itov. ca
V Trsta, v petek 12. marca M20
Letnik XIV
Lchaji	oai ab	in praznikih, zjitrit. — tjrednJ$vo: uHca
»v Fmr^itta Aatfkcga «<v. 20, 1. »dstropje — Deptsl se «**vu _ ftfcfesakfcsita p»m* se ne sprej<iiv,*jo. riikcpi* « n« vrcala. — U4ajatelf In odgevofnt urednik Stslan Godin«. — Lartttfk koeuaftii l!4a Edine«* — Ttsk mk*me «m — NrppČRii« z*« 5* f*.a m«ec L 3 —, pol Jc^ * _ i« celo leto L — —	vedaJftva is apMve štev. 11^7.
NOST
fevtifc* v Trat-! in clufid po 10 stoiinfc. — Oglasi se	•
ene halone (f* m-..i. Ogla ircev in obrtnikov mm po 2d*teL; «. aabvak. posUirc« in y*:.4 10 s,«..*., o^ssl fenanih zavodov jim
Mali po si«*. besedi, najnanj pa L J —. O^lj^e oddelek CdirretJ. Nmt Čutna ta rckiarrKiri* pa3i?*ai© tzW<a<»no aur*v< Upsav« fei iasataini odcuick s« asna^au v Tr^iu, ai. »v.	.
Jadransko »prošenje.
PAR.!?,, 10. Wilsonov odgov >r je Jai p - -J novim razpravam o jadranskem vorašanju. v. >-v ori se o novem - načrtu z<t leširev j«ivirau-skefca vprašarja, ki ie 01 av zapra . žt oU»r, ker >e ie o njem že veliko govorilo In pihalo. Po tem načrtu bi se Kalija odrekla zahtevi po obilni zvezi -med Italijo in Reko. a se ii morata dat; Reka. Ni umevno, zakaj se ravno 5ec?aj govori o tem načrtu, ku )e er.uar jasno: da bi bito reševanje na tej podlag: obsojeno že v na;>rej na neuspeh, ker bi ne uielo ^iiso-»ove privolitve, kakor je razvidno iz njegove '.adnie r>ote. Smatra se. da proizkaja ta i n-tćrt iz italijanskih krogov, ki n«*» ta na fin po-;
kušalo, ali so tla še vedno tako nedosiop ; na, kakor so bila -doslej. Pričakovati je. da , se v kratkem poizkusi zopel obnove na kakem drurfean kraju. To 50 predznaki novega boja. t
Francosko - balkanska dehjtšfca družba v Zagrebu
ZAGREB. 10. V Zagrebu se e ustanovila j francosko-balkanska delniško družba, ki ma ; ium«<n pospešiti in utrditi gospodarske >v3no- j iaje med Francko JuijosIa.vijo, Družba bo' santa skrbela za prevažanje blaga iz Jugosla- : vije v Frane*«* in rz Franciie v Jugoslavijo. 1 Družba, ki bo v zvezi 7. največjem« francoski-j i ni tvrtikami. bo tudi prevzela odgovornost j za prevoz blaga.
Mirovna konferenca.
Za izpraznitev Radgone.
PARIZ, 11. (S.) konferenc ! poslanikov te •kienila na prc-dlo* Anglije. novno pozvati Jugoslavijo. da izprazni Radgono, ki ie bi!- za--edena proti sklepom konference.
konferenca je dala ločna navodila nadzo- j r,-valnim komisijam v Nemčiji, ki z an< k a ko-m s-i jam pravico do pregledania trdnjav. M a- j džaroki se je dovolilo poslati v Rusijo imsijo, ■ ki bo obiskala madžarske ujetnike.
Tursko vprašanje.
PARIZ, H- (S.) Listi javljajo, da je vrhovni j bvet vzei na z^nanjc poročila zavezniških po-1 \ apjeniikov v Carigradu, ki poudarjajo, da je , j»o!ožaj v 1'určaji zelo resen. Vrhovni svet je -iklenii, da da zasesti strategijske 'očke az.ij-: le cbaK in je razpravljal o vp alanju zaščite: Armencev. O tem vprašanju se bo razpravlja-i lo v angleški gornji zbornici. Lord Bryce in lord CuT7on bosta posel>ej govorila o tem' \ praSanju.
'latin pravi, ds se je vrhovni svet posebej ba-.il z vprašanjem turškega orožništva, ki bi sr organiziralo kakor nekdanje macedonsko orainiStvo. Mogoče >e, da se poveri povelj-lii^tvo nad ten? orožništvom kakemu iialljan-skeniu generalu.
General Fracchct d'Esperey v Carigradu.
PAillZ, 10. (S.) Zagotavlja se, da pr:de ;uiri v Car.grad general rranchet d'Ksperev. ki bo poveljoištvo nad zavezniŠKimi Četami.
Grozodejstva proti Armencem pred vrhovnim svetem.
LONDON, 10. (S.} Dzr.e* se je sestal vrhovni -.vet Prisotni so bili Liovd George. Bonar l av. Curzon. Churchill.	Scialo^a, au ai-
ral L5eatty, general Thvvaites, Cambon. Ber-thiiot. markiz lmperiaii. Kindar. Venizelcs in ra^ni /.veJenci. Vrhovni a. et ie razpravljal o r.ierah. ki so se že začele predvzemati v »vrbo, da se zagotovi varnost Armencev in drugih manjšin na Turškem.
Posledice dogovorov v baltiških pokrajinah.
P.AR1Z, 11. (S.) Konferenca poslanikov ie iklenila poslati Nemčiji odločno noto, v kateri t»o zahtevala, da se takoj izvrše obrubljene kazni zaradi izgredov proti častnikom med-• /avezniške komisije v baJiiškib pokrajinah. Kotiterenca poslanikov je tudi sklenila pospešiti ureditev vprašaja oddelka rusko-nemskih čet v baltiških pokrajinah pod poveljstvom polkovnika Markovega, ki se je p<-dal medza-vezniški komisiji. Anglija je obliub^la potrebna sredstva za prevoz.
Z« izboljšanje gospodarskih razmer.
PUM. 11. Vrhovni svet je i^dal poročiio o svojih razpravah o gospodarskem poiažaju. v katerem pravi: Vrhovni svet ie smatral za .Q\9 dolžnost razpravljat i o vzrok"-! s4ai>^rga gospodarskega položaja po vojuj in je prvSe! Z i sklepa, da je »edanji položaj nar&vna po->l<dica vojne in da se ne razhku:e veliko od olciaia. ki je nastal po prejšnjih velikih vojnah. Ker pa je bila sedanja vojna najlii*o>3 kar ah ivet videl, so tudi njene posledice temu palmerne. V prhueri z 1. 1913. so se cene zvišale v Zecbnjenih državah za 120%. v Veliki Kr.taniji za 170a>, a v Franciji. Belgiii ter Ita-i ji za 300 %. Po^eg drugih vzrokov je kriva te grozne razlike cen predvsem vojna, ker ener-^i e narodov so se uporabljale skozi pet let samo za rušenje obsto'-ečega bogastva in c-Ia-«o»siania. Izbolišati se more ta položaj ed-uole
U
Prvi korak k obnovitvi Evrope m-ora biti ,-pi-jšna demobilizacr^a. Zveza narodov se mo-a povabit:, čjl predioji tozadevne ukrepe, i metne g«»;poJarskc me e se morajo odpraviti orgaivzirali neomejeno izmenjavo biaiga n.ed drživ as:i': U so nastale ali se poveča!^ v .ojni. Vzpostaviti e čini prej gos|v>darske od-tK-.šiije z vzhodno Kvropo. Vrhovni svet priporoča nato vsem vladam, naj p^nižigajo svoje državljane na	iako polro'ono delo in na
varčevanje, 5 s a: ne naj poskrbe, tia bedo do-hodki krHi slroike. in »icer med d>*ugf:;i ir.orda z uvedbo kakih novih davkov, zinar.šanjem štev<ila papirnatega denarja itd industrijskim državam, ki- se morejo vsled n^zke va4ute dobavljati si-rovin. je treba dat' sredstva, da si' prtsskrbe trgovinske kredite, treba je odstraniti ovire proste izmenjave blaga in predvsem poskrbetr za obnovile > opustošenih krajev sploh, a v se/erni Franciji posebej. Vs'&d tega mora Nemčija 6im prej plačaii odškodnino. a dotlej naj bi se priskrbela posojila. ca račun te odškodnine, za obnovitev opustošenih krajev. *
— Tako je torej vrhovni svet povedal, kar ve že i cs svet, da je namreč gospodarsk ' po-Ir.žai Evrope naravnost obtipen, 'a da se mora {t4ca-j nekaj ukrenit«. Dal je nekoliko lepih nasvetov in se razšel, za , ednjoč se. da je naredil, bog ve kaj; v resnici pa ni naredil ne ukrenil — ničesar.
vse pogoje, ki mu iHi stavi ljudska stranka, in da bo v n^-^Jjo miniatratvo ie sastavljeno.
Kot novi m . : . se itnenujcfo ti le politiki: Ni-tti — mmisttsko predaodnrštvo, Sctalofa — vnaaie min^irstvo, Schajiaer — ministrstvo za k»loni$e, Mauri — pravoeodje, Luczatii — zakladno ministrstvo, Mada — finance, Bono-mi — vojno ministrstvo, Secchi — mornarica, De Nicola — poljedelstvo in trgovina, Fera — javna dela. De N-ava — promet, Torre ali Cktfelli — šolstvo. Faicioni — pošte in brzojavi. Allessio — osvobojeni kraji. Seveda se do nedelje Lahko še veliko »izpremeni, toda sedaj je še težko z gotovostjo predvidevati, kako se stvari razvijejo, ker pogajanja se vrše tajno in v zasebnih stanovanjih posameznih rvojitikov.
