mlado Jiitz&n
f^mtfmmmofiMi Wi uri' ft *»>.	''	— -— j —
Št. 53.	V Ljubljani, dne 31. decembra	1939
BRZCNOŽEC IN PUŠČICA
Povest iz dobe, ko je Tekumze štel 12 let Napisal Fsric Steuben
Zdajci pa se je iz vrst preprostih bojevnikov dvignil starejši moški, ki na svojem plašču ni imel narisanih številnih znamenj svojega junaštva, mož, ki ni bil poglavar in ki se tudi sicer ni nikomur vsiljeval Priljubljen ie bil pri tistih, ki so ga poznali Bil je na glasu mirnega, zanesljivega in prevdarnega bojevnika. Bil je mož. ki se ni zbhka razburjal in ki se ga ie Kornstalk rad posluževal kot sla ali odposlanca, kadar je šlo za važne reči. Imenoval se ie Fa-soči se konj. niegovo ime je bilo prav tako malopomemhno kakor mož sam. Zdai je vzbudil pozornost., ker se je dvignil in je pri tolikšnem zborovaniu. ki je ohsegalo petnajst sto bojevnikov, z ženami tn otroki na okrog šest do sedem tisoč duš, želel iznregovoriti. Pasoči se konj se je počasi podal v sprednjo vrsto svojega rodu, tam se je ustavili pogledal je mirno naokrog in začel:
— Pasoči se konj je bil poučen, da mora v** k moški izvršiti tisto kar ie M n«k*nfl ?.r Vot otrok« mu jr dHn! ote in so mu rekli modri možje njego-
vega rodu naslednje besede: moški lahko samo enkrat zapravi svojo čast!
Glave so se dvignile Kornstalk je sedel na svojem lesenem poglavarskem stolu in je mirno motril govornika. Vzravnal se je tudi Usnjena ustnica. Pasoči se konj je čudno začel svoj govor. Kaj bo sledilo? Govornik je po kiatkem odmoru nadaljeval jasno in odločno. Pripovedoval je, kako je ob bregu reke iz svojega čolna ugledal oba napol prestradana otroka in kako je pregovoril svoje tovariše, da so ustavili in pogledali k spečima otrokoma. Povedal je. kako so slednjič sklenili, da vzamejo oba mlada belokožca s seboj, ker so pač nesli svojemu narodu važno in nujno sporočilo in niso utegnili iskati staršev obeh otrok. Razloži! je. da obeh mladih belih lic pač ni zato rešil lakotne smrti, da bi ju zdaj izročil še grozo vi tejši smrti. On sam čuti. da je odgovoren za oba otroka, in prosi, naj mu zborovalci dovolijo. da m'ada belokožca vrne njunim staršem Njesova čast je zvezana z življenjem teh dveh otrok, on je njun zaščitnik in stoji tu namestu njunega očeta Ni še spoznal očeta, ki hi mirno gledal, kako morijo njegove otroke. Toda on je Savan in ne bo ravna! zoper lasten rod Vendar naj njegov rod preudari, ali hoče enemu izmed svojih bojevnikov, ki se doslej niso v ničemer pregrešili, vzeti čast in življenje ...
Ko se je Pasoči se konj spet mirno obrnil in stopi! nazaj na svoj prostor, so mu sledili mnogi zamišljeni pogledi. Gašper, ki ga je zdaj pa zdaj prešinila groza pred smrtjo in pekoča jeza zoper Usnjeno ustnico, je začutil globoko hvaležnost do svojega zaščitnika. ki se je tako nepričakovano pojavil. Zdajci je Gašper tudi videl, kako se je vzravna! Džon Mzepasč. Ta
rekel:
Sin Bobnečega ptiča te vpraša, U»-
njena ustnica, da mu svetuješ v naslednjem vprašanju; ako kak bojevnik iz rodu Seneka umori otroka iz našega rodu in pridejo potem otroci Miamij cev v naše roke: — mar boš potem tudi terjal, Usnjena ustnica, da bodo otroci Miamijcev pomorjeni zavoljo maščevanja za tisto, kar so storili bojevniki iz rodu Scncka?
