EQUALITY
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE ,V AMERIKI
ADVERTISE IN THE BEST SLOVENE NEWSPAPER OF OHIO
Commercial Printing of All Kinds'
Izvršujemo vsakovrstne tiskovine
OGLAŠAJTE V NAJBOLJŠEM SLOVENSKEM ČASOPISU V OHUU

VOL. xxxn. — LETO xxxn.
cleveland. ohio, tuesday (torek), NOVEMBER 15, 1949
ŠTEVILKA (NUMBER) 224
NOV GROB
Frances wolf
Kakor smo včeraj poročali, je preminila po kratki bolezni v Cleveland Clinic bolnišnici dobro poznana Frances Wolf, rojena Plesničar,. stara 51 let. Stanovala jena 14703 Sylvia Ave. Bolehala je za srčno hibo. Doma je bila iz Voglare vasi pri Gorici na Primorskem, kjer zapušča sestro Anastasijo Burdo-ceo, dva brata Josepha in Leopolda ter več sorodnikov. V Ameriki se je nahajala 28 let in je bila članica društva "Blejsko jezero" št. 27 SDZ, krožka št. 1 Prog. Slovenk in pevskega zbora "Jadran", pri katerem je >ijen soprog predsednik.
Pokojnica je bila zelo aktivira na društvenem in kulturnem polju. Bila je bivša tajnica krožka št. 1 Prog. Slovenk in poseb-^0 je bila aktivna med vojno in po vojni pri zbiranju oblek in drugega blaga ter prispevkov 2a relifno pomoč v Jugoslaviji.
Tukaj zapušča žalujočega soproga Leo, doma iz vasi Trnovo pri Gorici na Primorskem, sina franka, sinaho Marijo, sestro ^rs. Rozalijo Erjavec in brata Angelo Plesničar ter več sorodnikov. Pogreb se vrši v četrtek popoldne ob 1:30 uri iz Želeto-^oga pvgi ctejiega aavoda,-158 -En 152 St., na Knollwood pokopališče.
V zadnje slovo
članice krožka št. 1 Prog. Slovenk so prošene, da pridejo v Sredo zvečer ob osmih v SDD Waterloo Rd., odkoder se skupno podajo v Želetov pogreb-zavod, da izkažejo zadnjo Cast umrli članici Frances Wolf.
SOVJETSKI DELEGAT PRAVI, DA MU CAST NE DOVOLJUJE, DA BI ZAVRGEL OBTOŽBE JUGOSLAVIJE
LAKE SUCCESS, 13. nov.—Sovjetski ambasador Aleksander Panjuškin je včeraj na geji Socialnega odbora Združenih narodov izjavil, da mu čast ne dovoljuje, da bi odgovarjal na obtožbe jugoslovanskih delegatov, da se Sovjetska zveza izogiblje ureditvi vprašanja ruskih' beguncev, ki se nahajajo v Jugoslaviji.
Jugoslovanski delegat Vladi-
^ada bi izvedela
za sedanje bivališče moje te-Marije Rebol, doma iz Smart-^®ga pod Šmarno goro nad Ljubljano, Slovenija.
V Ameriko je odšla leta 1927 že dolgo nisem ničesar sliša-od nje.
Cenjene rojake prav lepo pro-če je komu kaj znano o ^3ej, naj mi sporoči na moj naslov, zakar mu bom zelo hvaležna.
Marija Rčbas, Dom onemoglih, Gornja Radgona, Sloveni-Jugoslavia, Europe, ali pa Slovenski Ameriški Narod-Svet, 3854 West 26th St., Chicago 23. 111.
^fožek ši. 2 Prog. Slov.
• članice krožka št. 2 Prog. Slo-so prošene, da pridejo go-°vo na redno sejo v sredo, 16. 'Novembra v navadnih prostorih ^ SND nK St. Clair Ave. Na dnevnem redu bo več važnih stvari. Pričetek ob 7:30 uri zve-cer.
bolezen
že dolgo se nahaja težko bol-na svojemu domu Mrs. Jen-Pucelj, 14510 Thames Ave. ^ijateljice jo lahko obiščejo, ji pa želimo, da bi se ji ljubo ^i^avje kmalu povrnilo!
PROGRAM JADRANA
^ nedeljo bo vseboval lepo plese in ludi mnogo za-®vnega bo na sporedu. Ne ^Zabite ob 3.30 pop. v SDD Waterloo Rd.
mir Dedijer je opozoril, da je Sovjetska zveza pritiskala, da se vse begunce vrne v dežele njihovega porekla, kar je smatrala za edino pravično rešitev tega vprašanja. Dedijer je pristavil, da je Jugoslavija ponudila pomilostitev tridesetih ruskih beguncev, obsojenih zaradi "kriminalnih dejanj, vohunstva in prevratnega delovanja" ter bila pripravljena, da jih skupaj s 6,000 drugih beguncev, ki so po vojni sprejeli sovjetsko državljanstvo, vrne v Sovjetsko zvezo, toda sovjetska vlada ni sploh odgovorila na to ponudbo.
Pri začetku včerajšnjih debat o vprašanju beguncev je Panjuškin rekel:
"Nove izjave jugoslovanskega predstavnika so očitno izzivalne narave. Želel bo tudi povedati, da ne čutim nobene želje, da bi se vpuščal v polemiko z gentle-manom, ker je to pod mojim dostojanstvom."
Panjuškin je zatem poslušal Tdel govora češkoslovaškega delegata Vrbe, nakar je zapustil dvorano in odšel na sejo nekega drugega odbora.
Dedijerov odgovor
V svojem odgovoru je jugoslovanski delegat Dedijer rekel, da je sovjetski delegat zavzel v teh debatah "položaj noja."
"Predstavnik Sovjetske zveze že trikrat ni podal izjave, če sovjetska vlada sprejema predlog jugoslovanske vlade, da se sovjetske državljane, ki živijo pod 'jugoslovanskim terorjem,' re-patriiral"
Dedijer je dalje, obtožil sovjetskega delegata, da ni podal nobene izjave, če se bo vrnilo Jugoslavijo jugoslovanske otroke, ki se učijo v sovjetskih vojaških šolah.
Jugoslovanski delegat je rekel, da Jugoslavijo ne zanimajo žaljivi ižrazi in ne sovjetsko mnenje "glede graditve socializma v Jugoslaviji." Pristavil je:
"Nas zanima, kakšno je stališče sovjetske vlade, ^ar se tiče suverenitete in neodvisnosti Jugoslavije, kar se tiče volje jugoslovanskega ljudstva, da si svobodno uredi svoje notranje življenje in izvoli svojo lastno vlado, kar se tiče vprašanja miru in dobrih sosedskih odnošajev na naših mejah. To je jedro vprašanja, ki ga ne morejo skriti no bene žaljivke in obrekovanja." Češki delegat napada jugoslovansko vlado
Češkoslovaški delegat Vrba pa je napadel jugoslovansko vlado, ki da ne spoštuje mednarod na pravila pri odnošajih s sosed nimi državami. Rekel je, da je jugoslovanska vlada postavila 3,000 od 35,000 grških beguncev, ki se nahajajo na njenem ozemlju, pred alternativo, da se izselijo iz Jugoslavije ali pa da bodo vrnjeni v Grčijo, kjer bi bili postavljeni na zatožno klop.
Vrba je zagotovil, da so jugoslovanske oblasti enostavno pognale grške begunce v Madžarsko, čeprav je Češkoslovaška bi-
la pripravljena, da jim da zavetje.
Jugoslovanski delegat Dedijer je odgovoril tudi na te obtožbe. Rekel je, da je jugoslovanska vlada dovolila 3,000 grškim beguncem, da se izselijo, če to želijo, toda njihovo izseljevanje je bilo odlagano samo zaradi stališča madžarske in češkoslovaške vlade.
Datum poseta mlekarne preložen
Radi smrti bivše tajnice krožka št. 1 Prog. Slov., Mrs. Frances Wolf, katere pogreb se vrši v četrtek popoldne, se je preložilo datum poseta mlekarne, ki so ga imele članice v načrtu za ta dan. Obisk mlekarne bo torej dne 1. decembra mesto 17. novembra, kar naj članice blagovoljno vzamejo v naznanje,
30-letnica poroke
Pro šlo nedeljo sta poznana FrankJn Mary .Dacar iz Grove-wood Ave. obhajala 30-letnico svojega zakonskega življenja in sicer v družbi svojih ožjih prijateljev. Slavijencema izrekajo sorodniki in prijatelji svoje iskrene čestitke ter jima želijo še na mnoga leta zdravja in sreče!
Iz bolnišnice
Iz Lakeside bolnišnice je prišel domov poznani Valentin Ple-sec iz 16823 Waterloo Rd. Zahvaljuje se vsem prijateljem za obiske, cvetlice in voščilne karte, ki jih je prejel v bolnišnici. Prijatelji ga sedaj lahko obiščejo na domu.
Skladi za podpore brezposelnim se zelo naglo črpajo
•WASHINGTON, 14. nov.— Vladni ekonomski izvedenci so danes izjavili, da jih skrbi naglo črpanje skladov za podpore brezposelnim, kakor tudi visoko število samih brezposelnih.
Brez da bi se prištelo one delavce, ki so bili ali pa so še vedno ob delo zaradi stavk v industriji jekla in premago, je število brezposelnih koncem oktobra po vladnih statistikah znašalo 3,576,000. K tem pa niso prišteti oni delavci, ki so le delno zaposleni.
Vsled vedno naraščajočega števila brezposelnih so se že v septembru brezposelnostne podpore zvišale na vkupno $1,282,-000,000, kar je' dvakrat višja vsota, ki je bila za te namene potrošena v teku celega leta 1948. V avgustu je bilo odobrenih največ podpor in sicer v rekordni vsoti od $170,629,000.
Mnoge zvezne države se že nagajajo v stiskah in nameravajo vprašati za več federalne podpore. Najbolj kritični položaj je Rhode Islandu in Connecti-cutu.
Predsednik Truman je ukazal, da se vladne kupovine osredotoči na področja, ki so najbolj resno prizadeta vsled brezposelnosti, toda za enkrat še ni mogoče ugotoviti, če je ta program uspešen ali pa ne.