* delom, za kar pa je treba prece jčaia, ki mom skruiiali ed:no le t*ko, da se naredi po-a.^Ujo s tako zilavostjo delu, kakor so si ži-lavo upirali militarističnemu pritisku v vojni.
IZ RUSIJE.
Jndenič v Stockhoima.
STOCKHOLM. 10. (S.) Sesn je prispel na neki tmrpedovki general Judenič.
Georgijsko — rusid odno5»ji.
RIM. 11. Nekateri listi so priobčili vest iz Londona, da je general Brusov poveljnik boljševičkih čet v Tranakavkazrji. Geo»*-g;jsk 1 misija poroča: Ne v Trarvskavkaziji ne ois njenih nieja-h nc ubs-toja nikakršna ooljševiška vojska. Nobejia transkavkazajska republika ni v voinem stanju s sovjetsko Rusijo. Pred kratkim je ponudil svet ljudskih poverjenikov Ge-orgiji in Azerbeidža«a v osjaško zvezo ki ste jo pa obe republiki odklonili i-u istočasno izrazili željo, da bi živeli v dobrem sosedstvu z Rusijo. Jasno je fcerej, da so vesti o boijševi-ških vojaških operacfiah proti Transkavkariji izmišljene.
iz Madiarf,f.e.
Vladna kriza na Madžarskem.
BUDIMPEŠTA, 10. (S.) Madžarski upravitelj admiral Horiy je prosil danes Huszarja, da sestavi nov kabinet. Po ponovnem pogovt.-ru s Hallerjem in Ru-binekom, bo jutri prišlo do končno veljavnega sklepa.
Grof Apponyi je izjavil poročevalcu nekega madžarskega lista, da se ie položaj madžarskega mirovnega vprašanja i.-:bolj5al vsled izjave, da se Madžarska odreka zgodovinskim pravicom in da sprejme izid ljudskega glasovanja v spornem ozemlju.
Sz Namfijs.
Varnostni ukrepi nemške vlade po izgredih proti Irancojkim častnikom.
CURUL 10. Vsled zadnjih izgredov proti francoskim častnikom je nemška vlada izebta proglas na narod v katerem ga poziva na pravičnejše vedenje nasproti inozemskim Spomenica poudarja, da taki izgredi samo škodijo splošnosti. Vlada opozarja, da su se ukrenili strogi ukrepi za slučaj ponovitve izgredov in da bo v vsakem slučaju takoj posredovalo vojaštvo, ker vlada ne bo trpela, da io prenapeti domoljubi ovirajo v njenem poetičnem delovanju.
Berohnsko policijsko ravnateljstvo nazna-uja predstoječo priobčitev prepovedi igranja in prepevanja patrljotičnib pesmi v javnih prostorih. Članom inozemskih misij se bo dalo na razpoki go posebno poslopje.
Lodge proti Witsoou.
W ASHIN G TO N, 9. (S.) Senator Lodge je napadal v svojem krepkem govoru pismo predsednika Wi4sona senatorju Hitchcooku. poseb-pa ona mesta, na katerih se namiguje na zaveznike. Lodge ie izjavil, da ni Francija mi-litarična država, ker cia je saino predvzela mere, s katerimi ji bo mogoče obvarovati svoje prebivalstvo v bodočnosti enih muk. ki jih je pretrpelo ob času zadnje vejne. Tudi Italija — je dostavil Lodge — ima pravico, da ukrene vse, kar je potrebno za svoio varnost. Do sedaj je brla Amerika prijateljica Ita'Lje. toda W:lsonovo p'-»mo pomeni, da se bo Italija zapustila.
Za vzpostavitev odnošaiev med Francijo in Vatikanom.
PARIZ, 11. (S.) Vlad* ;e predloži!« zbornici z&korski načrt za vzpostavitev odnošajev z I Vatikanom.
Kriza v italijanski vladi.
RIM. II. Kriza ni še bila urtc--. . na, ker ministrski predsednik	ncrdal-/. e
; pog^sjania z raznimi skupinam-:. preJ^	2
i budsko stranko -n bi hotel r-a vs.-k imeli vlado že sestavljeno preotn l«ri/.a I uradno naznani. Smatra se. da bo ;t: sprejel
Od druge K trctll Internoellonal! ?
H.	j
Drnjja intemacijonala je bila — tako izvaja Arbeiter Ze'turtg dai-ie - pod nemškim vod- ' ^tv,>m — Mnr\ovej-i soc:;sJzma. \'sled poraza \emč*e in n enakega proletarijata v nemški revol«:cij: se je težišče merlnarodnega delav- . i skevja 5:ban;a preneslo z ene strani v Rusijo. J 7.	p? v Anglijo. Ruski boljševizem in an- ;
:	delavska stranka sta dnnes naimoč-i
nejši s H loga gibanja.	- f
Viinda-r priznava socijahstično glasilo.-da je ; med iiji-ma velika razlika toHko glede oblik boja, ki jih uporabljata, kolikor tudi glede cilja. Ruski boljševizem je ustvaril — kakor se nain je kazal v začetkih revolucije — cfrkta-torski, v oje vit iip socijali/ma, okoti katerega se zbirajo sorodne skupine vseh dežel v tretjo mtemacijonalo. AH ta ne more zdni&ti '.'seh živih sil socifeiiznta. Kajti angleška La-boi.ir Pariy je v svojemu bistvu demokratska reformistička t«r odklff-sja metode sovjetake diktature. A Laj bi bila danes kaka inteme-cijonaia, ki bi ji ne pripadala najmogočnejša, gospodarski najmočnejša delavska stranka na Angleškem?! Kakor ni m*gkt sedaj umirajoča druga internacijonala bitt organ proletarcev v>eh v'e/cl. tako ne more biti tudi tretja! Karti, kai '..i bila danes kaka internacijonala, ki bi ja ne pripadal proletarijat n-ovjetske Rusije?? Tako prihaja socijalistično glasilo do zaključka, da mere le iniern-aoijo^ata zopet oživeti. Pravi dobesedno: -Nazaj v minulost ne vodi nobena pc,l; ubrali bomo morali nov« poti. Na*zkrižfe med Angleži in Rasi je razbilo prejšnjo obliko organizacije! — Ne bo lahko, kajti prepad med Londonom in Moskvo je še v 2 cm o skok. Ali navzkrižja v mnenjih poravnava zgodo viaa ...!«
Arbeiter Zeitung razpreda to misel dalje v naslednjem članku, kjer priporoča — praktični internacijonalizem-. Utemeljevanje je za-11 i!! 1 i v o in bi je priporočali zlasti našim socija-1: hm v temeljito razmišljanje.
V pospeševanje in zagotovitev gospodarske biagirie je treba — gospodarske internacijo-nule. Vsaka država mora doprinašati žrtve, da se vse gospodarski vzpostavijo in obnove. Za blaginjo vsakega naroda je neizogiben pogoj: blaginja drugih narodov! Bor i tel ji ca angleške delavske stranke Ethel Snowden, je izprego-vorLla na kongresu v Strassburgu znamenito besodo: »'Angleška delavska stranka odklanja neposredno priključitev k moskovski inter-nacijonali; vendar je ravno angleška delavska .-.iranka več storila za sovjetsko Rusijo, nego katerakoli druga stranka, ker je prisilila angleško vlado, da je odnehala cd boja proti Rusiji. Razpravljajoč o neizmerni bedi v Nemčiji in Nemški Avstriji in o sedanjih grozot:« h na Madžarskem, je rekla: Dokler angleški čn francoski proletarijat ne moreta preprečiti takih grozodejstev, ne bć imela priključite« k tretji iaternacijonali nobene vrednosti!
Nato prše j>Arbeiter Zeitung*: Cilj ne more bit; ta, da se politične metode izenačijo. Proletarijat vsake dežele mora izbrati bojna sredstva in metode po danih pogojih. Dolgo bo še trajalo, preden pride mednarodni socijalizem do enotne doktrine in enotne organizacije. K.ar je danes možno in potrebno, je — praktični internacifonalizem, je praktično uvelja-vl/enje mednarodne solidarnosti, kakor jo izvaja angleška delavska stranka kljub svojemu nasprotstvu proti boljševiSki doktrini in kljub temeljno različnim političnim metodam! Brez žkode za narodno različnost more praktičen btcrnscijonalizcn dovesti do praktične pomoči dr;?g drugemu?
Iz odrešene domovine.
Koroška glasovalna pasova A in B. Iz Celovca se peroča: V Celovcu so si že v laseh in sicer zmerni, pametni Nemci in nemčurska klika, ki se še drži p:i Stimcah in najumaza-ne;S: cunji pod solncem. Kartner Landfmann-achs.li . Pred nekol:ko dnevi-so naslovili prof. Lutz (pristen tirolski Nemec j in dregi, za katerim stoj: Sl»To vsega prebivt.lsiva v pasu p. . p.a interaliirano k'":m s-jo v Celovcu nro-ša|o, ck- ti !•-«• uk.ent proti viadaječi ki ki v Celovcu, kateri je pravzaprav 1 riva. da vla-da-o ta::; r.'-iriosr-ć razmere, ker se neče rji-kakor sprijazniti z iiiisi^o, da bi se tudi pas k ur kkvp l k Jugoslaviji, s čimer bi b;!o tako; Se-nec bedi. kate.c irpr necioiino prebivalstvo, ki je po v eliki večini za priklopite.. Pre-
PODLISTCK
(H7>
Za staro pravdo.
Avguat frenoa: Seljačka buna. — Zgodovinska povest iz XVI. stoletja.
;ka; vem >az! Na zapad gredo. Doz.nal sem: <ia jo preko Sotle v Štajersko.-
Kai hočejo Hrvatje tam v Štajerski, saj tam ni T aha!*
»Kaj vem ;az!* lopnil Sttepko srdrto z nogo — ali. poslušajte, kaj ie to? Zvonovi zvone. Ali ne čujete krika?- Stepko je poletel k < knu in je odprl: -Za božjo voljo! Saj to je na ntoje posesti!
