Poštnina plačana v gotovini. Leto LXV., št. 20 Ljubljana, torek 26. januarja 19)2 Cena Din 1.— SLOVENSKI Izhaja vsak dan popoldne, Izvzemal nedelje m praznike. — Inserati do 30 petit a Din 2.—, do 100 vrst Din 2.50. od 100 do 300 vrst a Din 3.—, večji inserati petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru, inseratni davek posebej. — »Slovenski Narod* velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO LN UPRAVNISTVO LJUBLJANA. Knafljeva ulica št. 5. Telefon št. 3122, 3123. 3124. 3125 in 3126. PODK^MCG: MARIBOR, Grajski trg št. 8----CELJE, Kocenova ulica 12. — Tel. 190. NOVO MESTO. Ljubljanska c, tel. št. 26. JESENICE, Ob kolodvoru 101.--- Račun pri poštnem čekovnem zavodu v Ljubljani št. 10.351. ADRESNA DEBATA Odgovor Narodnega predstavništva na prestolno besedo — Pomemben govor senatorja dr. Ravnikarja in poslanca župnika Barleta Beograd, 26. januarja. Včeraj popoldne se je sestalo Narodno predstavništvo ter je pričelo debato o adresi, s katero bosta obe zbornici odgovorili Nj. Vel. krailju na prestolno besedo. Po odobritvi zapisnika je poslanec dr. Slavko Šeće rov v imenu adresjie-ga odbora prečital osnutek o-drese. Adresa je zelo obširna ter se bavi z vsem; aktualnimi problemi, s katerimi se bo moralo baviti Narodno predstavništvo. Uvodoma izraža adresa v imenu vsega naroda zahvalo Nj. Vel. kralju za njegove modre državniške odločitve, s katerimi je napravil konec neznosnemu stanju In udaril trdne temelje za bodočo državno in nacionalno politiko, ohranil in učvrstil narodno in državno edinstvo ter dal državi enotno ime. Olede zunanje politike povdar-ja adresa, da mora ostati slej ko prej miroliubna ter da hoče Jugoslavija so- delovati z vsemi drugimi narodi, da se očuva red in mir in odstranijo težke posledice svetovne vojne. Vso skrb hoče posvetiti Narodno predstavništvo gospodarski konsolidaciji države in zlasti storiti vse, da se olajša težek položaj našega kmečkega prebivalstva. Andresa zaključuje z ugotovitvijo, da se Narodno predstavništvo v polni meri zaveda odgovornosti, ki jo je sprejelo s svojim delom za obnovo našega političnega življenja. Čitanje adrese so poslanci in senatorji često prekinjali z burnim pritrjevanjem. Takoj nato se je pričela debata o načrtu adrese. Prvi je govoril dr. Milcnko Marković, ki je v zelo lepem govoru orisal zgodovinski razvoj naše države. Ob splošni pozornosti je nato povzel besedo senator dr. Ravnih a r. ki je v slovenskem jeziku tolmačil ču- stva Slovencev povdarjajoč. da vlada v Jugoslaviji popolna enakost vseh plemen ter da ima tudi slovenski jezik častno mesto poleg srbsko-hrvatskega jezika. S tem je odstranjena vsaka skrb za slovenski jezik, k? ga hočemo ohraniti kot svojo narodno svetinjo. Svoj govor je zaključil z besedami: »Ni mogoča Jugoslavija brez Slovencev, kakor tudi ne Slovenci brez Jugoslavije. Tu je naše mesto, v naši močni, zdravi in silni državi, tu je naša bodočnost.« Narodno predstavništvo je sprejelo govor dr. Ra vrimarja z dolgotrajnim in burnim odobravanjem Sledila je nato še cela vrsta govorn.kov. med njimi tudi narodni poslanec župnik Janko B a r 1 e, ki je s svojimi temperamentnimi izvajanji izzval pravi vihar navdušenja. Ob 2U. je bila seja prekinjena in se bo nadaljevala danes. mzaiije najemnin Potek ankete, ki jo je sklicalo ministrstvo za socialno politiko. — Razni predlogi. Beograd, 26. januarja. V prostorih Delavske zbornice se je pričela včeraj in se danes nadaljuje informativna anketa o znižanju najemnin za stanovanja in lokale, ki jo je sklicalo ministrstvo za socialno politiko. Za konferenco vlada ogromno zanimanje v vsej javnosti in vse važnejše organizacije so poslale na to konferenco svoje delegate. Zastopani so tako najemniki kakor hišni posestniki, tako da bo dala konferenca jasno sliko o stanovanjskem vprašanju in omogočila ministrstvu, da ukrene nadaljnje korake, ki jih bo smatralo za potrebne in primerne. Konferenca se za razliko od drugih sličnih konferenc razlikuje po tem, da se vodi zelo stvarna in mirna debata ter da vsi govorniki podkrepe svoje izjave in navedbe s točnimi podatki Dosedanji potek te konference kaže, da so najemnine tako za stanovanja kakor za okale po vsej državi nesorazmerno visoke ter da ne odgovarjajo splošnim gospodarskim in socialnim prilikam. Kljub nasprotnemu stališču hišnih posestnikov prevladuje na konferenci vedno bolj naziranje, da se mora izvesti primemo znižanje sedanjih najemnin. Stavljenih je bilo tudi več predlogov, na kak način naj bi se to izvršilo, da bi se na eni strani ustreglo upravičenim zahtevam najemnikov, ne da bi se pri tem na drugi strani oškodovalo hišne posestnike, dasiravno je več govornikov povsem pravilno poudarjalo, da morajo tudi hišni posestniki prispevati svoj del žrtve v sedanji splošni gospodarski krizi. D očim so stare hiše večinoma že amortizirane in gre samo še za redno vzdrževanje in vrednosti hiše odgovarjajočo rento, je pri novih hišah vprašanje mnogo težavnejše. Tu je treba upoštevati, da je velika večina vseh novih hiš zgrajena s pomočijo posojil, ki jih je treba obrestovati in amortizirati. Zato je razumljivo, da se stanarine v starih in novih hišah ne morejo enostavno izenačiti. Na anketi je bil stavljen predlog, naj se znižanje stanarin v novih hišah doseže na ta način, da se zakonitim potom podaljša amortizacijska doba od dosedanjih 15 na 30 do 50 let. Veliko pozornost je vzbudil tudi predlog banske uprave dravske banovine, ki predlaga, naj se stanovanja razdele na tri kategorije. Stanarina bi smela znašata v prvi kategoriji največ 130 do 150, v drugi kategoriji 150 do 250, v tretji pa 250 do 350 Din mesečno za vsako sobo, dočim bi se postranski prostori ne računali posebej, marveč bi se upoštevali pri dodelitvi stanovanja v eno izmed teh treh kategorij. V nobenem primeru pa najemnina ne bi smel3 presegati predvojne zlate paritete. Zastopnik Delavske zbornice v Ljubljani g. Tavčar ie v svojem govoru opozarjal tudi na dolžnosti občine, banske uprave in države, ki so dolžne lajšati položaj prebivalstva z zgradbo cenenih stanovanj, ker s tem indirektno vplivajo na splošni nivo stanovanjskih najemnin. Zahteval je tudi primernih ukrepov zoper karteliranje raznih podjetij, ki podražuje-jo s tem gradnjo stanovanj. Zastopniki hišnih posestnikov so s svoje strani podcrtavali težaven položaj hiš- nih posestnikov, ki so se večinoma zadolžili .deloma v dobi dolgoletne stanovanjske zaščite, deloma z najetjem posojil za zgradbo svojih hiš, ker morejo sedaj plačevati visoke obresti. Izjavili so se odloč- no proti temu, da bi se uvajal zopet kak stanovanjski zakon s prisilnim gospodarstvom, ker bi to omajalo zaupanje inozemskega kapitala, znižalo državne dohodke in v sedanji gospodarski krizi še bolj povečalo brezposelnost, ker bi nihče več ne gradil. V tej smeri se je anketa nadaljevala tudi danes. Pričakovati pa je, da bo prišlo do kompromisa ter da bo anketa sprejela konkretne predloge, kako bi se našel izhod iz sedanjega položaja. Uspeh DN je odvisen od nadaljnega sodelovanja Brianda Govor jugosiovenskega zunanjega Društva f Ženeva, 26. januarja. AA Včeraj oh II. dopoldne je bilo otvorjeno 66, zasedanje Sveta DN. Po tajni seji je otvoril javno sejo zastopnik francoske vlade Paul Boncour. Prvi je govoril lord Cecil. ki je izrazil obžalovanje, da današnjemu zasedanju ne prisostvuje Briand. Tej izjavi so se pridružili tudi ostali člani Sveta DN. Za njim je povzel besedo jugosloven-ski zunanji minister Marinkovič, ki je pozdravil naslednika Brianda in naglasi!, da bi svet DN najbolj počastil Brianda, ki je !e začasno odsoten s tem. da bi nadaljeval veliko delo bivšega francoskega zunanjega ministra na iznrirjenju narodov. To je toliko bolj potrebno, je> nadaljeval ministra na otvoritveni seji »veta narodov Marinkovič, ker stoji DN pred velikimi izkušnjami, katerih uspeh odvisi od duha pomirljivosti in iskrene privrženosti mirovni ideji. Od tega sta odvisna uspeh in usoda DN. Nato je govoril naslednik Brianda Paul Boncour, ki se ie zahvalil za izraze priznanja Briandu in izjavil, da bo o tem poročal francoski vladi. Svet ie nato odobril več poročil, med njimi je tudi poročilo dr. Marinkovića o mandatih v afriških kolonijah. Tajnik beograjske