Sv. oče obsodil obravnave proti nemškim nacistom
CASTEL GANDOLFO, 14. nov.—Papež Pij XII. je danes obsodil metode, ki so bile uporabljene na obravnavi proti nacističnim zločincem v Nuernber-gu, kakor tudi na splošno vse obravnave proti vojnim zločincem.
Obenem pa je sv. Oče napadel diktatorske vlade" in tako zva-ne "absolutne držpive," kar je nedvomno šlo na račun vzhodnoevropskih držav, proti katerim se Vatikan in rimsko-katoliška hijerarhija nahajajo v "mrzli vojni." Papež je indirektno zagrozil, da bodo vlade za "železnim zastorjem" pozvane pred "človeško sodinijo," da odgovarjajo za svoja zločesta dejanja.
Kakor je papežev napad na vlade vzhodne Evrope bil oster, tako so njegove besede v prid vojnim zločincem bile zelo "očetovske."
"Mi povsem sigurno ne opravičujemo one, ki so bili zares krivi. Toda glavna odgovornost pada na preroke—aktivne pod-piratelje državne sile zakono-dajstva, ki ne prizna Boga in hjegovih suverenih pravic," je rekel papež skupini juristov svetega rimskega tribunala.
Ameriški delegat Austin napadel Sovjetsko zvezo in jo pozval na sodelovanje za učvrstitev miru
Poljski podpremijer izobčen iz stranke
VARŠAVA, 14. nov.—Poljska Delavska (komunistično-sociali-stična) stranka je danes izobčila iz članstva bivšega ministrskega podpredsednika Wladislava Go-mulko in dva visoka vladna uradnika, ministra konstrukcij gen. Spichalskega in podmini-stra pravde KliszkOi
V naznanilu je rečeno, da se je omenjenim trem bivšim članom odvzelo pravico, da bi v stranki imeli kakšno koli pozicijo.
Domneva se, da so trije bivši vladni uradniki bili izobčeni, ker se na Poljskem pripravlja obravnava proti "titovcem." Bivši poljski podpremijer Gomulka je Dil že v septembru 1948 izobčen položaja glavnega tajnika stranke, ker se je zoperstavljal akciji Kominforme proti vodstvu jugoslovanske komunistične stranke. Gomulka se je sicer pozneje "skesal" in javno zavrgel svoje prejšnje stališče, toda kot zgleda, mu to ne bo pomagalo.
Istočasno je bilo naznanjeno, da je bil bivši sovjetski maršal Rokosovski imenovan za novega člana izvršnega odbora stranke. Rokosovski je nedavno bil odslovljen iz sovjetske armade, nakar je bil imenovan za poljskega obrambnega ministra.
Ženske rokoborke
Nocoj se boste v rokoborbi spoprijele Helen Hild in Nell Stewart v Centralni orožarni Obe dekleti ste brhki in dobro izvežbani v tem športu, zato se obeta posetnikom dobra zabava. Kot moški, tako se boste tudi te dve dekleti lasali za zmago Vspored nocojšnje priredbe tu di vključuje sledeče rokoborce Cyclone Anaya in Frank Tala ber; Rudy Kay in Al Williams ter Dr. Ed Meske in Lucky Si-munovich; Benito Gardini in Ruffy Siverstein; Stanley Rad wan in Fred Bozic.
Češkoslovaška bo priznala le civilne zakone
PRAGA, 13. nov.—Češkoslovaška vlada je snoči naznanila, da cerkvene poroke ne bodo več priznane kot legalne po 1. Januarju prihodnjega leta. Obenem je opozorila, da lojalnostne prisege duhovnikov z besedilom, ki so ga pristavili rimsko-kato-iški škofje, ne bodo veljavne.
Obe naznanili je podal notranji minister Vaclav Nosek. Poroke bodo veljavne, le če bodo sklenjene pred civilnimi oblastmi v mestih in vaseh. Zakonci se sicer lahko obenem poročijo tudi v cerkvi, toda takšne poroke oblasti ne bodo priznale za egalne.
Nosek je baje dal razumeti, da je država prepovedala legalnost cerkvenih porok, ker da neki rimsko-katoliški duhovnik ni hotel podeliti zakrament sv. zakona moškemu in ženski, ki sta oba bila komunista. Izjavil je, da je duhovnik bil aretiran.
Notranji minister je še enkrat poudaril, da bodo lojalnostne prisege veljale za vseh 7,000 rimsko-katoliških duhovnikov na Češkoslovaškem.
Država ne pripoznava in ne sprejme nobenih popravkov k besedilu prisege," je rekel Nosek.
Z gornjo izjavo je bil zavržen popravek prisege kot so ga pristavili rimsko-katoliški škofje z očitnim namenom, da vsaj na ta način dokažejo, da še vedno nasprotujejo novemu cerkvenemu zakonu.
Lojalnostno prisego bo moral ored ministrskim predsednikom Antoninom Zapotockyjem podati tudi sam praški nadškof in rimsko-katoliški primat češkoslovaške Jožef Beran.
Cerkev zgublja bitko na češkoslovaškem
Nosek, je izjavil, da kljub propagandi Vatikana in reakcionarnih zapadnih radio postaj, rimsko-katoliška hijerarhija gubi bitko na Češkoslovaškem. Rekel je, da duhovniki prejemajo nove visoke državne plače. Kar se pa tiče papeževega ukaza o izobčenju katoličanov, ki podpirajo stvar komunizma, je notranji minister rekel:
"Ukaz o izobčenju se z mali mi izjemami ne izvaja, kajti v dvajsetem stoletju metode pro kletstva in izobčenja nimajo no benega učinka."
Nosek je pristavil, da država ne bo trpela zlorabljanja cerkve ali pa cerkvenih ustanov za napada na ljudski demokratični sL stem in he proti-državne aktivnosti s strani katere koli cerkve.
"Samo tu pa tam se kakšen duhovnik upa postaviti oblast Vatikana nad oblastjo države. Zadnje* dneve smo imeli enega od teh redkih primerov, ko duhovnik ni hotel poročiti neki zaročeni par, ker sta oba bila komunista. Seveda, duhovnik je bil aretiran."
LAKE SUCCESS, 14. nov.—Ameriški delegat Warren R. Austin je danes na seji Političnega odbora Z. N. viharno napadel Sovjetsko zvezo in jo pozval naj sprejme "mirovni program" dvanajstih točk, ki ga predlagata Zedinjene države in Anglija.
Program, ki ga je Austin predložil Političnemu odboru, je bil podan v zameno za mirovni program, ki ga je pred tem predložila Sovjetska zveza, ki je med ostalim predlagala, da velike sile sklenejo medsebojni pakt za učvrstitev miru in uničijo zaloge atomskih bomb. Austin je zahteval, da se ta sovjetski mirovni program, ki vsebuje tri točke,
zavrže.
Ameriški delegat je v svojem govoru izjavil, da sovjetska resolucija ni potrebna, ker da Sovjetska zveza. Če to želi, lahko itak sodeluje z ostalim svetom.
"Če sovjetska vlada želi mere,
katere bi ojačile mir, so ji sredstva za to vedno na razpolago.
Prenehajte s svojo kampanjo sovraštva proti svetu, ki ne pripada Kominformi. Pozabite vašo doktrino, da je svet, ki ne pripada Kominformi, vaš sovražnik. Pustite, da se vaše ljudstvo sestane z našimi in začnimo raz-motrivati o sku^fwh probleiAih.
Dvignite vašo železno zaveso in vi boste' ojačili mir," je rekel Austin.
Resolucija zapadnih sil je odobrena
Medtem pa je posebni Politični odbor odobril predlog zapadnih sil,, da se pogovori za kontrolo atomske energie nadaljujejo med šestimi silami. Ta predlog bo sedaj predložen na končno odobritev Generalni skupščini.
'Debate o jačanju miru je odprl sovjetski zunanji minister Andrej Višinski, ki je v daljšem govoru zagovarjal sovjetsko resolucijo, ki je bila predložena že 23. septembra, to je isti dan, ko je predsednik Truman naznanil, da se je v Sovjetski zvezi pripetila atomska eksplozija.
Višinski je ponovil obtožbe proti zapadnim silam in zagotovil, da se iz zapadne nemške države ustvarja odskočno desko za vojno proti Sovjetski zvezi.
Načrt dvanajstih točk
V resoluciji Zedinjenih držav in Anglija so poudarjene sledeče točke, ki so smatrane za nujno potrebne za učvrstitev miru:
Vzdrževanje od grožen ali pa uporabe sile, kar je v nasprot-stvu s čarterjem Združenih narodov.
Vzdrževanje od kakršnih koli groženj ali pa dejanj, katerih cilj je, da se prizadene neodvisnost in nedotakljivost katere koli države ter zaneti civilna trenja.
Izvajanje vseh mednarodnih sporazumov.
Vsi organi Združenih narodov naj uživajo polno sodelovanje pri vršitvi nalog, ki so jim poverjene.
Pospešuje naj se polno svobodo političnega in verskega izražanja in spoštovanje za vse ostale osnovne svobodščine.
Pospešuje naj se v mejah posameznih dr^v kakor tudi po-
tom mednarodnega sodelovanja vse napore, katerih cilj je, da se doseže višji življenjski standard za vsa ljudstva.
Umakne naj se vse ovire, ki onemogočajo ljudstvom svobodno izmenjavo informacij.
Polno sodelovanje pri delu organizacije Združenih narodov.
Poravnavo mednarodnih nesoglasij potom miroljubnih sredstev.
. Sodelovanje, da se doseže učinkovito mednarodno ureditev vprašanja oboroževanja.
Sporazum za ureditev vprašanja nacionalne suverenosti skupaj z vsemi drugimi državami v obsegu, ki je potreben, da se upostavi mednarodno kontrolo atomske energije, kar bi omogočilo prepoved uporabe atomskega orožja.
Razširjeno sodelovanje petih velikih sil v Varnostnem svetu in vzdrževanje pri uporabi pravice veta.
Austin je izjavil, da čarter Združenih narodov sam po sebi pomeni pakt proti vojni. Obenem je napadel Sovjetsko zvezo, ki da je izkoriščala pravico veta, da bi ovirala sodelovanje.