Kornstalk se je presenečen vzravnal. Seveda je takoj razumel, kaj hoče Sin Bobnečega ptiča. Toda Usnjena ustnica in ves narod tega niso razumeli. Mrmranje je v presenečenju šlo naokrog med zborovalci. Bledo lice je pač bledo lice. to ve vsak otrok. Gotovo je ta ali oni že čul o drugih bledih licih, ki niso iz rodu Inglismonov (Angležev), toda oni drugi, ki jih imenujejo Francoze, prebivajo više gori onkraj jezer. Brzonožca in njegovo sestro so pa vendar našli južno od reke
Usnjena ustnica se je vlegel nazaj v ležalnik in je rekel prezirljivo z name noma žaljivim glasom:
—	Sin Bobnečega ptiča, ki se imenuje poglavarja, čeprav že cel človeški vek prebiva daleč od svojega rodu, menda ne pozna ohičajev rdečih bojevnikov, ko stavi taka vprašanja. Usnjena ustnica mu hoče odgovoriti: vsak zločin se lahko maščuje samo na tistem narodu, ki jc zločin izvršil. Noben Miamijec ne more biti umorjen za zločin kakega drugega moža. ki ni njegovega rodu. naj že bo Scncka ali Katavba ah Pahni ali kateri koli drugi-
Sin Bobnečega ptiča se ni čutil užaljenega. Spet se je visoko vzravnal in veselje in zmagoslavje sta se mu zabli-skala v očeh:
—	Tvoje besede Usnjena ustnica je čul ves savanski narod. Ti se boš moral odreči krvi teh dveh otrok, kajti ta dva nista iz rodu Inglismonov.
Ženske so zavreščale. bojevniki so se vprašujoče spogledovali, skakali so pokonci in vzklikali. Usnjena ustnica pa je zarjovel: »Lažcš!».. Bil jc silen tru$č. vpitje, pretnie... Tedaj pa jc zagrmel glasnikov boben. Kornstalk je stal visoko vzravnan in Vzhajajoče soncc je neusmiljeno razsajal po svojem bobnu Možje so osramočeni posedli. Tudi Tekumze in niegovi tovariši, ki so kar poskakovali od veselja, so se morali brž umiriti Kornstalk je rekel — in niegn* prvi sf«vflr bil kakor tuivr^c zoper Usnjeno ustniro:
—	V*!!V	"nnfti * mdi! po?n» te spoštuie Sinu Robnečefla ptiča. Č»-
kamo, da nam pove, katerega rodu sta oba bela otroka!
Videti je bilo, da je Kornstalk veselo presenečen Usnjena ustnica je bil zdaj v pasti Če zdaj dokaže Sin Bobnečega ptiča, da je njegova trditev resnična. potem sta otroka rešena, ln ta je že vzkliknil:
—	Naj izstopijo bojevniki, ki poznajo besede Inglismonov!
Sest, sedem moških je planilo pokonci in stopilo pred Gašperja in Lenko, ki sta trepetala od veselja Zmagala ita! Vse sta razumela, zdaj sta rešena. Krvoželjni starec, ona hroma pošast, je izgubil igro Smejala sta se od veselja, prijela sta se za roke. Gašper je kriknil:
—	Ce zna kdo našo besedo, naj naju povpraša in vsi boste čuh, da sva iz čisto posebnega rodu!
Sin Bobnečega ptiča se jima je prijazno smehljal Pasoči se konj je skočil pred svoj prostor sam Kornstalk se je smehljal — pa tudi Usnjena ustnica se je dal prenesti še bolj v ospredje. In spet je nastopila tišina Indijanci, ki so trdili, da znajo angleško so izpraševali in otroka sta odgovarjala kakor sta vedela in znala Ali — mar ni beseda mati podobna angleški »mo-ther«, sestra »sister«, brat »brother« in še več takih? Da. da. Usnjena ustnica je že zmagoslavji češ: Poglejte ju, saj razumeta, prav iz tistega rodu sta, kakor vsa druga bleda lica Savanski narod. Usnjena ustnica terja svojo osveto in jo bo dosege!. Svčt starešin je pravičen!
Spet je moral glasnik ropotati po bobnu, da pomiri zborovalce !n spet je brž bil mir V krogu okoli obeh otrok so stali: Sin Bobnečega ptiča. Pasoči se konj. Usnjena ustnica je bil vzravnan na svojem ležalniku. Kornstalk je bil poleg Čaka! je. da se je vse poleglo. da so bili bojevniki spet na svojih prostorih in da so se pomirile tudi ženske. Sin Bobnečega ptiča je stal ob Gašperju. Pasoči se konj pa je položi! roko Lenki na ramo Oba sta bila odločena, da rešita otroka Kornstalk ic- spoznal nevarno napetost med svojim narodom, katerega jc bilo ho'i potrebno držati složnega, kakor skrbeti za dva bela otroka. Zavedal se je. da njegov narod sluti orjaško nevarnost belega rodu, ki se dviga onkrai pogorja. Be'ci hočejo deželo niepe^-ega naroda, — nf *«m<- VoiAl« f>*-»TČ v«o deželo' RMj ■nnfif nevarncjSJ kakor Čiroki in Kriki skupaj.
