: Slovenji Gradec Stari trg. A brzojavka romala je v Nemški Gradec, od koder nam je danes zjutraj došel odgovor: „Adressat unbekannt", za kar smo morali še 24 soldov doplačati. Prav radi bi znali, kako se more v Slovenji Gradec namenjeni telegram poslati v Gradec in kaj je sploh učinkovalo, da se je ravnalo proti volji odpošiljatelja V — (Velike vojaške vaje na Gorenjskem) prično 25. avgusta. Vojaštvo bode razvrščeno po sledečih krajih: V Kranj i: poveljstvo 28. vojaške divizije in poveljstvo 56. brigade (general Groller pl. Mildensee) poveljBtvo 97. pešpolka kralj Milan in od 97. pešpolka poldrugi bataliion, diugi oddelki tega polka pridejo na Huje, Klane itd., jeden eskadron ulanskega polka kralj Sicilijski št. 12 in jedna baterija 12. topničarskega polka baron Hartlieb in sauitetui oddelek. V vasi Brezje: Poveljstvo 55. brigade (general Weikhart), poveljstvo 7. pešpolka baron Daklen in jeden batalijon 7. pešpolka, drugi trije batalijoni 7. pešpolka so razdeljeni v Gorenjih in Dolenjih Dupljah, Ži-ganji vasi, Goricah itd. 17. pespolk barou Kuha imel bodo poveljstvo v Predosljih, batalijoni pa bodo razdeljeni v Tredosljih, Orehovljah, na Rupi itd. 19. lovski batalijon iz Trsta pride v Strazišče skupaj z jednim eskadronom ulancev. Batalijon (Mo-bilbataillon) 47. pešpolka baron LUtzelhofen, kateri je nastanjen sedaj v Celovci, pridu v Naklo. 24., 25. in 72. brambovski batalijoni bodo združeni v jeden brambovBki polk, kateremu bode pove'jeval tukajšnji brambovski podpolkovnik g. Schvvara in ta polk bode nameščen na Mlakah, Kokrci, Teue-tiši, Trsteniku itd. Vsega skupaj bode zbranih 17 batalijonov pešcev, in ker bodo poklicani tudi rezervisti in brambovci k svojim oddelkom, bode zbranih na Gorenjskem do 10.00 0 pešcev, štirje eskadroui ulancev (400 mož) in štiri baterije s 16 topovi, topničarskega polka baron Hartlieb št. 12. Glavno poveljstvo čez vso vojaštvo imel bode korni poveljnik F. Z. M. baron Kubn, kateri pride prve dni septembra, bode stanoval v Kranji in se mudil pri vajah kakih pet dnij. Vaje bodo trajale do 6 septembru. Glavni prostor za vaje bode okolu Kokre. — (Tombola) bila je preteklo nedeljo „pri Lovrenci" v Šiški. Čisti donesek bil je namenjen vdovam oziroma soprogam naŽabjaku zaprtih anarhistov. — (V Čabru) bode v 5. in 6. dan avgusta sestauek vseh meščanskih in ljudskih učiteljev iu učiteljic hrvatskih iz Reške županije in iz mesta Senja. Pri tem sestanku bode prisotnih nad 100 uCiteljev, pretresovala se bodo razna pedagogična vprašanja, kazalo in razlagalo se hode praktično čebelarstvo, v graščinskem ribniku pa umeteljno ribogojstvo. Ker je Čabar tik slovenske meje in je velekoristno, da kolikor možno občujemo in se spoznavamo z brati Hrvati, opozurjamo ob brvatskej meji stanujoče učitelje, posebno one v Ložkej dolini, na ta shod, ki bode v marsičem zanimljiv in poučljiv. — (Pri c. kr. vojaškem oskrbovalnem založišči v Ljubljani) vršile se bodo dne G. avg. t. 1. ob 10. uri dopoludne zopet ponudbe o oskrbovanji in zalaganji s senom in slamo za postaji Ljubljano in Rudolfovo za čas od 1. septembra 1884. do 31. avgusta 1885, in sicer pod pogoji v „Laib. Ztg.u, St. 150 t. 1. razglašenimi. — (Cvetoča jablana.) Na vrtu posestnika g. Lovra Verbiča v Borovnici razcvela se je letos v drugič mlada jablana. 