Acheson spodbuja Nemce, naj si sami pogumno pomagajo
BERLIN, 14. nov.—Ameriški državni tajnik Dean Acheson je danes na časnikarski konferenci spodbudil Nemce, naj s svojim lastnim pogumom izvojujejo svojo svobodo, ker da Zedinjene države niso v stanju, da bi izvažale v druge dežele "svobodo in blaginjo."
Acheson je kot primer omenil Kitajsko, kjer da ni bilo volje za borbo proti komunizmu in je vsled tega komunizem zmagal.
Ameriški državni tajnik je tri dni potoval po zapadni Nemčiji in je končno danes dospel v Berlin, kjer se je sestal s sovjetskimi poveljniki. Po sestanku pa je priredil časnikarsko konferenco z nemškimi poročevalci. Na konferenci je opozoril, da svet vznemirjajo dva problema —"agresivna taktika Rusov in ekonomske neprilike."
Sovjetsko zvezo je Acheson napadel, češ da ovira in omejujejo "svobodščine, ki jih mnoge države še vedno hočejo ohraniti."
"Potem pa je problem, ki obstoja, ne glede če je tu Sovjetska zveza ali pa ne. To je problem ekonomske obnove v Angliji, Franciji, Nemčiji, jugovzhodni Aziji in na celem Srednjem vzhodu."
Kar se tiče Kitajske, je Acheson dejal;
"Zedinjene države lahko pomagajo onim, ki si sami hočejo pomagati. Ljudje govorijo o neuspehu ameriške politike na Kitajskem. To ni neuspeh ameriške politike, pač pa neuspeh kitajske politike na Kitajskem."
STRAN 2
K0PRAVN08T
15. novembra 1949.
"ENAKOPRAVNOST"
Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. •231 ST. CLAIR AVENUE	CLEVELAND 3. OHIO
HENDERSON 5311-12
Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays
SUBSCRIPTION RATES—(GENE NAROČNINI) By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town: fPo raznašalcu in po poSti v Clevelandu in izven mesta): For One Year—(Za eno leto?
For Six Months—(Za šest mesecev) For Three Months—(Za tri mesece)
_$8.50 _ 5.00 _ 3.00
For Canada, Europe and Other Foreign Countries: (Za Kanado, Evropo in druge inozemske države):
For One Year—(Za eno leto)_______
For Six Months—(Za šest mesecev) __
For Three Months—(Za tri mesece)____
-$10.00 _ 6.00 _ 3.50
Enter^ as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879.
ZA KONTROLO A-ENERGIJE
Komisija Združenih narodov za atomsko energijo že dve leti skuša rešiti vprašanje kontrole atomske energije. Sedaj o isti zadevi razmotrivajo različni odbori in pododbori Združenih narodov.
Kot vedno pri vseh važnejših vprašanjih glavna nesoglasja izvirajo iz stališč dveh sil—Zedinjenih držav in Sovjetske zveze. Obe imata svoje predloge in načrte za kontrolo atomske energije, toda doslej nista ne ena ne druga odstopili niti za pedenj od teh stališč.
Vprašanje kontrole atomske energije in prepoved uporabe atomskega orožja je zelo važno. Posebno sedaj, ko obe nasprotujoči si sili posedujeta sredstva za produkcijo atomskih bomb in sta zaradi mrzle vojne, ki divja med njima, prisiljeni, da na škodo miroljubne uporabe atomske energije, kopičita atomska orožja.
Glavne značilnosti obeh načrtov so:
Zedinjene države predlagajo:
1.	Ustanovitev mednarodne agencije ali pa "poverje-ništva," ki bi upravljalo z vsemi sredstvi za produkcijo atomske energije;
2.	Ukinitev pravice veta velikih sil v zadevah atomske energije;
3.	Uničenje atomskega orožja, toda šele po ustanovitvi kontrolne agencije ali pa poverjeništva;
4.	Stalni sistem nadzorovanja, potom katerega bi se zagotovilo, da atomska energija ne bi bila izkoriščana za vojaške namene.
Sovjetski predstavniki ugovarjajo temu načrtu, ker menijo, da bi mednarodna agencija bila pod kontrolo sile, ki bi v njej imela večino držav-članic agencije ali pa poverjeništva na svoji strani. Sorazmernost pa bi po mnenju .sovjetskih predstavnikov ne šla v korist Sovjetski zvezi. Sovjetski zastopniki ugovaf-jajo tudi ukinitvi pravice veta, brez katere pravice bi jo zapadne države lahko vedno nad-glasovale. Dalje ugovarjajo tudi stalnemu sistemu nadzorovanja, ker menijo, da bi to pomenilo kršitev suverenitete sovjetskega ozemlja.
Glavne značilnosti sovjetskega načrta pa so:
1.	Takojšnja prepoved in uničenje vseh zalog atomskega orožja;
2.	Nacionalno lastovanje in uprava sredstev za produkcijo atomske energije pod mednarodnim sistemom za kontrolo;
3.	Ohranitev pravice veta;
4.	Da se inšpekcijo v posameznih državah izvrši le od časa do časa.
Zastopniki Zedinjenih držav menijo, da ta načrt ni zadosten za učinkovito kontrolo atomske energije.
Zadnji teden so se debate o vprašanju atomske ener gije začele pred Političnim odborom Z. N.
ČEŠKOSLOVAŠKA NAPREDUJE
O Češkoslovaški se zadnje čase veliko piše, še več pa vpije o "terorju." Toda kar preseneča je dejstvo, da se češkoslovaško ljudstvo temu dozdevnemu terorju zelo malo upira. To so priznali tudi ameriški diplomati v deželah vzhodne Evrope, ki ,so nedavno imeli konferenco v Londonu.
Znani ameriški poročevalec Johannes Steel, ki se na ha j a v Pragi, je pojasnil to nenavdušenje Čehov in Slovakov za množični odpor proti "terorju." Vzroki, da takšnih odporov ni, so pač jasni. Ljudstvo je namreč povsem zadovoljno s svojim življenjem pod "komunističnim terorjem."
Steel poroča:
Zadnje leto je v Češkoslovaški pomenilo eno od velikih in osnovnih sprememb. Najvažnejše je dvig življenskega standarda čeških delavcev. Leta 1929 je povprečna plača češkega delavca bila za 40 odstotkov nižja od povprečne plače angleškega delavca. Sedaj pa so te plače štiri in pol krat višje kot leta 1929.
Pod novim sistemom se plače določa na osnovi skup' nih dohodkov države in potreb povprečne delavske družine. Poleg osnovne plače vsak delavec prejema mesešne doklade* soglasno s številom članov svoje družine, poleg tega pa petnajst odstotkov povišice na osnovno mesečno plačo za "piece work."
Sistem "piece wojka" je bil sprejet leta 1948. Delo je v tovarnah organizirano na takšen način, da se čim več delavcem nudi "piece work," kar jim prinaša precej višje mezde.
Moški in žene prejemajo enako plačo za enako delo.
ruvati v posmeh ostalemu svetu in izravnati medsebojna nesoglasja brez podtikanj ali obrekovanj.
Cemu ti rusko-jugoslovanski prepiri ? Kaj bodo posledice ? Ali pride med njimi do odprtega boja, itd., vprašujejo člani ter rojaki, ustmeno kakor tudi pismeno in kaj naj jim človek dogovarja? Drugi, ki so nestrpne-ži, pa menijo, da so baš oni poklicani reševati svetovne in druge mednarodne spore, katerim moramo slediti tudi ostali in kdor se jim ne pokori, mu radi prilepijo znamenje enega ali drugega tabora. Toda te zadnje ni za jemati resnim, ker imajo premalo stabilnosti.
Kdor spor med jugoslovansko vlado ter Kominformo in rusko vlado trezno zasleduje, ta je moral že sprevideti, da se tu ne gre za kakšen načelni boj, ker bistvenih razlik med njimi ni opaziti, ampak se ga lahko imenuje za resno družinsko prerekanje, katero prizadetim ne more prinesti nobenega ugleda, najmanj pa ruskim državnikom, kateri se v tem boju poslužujejo Jezika, kakor tudi drugih metod, katere niso prav nič v skladu z načeli socializma, v imenu katerega, kakor trdijo, gradijo svojo državo.
Po poročilih raznih obiskovalcev nove Jugoslavije, uradnih kakor tudi privatnih, naklonjenih sedanjemu režimu ali nasprotnih, se v tem, da Jugoslavija gradi nov ekonomski sistem, kateri se bistveno rte razlikuje od ruskega, vsi soglašajo. Celo ruska vlada v eni zadnjih not, naslovljenih na jugoslovansko vlado, ne zanika dejstva o kolektivnem grajenju gospodarskega sistema v Jugoslaviji.
To torej pomeni, kot že omenjeno, da se tu ne gre za nikak-šen razredni, narodni ali načelni boj, ampak za resno ter škodljivo trenje med državniki obeh imenovanih narodov in pa Kominformo, ki je vžgala plamen sovražnosti. To so razprtije med ljudmi, ki so delavstvo učili, spodbujali in bodrili na medsebojno solidarnostjo, slogo,-itd., danes pa, posebno na vzhodu, iz-podkopavajo temelje omenjenim idealom, kar je nadvse žalostno. In v ta prepir naj bi se zapletli še mi? SANS in mogoče še katere druge naše organizacije? Kaj bi s takim korakom komu koristili, kaj pridobili? Prej ko se kakšno organizacija za to odloči, se ima vodstvo vprašati, kaj more ista doseči in koliko obema prizadetima narodoma koristiti.
Ruski državniki bodo morali prej ali slej priti do spoznanja,
I Di;
Frank A. Vider, predsednik SANSa:
BODIMO ZA SLOGO IN NE
Ko človek—z bolestjo v srcu da imajo 1 —opazuje ta bratomorni in vse- co do eksi: u mu delavskemu gibanju škodlji- obli, vklju- iv^i vi toj med rusko in Jugoslovan- država Ju^ot ^ sko vlado, se nehote vpraša: ali zadnji sveco bomo Slovani kdaj dosegli tisto tako velik u stopnjo intelektualne zrelosti, vseh zakoi iii j da se nehamo Javno med seboj nja.
PIRE!
