zhajajo vsak petek ter stanejo v ■m ** * tiskarni prejemane za celo leto 3 gld. 50 kr za pol leta 1 gld. 75 kr. in za četrt leta 90 kr po pošti prejemane pa za celo leto 4 gld za pol leta 2 gld. in za četrt leta 1 gld Za prinašanje na dom v Ljubljani se plača na i eto 40 kr. Naročnino prejema upravništvo v Blasnikovi tiskai Oglase (inserate) vzprejemlje upravništvo se plača za vsako sto za enkrat 8 kr za dvakrat 12 kr za ikrat 15 kr. — Dopisi naj se pošiljajo uredništvu Novic V L j ub li ani 9. februvarija 1894. J tmmm^ = Politiški oddelek. smsm treba jim kdaj dajati pokojnine. Muzej bi imel tri od- zgodovinski, prirodoznanski, kateri bi vstopil v kateri bi delke : zvezo s kmetijsko družbo, in pa obrtni muzej • i1 . _ t j i a * "7 I i i' IU • bil v tesni zvezi z obrtno šolo. skem muzeju ni vse pi Muzejsko vprašanje. deželnega zbora je minoli teden vzburjalo v kranj- kar se tiče organiza- Če se tako preustroji muzej, je upati V J da bode dr Dve seji muzejsko vprašanje. Kakor je marsikomu znano, žava dala precej podpor zlasti če bode videla, da se edu prebivalstvo za zavod zanima in tudi stori po svojih močeh za njegovo procvitanje. Zaradi tega pa muzej z vsemi svojimi zbirkami ne cije. zadošča po vsem zahtevam voda. Pri mnogih narodnih ki se stavijo do tacega za-Pred vsem se pogreša dveh stvarij, denarja in pa , da je deželnih poslancih je mej pa ta drugim sposobnih mož Poslednji bi se naposled že dobili fr * načrt vzbudil neko nezaupnost. Tako se govorilo, da duševni oče temu načrtu nikakor ni poroče valeč deželnega odbora dr. Papež, temveč vodja naše nem prvo. njem času i: Dežela Brez denarja se pa nobena velika stvar v današ- škutarske stranke baron Schwegel. Sumilo se ršiti ne da. kranjska pa ni v ta poslanec , da je izumil ta načrt le zaradi tega, da bi pri- najugodnejših denarnih pomogel kranjskim nemčurjem, da dobe muzej v roke razmerah in zatorej svojih doneskov za muzej ne povekšati Zato so pa možje vseh strank že dolgo more pre- Ker bode udnina pri muzejskem društvu precej visoka, pristopilo dosti Slovencev, ki smo na ni upanja da mišljevali, kako bi se dalo prvi vrsti dobiti potrebnega vse strani že preobloženi z narodnim davkom Nemcem denarja, da se potem odpomoi raznim nedostatkom in bode težko v društvu pridobiti i posebno če bode važnemu deželnemu zavodu pripomore delovati z vsem vspehom v napredek znanstva. Deželni odbor je predložil letos načrt za preosnovo kranjska hranilnica zanje kaj bilo storila. Hranilnici ne deželnega muzeja Po tem načrtu bi se osnovalo novo muzejsko društvo, katero bi pred vsem prevzelo skrb za težavno za precej nemških članov plačati udnine. Tako se je bati, da bi v muzejskem kuratoriji odločevali Nemci, posebno |ker se je bati, da bode vlada na njih strani. Utegnili bi potem pri muzeji nastavljati Nemce, muzej Udje tega društva plačevali po 10 gld. letnine Društvo bi delovalo pod pokroviteljstvom kacega člana katerih znanstveno raziskavanje se zgodovina pači v škodo Slovanov merilo na to da cesarske rodbine petnajstih članov Na čelu temu društvu bi bil kuratorij Pet članov bi izvolilo društvo iz svoje Reči moramo da srede, pet bi jih izbral pa deželni odbor iz mej društvenih članov, jednega bi odposlal v kuratorij deželni odbor jednega deželna vlada. Predsednika in oba podpredsednika katerih jeden bi moral bivati v Ljublj pomisliki niso bili popolnoma odveč, kajti skrajno previdni moramo biti proti Nemcem. Kaj lahko bi se pripetilo, da bi svoj vpliv porabili v strankarske namene. Vendar mi mislimo, da se tukaj tega ni bati. Deželni odbor bode lahko že porabil ves ako bode trebalo, bi pa imenoval svoj vpliv nasproti muzejskemu društvu pokrovitelj. sicer vodil Ta kuratorij bi prevzel skrb za muzej in bi ker dežela ostane lastnik deželnemu muzeju. Stvar je od tekoče kateri bora < posle » bival v Ljubljani, jeden član predsedništva î visna prvi vrsti od deželnega odbora, oziroma deželne in vladni ter deželnega od odposlanec. Pokrovitelj sam bi imenoval avnatelja muzeju ku ratorij bi nastavil kustose ravnatelj pa najemal drugo osobje muzejsko službo bi se sprejemali ljudj ki imajo že kako državno plačo da bi potem deželi ne bilo zbora. Ako bode deželni zbor odpošiljal v deželni odbor odločno narodne može, se ni bati, da bi tukaj naši Nemci v faktično mogli priplezati do kacega gospodstva. Ce pa v deželnem odboru sede v narodnem oziru mlačni možje, ali pa celo narodni nasprotniki, potem se pa tudi sedaj lahko nemškutari v deželnem muzeji. Nekoliko vsaj moraličnega vpliva pa imajo Nemci že sedaj, ko je kranjska hranil niča dala za muzej toliko tisočakov ; hranilnica je rokah kranjskih nemškutarjev. pa v Politični pregled. Vseučilišče v Trstu. Deželni zbor v Trstu vsako leto ponovi o 1 u ci j za osnovo italijanskega vseučilišča v Trstu Skrbeti je torej pred vsem treba, da v deželni zbor To je storil tudi letos Slovenski zastopniki ugov so pridejo možje ki narodnosti bodo nikjer sramovali in od tacih mož je pa pričakovati, da vselej pošljejo prave može v deželni odbor, ki bodo povsod znali pravice našega naroda z vso odločnostjo braniti. Poleg omenjenega narodnostnega pomisleka, so pa resolucij nego je vseučili ker se m Tr-itu v se Italijanom za varstv ljudske šole ne dovolijo Bolj jih narodnosti treba italijanskeg skih ljudskih šol je za ohranjenje slovenske narodnosti treba sloven Resolucija deželnega zbora bode pač ostala brez uspeha Za osnovo italijanskega vseučilišča ni prave po • italijanske stolice na vseučilišči v Inomostu tre be ko so ž nekateri ugovarjali temu, da se bi prirodoznanski muzej, kako zbližal s kmetijsko družbo. Vtem menda vidijo nekako ponižanje znanosti. To je tisto popolnoma napačno stališče, zaradi katerega se je neki slovenski dnevnik norčeval iz druzega slovenskega lista, ko je ta trdil, da se na slovenskem vseučilišči v Ljubljani, če se osnuje lahko učilo tudi kmetijstvo. To se je nekaterim čudno Na vseučilišči v Trstu bi se pač tudi ne gojil baš avstrijski kaka avstrijska vlada se duh Zaradi tega ne verujemo da odločila za osnovo italijansk •5 eučilišca v Trstu. Rim Goriški katoličani pripravljajo se na neko Mo ž j katoličani kateri pripravlj omanje v to romanje so gotov dobri ker liberalci se za take stvari ne brigajo. Dotični odbor je pa vendar dal nabiti talijanske plakate, kakor bi Ta dogodek je pač najboljši dokaz v Gorici ne bilo Slovencev. da tudi dobri katoličani niso v narodnem oziru pravični zdelo, v drugih krajih pa že dolgo imajo posebne oddelke se torej s samo katoliško politiko še ne da rešiti narodno < da za kmetijstvo in v Drptu dajo celo doktorstvo kmetijstva, šanj pra Avstriji, kakor radi nekateri trdijo pri nas. Poleg po ali vendar znanstveni pomen tacih visocih šol nič zaradi tegovanja za vero, se moramo torej