25. t. m. pokazali so se lepi beli cveti v pomladuej krasoti. Nič veseli pa ncsmo drevesa, ki nam o sv. Jakobu kaže le svojega cvetja kras, a ne pade od njega niti piškavo jabelko. Sicer je pa mogoče, da ima drevesce najboljšo voljo od-škodovati posestnika še letos, če tudi ne pravočasno — s sladkim ovočjem. Da bi ga le mrzli jesenski dnevi mej tem ne prehiteli. — (Književnost.) Doposlalo nam se je delo, važno za slovansko zgodovino s tem-le nad-piaom: „Kam se podeli z bistorie zmizelf Markomane" a K vadi ?„ („ K a m so ddšli iz zgodovine z g i-novsi M ar k o mane i in K vadi?-') Pisatelj Karel Sicba, odsluživši dekan in tačas beneficijat v Eggenburgu blizu Gradca, razkazuje v tej, z zgodovinskimi podatki zelo založeni češki knjižici pota in pojave Markomanov in Kvadov v povestnici ter pride do sklepa, da to so Čehi, Moravci in Slovaki v starih markomansko kvadskih naselbinah. Da so Mar-komani in Kvadi bili Slovani, to mnenje je v »Matice Slovenske'1 letopisu pred leti utemeljeval tudi gospod Davorin Terstenjak. Sichovo delo, ki založeno stoji 65 novcev, priporočamo našim zgodovinarjem in Blehernemu Slovanu, ki se povprašuje: nKde domov mui?" — (Drugačne puške za avstrijsko vojsko.) V kratkem bodo štiri polke pešcev in več kompanij Btrelcev oborožili z boljšimi Werndlo-vimi puškami, da tako poskusijo dodani jim ponav-Ijalni mehanizem, ki ga je izumil lajtnaut Karel Krnka v 36-em peškem polku. Dosedanje poskušnje z novim mehanizmom so se dobro obnesle, in da se z lahka prirediti k Werndlovim puškam, ki jih imajo vojaki tačas v rabi. Razne vesti. * (Rusk pregovor.) „Predao greš v vojno, moli jedenkrat; predno se podaš na morje, moli dvakrat; predno se oženiš, moli trikrat. V Ljubljani naj pa marsikateri urednik, predno piše kaj za svoj list, moli štirikrat. — (Grof Branicki.) Grof Konstantin Bra-nicki, kateri je nedavno v Parizu umrl, ju imel v Ukrajini velika posestva in je zapustil malenkost 40 milijonov frankov premoženja. V fraucoskej stolici je preživel največji del vsega leta s svojo družino. Njega dni bil je tudi v Algiru na lovu, kjer je več levov sam usmrtil. Od 1848 leta dalje preselil se je stalno na Francosko in bil tudi prvi ustanovitelj kreditnega društva „Foncier". Po končanej Krinisk- j vojni, katere se je tudi Branicki udeležil, se je pofrancozil in bil s častno legijo dekoriran. Za časa vojne leta 1870 in 1871 daroval je 500.000 frankov za francoske ranjence. Pričel je tudi velikansko slovstveno delo „Slavjanski narodi", katerega je pa le prvi zvezek zagledal luč sveta. Res škoda, da mož, kateri je imel ne le duševno zmožnost, ampak tudi preobilo za tako delo potrebnega denarja, ni nadaljeval in izvršil na slovstvenem polji pričetega dela. Zahvala. Vsem, kateri so mi prijazno Čestitali, da sem z milostjo božjo štirideset let svoje duhovske službe sretno dovršil, izrekam svojo presrčno zahvalo. Stari trg pri Slovenjem gradci, 30. julija 1884. Davorin Terstenjak, župnik. (475) ljudsko sredstvo. Moll-ovo »Francosko žganje in sol" daje ravno tako uspešno kakor ceneno sredstvo proti trganji po udih, ranab, oteklinah itd. Cena steklenici z navodom 80 kr. Vsak dan razpošilja po poštnem povzetji A. Moli, lekarnar in c. kr. dvorni založnik, na Danaji, Tuchlauben 9. V lekarnah po deželi zahtevaj se izrecno Moll-ov preparat z njegovo varstveno znamko in podpisom. 9 (690—7) Javne dražbe. 