R. Marjan — dijak: -
Kako velik si človek, a vendar taks mafhenS
Človeštvo je zmagovalo v neprestani borbi z Naravo. Ravno tedaj pa se je pripravljalo na odločilni udar Dvajset ogromnih — kakršnih še ni videlo človeštvo, kar obstoja — jeklenih ptičev je čakalo, da odleti na — Mars. In ve.-s svet je ugibal samo o tem dali bodo prispeli tja in koliko jih bo. dali bodo vzdržali in kateri bodo vzroki, če ne bodo in tako dalje in tako dalje Skratka: ves svet se je pripravljal mrzlično na ta veliki dogodek Vas pa ne zanima nič od tega, ampak samo to, da se je Človek pripravljal, da bi si začel osvajati vse-nvrie. In pripravil se je velikopotezno.
Vzletelo je torej ob najugodnejši priliki in na najugodnejšem kraju dvajset ogromn:h jeklen h ptičev. Ljudje so opazovali ni h polet iz primerne da'ia-ve in zvočniki so prenašali tisti čas samo slike poleta Ogromni jekleni ne-stvori so zagrmeli strahovito >n sfrča-li Z bla7no h:tro*tjo so se približevali svojemu crlm ki pa je b'l še tako daleč od nrh Okoli so poletavaii tisoči zrakoplovov, letal, bslonov. Z zvezdam so opazovali ma'hne p%'ce na nebu. kako so se oddaljevale od matere zenVie in tisoči so pričakovali v mrzlični vznemirjenosti poroč«1 Jekleni pt.či pa so grmeli z blazno hitrostjo. .
Tedaj se je zgodila prva nesreča CasHhle-.ni Nemec je hotel biti na vsak način prvi na Marsu — pospešil je brz:no toda v naglici je ravnal ne-prev:dno z ročko. Veliki ptič je dobil nagel sunek naprej, izgubil ravnotežje in zdrsnil nazaj Padel je proti zemlji, jo obkroževa.1 z bliskovito naglico. Ves svet je pričakoval trepetaje konca — seve ne svo;ega, temveč njegovega. Obkrofeval ie zemljo v čedalie manjših kr^g;h Zaman je poskušal podvreči stroj svoji volji. In na Tihem Oceanu se je zaril v morje. Strašno je za-grm?1o visoki valovi so poplavili obale daleč v notranjost, mnogo tisoč mest in riaselbi . ^e voda razdejala ter utopila nekaj milijonov ljudi. Razume se da se je posadka srečno rešila ali kaj to pomaga, ko je bil trud dolg:h let in mnogega pokolenja uničen. Drugi ptiči so napredovali neustrašno ...
Narava pa se je borila žilavo: drugi ta tretii otič sta omahnila. Jauonci to
se rešili iz plamenov in ruševin ter
siknili svojim roiiteljem skozi zobe samo eno besedo. Narava!
Preostali raziskovalci so stisnili zobe in trdovratno prodirali naprej. Vsaka srtvar pa zahteva svoje žrtve in tudi sedaj je velik utrinek Švignil mimo sredi njih in troje nadaljnjih ptičev je zagorelo, a njih posadka se ni rešila. Človek se je približal previdno t svojim bledim obrazom Marsu. .
Pet jeklenih nestvorov je potegnilo Vsemirje proč in jih pogoltnilo v svoji neizmerni temi in hladu, da človek ni slišal nikoli več o njih.... Trčila sta tedaj dva velikana, zagrmelo je strahovito in zamajalo tri jeklene ptič«. Nagnili so se ter strmoglavili v Neznano .. Človek se je ugriznil v ustnice in besno nadaljeval borbo proti Naravi A Narava je zmagala angleško hladnokrvnost.