vedno boriti tudi za pra preveč zaupati tega ne izgubi. Reči moramo, da bi tudi prirodoznanski vico naše narodnosti in nobenemu ne smemo oddelek deželnega muzeja zvezo s kmetijsko družbo. pridobil, da stopi v kako mai0 raziike Kadar gre za pravice Slovanov, je pri Nemcih naj si bodo in Italijanih že konservativci ali liberalci, če morda kaki lastni politični interesi ne zahtevajo nekoliko ozira. V tem stoletji valo, ali reči moramo, da M ê pripomoglo, da se je ta znanost začela praktično izkori- prirodoznanstvo močno napredo- k temu napredku mnogo to Hohenwartova nezaupnica n županje in občinski svetniki volilcev, največ izreklo grofu Hohenw nezaupnico. V tej nezaupnici gorenjski kmetje naglašajo ščati. Le tako je bilo mogoče širše kroge pridobiti za to grofa Taaffeja. Mi smo o znanstvo. Prirodoznanstvo je zares povzdignilo kmetijstvo svojem i svojo da je grof Hohenwart s svojim postopanjem pokopal ugodno reformo postopanji grofa Hohenwarta že ob času izrekli s voj e mnenje. Grof ni deloval samo stoj in obrtnijo, ali na drugi strani so pa zopet te praktične stroke izpodbujale k daljšemu znanstvenemu preiskavanju. Teorija in praktična poraba morata iti roko ob roki. Naši kmetijski družbi bode pa tudi koristilo, ako se bode nezaupnica Hohenvvartovemu temveč na izrecno željo konservativnega kluba, kateri se ni mogel sprijazniti z razširjenjem volilne pravice, ker so se nekateri njegovi člani tresli za svoje mandate. Gorenjska nezaupnica torej ni tolika nezaupnica grofu Hohen^v temveč mogla v večji meri posluževati muzeja. Obrtnijski oddelek smo pa že moralno prisiljeni osnovati, ker je kranjska hranilnica bila dala le s tem izvajal. Ta nezaupnica klubu, katerega politiko je torej grof L j nekak opomin *za slovenske poslance, da morajo v prvi vrsti zastopati koristi slovenskega naroda ne pa interesov nemških konservati Državni zbor se snide dne t m in bode v pogojem znatno podporo za grajenje muzeja. Sicer je pa mladnem zasedanji glavno njegovo delo državni proračun po V ki se drugače tak muzej potreben že zaradi obrtne šole, prav razviti ne more. Res so nekatere težave s prostori, ali te se bodo že dale premagati. odseku se bode proračun rešil do Velike noči, po Veliki noči se pa začne budgetna debata. O Binkoštih se pa konca zboro vanje. Sedaj še ni določeno, katere stvari pri pole g bud geta se v pomladanskem deželnozborskem zasedanji na vrsto Mi se zatorej nadejamo, da bode nameravana pre- Vlada bi rada, da se kmalu reši nov kazenski zakon osnova muzeju, deželi, narodu in napredku znanosti v korist. Pomislikov imamo tem manj proti preosnovi, politični vodji niso za to ker je deželni zbor udnino za člane znižal na gld , ker poleg ga loži sklenil odsek, ne jim načrt tega zakona Mnogi kakor ugaja. Najbrž se torej še ta stvar oi Velicih stvarij ta zbor pac ne bode dovršil tega še sklenil, da naj v muzeji nastavljajo osebe ki licijska večina sestavlj iz mogla biti za ker prerazličnih elementov ko da kako uspešno delo, ker se je treba vedno bati bodo zmožne slovenščine. Udnina petih goldinarjev pač da se razbije. Res je, da so konservativ že ečinoma zata ni več taka, da bi je vsak premožnejši Slovenec zmogel zmagati, ako mu je res na stvari kaj ležeče. Sedaj je na nas Slovencih, da svetu pokažemo, da znamo zares prav ceniti pomen tacega zavoda, pomen znanosti, da smo pripravljeni, kaj žrtovati ne tam i jili svoja načela, ali ozir na volilce jih pa vendar le sili, da v vsem ne morejo hoditi za liberalci. Nemčija botal z Bismarckom je živel v nasprotstvu cele štiri leta, se govori in piše na vse kjer se za narod pije, strani. Eni hočejo vedeti, da je Viljem storil to z ozirom na vrsti angleški povodu, zakaj se je cesar Viljem pobivším nemškim kancelarjem. s katerim poje in pleše, temveč tudi tam, kjer gre za to, da z znan- notranje razmere Nemčije, drugi pa in to v prv stvenim delovanjem in požrtovalnostjo za znanost poka- , da smo vredni in imamo tudi vso pravico zahte- listi trdijo, da za to, ker se cesar hoče bolj približati Rusiji žemo vati, da se nas prišteva kulturnim narodom. in je to le s pomočjo Bismarcka mogoče, kateri edini uživa se neke simpatije v Peterburgu Prav lahko mogoče, da bo na tem kaj resnice. Srbija, V nekaterih Da je pa temu tako Radikalci so pričeli odkrit boj proti kralju, vršile so se že veleizdajske demonstracije, in da radikalci za nobeno ceno nečejo podpirati neve vlade, je vzrok edino Milan V tega radikalci ločijo po krajih, kjer rasto. Najslabši je saponski les z nimajo zaupanj faktičen vladar pa zdaj ta in potem lahko umevno, zakaj ta nasprotstva. Milan postopa baj oblastno. Eazmere v Srbiji so povsem zamotane. 3 prav Nevarnost velika, da ne nastane prava vstaja proti dinastiji Obrenovičevi Rusija. Zdravje ee mu okreva. dni zbolel je ruski car za plučnico Zadnje zdaj že na bolje obrnilo in upati je da Zatrjuje se pa da bila v gotovem trenotku nevar- r * Sumatre, najboljši pa z Sundskih otokov. Afriški rudeči les so prinesli v Evropo najprej Portugalci. Ta les je bolj rudeč nego azijski in je bolj podoben brazilijanskemu. Nekateri celo trdijo, da so barve dobljene iz afriškega lesa najtrajnejše. vseh teh lesovih nahaja se barvilo brasilin, ka- nost, da ne okreva več, že prav velika Francija Dne 5. t. m. v jntro usmrtili so z gui tero kemično sestavljeno iz 12 atomov ogljenca, 14 anarhista Vailanta, ki je v poslanski zbornici vrgel lotino bombo. Z raznih stranij se je delalo močno na to, Vailant pomilostil, a republikanski predsednik Carnot temu obsodbo na smrt potrdil. Vailant je umrl kličoč človeški družbi, živijo anarhija! Ob usmrtenji se ni mir od strani gledalcev, kajti v svrho da se vkljub Smrt kalil zabranitve kakih mo atomov vodenca in 5 atomov kisleca. To barvilo nareja majhne zlatorumene kristale, razstopi se v vodi, alkoholu in etru in na svetlobi dobi rumenorudečo, in če se pri-dene malo amonjaka pa živo rudečo barvo. Barvini lesovi. Posebno je rudeč bar les Ta pa pridejo v trgovino razni večkrat jako različni Najbolj znana je pražiljka jednega samega drevesa, potem tudi različne vrednosti Zunaj Raste naj Najboljši je pražiljka od dr je ta les rumeno rujav, Brazilij Poleg teh lesov so pa še drugi rudeči rasto po druzih krajih v Ameriki, Indij Od pristnega lesa se v bistvu ravno toliko čijo. Imajo pa v a za slabše vrste. Nikoraguijski Nikoraguijskega jezera. Težek in rudeč je skor tako kakor pražiljka, ali vendar ima v sebi manj gocnih neredov storile so se posebno priprave Obrtnijske raznoterosti. Oproščenje učencev. Na Dunaji je zbolel mladenič, Pimmmí\ Obrtniia. ïlSlI@ll8=i katerega je mojster obdržal po dovršenem učenji za pomočnika, ^ = vs^nmamam j--------------=...............................