industrijske zbornice Dragan Milice vic je bi! izvoljen za stalnega člana osrednjega odbora DN. ki se bavi z vprašanjem opija. Kitajsko ■ japonski spor pred Svetom Društva narodov Japonci so zasedli 200.000 kvadratnih milj ozemlja, na katerem prebiva 20 milijonov Kitajcev London, 26. januarja. A A- Snoei je tvvet Druširva narodov razpravljal o kitajsko-ja-ponskem sporu. Seji je predsedoval fran- oofđa delgat Paul Boncour. Angisijo je zastopal lord Cecil. Boncour ju podal poročilo o raicvoju po-ložaija v Mandžuriji od decembra dalje s posebnim ozirem na zasedbo mesta Činčau po jaipotrskih oetah. Dejal je, da bo posebna mandžunska kerni-6ija pod vodstvom lorda Lvttona imela najširša pooblastila, da od'loča o mandžur-skem vprašanju in da bo o tem poroču'a svetu Društva narodov. Kitajski deLgat dr. Jen jc izdavil, da so japonske čete zasedle ozemlje, ki meri 200 ti.soč kvaidrrttnih milj in šteje 20 milijonov Kitajcev. Japonske čete so sedaj zasedle me*to Jeniol. ki je oddaljeno več eto milj od mandžurs-ke železnice. Japonski delegat Sato jc v svojem govora povdarjal, da je položaj v Mandžuriji n-elzpromenjen. Kitajsko prer*iva!s?rvo še vedno žrvi v tej deželi, z razliko, da ime seda/j mir. Ponovil je obljubo Japonske, da bo spoštovala pol'tiko odprtih vrat v Mandžuriji in takoj izpeazoSa to deželo. 6xn bo varnost Japoncev zaqotovljona. Svet je nato odgodil sejf? do danes popoldne. Tri in pol milijona poneveril Beograd, 26. jan. p. Pred kratkim je iz Beograda pobegnil znani trgovski agent Henrik Davizzo. Ponaredil je večje število menic in zakrivil tudi druge poneverbe v skupnem znesku 3.5 milijona dinarjev. Policija je poslala za njim tiralico. Dognali so, da se Davizzo mudi v Parizu in sedaj ga je pariška policija aretirala. Pričakovati je. da bo v kratkem izročen našim oblastem. Nuncij Pellegrinetti pri papežu Rim, 25. januarja ž. Papež je sprejel v posebni avdijenci nuncija v Beogradu, nad-šikofa Pellegrinettdja, ki se že i*ekaj dni mudi v Rimu. Ta^le tenis turnir v Parizu Praga, 2b. jan g Danes se ie pričelo tukaj pod pokroviteljstvom zunanjega mi-i nistra dr. Beneša in zdravstvenega ministra dr. Spine tekmovanje za svetovno prvenstvo v table-tenisu. Prvenstvenih bojev se udeležijo zastopniki devetih držav, in sicer razen Češkoslovaške še Madžari, Avstrijci, Angleži, Francozi, Indijci. Jugoslovani, Nemci, Litvanci in Latvijci. Favoriti na turnirju so dosedanji svetovni prvaki Madžari, ki so tudi prvo srečanje z Jugoslavijo s 5:0 odločili v svojo korist. Presenetljiva je bila tudi zmaga Avstrjie nad Nemčijo s 5:3. Nad pol stoletja naš naročnik 80 letnica vzornega napredn jaka-kmeta Matije žitka na Verdu pri Vrhniki Vrhnika, 2o. januarja. Naš list star (x> let, pa vendar je št* močen in krepak, ker e*o njegove kore« nine že od prvih njegovih dni globoko zasidrane v naši zemlji. Med tedanjimi narodnjaki v težkih bojih z nemško mogočnostjo so stali namreč v prvih vrstan tifli preprosti kmečki gospodarji, ki so največ pripomogli slovenstvu do »nage. Ko [e pričel v Mariboru izhajati Slovanski Narod*, M ga jc takoj oklenilo tudi neše zavedno kmeteko ljudstvo in se ga t-e vedno trdim oklepa. Lepšega dokaza za to svojo trditev pao ne moremo imeti kakor našega nam vedno ■PSSteeji naročnika g. Matijo Žitka, ki je na naš last naročen že, odkar izhaja. Gotovo bo jutri presenečen, ko ob svoji FO-let-niri zagleda meti tzratulantj tudi svojega starega prijatelja in zvestega svetovalca >Slovenski Narode, vendar naj se pa zaveda, da mu naš hst ni hvaležen samo za nad polstoletno zvestobo, temveč mu izraža hvaležnost tudi za zvestobo, ki jo je g. Matija Žitko skozi vsa leta svojega dolgega življenja tudi v največjih viharjih obranil slovenski napredni misli. Naš jubilani je bil torej pred 80 leti na jutrišnji dan rojen kot edini moški potomec na premožni domačiji >pri Hrenrut na Verdu pri Vrhniki, kjer še seda i gospodari. S trdnega doma je bil mali Matiček, vendar je pa imel grenko in bridko mladost. Že, ko je imel šele tri leta, mu je vzela kolera, kd je tedaj divjala po vsej deželi, očeta in mater, nato je bil pa sirota ves čas pri tujih ljudeh, ki so ga dali v šolo na Vrhnriko in tudi še v Ljubljano. Se kot šolar in fant ie rad prebiral slovenske knjige in se navdušil za slovensko stvar ter se naročil ludi takoj na 3Slovenski Narode, ki ga še sedaj vsak dan čita. Takoj po ustanovitvi vrhniškega Sokola je bil med prvimi člani i*i je še zdaj njegov navdušen in zvest najstarejši Član. Ko je imel 20 let, je že prevzel svoj veliki grunt ter mu posvetil vso ljubezen in vse svoje moči. Takoj je vstopil tudi v Kmetijsko družbo in pridno prebiral i Kmetovalca* ter 3e s čitanjem izpopolnil v vzornega gospodarja, da je bil vedno vzgled svojim sosedom. Po gospodinjo je šel korenjaški mladi gospodar kar k sosedu Matiji in je pripeljal na svoj dom Sedmakovo Lizo, ki mu je rodila 12 otrolv, od katerih jih živi Še 8. Starejši generaciji Vrhnike in okolice, Ljubljančanom in drugim ie gotovo še v dobrem spomin >Hrencova< gostilna na Verdu. l»adi so prihajali ob nedeljah popoldne na izlet na Verd. Zbirali so se domačini, prišli iz Ljubljane pevoi — >Slavci<, pridirkali kolesarji od vseh strani naše lepe Slovenije. Prihajali so vsi, ki so si hoteli v vedri zabavi privoščiti nekoliko oddiha in nedeljskega počitka. — Hrene jim je postregel z dobro kapljico, uo-jpodinja pa z dobrim prigrizkom. Ljubke domače hčerke so se pa pridno vrtele med gosti in s svojim zvonk m smehom skrbele, da gostje niso umirali od žeje in gladu. — Pa kaj bi govorili o mladini! V deveto vas je šel «;las o uj-b, da ee fest in pridna dekleta. Kako je ta kmečki gospodar skrbel za vzgojo in izobrazbo svojih hčera in sinov, vidimo najlepše, če jih naštejemo kar no vrsti. Hčerka ga. Ivanka je imela za moža uglednega trgovca in posestnika Grampovčana na Vrhniki. po moževi smrti pa vodi trgovino in posestvo sama. Druga hči ga. Franja je soproga vpo-kojenega profesorja kmetijske šole na Grmu g. Frana Melaska in živi sedaj z njim v svoji prijazni vili v Novem mestu. .Jubilantov zet je tudi veterinarski inspektor g. Zaje v Ljubljani, ki ima za ženo L'zo, aa. Antonija je na Verdu soproga ugledneea posestnika Jožeta Kotnika, nečaka mecena CMD, v Ljubljani pa živi tudi peta jubilantova hčerka ga. Anica, za našo akademsko mladino tako skrbna soproga ravnatelje akademskega kolegija i^. prof. derana, a šesta hčerka, ga. Slana je ostala na knietdi in gospodinji znanemu gospodarju 'Pri Kinine v Dolu pri Borovu ci, g. Jožetu Telba-nu. Starejši sin Matija Kitko je nadučitelj v Velikih Laščah, a najmlajši Lojze že tudi L'osjM>dari v lastni hUH na Verdu, kjer ima tudi znano gostilno in je kar DCOtOf ■OSod. Hudo je zadela veliko družino smrt mater« • Lize in celih 15 let je upravljal svoje obširno jK>sestvo vdovec sam in otroke vzgojil tako, da težko najdemo moža, ki bi tako vsestransko skrbel za svojo družino Ko so se hčerke pomožile, pa domačija ni r^o?la ostati več brez gospodinje in Še vedno krepki hrust Matija se je pred 7. loti jM)ročil drugič z vdovo go. Franko iz znane trdne Hladmkove hiše v Logatcu. Mož serve-da mora imeti redna stara leta iti tudi oporo, čeprav je sedaj Še tako trden, da »e lahko poskusi z vsakim korenjakom. Ker i* vse življenje mnoeo fital, mu je sicer vid nekoliko opešal, drugače je pa Matija &e vedno trden kakor hrart in x lahkoto nese vsak dan po dmkrat na Vrhniko 94 kil svoie orjaške postave. Kateri 80 letoiik se torej more meriti « našim jubilantom, ki ne opravi samo vseh svoj*;h opravkov z velikim posestvom, temveč pomaga gospodariti tudi svoji hčerki ge. Ivanki pri Grampovčanu na Vrhniki ter s»vetuje tudi drugim. Kakor jubilant som je pa trdno kakor skala tudi njegovo napredno prepričanje, saj je bil dolgo na Verdm skoraj edini, ki se je odločno priznaval za pristaša naf-redne stranke in so bila ▼ njegovi ponosni hiši vedno napredni T«bL Pomislite, koliko zaslug si je x nad potetalet-nim delom in vzgledom ta vzorno anačajni mož pridobd za napredno stvar! A ne samo v političnih vprašanjih, temveč tudi na gospodarskem polju je bal nas jubilant nd nekdaj najboljši svetovalec svojih soeedov in njih na jpožrtv o varnejši prijatelj t are?