Samo Rus je še obračal previdno ročaje v svojem veleletalu. Približal se je Marsu ter pristal na njem. Človeško zmagoslavje je postalo nepopisno, kaj menite: premagali su samo Naravo! Ko je raziskal Mars, se je Kua vse-del v letalo in odjadral nazaj Srečno je Dremagul vse ovire: se preril skozi re-patico, se izognil utrinku iu zavil okoli zemlje ter začel previdno pristajati: Človeštvo je norelo veselja. Zemlja je bila oddaljena samo še tisoč metrov od f-^ega. In tisti Rus, ki je premagal Naravo, ki i<» ravnal tako previdno z ročaji, vodil tako spretno svoj stroj — je potegnil za tisočinko sekunde prezgodaj vzvod. Ogromni jekleni ptič se je ustavil v zraku — zagrmelo je in o zmagovalcu ni bilo sledu...
ido bi r?
i* el
Mlado Jutro 1938
trdo vezano v oblik' knjigo za majhen denar
Stte na anntvo »Jutru« Knafllev* al 5
tU
AJNDKEJ SAOLI:
Tre d viharjem
Peskarica je bila mehka žena. Toda, ko je stopila sedaj iz hiše, ni zajokala. Postala je na pragu in pogledala za otroki.
Trinajstletni Nace je pravkar stopil 8 steze na veliko cesto. Nalahko upognjen pod nahrbtnikom je stopal z umerjenim korakom, kakor ga imajo veliki. Nesel je breme koruzne moke. Za njim sta enajstletni Tine in desetletni Zef nesla krompir. Mati jima je prišila na vreči naramnice in jih obložila s cunjami, da ju na dolgi poti ne bi preveč rezale v ramena. Osemletni Franeek je nesel svojo in Tinetovo šolsko torbo. V prvi je bilo dve kili sladkorja in prav toliko soli, v drugi pa dve tablici, škatla in čitanka za dru gi razred.
»Prav brez vseh knjig le ne smete po svetu«, je menila mati, »saj vse pozabite.«
Petletna Cilka je postala in ugibala, ali naj gre z brati, ali naj počaka mamo in starejšo sestro, ki sta stali pred vrati.
Peskarica je s pogledom obšla skedenj, hlev in hišo. Pomislila je, če stoji vse tako, kakor sta s Peskarjcm sklenila, da ima počakati do vrnitve čez
f>ar tednov. Obrnila je ključ in ga skri-a pod korčevino blizu praga Tam ga bo poiskal Peskar. ki je še pred zoro z najstarejši modgnal živino in se r nočjo vrne po prašiče in po kar se bo še dalo rešiti.
»Pojdimo v božjem imenu!« je rekla Pepki, ki je držala v naročju najmlajšega. leto dni starega ivančka. Peskarica si je podstavila na glavo svi-tek in zadela težko pletenico. Naložila si je bila nekaj otroškega perila, kos slanine, par kil fižola, vrečico bele moke, četrt kave za kakšno bolezen košček blagoslovljene sveče, družinski rožni venec z debelimi lesenimi jagodami, deset žlic, velik lonec, korec in skledo, iz katere bo zajemala družina sTako so na vnebohod leta 1915 odhajali Peskarjevi z doma.
Prejšnji večer so orožniki razglasili, da je Italija napovedala vojno Avstro-Ogrski in se morajo prebivalci obmejnih vasi taknj umakniti.
Peskarjev dom je stal pod Poklo
nom. Jutranje sonce mu je zakrivala
Komna. S severa je v zimskih in zgodnjih pomladnih dneh Žalostna gora ustavljala mrzle vetrove, ki so vekli od Peči. Po dolini se je od Soče setn vila bela cesarska cesta in vodila s Koroškega na jug med Dolince. Ljudje, ki so šli po njej, so se na Poklonu odkrili in prekrižali na čast Materi božji v cerkvi vrh Žalostne gore. Z zahodne strani so gradili dolino LazL
Po njih je tekla meja, ki je postala sedaj usodna.
Vojna ni prišla nenadoma. Dolgo se je napovedovala Prišle so delavske čete in začele kopati strelske jurke po vrhu senožeti na Žalostni gori in Kom-ni. Na drugi strani so stali Lazi, nemJ in preteči. Ljudje so se ozirali nanje. V duše jim je segal nemir, ki »c j« stopnjeval v brezglavosL
Od hiše do hiše so potovale nemogoče zgodbe. Ena je bila strašnejša od druge. Verovali so vse. Ljudje so stikali glave, naj je že bila nedelja ali ne, saj niso imeli obstanka pri nobenem delu. Nedelja je prinesla le toliko izprernembe, da so ljudje pobrali govorice iz vse fare.