^ neda bi ga oprostil pri zadrugi. Ta mladenič zboli in sedaj je šlo za to, katera blagajnica mu ima plačevati bolniščnino. Blagajnica za učence se je branila, ker ni več učenec, blagajnica p , za pomočnike tudi, ker še ni oproščen. Ministerstvo je odlo- tem imenom ^ da dolžoost zadeQe pomo0Iliško blagajnico ,ker je dotičnik lesovi. bil že p0m0gnijj je bii ji oproščen pri zadrugi, ali ne, to ne pa zopet ne izvira od pride v poštev, ker opioščenje je le formalen akt temveč od različnih vrst in je Kurs za učitelje risanja. Na obrtni šoli v (rradci bode od dne 16 februvarija do 15 julija 1894 učni kurz za r , . . . učitelje obrtnih nadaljevalnih šol na Kranjskem, Koroškem in Laesalpina crista. ^tajerskem Ta kurg morejo obiskovati ljudski in meščanski znotraj pa svetlo rudeč. stelji omenjenih dežel, posebno taki, ki so že poučevali ri- Posebno okrog mesta Pernambuco sanje na kaki obrtni nadaljevaljni šoli. je dosti tacega drevja. Druga nekoliko slabša vrsta je pa Novo razstrelivo. Dne 11. m. m. so na Fracoskem navadna pražiljka od drevesa Caesalpinia brasiliensis. Pešali novo razstrelivo, imenovano fulgurit, katero je izumil 1 J ť 1 ' k* Pavel Pietet- Poskllsi s0 se dobro obneslL Ko so nabasal1 I20 eS0V1' 1 gramov novega razstreliva, je razneslo velike skale. pa tudi v Afriki in ne lo- IS BaBiifliiiiiiiiiiiiiiifliiiitiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiBiaiiiiitiiBiiiiiiiiiiiiiniiiiiiai sebi manj barvila in zatorej tudi veljajo KmetijstVO s krvav les se nahaja zlasti okrog o ravno Gorenjski pašniki v deželnem zboru. barvila. Govor g. Povšeta. ednji in (Dalje.) Iz Nove Granadě in Kostouke Te določbe so toliko jasne, da se le čuditi moram, kateri je pa najbrž ravno zakaj se ne izvršujejo, in ne morem razumeti, da niso v ista vrsta, kakor nikaraguiški les. Ta les je navadno zelo tem merodajni krogi, katerim je gotovo znano, koliko škode prav zaradi tega trpé opravičenci, vplivali na obe Ame- stranki, osobito na lastnike gozdov, da bi se na podlagi centov težki gospodarskega načrta obe stranki poravnali in skupno prav v duhu tega paragrafa delovali v varstvo za nása- Bahijski ruHeci les raste tudi v Braziliji, kakor ditev odločenih delov gozda z napravo trdnih ograj. Potem so še rudeči Naj mi bode še dovoljeno, navajati nekatere misli pa imajo manjšo in nasvete, ki naj bi bili vodilni pri določitvah glede vrednost, da si tudi še semterja v trgovini ponujajo za gozdne paše, da bi se vsa zadeva srečno in mirno uredila. Naj bi c. kr. deželna vlada priznala, kar so veščaki udeči les, kateremu pravijo nekateri na- zbrani v posebnem shodu v Gradci po večletnih študijah od več dreves. Naj- in opazovanjih v gozdih, soglasno izjavili gledé dobe, ki znamenitejša je cesalska pinija (Caesalpinia Sapan), kateri naj se odmeri v varstvo onih delov, kateri se imajo po- Celebesu, gozditi. Ta zbor veščakov izrekel je, da niso mogli zasle- Ta les navadno diti ni konštatirati, da bi bila goveja živina v gozdu na-Sicer se pa azijski rudeči lesovi jako pravila kako škodo z objedanjem dreves. Le na strminah ali trgovini ločijo tri vrste tega lesa boljši slabši, prihaja se ločijo nam Martinov razpokan, ako ga dobimo v večjih kosih rike. hlodi. Limski les raste na zapadu Srednje in južne trgovino prihajajo večkrat po več prava pražiljka ali je mnogo slabši lesovi s Kube, Jamajke, Bahame, ki prave brazilijske rudeče lesove Sapanski i pačno japonski, prihaja iz Azij raste Javi. Zadnji Indiji, v Kitaji, na Filipinih Sumatri in sicer v suhih krajih na ne izraste debel zamoglo se je opazovati nekako poškodovanje po paseči trdim, da vravnava ali pa sedanja izvršba ne zadostujete, se govedi, to pa le zaradi udiranja zemlje, ker je živina vsled svoje teže drčé se udirala zemljo. Sicer pa se je po- ker za ogromno število je padla množina živine v tem okraji, kazalo, da pašna goveđa še celo pospešuje natorno pomla- nimajo v tem okraji več toliko paše, kakor poprej in to je živ, jasen, neovrgljiv dokaz, da kmetje pred jevanje, in to s tem, da vsled svoje hoje rahlja svet, vravnavo, z drugimi besedami, jasno je, da so paše opra- • J. * • '-i - « . .v- _ _ _ . . "__. _ . _ zopet pa z nogami marsikatero seme ali zrnce v zemljo vičeni kmetje v tej pravici prikrajšani. (Konec sledi.) potisne, da more kaliti; ob jednem koristi paša, da goveda požré trave, katere, če so bile preobilne, zadušijo kal in vspevanje semena. Koder se pa svet umetno, to je, s setvijo ali z na-sajanjem mladih dreves, pogozduje, vzrastejo nasađena dre vesca v treh do štirih letih že toliko, da se ni bati poškodovanja, če tudi goveđa pride v tak gozdič, v katerem nahaja živina navadno mnogo hrane in ■ « Kmetijske raznoterosti. v __— Sleški zajci na Danskem. Več bogatih lastnikov lova v je naročilo iz avstrijske Slezij kateri so se jim poslali zabojih, v katere se jim je dalo dovolj h Danskem so izpustili, da se razplode po tamošnjih gotovo goveđa ne krajih sega po smrečju ko ima polno dobre trave Zato omenjeni shod veščakov smatral, da zado W 1*9 Zmrznjeno mleko. V Sibiriji zaradi velicega mraza mleko zmrzne ložje mleko prenaša, ga denejo, da zmrzne okrog kake palice prodajajo v kosih, ne pa v litrih. Da se stuje doba petih let povsem v varstvo onih gozdnih delov, Mleko potem oddajo odjemalcem po jednem ali po več kosih ohrani. ki so odločeni za pomlajevanje. Pri nas pa ta rastvena kakor j "fliflf u ^tBiP^^g^ \ nesporazumljenja s svojimi kupci. 2.) Vlada i požlahtneuih ameriških trt, katere naj radnikom oddajajo brezplačno ali pa po primerni ceni. se naprosi, da vinogradnikom za novo aditev Cena na deske je v Ameriki jako različna. Bela smreka 1 vrste velja v Čikagu okoli 40 dolarjev za tisuč cev boroal dovoljuj ljev, slabše vrste pa tudi samo po 12 dolarjev. Rumena smreka prve verste velja v Novem Orleansu, Pensakoli in Sawanni 13 dolarjev tisuč čevljev, slabše ameriških vinogradov tudi 1894 1. dogovorno z deželnim od darila 3 Službeno navodilo vinarskega se z odobrenjem na znanje vzame popotnega stroške, ki bodo narastli vsled predstoječih za 1894 1. svota 6000 gld. iz deželnega zaklada 4) sklepov, dovoli Za se Deželni predsed. baron H v imenu vlade z zadoščenjem pozdr vrste se dobe po 8 dolarjev. V Novem Yorku in Bo- te predloge Posl. vitez Langer dodatno še predlaga, da naj stonu velja pa tisoč čevljev že 20 in 15 dolarjev, ker vožnja in drugi stroški znašajo že 7 dolarjev. Cedra se darila dovolj takrat, če so dotični nasadi ze res na- prve vrste velja v Novem Yorku 50 dolarjev, topol Lan G ri bi j dokazani. Predlog uprav v se na to vsprejmeta. glede olaj pri legali odseka in dodatni predlog prošnjah občin Loka in se računi cestnega od- da in beli hrast 35, kostanj in jesen okolu 40, višnja pa bora pošiljajo občinam na dom v pregled in glede zakona za 110. Prevoz desk po železnicah dosti stane, tako