;;. )di pravi-jJ zemeljski va bratska tera Je v oprinesla la ima po lo življe-
Slovenski socialisti in drugi napredno orientirani rojaki, so neumorno delali za osvoboditev jugoslovanskih narodov še pred zrušen jem Avstro-Ogrske monarhije in tako smo z delom nadaljevali tudi proti korumpirani Karadžordževičevi srbski dinastiji in za tak načelni boj smo še vedno odločni. Ni pa naša naloga, četudi se ne moremo strinjati z vlogo Kominformo ali ruske diplomacije v boju proti jugoslovanski vladi, posegati v ta prepir, od katerega, četudi bi to storili, bi ne dosegli onega, kar nekateri mogoče upajo, lah-
ko bi po škodili interesom obeh narodov.
Mnenja sem, da čimbolj se bomo Slovani med seboj kavsali, tem manj ugleda in spoštovanja bomo pred javnostjo uživali. Tudi med Anglo-Amerikanci ne teče vse posebno, gladko, kar se sem in tja opaža, vendar so oni toliko previdni in tolei'antni, da ne marajo teh svojih slabosti nesporazuma obešati na javni zvon.
Moje stališče v tem sporu je, če moremo kje kaj pomagati za zbližanje ter ublaženje razplam-tenih strasti in prizadete prepričati, da njihovih prepirov ne odobravamo, kakor tudi ne odobravamo poseganje katere koli vlade v suverenost drugega naroda, da to storimo! Nikjer pa ne prilivajmo olja na ogenj mednarodnih sovražnosti in ne po-snemajmo tistih, ki skačejo sem in tja in se rajši držimo starega pregovora: "iDa previdnost je mati modrosti."
PRIMORSKE VESTI
STO PESMI OTONA ZUPANČIČA
"Tiho prihaja mrak. plah je njegov korak, ni ga culi.
Srce, zakaj drhtiš? česa, povej, se bojiš v tej minuti."
Tb je prva kitica pesmi "Tiho prihaja mrak" iz knjige "Sto pesmi", katere je zložil naš največji pesnik sodobnega časa Oton Župančič, ki je umrl v Ljubljani 12. junija 1949.
Poglejmo kaj piše Josip Vid-'mar o njemu: "Oton Župančič je v slovenski poeziji izpovedal množico čustev in doživetij, ki se jih pred njim ni dotaknil noben naš poet. Ta nova vsebina je zahtevala novo obliko, nov iz. raz. Zupančič ga je ustvaril. Njegova dikcija je beseda njegovega časa in njegove kulturne ravni. Poleg tega je beseda besednega umetnika docela izrednega formata. Njegov izraz je prožen, vznesen, slikovit in blesteč. Še nobenemu slovenskemu poetu (pesniku) ni beseda blestela s tako čistim sijajem in mu ni pela s takim zanosom in poletom ..." "
Dalje: " ... . . Kot tvorec, ki se je po zaslugi svojega genija in zaradi usode svojega naroda otel prepada in ujel korak zmagovitega prograsa- kakor malo-kateri poet njegove smeri in generacije, in kot poet, ki je s svojim delom odigral pomembno vlogo v našem velikem osvobodilnem boju, je Oton Župančič vreden, da postane last vsega naprednega človeštva, kakor je danes last naših narodov, ki jim je v uri najtežje preizkušnje stal zvesto in trdno ob strani, ter je izpovedal čustva in ideje, s katerimi so jugoslovanski narodi vodili boj za svojo svobodo in za svobodo vsega neodrfešenega sveta."
Knjiga "Sto pesmi Otona Župančiča" je bila izdana lani ob priliki sedemdesetletnice njegovega rojstva in vsebuje pesmi kot: Ni še pomladi, Pojdem na prejo, Ti skrivnostni moj cvet, Med rožami, V moji duši, Na vr-
tu, Na polju, Hej oblaki. Tiho čez polje. Kdo v ljubezni. Vsak po svoje. Zimska, Klic noči, Po-sem mladine, Zdravica, Tih, tih je kraj, Naša beseda. Vihar, Zlata jutra. Pogovor v temini, Žebljarska, in še osemdeset drugih krasnih pesmi.
Knjiga je velikega formata, lepo vezana ter obsega 207 strani; je kras za vsako slovensko hišo in prijetno razvedrilo za naše rojake, obenem pa je dragocen spomin na našega slavnega pesnika Otona Ži^)ančiča.
Stane samo $2.00 in se naroča na naslovu:
Slov. ameriški narodni svet 3854 West 2Qth Street, Chicago 23, 111.
Novi mezdni sistem omogoča delavcem, da se lahko naučijo kolikor pač hočejo. Plače niso omejene, pač pa obstojajo minimalne mezde za neizkušene delavce.
Zelo veliko se gradi, toda čeprav obstoja pomanjkanje stanovanj, bo ta problem kmalu rešen.
Češkoslovaški delavec plača deset odstotkov svojih dohodkov za stanovanje. Gradi se s posebno vnemo na Slovaškem.
Kakšnih 85 praških gledališč je vsako noč nabito polnih, delavci s svojimi družinami pa predstavljajo devet desetin gledalcev. Praga je vesela; nikoli ni bilo toliko kavarn in restavracij s tolikim številom posetnikov, ki jedo in plešejo.
Sedeže praških gledališč dobijo skupine delavcev po polovični ceni. Zelo priljubljeni so v Pragi simfonični orkestri, baleti, opere in, vse oblike umetnosti.
Čehi so neutrudljivi izletniki. Koncem vsakega tedna,
tako v zimi kot poletju, zgleda kot da se je vse prebivalstvo Prage izselilo na podeželje, medtem ko podeželski prebivalci prihajajo v mesto. Vsled znižane voznine na vlakih,
<	••L. ■ u -1 •	v	.	v.	, ičiucLu, K.CI »C uu isu) vrsiio r«
tramvajih m busih je omogočeno velikim množicam, da se in točno, kot se je dosedaj
podajejo na nedeljske počitnice.
Umetniška filma iz Slovenije
Kot znano, ima Slovenski ameriški narodni svet (SANS) dva nova filma iz Slovenije z imenom: "Na svoji zemlji" in "Izgradnje". Prvi film predstavlja boje in trpljenje slovenskega ljudstva izza časa italijan-sko-nemške okupacije. V tem filmu je predočena le majhna trohica tistega trpljenja, kar so ga naši rojaki prestali v .hudi in težki borbi za svobodo in neodvisnost svoje in naše domovine. Drugi film prikazuje delo in napore našega ljudstva, da si iz-"gradi od sovražnika podrte ceste in mostove, in požgane hiše, ter da postavi nove tovarne za izboljšanje življenja jugoslovanskega naroda.
Ti filmi so bili predvajani v Chicagu, Clevelandu, Ohio (trikrat), Chisholmu, Minn., John-stownu, Pa., in drugod. Povsod, kjer so bili predvajani, jih je občinstvo z zanimanjem opazo-v§ilo in in prizorov, ki se razvijajo v filmih, ne bo nikoli pozabilo.
Ravnokar se vrše pregovori s kino-gledališčem v Barbertonu, Ohio, kjer jih nameravajo predvajati v sredo, 30. novembra. In tajnica podružnice št. 56 SANS, Milwaukee - West Allis, Wis., Mary Musich nam poroča, da bodo te filme tam predvajali v nedeljo, 11. decembra.
Rojakom v krajih, kjer bodo ti filmi predvajani priporočamo, da se teh predstav udeleže v obilem številu, onim pa v krajih, kjer dosedaj še niso bili predvajani, svetujemo, da po-skrbe, da bodo tudi pri njih videli in slišali te krasne in zanimive slike, zakar jim n^ bo žal. Za vsa pojasnila o tej zadevi pišite na Slovenski ameriški narodni svet (SANS).
*
Kot je bilo v listih že poročajo, je Mirko G. Kuhel, glavni tajnik SANSa koncem oktobra z misijo odpotoval na kratek obisk v Jugoslavijo. Poslovanje SANSa pa vsled tega ne bo prizadeto, ker se bo isto vršilo red-
I
Tajništvo SANSa.
Marshallov načrt nas je globoko razočaral
Marshalov načrt je tržaške delovne množice razočaral. Napovedovali so blagostanje in povečano proizvodnjo, doživljamo pa dan na dan odpuščanje delavcev, naraščanje pomanjkanja in krčenje proizvodnje. Kje so ostale lepo zveneče obljube? Posebno hudo so.prizadeti kovinarji, ki so pričeli stavkati zaradi neznosnih življenskih, delovnih in mezdnih pogojev. Delodajalci so reagirali na ta način, da so številne delavce vrgli na cesto, ostalim pa so dopovedovali, da bo njih položaj sedaj boljši. Toda tudi po odpustu je ostalo vse pri starem. Delavstvo spoznava zmerom bolj, kako varljive so obljube kapitalističnih delodajalcev. Medtem pa ko za tržaške delavce ni kruha in zaposlitve, pa sprejema goriška prefektura celo vrsto novih policijskih podko-misarjev. Za pošteno delo ni prostih mest, pač pa za umazane policijske posle. Ta dejstva utrjujejo v delovnih množicah prepričanje, da ne smejo niti za las popustiti v neodjenljivi borbi za novo, srečnejše življenje, ki je daleč stran od temnih namer Marshallovega načrta.
Po fašizmu zatirani istrski človek je našel samega sebe
Gospodarska razstava v Kopru, središče cone B Svobodnega tržaškega ozemlja, ki je pod jugoslovansko vojaško upravo, je za istrsko ljudstvo tega področja pomemben dogodek. Letošnja razstava je presenetila številne obiskovalce glede na obsežnost in posrečeno ureditev razstavnih prostorov ter razstavljenih predmetov. Razstava je živ obraz razgibane gospodarske delavnosti, pa tudi važnih uspehov delovnega ljudstva na navedenem področju. N a vseh toriščih gospodarstva je izkazan nedvomni napredek. Razstava dokazuje, da je po italijanski buržoaziji in fašizmu zatirani istrski človek našel samega sebe, kljub vpitju italijanske reakcije in obrekovalni nemoči vidalijevcev. Razstava pa tudi kaže istrskemu ljudstvu pot, po kateri mora naprej, če hoče dvigniti svoje gospodarsko in kulturno življenje, ki kaže že sedaj orjaški napredek v primeri s prejšnjirft stanjem, saj imamo danes v jugoslovanski coni STO-ja 62 prosvetnih društev, 13 pevskih zborov, 28 gledaliških družin ter 11 godb in je bilo lani organiziranih 53 splošno izobraževalnih tečajev, 180 predavanj in 312 kulturnih prireditev.