Nekdo je prinese vest, da prelži onstran Lazov sam Garibaldi i vso svojo vojsko. Nihče mu ni oporekal. Zakaj ne bi čakal onstran Lazov prav Garibaldi? Ai se ni temu in onemu zazdelo sredi noči, ko ni rnogel spati — in koliko jc bilo takih, ki tiste noči niso mogli spati — da čuje skrivnosten šum iz zemJje, izza gora ali od koderkoli? Grapar, ki ima svoj dom tik pod Lazi. je neke noči celo vstal, da bi se prepričal, odkod ta nemir. Pogledal je v hlev, če se ni morda odvezala živina ali če ne struga z rogmi ob jasli. To da v hlevu je bilo vse mirno. Živina je ležala. Stopil je za hišo na pot, ki vodi nadse v Laze. Vlegel se je, pritisnil uho na tla in poslušal. Zdelo se mu je, da razločno čuje udarce svedrov in krampov, ki vrtajo skozi Laze.
V Arnejevi senožeti so videli nekega jutra — tako so pripovedovali — neznanega človeka, ki je nekaj risal in zapisoval. Sel je v senik in se ni več vrnil. Ko so čez kakšne pol ure obkolili orožniki in črnovojniki senik, niso
našli v njem nikogar Na rosi sc je poznalo, da je bila senožet vse križem razhojena.
Baje se je tiste dni pod noč oglasil pri Mlinar j evih popoten človek in prosil, da bi ga prenočili. Dovolili so mu, da ahko spi v senu. Ker so bili ravno pri večerji, so ga povabili š k mizi, naj zajme z njimi iz skede. Rad je prise-del. Takrat se je Mlinar spomnil, da ga mora vprašati po bukvicah in žve-lenicah. Toda čim mu je omeni bu-vice, jc neznanec vstal, pustil je žlico in večerjo, stopil naglo čez prag in izginil v noč.
Od nekod iz Kota je prlromala vest o skrivnostnem avtomobilu. Privozil je po cesti. Straža ga je pozvala, naj se ustavi. Toda avto je vozil dalje v največjem diru in straža je streljala. Prvi Strel je zadel neko gosposko žensko, drugi šoferja, oba do smrti. Ko so žensko natančno pregledali, so videli, da ni ženska, ampak le preoblečen moški.
Strah ima velike oči. Videl je pošasti. Ljudje so si pripovedovali, kako plazijo v nočeh okoli strahotne sence, kako tajinstveni ljudje zastrupljalo pitno vodo in nastavljajo zastrupljena jedila.
Vsi so imeli občutek, da je sovraž- i nik že stopil čez Laze in stoji v dolini. Najstrašnejše je bilo to, da je bil neviden. Nemogoča je bila vsaka obramba. Ko so ljudje sedeli zvečer za mizo. so se z grozo zavedli, da jih morda baš ta hip opazuje iz teme skozi okno nekdo, ki jun streže po življenju. Postali so pozorni na vsak šum.
V	lesu je zaškrtal črv. Uho je posluh-nilo, sc napenjalo in slišalo udarce, ki jih nI bilo.
Ce a noč je zrastta sflna nezaupnost do beračev in popotnikov. Vsak ne-manec, ki sc je tiste dni pojavil y dolini, naj se je že pripeljal v avtomobilu ali prikrevsal s palico in potno torbo čez ramo, jc bil sumljiv človek.
V	vsakem so videli ljudje ogleduha. Ko jc stopal po ccsti, so se že od daleč zapičile vanj izza zaves za oknami opazujoče oči. Presodile so njegovo zunanjost. Na obleki so iskale sumljivo nabreklino. pod katero bi utegnilo biti skrito orožje. Pazile so na vsak njegov gib in pogled, dokler se ni skril za ovinkom.
Groza se je lotevala posebno otrok. Tem je bila spočetka obetajoča se vojna nekaj sila zanimivega. Vojni čas je prinesel v njihovo okolico čudovite stvari, o katerih niso prej niti
sanjali. Prinesel jim Jc tudi nove igre. Z lesenimi puškami in bodali so na-skakovali griče in kupe okrog hiše. Izkopali so strelske jarke. Če jim ni bila mati za petami, so podirali stare nogavice. Z nitjo so napeljali telefon, ki jim je bil kot vojskovodjem živa potreba. Pred utrdbami so razprcdli žične ovire, da so bile varne pred sovražnim naskokom. Slučajno so bile te žične ovire iz samih kratkih, potrganih niti, ki so jih izvlekli iz redke žakljevine, lepo povezali z vozli in raz-predli med paličicami, ki so prav goste štrlele pred utrdbami iz tal.
Toda sedaj so slonele lesene puške pozabljene v kotu. Strelski jarki, telefon, žične ovire, topovi in šatori niso imeli več privlačnosti. Prej tako ne-zavzetne utrdbe so izgubile na mah ves svoj pomen. Otroci so se sukali okoli odraslih in vlekli na uho njih pogovore.