da odmerj izdelovatelji v gorah Severne Karoline dobe na mestu mlinarskega zaslužka — se prestopi na dnevni red Posl baron Schwegel poroča v imenu finančnega odseka o za boljšo vrsto topola ali belega hrasta okolu 25 dolarjev, za cedro in jesen ravno toliko, poslednja sta težji in zatorej prevažanje več stane. (Dalje sledi.) predi deželnega muzeja Rudolfinum v imenu odseka načrt kakor ga predlaga deželni odbor Ta na- stopni : Domoljubi in domoljubkinje v deželi in domače korporacije, katerim je mar, gojiti kulturne interese domovine, in ki imajo namen pospeševati jih s pomočjo deželnega muzeja na vednostnem, umetnostnem, kmetijskem, kupčijskem in nostnem polju, utemelj v podpo in obrt i tek tega zavoda samostojno „Deželno muzejsko društvo". Vsak društveni član se zaveže, da bode plačeval na leto vsaj po 10 gld. — Društvo bode naprosilo člana Najvišje rodbine, da bi prevzel pokroviteljstvo. Društvu se postavi na čelo kuratorij, obstoječ iz petnajstih članov; pet njegovih članov voli društvo iz svoje srede in pet drugih imenuje kranjski deželni odbor izmed društvenih članov; tri člane kuratorija, in sicer predsednika kuratoriju in društvu, kakor tudi dva podpredsednika, katerih jeden mora stalno bivati v Ljubljani, izvoli društveni pokrovitelj, in po jednega člana delegujeta za kuratorij kranjski deželni odbor in c. kr. deželna vlada za Kranjsko. Vsi ti mandati so častne službe. Izvoljeni člani obdrže svoje mandate po šest let in izstopivši člani se lahko zopet izvolijo. Ako se med tem časom izprazni kak mandat, spopolni se zopet po vodilu, ki velja za njegovo nastavljenje. Poslovni red kuratorija in društvena pravila se izdelajo v dogovoru z deželnim odboiom in se predlože v odobrenje pokrovitelju, oziroma vladi. Temu kuratoriju se izroči vodstvo muzeja Rudolfinuma. Član predsedstva, stanujoč v Ljubljani, oskrbuje v zvezi s članoma, de-legovanima od c. kr. deželne vlade in deželnega odbora, po muzejskem ravnatelju tekoče poslovno vodstvo. Ko se izroči vodstvo muzeja kuratoriju, se izročitev nikakor ne dotakne izključnega vlastinskega prava dežele do muzeja, do zbirk, ki jih isti ima sedaj ali pridobi v prihodnje, in kakoršnih koli njegovih sedanjih in bodočih uravnav ter sploh ničesar ne spremeni na obstoječih pravnih razmerah. Vse od društva pridobljene zbirke in predmeti, vsakovrstni darovi in odmembe preidejo vselej precej v last deželi, oziroma muzeju. Ako bi se društvo razšlo, stopi kranjski deželni odbor takoj na njegovo mesto in prevzame sam v popolnem obsegu vodstvo muzeja, kakor je ima sedaj. Od dežele se zagotovi muzeju, da bode tudi v prihodnje dobival sedanjo dotacijo v isti meri, kakor doslej, pa tudi v vsakem drugem oziru najčvrstejšo podporo. Kranjski deželni odbor si pridrži pravico nadoskrbništva v smislu § 26. deželnega reda ter neomejeno nadzorstvo nad denarnim gospodarstvom in pravico, preskušati vse uravnave, tako da se lahko vsaki čas prepriča o tem, v kakem stanu so zbirke, kaj se je ukrenilo glede njih shranjenja. ter tudi, če rabi kuratorij v porabo odločena denarna sredstva duhu zavoda primerno in po namenu muzejskih zadáč. Kuratorij predloži v to svrho tedaj vsako leto proračun za prihodnje leto, kakor tudi računski sklep za minulo leto o pravem Času deželnemu odboru, da ju preskusi in odobri; ob jednem pa poda kuratorij vsako leto poslovno poročilo, da se predloži visokemu deželnemu zboru. Ako nastanejo med deželnim odborom in ku-ratorijem različna mnenja v načelnih nazorih, tikajočih se vod. stva muzeja, predlože se v razsodbo muzejskemu pokrovitelju. Muzej se deli v tri sekcije (oddelke) : prirodoznansko, zgodovinsko in obrtno sekcijo. Muzejskega ravnatelja, čigar delokrog določi kuratorij, imenuje na skupni predlog deželnega odbora in kuratorija pokrovitelj. Te tri sekcije vodijo kustosi, katere postavlja kuratorij. Deželni odbor in kuratorij naj vzajemno poprosita deželno vlado, da se zadobe za te službe, s katerimi se zveŽejo višji podučni nameni, primerne osebe z državnim dotacijami. Druge pomožne delavce in služabnike najema kuratorij na predlog ravnateljev. Službene razmere v muzeji službujočih oseb se urejujejo od slučaja do slučaja po pogodbah ; vendar se to ne dotika pravic do onega, kar si je znabiti kdo dotlej pridobil v deželni službi. Za vsako muzejsko sekcijo se izdela poseben organizacijski statut. Obrtna sekcija se organizuje v dogovoru s c. kr. avstrijskim kupčijskim muzejem, tako se pridruži temu osrednjemu zavodu in zveže z ljubljansko obrtno šolo. Prizadevati si je, da se spoji sedanje „Muzejsko društvo za Kranjsko" z zgodovinsko sekcijo Rudoliinunia, in prirodoznanska sekcija, ako bode mogoče, naj se spravi v zvezo s kmetijsko družbo. — Ta načrt je v daljšem govoru pobijal posl. dr. Tavčar. Njemu se zdi ves načrt prenejasen in prenagljen. Govornik izraža bojazen, da ne bi se v muzeji s tem načrtom zaneslo preveliko nemškutarjenje. Udnina članov po 10 gld. zdi se mu previsoka. Govornik predlaga, da se načrt vrne dež. odboru, da izdela natančni štatut in poizve od vlade vse potrebno glede podpore. Za predlog finančnega odseka oziroma deželnega odbora govorila sta posl. dr. Schaffer in dr. Papež, proti predlogu posl. Klun, kateremu se posebno članarina 10 gld. previsoka zdi. Ko je še poročevalec baron Schwegel toplo priporočal predloge odsekove in zavračal protigovorike vršilo se je glasovanje, pri katerem je bil predlog posl. Tavčarja sprejet s 16 proti 14 glasovom. Predlog finančnega odseka je pal. — Prošnja krajnega šolskega sveta v Grahovem za podporo za napravo šolske drevesnice in prošnjo . okrajno-cestnega odbora novomeškega za podporo 3000 do 4000 gld. za predložitev okrajne ceste med Novim mestom in Belocerkvijo, izročita se deželnemu odboru v pretres in poročanje. — Prošnja učitelja Ivana Pokorna v Horjulu glede dovolitve starostnih doklad se vrne, kar ne spada v kompetenco dež zbora — Posl. dr. Tavčar poroča v imenu upravnega odseka o noveli k agrornemu zakonu. Poročevalec predlaga, da se načrt zakona vsprejme tako, kakor ga je skrčil upravni odsek. Govorila sta dež pred. baron Hein in posl dr. Papež, na kar se je načrt prirejen od upravnega odseka sprejel. V deveti seji dne 1. februvarija stavi poslanec baron Schwegel nujni predlog, da naj se o reorganizaciji deželnega muzeja takoj zopet posvetuje. Posl. dr. Tavčar izjavlja, da po dobljenih informacijah o celi zadevi nima ničesar proti predlogu, predlaga pa, da se članarina novega muzejskega društva zniža na 5 gld in stavi nastopno resolucijo : Deželnemu odboru se naroča, da pri izpeljavi tega organizacijskega navodila varuje, kolikor mogoče svojo ingerencijo, ter uvažuje, da se z nasvetovano organizacijo nikakor ne namerava povišati dosedanji deželui donesek za muzej Deželnemu odboru