V sobo je trešmL irepetaje, mokriš k i kaštelan.
»Gospodari* je rekal hudo je? Vojska hrvatskih kmetov stoja pod llijem Gregoričem pri Dubovi in se odpravlja na Brežice. Dva tisoč oboroženih ljudi. Štajerci se	povsod ojidružujejo. Ah zlo je prišlo tudi do na^. \ uši Jeseničani *o posekati nutnsco, se poia>Ll: jo-fafefti«, U firetfan« $0 pregnali vaše
upravitelje in zvone na vse zvonove Po vašeh
lete konjeniki, moški se zb rajo pw or«ž;ern. kr,čeč, da za*ije ni več gespooana. da gredo k Hrvatom v Dubovo.«
•sBog. >e lomila Uršula roke. propadli smof
Kaštelan! je rekel Stepko prestrašeno, zaprite grajska vrata, naperite lopove, zberite moštvo. koKkor ga je!« Do štirideset.* »Nič več?«
Čakajte! Ponesete pasmo gospodu lisko-šKemu, podpolkovniku Jošku Turnu v Kostanjevico. Recite mat, kaj je. iti naj hitro pošlje kakvh 300 Uskokov in dve vreči smodnika. Da, ali je $ora4 v gradu!** Je.*
I ^Pošljite ga sem! A vt idite hitro! r i Kaštelan je odAel m kmalu nato se je po-
•avi! pred goapodarj^ni kmet Ivan SoraČ.
Ka; žcii vaša milost?« je vprašal kmet hladno, motreč Stepka hzpod očesa.
-Je i i prišel vrag v vaš« kmetske glave? Cesa iščete na Štajerskem ;n Kran>i:em? je vzkriknii velikaš.
Kaj vem jaz? , je /mignil kmet z rameni, saj veste, da sem bil tu v službi.<.
A ti moraš vedeti, k&j n&merujejo.«
Ne vem. pravim vara, gospodar; vprašajte
jih sami!
»I van! t je izpregovoriJ Stepko blažje, vzemi konja, pojezdi v Dubovo k Iliji. Zaroti ga. nai se spominja našega dogovora; naj se vrne, naj udari na Sused.*
Dob:o! je zategnil Ivan po nekoliko trenutkih, ne vem. ali bo hoiel!« Po teh besedah se je k::ict odvlekel iz sobe.
Jaz Bojdem doii v vas, tašča, da zaustavim kmete. Marti ne recite nič, da sc ne preplaši.
Nikar Stepko, za Boga! je prosila Uršula.
Mar: mis! te, aa se Stepko Gregortanec boji? Da vidimo. Z Bogom!
.M'nevala e t:ra za uro in gospa Uršula je
v smrtnem strahu štela minute tc^ažeč iti varajoč svojo hčer. Že ic bilo bjizu noči. SlcJ-r-j:č se je povrnil gcsr.odar in je pozval ieščo k >ebi.
Kzj e? je vprašala -lena poirUga zeta.
-AH se je kaštelan povrnil?«
bavaktvo pasu »B^- ve prav dobro, da je mogoča edina ta rešitev, ali pa postati suženj v Avstrijski državi, ki bo prej ah slej tvorila ko-lonifo tttje države, v kateri o svobodi in udobnem življenju ne bo ni govora morda nikdar več. Prebi-valstvo ve, da se dosedaj v Jugoslaviji še nobenemu Nemcu ni skr vil las in da uživajo iste ugodnosti, kakor vsi drugi jugoslo-venski državljani. Odpustil iz službe se ni mhče, kdor ni sam zahteval, ušel al' se pa sovražno ponašal proti državnim odredbam. Ljudstvo sedaj tudi ve, d« Jugosloveni, pa naj so Srbi, Hrvati ali Slovenci, dosedaj še niso nobenega pojedli, čeprav se jim je lanjsko leto, ko sc je bližala jtigoslovenska armada, po hujskačih govorilo, naj beže, ker jugoslovenski vojaki žro žive otroke in onečaščaio ženske. Tega vsega sc danes ljudstvo v pasu A in »B dobro zaveda io se jc radevolje pridružilo prof. Lutzu i. dr., ki so si vzeli za nalogo sedanjo celovško vlado, — kt vlada samovoljno brez obzira na levo i>n desno — strmoglaviti in podvzeti we, da se rešijo sedanjega neznosnega stanja, ki jim daje na izbiro, odločiti sc za Jugoslavijo, .Annabichl (celovško pokopališče} ali kolonijalno suženjstvo. Seveda so celovški kričači, — katerim je malo mar seduj za ljudski blagor, dokler se na Dtmaju tiskajo lahkoumno milijarde papirnatega denarja rn dokler se pri aprovizaciji se k*j dobi samo za nje, čeprav je to namenjene za vse prebivalstvo — vzdignili grozen hrup proti prof. Lutzu i. dr.. Zahtevali so po khaverno obiskanih shodih, da se prof. Lutz takoj odstavi, ker bi početi v protiv nem slučaju dijaki s stavko, oziroma ga s srlo odstrasrili. Od vsega te^a sc pa še do dane ni nič zgodilo, kar je pač jasen dokaz, da stoji ograiitna večina prebivalstva na strani prof. Lutza, ki je postal naravnost narodni svetnik v-aled njegovrh dejanj, a je tudi obenem dokaz, da se zadnje ure vladanja klike okoli Freic Stimmen. in *Ka?»ntner Land-mannschait • btižajo z brzim korakom. Tragikomedija 1«. Koroškem sc bliža koncu, n kakor vse kaže, izvrši prebivalstvo p«-su -B na svojo roko plefciscit hi se. če bo treba, s si'o priklopi Jugoslaviji. Značilno je tudi cepivo, da v javnih lokalih pra^vi Nemci iz Gor. Štajerske, Tirolske. Dol. in Gor. Avstrije zasme-hujejo nem čur je in jiu) pravijo: K-a j sc boste toliko potegovali za nas, ko je nam vseeno, v kateri državi »ivtmo, a vam gleda Slovenec izza vrata in tudi ta zemlja je zgodovinsko dokazano slovenska zemlja, a vi vsi ste slovenskega poko-Ijenja: vaši starši niti nemški ne znajo. Tako je danes v pasu B . Pripraviti bomo morali nekoliko vlakov živil, ki bodo takoj odpihali proti Celovcu, ko se končno-veljavno prebivalstvo pasu -8> oc'loči s prof. Lutzom na čelu za priklopitev k JugosIav:ii, a potem bi se mogla odpreti tudi meja za ostale Korošce, da se jim pomaga iz obupnega stanja.
Nemške laži. Celovški list Karntner J.and-mannschait je prinesel pod zaglaviem Neza|ezl;iva balkanizacija Slovenije notico, v kateri pripoveduje neki dozdeven slovenski trgovec iz Ljubljane, da je dobil pri predsed-ništvu deželne vlarde izvoznico šeie potem, ko je stisnil slugi 100 K in pristojnemu uradniku 20.000 K. Da so bili deležni i udi žcL-..n:-ški uslužbenci od posta je načelnik a dn p remi kača podkupnin in je doseglo s te-n blago dvakratno ceno, se razuma samo ob sebi. — Z ozirom na lo se uradno ugotavlja, da se pri deželnem predsedništvu ne izdajajo izvoznice ;n je co-tična notica gola iz miš Ijo trna, ali pa je natvezil kak trgovec ljudem to bajko zato, da je lahko s tem upravičil pretirano ceno, ki jo je zahteval od konsumentov.
Podpore beguncem. Urad za zaščito beguncev v Ljubljani javlja: Na mnogobrojna vprašanja in prošnje se naznanja, da se je po dolgem prizadevanju sledujič posrečilo, dobiti večjo, vendar omejeno svoto na razpolago za begunske podpore. Urad za zaščito beguncev je denar takoj razdelil med okrajna glavarstva ter jim naročil, da izplačajo vsem beguncem, ki so dosedaj vžšvali begunsko podporo :n katerim ni bila pravomočno odtegnjena, zaostalo podporo za en mesec. Veliko je pa beguncev, ki se želijo v najkrajšem času vrmti domov v zasedeno ozemlje, da Jbi zamogli še letošnjo pomlad po dolgih mukepokrih letih begunstva zopet obdelati svoja zemljišča iu popraviti razrušene domove ter tako položiti temelje novemu življenju in lastni zemlji. Marsikoga ovira pri tem dejstvo, da ne razpolaga z n.'kakimi der.anuimi sredstvi in da si ne moie nakupiti niti najnujnejših živil in potrebščin. Da se omogoči oziroma olajša takim beguncem povratek, da se jim tudi omogoči nabava semenja za prvo setev, je urad za zaščito beguncev naročil okrajnim glavarstvom, c'U naj izplačajo vsem onim beguncem, ki se vrnejo do 31. marca t. L peleg zaostale begunske ped-pore do dneva vrnitve še podporo za nadcilj-nih 60 dni, enim pa, ki se vrnejo do konca aprila t. 1. podporo za nadaljnilt 30 dni. Okrajna glavarstva smejo tudi v obziru vrednih primerih izdati še pred vrnitvijo cele bc-gunske družine enemu njenemu članu priporočalo ia enkratno brezplačno vcžrjo v domo-irsko cbč'no. ako pc'.irje z namenom, da preskrbi družini vsaj zasibv. stanovanje.
?.i>p£r«ki napad v Mvzi »n. Dne 3. t. m. sla napadla dva moška, e !en je bil civilno cHe-čen, drugI pa p > vojalko. nekega posestn i a. Roparja sta si s sajami pcmazala obr^z. Nastopala sta .'eio silovito ki sta posestnika ob-stre'ila. Priniieri so na pom-:>č .osec^e, kateri so roparja prepodili.