' Vsa ta neizčrpna delavnost je omogočena istrskemu delovnemu ljudstvu v novih pogojih jugoslovanske uprave. Osvetljuje nam preseneUjivo razliko, ki jo dojemamo ob primerjanju vse-stranuskega mrtvila in zastoja v anglo-ameriški ter naraščajočega gospodarskega in kulturnega razmaha v jugoslovanski coni Svobodnega tržaškega ozemlja. V luči letošnje koprske razstave stopa ta stvarnost še jasneje in krepke je v .ospredje.
Med našim ljudstvom
V	Trstu so umrli 23 letni Sim-čič, 42 letna Amalija Lojk, 68 letna Jožefa Marinčič, 69 letni Karol Besednjak, Nives Jenko, 38 letna Alojzija Delak poroč. Škerl, 69 letni Rudolf Jaklič, 54 letni Karel Slavi k, 79 letna Antonija Vatovec, Zofija Jogan, Marija Komar iz Ricmanja, 86 letna Marijana Humar vdova Sinigoj, 641etni Jožef Zupan, 55 letni Robert Gosulič, 90 letna Helena Pegan vdova Pertot in 61 letni Štefan Padovan.
V	Gorici so um «11 57 letna Lucija Brah, 57 letna Veronika Ci-goj, 72 letna gospodinja Lojzka Danevšič, 64 letna gostilničar-ka Natalija Molar, 63 letni sli-
kar Ivan Hinek in 60 letni kmet Štefan Tomši.
Pri Sv. Soboti. (Trst) so odprli novo veliko šolo s 24 učilnicami za 1000 učencev. To šolo pa bi radi zagotovili le italijanskim učencem, medtem ko bi radi odrinili slovenske otroke v staro, vlažno šolsko poslopje.
Naš tržaški rojak dr. Lavo Cermelj je praznoval 60 letnico rojstva. Slavljenec je znan po svojem javnem, prosvetnem in znanstvenem delu v prid tržaškim in vsem primorskim Slovencem.
Tržaška Glasbena matica proslavlja 40 letnico, odkar je bila ustanovljena. Ustanovil jo je 19. oktobra 1909 takratni učitelj na* Ciril Metodovi šoli tov. Karol Mahkota.
Prosvetno življenje v Štan-drežu je zelo razgibano. Ni davno tega, ko smo podajali pred množicami goriških Slovencev "Miklovo Zalo." Sedaj se pripravljamo na uprizoritev Župančičeve "Veronike Deseniške".
V	Št. Mavru so vendarle napeljali elektriko od Vinčiča do cerkve, potem ko so morali slovenski občinski svetovalci neštetokrat urgirati. — Zadovoljni smo, ker se je poslovil od nas župnik Josef Vošnjak, ki je zlorabljal prižnico za politično, protiljudsko propagando. — Naš vaški pevski zbor se pridno vadi in lepo napreduje.
V	Ukvah v Kanalski dolini je življenje iz dneva v dan vse bolj žalostno. Dohodki se krčijo. V Kanalski dolini so skoro že vse žage prenehale z obratovanjem. Zaskrbljeni se vprašujemo, kaj bo, če se ne bodo odprle vzhodne meje, kjer bi edino lahko imeli možnost zaslužka.
V	Pevmi smo pokopali znanega partizanskega borca 38 letnega Ludvika Sfiligoja. Podlegel je ža vojnimi posledicami-Do zloma Italije je bil italijanski vojak, v Afriki, od koder se je prebil k partizanom, številno spremstvo na njegovi zadnji poti priča o pokojnikovi priljubljenosti. Slava njegovemu spominu.
V	goriškem sanatoriju je preminila znana gostilničarka Štandreža Liha Molar. Pokojni-ca je bila zavedna Slovenka in je vneto podpirala partizanske borce. Standreški pevci so ji zapeli za slovo ginljive žalostinke. Množica pogrebcev je zasula ■ijen grob z venci in šopki.
Prosvetno društvo v Podgori je organiziralo dvodnevno potovanje na ozemlje Slovenske Koroške, kjer naj bi podgorski pevci s svojo pesmijo razveselili koroške brate. Pristojna oblast ni odobrila kolektivnega potnega lista. Vse bolj spoznavamo, da smo državljani druge vrste, ki, imajo samo dolžnosti, pravic pa nobenih.
V	Trstu smo ustanovili novo pevsko društvo "Tržaški zvon", ki naj poveže pevce mestnega središča in bližnje periferije.
ITALIJANKA RODILA 17 FUNTOV TEŽKEGA OTROKA
RIM, 13. okt.—Italijanska Časnikarska agencija ANS^ je danes naznanila, da je neka Lu-
ciana Zenobi v Fossombrone,
rodila otroka ženskega spola, ki vaga 17 funtov.
Keep it up.
Oon't M theirt
15. novembra 1949.
-fliiAKOPRAVNOST
STEIAN3
IVO PIRKOVIČ:
BITKA ZA PLETERJE
(Nadaljevanje) ^k«. Pod večer je odšel več-del belih na pohod in odnesel ® Seboj vse strojnice. Ostalo je 100 belih (po italijanskih poročilih jih je bilo 140), imeli So razen svojih pušk in roč-granat samo eno brzostrel-in strojnico na zvoniku. Električne luči ni bilo, ker so Partizani, preden so začeli na-P^ilati, prežagali pri transformatorju steber z električnimi ^'cami in tako tok prekinili."
'Partizani so napadali s treh strani. Glavni napad je prihajal ^ onih vrat (z južne strani), Vodijo v gozd proti Javoro-potem so napadli od vrat vzhoda), ki vodijo v Drčo ® katera so zažgali, da jih je ^Wca zgorelo; tretji napad Je bil (na zapadni strani, op. ' na vrata, ki so blizu glav-"^ga vhoda in ki vodijo v Ap-
, Te noči smo še imeli službo , v cerkvi kakor običajno, nismo slutili, da je stvar Medtem ko smo v cerkvi , 'i slavo božjo, se je zunaj po-vse bolj stopnjevalo in ^'•^jalo vse močnejše. Pokale puške, drdrale so strojnice, . "lOttieti so bruhali svoje mine ^ ''očne granate so delale •. . . ^ je bilo oglušujoče bobnenje,
J ^ katero smo slišali močan Ilije Badovinca: "naprej ^^•^oletarci!" . . . Pozneje smo da so bile pri tem napa-

posebno hrabre partizanke.'
Hi
. Glavni napad z gozdne stra-
g bil naperjen proti stari .^•■kvi, kjer je bil belogardisti-vj** bunker. Partizani so se pri-ob zidu čisto do stare
^ '^Ve blizu priorata. Zažgali ki so bila pri stari cer-jc velik plamen dvi-2e vse do strehe priorata,
ki so ga požrtvovalno gasili naši bratje, izpostavljajoč se nevarnosti, da jih pogodi partizanska krogla. Pritisk partizanov ni popuščal, streljanje je besnelo dalje. Partizani so vedeli, da je to najvažnejša točka v vsem samostanu."
"Položaj partizanov je bil pri tem napadu vsekakor nenavadno težak, ker so imeli pred seboj same zidove in okna, sami pa so bili na povsem odprtem terenu brez vsakršne zaščite. Medtem so biji beli dobro zavarovani za zidovi in okni, od koder so lahko merili in streljali na partizane, ki se niso mogli skrivati, niti zaklan jati."
"Medtem so partizani zažgali tudi ona vrata, ki vodijo neposredno v veliki križni hodnik z gozdne strani. Pri teh vratih se je razvila živahna borba."
"Vso noč je bilo streljanje, da je bilo groza, beli pa so neprenehoma pošiljali v zrak rakete za pomoč, ki pa ni prišla, ker so partizani to preprečevali."
"Medtem ko so se partizani borili s te strani in hoteli po vsej sili zavzeti bunker pri stari cerkvi, so drugi napadali skozi vrata, ki vodijo proti Drči. Zavarovani so bili nekoliko bolje, ker so se samostanu približali lahko po koritu potoka, ki je bil suh, pa tudi ob zidu so se lahko priplazili. Ti so napadali proti vratom ..."
"Močno pokanje je trajalo do jutra. Ko se je začelo daniti je streljanje polagoma ponehava-lo in partizani so se umaknili v gozd, kjer je bilo brez smisla samostan napadati podnevi na odprtem terenu."
To noč, najbrž že zvečer, sta bila, kolikor je znano, med belo-
gardisti ranjena 29 letni Rodič Franc iz Dobrave pri škocjanu in 30 let stari Luzar Jože iz Šmalčje vasi pri Št. Jerneju.
Cankarji so te noči zgubili komandanta svojega I. bataljona, Perda Skoka . Juriša, ki je prvi napadel bunker in v tem napadu poginil. Po poklicu je bil učitelj, njegov oče pa doma iz Cerovega loga pod Gorjanci. Prejšnje leto je bil namestnik komandanta gosjanskega bataljona. Bil je lik tihega in brez-imenega, toda drznega junaka, kakršni so ustvarjali našo novo zgodovino.
5. Črn dan za okupatorja
Ob zori so se partizanske borbe polegle po vsem prostranem bojišču, Italijani pa so doživeli pri belem dnevu čudne dogodivščine in tudi prav hudo bitko, ki pa ni zapisana v nobenih njihovih papirjih.
V Št. Jerneju je bil takrat II. bataljon 24. pešpolka "Co-mo" pod poveljstvom podpolkovnika Giulija Bertolaccija, v Novem mestu pa njegov polk pod poveljstvom polkovnika Manlia Berardija, in tudi divizija, kateri je Bertolaccijev bataljon pripadal. Polkovni poveljnik Berardi je napisal o dogodkih uradno poročilo, ki ga imamo v rokah. Kakor okupatorjevi papirji na splošno, tudi ta ni mnogo vreden, ker izpreminja sramoto v slavo, si izmišlja junaštva, ki jih ni bilo, resnične dogodke taji pred zgodovino in vobče maliči resnico.