* in nesreči. Razsodnega in modrega motža zato spoštuje vsa bližnja in daljna okolica, spozna ga naj pa tudi vsa Skrvenia, ker tako kremeniti značaj, kakor je Matija Žitko, to tudi po vsej pravici zasluži. Naeemu krepkemu staremu prijatelju: Se mnogo zdravih zadovoljnih let! Jesen vzornega življenja naj mu poteka v tako trdnem zdravju kakor doslej. Še brodska konferenca Naknadno k našemu včerajšnjemu poročilu izvemo, da sklicatelji obrtniške konference, ki se je vršila v nedeljo v Brodu, niso ignorirali samo vseh, slovenskih obrtniških organizacij, marveč tudi zbornico za TOT v LJubljani, ki tudi ni bila povabljena na to konferenco. Na konferenci so bili navzoči samo nekateri po-edinci iz dravske banovine, o katerih je znano, da se zavzemajo za ločene zfcorrri-ce, dasiravno so se vse obrtniške organizacije v Sloveniji že ponovno in odločno izjavile proti temu. ter za ohranitev dosedanje skupne zbornice. Ti ^slovenski delegati« niso imeli legitimacije nastopati v imenu slovenskega obrtništva, ki je slej ko prej odločno proti cepljenju gospodarskih sil in vztraja pri svoji zahtevi, da ae ne dira v skupno zbornico za TOI v Ljubljani. Vremensko poročilo Ljubljana, 26. januarja. AA. Vremensko poročilo Direkcije državnih železnic v Ljubljani po stanju ob 8. zjutraj: Bistrica-Bohinjsko jezero —8. megla, snega 18 cm, Brežice —, oblačno, Celje —2, oblačno, Dravograd-Meža —7. oblačno, snega 8 cm, Jesenice —5, jasno, snega 12 cm, Kamnik —2, oblačno, snega ni. Kranjska gora —10, jasno, snega 30 cm. Kočevje —5, oblačno, Koron ha —2, oblačno. Ljubljana gl. k. —Z oblačno, Ljutomer —4. oblačno, snega 3 cm, Novo mesto -f-1, oblačno, snega 5 cm, St. Janž na D-olenjskem —3, oblačno, snega 2 cm. Tržič —4, oblačno, Rakek —4, oblačno. LJUBLJANSKA BORZA Devize: Amsterdam 2260.80^—2272.16. Bruselj 783.52—787.4, Curih 1096.15 do 1101.65, London 193.37—194.97, New York 5595.73—5623.99. Pariz 221.04—221.16. INOZEMSKE BORZE. Curih: Beograd 9.05. Pariz 20.16*/,. London 17.66. Newyork 512.50, Brusel! 71.45, Milan 25.70, Madrid 42.70, Amsterdam 3)6.2c», Brulin 120.80, Sofija 3.71, Praga 15.1«, Varšava 57.35. Bukarešta 3.05. »s j O v E N S K T N A R O D«, dne 26. januarja 1932 Novi obrtni zakon in rokodelstvo Iz zanimivega predavanja tajnika zbornice TOI dr. Pretnarja Ljubljana. 36. januarja, Ko je po kratkem presi-edlku prevzel vodstvo Obrtn^fc-ega društva zopet nekdanji predsednik g. Josip R e b e k, je pričelo zopet uopesno in redno de'.ovati v korist vsega obrtniškega stanu brez ozira na različna mišljenja v raznih naeelmh vprašanjih, kar se je zelo lepo pokazalo 6noči pri predavanju prvoboriiežnaršiča, Mihelčiča. Pičmana, Ja-gra, Filipa Pr&toua in pod načelnike gg. Breceljnika, Barago vn Žab jeka. a omeni ti cnoracno, da je med govorom prišlo šc več drugih načelnikov in med njimi tud'i občin-sHci svetnik g Lrbas, tako da so bile za-stopaiv vse ljubljanske zadruge. Predavatelj g. dr. Pretnar je uvodoma omenil, da bo podal le kratek pregled ogrodja novega obrtnega zakona, ki kot temelj vsega obrtnega udejsrvovanja rn zaščite pomeni tudi temelj vsega gospodanstva države. Novi zakon bazira na načelih, ki so bila prej v navadi v sedanji naši banovini in v Dalmaciji, vendar so pa v njren tudi določila glede zaščite d~ mače delavnost*, in dru- j gih va^iih vpprašanu ohrtniji'ega stanu. V zakon je bilo potrebno sprejeti mnogo kompromisov, a ne ustreza popolnoma razmeram v raznih delih naše države, a vendar imamo sedaj končno enoten zakon, prej mio jih pa imeli pot m sicer poseben Ziiki>n pri nas. drugi v Bonas dobri dr. Kugy«, ker vedo sedaj že vsi. ki imajo z našimi planinami količkaj stika, kaj je dr. Kugy napravil za naše planine, kako jih je v družbi trentarskih vodnikov odkrival m kako jim je slavo in krasoto razširil po vsem planinskem svetu Evrope. S te strani zatorej lahko govorimo o »našem dobrem dr. Kugvju«. Manj znano pa je, da je dr. Kugy tudi izvrsten pripovedovalec, pisec zanimivih planinskih spominov z bogato poetično fantazijo. A preko tega se je dr. Kugy po vojni poskusil v predavateljstvu in tu mu dajejo alpinistični krogi Avstrije, Nemčije, Švice, Nizozemske itd. celo prvenstvo pred vsemi drugimi živečimi glasniki sodobne al-pinistike. Dr. Kugv se kar ne more odzvati številnim vabilom na predavanja. Povsod, kjer se je oglasil, bi ga radi vnovič slišali, povsod bi se mu hoteli zopet zaupati, da jih s prijetnim dvournim kramljanjem vodi visoko gori pod vrhove, na nehotične stene, v romantične bivake, v kraljestvo najmogočnejše poezije tega sveta, kjer m* zavese med človekom in stvarstvom, kjer ni nižinske hudobije, kjer se ti oglašajo bajne lepote visokogorskega sveta kot čisti notranji spevi blaženosti in sreče. Take trenutke doživis pri dr. Kugvju, kadar prične segati v bogato zakladnico svojih spominov. Dr. Kugy bo jutri ob 20. predaval v veliki unionski dvorani o nočeh v planinah. Ta predmet je kakor nalašč za vse one, ki so jim planine duševna uteha in pomiritev 'po naporih vsakdanjega življenja. Da bo predavalčeva beseda razumljiva po vsej dvorani, bodo postavljeni na več mestih ojačevalci. Pred predavanjem samim pa bo malo slavnosti, kakor se pri taki priliki spodobi. Slovenci smo hvaležni m radi slavimo vsakogar, ki nas je kot tujec vzljubil in nas obogatil s svojimi zaslugami in darovi. Uvodno besedo k predavanju bo imel zaslužni predsednik TK Skale prof. Ravnik. Govoril bo o predavatelju in ga predstavil občinstvu z nove strani. Po teh besedah pa bo kvartet Glasbene Matice zapel tri. štiri najlepše planinske pesmi Aljaža. Sattnerja. Poersterja in Mirka Dr. Kugy opisuje sam v svoji najnovejš' knjigi, kaj so mu bile planme a kako je ljubil tudi glasbo. In res planine in glasba to je eno. Saj so planine In Se posebej naše Julijske Alpe prava simfonijo stvarstva, pesem prirodne krasote, ki nadkri-ljuje vse. kar je človek v svojem srcu zapel. Še ena naša pevka v tujini Gdč. Elvira H -i I I e j e v a. Ljubljančanom dobro znana, simpatična, živahna in inteligentna hčerka bivše slovenske učiteljice, sirota je bila uradnica Trboveljske premogokopne družbe. V svojih svobodnih urah pa se je učila pri g. prof. O. Sestu odrske nmetnost;: razen tega Se baletnega plesanja, godbe in petja. Zakaj vleklo jo je h gledališču in k filmu. Skrivat se je naučila Se iezdarjenja! In lenega dne je izginila iz Ljubljane ter si poiskala v Berlinu z lastno energijo in čudovito vztrajnostjo, s katerimi je. kakor v romanu, premagovala vse ovre in težkoče. službo pri filmu in pri gledališču. Brez vsakih javnih podpor in ustanov! Zgolj z lastnim talentom se je preborila do svojega cilja. Ker ne ljubi reklame, jedva še slišimo o nji. Te dni pa smo slučajno dobili v roke tri berlinske liste, ki pišejo o nji. V gledališču »in der Behrenstrasse« igra in nastopila je v L. Lenzovi veseloigri »Mož s sivimi senci« kot sobarica. Prvi kritik pi še: »Na Ellen Hille je treba opozarjati, ker vzbuja lepe nade«; drugi kritik pravi: »Na komični talent Ellen Hille moram tukaj pokazati s prstom«, a tretji: »Izvrstna in vsega priznanja vreden je veliki talent Ellen Hille, ki je predstavljala komornico s humornimi finesami, da ni možno igrati lepše.« Tudi te tri ocene dokazujejo, da nam dorašča v Slovenki Hille umetnica, ki bi jo potrebovali prav zelo — doml. Gdč. Hillejeva je namreč obenem pevka in igralka in plesalka... Ali morajo res ostati Podgorske, Mitrovičke, Obereignerce, Hille i. dr. izven Ljubljane?? Fr. G. črno■bela reduta se vrši 6. febr. v „Unioira" Reklamacije vabil od 28. t. m. v damsld sobi kavarne Emona od 18.—19.30. Isto-tam balkonski sedeži. Izredni občni zbor MĐ Ljubljana, 26. januarja. V okrMju Mutzecefcega dirutštva obstoja že aad 10 lat odeek za varstvo prirode, ki je pa-itegnA! k sodelovanju prijatetje prirode rz najirazličnejšiih slojev in rudi ckvgA organizacij ter s požrtvovalnim delom co-60a*c1 tudi prav velike uspehe, zlasti pa ustanovitev našega narodnega parka na TrigCavu. Ker se je pa Muze^^o društvo reorgainiziralo m razdelilo rsa dve sekciji, namreč na jrgodovinsko rn priirodoslovno, jCvr-fc*k za pečjo«, ki jo je napisal slavni pisatelj Dickens. Posamezne scene spremlja komorna £odba od Goldmarka in jo igrajo člani opernega orkestra. Predstava je za led D. Ljubljanska drama pripravlja Sha-wova komedijo v petih dejanjih, >Zdravnik na razpotjuc. Dek) pripravlja režiser Ciril Debevee. LJUBLJA NSK A OPERA " Začetek ob 20. Torek. 