Cene telečjega ia prašičjega mesa v Ljubljani. Odbor za določevanje cen za mesto Ljubljano je v seji ene 1. marca 1920 sMcn'1 povišati cene telečje iiu in prašičjemu mesu /.u 2 K. tuko da sti-ne secia-j: telečje meso L vrste K 20, telečje me^o 11. vrste K 19; prašičje meso L vrste K 30, pr««iićje meso II. vrste K 28. Cene slanine osla* ek> nei/premenjene. Odbor za določevanje cen je ugotovil te cenc po vsestranskem preudarku na pcdkgi uradnih podstkov. Ker se je pa izkazalo, da s samo določit v ji o maksimalnih cen za nadrobno prodajo ni mogoče pre?rečit: vednega draženja, je cdbor sklenil, da ne sme niltče kupovati živih telet po višji ceni kot po K 15 in zaklanih ne dražje kot K 17. Po izjavi /?stopnikov mes^rsk* zadruge same je namreč eden glavnih vzrokov trajnemu višanju cen ta, ker si mesarji pri splošnem pom2nkanj'i živine v medsebojni konkurenci dr;-že teleta s tem,, da rh preplačujejo, samo da si csigu-rajo blago. S tem, da se je določila nakupna cena živih in zaklanih telet, je prep čen vsak konkurenčni boj. Da bi v Jed lega izostala meso na trgu,
, se ni bali, ker živinorejec gotovo ne bo /adr-: zeval telet, ko bo u videl, da pri enotnih nakupnih cenah ni mogoče doseči višjega izku ! Plčka. Prestopki sc bodo kaznovali z zapo-I rom do enega meseca in z zapadom blaga, če ;se ponavljajo, pa tudi z izgubo pravice do obrta.
Dema^e vesli.
ZaačHno! V »Eri Nuovi* :it.miu. kako vaJijrt aa&i hnvatski Istri v hrvatskem jeziku prop^-aa ."frafclitfisko državno poicjilo neki prof liri -prei. Udhia. ter časnikarja	in P^ >v Kk*>
. ^ Prof. L'rbiuiaz 29. februarja govor;i hrvv-sktm kuietom \ Zm-nju in nsstednjo mxL - • pi Zo\ .>rc!i ruci Ji ug-jir: v Abvni-n.i. v Sv. Lov e . I ."i-'e.itat:ckej 11 in v Vi;inaJti. ro ued.-lio •>. osrečrjo Liburmjo. o J Kast v a du Labora. P. »v sod so na«da.iai; tudi V tuke \ lirvat-kc.»: Vse prav! Ne tamo }hn odrdca«Š p: a v Icc. v iMiJean ie^kit	prm>a^.-nd:» / f
rav no posodo.

7-
£H
kv .t
. II-SC!*

i
I/ italijanske s»»ciw::• vJ^-irj>kr.:tsK e str; !Vi-!cor .0 poroč-'l -Lu v • c . -.c c ». 1. .),. v*t "T-a
Pr
nesa i selu lliti
vo ife /: k«>;ičn(>
b':,1 "i'v rasjedi bi to»:rh\sn i iz>j.-tv:ncn.'-! v
^ iV.".'. iia
n
l^ ^sjti
»n vr
r>1vr 2&1S. \ 1>< J en; t>Jcr at .-I. • pivskih >-J
J<ncv-r'ic. češ ua z.vdi nje . I javor a-r-o ra -. P1 se pirhiki -	^or,
poitr. O »Lavoru.t<-ni n se e o n.vjic vem prava. OdH>hr fa k
■kakor jo ?c začrtoil l _ _ . ............
da sedmi, po pretek v štirih mescev", t..:', mi !■ Ue r.li 'e imel v zmhžh! sltlepa zstJ 'x N!-:.u;)'-:iiij v sv., iti r rk-Jr vrl*,o<Bo vc-J-stvo	. ,
ta- pose!. Vfc&b priffov^r-anjii .i:t;i v izvr-rijhopa j ni dal t-n t i v s\ -tu sktep:!. u ko ten n-ik :'zvirievi.,r»eK;a .>.rb. r;: ! udti obr-.vv'.m t-.-iko; i>o poročilu o setfi v-a,• pi'sn.a. v katerem izbavi'a Pasisi^I«. t'.-> , kK.;c, t*i Lavcr ; <>rc . da p bo t-udi edslci -■..>> .Čut v« : v<vc delo staiamkl in še / viečjo koristjo. Jccu- / ve^jo svobodo in ntun<štu»i obv. .:;■. Izvrše valu« odbor se v svrho sJdcpanla u stvara tiujno zc. -ci sklicuje za petek, 12. t. m. N jemo r../ Pi.;\ii:.; o morebitnih vzrokih Pas-' :.->c.u - '»-ken- nam re-i-.rčni r:'s» /n?jti. . !i p - pon;.. ij*-bi !.e toliko, da ve	glavna skupščin.«! str - ,!<c
dni-eauiircniii ri-vn/rc^u . L ivor^toi. .	_ i
v. i c naka-k Ši.ir-imesečjui *dopu\vt . d .t ekreva, Iri p i.:: :-da .»ptt prevzame ravmj'.e>: vo. 7 1 to rcsrj.er » a'!i moreta rudi » :wo privMi.-jo . ne>!v e i-; e v t s .-I Pa s sa •<:! i na v na teti: «iv o & sta. Ki v> t-ec'-a J v z >.',!•,r izjarv skupščine krenil wBo£oo oa bcO-ševisk*. stran. Ne da bi pripliOvcJi Pi-c ^ovemuv r a/kov oru z nekim st. rlnt sixiritgom . Ji, vli: v -.evem cil'stapu vračanje od kormurznra k ^'-a'Mni s.'ici.-;::Mtoderr. kretskim n č.'. a, k Pitto n-'U. n-.ni z;J: vendar znc. j.-kio t v x, Ja se Je v	:i\rse\'-ih;ttffa cdbi>:.i r_.pr.. v lučo tu-ja
p . -.j'. ir ii komunističkih N-kt:,;,.\ .»Ji st-ntnkr.Mi o-kr.. !■> h. -U da se » fcoačiM> sUcai'o ?•	v, d 1
v "rlOvbur obsoja •i:.sta!U'vlj;M v '..V Mi komu, ;b skupit, ker k* Itark stra.'V.a s-ina k vTAKai-i ka^ mi prS-taja k taetjš Intern.-. ii. ,ri: ter po ter.!. i.ovili kuimmtsti^k!.'.!! skupin ne »nc-rt> pmzna»valE. Bo vsem tom je pač popočnotna v:Č jno. če pr ,\ inia, da v tej str; J-i ne more bift vse v redu: ..'i vcrj^ktvn^ rJ r-ium d nuli ■pjp.sk'< in zato usforav	svoje petičbr«r
skupine, ail pa -o inia-iueži^	m» :-\-t.'.Š. od
K-rečvv-.ov Ua i. .Jejo »meti >pape/.' i/ Vv.;.i srvi.e, . '■. .pa še celo oboje, m potein puč ni pi*. ;'jti!o .iupeževuiuj. >ed:-jijeuiu in ne bo u » bodočemu socijalnodernakrarsikesiLu papci u pristaja k iretji ali drugi intema-..vjt>naJi!
Naznanitev prostorov, ki se prenoiiaf., rabi!«. C-'v'!-;.I konkis^rrja! za Tr<r i*t i ... s;: Opozarjajo se prizadeti, da se ir; .-1 n--/ . prostor. ho; is" opieuvlfjen hodi-: ,. „/en po ?I. februarja 1920. popi'.n 1.1 ' n-bjJ rabiti v >ed vzrokov, ki ^ ( 1 I. odredbe fcenc-'av'-.Ka civi!: a k. •• -Trvtu od ?7. rari. 1 1. 295V. > izvršrti v lu ducli jjo 1:^-... p. k.J--..
• Aa. Narznairialo -c bo perom poseb *.*;aai?lnega lisSai, ki se lahko dobi c . rijaiu. ul. 3U. Otlobre št. 7. VS^k n. zn-j ■•e n. .-a pravdno .'n-': . p .-J;.. . 1 ifcit-i omcn)ejiiu kiA'nisau'j'ia-m. Ur ;:;c i:.e ob nedat'uji. »tb piazn,k"i: pa Ov' 1«; \2.