se dalje naroča, da pri sestavljanji pravil in druzih načrtov strogo pazi na to, da se ne bodo kršile pravice slovenskega jezika, in da v ti zadevi odločno zastopa načelo, da se imenujejo muzejskim funkcijonarjem, ki bodo opravljali strogo muzejski posel, osobe, ki so v stanu izkazati znanje slovenskega in nemškega jezika. Za slučaj, če bodo iz Smoletove ustanove prihajale obresti, izreka se za načelo, da se ima vsled tega dežela v svojih doneskih primerno razbremeniti. Konečno se deželnemu odboru naroča, da v prihodnjem zasedanji pravila društva in druge načrte deželnemu zboru predloži Tavčarjev predlog podpirata posl. dr Papež in Hribar. Posl. Klun je odločno proti temu, da bi se sklep zadnje seje razveljavil Pri glasovanji se vsprejme načrt reorganizacije muzeja, kakor ga je predlagal finančni odsek, vsprejme se pa še poleg tega dr. Tavčarjev predlog in resolucija. — Posl. Hribar poroča o prošnji „Dramatičnega društva" v Ljubljani za dovolitev treh predstav na teden v dež gledališči v sezoni 1. 1894/95. V imenu finančnega odseka predlaga: „Prošnja „Dramatičnega društva" v Ljubljani odstopi se dež. odboru z naročilom, da mu za gleda- liščno sezono 1894/95 odstopi po tri igralne dneve na teden. V te igialne dneve naj razdeli praznike tako, kakor so bili razdeljeni v tekoči sezoni. — Po debati, katere so se udele-ležili posl Schaffer in dr. vitez B lei v eis ter poročevalec Hribar se je predlog vsprejel. — Posl. vitez Langer poroča imenom upravnega odseka o zagradbi levega brega Kolpe pri Osilnici. Sklene se dati iz deželnih sredstev 30 °/0 od 80u0 gld. proračunjene potrebščine. Ker je tudi država obljubila 50 °/0, občina bo pa dala 20 °/0 vsprejme se tudi dotični načrt zakona glede te zgradbe. — Sprejme se pa daljši debati poročilo upravnega odseka v letnem poročilu deželnega odbora in sicer o § 3 A deželna kultura. Posl. Hribar pri tej priliki graja postopanje okr glavarja radovljiškega glede ustanovitve vodnih zadrug. Deželni predsednik baron Hein in poslanec Luckmann zagovarjata glavarja. Posl. Žitnik predlaga, da naj se ob ugodni priliki pošlje inženirja v Doberniče, ki naj preišče vzroke tamošnjih povodenj in izdela načrt, po katerem bi se dalo temu opomoči. — Predlog se vsprejme. Posl. Lav- / renči c toplo priporoča, da se skoro kaj ze zgodi za urav- Društvu za zgradnjo reševališča in vzgojevališča v navo voda na Vipavskem. Deseta seja je bila včeraj. Osobne vesti. Gozdarskega nadzorstva pristav g. \ Ljubljani je daroval stavbeni mojster g Viljem Treo 100 gld. Gledališki vlak v Ljubljano nameravajo štajerski Slovenci tudi letos prirediti. Podpore 150 gld. podelilo je poljedeljsko minister em Putick, znani preiskovalec kraških jam, prem v v Beljaka v Ljublj prideljen v službovanj c. kr je iz dežel- kmetijski pod stv pravi drev v Rovtah nad Logatcem, da si na- nemu gozdarskemu nadzorstv Vladni tajnik grof Rudolf Margheri imenovan je okrajnim glavarjem, okrajni komisar J. Rihar pa vladnim tajnikom na Kranjskem. Častnim občanom imenovala je preserska občina nakemu dr ljubi v Mariboru. Slovensko delavsko podpoi nameravajo v Trstu 3 društvo, podobno ed osnovati nekateri rodo Umrl je minoli teden v Ljubljani profesor bogoslovja -vladnega svetnika in okr. glavarja g. Iv Mahkot-a v I v Osemdesetletnica biskupa Strossmay Dne 4 pokoji starosti. R I 2 dr Janez Semen v 751etu svoje Nova eskurentna šola odpre se spomladi v P. Pod- t m. praznov je jugo - slovanski mecen biskup Josip Juraj kraj Strossmavr svojo osemdesetletnico. Vroča želja vsakega ed pri Radečah pri Zidanem mostu. Pri samostojni nakladi na žganje imela de nega odoljuba ob tej priliki pac da bi Bog ohranil v pro- žela kranjska 1892 238 004 gld dohodkov in 40.282 gld peh jugo-slovanske ideje še mnogo let Nj. prevzvišenost ! Petindvajsetletnico slavilo je dne 31 prosinca kad. društv Slovenij na slavila. V ta namen pr stroškov torej čistega dobička 197.722 Bolniških stroškov plačala 1892. za 3951 domacincev, ki so se gld dežela kranjska zdravili v tujih bolnicah rejeni slavnostni koncert s plesom obnesel se je kar najbolj n 9.746 sli T O Posebno pohvalo želo je „Slovansko pevsko društvo pod od Šeste lekarne še bo v Ljublj stvom častnega društvenega pevovodj Jiřika in pa tambu namreč na raška zbora „Zvonomit in Slovenij Slavnost počastilo razpis deželne vlade kranjske pritožbo ljubljanskih lekarnarjev Ministerstvo razveljavilo je najodličnejše dunajsko slovansko občinst Zastopana so novitev šeste lek Ljublj katerim je bila dovoljena usta-in odredilo, da naj se za- bila vsa tukajšnja slovanska akad društva, bratsko društvo slišijo posamezni ljubljanski lekarniki in naj se potem z nova Triglav" v Gradci, odposlalo je svojega preds drd Krušiča odloči o ustanovitvi te lekarne Živahnost, ki je vladala plesu ečer, dosegla je svoj vrhunec pri Premij za pobite plačalo se je 1. 1893 Prostorna Ronacherjeva plesna dvorana bila je popolno na Kranjskem 204 gld sicer ze enega medveda 30 gld napolj saj smo pa tudi našteli čez 86 parov Slavnost iz- za 1 volkuljo 25 gld., za 1 starega volka 20 gld., za 1 mla vršila se je na občno zadovoljnost. „Slovenija" praznovala je kastno svojo 251etnico, dostojno v vsakem oziru svojega naroda in svoje akad dega olka t ld za 27 ider 54 gld za 14 steklih p 70 gld I m časti Tridesetletni spomin bitke pri Oeversee-u v Slezvik zakladu 2 °/ o ognjegasnega prispevka na ognjegasnem na Kranjskem nabrale so Holsteinu praznoval je minoli torek prav slovesno tu nasta- 6.368 gld Leta 1893 se e zavarovalnice leta 1892 društvom; občinam 27 kralj belgijski. V tej bitki se je namreč njeni pešpolk ta polk posebno odlikoval Mrtvi so bili 3 častniki in več druzih ranjenih je bilo pa 20 častnikov in 231 mož V proslavo tega dovolilo iz tega zaklada 6.385 gld Velik požar je uničil dne februv. t. 1. štirim mož podarjem v Sodevcih v okraji črnomaljskem vsa hišna dne imelo božjo vojaštvo dopoludne ob 10 uri slovesno službo gospodarska poslopja. Škode do 8000 gld. Pogorelci so bili ) v nunski cerkvi, popoludne je bila slavnostna predstav v deželnem gledališču, zvečer pa so imeli častniki slavnosten zavarovani za 3700 gld Obesil se je minole dni v Mirni na Dolenjskem ta banket tej ečanosti je prišlo tudi več gostov, mej temi mošnji župan, 661etni pos tnik, France Neubauer. Možu se vsi častniki v Gradci nastanjenega prvega batalj tega zmedlo polka Družbi sv. Cirila in Metoda. (Konec.) V St Petru na Krasu so za odkupnino novoletnim voščilom darovali P- n. gg Petru. or ■t? or j i Medic in Bohinjec, Pavlič. po 4 Kr Ivan Zupan, kurat kuřat v Trnj obitelj D o mi cel j Andrej Lavrenčiceva Studenji Saj Keržišnik, Sertič, Rustija, Ančin, Ribarič, Slegel, Klun St Groznik, vikar v Za 3va, Ivan Špilarjeva ovic, Vilček, Zalaznik Sever Pravda proti