26.: Luiza. Red C. Sreda. 27.: Za*prto (generalka). Četrtek. 28.: Trije mušketiri., proaitjera, opereta. Izven Petek, 29.: Koštana. Red B. Goetirje g. Josip Križaj. Opozarjamo na premijero Benatzkr-jeve operete >Trije mušketirjic, ki bo ▼ naši operi v četrtek dne 28 t m. Delo je naštudiral režiser Rratko Kreft, muzikalno vodstvo je ▼ rokah g. dr. Švare. Glavne vloije: Ana, kraljica — Polijeva, Ludvik, njen sin — Povhe ml-. Kardinal — Macolifc, Manon _ Ram^kova. Trije mušketirji: d* Artagnan — Peček, Porthos — Zupan, Aranrs — Gostič. Leona Gjunirjenae. Miorte — Španova. V ostalih vlogah sodelujejo: Mencinova, Kogejeva, Smerkoljeva, SLmoo-čič, Moborič, Rus Josip, Ivelja, Sekula, Skra-bar in Mencin. Premijera bo izven abon-mana. Koštana* V petek dne 29. t m. se poje v operi Konjovioeva izvirna opera Koštana. Ta večftr nastopi v vlogi bogatega trgovca Hadži Tome g. Josip Križaj, ki poje to part jo tudi v zagrebški opori. Ostala zasedba kakor običajno. Predatarva je se red B. Heinrich George Pride v krasni drami! Berlin, Aleksandrov trg Tekmovanje naših strelcev Ljubljana. 26. januarja. Snoči se je vršilo v salonu restavracije pri >Levu< na Gosposveiski cesti, sotmo nagradno streljanje, ki ga je priredila Ljubljanska Obl. streli, družina. Kakor vedno, je bla udeležba tudi sinoči prav številna. Med drugimi smo opazi'N tudi marljivega organizatorja strelskih družin, polkovnika Ljubo Novakovima. Točno ob 20. je dru&tveni podpredsednik g. M lan Sterlekar, pozdravil navzoče, posebno lepo število članic jih bodril k vr-tramosti ter zaključil z devizo: >Za kralja i otadžbino«, nakar je prevzel vodstvo tekme brat Franjo Hrvatin, ki jo je tudi rodil v najlepšem redu. Ob 23.S0 so bfli razglašeni rezultati in razdeljena darila no sledečem redu: I. darilo si je priboril — kljub veliki konkurenci — znanj strelec g. Herman Šolar, ki je prejel lepo darilo, dar tvrdke Slamič. II. g. Volščak, HL temperamentna in požrtvovalna članica R. Zora W 6 1 f i n g, IV. g. Vili Franchet-ti, V. ea. Stefi Deržaj, VI. g. Krali, VII. g. Peruzzi, VIII. Angelca Sušar-jeva, IX. g. F. Stol f a in X. ga, Anka Obradovičeva. Po razdelitvi nagrad se je pod p red, zahval ! vsem, ki eo pripomogli, da je priiv-ditev tako lepo uspela, posebno za gre xe-hvala tvrdkam: Medic Zvezni knjigerni, SlamiČ itd. Streljački družini želimo se mnogo uepe-ha v tem viteikem ud^jstvovanju. Nihče ga ni poznal Ljubljajia, 26. januarja. Pretekli teden smo poročali da je izbruhnil požar v kozolcu posestnika Antona Doli na rja v Kosezah in da so našli pod kozolcem popolnoma ožgano truplo mladega neznanca, ki se Je najbrž obesil. Oblasti so poizvedovale na vse strani, da od ugotovile njegovo identiteto, toda doslej brez uspeha V mrtvašnici na Dobrovi se je 21. t. m vrSila obdukcija trupla nesrečnega mladeniča. Komisija je ugotovila, da se je mladenič najbrž v dimu zadušil. Gotovo je. da 1e šel v smrt tz obupa. Fant je bil te ves sestradan: v želodcu niso našli ničesar Pljuča so bila od tuberkuloze že močno razjedena. Neznanec je imel na sebi rumenkasto-siv površnik. d oči m so hlače na njera zgorele. Poleg njega 90 našli popolnoma ožgan dežnik in palico. Po mnenju sodnega zdravnika je bu visok 160—166 cm. Ljudje v Kosezah m bližnji okolici so ga videli na dan pred požarom, toda nihče ?a ni poznal • Hlapec Milan Leban je včeraj našel ▼ rozdu blizu Brda staro moško kolo brez orednjega kolesa ki je *e precej obrabljeno in vredno jedva 300 Din. Lastnik kolesa naj se javi! 9tra Družabni večer s plesom Sokola IV. v Mestnem domu 1. februarja Dnevne vesti ' — Konferenca hotelirjev in gostilničarjev v Zagrebu. V Zagrebu se je Dričela včerai važna konferenca delegatov gostil-ničarskih in hotelirskih zadrug iz zetske. vrbaske. primorske dravske in savske banovine. Iz dravske banovine se udeležujeta konference tajnik eostilničarske zadruge iz Maribora g. Anton Petelin in Josip Povoljni (?). Konferenca ie bila sklicana v zvezi z uveHavlieniem novega obrtnega zakona, ki oredv'deva ustanavljanje Dris'lm'h obrtniških organizacij v celi državi. Konferenca se danes nadaljuje. Spreieta bo resolucija, ki jo izroči posebna deputaciia ministru trgovine in industrije V resoluciji bodo izražena želje gostilničarjev kavarnarjev. hotelirjev in re-stavratenev — Naš promet v luei statistike. Dohodk' od potniškega prometa na naših železnicah so znašali lan* 512.7S4.4~>4 Din, dohodki od blagovnega prometa pa 1 .f>^pa obilo zdrav'a! Vemo. da si skromen, I zato se ne huduj, ker se Te je spomnil ru-*di naš l?st. —Ij Poroka. V nedeljo se je poročila gdč. Jožica Pogačnik, hčerka bivšega gostilničarja Alojzija Pogačnika v Ljubljani s tukajšnjim zdravnikom dr. Mile Rose m. — Oblo sreče! —lj Kanalizacijska dela za Podrožnik v Kocenovi ulici so že v glavnem končana, jarek že zasipavajo Jarek za kanal ob Cesti v Rožno dolino je že skopan skoraj v vsej dolžni. Tudi na Cankarjevem nabrežju jarek ob tromostju že zasipavajo. Tu bodo končana vsa dela že čez nekaj tednov ob količkaj ugodnem vremenu. — Prijava za obveznost ljudskega dela (kuluka). Ker se Imajo seznamki za vezancev za ljudsko ielo dopolniti, se ponovno pozivajo banke, hranilnice in posojilnice, delniške družbe, konzorciji, pod jetja m druge pridobitvene ustanove in naprave kakor tudi uradi (vsi delodaja'-ci), ki za svoje nameščence in uslužbence z všetimj vpokojenci plačujejo usužben sk: davek skupno v gotov:n.. ali pa no iavčnib znamkah, naj predlože nemudno najkasneje pa do 31. t. m. namestu da bi se nj4b uslužbenci osebno oglasili In ce se tukajšnjemu pozivu v času od 28 do 31 decembra lani Se niso odzvali, med 8 ic 14 uro mestnemu naeejstvu (mestno knjigovodstvo, šolski drevored 2. 1 nad stropje) točne imenske Izkaze us'užben cev ki stalno prebivajo v okolišu ljub ijan^ke mestne občine z dostavljenem in d.vidualnim letnim zneskom us'užbenske sa davna odmerjenega po določbah člena 95 ali 96 /jakona o neposrednih iavkfh Dijakov do 24 leta če ne plaču'eio več kakor 100 Dm usiužbenskega davka, pa ni potrebno vzeti v izkaze Iz priglasitve pa tudi zo s ta ne jo vsi državni banovinsk in občinski uradn k- m civilni in vojašk usiužbenc. (z of'cirji) kakor tudi duhovni ske -niebe vseh veroiz-povedovan.^ in iavn upokojenci to pa le m službene prejem ke m pokojnine, od katerih se oiačilo za javno delo že odToetije ori iz-piačUu Ist< velja za uslužbence javnih korpt/racij. k inrn'o ste posoie Potrebne tiskovine se brezplačno na razrvolaso pr: mestnem knj 2:0vodstvu v omenjenem času Natvn sled se vsi zavezanci. M sna dalo pod ob veznost ljudskega dela. onozarjajo na po slonice, označene v določbi g 47.. odsta vek 2 zakona o samouoravnih cestah —Ij Upraviteljstva osnovnih, meščanskih in srednjih šol opozarjamo, da se vrši na dan Sv. Save iutri 21 t. m. ob S. uri prenos svetosavske Droslave s I drž realne gimnazije v Ljubljani. Ravnateljstva in upraviteljstva naj vključijo šolski radio in oddajo prednašania šolsk* mladini Zgodnjo uro ie upošteval odsek za šolsk-radio z ozirom na željo šolskih upravi-teljstev. —lj Društvo »Soča« v Liublianl orosla-vi v soboto 30. t. m. v salonu pri -Levu* 50 letirco smrti našejra i^trsketra nrenoro-dtelja škofa J. Dobrila. Na dnevnem redu bo predavanje prof Bačiča. zatem net'e nastop: oddelek pevskega zbora »Hugoli-na Sattneria« iz Most pod vodstvom učitelja Rupnika deklamaci'e -n recitacije »Sočani<, Primorci in prijatelii. v sobou vsi k *Levu« Pred odsek -Soče« —lj Udruženje Jugoslovenskih inženjer-Jev in arhitektov — sekcija LJubljana vab na predavanje, ki se bo vršilo v četrtek 38. januarja ob 20 ur v 'astnem 'nkalu v »Kazini« (Kongresni trs I 'H) Predava' bo g. ing. Stanko Dimnik o normatizaciv opeke. Vabljeno članstvo in vsi. ki se zanimajo. —lj O Jagodah in špargljlh bo iutri oh predaval v predavalnici mineraloškeir^ 19 'nstituta na univerzi »*rf*omik e. Josir Štrekeli v okrilju rednih nredavani no l-užnice SaduirsVeir? i" vrtnarskega dru štva v Ljubljani, ki bo na ta način izpolnila v letnem po*- • °ea tržne?? od.>eka izraženo že'io. naj SVD propagira zlasti pridelovanje takih ^dežev in ze'e-njav, ki jih .