Sposobnostui izpiti za p.-uče vanje v šolab. Oenonaiirf erv'j.ni koni-r- ij»at /a ozemlje je oi edl; izreden ro!.. a j. sobnostnih ^"jitn v za pv-učeva-nie v tlr-J^-kili šokih Izpiti se bulo vrši \ n«.-«ecu n;= ■'.» t. ! Ž.: ljudske

v-jik
o v i.' •. tu v
V- fTj. .' .1
luk-rr.-.-^ i -.čgu lia-
■ v.;> >:■ t
te.n r- o-
oj Mi
IjiihvkUi
ca vC.-oeKi-.j spo
šele s sktvcnsJctm učndht jezi ko
;e bodo potejgaAi
OBOenitMM iar>:4i n;- ..čiitljišču v IVJni^vu, a Lni-rt-ske šiiie > h-r\s-kkn učirirn jtv.l! n na lič-^jKĆit v K -vfv II. Izr-ltm.a kort isi urn n .; kvprsivom lii&e-i-ti'.lu tnf-do do del eni pu-.ebiK j/.pr ;šev;rrci. a) a*

s/pitov /a poiiiv' lirvaščAie. sloMeui^oo
in nomščiife po	l .udvklh ^ b) %
Pvt'k i-.-»i; a n ■čine v sioveiis!v!h. hrvatsk-lh m !?esm«-vklh šolah, c) za pc\ aje sp. ,vbn ^s4s;ih tz«IS8o<v za slovar.s' e. !itv..; e ali nen ške i'-..diike šoie po or.lh uoivjt':h. K: so /e usposobljeni pouk v ."'an^kvh ' uJskšh i:--hrh. Pravico do pcife-Kanju tc! ' '.ni. iv"	vsf. učile' i In vse učite^oe, Jtd
P	.• /.:.. ^ua izp;Jve\ a . u. •le.r's.e a jI hS-
•pi"'< k-i-ko norm .vl-:e hi kt hrftj.O dve teti ' -.idslvlii še-!n!i n.ov'li a-ii -pa- v eiementar-r".- ah st "lii \y '.r; Kk-r je vv/ma oneitioffu-poi:k. .s-e bo ta l,t» \-itei v rcčotsu d Vile:-:-, tiivde forinckakor tuJi srečke iz-plr.h- .i ^Jiv-a	l. ndiili . obrucjo na posa-
ol^ajsva	ua-dzc-:ifitva-. Prošnje ja pri-
w-'.'-.ey !» izpira se v'-a-vje ra- tv: -;;-v aenecci-civvlaesa	jata potoni ok.ajrnlt civkbilh
K-ufr.' vri.-att;v. V_ pro>n.'v.li bedo tprz.tcfeii navetJM. pred ; 'ui-cro k-csiii ć'o 2cU;o poktjcati :-M.it za kst-..-i uče! ez:k. : j tudi < n;cm '.>, b polagati :zyćt tr/1 .-.•:>. ' S- iru»2 je,, k l-i a'-' se želš t ii* u>J z«! pouk	ki ni obvezen pred-
fi.cr. Prošnja iiv.ra L--rl ; .-ana nu k^ovtukem pan :>biu it:	Imeti n-'islednje ptUoce: 1) Kratek
do\	ši i; 2)	110 -i w>r*čtv-.:!o k;-ke-
v. u j: i4 Kč ji; 3) potrdilo o vi ,o«vti;;- p '.nI v kaki tavr iijudbik' šu!i 'J' ■'•<'' a. iVo.> .■ i. -.'i. Prizadeta uč»ireli'i - e o#or»r'a.=o, da .ni pr^zktišnie, k: so vh Anelii v	okro/nioe	ta.jrf«-
s-tvi prt v.; lioviie.n povelistvu lkI 15. januarLa 19H«, it.	1 ne i>pr:'%ča>t» od sposoboostmh izpitov.
RiJ Is ici:u l-i izgubili vse pc viške, ki so j.h doto!« na podl.i«! ejiicnjer.e preizkiu.<n-,c, ako sc ne bi :avH1 k 'posobnc^tnen ti ispitu.
Mala loterija — znak kulture.
k..ko ie svctedo'ono v dunajskem parlamentu nek? nemšk^bcraieii posiaiiec Roser mu je bdo menda fane, čc se prav spo»mm>amo —- na prejrn-Čun-ki razpravi leto za letom jrrntsl proti nsa'-; loteri;:, ziihtcviafoč, nai se ta napnav a odpravi. ki:r zavaja l^dstvo k zapravljasiiu :n ic de«nt-<'č-zul. Ka<!:. r ie C a to v stocorkn sireni senata vsuik svui ijovor 4ik8ii»č-! z vzki&otn: ^OtHonim cen^eo Cirihaipnem esse dele;;dam — sodšin. da j>e Kartami, (mesto v severni Airifci) urfba un!/iii. tatac ie tu oavi ooskutec 1trm d nrwi moAi lotk'/iA
Stran II.
»EDINOST« štcy. 61.
V Trstu, dne 12. marca 1920.
Cim se ic oglasSJ. je nasteJa veselost v zbornici. Ker so že vsi vc-c-Ji v naprej, da bodo ČtiRi tisti Cetertun censeo«. Tudi lasti sc pisali r:_znc dov-ripc na račun poslanca. Morda je bila ta vedno
:n vedno se poslavljajoča -stara pesem ze nadležna :n zoprna — in to že zato, ker je ostajala brez-i j spevna — :'-U prav je imel vendarle, da taki doli' Jki jržave prrliai'ajo ne.moraJn.esa vira. ker dr-? ava UJTOVIK 91 zk*iai>l;a nevednost an tehtoover-lK.sr Iju±s.tva, da imi Izvablja iz žepa nriJijone na 1-eK'.	;e Avstrija \endar odpravile* malo
i-•	;/. ze<rdevi«ic avstrijskeica
: . -:. i.c.it.!. ! cV -c ic *c tLn-i neki tr/a-ski list ve-
•	i-,l !e I '..-«'ije- češ. da je to znak ra&prijeka -:. ku!-;ure."C-' bi h H t.i list -Irh.ijai tedaj. ko je bil f .[] ■' ijsko uprav-bi bil na/brže druuaće
•	Mi r.i pnavinm. da ;e nemorala pač nenio-u.':i. j o n. se redi in p.tse- v tej ali oni državi.
Akad. fer. dr. »Balkan«. Občni zbor tesia dru-t v a ie K! lobro obiskan pa njegovih članih, starešinah in . dJičnih prijateljih. Nagovoru predsec-
•	"v: i. ki se ic sporni ni; i prerano umrlega starešine dr. D :____ ste sledili tajiukovo in blagajnikovo
.z' iz poslednjega Tosnemamo, da gmotno ur, ('-tivtva — z oziram na njegove potrebe — ,-i. . roirtato. Arhivar je peročal o dru.stve-rHi }. n'!'-arjali; večji del teh ima sedaj -začasno v u t :uvi . ruštvo Ltudftkf oder*. Volitev novega odtnea 9C e arvrSfa enodasiio. Pri -iučajnosnh > se prijavili k besedi gg. dr. \Vilfan, Lovko dr. -rt. dr. Mikuletič i. dr. Vabimo vse okade-rn-ikt. zmedenega rzemlja, da vsi pristopijo k temu - rer tr.cbnemu kulturnemu društvu (Čitalnica N.: dom). Le v slogi je moč!
V ."i '-a-i in pri"ate!'j akad. ier. dr. »Buikanc* -i \ai>Ve» danes cb ?1 na sestanek v gorenjih i r rili restaviac::« BaHoatia«.
biKo -o ropali ua zasedenem ozeodju! Včeraj •no	!' p; n _ !o. da so se na^le v B'ui <Ja-
tdnu in 1. « -slu t- netninc. ki so bl'e v letu 1918„ ko je gztSci riom. odnesene iz dvorca ba-rrrrce Man Sreda v Vitorrjo. BhrŠ avstrijski pod-vnft I.:'.-, -i je iiirliiMft c-J nesel in se je •/os'.ei mudM ; i V.r. .ivskem. je prišel te dni na Dmaj in so g a tu spraviK r>od ključ. Izročila so «a deželnemu sodišču. AH to >e en slučaj, v katerem bo \u'->ščeno pravici in škoda popravi ena vsaj ielciha. Ali u-klh lučajev :e bilo na tisoče »n ti-•:• - sčo ■ več"; ači manjši ineri. ko pa krivcev ni doseg :t in ne Joseže ta reka pravice »n zaslužen:' r. itzvi. Ta';:o so delali ti častniki na Italijanskert zasedenem ozemlju- Kopali so. in česar niso mogi ( Jr.est; s;» pokvorialL lmičevali in pustošili ko pravi vanJ '-i. Kako pa :e šele postopala nemika ■i:i m džarsk-a soldate-ka na zasedenem ozemlju v Srlriii! Tam niso samo ropali in razde v ali mrtvih predmetov, ampak tudi kfcli in rreoriJi živa bitji: I; e r tn.-ke in ; bnemogle starce. Kolikor niso
;>:!i Srbov na bojiščih, so .nh poUiali v njihovih .eliti. T:--kn je razumeti, da )c. poginila morda po-prcttvdstva SrMie. Ali boi}: mfiai me-Foedincev ni zadela zaslužena kazen, pač ;. i r ka večne pravice padla z vso svojo te/:o ua /. :ćir.ko. ki je taka grozodejstva .<e nagraiaia kot — junaštva: na državo, čem-, ralizirano v svo-:h glavah in v svcččh temeljih.
Prejeli smo: Olede \-esti v *FLd6nosta« --Iz gled^.diskih krogov-, sem izvedel od zanesljive osebe.
;e r :.rei: Crociato ki k nerad po;pisu!e sveč prava slovenski p.iimek, Kri/in. hud ita'ijan^Jd naci'i ni 1; -.or bi bil vnet siovetiski narednjak. :':o bi bile i . rrn-.re drugačne. Kakor poit&Hjančeci i rrfk slovensk-h staršev, e vse dirugo nego naklonjen nam, zato mislim, da je prav žatosrtra), ako noše Dr.-: na t .M no društvo« res nima drugega na--cmestija za delo takega človeka?! In sploh bi bilo praviinejie. da človek, ki ni »naš«, uprizori svoie delo preje pri svojcih, in šele potem, ko je tam pokaralo svm'o lepoto in korist, naj stopi v naš hram.
limetniško delo začetnika. 17letni Mirko Gvozde-
v-ič. ru.--rr. DaJmati-nec, pripadnik občine gori-ske. je ;,izsra\ 1 v MUlidazzajevi trgovini z u-metnostmi, v Mazzamjevi ulici (pre: Nuova.). kip tem tac s^ave« teftadif, ki jo je sam modeliral. '[', i delo priča. da. je v mladeniču umetniški ta-ivnt. Vsi \ esčaki — med nCimi tudi naš slavni kendič — so rjavili, da to delo zasluži, da se raz-sta\i na ogle.. l-r;!x-:cčs:n.. trrei lubiteijem u-ti sr. Jn s: ogieda'o to J Jo untetnika-za-čcfjiika.