Ko so se preživele otroške vojne igre, se je pojavila še zadnja. Saj niti ni bila več prava igra. ampak, vsaj v otroških očen, tvegano in važno opravilo. Zasledovali so ogleduhe. Nikoli niso brali detektivskih romanov in ne čuli o Sherlock Holmesu, a so vendar postali detektivi.
Po cesti mimo Peskarjevega doma je nekega dne krcvsula stara beračica. Na oko je bila videti res navadna beračica, ali otroci so sumili, da se skriva pod njenim revnim oblačilom nevaren ogleduh. Sestali so se na posvetovanje in odobrili načrt, kako jo bodo zasledovali. Tine in Zef naj bežita po stezi za vrzeljo, ki gre ob Ograjnici, starko naj skrivaj prehitita in prideta pri brvi na cesto. Malomarno naj «e vračata proti domu, srečata še enkrat nevarno beračico in si jo bolje ogledata. Nalogo sta izvršila zelo vestno. Ko sta takole nedolžno prikorakala mimo neznanke, sta se prizadevala, da bi zadržala glasno sope-nje. S pozornostjo veščih detektivov sta preiskovala posebno okolico star-kinega nosa in odkrila, da poganjajo pod njim prav vidni brki. Zefu se je še zdelo, da ju jc skrivnostna neznanka ošinila s sovražnim pogledom in zažugala, zato sta se vrnila z uplahne-lim pogumom. Tudi ostali so menili, da ne pomeni to nič dobrega. Pričakovali so, da bo razkrinkani ogleduh ponoči zažgal hišo, zastrupil vodo ▼ studencu ali se kakorkoli maščeval.
Ko se to ni zgodilo, so dobili vno-
.wmm mmmmmmmmmmmmmmmmmmmmm
vič veselje do detektivskih pustolovščin.
Časa je bilo za take stvari dovolj. V šolo niso hodili. Ko so se zadnjič napotili vanjo, so srečali sredi poti voz. Sprtdaj je sedel voznik, na deski za njim pa sta sedela orožnik in gospod učitelj. Zadnji je imel zvezane roke. Povedal jim je, naj gredo domov, ker ne bo pouka. Voz je oddr-dral po cesti, otroci pa so stali kakor vkovani in gledali za njim.
Pozneje so se raznesle govorice, ki so pojasnjevale to čudno srečanje. Mladi učitelj je v neki gostilni v bližnjem trgu navdušeno govoril o Srbih in pel pesem 'Onamo, onamo« Druga govorica je vedela povedati, da so imeli orožniki gospoda učitelja že dolgo na sumu. da drži s Srbi Hodili so zvečer skrivši prisluškovat pod njegovo okno.
Se ena zgodba Je omeniala Srbe
Strelske jarke na Žalostni fiori in Komni so kopali vojaki brez pušk Pri hajali in odhajali so v varstvu oborožene straže.
»Kdo neki so ti ljudje v avstrijskih vojaških uniformah, da jim ne zaupajo orožja in jih vlačijo zastražene oko li?« so se vpraševali ljudje.
Tudi to vprašanje jc dobilo odgo vor.
Pri Kovačevih so se nastanile tri žene, ki so prišle obiskat svoje može Doma so fctfie iz Bosne blizu srbske meje. Pripovedovale so. kako je bilo z njihovimi možmi, brati in sinovi Dali so jim puške in povedali, da pojdejo nad Srbe. Toda oni so se uprli in izjavili:
»Ncčemo pueati bračo!«
Vse lepo prigovarjanje ni pomagalo, pa tudi ne grožnje Razorožili so jih. postavili v vrsto in ustrelili vsakega desetega. Preostale so poslali sem kot delavce.
Ljudje so poslušali pripovedovanje teh Srbkinj Nihče ni razmišljal. Razmišljanje ni bilo možno. Do zadnjega kotička je bila duša napolnjena s pričakovanjem jutrišnjega dne Rilo je pričakovanje nečesa, ki ni imelo v mislih ne prostora ne obraza in ne izraza, ampak se je valilo na trepetajoče ljudi kakor grmeči plaz z gore.
Nihče ni vprašal: zakaj?