„u^.no tud' uvažati T broi^šli v*5 ri—- "ni k« se zanimajo za vzgojo teh koristnih rastlin. — Vstopnine ni. Plesne frizure po najnovejših modelih Damski česalni salon »Vesna« Beethovnova ulica (palača Dunav) vhod skozi vežo. —Ij TKD Atena opozarja spoštovane mamice, da priredi na Svečnico popoldne v Unionu IX. otroški nngara.ia z živo slikanico. Obleka poljubna. Maske dobrodošle. Prireditev se vrši v korist socijalnim ustanovam Atene. 63/n —lj Seznam izgubljenih predmetov, prijavljenih upravi policije v Ljubljani v času od 1. do 15. t m.: zlat ženski prstan, srebrn ročaj dežtrka z monogramom M. G., delavska knjižica in voj. isprava, glaseča se na ime Pokorn Josip, legtimacija Čern Marija in 310 Din, ženska srebrna zapestna ura. delavska knjižica Horvat Viktor, 2 konjski odeji z monogramom A. J., zlata štirioglata broša z 20 mafimi in 1 velikim briljantom, usnjata denarnica z 80 Din. ^rebrna ženska zapestna ura »Ika«. črna volnena ročna torbica z I ključem in 3 žepnimi robci, zlat uhan z velikim in malim kamenčkom. 3 spričevala na ime Bernhardt Elizabeta, pes vo'čje pasme, denarnica z vsebino okoli 600 Din in 1 ključ, zlata zapestna ura, aktovka, v njej pila in vzorci vina in I denarnica z S50 Din. —lj Seznam najdenih predmetov, prijavljenih upravi policije v Ljubljani v času od L do IS. t m.: niklasta ura. moška žepna ura, moška suknja in 1 par rokavic, in ročna torbica, aktovka, denarnica z 10 Din. zlat moški prstan z belim kamnom in rečna torbica z 770 Dni. V železniških vozovih so se našli tile predmeti: 2 dežnika. 1 palica, aktovka, par ženskih čevljev, par nogavic, ročna torbica. 2 zavojčka blaga, zavitek Vi kg marmelade, zavitek preje za čipke, zavitek, v njem sveža svinjska glava, moška čepica, moški suknjič, zavtek platna in 6 robcev. Iz Celja — Stanovanjska palača Pokojninskega zavoda v Celju. Upravo nove zgradbe Pokojninskega zavoda za nameščence v Celju sta prevzela člana načelstva Pokojninskega zavoda za nameščence v Ljubljani gg Jerič in Svetek v Celju Vse stranke, ki žele glede zgradbe kakršnakoli oojasm-la. naj se več ne obračaio na centralo zavoda v Ljubliano. temveč na omenjeno opravo katere posle vodi do nadaljnega gradbeni nadzornik g. mg Kham, ki ima svojo pisarno v novi palači. —c Podružnica »Soče« v Celju je imela 16. t. m komemoracijo ob 25 letnici S. Gregorčičeve smrti. Ker ie bilo že sred; meseca, smo se bali za gmotni uspeh. — a celjsko občinstvo je pokazalo svojo vnemo, ko gre za počaščenje naših odličnih in zaslužnih mož. Hvala iskrena! — Akademija se je vršila v najlepšem redu in razpoloženje publike ie bilo temu pijetet-nemu činu popolnoma primerno. — Čistega preostanka je Din 1769.— in to izročimo naši mestni občini za brezposelne. — Vsem. ki so nam pomagali in drage volje sodelovali, izrekamo najtoplejšo zahvalo. — »Sočin« odbor. —c Lepa zmaga SK Celja nad ŽSK Hermesom iz Ljubljane. V nedeljo popoldne ob pol 15. se ie vršila na Glaziji pn-tateliska revanžna nogometna tekma med SK Celiem m 2SK Hermesom iz Ljubljane Zmaga'i so v krasni isrri domačini z visokim rezultatom 5:1 (polčas 4:0). Sodil je dobro g Ochs. Publike kljub občutnemu mrazu okrog 500. —c Celjski okoliški občinski svet bo imei svoin redno javno sejo v soboto 30 t m. ob 19 v sejni dvorani na Bregu. —c V obrambo našega iezika. Pred dnevi sem se mudil po opravkih v Ptuju. S'učajno sern se ustavil pred izložbenim oknom neke brivnice. kier sem zasledil naslednja dva p^kvariena napisa, izdelana v orav čednih, etektnh črkilv "Fiksaktno rezanje Bubi-giavice* in »Tukaj se dobi •Burgit« za kurja očesa«. Glede prvega Drimera b' bilo ooklicano državno tožilstvo, da prime domačega »Kiirtena . ki reže nežne in srčkane bubi-glavice in ne le bubi-trzur. Drugi primer pa ie tudi nevaren, ker oriporoča sredstvo za (pridobitev) kurjih očes in ne proti nj.m oziroma za njihovo odpravo Zadnji čas le že. da >e v našem javnem življneju že enkrat neha s takim škandaloznim pačenjem našega ezika Tudi zaslužek Ljubljana. 25. januarja. Ljudje si bel Lio glave na vse mogoče m nemogoče načine, kak«. bi odpravili to vražjo krizo ter s: vsaj nekoliko izboljšali življenje. Nekateri so že obupali ter vrgli pušk© v koruzo, kdo b se tudi boril zoper višje šile i Morda je kriza istovetna z božio ^oljo to je potem takem itak esaka borba proti nji nesmiselna. Toda mnogo je tudi ljudi, ki niso takšni fatalisti, ne sklepajo resignirano rok, pa tudi križem jih ne drže, nego hočejo živeti, pošteno na račun drugih, ker ne morejo na svoj. Prav dobro sc zavedajo, da se še v>e-eno da živeti, toda imeti moraš glavo na pravem mestu C*e pač ne uspevajo v teh bridkih časih stari poklici, je treba zumiti druge, sodobne Mnogi so prepričani, da je bistvo krize samo v tem, ker so odrekle stare metode odiranja ljudi. Treba torej remedur, oov.b impulzov, izumov. Treba ljudi na pravem mestu, talentov, kupcijske-jj;a duha itd Vendar vse teorije, tudi taksne, nič ne pomagajo in ne pomenijo, če ni nikogar, ki bi jih reaj ziraL Treba je torej več prakse. Povedati vam moramo, da se najdejo med nami tudi praktiki Lep primer oovt>-ga poklica, se pravi, sodobnega, je spoznal neki možak nedavno na Poljansk cesti. Morda še kdo kje, kar pa stvari nič ne ia-premeni. — Klanjam se, gospod! Oprostite, samo trenutek, prosim! ga je ustavil »praktik«. — Nimam 6asa» — Zagotavljam vas, ničesar ne boste zamudili! je s?HI >praktik< v gospoda ter izvlekel iz žepa zlato uro. Da, pravo zlatu uro. Gospod je koj začel upoštevati možakarja, kajti zlata ura dandanes ni pes, saj jo gospod sam nima in marsikdo drugi tudi ne. — Torej? — Ali jo kuprte? — Ničesar ne kupujem. — Zakaj pa ne? Saj jo poceni! — Hm, ko bi vedel... Saj je menda vaša? Gospod je napravil značilno kretnjo % roko. — Oprostite! Kaj pa mislite! — Zakaj jo pa sploh prodajate? — Sej veste, kako je težko živeti dandanes, lačen sem, kaj bi lagal. — Hm, tudi jaz nisem preveč sat, zato me tudi ne mika, da bi kupoval zlate nrs. Časi so res vražje slabi. — Res, gospod Vidite, tam ob ograji leži želodec kot da so jih ljudje začeli odlagati kar na cestah. — Nfslim. da ga je izgubil mesar. Uro pa le spravite! — Gospod, sreča vas išče, tako poceni ni še nikdar nihče kupil ure! — Koliko? — 10 Din! — No 10 Din vam pa ie dam! — Izvlekel je listnico in mu izročil desetak, nakar je privzdignil uro k ušesu ter posluhnil. 6> gre. Kar se je tako prestrašil, kot da ga je oplazila strela. Ne zaradi ure, eaj je bila prava, zlata ura in ne peklenski stroj _ to da baš zarad«' tega jo Je »praktik« bliskovita iztrgal Iz rok kupca ter jo ubral po cesti ter izginil kot bi spustil vraga. Tromost] e bo vzdržalo Ljubljančane Včeraj so preizkušali nova mostova, ki sta zgrajena trdno in solidno LJubljana, 26. Januarja. Včeraj zjutraj so bili Ljubljančani strašansko razočarani Polastila se jih Je silna žalost, pa tudi jeza je kipela iz njih Kako tudi ne. Bas so se sprijaznib z odprtim tromostjem, pa so jim jja zopet zaprli kar čez noč Toda. če bi g^a samo zaprli, se že prenese — začeli so pa dova-žati gramoz na breg-ove kot za stavo. — Ali mislite napraviti Se nadstropje nad temi mostovi? so zaceli vpraševati meščani. Delavci so pridno razvažali gramoz in molčali. — Zakaj pa navažate pesek*' Ali nameravate dvigniti mosto/e? So mar prenizki? Delavci so planirali gramoz na mostiščih, navozili so ga za 28 cm debelo plast ter ga razgrnili na desni polovici mostu. Meščane je mučila neznosna radovednost. Že v zgodnjih dopoldanskih urah so se zbirali v množicah ob tem »dogodku« in ker niso mogli takoj potuhtati, kaj se godi, jih je bilo čedalje več Prišli so tudi zastopniki javnosti. Kolega se je lotil fotografiranja s takšno vnemo, kot da je hotel ovekovečiti sleherno lopato gramoza posebej — Kdaj se bo pa ta komedija začela? je vprašal ob 8.80. — Čakamo. — je odgovoril delovodja. — Vidim, samo ne vem, na kaj čakate. — Davi smo brzojavili na Dunaj. — Na Dunaj? Zakaj? — Seveda na Dunaj, ker pač ni vele-sejma v Ljubljani. — No, in kaj? — Saj pravim, čakamo, da se pripelje z Dunaja s prvim brzovlakom. — Kdo? — Debela Roza vendar, to bi pač morali vedeti! Kolega je bil užaljen ter se je zopet lotil fotografiranja Zdaj je pa naperil