Mestna zastavljalnica. I>anes. v petek predpoldne
se brJopr-oJ-iali razni dragoceni prcj-hneti serije 1 H ( J st. 21 šli 1 do št. 22700; popoldne razni ue-liraKOceni p: .-.'m-eti, ki so b?H sprejeti v juniju 1019.	_
lat v ine ii« zločini na železniških postajah. Ni je
• viike. v kx :e-ri ne bi imeli prik>2no®ti ponudil v i:.. -d;em k.ukv> \lOX"> ali n:c.njšo drobtinico pod tejn v " ivjem. Navalno trp."'jo le \agoni »n seveda tu 'i bkigo. ki je v nUh. SoJaj pc so se temne ponoćne moči spravile tuJi na ljudi. PredsaočnjJm se je Jiaarireč našel ponočni čuvaj Franc Princich, ti7 let s ,.r, nieJ neVaim vagonom in zidom v ne-'.tvosti na tleh. Ka; se mu je bilo zgoiilo? Pred-snočntm si;; s t ra žila Franc Princich »n An^ei i —.i na r ^!a i pri Silosu. Bila sta se pope'a na u*ki s vagr-n, ki je bri višji od c«regih. Oko^i tiu- po pt noči -^ta zapazila, da -se ginli nekaj r.en.ivadnega okoli \~agonov. Takoj sta pomds'Ja aa tatove. Dogovorili sta se. da pojde eoen -i-.ri\ .i po orožnike. To je hotel napraviti Prin-oich, ki se je spustil radi tega z vagona, med tem ko :e L'ssai ( tal na svojem mestu. Ta-le je čakal precei časa Princicha in orožnike, to i a ui ho-;biti nobenega. Počakal je še nekaj časa, in ve je bilo mirno. Nukrat p;i začne nekdo vpiti na pomoč. B:1 je to stražnik Vincenc lironzin, ki e iui^el nesrečnega Princicha v položaju, kakor sn. > ga gori opisali. Iz rešilne poštare so mu pri-Irteii na pom-:-c in so ga tudi spravili v bolnišnico. Revež, pa je v nezavesti, iz katere sc še m pre-bnd-il. Radi te^i se ne more reči ničesar natančnega o tem dogodku. ka.-:*i p< noO-iti čuvaj UsHij pra\i Ć- ni ničesar sjišaL dokler ni začel vpiti Bronz i na p'-;n- č. Sodi sc :ta so b»U tatjo zures pr; vagonih m da so opazitL kaj se jam pripravlja. l>a bi preprečili Princivhev nrčrr. ga ie eden po-. i 1 in ga je udaril s kamnom po giavi. ne da bi -.e bil s'.'Sel niti na manjši šum. Naj bo že kakorkoli, razmere na postajah so postale takšne, da b. bi i na mestu ona mera. ki so )o svoj čas odredile rMasti v Zagrebu, ko niso hotele Lan me ni-ka!. .r pre;:ehu:\ ProgL^-LIe s^v bile namreč obsedne s;..n e na vseh zagrebških < vstajah, in to
Skozi dva ziJa v trgovino / tnantiiakiuruhii (>la-
K*)Ri. P red mi oj ni i m se > tzvšriki v u'=ci d u'a (j^.:rdia \eli' a :^tvin;t. Pri/i Jeta je bila t\rd;ka P. Slaus v hKi št. 26 omenjene ulice. Tatovccn se -e posrečilo ukrasti blaga za kaiih 20.000 Irir. Rečena tvrd k 2 ima sicer -vojega penočnega čuvaja, ki vrv. skrbno »\o;o slu/.be. TuJi p»"eds:x>čn-jim >e >el večkrat oko'i t-govine m je skrbno vse pre-K-'edal. Našel pa je vse v re.u. Kako so torej vendar prišli ta t je vanjo? Morali so biti vojaki tudi v ..idn'i vor.i. kjer io gotovo slišaJi in videli, ce cd s preti a j skorai rrekdtiT ne napaJa z uspehom. Treba je izvršiti napad s strani ali pa ceio za sc-\:. ;-n - -vem hrbtom. Tako so naipraviJi tudi tuka i. Šli so na;.p:t-j v vrata pri bLAi št. 19 v uLici del >. T: m co prevrtali le\-i zid in	luk no
•	> se sorav;': v mlekarno Emife^e Santini. Tu so prevreli .-•j drusj; ziJ in sicer tisci. ki loči mlekarno
•	. go.i ..rr.cn i ene -trgovine P. Siaus in se spra-via \an'o. Nato -o seveda vzeli, kar sc jim je ziju-!V»I su-.na. platna, perila itd. Škode je 20.000 lir. dasi se e s'.;aJiiukov vrapert« glasi-J. da ye biic vse v redu. — Ne vc se pa, kako so zlikovci spravi' blago proč. Ko : r, se vračali, so biSi iačni, ker so rop i nek; ' ko ducatov svežih jajc v mlekarni Knii'ije Santini. Tudi so se najedla čokofciiie in bi-škotov. pridno so rekli zboren.
Velikanska poneverba rlža na ŠLodo aproviza-
cije. V Li\ n!:i v 11 ah'i se naha/> velika zaioga r»ža. ki .e pri pa J. ia !>rej vojnemu ministrstvu, ka-reri i ■ 'o ;e od t pi-io ministrstvu za aprovizacijc. Uslužbenci v tej zclcgi rJso imeli mnogo dela. kajti živeli so skoraj neodvisnio od vse-h in nihče }'h ni n.:;-.!- al. Nekeg- lepega dne pa se e stvar izorcmenJa .. :m;!o se je začeL1 pridno delati. Kavnatel-j omenjene zoJoge je bil namreč dobil brzojavko od nrnestrsjtva za aprovizacijo, s katero
se mu ;e ukazalo, da naj pripravi za 500.000 br riža. ki se ima izr<*čiti dvema ose tema. kateri ste bili v brzojavki imenovani. Začele so se že priprave. medtem pa mu pride druga brzojavka od istega ministrstva, v kateri je zahteval mmister. naj se mu sporoči, koliko riža je v zalogi. Ravnatelju se je zdela stvar sumnMva. Brzojavi.! je takoj v Rim. a iz Rinui je prišel nemudoma nacizoro k Pokazali so mu brzojavko, s katero *e nalaga izročitev riža za pol nriSjona Kr. Nadaormk je taikog videl, da gre za? poneverbo. Dotični osebi, ki ste imeli si>iC,eU riž. ste izg:n<:4i iz Livorna. Ra>.i tega dogodika, so začele oblasti preiskavo. Zaplenile so velike količine riža na raznih metrih žn tudi v — Trstu. V zvezi s ro poneverbo je aretacija trgovca Alairija Di Beiiedemi. k» irrui tukaj podružnico. Pod n>egt;vim imenom je bilo v tvrdkč Parisi v prcstS h tki 4.Vi kvinta'ov rLža v vrednosti 90.000 Riž so oblasti zaplenite, a Di Bencdettia so aretimCi pra: nekaj dnevi v Rimu. Preiskava, ki jo ie odredilo min^stT^tvo za aprovizacičo. je do-seinj dognala, da se je poneverba izvršila z znanjem in s pomočjo nekega uradnika v ministrstvu. ki je pc-ročnik Et-tore Bordrgno. Bit je tudii on aretiran.
Aretacije. Včenai so ajre>trra!fl orožniki v iprosti lukii nekega Corrai.a De Gennari ker je ukrade! roj' pantiiku »Sofia« eno pečo platna1.
Na Goldonijevem trgu so aretčrrjH nekega Avgusta Trebuca, ker ie icnraknil v kolootainl trcoviiii Bo-ria par kilogramov mortadele.
Tatica, ki k zblaznela v rokah orožnikov. Vče-;xij >e dospela z vlakom iz Kopra neka Ana Ker-tnet. da si nakupi, ozimna naknade nekoliko bla^u. Ko je stopila v jr.uiiufakrumo tTgovi-no Tirichter & Cucaigna. ie takoj stegnila roke po neki sreici. Lastnik trgo\inc jo ie videl in jo je dal aretirati Na potu v iiiipor ipa je — zbLatznela.
Pod vlak ie padel netk- Kun 2niciersič, star 26 let. iz Ajbe ,pri Ocrici in zadobii pri tem težke name na ramah. Odpeljali so ga nemudoma v tukajšnjo bolnišnico.
Porotno sodiiže.
Na včerajšnji razpravi se je obnarvnavala za de\u nekega Pa'sguaia Flego. Obdclžen je tatvine k-i se je bika izvršila v trgovini Or-a«oretta. nI S Michele. Neki častnik ie šel mimo trgovine in ie siiš^i njej soimnjfvo topotanje. Naiznaal 'te stvar fjiančnemu stražniku Ouidu Venturinži. katerega je -srečal na ulici. Ta je šel taikoi na omenjeno me^to in je ravno prišel tja, ko so tntje odhafcdi Spustili so na rla plen in jo oc(kurili. Fnančnd -srtrai-nrk je tekel za njimi, in >e tudi doteke! Pasouale Fie-ga. Spravil ga je v zapor, a danes ;e prišel I\os<jurJe pred pc-rotno sodišče. Trdil re, da rti kriv in da se je le siučajno našel v »locični ulici ono noč in da je b»i pomolomtn aretiran. Ker le bila ena glavnih prič odsotna, se je razprava odgodila
DOPISI.
Iz Vrhpolja pri Vipavi. V sredo je umrla tu po
kratki, teikj bolezni posestnica, gospa Marica Ijavrenčič, vdova po pokojnem deželnem poslancu m župojiu Ivanu l^avrenCiCu. Pokoin«ca je bila iz ugledne čružine deželnega poslanca Ln župana v Ajdovščini. Igna-cnja Kovača, ter je bila poznana in spoštovana ne le »po vsej Vipavski dolini ampaik tudi po vseu Notranjski. Svoje otroke je vzgojila zgledno v narodnem duhu. na čemer ji mora o-hraniti naš narod hvaležen -spomin sosebno v sedenjih izrednih in težkih časih. Veličastni pogreb ob mnogoštevilni udeležbi od strani ljudstva ie bti prava žalna manifestacija, kar naj bo v tolažbo kruto zadeti rodbini. Naj počiva v miru blaga žena!