30. julija: 1. eks. držb. pos. Josipa Križana iz Metlike, 1160 gld., v Metliki. Relie. pos. Ane Ogulin iz Hriba, 1887 gld., v Metliki. 3. eks. drib. pos. Marka Kam-biča v Metliki. 3. eks. držb. pos. Josipa Hočevarja iz Bre zovice, v Novemmestu. 1. eks. drib. pos. Jerneja Blaziča iz Starega trga, 1*540 gld., v Ložu. 1. eks. držb. pos. Janeza Ztilarja iz Rudolfovega, 1179 gld., v Ložu. 1. eks. držb. pos Janesa Hitija iz Nove vasi, 80 gld.. v Ložu. 3. eks. drib. pos. Valentina Zadnika iz Nemško vasi, 960 gld., v Ložu. 2. eks. držb. pos. Janeza Kobeta iz Gorenje težke vode v Novemmestu. 2. eks. držb. pos. Jaueza Premrova iz Stran, v Senožečah. 3. eka. držb. pos. Josipa Gostin-čarja iz Vele 2060 gld., v Ljubljani. 1. eks. držb. pos. Jurij Verderberja iz Handlerna, 420 gld., v Kočevji. 1. eks. držb. pos. Janeza Laknerja iz Kočevja, 255 gld., v Kočevji. 1. avgusta: 3. eks. držb. poB. Mihe Kluna, v Senožečah. 1. eks. držb. pos. Franca Staverja iz Zagorja, 8830 gld., v Ili. Bistrici. 1. eks. držb. pos. Janeza Tomica iz Knežaka, 2350, gld. v II. Bistrici. 3. eks. držb. pos. Janeza Staverja in Silerjevega tabra, v II. Bistrici. Tujci: dne 28. julija. Evropa * Sirola iz Reke. — Vitez plem. Fridrich in Retter iz Gradca. Pri Nioim i Hobert z Dunaja. — Dittmar iz Bero-Jina. — Schweiger z Dunaja. Pri timIi<"i: Auerschitz z Dunaja. — Gattorno iz Trsta. — Kessner z Dunaja. — FirbaŠ iz Gradca. — Ples-kott iz Trsta. Pri avstrijskem cesarji: Ruček in Zusser z Dunaja. — Weiss iz Celja. Pri Južnem kolodvoru: Zanati iz Trsta. — Pajer iz Gradca. MeteorologiČno poročilo. Dan Čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mo krina v mm. 28. julija 7. jjutraj 2. pop. 9. zvečer 73508 mm. 73402 um. 735-12 mm. + 13 6"C + 20-4° C -f-14-2° C al. vzh. si. svz. sl.sszl). obl. obl. dež. 2-80 mm. dežja. Srednja temperatura -f- 16*1°, za 3*5° pod normalom. IDTOXX©J^ficsi "borza dne 29. julija t. 1. (izvirno teiografično porodilo.j fapirri* ren ft ... Srebrna lenta .... Zlata ron ... . . . . . f>°!„ marčna renta......... Akcije narodne bankt- ..... Kreditne nkcije . . . . London . ... Srebro .... .... Napoi.. ........ (.!. kr. cekini . . . ... . Nemške marko ..... 4°/0 državno nrečke iz 1. 1864 250 gld. Državne srećke iz I. 1S64. 100 gld. 4°/0 avstr. zlata renta, davka prosta. . Ogrska z|Hta renta ♦>% .... . . AOl n n a - . ■ .... „ papirna renta 5nj0..... 5°/0 štajerske zemljišč, od/ez. obli*;. . . Dunava reg. srečke 5°/0 . . 100 gld. Zenilj. obč. avsti. 4*/,°/0 zlati zaat. liati . Prior. ODlig, Elizabetiue zapad, železnice Priir. oblig. Ferdinandove aov. železnice Kreditne srečke......100 gld. Rudolfove srečke .... 10 „ Akcije anglo-avstr. banke . . 120 „ Trauunway-druftt. velj. 170 gld. a. v. I JOŽEF MIŠIC, S i> n šli ar* (474—1) I v Borovljah (Ferlach, Karnten), @ naznanja vsem lovcem in strelcem po Slovenskem, da izdeluje in prodaja vsakovrstne vse dobro poskušene, po nizkih cenah. 