Tega vprašanja takrat ni bilo najti v besedah. Samo eno je viselo nad vsemi: »Kaj?«
»Kaj se je zgodilo? Kaj se ima zgoditi?«
Misli so bile zbegane in motne Švigale so obupno na vse strani in iskale odgovor, izhod, rešitev Toda mesto na odgovor so trčile na drugo, še stra-šnejše vprašanje, ki je zijalo z vseh strani, prevpilo vse in terjalo neodložljiv odgovor:
»Kam?«
Težak je bil ta odgovor. Vsilil ga je čas sam Ko so v oni noči potrkali orožniki na Peskarjevo okno in prinesli vest o vojni napovedi, sta se Pes-kar in Peskarica že odločila
Nekaj živil, obleke in posode je Pes-kar zakopal v kleti Hiša ostane odprta, da je ne bi vojaki rušili, in oni pojdejo.
Toda kain?
Ko sta s Peskarjcm obupava'a pred tem usodnim vprašanjem, se je utrgalo v Peskarici kakor rezilna misel:
»Domov pojdemo. k Matiji. .«
Bila je kakor otrok ki pobefne v nevarnosti pod domači krov in se oklene stariev. Teh že davno ni več imela. Brat Matija ki je gospodari! na njenem domu pod gorami, ji je bil kakor oče. V tistem hipu je živo začutila potrebo njegove bližine.
»Bomo vsaj vsi skupaj,« je rekla.
Tako se je odločilo.
Otroci so mirno spali Peskar in Peskarica sta jim vezala popotne cule.
Še pred zoro sta odšla Peskar in šestnajstletni Štet« z živino, Peskarica in otroci pa preden je sonce posijalo
na zapuščeni dom ...
» * *
S Poklena je bil lep pogled na Žalostno goro, ki so jo obsijali prvi žarki jutranjega sonca. Na vrhu je stala cerkev Alatere božje Njej so se priporočali popotniki, ki so šli tod mimo Mnogokrat je že stopila Peskarica čez Poklon, vselej je imela na srcu mnogo prošnja. To pot je imela samo eno:
»Le da bi se vsi zdravi vrnili!«
Ozrla se je še na domačijo, ki je slonela pod hribom kakor zapuščen otrok.
Nato je stopila za rVhiek.
Pred njo so šli otroci^V njih je živela vera, da jih pelje eesta vstran od strahot, ven iz tega onemoglega pričakovanja, na varno.
šli so ooaumno naorei.
D. R. dijak:
S nko debelinko sledi
Treskalo je in grmelo, kakor bi deset očetov lasalo svoje sinove V resnici je pa samo en oče vihtil in mahal s palico nad sinkom Debelinkom. ka kor, da bi stal na parniku in se poslavljal Po taktu je treskalo, po taktu ... In zraven je govoril oče še neke čarobne besede »Jaz ti pokažem — ti že pokažem!« Da lahko bi mislil človek da je oče sinka Debelin ko čarovnik in hoče sinka Debelinka začarati v prašička ali pa v ptička ila tokljunčka.
Končno je oče sinka Debelinka prenehal 3 svojo obrtjo, si zataknil puli co pod pazduho in iel držati pridigo Dolga je bila pridiga, dolga, še mnogo daljša, kot pa izvrševanje obrti Sinko Debelinko je namreč ukradel očetu celih, reči in piši ter misli seveda zraven, petsto dinarjev Ni hotel povedati, kam jih je dal Ko ga je oče vprašal, kam jih je dal je dobi! odgovor: »Na varnem mestu so, oče!« \"i čuda, da je potem gospod Debelinko starejši zlasa! gospoda Debelinka mlajšega, kar mu je dopuščalo srce. oziroma kolikor mu je prenesla roka. Dolgo mu je drža! pridigo o vedenju lepem in življenju solidnem ln takole jo je sklenil: »Sive lase mi delaš sinko Debelinko! Srce se mi trga in vije od žalosti. Kaj bo s teboj sinko moj Debelinko? Žalostno je to. žalostno1 Žalostno tako, da bi človek šel na razvaline babilonske in tulil, jokal in cvilil. da se še kamnu ne bi smilil!«
»Denar je na varnem'« je dejal sinko Debelinko in se zmuznil skozi vrata
»Paglavec nemarni!« je zavrela kri gospodu Dehelinku starejšemu in pla l»il 1* m 0««tpodrwr Drhflinlmro mlaj Un «	H^lvlint^ mUi^t i*
nosom zapri vrata gospodu Debelinku
starejšemu in gospod Debelinko starejši je ostal sam, žalosten, v svoji sobi in še žalostneje pobesil glavo do samih pet in tal, to se pravi, da je padel po tleh. kolikor je bil dolg, širok in visok. In srce se mu je krčilo žalosti žalostne.
Sinko Debelinko se je pa pred vrati skoro zaletel v svojo mamico, ki jc verno, oh preverno, prisluškovala ceremonijam birmanskim.