Slovenske ljudske tole v Gorici. Kakor dozna-jemo, je na1 znani ukaz ministrskega predsednika Nittija cd 4. februarja -sklenil mestni šolski svet goriški, da naj se o tvorita prvi In drugi razred
slovenskih paraielk na eni italijanski Humski šoli, počeiiši s tretilm razredom pa da naj slovenski otroci vstopijo v dotični razred Italijanske ljud-ske šole. Baje je temu skleipu prirrdil tudi generalni CBvCiiv! kani'.sari:'at v Trstu. Pa tudi a otvoritvijo prvega in drugega razreda danes, ko je preteklo zcxpet že en mesee dol od brzojavnega ukaiza ministrskega predsednika, še vedno n: nič! Iako re-ševsnie nagega perečega lji:dckošoi-skega vprašanja mora vzbujati pri vsakem pošteno mislečem človeku brez razlike narodnosti ogorčenje. Gotovo pa morajo proti takemu zavlačevanju in .po-; tlačevanju odločno protestira*! globoko užaljeni stovenski starši, ko se njihovim otrokom od premi rja sem.že sedemnajst mesecev, odreka v goriškem mestu najelementarnejši šolski pouk. Po načrtu mestnega šolskega sveta bi biia slovenska mladina v goriškem n.esru žrtev odkritega nasilnega raznctrodoviiija. toliko bolj, kerr naj bi bil pouk slovenskega jezika od tietjega razreda naprej omejen le na par tedenskih ur, a še to le neob-\ezna Prati temu gorostasnomu sklepu mestnega šolskega sveta je bil v imenu «iLovenskih staršev odposlan na ekscelenco ministrskega predsednika kakor tudi generalnega civilnega komisarja v Trstu brzojaven protest z zahtevo, da nemudoma izvede ukaz ministrskega predsednika od 4. ie-bruarja L L s tem. da se otvori slovenskih vzporednih razredov toliko, kolikor iih je treba z ozl-rom na število otrok, ker je na razpolago zadosti šolskih prostorov in učiteistva. Z ozirom na tolika zavlačevianja se zahteva tudi takojšen preklic prepovedi zopetne otvoritve zasebnih slovenskih Sol. ker ta prepoved nasprotuje načelom svobode, ki mora bili dovciiena v vsaki civilni državi.
Po vsem tem bi bil skrajni Čas. da bi goriški davkoplačevalci iami prišli zopet do besede ter pometli enkrat za vselej s kllko, lei se .šopiri na goriškem municipiju ter s podobno šovinistično .politiko gol umetno narodno napetost ki bi sama od sebe izginila, ako bi tudi Slovenci dobuLi. kar jim gre po vseh božjih In človeških postavali, da zamor cio narodno živeti. Prepričaju -smo, da tudi večina goriškega prebivalstva italijanske narodnosti misli trezneje iu strpneje kaikor sedanji mogotci na magistratu. Potreba Je le, da bi dala svojemu treznejšemu preudarku tudi pogumnega i/.raza in preprečila v bodoče trjko koristim goriškega mesta le škodljivu nasutoo politiko zlasti v kulturnih vprašanjih, politiko, ki se mora vsakemu poštenjaku že gabiti!
Iz St. Petra. K:'or se je vozil po železnici zadaije jase iz Trstsa afc Peke proti Postojna, 3e gotovo opazil na desno in le\\> oele oblake dima. Uoreli ■vo nasadi in pašniki po ve»l kčioa.etrov na dolgo
i u na .široko. Ne oporekamo, da s-o tu in tam za-2gali železniški stroji, alt ker ie pričelo goreti čudi po več kilometrov daleč od 2.eleznice. je _oča-
\idno, da je požig povzročila hujobna roka. Skoda je ne preceni iva m marsikateri posestnik bi najsi vi-deL. da mu je pogorelo domov je, kaikor pa skrbno negovani nasadi-gozdovl. Gospoda civilnega komisarja. Ic se je pred kratkim zopet povrnil na -svoje oiigovorno mesto, pozivamo, da ne-
mudoma izsledi krivce m strogo — kakor je njegova navadia — kazmi}e požigalce, ker vemo, da
ima v rokah neomejeno moi in oblast.
Iz Postojne. I^red kratkim sta se ponesrečila sinček in hčerka delovodja ipcrne žage. V smeteh pred hišnim pragom -sta naAla ročno granato. :ie da bi jo spoznala. Granata se je raz počila iti oba hudo nazmesari-ia. Zopet neki ^rug otrok je našel na iiiSnem iprii-gu raztreseno neko snir-dlji\x) moko. Lz rcdovedi>osti jo je zažgal Učinek — ožga-nina po celem obraza Bt! je karbid. Poklicane wini:eiie nujno prosimo, da bolj preAi<hvo Tavnajo s takimi rečmi.	_
—	Dihurji mi kragulji so i-e -zarediH v preobilnem številu. Ni ga dneva, da ne bi zmunkaik; kaiioe knrice ali petedinčka. tako dii je ta okusna ti-valica že prav redka« in da a -preti v kratkem po-p^iin pogin. Pa saj ni čudo! Naš g. civilni kormsaT -e bil bok;ti dva meseca in ni zamogel kot strasten lovec na škodljivo divjačino in ljubite!) raznih kož in kožic, napraviti reda med kurelnino in dihurji. Upamo, da bo sejaj bolje, ko je okreval
—	V postojnski okolici se klati nekaj tednov iem ceia tolpa sumltivih ljudi, ki so nevarni tujemu imetju. Ni ga; dneva, da se ne bi zgodijo kako nasilje ali kak rop, posebno o večernem in nočnem času. Sami si ne moremo pomagati, ker ne
-vrnemo nositi oroiOa. Upamo, da napravi naš civilni komisar, ki -ima v rokah neomeieno moč. v kratkem zopet red m mir.
Iteil dir im Sieges-kraavz! Tengere Magyar, teugesre! Zakaj smo se toliko folzrili za sporazumom z Jugosloveni? Glejte, zavezniki so bili pred vrati, in trni smo Uh pozabili. Ah ne. ne, pnidi-te nazaj na naše vroče srce, vi priljubljeni, nikdar pozabljeni! V morje naj se potop: vsa nesrečna zgodovina, ki nas je razdva-jula pet dolgih. colgSh let Ob drvnem Kvarnerju si zopet v roke seztmo. da nikdar več ne odsro-ptmo% od zveze src. ki ro boče Bog. Ti pa. stara »Edinost«, odpri oči in povej, dvigni sivo glaw fin reci veliko besedo: Kaj zasluži ttstl ki pridi p -tporazum mei ognem in vodo? Ja<z pravim, da ie idealističen komimist, Ln krst3 bi ga na ime Mata te sta. to je, slaba glava!___•
DAROVI.
Pipčarji za moško CM D: G. Dnrjkdspiel iz S-tok-holma za izkazano usJugo L 35.—; g. Pjerotič za jedan valček L 10.— ; N. N. i/a drugi valček L 10.— ; skupaj L 55.—. Denar hrani uprava.
I
ZAHVALA.
Za dokaze iskrenega sočutja, i kazanega nam ob priliki smrti i &šega nepozabnega	v
JOSIPA Zl¥i€
izrekamo vsem, ki so ga spremljali na njegovi zadnji poti. posebno častiti duhovščini, uradništvu in gg. županom najtoplejšo zahvalo. Prisršna hvala gosp. Zvabu za ginljive besede ob odprtem grobu. SKOPO, 8. marca 1920.
Žalujoče družir.e Živic, IvanČiČ in Sažem
\mmm

Gospodarsko podporno društvo v TreMaii
vknjižena zadruga z neomejeno zavezo vabi na
Borzna poroiila.
V Trstu, dne 11. marca 1920. Tečaji:
ki se bo vršil v nedeljo, 28. marca 1920, ob 16 v društvenih
Jadranska banka
Cosulich
DaLmatia
Gerolimich
Lloyd
Lussino
MarlinoLich
Libera Tniestina
Oceania
Premuda
Tripcovich
Ampelea
Cement Dalmatia
Cement Spalato
čistilnica petroleja
čistilnica olja
Krka
čistilnica riža Tržaški Tramway
320— 330 750— 755 j 450— 470!
3075— 3125 ' 1. Poročilo načelnišlva.
prostorih v Trebčah
z naslednjim dnevnim redoiu:
2125— 2150
j 2. Poročilo nadzomifitva.
2900—	3000 ,
555—	560 ; J. Prečitanje revizijskega poročila.
1305—	1320 4 Odobrenje račun, zaključka za leto 1919.
540—	550;	'
790__810 I 5. Volitev načelništva.
750—	760 j 6. Volitev nadzornih t v a.
770—	780 i
410__420 7- Slučajnosti.
550—	560 i	NAČELNIŠTVO.
3900—	4100 1___ ____________
470 —	475!	—-* • ~ —
265—	275
235—	240
m\\\m h«
prej dr. BODO
ZoiiozdraunlK dr, L CLOHFERO dentist STANKO PERHAUEC
Trst, trg GoldanI itsv. 11, II. nnđslr.
sprejemata od 9-12 in od 15-1VJ
Izdiranje zob brez bolečri zobovji, zlati mostovi brez neba, reguliranje
zob in zlate krone. Vsa dela se izvršujejo po moderni tehniki
Tuja valuta na tižaškem trgu:
V Trstu, dne 11. marca 1920.'