Ko so Italijani v Št. Jerneju zaslišali pokanje pri Pleterjah, je poveljnik Bertolacci ukazal topničarjem, naj obstreljujejo okolico Pleterij. V št. Jerneju je bila takrat 7. baterija 6. topniškega polka s štirimi topovi kalibra 75—13. Ob 10. uri 35 minut so poslali polkovnemu poveljstvu v Novo mesto po radiju vest, da so začeli partizani z velikim napadom na belo gar do. Telefonske in telegrafske
Popovic, Inc.
IMA ZASTOPSTVO
Chrysler - Plymouth avtov
PRODAJA NAJNOVEJŠE 1949 IZDELKE KOT TUDI
RABLJENE AVTE
^ zalogi ima razne dele in potrebščine za avte ter izvršuje razna popravila po tovarniško izurjenih mehanikih.
8116 LORAIN AVE.
ME 7200
NICK POPOVIC, predsednik
zveze z Novim mŽstom niso imeli že 10 mesecev.
"Skoraj istočasno (kot Ple-terje) pa so številni oddelki ko-mupističnih tolovajev", pravi v svojem poročilu Manlio Berardi, "napadli s streljanjem tudi šent-jernejsko postojanko iz različnih strani in iz majhne oddaljenosti. Napad na Št. Jernej pa je hitro zlomil ogenj z zunanjih položajev obrambnega pasu, streljanje s topom kalibra 75—13 čisto od blizu, kakor tudi z ognjem voda mino-metalcev 81. Težko prizadeti sovražnikovi oddelki so odnehali ter se oddaljili; ostalo je le še nekaj partizanov, očitno za nalogo opazovati in motiti." — Kolikor sem mogel izvedeti, takega napada na Št. Jernej ni bilo. Italijani so si ga izmislili, da jim ni bilo treba beli gardi na pomoč. Bilo je nekaj demonstrativnega streljanja za strah Italijanom.
Ko je začul streljanje pri Pleterjah, pravi Berardijevo poročilo, da je hotel Bertolacci beli na Brezovici ukazati, naj pošlje proti Pleterjam patrolo, da bi zbrala novice in priskočDa napadenim na pomoč; to pa da ni bilo mogoče, ker je začelo med tertl pokati že tudi na Brezovici. "V tistem hipu v resnici ni bilo mogoče poslati pomoči in dobiti novic in je poveljnik (šentjer-nejske) postojanke zato ukazal naj poseže v borbo vod mino-metalcev 81 ter naj tolče položaje, ki so bili za zaščito Brezovice že predvideni." Poročilo si domišlja, da so Italijani na ta način zadrževali partizane do jutra, da niso mogli zlomiti be-logardističnega odpora. Pohvali pa belogardističnega poveljnika Milana Kranjca, češ, da se je bolan hrabro boril kot sposoben in zvest vojak.
Te noči je topovska granata ubila v Vrhpolju partizana Cankarjeve brigade, 30 let starega orožnika, Franca Kranjca, z mulo vred, ki jo je vodil. Kranjc
je bil doma s Tolstega vrha pri Orehovici in je prišel v partizane šele pred osmimi dnevi. Z nekim neznanim ubitim tovarišem so ga pokopali pri vrhnopoljski Cerkvi.
Vso noč bo divjal boj na Brezovici in pri Pleterjah in vso noč se Italijani iz št. Jerneja ne bodo ganili nikamor. Resnica je, da Italijani za belo gardo niso bUi pripravljeni dajati svoje krvi in da so zavezništvo razumeli le v svojo korist: belogardisti naj bi na svojih izpostavljenih položajih branili dohode do okupatorjevih postojank, ne da bi jim Italijani morali biti za to hvaležni. Ni nikakršnega dvoma, da sta imeli belogardistični postojanki v Pleterjah in na Brezovici za Italijane v Št. Jerneju pomen prednjih položajev.
Šele ob zori, ko je na Brezovici že nehalo pokati, so poslali Italijani iz št. Jerneja močan oddelek strelcev pod poveljstvom kapitana Edvarda Penza. Na Brezovici so Italijani vzeli s seboj belogardiste in krenili proti Pleterjam, "da bi, v skrbi zavoljo tega, ker so imele Pleter-je tedaj 16 še malo municije, poizkusil zlomiti blokado", pripoveduje italijansko poročilo 24. pešpolka, "in obkoljene osvodo-dili . . . Komaj je prišla kolona kapitana Penza z Brezovice je naletela na močan odpor; komunistični tolovaji so trdno držali v svojih rokah vse okoliške višine. Čeprav je moral kapitan Penzo poiskati v gradeči se mreži tisti težaven prehod, ki je bil edini mogoč, je z izkušenim manevriranjem ranjen spočetka premagal odpor, toda ko je prišel čez Šmarje, je naletel na močnejši odpor in se je moral zavoljo resne nevarnosti obko-litve vrniti v Št. Jernej. Spretno izkoriščajoč teren, je uspel, da je imel sanio enega mrtvega in dva ranjena."
Kžij je fašistični kronist ročno skril za "spretno izkoriščanje terena", ve šentjernejski po-
tokj ki je okupatorja močil; ve grmovje, ki so ga Italijani lomili; vedo ljudje, ki so videli Pen-zove fašiste dreveti domov kakor čredo splašenih konj. V Šmarju in na Brezovici se niso obrnili domov, ker je pokalo od Golobinjska. Pritisnili so čez po.
tok in drli vse vprek čez travnike in njive v Brezoviški gozd. Belogardisti so zavili v svojo postojanko.
(Dalje prihodnjič)
Naročajte, širite in čitajte 'Enakopravnost!"
OBLAK MOVER
Se priporoča, da ga pokličete vsak čas, podnevi ali ponoči. Delo garantirano in hitra postrežba. Obrnite se z vsem zaupahjem na vašega starega znanca	,
JOHN OBLAKA
1146 East 61st St.	HE 2730

mm



k\

H
Is it Junior's report card? Father's unannounced dinner guests? Mother's Club activ ities?
Oddly enough, these are not the pauses of most family arguments!
Sociologists tell us, 'Tempers are shortest and arguments longest when the subject is money —or the lack of it"
That's why the head Of every family should realize the necessity for a safe, sure automatic savings plan- For peace and harmony in the home, as well as that importipt feeling of security!
And what could be a safer, surer, more automatic savings plan than this?
Buy U. S. Savings Bonds on the automatic Payroll Savings Planu Or...
If you're not on a payroll, ask your bank about the Bond-A-Month Plan.
Remember—every $3 you put into U. S. Savings Bonds today will be worth $4 ki 10 years.
Aufomatio saom^ Is sure saving —
U.S. Savings Bonds
ENAKOPRAVNOST
Tfi/« /§ an o/ffcial U. S. Tee*9tiry Adv^rttMemoni-^
pnpated under auspices o( Treasury Department and Advertlsin4 Council.
MIŠKO KRANJEC
OS ŽIVLJENJA
ROMAN
(POSAMEZNIKI
|) (Naaal^evanje)
se je oče ozrl po njem. % je zopet okrenil, si je
kot bi bil dovolj dobro
To ni bil več nikak po-
j® dozorel človek. Bil ' ki je že med vojno pri-' da pojde na fronto, na-^ je postal revolucionar H,	revolucionarja člo-
Je hotel imeti mnogo

,'Sa " ^"^^ko vsega razbudlji-P'^evratnega se je napoja	prikopala na površ-,'ti y misel, ki je morala 'zakoreninjena: ime-
'Ojo
Zemljo, čeprav malo.
"A kaj bo z otrokom?" je vprašal naposled oče.
"Z onim," je pomignil Matija. "Ne vem. Naj jo pa Marko vzame. Njegov je prav toliko kakor moj, če ne še bolj."
"To naposled ni moja stvar," je rekel oče. "Moj ni. Torej glejta, da uredita. Ne zaradi nje, ženske, ampak otrok je le človek, ki pri tem ni ničesar zakrivil." A ker je postajala stvar mučna, jo je oče sam prekinil "Torej dve leti ostaneš tam." In kot bi hotel pomisliti na to raz dobje dveh let.
"Morda ostanem še dalj," je dejal fant.
"Tako ?" se je zganil oče. "Zunaj misliš ostati, v svetu."
"A česa naj iščem doma?" je oporekal fant. "Kaj bom gledal tisti svoj oral zemlje. Drugega pa nimam ničesar."
Oče je bil rahlo zadet. Molčal je nekaj časa. Ko pa je spregovoril, je bil njegov glas umirjen, hladen. "Kakor ti je drago. Za-stran sebe mislim. Dobro, pa ostani v svetu. Svet je širok." Vtaknil je mezinec v usta in ga obgrizoval. "Jaz prav za prav nikogar rie potrebujem. Tudi zemlje ne bom dolgo potreboval. —A če se ti bo kdaj zahotelo, da bi se vrnil, če ti ne bo šlo najbolje, le pridi. Našel boš vrata vedno odprta, in dovolj prostora pri mizi in drugod." Hotel je še nekaj povedati, pa je le izteg nil roko in jo dal sinu, toda hlad no, kakor* se rokujejo kmetje, kadar pridejo skupaj: toliko, da se dotaknejo drug drugega. Ma-
tija pa jo je vendar zgrabil in jo stisnil močneje.
Potem je oče samo še slišal, kako so zunaj ropotali, kako je nekdo hodil po podstehju, kako je Ana govorila na glas, kako po otroci tekli okoli hiše, da bi videli na kolnik.
On pa je stopil k svojemu oknu. Zunaj je bila zima, sredi februarja, ko mraz zadnjič pritisne, ko se ivje zadnjič lovi na vrbje. Kolnik je bil zameden s snegom, po jarku je bila narejena drsalni ca, ki so jo napravili otroci. Prek kolhika, pod tem globokim snegom pa je počivalo polje. Tam je bila tudi njegova zemlja, zemlja, zaradi katere so nastali prvi spori.
Hoteli so, naj jo razdeli, naj jo razkosa. Ali se bo moral ukloniti? Ne, $i je dejal odločno. Zemlja mora ostati skupaj, pa čeprav pojdejo vsi.—To mu je bilo zdaj že dovolj jasno.
CVETOČA POMLAD
Kadar požene vrbje prve ma-čice, kadar se po gozdovih razcvete jo tulpike in po jarkih rumeni kuroslep in ko naposled jelšje požene prvo zelenje, tedaj je pomlad. Vode v jarkih postanejo tople, blato po kolniku je prijetno a bose noge, v zraku so prve lastovice. Topel južni veter vleče/ves dan, na nebu se delajo rahle bele meglice, a večeri so prijetni, polni nepoznanega vonja.