objektiv proti struga. Tudi Ljubljančani so se zagledali v Ljubljanico. V Ljubljanici je pa tudi bilo nekaj izredno važnega m obenem čudovitega. Kar je napravilo stvar še bolj skrivnostno. Od čudnih aparatov, ki so bili nameščen* na primitivnih podstavkih na dnu struge, so štrlele po 3 letve do mostmh lokov. Aparati so nekakšni seizmografi, tako so občutljivi za najneznatnejše tresljaje, odnosno za pritisk. — Povejte nam že vendar, kaj počenjate? Pa vendar ne mislite podreti mostov? so vztrajali Ljubljančani. — Bomo videli če se ne bosta podrla sama. — je končno odgovoril delavec. — Zakaj, zakaj pa? so zagrabili meščani za besedo. — Zakaj! Saj vendar vidite, da nakladamo pesek na m osi Gospodje pa gledajo tam v Ljubljanici, če se bo most uaibll. — Ali nas m:siite vleči za no* ? I Takle most da bi se uAibi) pod prgiščem paska! — Gospodje prav.jo da se bo. Zdaj šele je W ogenj v strehi! Komentarji so bili tako živanni. kot da se tro-mostje že podira Ljubljančani so jo ja-drno ubrali na varnejša Ma. da bi ne postali žrtve katastrofe. Potem so Čakali s odprtimi usti na obeh bregovih kaj bo. — Se že upogiba* je opazil neki pen« zijonist ki mu je migljalo pred očmi se od nedelje. Prisotni rjso vedeli. aH se šali. ali se most ree upogiba. Na svetu je vse mogoče, v Ljubljani pa fte posebno, zato so nekaten strmeli v most ne da bi trenili % očmi. ker bi bili radi videli, kako se upogiba. Astronomi ne zro nikdar bolj verno v nove zvezde Zato ni čuda, če Je opoldne opazovalcem migljalo vse pred očmi. — Pa menda vendar ni potres? vpraša najvztrajnejši opazovalec. Toda katastrofe ljudje niso pričakala tudi popoldne, čeprav se Jim je zdelo, da se obtežena mostova zibljeta kot tramvaj. Končno so se sprijaznili tudi s temi prividi. Hoteli so pa vsekakor zvedeti, če bo most vzdržal tudi ljudi ter koliko tehta navoženi gramoz. — Koliko pa je tega peska? Ali Je težak :* — Mislite, da Je žaganje? Mislim, da je 12 ms gramoza, tehta pa baje 18 ton. — Koliko se je pa upogndlo? — Levi most za pol milimetra, desna pa za 3/io mm. Levi je malenkost bolj elastičen. Popoldne so delavci počasi odvažali gramoz, tehniki so pa beležili od časa do časa ves dan upogib obeh mostov pri različni obtežb: ter njih prožnoat. Konstrukcija se namreč mora po razbremenitvi ao-pet zravnati v prvotno lego. Preizkušnja je pokazala, da se Ljubljane a::: lahko prepuste brez najmanjša bojazni novima mostovoma. Na mostišče se jih pa tudi ]:••** o nabaše magari kar v nadstropjih, drug nad drugim, kolikor se jih pač more. Preizkušnja je bila bolj formalnost, ne da bi dvomili v solidnoat novih mostov. Iz življenja ameriških Slovencev Zamotana zadeva glede dedščine 2000 dolarjev — Kdo Je zalconffl dedič? — Slovenec — žrtev avtomobila — Smrtna kosa ki drugo V Calumetu se oblasti že del j časa ba-vijo z zamotano zadevo glede dedščine 2000 dolarjev. Tam je namreč nedavno umrl Janez Tisovec ki se je pa baje vse življenje izdajal za Antona Turka. Svoje-časno je mož živel v Shebovganu V oporoki je zapustil 2000 dolarjev zavarovalnine, od teh ženi Mariji Tur k 1000 dolarjev. Za drugim tisočakom pa ni bilo nobenega dediča. Zdaj pa poročajo ameriški listi, da se je iz stare domovine oglasila njegova prava, oziroma prva žena, ki piše, da je bil Anton Turk v resnici Janez Tisovec in njen mož s katerim se je poročila leta 1908 v Calumetu. Oba sta se leta 1918 z otroki vred vrnila v domovino, kjer sta ostala do leta 1922 Potem se je mož vrnil v Ameriko, potoval je pa s potnim listom nekega Antona Turka, ker bi se drugače ne mogel vrniti v Ameriko. Žena tudi pravi, da ji je ves čas pošiljal denar ter skrbel za njo in za otroke. Druga žena pa zatrjuje, da ne ve, da bi bil pokojnik poročen z drugo v starem kraju. Sodišče v Shebovgami bo moralo odločiti, kdo dobi drugo polovico sporne dedščine. V Clevelandu se je 8. t. m. vračal z dela 21-letni Rudolf Pavlin. Na cesti ga je dohitel avto in ga povozil do smrti. Za pokojnim žalujejo mati in štirje bratje. — žrtev avtomobilske nezgode sta postala v Clevelandu tudi Fr. Dolšak in Jože Zupančič, ki Ju je podrl tovorni avto Standard Oil Company Zupančič je zadooil notranje poškodbe in so ga morali prepeljati v bolnico. Ko se je 10. januarja pozno zvečer vračala 23-letna Josipina Lokarjeva domov v Collinwood, so jo nenadoma obkolili trije mladeniči. Eden jo je zagrabil za vrat, z drugo roko ji je pa zatisnil usta. dočim sta jo druga dva čvrsto držala. Dekle se je pa napadalcev junaško otreslo. Prvega je ugriznila v prst, da je zakričal od bolečin, druga dva je pa krepko obrcala Njene klice na pomoč so čuli ljudje v bližini, lu so napadalce pregnali. V WauKeganu je umrl v januarja Andrej Stražlšar. p. d. Stefek. doma iz Padeža nad Borovnico. TJčakal Je visoko starost 89 let. Pokojni je v Ameriki bival okrog 40 let - Za njim žalujejo tri hčerke. — V Milwaukee je umrl France Peter še k, star 55 let. Pokojnik je zapustil osem otrok — V Clevelandu je 4. januarja umrla Frančiška Vesel žena znanega trgovca in mesarja Podlegla je pljučnici v starosti 49 let. Pokojna je bila doma iz rasi Zagradec pri Žužemberku Zapustilo Je moža in štiri hčerke. — V Clevelandu je preminul Anton Močnik v starosti 67 let Za nJim žalujejo žena tn sedem otrok. — V Clevelandu so v januarja pokopali tudi Matijo Pluta, starega 55 let. Pokojnik Jo bil doma iz vasi Hi nje. farm Verča, odkoder je prišel v Ameriko pred 40 leti. — V Chicagu je umrl na domu svojega očeta 42-letni Martin VideticV. Pobrala ga je jetika. — 13. januarja Je r Clevelandu umrl Pavel Troha, star 73 let, doma iz vasi Babno polje na Dolenjskem. Za njim žalujeta dva sina. — 11. januarja je v Clevetandu umrla Frančiška flkuly, rojena Korošec Pokojnica je podlegla pljučnici v starosti 63 let. Poleg moža žalujejo za njo tuđi tri hčerke. Istega dna je v Clevelandu nagle smrti preminula Marija Trebeč, rojeaa Arko v starosti 4T let. Nesreč niča je pomotoma pila neko kemikalijo za čiščenje oblek in Je podlegla zastrupijenju. Doma je bila iz Dolenje vasi pri Ribnici, v Ameriki je bivala 26 let. V starem kraju žaluje za njo mati, — V Berwinu, drŽava Illinois je umrla 2. januarja Frančiška Gartncrjeva. Pokojna Je bila rojena leta 1868 v Iški vasi prt LJubljani. V Ameriki je bivala 24 let. Za njo žalujejo mož, pet sinov in dve hčerki. — V kraj\i El Verano. država Californija, J« umrla Slovenka Boben, rojena Golobic, doma nekje na Dolenjskem. — V 8t Ha-lena je preminula Katica Brozovič. VEČNA OPOZICIJA — Ali so starši že pristali na tvojo poroko z menoj? — Sc ne. Oče še ni odgovoril. ma» ti pa čaka, kaj bo rekel, da poreče ona iavno nasprotno. Stran 4 ♦SLOVENSKI NAROD*, dne 26. januarja 1932 Stev /0 Albert Sorel: 9 V čudodelni Roman. > Krasen kamen! — je za mrmral * Chebskv. Stopil je k luci in držal proti nji zdaj eno, zdaj drugo stran dragulja; potem je lahno potegnil s konico po steklu, ki je zaškripalo. — Krasen kamen in za naju zelo dragocen. Ta prstan utegne postati najina sreda. — Dajte mi ga; ne dam ga iz rok, razen v nujni sili. — Prav pravite. Spravite ga. Dejali ste, da je imela gospa Rofossova polno šatuljo takih draguljev7 — Da, videl sem jih ... To so rodbinski dijamanti. Sloveli so po vsem kraju. Genovefa mi je često pravila o njih. — Ali niste dejali tudi d.i se je njen brat, gospod de Fontemors, jezil, da vam hoče podariti take dragulje? — Da, pravil sem vam. In dal mi je raje dvatisoč frankov. — Razumem ga. Prav je storil. Ta prstan spraviva, on mora priti zopet na svoje mesto. Zdaj pa tem pogumne-je naprej. Vi ste uneli tisoč frankov; imava torej tri tisočake in to nama zadostuje. Zdaj pa pospraviva svoje stvari in reciva gospodinji, da odpotujeva v Belgijo. V resnici pa prenočiva pri Masku. — Je ta vaš rojak zanesljiv? — Mašek je čudovit dečko, — je odgovoril Chebskv, — zelo nadarjen in sposoben, neverjetno učen, toda dosegel ni v življenju še ničesar. Čečkal je češke romane, ko je bil pa sredi dejanja, je odložil pisateljevanje in se pridružil zarotnikom. To je roka ali bolje rečeno mezeg slovanskega delovanja. I>oslej vam tega češkega delovanja nisem omenil. To vam je pravi nezmisel, ta politika emigrantov. Toda s tem se ubija čas in morda pride kdaj tudi to ljudem prav. Čez d/e uri dobite svoj potni list in jutri s prvim vlakom se odpeljeva v Nemčijo. — Torej me ne zapustite? — Vas da bi zapustil? Zdaj ste mi še dražji kakor prej, dragi Maurice. V srcu nosite sovraštvo in zato se bova lahko sporazumela. — To je res! — je vzkliknil Maurice in mu stisnil roko. Pospravljanje ni trajalo dolgo in Maurice se je napotil k Mašku. Chebskv je pa prevzel skrb za prenos prtljage in ob enajstih ponoči je prišel za Mauricom. Maurice je bil utrujen in Chebsky ga je pregovoril, da je legel. Potem je pa odšel v mesto. Vse je šlo tako, kakor je pričakoval; vrnil se je ob dveh zjutraj. Maurice'je spal, Chebskv je ta čas povedal Mašku vso istorijo; dal mu je petsto frankov v zlatu in vsa potrebna navodila za morebitna presenečenja. Mašek naj bi se zanimal za vse dogodke in obveščal o njih svoja prijatelja. Ta naloga se je Mašku kot polovičarskemu romanopiscu, zarotniku in policijskemu agentu imenitno prilegala. Zato jo je tudi rad prevzel. Zgodaj zjutraj sta prebudila Mauri-ca. Prijatelja sta prišla na kolodvor brez najmanjše ovire, potem sta pa od-plula v Landshut, wurtemberško mestece, kjer si je oprezni Chebskv preskrbel zaščito nekaterih nemških demagogov, članov poedinih odborov svetovne revolucije. Chebskv je deial Mauricu: — Tu sva na varnem in lahko počakava. — Na kaj ? — je vprašal Maurice. —■ No, da pravičnost na to malo pozabi, da pojdeta pravica in zakon svojo pot, — Ali se šalite? — Niti najmanj. — Mislite, da me bodo preganjali" — Seveda. — To ni mogoče. Fontemors mi je svečano obljubil, tla bo 7 mojim odhodom zasledovanje ustavljeno. Zadeva se pojasni in zaspi. Samo pod tem pogojem sem pobegnil, čisto navadna preiskava prepriča sodnika, da sem nedolžen. — Meni se pa zdi. da ne pojde vse tako gladko. Nedvomno vas bodo preganjali, sodili in obsodili. In baš zato sem vam prigovarjal, da morate pobegniti v inozemstvo, — je ugovarjal Chebsky. — Potem bi bili tudi vi kompromitirani. — Zasledovali vas bodo. dragi moj, toda ves njihov trud bo zaman. — Ne razumem vas. — Zasledovali vas bodo, midva bova pa ta čas čakala, kajti zaenkrat nama nič drugega ne preostaja. Za Mauricp in njegovo razpoloženje je bilo to še najboljše. Prvi hip ga je bil spopad z očetom osupnil in pretresel. Zdaj se mu je pa počasi vračala prevdarnost in tedaj ga je obšla taka jeza, obenem pa otožnost in slabost, da ni mogel niti mirno delati, niti resno razmišljati. Potem se je pa dal obvladati svojemu ljubosumnemu gnevu, ki je bil nakopičil v njem toliko zla proti očetu in zopet mu je šla k srcu Geno-vefina usoda, spomnil se je mučnega srečanja z njo in nenadnega baronovega presenečenja; misel na smrt mu ni šla iz glave. Dan je mineval med dolgo onemoglostjo in nenadnimi napadi besno-sti, ki so ga telesno in duševno zelo izmučili in izčrpali. Tako ga je počasi obšla telesna in živčna razdraženost, ki mu je izpodko-pavala zdravje. Chebsky se pa za to menda ni dosti zmenil. Opazoval je Maurica v njegovi razdvojenosti z nekakšno škodoželjno radovednostjo blo-dečega učenjaka. Mauricove bolezni ni hotel lečiti deloma zato, ker ni čutil v sebi dovolj sposobnosti, deloma pa menda tudi zato, ker je bila njegova skrivna želja videti jo, kako se bo v polni meri razvila. O Mondreville ni govoril in tudi Maurice ni rad vpraševal o tem. Vsak je imel svoje naziranje in trdno se ga je držal. Chebskv bi bil sicer lahko prepričal prijatelja, pa ga je raje pustil v dvomih in obdržal zase vse, kar je videl in vedel. Tri tedne po svojem prihodu v Landshit je dobil z agentovim posredovanjem v češčini pisano pismo, datirano v Parizu 2. avgusta in glaseče se: Postani in ostani član Vodnikove družbe! Poroćni Darila poročna Jedilni p**?f»0*» v kasetah Čuden Prešernova /. če bomo vsi štedili... Najboljše sredstvo proti obtok Pred dobrim tednom so priobčili praški »Narodni Listv« pod našlo vom »Plesna sezona« tudi za naše raz* mere zelo značilno razmišljanje o kampan ji Droti plesnim in drugim družabnim prireditvam, ki se vodi zadnje čase tudi pri nas pod firmo splošne štednje. Pisec v splošnem ironizira agitacijo proti plesnim pri* reditvam. vmes pa nove tudi marsika* tero bridko resnico. Vsakega izmed nas zdaj kaj tlači, vsakemu je častitljiva kriza kam sedla, toda ali naj postanejo zato vsi ljudje pogrebna bratovščina? — se vprašuje pisec. Nekoč je živel la* komnež in imel je polno drvarnico premo?a. V novinah je pa čital, da bo primanjkovalo premoga Tn takoj je nehal kuriti, premogi je zaklenil, da bi mu ga ne zmanjkalo, a čez teden dni je zmrznil Ali se ljudje zdaj ne ravnajo malo po njem? Le poglejte, prirejajo se plesi, tiskati se dajo va= bila in vstopnice — to je prvi zaslu= žek, ki pride med ljudi. Najame sc dvorana in osobje — lastniku ni tre; ba odpuščati uslužbencev, ima zaslu= žek, uslužbenci tudi. Godbeniki za* služijo nekaj stotakov, ki bi brez njih težko živeli. Trgovi ve o roda j a jo bla* go, osobje je zaposleno, nihče ne pri* de ob službo, šivilje šivajo gospodič* nam obleke in znajo ta ceniti. Tudi frizerji bi brez balov ne modli držati svojih uslužbencev. Zaslužijo tudi pralnice, avtoizvoščki in cvetličarji, pa še marsikateri dobrodelni ustano* vi ostane lep kupček krone za pomoč potrebnim. Zdaj mi pa povejte, komu bi bilo pomagano, če bi vsi plesalci rekli, »nikamor ne pojdemo, to bi veljalo toliko in toliko«, na kar bi odšteli do* tično vsoto, jo vzeli in zaklenili v blagajno. Oni bi imeli seveda toliko več, čeprav bi jih ta prihranek nika« kor ne rešil, toda kaj bi imeli oni, ki čakajo na plesno sezono kakor na odrešenje? Kdo je torej tako malo uvideven, da zabavlja in godrnja, češ, zdaj ni čas za to, štedite, ne gre* site, ne izzivajte. Dobro, bogati ne bodo izzivali. Odpuste svoje šoferje in kuharice, jedli bodo samo fižol z zdrobom, oblačili se bodo samo. koli* kor je najpotrebnejše, v vsem se bo* do do skrajnosti omejili — - in svet bo rešen, kriza iztegne noge, kajti ve* soljstvo štedi. Prva polovica zato, ker nič nima, druga pa zato, da bi ji ne očitali izzivanja. No, in tako bomo vsi srečni? Na* zadnje bo pa na svetu takole: Nekaj desettisoč ljudi bo hodilo v mraku po prstih v hranilnice dvigat naložene stotake za najpotrebnejše življenjske potrebščine, milijoni bodo pa telefo* nirali v nebesa ali v vice: »Prosim, je pri vas še kaj prostora?« In ne da bi čakali na odgovor, se napotijo tja. Res je, da imamo krizo, imamo pa tudi zdravo pamet, da lahko razume* mo, da je nagel obtok denarja njeno najboljše zdravilo. Kdor nima niti hrenovk z gorčico, ne pojde na ples zapravljat. Tak človek ostane bodisi doma, ali pa bo pazil, da ne bo mno* go zapravil. Poleg krize imamo tudi predpust, a predpust se imenuje tudi karneval. Karneval pa svetuje člove* štvu živeti v veselju, in pametno rav* na oni, ki se zna veseliti vsaj kratek čas. Na neki maškeradi je sedela v kotu trudna, koščena postava, zavita v belo haljo, sklepala je koščene ro* ke. plakala in vzdihovala. Kdo pa si gospodarski krizi je nagel denarja ti, skrivnostna maska? — so jo vpra* šali mimoidoči. Jaz sem Beda, je od> govorila. Zakaj se pa tu cmeriš in vzdihuješ ter nam kvariš veselie? — Ker se nihče ne zmeni zame. In po* klicali so vratarja. — Gospod vratar, tale maska mora ven. — Prosim, je dejal vratar, pa jo postavimo pod kap! In energično jo je potisnil iz dvorane, sla je. plakala in sklepala koščene roke. Tam ie na bilo zopet marmornato stopnišče in nad njim dvorana, v dvorani okrog mize je pa sedela črno oblečena pogrebna bra* tovščina in votlo izgovarjala zlo pro* rokovanje: »Boste videli, grozni časi pridejo, še groznejši od cedanjih.