Neprepećalene krone avstrijsko-nemške krone jugoslovenske krone čehoslovaške krone dinarji levi marke dolarji
franc. 'ranki švicarski franki angl. funti rublji napoleoni
Švicarski tečaji. ŽENEVA, 9. (S.) Ura 33 20, marka 6 95, av. krona nova 2'60, stara 2'57!4, angl. fnnt 21*78, franc. frank 43'85, dolar 6'07^.
Dentist
v Trstu trg GoldonI štev. 11,1!, nadstr.
sprejema
vsak četrtek, petek isi soboto od 9 do 12 in od 15 do 19.
8.20— 8.40 7.60— 8.—
li so— 12.25 veščo pisarniškega dela, ter sio-\l'ZZ 46!-1 venske in laške korespondence,: 26 - 27~ sprejme lesna trgovin3 na deželi, I
fc^iv kJaju ob ie'eznici. - V te.nl P,ačam za srebrne krone, gold,-
—trgovini službujoče imajo prednost. "ar-ie .n zlato najv.Sje cene. tud«
Pismene ponudbe na ins oddelek	kot dr"g« trg°c'-
67.-- 67.50
fz~ Edinosti pod „Ženska moč^^t. 3287.
• ivi
IjaiUamil/.v.Uf.
se računajo do 10 stotink beseda. — Najmanjša pristojbina L 1.—. Debele črke 20 stotlnk beseda Najmaniša Drktojbinn L 2.—*
H iS A t>ri Sv. Ivami, Tmln.'an, s 3 sccaiON-ajiH Ln \ rtoen v katerem se pri-ie-lajo 3 hektolitri vina. se proda za 25.000 15r. S-kmr-ni letni dohodku znašajo 1450 lir. J mam ve več <.lnri?ih enakih hiš na procb.} v Skorkl^i. Verriie^s, Mnlijii. Oreti. pri j Sv. AkViziiiu. Sv. Ani it,l Stca.fa ^Ferdinand, ka-\-arn Monceras-lo v Trstu.	359
razp'suje županstvo v St. Vidu pri Vipavi. — Prosilci naj se osebno zghise pri g. županu zaradi dogovora. — Vešč organist ima prednost.
ESSSBBaSFS
Bogata /aloja vseh potrebščin MehaniCit Ll.ivn ca M vsako
popravlian;a.
Stroj za šivanje in vezanje pravi nauSki uzmi Seldel & Neumann in ,Singcr4 Ciast & Gasser
Tvrdka tis'nnovljen t. I Hiš
FRAHCESCO 8E0HR?.
Trst, ul. C:irnpmile Ll>
T
ELEGANTNI f ams^i ikiobuki od 15 i:r naprej in otroška od 8 lir ns.prei- Prev.centašo se naročila in poprave ita dnin. Zffc-rii;a dreta 276. 362
VREČE vsakovrstne, kupuje J. Margon ul. Torrej bianca 13. zaloga vreč.	365
V občini AVCE se odda potom
— TVftDKA — %
Alarice Laeitschne? j
v Trstu, VI 3 noma 23 (bivfia ui. dcilc j Poste) vogal ul. Giorglo Galatti. Zraven | velike poŠte. — Telefon 198.	j
Dvokolesa, motoma kolesa, pri-tikline, pnevmatični predmeti. Popravila. — Delo solidno.
ZLATO, srebro, krone, pkiču po najvišjih cenali Pertot, uL S. Fraacesco št. 15. II.	366
SPREJMEM takoj trgovsko učenk«, pošteno iz dobre hiše. Naslov pove inser. odd. Edinosti.	3373
ISCE SE vrtnar zmožen vseh vrtnarskih opravil za posestvo na Notranjskem. Ponudbe nai se .pošiljajo oskrbništvu nospoščine Rannacli blizu St. Petra na Krasu.__3372
jssasEEjjsaass zobozdravnik j^^as^as^
D\ NRAČEK TUST
v zakup občinski lov, in sicer do	Corso 24, i. nadstropje
konca leta 1921. - Dražba se bo orainira od 9- 12 dop. in od 3-6 pop. vršila v AVCAH; najnižja ponudba ■ , , 4 , . ...... .5 , u
L 50.-.	MtiMm lzdirama vA plomliiragig m umeiHi zaajg
je
Pozor!
se
MLADENIČ za varstvo kanja in kleti, s stanova-j njesn, dobro hrano in pla£o se išče. Gostilna! Spangher. Barkovlje 42._361 j
PLATNENE POSTELJE, nočne omarice, poljske} V ,ul|ci	a^/aI M^ltm tn/llchI«
mize za kmete itd. proda J. Dolliach. ul. Cesare nahaja PRODAJALNA USNJA, KOZ, sploh ^
Battbti 29 (prei Stadion), žsanjarna.	363 j vseh čevljarskih potrebščin. — Specijaliteta:
Za krojenje in prebivanje (štepanje) zgornjih
delov najmodernejše lasoce.
SPRETNEGA urarskejra pomočnika. j>osebno 2w lahka Jela. sprejme takoi in plača po dogovoru Petrfč, Postojna	3370
Ki<OJACNICA Avgust Stu!ar ut S. Prancesco d'Asisi štev. 34, III. je edina dobroznana kro-lačnica v Trstu.	3367
Filipčič in drug.
SREBRN DENAR kupujem po najviših cenah v vsaki množini Prijem lahko ponj Alojz Povh. Garibaldijev trz št 3 (prej Barriera.) 3341
IIISA z jjospodarMkimi ooslopji Ln posestvom se proda v Štanjelu št. 59. Hiša je na trgu. oddaljena od postaje 5 minut.	350
MEDICINEC-ZACETNIK želi sJuibe v kaki le-kantf. Naslov pove ins. oid. Edinosti._3d2
VEČJO množino koruzne moke za ft\-tno ima na razpolago trgovina Peternel, ul. Giulia II. 358
TRTNICA EORCIC. Komeiu ima še cepljenke »ribola. kraljevina, klarenca, zelen itd. 3371
32LETNI delavec želi znanja v svrho ženit ve z gospodično od 24-30 let. Ponudbe pod »Bruno Milaiaich« ul San Mauriz-io 7. IV.	355
JOSIP 11
A S ' rSjll^f L*
m SEMBMa,
Fratelli Sgaravatti
Saonara (radova) 125 hektarjev obtlelaiišh CENIKI BREZPLAČNO

Trst, vojsl Via Nuova-S. Cakoraiia.
Vel ka izbt-ra vsakovrstnega blagu jtu moške in ženske. — Blago za suknje, žamet, barliAnt, s ile, ©Lunin ter raznih predmetov za okras obli k. Vse po znižnn 1» konkurenčnih co&aii.
ZOBOZDRAUHISKI KABiriiiT
ulica Chiozza Št. 5, I. nadstr.
Spreje.na od 9—13 in od 15 - 17. Izvršujejo se umetni zobje v kakršnemsibodi sistemu z nebom ln brez neba po moderni tehniki.
Dr. F. Tamburiini MARIO MORO, tahnKnl vodja.
SREBRN DENAR kupujem po najvišjih cenah. — Pridem ponj na dom. Vel ka vrh, urar. Sežana.
_33f
POZOR! Plačam za srebrne krone, goldinarje in zlato najvišje cene, tudi veO kot druffi trKOveL — Albert Povh. urar. ul. Manzoni 17. vr. 2, uriti.
2648
BRIVNICA Josipa Jermana v Trstu, ul. 30. oktobra 14. se priporoča slavnemu občinstvu. 349
GOSPODIČNA iSčc hrano pri boljši družini proti dobri plači. Pojasnila v mlekarni ul. Valiirivo št 29.	351
G. P1N0, zlfltnrnica-mca
Trst, Corso Ste v. 15 Kupujem srebrne krone in
goldinarje po najvišjih cenah.
Del. glav.: K 3-1.000.000. Rezerve K !0.0->()»0<> Hei^rid. Celjt.*, l)jbrov:iik, Dun j. Kotor, Kranj, Ljubljana. Maribur, -Vle'.k »vič, (>p.x-t:ja, Sarajevo, Split, Šibenik, TRST, Zadar, Zagreb
Obavlja vse v bančno stroko spadajoče posle.
Sprejema vloge
na hranilne kndžice ter jih obrestuje po 3' j7 , a v baneogiro prometu po 8 /0.
Vloge, ki se imajo dvigniti samo proti predhodni odpovedi, sprejemi po posabno ugodnih pogojih, ki sc pogodijo od slučaja do slučaja.
D.ijc v najem varnostne pred:de (safesi Bančni prostori v Trstu se nahajajo : uf« Cassa dl Risparmlo, ut. S. Nicolo
Telefon: štev. 14«i:t, 179J. J67«
— Blagajna posluje od 9.30-12.30 io aa 1U0-16 —

ŽENSKI KLOBUKI. Neprenehoma novi prihodi najlepših svelenih. pajCclanastih in ziato-slamna-t»h modelov ženskih klobukov. Velika izber slamnatih klobukov za novo sezono po nizkih cenah. Sprejemajo se naročila, popravljajo se in remodernira.k) klobuki. Modni salon Morgutti-Corti v Trstu. Corso Oaribaidi 28.	295
Prodajalna obuval
FORCESSIN (prej Belvederi*) IllUprllltnejfe nakupauaiišče obuvala za gospode in gospe.
ul. tldlne 2
(prej Belvcdcre)
Posebnost za otroke.
Posebnost za otroke«
FOTOGRAF A. JCRKIC. Trst. uL Roma 24. Gorica Corso it 36 as dvorišča.	F 711
h Velika Izber nogavic« gum. napolni kov „Pirelli", vrvic in mazila za obuvala.
I Na drobno in na debelo.	Postrežba točna.
^flBHBHHHHBBBBHHĐi nvnHaHEnUOnnil^