In tedaj pride pravi čas za drugo polovico Magdičeve družine. V večji sobi, tam kjer se je odigravalo družinsko življenje Magdičeve družine, je ta polovica, njegovi štirje in Anina dva, preživljala vso zimo, zbrana okoli peči, kamor so protis-kali hrbte, da jih ne bi zebljo. Od tam so gledali skozi okna, kako najprej veter podi težke oblake, kako naposled pada dan za dnem gost sneg in pokriva
polje in vrtove. Ven niso mogli. Zunaj je bil mraz, oni pa niso imeli obutve, da bi šli v sneg.
In tako so čakali pomladi. O, pomlad pokaže svoje posebne znake, kadar pr,ihaja. Nenadoma se zaoblači, a zdaj več ne diši po snegu, temveč po dežju. In res začne padati dež. Potlej pa sneg počasi kopni, dokler ne posije prvo sonce, ki ga docela vzame. Pokažejo se trate, pokaže se blaten kolnik, v jarkih se nabira kalna voda in prijetno teče. Tedaj že lahko stopiš z bOi simi nogami na zemljo, se lahko podiš po vrtu in po polju. Ni treba več ždeti v sobi in gledati skozi okno.
Takrat se ta družinica dvigne in se poslovi od sobe. Poslej se vrača v njo samo na večer in komaj še opoldne.
Vse do laili So bili otroci pod Katičinim nadzorstvom. Ona je bila najstarejša med njimi; vselej pa je moral za mlajše odgo-
varjati najstarejši, to je tak, ki se še ni odtrgal od njih, ki ni še bil za delo, temveč je še obiskoval šolo. Katica je sicer prenehala s šolo že pred dvema letoma. Vendar je morala še eno leto paziti na druge, ker je bil Tinek preneumen, da bi mu zaupali. Katica pa je bila dovolj pametna in je vedela, kaj se spodobi in kaj ne. In tako so zavlekli za eno leto; Toda že jeseni je kazalo, da bo Katica poslej morala delati v vrsti drugih. In jasneje ■"se je to pokazalo to pomlad.
Zato pa je bilo samo po sebi umljivo, da bo poslej pazil to družinico Tinek, pa naj bo kakršen koli. Bo že dobil za to, če ne bo vse v redu, kar lahko sam ve. In Tinek je to dobro vedel.
(Dalje 'prihodnjič)
y "Enakopravnosti" dobite ^edno sveže dmevne novice o dogodkih po svetu in doma!
STRAN 4
EN/
"NOST
15. novembra 194!)'
MIHAIL ŠOLOHOV
TIHI DON
ČETRTA KNJIGA
(Nadaljevanje)
— Nu, kaj se boš zdaj še tudi pričkal, da nimaš razbojnič-kov, ampak onega . . . idejne borce? — je čumakov nekoč vprašal Fomina in z očmi pokazal na razpotegnjeno pohodno kolono. — Samo popa-pote-pina in sinje v hlačah se nam še manjka, pa bi bila popolna druščina svete pomagalke . . .
Fomin je milo pomolčal. Njegova edina želja je bila, da bi nabral okrog sebe čim več ljudi. Prav na nobeno reč se ni oziral, ko je spi'ejemal radovoljce. Vsakega, ki je izrazil voljo, da bi rad služil pod njegovim poveljevanjem, je sam zaslišal in kratko dejal:
— Dober si za službo. Sprejet. Pojdi k mojemu načelniku štaba Cumakovu, povedal ti bo v kateri vod boš spadal, in ti izročil orožje.
V eni izmed vasi migulinske-ga okraja so Fominu prignali lepo oblečenega kodrolasega in temnolicega fanta. Izrazil je željo, da bi rad stopil v tolpo. Iz povpraševanja je Fomin ugoto-vU, da je fant prebivalec Ro-stova, da je bil pred kratkim obsojen za oborožen rop, a da je zbežal iz rostovske temnice in se pretolkel v gorenje Podonje, ko je zvedel za Fomina.
- — Kakšnega rodu pa si? Armenec ali Bolgar? — je pobaral Fomin.

roAimnE mo eANS/meiL
WIS OPPORfUNUV/

i .
mm





Uncle Sam is ofFering $25 (as many twenty-five dollars as you want) to anyone who can smell this opportunity.
And what a solid gold opportunity it is. It can mean money to retire on. A "money's-no-object" vacation with the little woman. A real start toward that complete independence you want when you and your family get old.
And any person with a nose can enjoy this opportunity: Just follow that noae down to your nearest bank, or place of business—«ad ask about the big Opportunity Drive.
YouH learn that ifs the simplest, safest way ever invented to save money for your old age. For every time you invest $75 in the Treasury Department's Opportunity Drive, you get back a U.S. Savings Bond worth $100, in ten short years.
A complete, out-of-the-blue gift of $25 every time you buy a $ 100 Savings Bond just because you were wise enough to smell a real (^portunity.
Start your own Opportunity Drive today. Start investing in your future independence. Ask any bank or your boss for details.
fhtmore opportunity in your futurei invest in
U.S. SAVINGS BONDS
enakopravnost
—	Ne, Jud sem, — je odgovoril fant in se zmedel.
Fomina je zbegal nepričakovani odgovor in dolgo je molčal. Ni vedel, kako naj ravna v tem, tako neprevidenem primeru. Pretehtal je v mislih, težko zavzdihnil in rekel:
—	Nu, kaj bi, če si Jud, si pač Jud. Tudi takih se ne otepamo ... Pa si le številka več. Pa znaš jahati? Ne? Naučiš se! Najprej ti bomo dali kako pohlevno kobilico, potlej se pa naučiš. Pojdi k Čumakovu, oddelfl te bo.
Čez nekaj trenutkov je ra'z-besneli Čumakov pridirjal k :^o-minu.
—	Kaj si ponorel ali norčaje uganjaš? — je zavpil in %au stavil konja. — Kaj, hudiča, pa si mi poslal tega Čifuta? Ne sprejmem ga! Naj izgine, kamor hoče!
—	Vzemi, vzemi ga, pa bo le en človek več, — je mimo rekel Fomin.
Toda Čumakov je s peno na ustih zarjul:
—	Ne vzamem! Ubij nie, pa ga ne vzamem! Kozaki go pobesneli, pojdi in se sam pwmeni z njimi!
Medtem ko sta se pričkala m prerekala, so pri pratežnem vo zičku mlademu Judu sleikli vezeno srajco in tesne sniknene hlače. Ko je eden izmed koza-kov pomerjal srajco, je dejal:
—	Vidiš, tamle za vasjo tisti stari pustošnik? Teci urno tjakaj in lezi. Ležal boš tam, do kler ne odidemo od tod, ko pa bomo odšli, vstani in jo mahni, kamor hočeš. K nam ne hodi več, če ne, te ubijemo, pojdi rajši v Rostov k materi.
Saj to ni za vas Jude — vojskovati se. Gospod bog vas je naučil kupčevanja, ne pa vojskova nja. Brez vas bomo opravili in pospravili to kašo !
Juda niso sprejeli; zato pa so še isti dan med smehom in šalami zapisali v drugi vod tepčka Paša, znaniega po vseh vaseh vešenskega okraja. Zajeli so ga v stepi, privedli v vas, slovesno napravili v opremo, ki so jo slekli z ubitega rdečearmejca, mu pokazali, kako je treba ravnati s puško in ga dolgo učili, kako je treba sukati sabljo.
Grigorij je odšel k svojima konjema, stoječima prji jaslih, ko pa je zagledal malo vstran gosto gnečo, se je nameril tjakaj. Izbruh krohotanja ga je primoral, da je pospešil korake, potem pa je v nastali tišini slišal nek učeč, razsoden glas:
—	Pa ne tako, Paša! Kdo pa tako kolje? Tako lahko drva sekaš, ne pa človeka. Takole je treba, razumeš? Ko ga iijameš, mu pri priči veli, naj poklekne, kajti stoječega ga ne boš mogel pobiti . . . Padel bo na polena, ti pa takole od zadaj, vidiš, in ga mahni po vratu. Rajši ne udrihni naravnost, ampak malo proti sebi potegni, da list zareže, se prebije skoz in skoz . .
Norček je strumno stal sredi tolovajev in trdo stiskal držaj gole sablje. Poslušal je pouk enega izmed kozakov, se nasmihal in blaženo žmeril z bolščeči-mi sivimi očmi. V kotu ust so se mu kakor konju belile penaste zajede, po bakrenordeči bradi so mu na prsi obilno curele sline . • . Oblizoval si je zamazane ustnice in hohnjavo, jeclja je govoril:
—	Vse razumem, ljubi moj, vse . , . Ravno tako bom napravil . . . položil bom na ko-lenca služabnika božjega in mu vretence precical . . . kakor se reče, precical! Pa hlače ste mi dali pa srajco pa škornje . . . Vidite, samo suknjiče nimam . . Ko bi mi še kako suknjico napravili, to bi vam šel na roko! Na vso moč bi se pobrigal!
—	Ko boš ubil kakega komisarja, boš tudi suknjo dobil. Zdaj pa nam rajši povej, kako so te lani ženili, — je predlagal eden izmed kozakov.
V norčevih očeh, izbuljenih in pokritih z motno mrenico, se je zasvetil živalski strah. Dolgo je
klel, p .. . nim k ko od je Gr šel. " sem ; — je r, la oti' se, n . "
Le trudij tepčk ■ koza rem.
ogle.
el med sploš-ij praviti. Ta-vse to, da se in naglo od-' kimile ljudmi usodo . . . " ga je zgrabi-ost in jeza na-io življenje . . n pasli in se slišal vzkrikov ega hohotanja jutri jo pobe-je odločil, ko je sita, ugojena
konja. Pripravljal se je na odhod iz tolpe skrbno in premišljeno. Pobitemu miličniku je pobral listine na ime Ušakova in si jih zašil pod podlogo plašča. Konja je začel pripravljati na kratek, a bliskovit beg že pred štirinajstimi dnevi: ob času ju je napajal, snažil tako brižno, kakor jih še v pravi vojaščini ni čistil, zlepa in zgrda dobival na nočiščih žito; zato sta njegova konja bila lepša od vseh drugih, posebno pa še tavričanski belolisasti konj. Ves se je svetil in dlaka se mu je iskrila na soncu kakor kavkaško samo-rodno srebro.