»Debelinko sinko!« je dejala ter si obrisala solzne robe in suhe oči. »Sive lase nama delaš, sive! Pa zakaj si storil to, zakaj?«
»Zato. da bom štedil!« je dejal sinko, se popraskal po rebrah in po laseh in korajžno pogledal v tla »Poglej!« Ce daš v posojilnico 1 din, ti v sto letih naraste na 10 din, še več kot sto din. Kaj pa. če imaš petsto din in jih daš v posojilnico? V sto letih dobiš v žep več deset jurčkov!«
»Ja kdo ti je pa to dejal?«
»V šoli nam je gospodična pripovedovala o štedenju Veš, živel je človek, mlad dijak je bil Mati mu je dala vsak dan za kruh v šoli 1 dinar On je pa vsak dinar spravil in je imel na koncu leta 300 din! Poglej! Jaz bom ukradel očetu vsak mesec petsto din in na koncu leta bom imel 6000 dial A!? Moj oče me pa tepe zaradi tega. Le počakaj! Na koncu meseca, ko ne bo ime! nobenega dinarja več. mu za cigarete še pare ne dam!«
»Debelinko sinko!« je dejala mati. »Ti lahko štediš samo s tem. kar je tvojega! Ne smeš pa krasti zato, da boš štedil Krasti se sploh ne sme!«r'
Sinko Debelinko je začuden r>o<?)e-mami/-« «voir> OH silnega začudenja so mu vztrepetali lasje...
Gustav Strniša:
Stana Vinšek:
Slnica
Sneg po našem parku raja, v mrzlem pišu se vrti, draži vrabce, jim nagaja, vsepovsod jih prepodi.
Mala Zla tka kliče ptičko, ki na oknu pela je, drobno, ljubljeno siničko, ka mže odletela je?
Ji v slovo je pela ptička: »Ti si srečna med ljudmi, jaz le bedna sem sinička, ki človeka se boju
Tebe ljubi dobra mama, za te noč in dan skrbi, jaz pa se msirota sama, kruha ni, ljubezni ni!«
Sneg po našem parku raja nad siničko, mrtva spi, zmrznila je sredi gaja, divja burja piska ji.
Rože na oknih
Na mrzlih oknih rože cveto, bele rože ledene, mraz nam jih je prinesel čez noč s svoje poljane snežene.
Na mrzlih oknih rože cveto, mamica naša pa joka, saj očka so dali nam v črno zemljo, zapustil me je siroto otroka.
Ježuščku
Devetnajst - sto - trideset - deveto leto teče, kar prišel si k nam. Letos zopet, kakor vsako leto polnoči obiščemo tvoj hram.
Devetnajst - sto - trideset - deveto leto prosimo te: »Daj nam Mir. Pokončaj pohlep, zavist in zlobo, pokončaj sovraštvo in prepiri«
Devetnajst - sto - štirideseto leto kmalu že stopilo bo čez prag. Hoti le — in s Tvojo voljo sveto svet spet Tebi in spet nam bo dragi
Zanimivosti
Pozimi rasejo nohti dosti počasneje nego poleti.
Največja živeča dvoživka Je laponski veliki močerad, ki doseže dolžino dveh metrov.
K tajci uporabljajo kot zobotrebce dlake iz brkov in ščetine mročev
Volkovi opravijo na svojih nočnih pohodih pogostoma tudi 60 km dol?o pot.
Zvrgolenje dobrega kanarčka gre preko obsega treh oktav, od malega g do trikrat podčrtanega a.
Najtežja sestavina jajca je beljak, ki tehta več nego lupina in rumeniak skupaj.
Črni lasje so znatno odpornejši in trdnejši nego plavi. Poediri črn las prenes« težo do 114 g, plav las pa komaj 56 g
V Holandski Indiji naseljujejo v ozemljih. ki jih ograža malarija netopirje TI pokončujejo komarje, ki povzročajo to nevarno mrzlico.
Rešitev uganke
Ko dan se zaznava ...
Rešitev križanke
Vodoravno: 3. sir, 6. lat, 7. Sibenik, 10. Mali vitez, 11. rek, 12. tek.
Navpično: 1. ničesar, 2. Rakek, 4. rilec, 5. lev, 6. liter, 8. bik (Bik), 9. nit
Na mrzlih oknih rože cveto, naša pečka ne diha, v naši sobi je mrko, hladno, naša soba je tiha.
Na mrzlih oknih rože cveto, hladna krst« je kočica naša, »Zakaj »iao d*li ms s očkom v
zemljo?«
vsak dan m« rprai*.	, -