Omladini. Že več tednov se vleče pravda proti tajnemu štvu rt Omladina" v Pragi. Tako zanimiva pa kakor se je sprva pričakovalo Posebno se ne more z nobeno go tovostjo dognati, da bi bila mej toženimi „Omladinci A. Kovač, A Albert, Ign Vidic Kalan, Fr. Gross, Katinka mladoceško stranko kaka posebna tesna zveza dasiravno Čopič, Poldi Killer po 2 kroni Penko po 60 vin , Marija Fink Sabec 80 vin., Ign Orel & Oparsk)r po 40 vin., se večkrat očitno vidi, da se pr in Neimenovan 20 vin To odkupnino v ku 42 kron je na- oziru skuša kaj natančnejega dognati. Semtrtj obravnavi baš v tem i seveda bral in vodstvu izročil g. A. Lavrenčič, tajnik pivske podruž- Gosp Janko Rahné, notar v Ilirski Bistrici je daroval kdo kaj jako smešnega pove Tako je jeden zatožencev nice. trdil da je mladočeška stranka obljubila 100 gld da bi mesto venca na grob prijatelj Jurij Kraighe 10 gld Ljubljanski Sokol" novoletnega darila 10 gld dovanji gosp naši družbi župan i Ant Kniíic Hrovatina v Vip po Kr A. Skala vkup 10 Kron jih Kr. Pegam poslal dr. Toplak so A. M Hrovatin po nadučitelj Skala Pri go- d aro v ali Hrovatin Kr.. Tre- pridobila mejnarodno socijalnodemokratsko stranko da občno bi jo podpirala v borbi' za 100 gld. je pač tako neznaten olilno pravico. Znesek da že sam na sebi kaže, da je vsa stvar izmišljena, ker vsakdo ve, da se s tem denarjem ne da še vprizoriti nobena velika agitacija in binjski Slovenci v Rovinji, praznujoč god sv. Evfemije zložili bi tudi mejnarodnim socijalistom ž njim ne bilo dosti so kron in domorodna družba v Klecah nad Ljublj darovala po g. prof. Vidmarji 3 Krone Rojaki ! nedavno pomagano je družba izplačala za stavbišče svoji novi šoli pri Velikovci na Koroškem 1250 gld. Nadejamo se, da te goldinarje družbi kmalu vrnete v kronski darovih ! Dne 16. m. m. se je v tej pravdi prečitala obširna zatožba. ki se čitala od 9. ure zjutraj do 7. ure zvečer » Posebno obširno.so naslikani dogodki na večer pred ce sarjevim rojstnim dnem. Ti dogodki so zmatrali za glavni vspeh delovanja tega tajnega društva. Vsi ti dogodki so vjemajo pa popisani največ na podlagi izpovedeb umorjenega Mrve. se nahajalo, ali se niso vjemali niti v tem Izpovedbe zatožencev o „Omladini" se pa jako malo Nekateri so deloma priznali, da je tako društvo Ta večer sta dve vojaški godbi v Pragi bili prire- je začelo kdaj da se dili serenado. Ko je bila serenada pri kraji, se je zbralo kacih 15 mladih ljudij na Marijinem trgu in so zapeli socijalistično pesem: „Proč s tirani in zatiralci odpeli to pesem, so pa začeli kričati in tuliti tako glasno Videlo se je, da tisti î ki vedati tajili. bili hoteli kaj po sami o stvari niso bili poučeni, dr Ko so ugi so pa Posebno dr. Rašin je naravnost oporekal, da bi sploh bilo tako društvo Vse je državno pravdništvo sicer umetno sestavilo. Imenoval da se nič slišala koračnica odhajajočih društvih, iz kater neko knjigo o italijanskih vojaških godeb. Mladim razsajačem se je pridružilo več druzih in je njih množica vedno naraščala je skoro vse doslovno prepisano, kar zatožba trdi o organizaciji „Omladine". Nadalje trdi zatožba, da je „Omladina" leta 1892. Sli so pred plemenitaško kazino, kjer so začeli me- in 1893. imela 46 shodov, mej temi, štiri tati kamenje. Okna so razbili pod milim Več kamnov je priletelo v nebom. Na jednem teh shodu se je bilo sklenilo oneča restavracijo, jeden ravno na mizo dva gospoda, ki sta kateri sta sedela stiti cesarja Franca spomenik. Gozdar Zitta v Roztoku je seveda hitro potegnila t izpovedal, da je v gozdu kake štirikrat videl shajati se Civilnega stražnika Franca Krejčija so s kamenjem mlade ljudi. Jeden ga je vprašal se v tem gozdu tako pobili, da se je nezavesten zgrudil na tla. V tem ne mogla dobiti kaka vila v najem. On mu je povedal so se pa po ulicah raztrosevali listki, v katerih se narod za neko vilo. Dotičnik mu je naročil, da poizve za do- hujska proti državi in vladarski rodbini. Preti se v njih tično vilo in dogovorila sta se i kdaj vladi namestniku, policiji, državnemu pravdniku i cesarju Na dogovorjeni dan pa dotičnika se zopet snideta, bilo. ker menda m habsburški rodbini sploh. Na jednem teh listku je pa gozdarju ni zaupal. Zitta Je bilo zapisano: „Pereat Herold pač kmalu dobil pismo, v katerem se pravi, da bi bil ustreljen, da je na določeno Obširna zatožba govori o organizaciji „Omladine". mesto Prišel z žandarji. Ta del zatožbe naslanja se zopet največ na izpovedbe zatožbi se navaja več druzih demonstracij umorjenega Mrve pa na spise, katere so našli 191etnem zatoženci Holzbachu Organizacija posneta prav po podobnih italijanskih društvih pri bila prejš se je ljudij .. Tako bilo dne 6. novem. 1892. sešlo na Beli gori 2000 ki so peli revolucij pesmi, potem še omenja neki dogodek v narodnem gledališči ko njih časov. Podlaga vsej organizaciji je bila številka pet. na ^aleriJi bil° zapelo neko puntarsko pesem več mladih Dne Načelstvo petih članov je vodilo vso ganizacijo, in ta 18. junija lanskega pa o Omladinovci" bili napali poli odbor je imenoval predsednika drugim petčlanim krogom cllo pr Člani Omladine so palci in prsti" tajni seji izvoljen valšovskem pokopališči, dne 2. julija so potem Dne bili izgredi v Stražnici, kjer so jih več zaprli, julija so bili izgredi v Pragi in pa mej drugim izgredniki palec izbere štiri prste, ti štirje prsti izvolijo drugi palec ki se prvemu predstavi. Drugi palec izbere zopet štiri razbili svetilnice pri Karlovem mostu. To so v kratkem prste, kateri izbere zopet palca, kateri se ima zopet pr- glavne toèkei ki so dale povod politični vemu palcu predstaviti. Prvi palec pozna torej vse pravdi se palce sedaj vrši v Pragi, ki pa še ne bodo tako hitro končana T dočim se palci mej seboj ne poznajo. Tako je mogoče, ker Povabljeno je nad 100 prič, največ seveda javnih in da oblastvo za vse člane izvedeti ne more palec neče jih izdati. če glavni tajnih policijstov. Omladina" imela je svoje znamenje, in sicer bel Strašno delo blazneca. V neki hiši v Madridu trak na rudečem polju s črkami „R. V. B." (rovnost bil za vratarj France voljnost in bratstvi), kakor imajo tuja taka društva geslo égalité, liberté, fraternilé (jednakost, svoboda in bratstvo) božjasten besnel Villacanos Campos, kateri je bil i kadar ga je pri čera zadnje dni priteče v nasproti božjast. Nekega ve- sto j hišo ilnega gu vernerja žena tega vratarja proseč pomoči, ker je njen mož V J \ / J ------O ---—wwj^r V JI ) MVA J V 1A| LU X±A \J £J Člani so imeli svoja imena in svojo pisavo ter svoj list nabasal dvocevno lovsko puško in čaka v veži, trdeč, da ustreli Pokrovy Listy". Mladočeški klub je bil temu listu po- P nudil gld. podpore, ki se pa sprejela. Nekater mladočeški poslanci prihajali so na tajne seje „Omladine ali kakor zatožba sama pravi, najbrž pomena tega društva. človeka, da so stražili hišo jeve hčere v hiši pride mimo. Deset policistov so poslali in niso nobenega pustili notri, tudi vratar žene ne Ona se je bala, da mož ne ubije osemnajstletne in kozi gostilno v hiši smuknila notri in prišl poznali pravega na stopnice, ki vodijo v prvo nadstropje. Besni mož je pa od Zatožba trdi, da se je to tajno društvo začelo, ko je bila razstava v Pragi. Po mnenju „Omladincev", je zadaj ljudj ustrelil za njo in je bila takoj mrtva Sedaj bili po konci. Policij klicala, da naj ne hodij so vsi ) doli. da jih besni vratar ne postřeli. 