80 riđ. 95 kr 81 75 103 _ 35 96 t 15 860 ■ — g 311 70 121 t 65 R y • ■ 667, ■ * _ 74 | f>9 55 125 — n 161 - 60 0 103 30 f 122 15 92 05 89 ■ — - 104 n 50 115 25 121 20 108 50 108 75 176 25 19 — _ 110 _ 60 213 v 50 9 Velika partija 1 (788—52) (po 3—4 metre), v vseh barvah, za polno možko obleko, pošilja po poštnem povzetji, ostanek po 5 gl. Ii. S t oreh v Brnu. Ako bi se blago ne dopadalo, se more zamenjati. Uzorci proti posiljatvi marke za 10 Ter. Strežaj (Coiumis), dober prodajalec, vsprejrae se pri (460—2) A. Cvenkelj-i v Sevnici (Lichtenwald). I M. MATIAŠlC T priporoča svojo veliko zalogo I porcelana, glažerije, šipe za okna, | I zlate rome in več druzega blaga * na debelo in drobno po najnižjej ceni in pošteni i postrežbi. (466—2) Mejnarota linija. IiTrjtnIoiU™mol Veliki prvorazredni parniki te linije vozijo redno v Novi-Jork in vsprejemajo blago in potnike po najnižjih cenah in z najboljšo postrežbo. V NOVI-JORK. — Odhod iz TRSTA. Parnik „East -A.ng-lla", 3400 ton, v 30. dan julija. „BrltsLrLaalsu", 4200 „ — — —-- Kajuta za potnike 20O gola. — Vmesni krov 60 gola. V BRAZILIJO — SANTOS itd. Parnik „Te-u.ton.la", 3400 ton, odhod v 20. dan avgusta. Pasaža — Vmesni krov so gld. Potniki naj se obrnejo na T. TEEKUILE, generalnega pasažnega agenta, Via deli' Arsenale Nr. 13, Teatro Comunale, v Trstu. Zaradi vožnje blaga obrne naj so na a m Himno d* Ant. Poglayen9 generalni agent. (444—13) Marijinceljske kapljice za želodec, neprese*no izvrstno zdravilo zopet vse bo-leševi v Kelodcl, in nepresežno zoper neslait do Jedi, slabi želodeou smrdodo sapo, napihne-nje, klalo podiranje, ščipanje, katar v želodci, zgago, da se ne nareja pesek ln pteno ln slez, zoper zlatenico, grlu*) In bljuvanje, da glava ne boli (če i.-.v!-:i bolečina iz želode*1), "oper kro v želodci, preobloženje želodca z Jedlo ali pijačo, Črve, zoper boleznina vra-nloi. Jetrah in zoper zlato žilo. <« lii-viiii v.nlo^a: Lekar C. It rud** Kremsier, Moravsko. Jedna aklenica z navodilom, kako se rabi, stane 33 itf. -**B Prave ima sa.aaa.o: V Ljubljani: lekarna Gabriel Piccoli, na dunajskoj cesti; lekarna Josip Svoboda, na PreSirnovem trgu. V Novem mestu: lekarna Dom. Rizzoli; lekarna Josip Bergmann. V Postojni: Anton Leban. V Gc-rici: lekarna A. de Gironcoli. V Ajdovščini: lekarna Michael Guglielmo. V Cel ji: lekar J. K upfersch mi e d. VKranj: lekar Drag. Savni k. V Kamniku: lekar Josip Močnik. V Radovljici: lekar A. Rob le k. V Sežani: lekar Ph. Ritschel. VČrnom'ji: lekar Iva n Blaž ek. V Škofjej Loki: lekar Karol Fabian1 Ker so v zadnjom času naš Izdelek posnotnlje in ponareja, zato prosimo, naj se kupuje samo v zgoraj navedenih zalogab in pazi naj se osobito na ta znamenja; Prave Marijinceljske kapljice za želodec morajo imeti v sklenieo vtisnene besede: Echte Mariazeller Magentropfen — Erady & Dostal — Apothcker, aklenica mora biti zapečatena z našim originalnim pečatom, na navodilu za rabo in na zavitku, na katerem je podoba MarijinceliBke matere bo J. je, mora biti poleg te podobe utisneno sod-nijsko spravljeno varstveno x>ittmen|e in zavoj mora biti z>>pečateu z našim varstvenim snaime-njciii. Izdelki podobnegsi ali iate^a imena, ki ne- | majo teh znakov istinitosti, uaj bo zavr?.eio kot po- -nareje.ni in prosimo, naj se nam taki slučaji takoj naznanijo, da bodo sodnijski kaznovani izdelovalci in prodajalci. (148—150; ■ I VIZITNICE priporoča „NARODNA TISKARNA" ▼ LJubljani. Deželna Rogaška slatina. „Tempeljski vrelec". Uspešni lek za želočne bolezni, Z vinom mešana prijetna hladilna pijača. (142-10) Dobiva se pri g. NKth. ii**tl«<•#•-/« . kakor tudi pri gg.: Josipu Fabian-u, C. C. Holzer-ji, Peter Lassnilc-u, J. Lucktnann-u, Jan. Perdan-u, Jos. SchUffer-ji, Schuas-nigg-u & Weber-ji, Josipu Terdini v #J»*i»0'«"»- Izdatelj in odgovorni urednik: Ivan Železnikar. Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne'