Posamezne Stcrflke« Navadne Din —*75, •b nedeljah Din h-n,
.TABOR* bt»i. Mk dna, nrnnm
Mfelja m p«—ufc»i. «t> I«. «H ■ »ul >■!»).■«	hribm
MC&M p» poiti D 1*-—, a. mm-««*• O 1* dKfarrfj« m Im D 11—, aa Um« DIO--
Pdfliilitii dieten fieffeirtnl* Cena današnje štev. bin 1B50
I&BOR
P •••mene ttavfltn Ravadn« Din w7i •b padaljab Dta Iv^
SSHCsžB
Naslov
Maribor, n«delja 28. februarja 1926.
Uto: VII. — Številka2 48.
oe enkrat o Vodnikovi družbi
Maribor, 27. februarja. Klorikalna koncentrična ofenziva proti komaj Ustanovljeni Vodnikovi družbi ne po-j®r‘ia, marveč postaja od dne do dne ostrejša. Klerikalci so se 2atekli k čisto kulturnobojnim Keslom: s pečatom brezvcrstva žigosajo one, *> Hočejo tekmovati pri izdajanju poljudnih slovenskih knjig. Preden je Vodnikova družb« r*zodela svoj knjižni program, so klerikalci v Sv'ojem dervISkem fanatizmu globoko »prebičani«, da bo izdajala šund literaturo in kva--jla moralo pobožnega in moralnega sloven-ljudstva. Kajti njihovo geslo je tam, #»«■ bi kdo utegnil škodovati njihovi politični m°čl, stari jezuitski rek: »Kdor ni z nami, je "aš sovražnik«. (Sicer se po potrebi družijo i
* brezverskimi komunisti i s protestanti.) Klerikalec ne more verjeti (včasi bi rekli: no ®e)> da bi bili izven njegove stranke, da, tudi tted onimi, ki ne priznavajo dogem katoliške Per^ve za svoj svetovni nazor, ljudje, ki stra-
Po plemenitem in vzvišenem, ljudje, čijih
je kljub ideinemu nasprotju s Cerkvijo &aturaliter Christiana. Toda šli bi predaleč.
bi hoteli kulttirbobojno klerikalno ofenzivo n,oti VmhflkOVi družbi pobijati z kultufnoboi-Mnjf^esij svobodomiselnega značaja. Kajti .Vodnikova družba nima namena, da bi »rušl-■i,a krščanstvo«, kakor trdi v svoji nekrščan-,ki> poganski strastnosti ljubljanski »Slovenc«. Ne poznamo v podrobnostih njenega programa in njenih načrtov, lahko pa mirno ,rdlmo, da bodo prve publikacije Vodnikove družbe sijajno ovrgle klerikalna natolcevatila Slindliteraturi in brezverstvu. Res je, da se .^dnikova družba ne bo dala cenzurirati po A B. Jegliču in da bo v svojih publikacijah,
* kolikor bodo fosegale na področja človeških ved, zastopala ekzaktno znanstveno blišče; s Čemer bo navajala ljudi k samo bojnemu mišljenju; ni pa res, da bi imela ♦‘amen, širiti brezbožnost fn nravno brez-
. orižnost in zanikernost. Klerikalni strah pred ftio oČHuJe klerikalno slabost. Ce bi bili kle-flkalcl prepričani, da je edinole na njihovi strani pravica In resnica, bi zrli pomilovalno ** take poskuse. Tako pa razodeva njihov . 65611 krik In vik samo strah pred vsakr-tolm sejanjem novih idej med slovenskim ljudstvom. Ta strah je tembolj aboten, ker «hko danes vsako založništvo organizira ; *»oj0 poverjenike in razpošilja knjige kakorkoli vsebine. Intelektualni nivo odbora »Vodnikove družbe«, pa Jamči, da knjige, ki bo Izdajala Vodnikova družba, ne bodo “jjele špekulativne svrhe: dati to, kar najbolj ^'ka, marveč dati ono, kar uči in povzdiguje.
Klerikalna ofenziva proti »Vodnikovi ''užbU Je prcSla Iz časopisja tudi na prižnice n v spovednice. Duhovniki, ki ne jemljejo . . ®Snt) zakramentalne vzvišenosti, so že v ”°Jšnjih časih odrekali zakramente onim, ki bnHlmeIi rtaro5ene napredne liste. Nemara o uporabljali ta tajna sredstva tudi zoper °dnikovo družbo«. Ali vse to ne bo nič po. aKa!o ne njim ne sicer zaslužni bratovščini y ’ Bohorja, j0 potiskajo s svojo ofenzivo j °Spredje. To bo samo nadaljevalo to, kar * klerikalizem na vsej svoji fronti: strmo-st^3 re,i^° ** nJenega vzvišenega plede-
Pretvarja verske simbole v politična . ®a* da so enaka gostilniškemu »prlmoj-na * Izp°dkopuJe v slepoti svojega fanatizmu
kSrtl nrflVne temeI,e- Na Slovenskem kljub «1kaiizrm, m nravnost nič višja kot V kaki
kafa,i da’ dr,"toverSki deželi: narobe, C"* tr,umflra povsod’ tudi v klerikalnih
Vodnikova druiba bo Sla kljub temu - o
Ninčičevodhod iz Rima
Poglobitev prijateljskih odnošajev z Italijo.
TRST, 27. februarja. Kakor poročajo iz Rima, je sinoči odpotoval od tam jugoslovanski zunanji minister dr Nin-čič. Včeraj je priredil ministrski predsednik Mussolini na čast dr. Ninčidu slavnostni banket, kateremu so prisostvovali poleg: jugoslovanskega poslanika v Rimu Antonijeviča in vojaške ga atašeja generala Ječmenovima tudi ostali uradniki našega konzulata. Od Italijanov so se banketa udeležili: no. tranji minister federzonni, rimski žu pan in številne ugledne osebnosti. Italijanski tisk še vedno razpravlja o sestanku Ninčič-Mussolini in povdarja, da so posvetovanja znatno pripomogla k poglobitvi prijateljskih odnošajev. Mussolinijevo glasilo »H popolo d’ Italia« piše med drugim, da je podal obisk jugoslovanskega zunanjega ministra v Rimu dokaz najožjih stikov med obema državama. Ti odnošaji niso samo formelnega značaja, temveč imajo pretežno praktičen pomen, ki se bo^uveljavil pri posvetovanjih glede važnih mednarodnih vprašanj.
—Q—
Nepričakovan nastop ostre zime
Telefonske zveze z Beogradom prekinjene.
ZAGREB. 27. fe'br. Iz Sremi ke Mitroviče poročajo, da je v tamkajšnji okolici divjal nocojšnjo noč strahovit snežni vihar. Zapadel je visok sneg, ponekod pa je močno deževalo. Povsod je bilo sila viharno. Telefonske in brzojavne zveze eo na mnogih mestih popolnoma uničene. Tcikora današnjega dne so bile telefonske zveze med Ljubi jamo Zagrebom in Beogradom prekinjene. Temperatura je močno padla in povsod je zavladala ostra zima.
BORZA
CUEIH, (Avala), 27. februarja. (Izv.) Beograd 9. 135, Pariš 19.07’ London 25.20 Newyork 519.75. Miilan 20.87, Praga 15.!>9 Dunaj 73.25. Budimpešta 0.00728; Berlin 123.70, Varšava 64.50. Bukarešta 2,195, Sofija 3.70.
Dnevna kronika
— Shodi Avto-omnibus družbe. Jutri dno 28. t. m. ge vršita v Kamnici im Pesnici shoda Avto-omnibus ■riinižbev V Kamnici bo ob 8. uri e j utiraj v gostilni Horvat, v Pesnici pa ob 14. uiri v gostilni Khig.
— Čežkoslovensko-jihoslovamska Liga. Pravkar je izšla 10.—12. številka glavnega glasila Jč. lig, ki izhaja pod pravkar omenjenimi naslovom. List ureja generalni tajnik Oeškoslov.-jugoslov. lige in odi i oni prijatelj našega naroda g. prof. Beringer. List je zvest propaga-tor Jugoslovanstva med Čehoslovaki in Informativen tudi za one. ki sioer ne delujejo v Ceškoslov.-jugoslov. ligah. V tej Številki »o objavljeni člamki: dr. Vrati-silava Čertiecra Starejša literatura o Cmi gori«, dr. VI. Ivlima .»Zdravljenje n sol tičem na jiugoslov. Jadranu«, M. B. Pregled kulturnih do>godikov v Primorju In Bgr.—evo obsežne in eelo simpatično pisano poročil« o kongresu Jč. lig v Ro-1
gaški Slatini. Sledi vrsta poročil o raznih dogodkih v območju lig, med njimi tudi poročilo o delovanju Jč. lige v Mariboru. Želeti bi bilo. da bi list v bodoče prinašal natančno bibliografijo vseh važnejših spisov, ki izidejo na Češkem o jugoslovanskih vprašanjih in zadevah, prevodi iz naših literatur, recenzij itd., česar danes ne zbira in ne prinaša noben list in kar 'bi bil dragocen materljal za one, Ici delujejo za utrditev medsebojnih stikov in vzajemnosti med Jugoslovani in Oehocdovaiki.
— Uvažujte novi cestni red! Veliko županstvo nam piše; Ker se opaža, da prebivalstvo ne upošteva v zadostni meri predpisov novega cestineara reda, ki določa, da je voziti na desni strani in so izogibati na levo, se vsako ponovno opozarja nanje. Prebivalstvo naj ta pred pis uvaauje, ker le tedaj bo mogoče preprečiti nesreče in nepirilike, ld pretijo vsled nerodnosti voznikov tako z živinsko vprego kakor z motornim pogomom.
— Prva hrvntska štedionica. V ravnateljski seji Prve hrvartske štedioniee 15. t. m. se je skleniilo, da se predloži občnemu zboru, ki se bo vršil 13. marca 1926. bilanco za leto 1925. ki zaključuje S čistim dobičkom od 20.5'T6.517.73 Din, odnosno s prenosom iz 1. 1924. 542.102 91, s skupnim dobičkom od 21.108.620.(54 Din. Tz ravnateljskega poročila se raizvidi, da je presegel blagajniški promet v minu-. lem letu vsoto od 39 milijard 950 milijonov Din, a celoknpni promet 93 milijard 99 milijonov Din. Zlasti so znaitno porasle hranilne vlocre v minulem letu, in sicer m vsoto od 249 milijonov Din. tako da znašajo skupne vloge Prve hrvaške štedioniee eno milijardo 62 milijonov Din. — Skupna aktiva zavoda so pora s!a naprnm letu 1924. za 4-r>7 milijonov Din ter znašn.io skupno eno milijardo 765 milijonov Din. Bavnatel js^vo je sklenilo, da predlaga občnemu zboru izplačilo dividende z-’ leto 1A25 s 1000 D'n za eno desetico, dalje 100 Din za ero celo, 25 Din za eno četrtimko in 10 Din za eno desetinko delnice, kar odgovarja 11 ena devetina odstotnemu obrei tovanjm zadnjega emisijskega "tečaja delmic od 900
Din dalje, da se po statutarnih dotaci-jah votira v teeajevo rezervo in i>okoj-ninsiki fond ter v fond grofa Kulmerja za zgradibo Internata za deco nameščencev podružnic po 600.000 Dim ter da se srtavi ravnateljstvu za dobrodelne namene 500.000 Din na razpolago, ostanek od 571.179.58 bi se prenesel na račun zgube in dobička za leto 1926.	427
^ — Revmatizem. Izjava zahvale. Vele* učeni gospod Ivan Rahlejev. Beograd. Moj oče boleha že ve* let na revmaJtdzmu. Danes mi piše, da je izvedel za Vaš izum Radio Balsamika«, kateri se mnogo hvali, ker, da je v resnici mnogim pomagal. Radi tega je tudi on (moj oče) pred nekoliko tedni dobil eno stekleni-čico Radio Balsamika in da mu je jako dobro delo oz. pomagalo ali, da na ža-lout ni mogel več dobiti tega res dobrega zdravila, katero je od viseh zdravil, katera je do sedaj rabil najboljše in mu je tudi najbolj pomasralo. Ker pa se moj oče nahaja v drugi državi v Italiji, me je naprosili, da naj mai jaz naročim R** dlo Balsamika. Zato V a« prosim, da mi na moj .naslov pošljete takoj ko dobite to pismo šest stekleniči c Radio Balsa» n»eka za revmatizem. Z velespoŠItova-njem Janiko Gracin. Gospii«. — Zdravile Rar1 io Balsamika izdeluje, prodaja in Ijošilja po povzetju laboratorij Radio Balsamika. dr. Ivan Rahlejev, Beograd Kosovska 43.
Novejši posnetki Marsa, Izdelani na observatoriju univerze v Arizoni. imajo kakor poročajo i i Amerike, veliko dokazno moč. da obstojn na tem planetu organsko življenje. Plošče, ki so jih uporabljali pri slikanju, to bile sprejemljive tudi za ultrardeče žarke. Ravnatelj observatorija, dr. Douglas je izjavil, da nastaja sprememba peg ra Marsu samo vel e d sprememb v vegetaciji, ki se izpreminja v skladu z letnimi časi. Ta najnovejša raziskovanja potrjujejo razii-ikovanja z Monrnt Wil«ona, predvsem pa dokazujejo, da je v Marsovi atmosferi tudi kisik, pogoj za Življenje rastlin in živali.
Mariborske vesti
Darovi za PTL
so dosegli štirinajsti dan nabiranja v denarju
71.532 Din
Darovali so: po
20.000 Din pdbor PTL, kar se je soglai no sklenilo podariti gradbenemu skladu ma včerajšnji seji iz skromnega društvenega premoženja, ki znaša okoli 53.000 Din. 2.500 Din je darovala tovarna *a dušik v Rušah po prijaanem posredovanju g. ra-vnaitelja K r e j £ a. Jednako svoto je daroval omenjeni zavod že 1. 1923 ob priliki ustanovitve amhuilatorija lige. 600 Din: ekspertno društvo Mathci^. Suppamz im drug. (Ga Tea Suppanz je darovala 2.500 Din že ob priliki otvoritve nimtmlatorija) 300 Din: livarna zvonov inž. J. Biihla. 200 Di'n: Anton Peter-\nolli in ibcuron Joisef Adamovich, 150 Din Zcrkovič, jugosl. d- d. Tezno, 106 Din: kot prispevek železničarjev delavnice drž. žel. v Ptuju, zbran iz lastne inicija-tive od železničarja Bogomira Vodovnika, Po 100 Dim: zdravnik dr Andrej Koirenčain v Jurčičevi ulici Št. 8. II. nadstropje,dr- -med Franjo Toplak, dr. med Benjamin Ipavic, Vladimir Glumač. Iv.
tem smo preverjen! — pogumno po svoji poti. Prepustila bo pametnim Hudem sodbo o sebi in svojih delih in mirno se lahko nadejamo, da ta sodba ne bo slaba ne pred sedanjostjo, ne pred bodočnostjo. Sedal le samo dolžnost treznih in prevdarnih ljudi, ki se no zmenilo za prazno »kulturkžimpfersko« bobnenje Iz klerikalnih redakcij ih faroviev, da vstoflljo v Vrste kulturno samostojne Vodnikove’ družbe. V kratkem se bpdo dolpčlll JmVerJe-.ndkl in se bo začelo nabiranje iidov. Naj rte bo naprednjaka, ki ne bi postal čc ne usta-
novnik, pa vsftj letnik Vodnikove družbe. »Mohorjeva družba« pa naj se kar nič ne boji zdrave konkurence. NJI sami bo obstoj »Vodnikove družbe« samo koristil. Tud! če Je topot prvič'posegla po amerikansko kričeči reklami (plakati: »Vse Je drago. — Kaj ni drago?«), hodo odpadli vsi oni, ki so vsaj za eno desetletje založeni z molitveniki in ki s! V fikslh,' ko zahteva življenskl boj veliko zna nja, žele nekoliko drugačnega čtiva, ne da bi šlcer^omhloVažeVali nravni pomen Kertipča-nove »Hoje za Kristusom«
Maribor, dne 27. februarja.
Volker, Singer-Boume in Co, gostilna A. Priedau. Ferdo Potočnik, Milan pL Kiepach, Narodno gledališče v Mariboru, Ivan Thiir, skladišče F. Wi'lheim in Cp.. Josip Nekrep, Imek in MaTjain Ma/t-ko. Boba Sessler. Po 50 D:ra: Filip B5-cher, Servat Makoitter, J. Sachs, zastopnik zavarovalne družhe Jugoslavija v Mariboru, Josip Bramdl. Miroslav Auš (ki je daroval že 70 m3 strešne lepenke In Gabriel Valjaik, Kavarna Evropa. Po 25 Din; Marija Benzik, Tomi Riš<ovy. Jakob Vidovič, Pbuj. delavnica dTŽ. žeL Po 20 Din: Štefan Koter. Marija Štern, Josefina Gruber, Ivan Pečnik. Po 10 Dim: Jožefa Ličar.
Darovi v blagu: Od centr. rav* nateljstva posestev dr. Ferdinanda Attemsa v Slov. Bistrici je prejel odbor PTL sledečo razveseljivo obvestilo:* g. grof dr. Fcdlnand Attems je radevolje pripravljen darovati vagon 4 in 5 m dolgih in col debelih desek, franko postaja mesto Slov. Bistrica, v dobrodelne namene protltuberkulozne lige v Mariboru«. Gospod Jošt. por=itajenafelnitk na Fali, ki nas vsestransko podpira, p!Se* da sta dostavila g. Jože Kormam, vele-po'sa4n:ik v Činžatu, lms rezanega less in upravi tel jstvo grajščine grofa Zebe« 5 m* desk na tamošnjo postajo. Tvrdk? Medic in Janki se je tudi to pot izkazal« im ponovno darovala 10 kg oljnate barve. G. TJbald Na»slmbeni. stavbenik t Mariboru je daroval 2 m3 apna in Da vorim Johan in drug 5 m flamele. Po sebno prizmanje zai-iluži g. grof Ivan Jan Herberstein, zastopnik avtomobil sk« družbe »Fiat«, ki je iz lastne inicija-tlve dal na rarpotlago avtomobil za 2 dni in m osi stroške za šoferja ‘ter bencin S tem je pač najbolje dokumentiral svo jo požrtvovalno in posnemanje vredn« Meveikoljirbnoi-t!
(Vbor se tudi zahvaljuje vsem go crvullKnani tukajšnje telefonske eentra>
'Strita ! •
*T A' ft G fc
V MaKbto-rii', rlnte 38. Tefortfarja'1925.
le. feS so 6 precizno postrežbo, znaJfoo ^ripamoele k uspehom nabiralne akcije.
Isfcotako se odbor zahvaljuje di&nim gospodična/m in Hildi. Dolčak in Vandi Jurak. ki ste iz lastne iuicijiai.ivc aopet BHlbrali 620 Dimi za PT^L.
Sa Smrtna kosa. Včeraj popoldan ob 18. uri je nenadoma preminul s. Franc Popič, posestaifc v Mariboru. Pogreb priljubljenega pokojnika se bo vršil jutri dne 38. tm popoldan. Naše sožalje.
m Matija led razbija že ga ni, ga pa naredi. Zdi se. da ta stari častitljivi pregovor letos ne bo prišel do veljave; kajti oznanjevalci zgodnje spomladi nam povsod nevarljivo razodevajo zgodnjo spomlad. Snega ni nilt/i na planinah, mrzlim severnim1 vetrovom ni nobenega sledu, pač pa nas obveva blagodejno inahJko južno podnebje, ki je že izvabilo v našo deželo škorce iz južnih krajev. Njihove jate evrče glasno po največ po visokih jagnjodih. kjer glasno zborujejo, kakor da bi nas hoteli opozoriti nase. Tudi 'bele norice in prvi zvončki nam ob gozdnih robovih naznanjajo prihod zelene (spomladi. Sadjerejci trebijo drevje, poljedelci suažijo travnike, vrtnarja popravljajo plotove ter pripravljajo ga^de za prvo spomlad no setev. Obrezovanje trte se bliža, svojemu koncu. — Otroci nabira jo po travnikih res: rad; na trgu je videti že dokaj repincelja. — Dne 24. svečana, je bil god sv. Malti je, ledu ni našel, po oznanjevalcih spomladi sodeč, nam ga le-tos tudi več delal ne bo; smo namreč v podnebju za mesec dni naprej. Letošnji prvi dan sušca. u-streza v tem oziru prvemu dnevu male' ga travma (aprila) prejšnjih let, kakor da nas hoče narava odškodovati za. prestami silni mraz v mesecu grudnu 1925. in za velik sneg: v prosincu 1926. Uresničiti pa so je moral v poln i meri pregovor ssvečan (februar) stegne dan.« Vi-norejce pa bo gotovo zanimal pregovor: »Če na Vinoencovo solnce peče. v kleti sladko viinoe teSe: potemtakem smemo verjeti, da nam bo letošnja jesen rodila doibro kapljico, kajti na Vincencovo dne 22. prosinca je solnce toplo sijalo.
m Priznanje ministrstva mariborske« nm arhitektu. Ministrstvo za trgovino •im industrijo je priznalo našemu domačemu akademskemu arhitektu in Stavbeniku Hugonu S c h e 11 u nagrado za njegov osnutek za, izložbeni paviljon za razstavo v Filadelfiji v Ameriki. Gosp. arhitekt Schell, ki je v Mariboru kot strokovnjak doibro znan, se je pred kratkim preselil v Ljubljano. kjer bo, kakor izvemo, otvoril lastno stavbno podjetje.
in Kaj je pravzaprav z občinskimi predpisi o pometanju trotoarja in ulic?
Prejeli simo: Kakor znano, je občinski svet sklenil, da se morajo pometati pomoči, navzlic temu pa pometajo trgovci ravno zjutraj, ko gre mladež v šolo in uradništvo v pisarne, svoje trotoarje, da se celi oblaki prahu valijo po ulicah. Tudi pometači imajo v najbolj frekven-tiranih ulicah ob zjutranjih urah največ posla. Zakaj me pazi policija na dane predpise in ne kaznuje teh prestopkov1? Ali res moramo za vsako malen-Jjoet v lisitih podrezati 1
m Higijensfca razstava. Na nedeljo dopoldne napovedano predavam je o pra-
vilni človeški prehrani mora zaradi nepredvidenih zaprek odpasti. — Za razstavo vilada veliko zanimanje; v petek jo je poeetilo čez 800 ljudi, danes si bo ogledalo vojaštvo pod vodstvom svojega zdravnika. Ob 17. popoldne bo predaval Z- dr. Bobič o spolnih boleznih. Priporočajmo vsakomur, da si razstavo ogleda še jutri. — v nedeljo —ko bo ofdcielni zaključek. Le če M se pokazalo nenavadno živahno zanimanje, ibd se utegnila razstava podaljšati do torka.
m Nestrpnost. Kakor drugi mariborski lasti, je tudi »Volksstimme« beležila, da se vrše 1.. 3- in 5. marca v Sokolskem domu v Studencih predavanja o higi-jeni. V znarui svoji žolčljivosti seveda ni mogla mimo preko dejstva, da se vrše ta predavanja ravno v Sokolskem domu, čigar dvorana je pač za taka predavanja najprimernejša in jo Sokolsko društvo daje rade volje na razpolago. Nočemo se prepirati o tem. ali je Sokolski dom za< večino prebivalstva Studencev vabljiv ali ne, gotovo je, da mora 'biti delavstvu v Studencih brez ozira na sitrankarsko pripadnost pač vseeno, s katere strani se mu kaj koristnega nudi in da je treba posečati dobtra predavanja, ne oziraje se na milostno priporočilo, ali pa veto vedno prijazne »štian-ced	Ls.
m' O eni najzanimivejših osebnostih za casa Louisa XV., znanem filozofu in ostrem pamfletistu Voltaiereju, bo predaval v pom d el je^ dne 1. marca v »Ljudski univerzi« g. prof. d<r. Anton Dolar. Predavatelj, ki je že dobro znan občinstvu »Ljudske univerze«, bo obdeTal tudi ancaklopedisrte, ki so idejni klicarji velike meščanske revolucije izza leta 1789. Posetite to predavanje!
m Sklicanje občnega zbora podružnice Udruženja voj. invalidov. Glede na včerajšnjo notico, ki smo jo prejeli s podpisom in pečatom podružničnega
vodstva, nam sporoča od izvršnega od 'bora v Ljubljani imenovano začasno vodstvo, da je bil ta občni zbor sklican od odstopivšega predsednika g. Krepe-ka. G. Krepek pa. sploh ni opravičen sklicevati občnih zborov, zato se ta občni zbor ne bo vršil. Dan občnega zbora bo začasno vodstvo ob pravem času objavilo. Zadeva g. Krepeka se bo razči Bt,iila na občnem zboru in pred pristoj nimi činitelji.
m Občni zbor gospodarskega in političnega društva za I. in IV. okraj se bo vršil v petek, dne 5. marca v posebni sobi restavracije Pečni-k na. Rotovškem trgu. Vabi in poziva se vse članstvo, da se tega občnega zbora polnoštevilno udeleži.
m Družabni večer Francoskega krožka.
CerOle francais priredi v nedeljo, dne 7. marca, ob petih zvečer v Vesni, družabni večer za svoje člane im njihove znance in prijatelje. Spored obsega sledeče točke: 1. Le pont d’ Avignon, otroška ronda: 2. Drdla, Souvenit; 3. Histoire gaie; 4. Petites histodres aHegoriques; 5. Bizet, Carmen: Air du Toreador; 6. Vi-cille damse francaise. Nafto sledi čajanka z družabnimi igrami. Vstopnina k prireditvi 5 Din: kdor se udeleži čajanke, plača še 10 Din za čad in pecivo.
m Soncert Glasbene Matice. Slav. občinstvo se prosi, da £e pred 20. uro zasede prostore. Koncert je zelo obširen in se začne točno ob 20. url. Med proizvajanjem se ne bo smelo hoditi po dvorani Garderoba bo odprta že od >420. ure. Toraj -točnost!
m Listnica se je našla v gledališču v nedeljo zvečer pri predstav? ^Stam-bulske rože«. V nji sta imeni Dobraik in slika, z imenom Ložar ter svota denarja.. Kdor je izgubil, naj so oglasi pri gledališki pisarni.
m Esperantski tečaji za. začetnike. Esperantsko društvo v Mariboru otvori
*v ■ *. j.
!OtM;S2.< S 14
 .............-,-a
■>. r <4--:
...mi
B AK \ lila -mi*
mmi
a* zn**
Zli,IMA ?•>
»to
I9«0 Z!
17(1»
Leto s 13. meseci-	v. -V
Društvo narodov se v zadnjem času peča * uvedbo novega, za vse Človeštvo enotnega koledarja po načrtih ameriškega učenjaka dr. George W. Davrtea. Leto bi obsegalo 13 mesecev. 13. mesec bi se imenoval luna in bi bil uvrščen med jonij in julij. Vsak mefiec bi štel samo 28 dni.
1 nove učne tečaje iz esperantskega jezika za začetnike v pondeljek. dne 8. marca 1926 ob 7. uri zvečer v 'dekliški meščanski šoli v Cankarjevi ulici (vhod skozi dvorišče v Razlagovi ulici). Prijave se sprejemajo tamkaj in popreje že v odvetniški pisarni Ravnihar, Aleksandrova c- 14, kjer se dobijo tudi ostala pojasnila.
m Boj za studenški kino. Nedavno smo poročali, da namerava g. dr. Lajn-šič otvoriti v Studencih kino. Kakor pa doznavamo, <se je za omenjeni lokal in za koncesijo v Studencih potegoval že poprej g. Murko, vendar pa so oblasti njegovo prošnjo odbile. Ko je g. Murko izvedel, da se namerava g. dr. Lajnšiču podeliti koncesija za isti lokal, je vložil primerno utemeljen protest. Zadeva je obtičala na mirtvi točki in oba tekmeca pričakujeta rešitve pristojnih oblasti, ki se bodo morale odločilti, ali sploh izdajo koncesijo za ta kino in če, kdo ima prednost: ali kinopodjetnik g. Murko ali vpotkojeni okrajni glavar gosp. dr. Lajnšič.
m Kavarua Evropa. Samo še tri dni koncertira priljubljeni trio »Bernkopf*. 2. marca nastopi prvovrstni damski salonski kvintet. Koncert, traje vtsak da« od J423.—3. ure. *
m! Abonente na prav dobro domačo te najcenejšo hrano sprejme vsaki dan Narodni dom in Štajerska klet. 436 m1 Po ceni me«o. V pondeljek dne 1* marca 1996 od 8. ure naprej se bo na prosti stojnici na sejmišču v uti pri mestniii Maivnici prodalo približno 300 kg govejega mesa po 6 Din za 1 k& r* Prodeija samo konsumentom po 1—2 kS-mi Stara tobačna trafika M. Slanic v Slovenski ulici se je po daljšem presled-, leu zopet otvoriila. Glej današnji oglas.
m Hotel Halbwldl. V nedeljo 28. tffl-jutranji loomcert ian večerna zabava. — Družinski lokah Najboljša) vina in pivain Vstopnina prosta.	416
m Ljudska knjižnica v Narodnem mu izposojuje knjiige vHalcomrar ob ^'h in sobotah zvečer ter v nedelji Na razpolago je okrog 10.000 krasna izbira modemibv evropske literature.; "■o na zanimi^
' - v Pras»f
* -A tffl
Mb.. uri (8.
rodnega dom*, razdelile diplome lu v Beogradln, sodeluje au.
m Na »Vesni« v Mariboru marca drugi večerni itečaj za usu„ modistovamje in krojno risanje. Prf sprejema vodstvo.	N
m Zaklinčni plesni venček plesne Sokolskega društva Studenci se vrši “ soboto dne 27. fehruarja ob 20, uri. **“!• Vstop dovoljen samo vabljenim. bi se rad udeleži1!, pa ni dobil vabiJ®» naj si ga preskrba v trgovini Fr®nj? Majer na Glavnem trgu-	40*
_ m Kavarna »Jadran« dnervno (fo 2* zjutraj odprta. Točijo ee najboljša li®v! tomerska vina kakor: mlandec, rlzfiojjj Dnevno sveže domače pecivo. Žganje^ likerji najiboljSe vrste. Za obHen po*^ se priporoča vodstvo kavarne.	Ijz
m Pri umetniškem koncertu r kavami igra razen drugih atrakcij cello-virinoz posp. prof. Kublček. r
„Smith & Bros“ pisalni stroji ANT. RUD. LEGAT & C0.t MARIBOR, Slovenska ulica 7^_ telefon 100,
Dan. Pairet:
Manja
V majhni, pusti dvorani ruske re-«ftavracije, kakršnih je veliko v Parizu
— je gorela samo ena svetil jka, ki je tu-žno razsvetljevala razvrščene mize. cvetlice v ozkih vazah in klopi, ki so bile prevlečene z modrikastim plišemi. Sredi »obe je lastnik restavracije, Gregor Mi-hajlovič, držal s svojo težko roko ročico »•fcoje žene in jo počasi natezal.
Sklonjena proč od njega in od bolečin spačenega obraza je Marija Mihaj-Jovna težko sopela in rekla nazadnje s pretrganim, zamolklim glatjom: — Sovražim1 te!
Toda moževi, 'kakor klešče zviti prsti niso hoteli popustiti. Razjarjeno je ponovil prejšnje vprašanje:
— Kako se piše? Povej! Tudi če te pri priči ubijem, boš mi odgovorila-
*— Ne povem ti! — je zašepetala žena.
— Ne boš izvedel.
Mož jo je stisnil še krepkeje in nategnil reko. Manja, se jo vzgrudila. na kolena, on pa je sikal skozi stisnjene l*obe:
— Zakaj si pa začela priznavati? Ni ti bilo treba začeti: če pa si že zinila, govori sedaj do konca!
Ona je odgovorila pretrgano, z očit-jrfm namenom, da bi mu še (bolj kljubo-ivala:
— Revček!... Sedam let že prenašam tvojo surovost... več je ni«eni mogla.. Da, vzela sam' si ljubimca in ljubim ga... Cesto prihaja semkaj večerjat in me v
tvoji navzočnosti gleda... prav aa nalašč me gleda... Njegovi pogledi me o-srečujejo. toda ti ne izveš mikoli, kdo neki je ta človek.
Stiskajoč venomer Manjino roko je Gregor sklonil glavo in ugibal. Spomnil. se je vseh gostov, ki zahajajo v njegovo restavracijo; trudil se je, da bi se spomintil njih vedenja in je koj izločil tiste, ki niso zaslužili, da 'bi jih osumil. Ko je tako izbiral v mislih, se^je ustavil na dveh simpatičnih mladeničih, ki sta redno zahajala v restavracijo. Zmagoslaven vzklik se mu je izvil z ust.' Manja je še vedno klečala in pozorno pro-matrala soprogov obraz. Čutila je. da ji prihaja vse močnejši strah.
Sklonil se je nizko nad ženin obraz in je zarenčal žugajoče:
— Poznam samo dva. fei sta mogoča: tleltega visokega, zagorelega s -kratkimi brki in onega dbritegas počesanimi lasmi. Kateri izmed njiju je tvoj?
Skoraj ibd, se bila onesvestila; nepremično se je sesedla' na tla. Da, zadel je: eden izraed Uje dvojico je bdi njen ljubimec.
Tedaj je mekdo zaloputnil duri. Prihajalo je oeobje. Gregor je jaidmo sufiil Manjo in odšel v isoseina aobo.
V mali. razgreti dvoragrf, m Je Kh polna občinstva, zakaj restarvraeAja je bila na dobrem glasu, je zavladal« tišina. Utihnilo je škripanje vilic po krožnikih, umolknili so razgovori in ropot posode. Nežno in obzirno, kakor da b’ u-spavflli
dijsko pesom od Korzakova. Gostje so skoraj pobožno poslušali divne zvoke godal.
Gregor Mihajlovtfo je bil naslonjen na blagajniški p^lt in je pozorno pro-matrail tisfta dva obraza, ki sta mu bila sumiljivia. Oba sta zrla njegovo ženo, ki je stala poleg nekega godca z balalajko in čakala, da pride vrsta nanjo, da zapoje. Njune oči se niso mogle ločiti od rdečih oditdsov na njeni roki, ki so jih zapustili Gregorjevi- prsta.
Manja je izglodala ravnodušna!, kakor da bi ibila v mislih nekje daleč, četudi je bila polna groze in se je trudila na vso moč. da »e me bi izdala.
Prihajala ji je neodoljiva želja, dlabl dala znamenje svojemu ljubimcu in ga obvestila, toa.j se pripravlja. Že je dvignila roko, ali sirepi Gregorjev pogled jo je preplašil in je nemočno povesila roko po mečih.
Manja je pela; pred vsako pesmijo je za one, ki niso racamnetli ruski, povedala vsebino v francoščini. Dvignjene glave in skoraj zaprtih trepalnic je pela tako, kakor nmiejejo peti samo Rusinje: strastno. asJcreno in navdušeno.
Ko jf,®8®** J« stopil pred publiko Gregor Mihailovič in rekel*
“ Goepa Manja; Mihajlovna vam lahko zapoje, če želfifte, pesemt; »Poidi odtod«.
Ona ?e vstala Sa pojasnilai ' Pesem govori o človeku, JH Tjttjbi neko ženo. Toda nedoetaje mu sredstev, da bi jo osrečil, ker je revež. Ona ga odsiarfia in *nu pravi; »Pojdi!«
Z glasom, ki je drhtel od vmetnST&j nja in srčne gorkote. je jela Manja P**! Gregor jo je ves čas ognjevito pro®8*^ tral. Kakor da bi nastopala' v frm.iri dr*5 mi, se je Helena obračaila po vrati pt<ty vsemi mdzam, kj«r so gostje molče šali. Vendar pa je bilo ines$o, M ee njem njen pogled ni ustavil: tu je e#**? eden izmed onih dveih, ki ju je 'bil B®0*’ zalezoval. Toda kose je obrnila h dro^3 mu. je postal njen glas silnejši, »kom poveljniški; iko je izrekla besedi; »PoJ.<*“ odtodi«, s« je zdelo, kakor da prekMo^ Nihče razen Gregorja Mihailoviča razumel, kaj jo bilo krivo, da ee ji V°* zele solze po obrazu,	.
Ko je Manja umolknSta, 'je najprej »e večja tišina,	natto	!Pa	se
oglasilo giromoviifco ploskanje,	kJ	ga-	5
ona sprejela nepremično lin ledena i® niti pozdravila gostov.
Nato je eden izmed onfilh dveh, fi rima se je bila Manja obrnila a pesmijo, vstal, vzel suknjo in začel hajati po stopnicah. Manja ga jC ljivo ispreiml jala z očmfL.	^
Todajei sta zagrmela skozi zadSmjljen zraik dva strela; odb«ja:*?2 mož se je veigrndal na tite k moča®1 ^ de žene.	jjj	.
Gostje so sISočili po Jrtmca in jeto Gregorja; jiziftrgaili so mn revol^^j« ga odvlekli iz reetawra«ije. N4 «e 2°*^! stavijal.	r>;	.	&<6*
. .... Manja se je Boječe stisnSlaJr.r *
3emu ljubimcu in šepnila tiho k* sanjah, motreč trnplo ima podu:	.
— Rešila sem te! On je hot«^ ■ ubiiti, Eazum^l
f JifairiUoru, cine Š8.1'
■ i'*i „~T«.
>T X ft 'O W «T
RFruTTS
Narodno gledaliito
RKFKKTOAR.
Sobota. 27. fcbr. ob 20. url »Grofica Marica« ab. B.
Nedelja, 28. febr. ob 20. uri »Grofica Marica«.
Pon del j ek, 1. marca. Zaprto.
Torek. 2. marca, ob 20. uri »Grofica Marica« ab. C (kuponi).
Sreda, 3. nrairca. Zaprto.
Četrtek. 4. marca ob 20. uri »Sluga dveh gospodov« ab. A. Premijera.
Petek. 5. marca ob 20. uri s Grofica Marica« ab. B. (kuponi).
Sobota, 6. marca ob 20. uri »Hlape« Jernej in njegova pravica« ab. A. Zadnjikrat v serani. (Kuponi).
*	T'|wv^ww8r'
Izprememba mariborskega repertoarja. Radi koncerta Glasbene matice se je izpremeniil repertoar, na kar se posebej opozarja.
/port
. 't Kje je pokal SR Merkurja«, ki je
laiifcko leto razpisan za nogometna .liinaoreka tekmovanja1! Z ozirom na Razpis so se vraila tekmovanja med mla-4imeki/nri moštvi vseh tukajšnjih klu-w. Zmago si je priboril naraščaj IS9K Maribora, a j>okala ni dobil.
. : »Slovenski šport«. V Ljubljani se •>e osnoval konzorcij, ki bo začel izdajati tedensko športno glasilo pod naslo-Vom> »Slovenski šport«. List bo pričel tehajati dne 3. marca 1.1. Izdajateljevo °beta. da bo zavzemal v poročilih »‘trojo stvarno stališče, v načelnih vpraša-
njih pa stališče, ki bo v skladu s korist mi celokupnega slovenskega športa. — Slovenci smo sicer imeli že tak list po prevratu, a je radi nerazumevanja športnih krogov prenehal izhajati. Šport se je razvijal naprej in doseza vedno večji razmah in potreba po glasilu, ki 'bo vzdrževalo tesnejše zveze z našo športno publiko in Športniki v soseščini je postala tako pereča, da z navduše njem pozdravljamo ustanovitev konzor cija za izdajanje slovemskoora športnega glasila. Kakor smo informirani bo stal četrtletno le 20 Din. Obseg se ho povečeval v razmerju z naročniki. Prinašal bo tudi slike. »Slovenski Šport« bo urejeval g. La vosi a v Struna, ki mn bodo dodeljeni s olt rud n liki za posamezne smrtne panoge. Ustanoviteljem lista želimo obilo uspeha.
Kino
»APOLO KINO«
predvaja od 26. trn. do 2. marca »Prijatelje smrti«. Senzacijonelni film s Hary Hillom v glavni vlogi ima šest izredno napetih dejanj in v trotovih momentih celo nadkriljuje Piela, kralja atrakcij in drznosti.
Od 1.—4. marca bo predvajal krasno špansko dramo »Bandolero«. Kakor smo izvedeli, bo uprava kima pri tem filmu pomnožila godbo. vendar P a bodo cene ostale iste.
»grajski irmo«.
bo predvajal od ponedeljka naprej krasen 7 dejanski film »Pariške noči«, ^ ki nais seznanja s skrivnostmi in čari razupitega nočnega pariškega življenja. V glavni ulogi nasiopa Lon Tellegan in E klime Ha-mmerstein.
Iz iivllenfa in sveta
Roman carične Anasta
zije
Berlinsko javnost, zlasti pa rusko ^migracijo po vsem svetu, zanima že *}e>kaj tednov tajirustven slučaj gospe Čajkovski, ki se nahaja v nekem1 berlin-sanatoriju. Ta dama izjavlja, da 3e Anastazija, hčerka ruskega carja Ni »ole. Ko so boljševiiki izvedeli o tem, so izdali uradno poročilo, ki natančno opisuje umor carjeve obielji v Jekaterinburgu. Iz tega poročila se da posneti, na so v usodni noči umorili vse ("lane farjev« oh it el ji, torej tudi Anastazijo. ~° Poročilo je prvi hip razgnalo vse ovonie. Gospo Čajkovski, ki je silno Podobna Anastaziji, so smatrali za živčno bolno, kar je sicer res. Vendar Pa so se dvomi znova vrnili. Naj novejše Vesti zatrjujejo trdovratmo, da je tajin ®tvena dama v berlinskem sanatoriju Vendarle carjeva hčerka, ki se je čudežno rešila. smrti. Docela zanesljivo seveda to ni, ali neka informacija nas sknša sledeči način prepričati o verjetnosti. V usodni noči po umom carske dni Sine je neki rdeči gardist, ki se je priplazi] k umorjencem, opaziil, da je Hčerka Anastazija živa in v nezavestnem stanju. Na skrivaj jo je odnesel, naložil <na neki kmečki voz, pokrtl e slamo in odpeljal nekam daleč v sltepe. Po štirimesečnem skrivanju se mn je posrečilo, d«; je prepeljal Analstaasio na Romune ko. Z njima vred je na eikriva j pobegnila, iz '■Rusije gardistova rodbina. Ko so prišli varno, so posvetili vso skrb zdravljenju nesirečne oairjeve hčerke. Medtem Pa so boljaeviki izvedeli, da je Anasta-ja,izginila im so zasledovali nje režite-iJa. Ko so našli sledi za njim. je bil že *a Romunskem. Nekega dne je bil
■Anaivhasijiu rešitelj v Bukarešti na ulici ^arvraifcno ustreljen. Njegov brat j« spoznat, da Anastazija na Romun^kemi ni
več varna. K<?r je ni upal prepeljati z vlakom, je šel s težko bolno damo peš čez Romunijo do meje; odtod pa jo je prepeljal v Berlin, kjer sta se nastanila v_ nekem hotelu. Strašni dogodiki zadnjih let so Anastazijo tako potrli, da se ji je v Berlinu zmedlo in je skušala 1. 1920. storiti samomor. Ko so zdravniki dognali, da je blazna so jo prepeljali v 'blaznico Dalldorf. Tu se je toliko popravila, da je lahko zapustila zavod in so je nastanila incognito pri družini nekega bivšega carskega policijskega u-radniika. Krojila je obleko in si tako služila vsakdanji kruh. Medtem je nastopila nova bolezen, ki je v ca ruki rodbini dedna — tuberkuloza. Rane. ki jih je dobila pri ustrelitvi, se niso" hotele aaceliti in še dane« niso ozdravljene. Neka nemška bogatašinja je izvedela za usodo carjeve hčerke 5n jo je dala prepeljati v Monim šenov sanatorij. Medtem je dala carjeva maJtii, ki še živi na Dansem, preiskati istovetnost gospe Čajkovski. Preiskava je bojda ugotovila. da je ta j in« t vena, dama res istovetna s carjevo hčerko Anastazijo.
Seveda je dvomom'še vedno odprta ši roka pot. Oe pomislimo, da je bila hiša Apatjeva v Jekaterinburgu, v kateri se je izvršil umor carjeve družine. strogo zastražena, bomo težko umeli, kako je mogel omenjeni gardist odnesti Anasta zijo, ne da hi s tem opozoril svoje tovariše maese! Tudi sicer je cela zgodtoa. nekam preveč literarna — kakor da bi se bjla zgodila v romanu. Vendar pa tak Toman ni izključen; slasti v kaotičnih dneh rusko revolucije je bilo vse mogoče.
Ker je tafemrienove na gospa Čajkovski se vedno duševne bolna, se na njene izpovedi n? mogoče zanesti; izjav? ta#l», ki so jo prepeljali v Berlin, pa tudi niso vzvišene nav’ vsak dvom, takisto ne preiskava, ki jo ' je izvršila ea.rjeva imiarti. Torej živi carjeva hčerk® aK net
Zanimivosti s hšgijenske razstave
Po prizadevanju naše agilno »Ljucl ste univerze«, ki jo vneto podpira Dr žavni higijenski zavod v Ljubljani, se higijenska vprašanja popularizirajo Mariboru bolj ko v drugih manjših me stih v naši državi. Opozarjamo samo na higijenski tečaj v jeneni lanskega. leta in na higi jensko razstavo v Kazi riški dvorani. Za širjenje bigi jenske omike je razstava velikega pomena. Bolj ko predavateljeva beseda lahko prepričajo človeka nazorne podobe, suho številke in pregledne tabele. Take reči se jasneje vtisnejo v spomin in tudi ostanejo del j časa
Pred 100 leiti je bila medicinska zna nost skrivnost posvečencev; med Ij-ud stvom .ie delovalo vse polno mazačev in »Padarjev«. Pred 50 leti so jele nekatero dognane resnice o človeškem zdravju prodirati med širše mase. Moderna higi; jena se je razvila šole po velikih triumfih mikroskopa, ki je razkril povzročitelje nalezljivih bolezni: bacile. Danes se zahteva od vsakega količkaj omikale e-a človeka, da pozna načela sodobne bigi jene in nadaljna zahteva, ki pa se žal ne izvršuje v zadovoljivi meri, je ta, da mora po njih živeti. Priti'.moramo tako daleč, da se bodo grobe kršitve bigi jenskih pravil, ki so danes na dnevnem redu celo v tak oz va ni boljši družbi, v elegantnih stanovanjih itd., smatrale za ^netaktnost, neolikanost in v težkih »lučajih celo za moralno hudodelstvo.
Upamo, da bo razstava v kazinski dvorani zopet nov uspešen prispevek h higijenski povzdigi našega prebivalstva in da bo pospešila — ne v pretirani'ob-liiki - tista stremljenja, ki jih je pokazal mariborskemu občinstvu prav ob tem času veliki kulturni film »Moč in lepota«.
Na razstavi je videti marsikaj zanimivega. Pohvalno ja. da so razstavljeni večinoma izdelki naših domačih zdravstvenih zavodov in laboratorijev; posebno zanimive so tabele, diagrami in nazorne slike, ki nam ilustrirajo razmere Sloveniji, zlasti še v Mariboru. Takoj blizu vhoda razstavljeni načrti bodoče porodnišnice v Mariboru, Načrte sta izdelala inž. Dolenc in arh. Zzeika; predstavljajo nam monumen talno pa,lačo, ki bi 'bila ponos našega me sta. Toda — stala bi 8 milijonov Din. — Človek zapusti z vzdihom in — če hočete — z rahlim usmevom ta prostor.
Nato sledi doka vrsta materi ja la, ki nam kaže boj alkoholiizmu. To je rak-rana našega naroda in je zato prav. da je demonu Alkoholu odkazHno tako »častno« mesto, če ne bi naša država trošila toliko denarja za vojaštvo in bi lahko dajala večje, postavke v zdravstveni in prosvetni budžet, bi poslala avtomobil s tem materijalom v sleherno našo va«,_ obenem pa zdravnika-predava-telja. Naj bi ljudje videli, kaiko »koristi« alkohol in kakšne posledice ima. Med materijalom te vrste so posebno zanimive tabele, ki jih je izdelala mariborska kaznilnica o razmerju med alkoholom in zločini. Dalje Vidimo plastično pred sabo, da se največ hudodelstev in zloei-nov zgodi ob nedeljah in pondeljkih, ko imajo ljudje čas ali denar; vidimo, da so uboji in umori najštevilnejši ondi, kjer je mnogo vina in žganja.
Sploh je v tem oddelku toliko zanimivega gradiva, da bi res bila škoda, če bi se higi jenska razstava omejila le na Ljubljano in Maribor. Nadalje slede sli-
ke, diagrami itd. o tuberkulozi ter A vseh vrstah nalezljivih bolezni, vedno z krepko izraženimi in prepričevalnimi risbami ali modeli. Posebno učinkoviti so slednji, ki nam kažejo strahotne patološke izpremembe posameznih trga-.nov.
Zanimiv je kirurški oddelek, ki ga je sestavil g. primarij dr. Č e r ri i č. Tu vidimo predvsem zbirko slepičev, dalje razne pojave golšavosti in raka. O tem je g. dr. Černič v četrtek predaval, s čemer so oni, ki jih stvar zanima lahko še veliko pridobili. Omeniti je tudi slike, ki kažejo, kako škoduje organizmu nepravilno obuvalo in obleka, dalje pojave zastrupljen ja krvi in drn^e ranocelnike slike.
Dalje opozarjamo na sicer prav skromno zbirko slovenske literature iz higi jenskega področja; posebej je treba priporočiti list »Zdravje«, ki izhaja v novi obliki in opremi. Žal da izdajatelj-stvo tega. lista stori vse premalo, da bi potom dnevnega časopisja opozarjalo na »Zdravje« širše kroge, tako da je list primeroma malo znan.
V posebnih prostorih je urejena razstava mariborskega dermatološkega oddelka, ki jo je priredil g. primarij dr. Robi č. Razstava je jako bogata tako glede pa.toašklh modelov kakor glede statističnega gradiva in moralno-propa-gandnih slik. Posebno zanimive so statistične tabele o spolnih boleznih v Mariboru. ki so dosegle 1. 1922. višek; z ustanovitvijo am bul a. tori ja se začne temeljito zdravljenje in visoka kurva se zniža v nekako normalo, kakor jo kažejo številke^ zadnjih dveh let. Interesantno je, da je število bolnikov najvišje v poleitnib mesecih, ko se tajna prostitucija najlažje razmahuje na prostem in ji' ne more varnostna oblast tako zlahka do živega. Razstava se nanaša na vse poglavitne venerične bolezni in priča o delavnosti mariiborskega dermatološkega oddelka. G. primarij dr. Robič je predaval o svoji stroki zadnje tri dni tega tedna, ločeno za oba spola.
_ Celoten vtis razstave je ta. da je hi« gijensk« omika, ena glavnih točk naše* ga realno pojmovanega nacionalnega programa: predvsem pa hoi alkoholfcmn in tuberkulozi. Našn umrljivost, ki zna* ša 19%, se mora znižati na tisto višino, ki jo zavzema Danska _ jo%. Več fizič.
zdravja mora prekvasltl naše jav« no življenje, zato pa jo predvsem potre* ben boj na 'večjemn zastrupljevalca —1 alkoholu. To j« konkreten nacionalen program; spričo n.iecra obledi marsikaj drugo kot fraza ali pijansko navduše nje po zborovanjih in sejah v krčmah.
Svetovna panorama
»Iz Španske v Mehiko«.
Tukajšnja »Svetfovna panorama« b<J predvajala še ves orihodnji teden krasne slike iz vroče Španije, posjuetike raznih luk: Cndix, Tampiika Veracruz in •lalapa. k? se nahajajo že v vulkanski Mehiki. Slike so dobro izdelane im nudijo mnogo poučnega.
Sokolstvo
o Vsa sokolska društva opozarj.?— da pošljejo denar oz. vrnejo srečke JSS brez odloga do dne 1. maroa 1.1. Snveizu v Ljubljani. Starešinstvo župe Maribor.
Kultura in
Vabilo na izredni
MU
ki se vrši v soboto, 6. marca 1926 ob 16'15 uri v hotelu Rajh v Ormožu, po sledefem dnevnem redu:
1. Poročilo načelstva o ponudbi Fale in o stanju pogajanj.
2, Sklepanje o tem poročilu in odobritev pogajanja.
S. Slučajnosti.
Pripomba. V slučaju, da občni zbor ob lfrl5 uri ne b| bil sklepčen, se vrši v smislu paragrafa 26 zadružnih pravil ob 17'15 uri v istih pro-stonh in po istem dnevnem redu II. občni zbor, ki je sklepčen pri vsa-Kem številu zastopanih Članov.
tu
*e!stvo.
umetnost
Dr. Albin Ogris: ,politične stranke”
(V Ljubljani 1926. Samozaložba). Slovenska, znanstven*, literatura je dobila kljub težki brezbrižnosti občinstva napram slovenski knjigi v zadnjih letih nekaj lepih noviitet. Zlasti omenjamo filozofične «pi«56 dr. Vebra. Tudi zgornja knjiga znači nedvomno obogatitev naše »namst.vene literaturo. Dr. Albin Ogris, prvovrsten publicist, ki je prevzel med drugimi O. Lo Bona »Psi-hologione zakone razvoj* narodov« in HouibhoiKsejev »LLbralizem1« Inki je tudi v izvirnih spisih pokazal poznavanje sociologije, se je lotil v tej knjigi znanstvenega proučevanja političnega strankarstva. Slovenci smo narod, ki ima zelo razvit strankarski Suit in tako razcepljeno strankarstvo. Doslej pa še nismo imeli znanstvenika, ki bi ra j el problem pri korenini in nam ga podal v celoti * veto ziiamBfopma jasnoatio in temelj i-
tosltjo. To zaslužno delo je opravil na našem jeziku dr. Albim Ogris. Njegova knjiga »Politične stranke* ni popularna konvpizacija o problemu političnih strank kaikor n. pr. sicer zanimiva «Die P&rtei« od O. Jenischa, marveč je resno znanstveno delo o samih temeljih soci* alega življenja.
Politična stranka je piscu elementaren sooialeu pojav, ustvarjajoč silo. ki so brez njo no moremo misliti naprednejšega sovialmegn življenja, zlasti le ne demokracije. Radi tega najdemo v tej knji tri globoke študije o sam ah temeljih sodobne družbe, znanstveno utemeljene opredelitve napram raznim proble-mam. ki so v zvezi s politično stranko kojt. sociolioSkiim pojavom', razmotrivanja a s uU	° psihologiji in tehniki
družabne organizacije, o javnem mtne-nju. o volilni funkciji, o parlamentark mu itd.
Pi^ecse je lotil pisanja po temeljitem Proučevanju sodobne sociološke literatura. o čemur Pričalo viEk lsi sejcajo yi
d©§p@darsfro
o z m i
Vsled izredno ugodnega nakupa razprodajam razno-vrstne izgotovljene obleke po zelo zaiJanih cenah in sicer: cfaldke iz sutss	f>in	450	ic	1203
nileke ir tajna	Din	300	do	500
Db'eke za fanta	Oin	50	dr	3BI)
Iilace iz siikni	Din	120	rfo	319
lils*? ir u}na	Bin	50	so	130
pletene oprsnike(Veste) lastnega izdeljka Din MO do 200, gumijeve plašče od Din 240 naprej; <ja Nepremočljive pelerine Din 3»0 Obleke po naročilu izdelujem solidno, hitro in poceni, tudi iz blaga, ki ga prine-■ sejo stranke same.
Z* ohiJuu. uuroiiUi s>b priporoča
.1. VIZJAK, krejjaft
MAB7B03, VETRINJSKA UT,. 17
Franteenhausen
l'i?. Sola u »vto in «l:rojegr*dbo,
»HiktiolcUnJko. ronelsai oiM«Uj z, j>oI.i«del. Ktrojo in sv.ilioplimo tohn.
Z rešenjem gosp. ministra ra poljedelstvo in tode od 9. decembra 1925, St. 4(5 806/1 je odobreno žrebanje dobitkov hiše na- loteriji .Prvog Zagrebnčkog radničkog druStva* ni
3. dobitek
Bres pocabmega ©5sw®6S5Sa.
Fosil PopfS naznanja v scojem in v imenu ostalih sorodnikov vsem prijateljem in znancem pretiesujočo vest, da njen iskrenoljubljeni
brat oziroma svak in stric, gospod
j Čevlji, ročno delo UbOr ! moški rwm#ni 195 d. 260 Din ženski nizki 16% ri soki 230 Din. Naročila pomeri, kakor vsako popravilo po nainiilih cenah pri Franc NEUBAUER, ievljar, Maribor, Gosposka ni. 33.	424
Praktikant x' dobi o trgovsko *olo, želi biti na tavljen kot tak ▼ kakčni trgovini hrezplalno. Ponudb* pod »Praktikant *t. 18“ na upravo lista.. 431
Za pomlad	Od. 1. marca 1926
^shlansna prodaja KARO-Cevllev
vseh v r* s t *
10% popusta
garantirano neispremenjena priznano najboljša kvaliteta
II. I
v Poznanju - POUSKA od 2. do 9. maja 1926
gjjjjM
0 »IZUMITI V H
E A finnPa™ ženskih čeoljeo jvtvl/v po strašno nizki ceni.
Prodajamo od 25. februarja
iz svilenega atlasa . . . . Din 129'—
iz ševroja  .....Din	129'--
iz boksa. . .	,	.	.	.Din	129'—
iz ševroja...*.	.Din	169'—
iz boksa.......  .	Din	169'—
iz laka . ... . . . Din 199'-
m
PRIDITE IN KUPITE! 1
Zbirališče vseh poljskih pridobitnih krogov. Najboljša prilika za navezanje trgovskih stikov med Jugoslavijo In Poljsko. Za jugoslovanske uvoznike in izvoznike edinstvena prilika. Železniške in vi/umske olajšave. Brezplačna pojasnila in informacije daje gen. reprezentant
R. Golebiowski, Ljubljana« Stari trg 19
374
ajne Palma-kaučuk pete in podplati so naprav-iz najboljše surovine, varujejo Vaše obuvalo, so it trpežnejši kot usnje in Vam omogočajo elas-hojo. Ni raskošje, ampak neobhodna potreba Vsakega človeka.	268
TRGOVSKI DOM
a
.25
Priporočam za pomladansko sezijo velikansko izbiro raznega lepega, modnega blaga za pomladanske plašče, kostume in komplees.
VeBikanska izbira vsakovrsliia smle po' Čudovito nizki ceni«
K3ov©c2©iS© periSn® feSago,	krep Marocatin, Ha^sst, cefir od 0 Din naprejf.
Velika zaloga platna,	eksforta	i.t.c3.	.	429	5
oglejte ib Dmmo mum mm&m M posebno nizke tmn
I. Pregrad - Maribor.
Posest!, hite. lokale, gostilne, prazne sobe, prosta stanovan ja posreduje tožno stanovanj-.kp borza ,Marstan*, Retorik trS. ,	426
Kompletna Bobna in kuhinjska opi em.i se ugodno proda. Merska cesta 93.	435
»n7nr | Ravnokar došlo novo rllCUi ! blago:angleško sukno, k.uugarn, svila, platno, dobr in po ceni dobite pri I.Trpin. , Maribor, Glavni'trg 17. 413-7
Za lat« 1928 s« odda o ribje karte. Naslov ▼ upravi lista 408-2
Dve gospodični ali gospoda dobita stano«anje pri samski gospej. Sprejmem tudi perilo v pranje. V»trinjska ulica 10, takoj pri vhodu.	426
Najnovije sukno — KAMGARN se dobi po čudovito nizki ceni v
TRGOVSKEM DOMU
430
GO/POPJE!
3n*k*r: »Mariborak* Tlakama« y Maribora. predstavnik: Stanko D e t e 1 a. ravnatelj. Urednik Boi
wed*taTnikj VekoulaT 8plndler, ooviuar. V»1 v Marib
|g*”JJE*"»»"«BaaBaa»aaawaa
Slav. občinstvu *e usojam vljudno naznaniti, da sem prevzel od gospoda Straasgltl-a
PARNO PEKARNO
Stara
TOBAČNA TRAFIKA
M. Slanič, Slovenska ulica 2
ZOPET OTVORJENA
kdor kupi blaga za 600 Din, na enkrat ali y presledkih nad 50 Din
brezplačno polico
zavarovalnega društva ..Roslja-Fonaljarl” v Ljubljani.
Polica je veljavna 12 mesecev ter se nanaša za nezgode na železnicah, parnikih itd. Zavarovanec dobi, in sicer v slučaju imrti 25.000 Din, v slučaju stalne nesposobnosti 25.0- 0 Din, v slučaju delne nesposobnosti do C0 % od stalne odškodnine in v slučaju začasne nesposobnosti do 200 dni bolezenske stroške, Strankam izven Maribora pošljemo blago tudi po povzetju, kateremu priložimo polico, ki velja od istega d ie naprej.	394
JHKOB PEBBPEC
tovarna za Izdelovanje likerjev, dez. vin In sirupov
Maribor, Meljska c. 3
priporoča svoje najfinejše likerje vseh vrst, dezertna vina kakor Vermouth, Maršala in Marsaleta. Istotako je v zalogi vedno pristna slivovi-ca, brinjevec, rum ter konjak
SPOMLADANSKI
H100N1VELESEJIK1V PRHGI
21.-28. MARCA 1926
Središče srednjeevropejske trgovine in industrije. — Najugodnejša prilika -ta nakup priznanih čehoslovaških industrijskih izdelkov.
50% ZfllŽANA VOŽNJA
na čehoslovaških in jugoslovanskih železnicah. — Na avstrijskih -o železnicah velja za brzovlake vozovnica osebnega vlaka. o-
BREZPLAČEN VIZUM
za potovanje na Čeh os lovaško.
Pojasnila in legitimacije daje:
ALOMA COMPANY	Čehoslovaški	konzuiat
Ljubljana, Cankarjevo nabr. 2.	Ljubljana	Breg.
Mariborska tiskarna d. d., Maribor.
ima
npvCUHOR
zmiraj pripravljen g^£ajaIlta brez Suhora ni popolna,
VELIKA KAVARNA
Torek 2. —
2.
z umetniškimi vložki
— 5. Petek 5. —
operni večer
— KLUB-BAR —
Bratje Brand - Mia •
Berger - Rosse Regia • Lili Fanere •
Vsako nedeljo in petek ob 5. uri čajanka s plesom.
387
POZOR!
prva sim Murnu
In zajutrkovalnica, Maribor, Je*** kova ul. 6 nudi stavnemu oDČl«' stvu prvovrsten polnomasten P®* lementalski sir'po brezkonk* renčnih dnevnih cenah. lstotaB* se dobi vsaki dan sveie polo® +28 mastno mleko. Priporoča se za oblim obiski
Pohištvo!
v-a^ovrstno moderno, po naj-■ žjn cenah, tudi na obroke, nudi in vabi na upled ŠERCER IN DRUG, mizarstvo in zaloga pohištva Vetiinjska ul. 8, dvorišče. 395
Samo 6 dni čez morje — Dobra hrana in pijača brezplačno
Cie Chargeurs Rčunis, Sud atlantique,
za pomorske vožnje v južno Ameriko, Avstralijo, Argentinijo in Kanado.
Za družine poljedelcev je brezplačen prevoz v Sao Paolo. — Tozadevna pojasnila in vozne listke daje zastopnik
Ivan Kraker v Uublianl
Kolodvorska ulica itev. „35.
I—WWBWMWf f B
P. n.
Slavnemu občinstvu vljudno naznanjam, da sem predal svojemu večletnemu
poslovodju, gospodu
Josipu čebokll-lu
parno pekarno na CHavnam trgu it. 9 v Mariboru
Zahvaljujoč se za zaupanje, ki sem ga užival ves čas svojega obratovanja, priporočam ccnjenim odjemalcem isto svojega naslednika. — Z odličnim spoštovanjem
4H	STRAU/GITL
Priložnostni nakup!!
Radi zmanjšanja zaloge na debelo prodajamo nižje navedeno blago v podrobni razprodaji po cenah na veliko in sicer: blago za obleke, moško sukno, o-o-o volneni, deleni, poldeleni, fulardi, krepi, cefiri, šifoni itd. o-o-o
Doliek In Marini, Maribor, Gosposka ulica it. 27
i d n r Borko, aovinar. ladajataij: Konaoralj »Tabor** v Maribora,
m\\
Dežni plašči za gospode, dame in otroke se radi razprodaje desortirane zaloge oddajo po najnižjih cenah.
Samo od 28. februarja do 15. marca 1926.
L. ORNIK, Koroška cesta 9