651etni sodnijski predsednik bi vajoč v tisti hiši je pa vzlic temu prihitel doli v vežo, pa tudi njega ustrelil Sedaj sedanji vladni sistem krivičen. Treba je popolnoma de- blazneca pomiri, ker je navadno imel mokratične ustave. Da se pa to doseže, potrebno je, da se osnuje nova vojna proti državni vojni, nahujskajo zlasti Ta da elik vpliv nanj. Blaznec policij planila v vezo. vsi nižji stanovi v vseh evropskih državah vstaji. vstaja, ki bi predrugačila vso Evropo, naj bi bila 1898. leta, kajti do tega časa bi se lahko vse pripravilo. predno je mogel blaznec nabasati, ali jel jih je nabijati s puškinim kopitom. Le z veliko težavo so ga zvezali. i sta bila Obsoj ponareialca bankovcev nedavno obsoj V Cel j dva Italij v 5 oziroma 3 leta ječe, zaradi ponarejanja avstrijskih bankovcev Umor. Od dne 4. januvarija so pogrešali vincarja sicer zaradi dote je dobé neomadeževani ženini od nekega Piberčnika v Pavlovčaku. Dne 17. našli so ga v gozdu pobožnega društva. Malo dni po poroki dobi od notarj i poro- podedovala na hrbtu ležečega mrtvega. Na nekaterih krajih so se na njem čilo, da vsled neke določbe v markizovi oporoki je poznali sledovi krvi. Sodi se, da je že mrtev prinesen v gozd. 800.000 lir, ki so pa od markizom smrti se povekšali nad Prijeli in zaprli so njegovo ženo in vincarja Alojzija Makota, milij lir Govori se sedaj, da se je hčer z ženitvij pre kateri je imel ž njo znanje, in izročili so ju sodišču. Sumna naglila, njen mož je pa nasprotno te naglice jako vesel. sta, da sta Piberčnika umorila. V Draga ura. Nekje na Češkem so nedavno prodali Levi ušli. Velik strah bil dne 25. m. m. v Am sterdamu staro uro iz prejšnjega stoletja. Kupil jo je nekdo za pet goldi- Oarr narjev. Leta jo je prodal za več stotakov nekemu Dunajčanu, zgodilo, so hitro od katerega jo je kupil baron Rotšild za 8000 gld. Po mestu se je bilo hitro izvedelo, da so v cirkusu neke kletke ušli levi. Ko se je izvedelo, kaj se je prli vsa vrata cirkusa, potem so pa kro tilci zverin in sluge iz zverinjaka začeli loviti leve Jedna le Zbláznil je, ker je dobil terno. A. Zambeček, čev- vinja je šla v ijarski pomočnik v Štrakonici na Češkem je zadel terno v lo- v sedlarjevo delav teriji. Vsled tega se mu je pa zmedla pamet. Kupil si je zla- neko žensko garderobo v prvo nadstropje, druga rkusu. Srečno so vse polovili Ne varnost je pa bila velika. Jednih vrat v naglici niso bili za- to uro, verižico in perstane in se odpeljal na Dunaj. Tukaj je prli dobro. Da so le levi zasledili ta vrata, pa bi bili prišli ljudem po ulici pripovedoval, da je ruski car in jih popraševal, na ulice. so kaj videli njegovega kočijaža. Nesreča. Dne 24. m. m so v kamenolomu za Nogo je zlomil. Prof v pok. g. Jož. Kronberge bruse Jurija Plančaka pri Sv. Roku pri Rogatci delavci majali 150 meterskih centov težek kamen, da ga odlomijo. Kamen se je res odkrušil, ali s strašnim ropotom zdrčil doli po rebru v Gradci je velik pes, kateri se je vanj zaletel, na ulici na tla podrl. Pri tem je gospod pal tako nesrečno zlomil nogo da si ie Vodnjak se je podsul. V Mariboru se je dne 31 proti koči, kjer je šest delavcev obdelovalo kamenje. Pet de- m m p0(jSul vodnjak, katerega so kopali. Sina podjetnikovega lavcev je pobegnilo iz koče, ko so slišali ropotanje. Anton ÍQ je(jQega delavca je podsulo. Prizadevanja, da bi ju rešili Mejovšek je pa v koči ostal, in ga je kar podsulo, ko je kamen razrušil kočo. niso imela vspeha Dvojni samomor V nekem berolinskem sta se ustrelila 23 brezposelni bolniški postrežnik hotelu in 21 Dva sleparja. Na Dunaji so zaprli sleparj Ilij centa in Boleslava Baranovska, doma iz Ko sta za- letna nevesta njegova. Poslednja ni bila mrtva in so jo prenesli v bolnico, ali vendar se dvomi, da bi okrevala, ker se e tudi zastrupila pravila premoženj po očetu, sta gledala, koga bi kaj ogo da ljufala. Kupila sta tudi hišo za 130 000 gld., carja imela V hiši sta si priredila stanovanje zvečer zabavala z malovrednimi ženskami. Hišo nista kraj-er sta se ta morala Spanjska kraljica rešiteljica mlade deklice. Te dni kmalu pr0(iati. Po tem sta v raznih hišah stanovala, jedla po • « « . W i I 1 ^ • W 1 W • 1 V 1 • • 1 • X. vidi je spanjska kraljica šla na sprehod. Přišedši do da vlak prihaja, mlada deklica se pa igra na železniškem tiru. Kraljica hitro skoči, deklico potegne s tiru. Takoj potem pa .pride vlak, ki bi bil otroka gotovo stri gostilnah nič plačala slepeč ljudij da so jima verjeli, da imata dobiti še veliko denarj dolgo tako ni šlo in prišla sta v ječo. na razne načine. Seveda Trojni umor in samomor v Toku na Ogerskem živel je že nekaj Kmet Aleksander Bizo časa ločen od žene. Pomagati si je treba znati V neki vasi v Al zaciji je stara ženska kvi popoldne zaspala. Cerkovnik je ne ker se nista sporazumela. Zena njegova je šla v službo, kemu večjemu posestniku Nekega dne pa pride mož in jo zapazil, in je zaprl vrata, ko so odšli ljudje prebudi zvoniti pogovarja da bi videč Ljudj Ko se ženska lame da so vrata zaprta, zleze pod stolp vsej vasi so bili hitro po konci in tudi po po pojde Moža jeza zgrabi njim domu. Ona je odgovorila, da ne žarna bramba Se je zbrala pred cerkvijo mislec, da kje gori treli. Ker je umirajoča žena ali klicala na pomoč, sta pritekla posestnik in njegova žena, on je tudi oba ustrelil, potem pa še sebe v usta. Ropni umor. 701etni Ignacij Steindacker je dne 23. m. m. pri Wiekelburgu šel s svojim hlapcem domu. Na potu ga hlapec napade, da ga oropa. *Pobil je starčka že na tla in mu vzel 1 gld. 70 kr. denarja, ko se pripelja nekdo mimo in hudodelca prežene Pobitega starčka so domu prepeljali, pa je v malo dneh umrl. Stara dekla. V Št Juriju ob južni železnici umrla Cerkovnik vesela, postavlj da pritekel v cerkev in našel žensko. Mamica je prišla iz zapora šla s cerkovnikom mimo raz- požarne brambe domu. Požarni brambovci so pa pravili svoje odj nekateri malo drugi smejoč se. Zviti tiček. Nekega dne pride k krčmarju Stefanu Ozliču v Pokloni na Krasu neki tujec naroči dobro kosilo za neko gospodo, ki je šla na lov. Gospodar je obljubil da bo že gostom dobro postregel. Tisti dan pa je bila volitev v c. kr. šoiskt svet v Sežani, kamor je moral krčmar je bil je 