Na takih konjih bi se dalo brez skrbi uiti vsakemu zasledovanju. Grigorij je vstal in krenil na bližnje dvorišče. Starico, ki je sedela na pragu kašče, je spoštljivo vprašal:
—	Ali imate kako koso, babica?
—	Nekje je bila. Samo vrag si ga vedi, kje je zdaj. Kaj pa ti bo?
—	Mislil sem v vašem vrtu trave nakositi konjem? Lahko?
Starka je malo pomislila, potem pa rekla:
—	Le kdaj boste že odlegli z naših pleč? To vam daj, ono daj . . . Eni pridejo, zahtevajo zo-banja, drugi pridejo, pa tudi pograbijo in potegnejo vse, kar jim oči spazijo. Ne dam ti je, kose! Naredi, kar hočeš, pa je ne dam.
—	Kaj se ti zdi trave škoda, starica božja?
—	Kaj trave mogoče, po tvojem, kar tako zraste? S čim bom pa kravo krmila?
—	Ali je malo trave v stepi?
—	No, potlej pa stopi tjakaj, sokoliČ. V stepi je je dovolj.
Grigorij je nataknjeno rekel:
—	Ti, babica, rajši daj koso. Malo bom ukosil, drugo bo pa tebo istalo, tako pa, če spustim semle konje, bo vse pomendrano!
Starka je okorno pogledala Grigorija in se obrnila vstran.
Uradniki in direkiorij
SLOVENSKEGA DRUŠTVENEGA DOMA ZA LETO 1949:
Predsednik George Nagode, podpredsednik Frank Žagar, tajnik Stanley Pluth, blagajnik Theodore Kircher, ml., zapisnikarja Gusti Zupančič, nadzorni odbor: Anton Vrh, Albina Vesel in John Zgonc, gospodarski odbor: Anton Pluth, Frank Der-dich. Frank Tegel in John Gerl. Direktorji: Tony Arko, James Rotter in John Rotar.
Redne seje direktorija se vršijo vsako tretjo sredo v mesecu v SDD na Recher Ave.
TEKOM ČASA,.
ko se zobozdravnik Dr. J. V. Župnik nahaja na St. Clair Ave. in £. 62 St., ]e okrog 25 drugih zobozdravnikov v tej naselbini prakticiralo in se Izselilo, dočim se dr. Župnik Se vedno nahaja na svojem mestu.
Ako vam je nemogoče priti v dotiko / vašim zobozdravnikom, vam bo Dr. Župnik izvršil vsa morebitna popravila na njih delu in ga nadomestil z novim. Vam ni treba imeti določenega dogovora.
Njegov naslov Je
DR. J. V. ŽUPNIK
6131 ST. CLAIR AVE. regal E. 62nd St.: vhod umo
na E. 62 St.
Urad je odprt od 9.30 zj. do 8. zv.
Tel.: EN 5013


—	Pojdi in jo sam vzemi, prejkone visi pod klonico.
Grigorij je našel pod klonico staro, polomljeno koso in, ko je prišel mimo ženice, je razločno slišal, ko je spregovorila: "Da vas še ni konec, prekletih!"
Temu se Grigorij ni mogel privaditi, že dolga je gledal, kako jih sprejemajo prebivalci vasi. "Ti pravilno presojajo, — je razglabljal, pazno zamahoval s koso in si prizadeval, da bi čimbolj čisto odkašal, brez pezdir-ja. — Pravega vraga smo jim potrebni! Nikomur .nismo potrebni, vsem kvarimo mirno življenje in delo. Treba je končati s tem, dosti je!"
Zavzet z lastnimi mislimi je stal pri konjih in gledal, kako lačno grabita s črnimi baržuna-stimi ustnicami šope mehke mlade trave. Iz zamišljenosti ga je predramil deški preklan basek:
—	Kakšen čudovit konj, pravi labod!
Grigorij se je obrnil proti govorečemu. Mlad kozaček iz alek-sejevskega okraja, ki je pred kratkim stopil v tolpo, je opazoval sivega konja in navdušeno pozibaval z glavo. Ni odmaknil prevzetih oči od konja, nekajkrat je obšel okrog njega in mlaskal z jezikom.
—	Je tvoj, ali kaj?
—	Kaj pa bi rad — je neprijazno odgovoril Grigorij.
—	Dajva, menjajva! Jaz imam rjavca, čistokrvnega don-ca, vsako oviro preskoči in ognjevit je, od sile ognjevit! Kakor strela!
—	Pojdi k vragu, — je hladno rekel Grigorij.
Fant je nekolikanj pomolčal, bridko zavzdignil in sedel malo vstran. Dolgo je ogledoval ser-ca, potem pa rekel:
—	Naduho ima. Sploh ne pride do sape.
Grigorij je molče bezal po zobeh s slamnico. Preprosti pobič se mu je prikupil.
—	Ne boš menjal, striček? —
V blag spomin
prve obletnice smrti našega soproga In očeta
FRANK
LESAR
Svoje mile oči je za-tisnil za vedno dne 13. novembra 1948
Eno leto je že minilo, kar zapustil solzno si dolino, odšel si tja, odkoder ni vrnitve, tja, kjer vlado večni mir.
Po Tebi se oziramo zaman, zavedamo se, da kar smrt
vzame,
nazaj več ne da.
Počivaj mirno, spavaj sladko, spomin na Te si ohranimo, do konca naših dni!
Žalujoči ostali:
Agnes Lesar, soproga in otroci
Cleveland, Ohio,
dne 15. novembra 1949.
je tiho vprašal ta in gledal Grigorija s prosečimi očmi.
—	Ne bom. In še tebe ne yza-mem za povrh.
—	Kje pa si dobil tega konja?
—	Sam sem si ga umislil.
—	Ne, resno mislim!
—	Vsi so iz enih vrat: kobila ga je zžrebila.
—	Na, pa pomožuj s takimle bedakom, — je užaljeno spregovoril fant in odšel v stran.
Prazna, kakor izumrla je ležala pred Grigorijem vas. Razen fominovcev ni bilo videti ži-,ve duše naokoli. Na ulici po-puščen lestvenik, tnalo na dvorišču s sekiro, v naglici zasajeno vanjo, in z nedotesano lestvijo zraven, zaprežni voli, ki so leno mulili sredi ceste pritlikavo travo, prevrjijena vedrica pri oboju vodnjaka — vse je govorilo o tem, da je bil mirni tok življenja v vasi nepričakovano zmoten in da so gospodarji popustili nedočakana svoja opravila in se kdo ve kam skrili.
Ravno tako praznoto in ravno take sledove naglega bega prebivalcev je bil Grigorij videl.
DELO BI RAD.
dobil pred kratkim došli rojak. Izučen tesar-mizar. Sprejme tudi kako drugo delo. Kdor ima kakšno delo, je prošen, da sporoči na
1309 E. 55 St.. HE 4530
ZULICH INSURANCE AGENCY
Frances Zulich 18115 Neff Rd., IV 4221 Se priporočamo rojakom za naklonjenost za vsakovrstno za varovalnino.
VAŠI ČEVLJI
BODO ZGLEDALl KOT NOVI, ako jih oddaste v popravilo lane-sljivemu čevljarju, ki vedno isvrii prvovrstno delo.
Frank Marzlikar
16131 ST. CLAIR AVE.
VAS MUČI REVMATIZEM?
Mi imamo nekaj posebnega proti revmatizmu.
Vprašajte nas.
MANDEL DRUG CO.
Lodi Mandel, Ph. G., Ph. C. 15702 Waterloo Rd. — IV 9611
ko so hodili kozaški polki P" Vzhodni Prusiji. Zdaj mu je lo dano isto videti v domačem kraju ... Z ravno tako čemernimi in sovražnimi pogledi so ga sprejemali tedaj Nemci, kakor zdaj kozaki Gorenjega Dona. GAgorij se je domislil pogovora, s starico, se tegobno ozr naokoli in odpel vratnik srajce-Spet mu je segala po srcu P*"®' kleta bolečina . . .
(Dalje priiioanjlč)
Ali ste naročnik "Bnakoff^^ nostf" če ate, ali so Vaši tel ji in znanci? "Enahopm^^ nost" je "potrebna vsaki zaradi važnih vesti in vedno tualnih člankov! Širite "EmI^ ^ravnost!"
VDOVEC
se želi seznaniti s Slovenko, starosti 50 do 60 let, brez ' Imam svoj dom in nekaj P*"'. Lokov. Katero zanima, naj pusti je ime in naslov v uradu "Ef® pravnosti."
ALI KAŠLJATE?
Pri nas imamo icborno *4*^' da vam ustavi kašelj in preb»®®* MANDEL DRUG CO.
Lodi Mandel, Ph. G., Ph- . 15702 Waterloo Rd. — IV
PRIJAZNA HIŠA
za eno družino je napro*^®' slovenski naselbini v CoHin^oo Ima 6 sob in kopalnico, avtomatično plinsko kurjavo, ^ žo in lep vrt. Hiter kupec jo po nizki ceni. Se lahko takoj ■ lite. Lepa prilika za večjo slo sko družino.
MATT PETROVIČU 261 E. 150 St.. KE 2641
joe gornu^
na 15625 HOLMES AVG"
ŠE VEDNO
dela nove in popravlja st®' moške in ženske obk^^
Krajša in podaljšuje z®™ krila po najnovejši
Se priporoča
j. gornik
ZAVAROVALNINO
proti
ognju, tatvini, avtomobilskim nesrečam, itd.
preskrbi
Janko N. Rogelj
6208 SCHADE AVE.
Pokličite:
ENdicott07l8
i;
il
i:
i \
iS
CLEVELAND
JE SLOVENSKA METROPOLA V AMERIKI!
V Clevelandu so naseljeni Slovenci« roma Jugoslovani iz vseh delov Slovenija ^ sploh Jugoslavije^ V Clevelandu izhaj« #1^ venski list
ENAKOPRAVNOST
ki prinaša dnevno zanimive novice Iz V##^ delov sveta.
Enakopravnost
6231 St. Clair Ave.
Cleveland 3, Oblo