<« To je prelepa pravljica, ki nas uči: Vemo, da je na svetu mnoco be* de, da preživljamo krizo in pomanj* kanje, da so zmere težke, toda za* dovoljimo se s tem, da so, ne da, ni jih nasilno gojili in povsod uvajali Je karneval — torej kdo se ga hoče veseliti, a kdo je sklenil že od danes v pepelničnem razpoloženju žalostno tarnati: Prah in pepel si in v prah in pepel se povrneš? Pametneje je reči: kriza in beda vladata, toda sčasoma se zopet izpremenita v blagostanje. Čudaški lord Te dni je umrl v Londonu čudaški lord Kimberley, star 83 let. O njem se lahko reče, da je ostal vse življenje zvest svojemu rodbinskemu srbu. ki je bisl na njem naslikan pošten krepe-lec. Lordovo geslo je bilo »udri« in čudaški angleški plemič se je s svojimi znanci, pa tudi s tujimi ljudmi neštetokrat stepel. Na seji občinskega sveta v Norfolk u je nekoč ozmerjal nekega občinskega svetnika s strahopetcem ki ga izzval na dvoboj. Do dvoboja pa ni prišlo, ker so posredovali sorodniki obeh strank. Ko je lord Kimberley kandidiral v svojem kraju, je poravnal svoj spor z nasprotnikom kar na mestu, a na volilnem shodu je navalil nanj in ga pošteno obdelal s pestmi. Zato so ga sicer črtaii s kandidatne liste, jezo si je bil pa le ohladil. Lord Kimberley ni bil prav nič hud na divje lovce, ki so streljali divjačino po njegovem revirju; plačeval je celo denarne globe za nje in jih zagovarjal pred sodiščem. Znan je bil njegov rek: »Cc bi zagledal zadnjega fazana na svetu, bi ga mirno ustrelil in ocvrl.« Lord ni imel rad niti policije, niti šole. Leta 1919 se je naenkrat pridružil delavski stranki in leta 1923 je podpiral stavkujoče delavce. Seveda mu je angleško plemstvo to zelo zamerilo. Samomori — svetovna bolezen O samomorih lahko zdaj govorimo že kot o svetovni bolezni, ker jih je vsako leto več. Predlanskim jih je bilo na vsem svetu že 100.000. Največ ljudi si je končalo življenje v Evropi, kjer je vsako leto okrog 50.000 samomorov, a pri tem Rusija še ni upoštevana. Manj samomorov je v Ameriki, pa tudi tam se od leta do leta množe. V Ameriki si konča življenje vsako leto 16.000 ljudi. V deželi samomorov, na Japonskem, si konča življenje vsako leto 13.000 ljudi. To so seveda samo primeri, ko samomorilec umre. Poskusen i h samomorov je pa seveda mnogo več, nad pol milijona letno. Na Evropo odpade od tega skoraj polovica, približno 250.000. V poedinih evropskih državah odpade na 100 prebivalcev letno samomorov: na Češkoslovaškem 2.49, v Avstriji 3.12, v Nemčiji 3, na Madžarskem 2,94 % itd. Napačno bi bilo mislm, da število samomorov narašča zaradi gospodarske krize. Saj je med samomorilci mnogo bogatih. Lani si je končalo življenje celo 100 milijonarjev. Vzroki samomorov so različni, beda. neozdravljive bolezni, nesrečna ljubezen, hipna duševna zmedenost, alkoholizem, težki udarci usode itd. Kako najde mravlja mravljišče Najnovejši poskusi, ki jih je delal z mravljami prof. Icard. so končno prinesli odgovor na vprašanje, kako je mogoče, da se mravlja tudi iz velike daljave vrne naravnost v svoje mravljišče. Prof. Icard je s svojimi opazovanji in poskusi dokazal, da se ravnajo mravlje v prvi vrsti po svetlobi, da si na poti iz mravljišča zapomnijo, kakšna je lega senčnih in solnčnih delov njihove poti in po teh znakih najdejo pot nazaj v mrav- \ ljišče. Če pa odnesemo mravljo nekaj metrov od mravljišča in jo položimo na tla, I izgubi orijentacijo in le redko najde pot j nazaj. Jasno je torej, da si mravlja pot, ki jo ubere iz mravljišča, dobro zapomni, sicer bi mravljišča ne našla več. Profesor Icard se je pa hotel prepričati o pravilnosti svoje domneve in je napravil še en poskus. Mravljo je napotil na povratku v mravljišče skozi stekleno cevko. Ko je v enakih svetlobnih razmerah cevko obrnil na 180 stopinj, se je obrnila tudi mravlja in je hitela v nasprotno smer. Ko je pa napravil isto pod izpremenje-nimj svetlobnimi razmerami, je hitela mravlja naprej v prvotni smeri, tako da se je od mravljišča oddaljevala. 25.000 milj dolga pot To pripoveduje član znamenite >Traven Horn« ekspedicije, ki je izdelala prekrasni zvočni film »Tra-den Horn« ali po na$e >KHc pragozda«. Ogromna je bila pravzaprav ta naša ekspedicija. V nji je bilo 35 belokožcev in 100 afriških domačinov, ki so nam služiri kot nosači, vojaki in lovci. Imeli pa smo s seboj še 100 voz in avtomobilov ter generator, ki je sam tehtal nad eno tono. Generator smo rabili za električno lnč_ Ekspedicija je bila zavarovana za 2,500.000 dolarjev. Pot jc nas vodila iz Calver Ct-tyja v New York, odtod s pamikom v Genovo, Port Said in Mombasse. Ta smo se izkrcali in krenili preko Kaisobla, Masdini-ja, Butabia, Uzanga In Murchisonskih jezer do Belgijskega Konga. Večkrat smo seveda krenili od začrtane smeri malo v stran, da smo lahko napravili nekaj prav zanimivih posnetkov. Pot je bila zelo težavna. Domačini 90 nam morali često graditi pota. Opetovano smo morali pomagati vle^i vozove in avtomobile zlasti s težko lokomobilo m generatorjem smo imeli velike težave. Zvezo s civiliziranim svetom nam je vzdrževala naša radiopostaja, opremljena s sprejemnimi in oddajnimi aparati istega tipa kot je v rabi pri na$i vojni mornarici. Imeli smo s seboj poseben laboratorij, kjer smo lahko vse posnetke takof razvflt Tako nam je bilo mogoče stalno kontroliran, kar smo podnevi napravili in zvečer smo takorekoč v kinu ogledovan dogodke preteklega dne. Ekspedicija je bHa najskrbnejc opremljena z najnovejšimi tehničnimi pripomočki in zato ni čuda, da je bil sad našega truda film, ki ie osvoHI v zmagovitem pohodu ves svet. Spominja ite se sfeDih! Cenik oglasov Znižane cene malih oglasov: Ženitve in dopisovanja: vsaka beseda ..........Din 0.50 Oglasi trgovskega značaja: vsaka beseda..........» 0.50 Kapital, v najem, posest, lokah, stanovanja, službe itd. itd. ... » 0.50 Mali oglasi se plačujejo brez kake pristojbine, in sicer naprej, deželani lahko plačajo v znamkah. Posložite se ugodne prilike, uspeh bo siguren. Oglasi v inseratnem deta: do 30 petitnih vrst petit vrsta.........po Din 2.— od 31 » 100 > > > > .........> > 2.50 „ 101 » 300 > » » > .........> > 3.— ,, 301 in dalje » > s. > .........» » 4.— Oglasi v tekstnem deta: do 200 petitnih vrst petit vrsta.........po Din 8.— od 201 in dalje » > » > .........> > 10.— A. Društvene prireditve brez vstopnine ali brez zvez z niaterijalnimi dohodki vsaka beseda 50 par. B. Društvene prireditve z vstopnino ah v zvezi z materijalnimi dohodki kulturnega značaja (koncerti, predavanja, javne telovadbe, akademije, športne in druge društvene tekme) vsaka beseda Din 1.—. Društvene notice priobču-jemo le proti takojšnjemu plačilu, plačuje se lahko tudi v .znamkah. C. Nedruštvene prireditve, objave zasebnih in gostilniških koncertov, notice trgovskega ali reklamnega značaja (objave trgovcev, zdravnikov, obrtnikov ter sploh podjetij manjšega gospodarskega značaja) vsaka beseda Din 2.— Č. Izjave, poslana, preklici, naznanila ter druge objave zasebnikov vsaka beseda Din 3.—. D. Objave velikogospodarskega, veleindustrijskega, veletrgovskega. bančnega itd. značaja vsaka beseda Din 5.—. Uprava »SLOVENSKEGA NARODA44, Ljubljana, rtnafljeva ulica H. S .....n • '..li;,. i:''" ■ .1 Danes ob i, Vi 8. in 1 i 10. /K ■ Z, I • I j i.uii *07 po hv&n Ucmto X FELIX BRESSART HERMANN TrtlMlC* Elitni kino Matica Telefon 2124. Damam Vljudno naznanjamo, da se nahaja zavod za kozmetiko pod strokovnim vodstvom v Parizu diplomirane kozmetičarke v Ljubljani. Palača Pokojninskega zavoda, Gledališka ulica 8, L nadstropje. Individualna nega. Najmodernejši francoski pripomočki, preparati in metode. Splošna masaža obraza, masaža proti gubam, odstranjevanje »o jedcev, rdečih In rumenih madežev, mazoljev, nadležnih dlačic — Čiščenje in nega presuhe ln premastne kože, pomoč pri raznih kožnih tritacijah, parafinski o bi o ž ki. — Individualno lepotiče-nje za dnevno in večerno luč. OD 9.—12. IN OD 4.-7. URE. ZAVOD ZA KOZMETIKO. GOSPA I 2 GOSPODIČNI želi prijateljstva s starejšim, 1 ali dijakinji sprejmem na sta- resnim gospodom. Ponudbe na upravo »Slovenskega Naroda« pod »Osamljena«. 687 ZAVAROVANJA za posmrtnine in dote sklepa vestno in strogo diskretno poklicni zaupnik. Zaupajte zanesljivo Vaš cen j. naslov na oglasni oddelek S!ov. Naroda« pod šifro »Sreča v nesreči«. 686 BRIVN ICO v Ljubljani takoj prodam. Ponudbe na uprave ^Slovenskega Naroda« pod Brivnica«. novanje s popolno oskrbo ali pa tudi samo sobo. Naslov v upravi Slov. Naroda. 688 VELIK VRT (cvetličnik) tople grede, s stanovanjem oddam takoj v najem. Naslov v trafiki Kovač, Celje. Aleksandrova ulica. 684 IZJAVA. Podpisani izjavljam, da nisem plačnik dolgov, tudi ne moja mati in žena, ki bi jih kdorkoli napravil na nase Ime. 681 Prof. S. Breskvar. Urejuje Josip Zopandie. — Za »Narodno tiskamo« Fran Jezer se k. — Za upravo ln tnserstm del usta: Oton Cnriatol. — Val « LJubljani.