88 let stara žena, ki je služila 70 let pri jedni hiši tudi volilec. Ko odide krčmar, je tujec naročil dober zajutrek Mlada tatica. Gotovo je redka prikazen da z jednajstim letom v ze koro stokrat imela opraviti kaka deklica napil se dobro kraškega terana karice in odšel. zpo odil si dežnik od nata Po volitvi je krčmar kupil dobrega mesa m policijo. V Zagrebu je taka tica Ime jej je je manjšim dekletom s silo ropala uhane in Keser. Poprej prodajala. se hitro vrnil domu Napravil je pričakovane goste dobro kosilo, ali zastonj čakal gospodov je nekoliko opustila. Sedaj pa stika po hišah. Naj spla pod streho odnese kako stvar. Minoli teden je bila klicana pred policij neko streho. ker je pobrala precej perila pod Milijon podedovala. Kacih petdeset let je tega; kar je bogat markiz Banzi v Bologni imel v službi zakonsko Barbier. Ta dva zakonska sta dobila hčerko, o kateri je pa oče dvomil, da je njegova in je zaradi tega zginil iz Bologne. Pred petimi leti je umrl markiz. Stara žena in njena hči, ki V smrtno ječo obsodili so v Gradcu 24 letnega Franca Deneša z Ogerskega. Bil je že štirikrat kaznovan zaradi tatvine, jedenkrát zaradi goljufije, jedenkrát zaradi nevarnega žuganja, večkrat pa zaradi vlacugar *tva. Dne 10 sep- nekemu kmetu na Štajerskem hišo, ker mu zažgal tembra je ni dal vsega, kar juhe, ali s tem ni hotel imeti. Dali so mu bili zelj bil zadovolj Ogenj kmetu napravil blizu 4000 gld. škode. Zločinec se je sam oglasil pri žandar meriji in povedal natančno, zakaj da zažgal je že tudi imela 46 let, sta le težku živeli s tem, kar je po- slednj a s šivanjem zaslužila. Markiz je bil za univerzalnega dediča postavil grofa Samaglio, ki ima veliko posestev pri Bo iogni. Nedavno se je hčer omožila. Vzela je nekega čevljarja in Srbski kralj prvi pot na plesu. Te dni je srbski kralj šel prvi pot na ples, katerega je priredil jokejski klub v Belemgradu. najprej je kralj plesal z neko sorodnico gospo Konštantinevičevo, potem pa z mnogomi drugimi damami t Rop in požar v poslaništ\ V Rimu so kega večera ljudje zapazili ogenj v ameriškem poslaništvu. Požarna bramba je ogenj kmalu pogasila. Ko se je vse pregledalo, se Je idelo, da je bilo nalašč zazgano. \ blag so bile vlomljene. Čudno je pa so pa važni papirji, ki se tičejo anarhistov. Sodi se toi da denarja ni nič ukradenega. Izg so anarhisti vse to poslaniškim osebjem poslaništvo. edili in sicer morajo biti nekatei ki so vedeli, kak • • papir] da mej ima Velik V Novem Jorku je po hotel in pa 12 velicih magacinav. Škode je več mi požar velik Podpisana volilna komisija naznanja izid volitev, katere so se zvršile 31. dne januvarija 1894 za trgovsko in obrtniško zbornico v Ljubljani. I. Od 570 volilcev I. in II. volilnega razreda trgovinskega odseka volilo jih je pravilno 190. Izvoljeni so za člane trgovske in obrtniške zbornice naslednji gg. : Fran Hren, trgovec v Ljubljani, s 183 glasovi, Ivan Perd an, trgovec v Ljubljani, s 182, in Fran Ks. Souvan, trgovec v Ljubljani, s 180 glasovi. II. Od 2527 volilcev III. volilnega razreda trgovinskega odseka volilo jih je 586 pravilno. Izvoljena sta bila članoma trgovske in obrtniške zbornice gg. Alojzij Lenček, trgovec v Ljubljani, s 556 glasovi in Tomaž Pavšler, trgovec v Kra nji, s 554 glasovi. III. Od 25 volilcev I. volilnega razreda obrtnega odseka (velika industrija) volilo jih je 15 pravilno in izvoljen je bil za člana trgovske in obrtniške zbornice gosp. Maks Krenner, ravnatelj kranjske stavbene družbe s 14 glasovi. IV. Od 9.507 volilcev II. volilnega razreda obrtnega odseka volilo jih je 2311 pravilno in izvoljeni so bili člani trgovske in obrtniške zbornice gg. : Oros lav Dolenec, voščeninar v Ljubljani, z 2188 glasovi, Janko Kerstnik, veleposestnik na Brdu, z 2179, Feliks Staré, veleposestnik na Kolovcu, z 2173, Josip Rebek ključavničar v Ljubljani, z 21f>8, Jernej Žitnik, čevljarski mojster v Ljubljani, z 2167 in Filip Supané ič stavbeni mojster v Ljubljani, z 2152 glasovi. V. Od 26 volilcev III. volilnega razreda obrtnega odseka (rudarstvo) volilo jih je .11 pravilno in izvolili so članom zbornice gosp. Roberta D r a s c h a, ravnatelja trboveljske premogarske družbe v Zagorji, z 11 glasovi. SbV jjH-'H ffi V Ljubljani dne 8. februvarija 1894. C. kr. volilna komisija za trgovsko in obrtno zbornico v Ljnbljani. 1 % )5 Ne kupuj pri branjevci, temveč trgovci pravi star pred i» - « : d To lika trgov se lahko uporablja na moje podjetje, kajti tako kot žin blaga za gotov moja, ima vsled kupov denar in likih mno- drugih prednosti nizke strošk iii v korist r i M kateri so naposled le kupovalcu Mičnl vzorci zasebnim kupovalcem zastonj in franko i : 4 Bogate vzorčne knjige v kakoršnih nikdar ni bilo ! za krojače nefrankovano « « i TA Blago obleke •T» Peruvien in dosking za visoko duhovščino, predpisano blago za uniforme c. kr. uradnikov, za veterance, požarne brambe, telovadce, livreje, sukno za bilard in igralne mize, prevlake za vozove, loden tudi nepremoôljiv za lovske suknje, perilno blago, potni pledi od 4 do 14 gld itd. Ceno, pošteno, trdno, čisto volneno sukno ne cene cunje, Lfl da se jedva splača krojač, priporoča Janez Stikarofski 5 Brno Manchester) največja zaloga sukna v vrednoti Va milijona goldinarjev. Pošilja se le proti povzetju ! Dopisuje se v nemščini, češčini, madjarščini, poljščini, ita- lijanščini, francoščini in ang ■: i 8. . VIT' vuM ■ Tržne cene. V Ljubljani dne 27. jan. 1893. Pšenica gld. 8 50 kr. gld. 6-40 kr., ječmen gld. 6*40 kr., oves gid. 7 25 kr.T ajda gld. 8 50 kr., proso gld. kr., turšica gld. 5 60 kr.r leča gld. 12 kr., grah gld. 14 kr., fižol gld kr. (Vse cene veljajo za 100 kgr.) Loterijske srečke. V Lincu dne V Trstu dne fg'bru\ t 1. : 81, 16, 28, 75, 80. februvarija t. 1.: 61, 89, 60, 13, 72 V Pragi dne 7. februvarij t. 1 67, 48, 71, 54, 2 ? % • -, -« - I- ... Wilhelmov antiartristični in antireumatični v KRICISTILNI od Franc Wilhelm lekarja v Neunkirchen-u na Spod. Avstrij. dobiva se v vseh lekarnah. # v Ljubljani : pri U. pl. Trnkoczy in v zavojih po 1 gld. av. velj. priporoča Biaznik-ova tiskarna v Ljubljani i i ► kaplj ice ► izgotovljene v lekarni angelu varhu 4 * BRADY-a v Kromerižn (Moravsko) so staro, zanesljivo in znano zdra- i i budilno krepilno sredstvo za želodec in prebavilna dela. Samo prave varstveno znamko zraven stoječo podpisom. Cena: 1 steklenice i * * ckihrntrji^ yfl\UZAjjf dvojne steklenice Vsebina je naznanjena. Marijaeeljske kapljice želodec prodajaj prave Ljubljani Piccoli in lek. Svoboda; v Postojni: lek. Fr. Bec carich ; dovljici Loki: lek. Karl Fabiani Alex. Roblek Novemmestu: lek Rizzoli i] . Močnik . Bergmann ; v Kamniku : lek Črnomlju: lek. J. Blažek. M >4 4 >4 H >4 i H ► Odgovorni urednik: Avgust Pucihar Tisk in založba Blasnikovi nasledniki 4