URADNI LIS S0C1ALISTIČNE REP U B L 1 K E SLOVENIJE Številka 25 Ljubljana, petek 12. julija 1985 1103. Na podlagi 3. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije UKAZ o razglasitvi zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o samoprispevku Razglaša se zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o samoprispevku, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije ha seji Zbora združenega dela dne 26. junija 1935, na seji Zbora občin dne 26. junija 1985, v skladu s stališči Družbenopolitičnega zbora, ki jih je sprejel na seji dne 26. junija 1985. St. 0100-119/85 Ljubljana, dne 26. junija 1985. Predsednik France Popit L r. ZAKON o spremembah in dopolnitvah zakona o samopriapevku 1. člen V zakonu o samoprispevku (Uradni list SRS, št. 3-8/73 in 17-782/83) se 10. člen spremeni tako, da se glasi: »Samoprispevek se ne more uvesti od prejemkov iz socialnovarstvenih pomoči, od priznavalnin, od invalidnine in od drugih prejemkov po predpisih o vojaških invalidih in civilnih invalidih vojne, od denarnega nadomestila za telesno okvaro, od dodatka za pomoč in postrežbo, od pokojnine, ki ne presega zneska najnižje pokojnine za polno pokojninsko dobo, od starostne pokojnine priznane po zakonu o starostnem zavarovanju kmetov, od štipendij učencev in študentov ter od nagrad, ki jih prejemajo študenti in učenci na proizvodnem delu oziroma na delovni praksi. Samoprispevek se ne plačuje od osebnega dohodka delavcev in dnjgih občanov, ki ne presega zneska osebnega dohodka, ki zagotavlja materialno in socialno varnost delavca, določenega z zakonom. Zavezanci samoprispevka v delu ne morejo biti noseče žene in matere, ki imajo otroke do 7 let, občani ki so zaradi bolezni in invalidnosti nesposobni za delo, otroci do 15. leta starosti ter moški stari nad 6U let in ženske stare nad 55 let.« 2. člen V 11. členu se dodata nova prvi in tretji odstavek, ki se glasita: »Znesek obračunanega in odtegnjenega samoprispevka od pokojnine oziroma od osebnega dohodka delavcev in drugih delovnih ljudi ne sme biti večji od razlike med priznano pokojnino in pokojnino, ki Cena 100 dinarjev Leto XUI ne presega zneska najnižje pokojnine za polno pokojninsko dobo oziroma med akontacijo osebnega dohodka in zneska osebnega dohodka, ki zagotavlja materialno in socialno varnost delavca, določenega z zakonom.« »Izplačevalec osebnih dohodkov iz delovnega razmerja preneha obračunavati in odtegovati samoprispevek delavcu za čas, ko njegova akontacija osebnega dohodka ne presega zneska, ki mu zagotavlja materialno in socialno varnost, določenega z zakonom.« Dosedanja prvi in drugi odstavek postaneta drogi in četrti odstavek. 3. člen Zakonodajno-pravna komisija Skupščine SR Slovenije določi prečiščeno besedilo zakona o samoprispevku. 4. člen Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se tudi za izvrševanje aktov o uvedbi samoprispevka, ki so bili izdani pred uveljavitvijo tega zakona. St. 21-2/85 Ljubljana, dne 26. junija 1985. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik Vinko Halner 1. r. 1164. Na podlagi 3. točke 341. člena in 361. člena ustave Socialistične republike Slovenije je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela, Zbora občin in Družbenopolitičnega zbora dne 3. junija 1985 sprejela SPREMEMBE IN DOPOLNITVE POSLOVNIKA Skupščine Socialistične republike Slovenije 1. člen Drugi odstavek 10. člena poslovnika Skupščine Socialistične republike Slovenije (Uradni list SRS, št. 38/81) se spremeni tako, da se glasi: »Pobudo za obravnavanje zadev iz prejšnjega odstavka tega člena lahko da Socialistična zveza delovnega ljudstva Slovenije, in druge družbenopolitične organizacije v republiki. Predsedstvo republike, zbor skupščine, predsednki skupščine la član Predsedstva SFRJ Iz Socialistične republike Slovenije,« 2. člen V zadnjem stavku 21. člena se besedilo »in infor- macijsko-dokumentacijskega centra v republiki« nadomesti z besedilom: »in ipformacijsko-dokumenta- cijskih služb v republiki in občinah«. 3. tien Četrti odstavek 23. člena se spremeni tako, da se glasi: ~Besetiilo aktov in drugih gradiv, ki se obravnavajo v zborih, se objavljajo v »Poročevalcu« v celotnem besedilu in v povzetku besedila. »Poročevalec« se pošilja delegacijam, delegatom in drugim prejemnikom iz petega odstavka tega člena.« Sedanji šesti odstavek postane peti odstavek. Sedanji peti odstavek postane šesti odstavek in se spremeni tako, da se glasi: »Kadar gradiva, ki se obravnavajo v zborih, niso objavljena na način iz četrtega odstavka tega člena so člani delegacij temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti obveščeni s povzetkom besedila aktov in drugih gradiv, ki se praviloma objavi v »Poročevalcu«.« Sedmi odstavek tega člena se spremeni tako, da se glasi: »V sredstvih javnega obveščanja se praviloma objavljajo programi dolgoročnega razvoja in družbeni plan SR Slovenije, mora pa se objaviti celotno besedilo aktov in drugih gradiv oziroma njihovi povzetki o zadevah, ki se dajejo v javno obravnavo ali na referendum.« 4. člen V prvem odstavku 24. člena se izraz »Informacij- sku-dokumentacijski center« nadomesti z izrazom »informacijsko-dokumentacijska služba«. 5. člen V 40. členu se namesto dosedanjega drugega in tretjega odstavka vstavijo novi drugi, tretji in četrti odstavek, ki se glasijo: »Pobudo oziroma predlog ali opozorilo lahko da delegat bodisi ustno na seji zbora bodisi pisno. Če je pobuda dana pisno, predsednik zbora z njo takoj seznani delegate v zboru. Pobude, predlogi oziroma opozorila se pošljejo pristojnim delovnim telesom skupščine in zborov, izvršnemu svetu oziroma organom in organizacijam, na katerih riolovno področje se nanašajo oziroma so zanje pristojni, da. o njih sprejmejo stališča in o lem obvestijo zbor. Predsednik zbora s temi stališči takoj seznani delegate. Če delegat na podlagi stališč iz prejšnjega odstavka tega člena meni, da je potrebno njegovo pobudo oziroma predlog ali opozorilo obravnavati na seji zbora, obvesti o tem zbor. Zbor pobudo obravnava čimprej, najpozneje pa v treh mesecih in če z njo soglaša, določi način in roke nadaljnje obravnave.« Dosedanji četrti odstavek postane peti odstavek. 6. člen Za 47. členom se doda nov 47. a Člen, ki se glasi: »Delegat v zboru lahko predlaga delegaciji skupščine v Zboru republik in pokrajin, da postavi delegatsko vprašanje Zveznemu izvršnemu svetu in funkcionarjem, ki vodijo zvezne upravne organe. Na predlog delegacije o tem 'predhodno razpravlja zbor.« 7. člen V zadnjem odstavku 68. člena »e drugi stavek spremeni tako, da se glasi: »Sekretar zbora se imenuje za štiri leta in je lahko imenovan za to funkcijo dvakrat zaporedoma, izjemoma pe >c lahko imenovan še 8. čieu V 69. Senu se besedilo »daje soglasja k sklepanju mednarodnih pogodb, ki jih sklepa federacija z drugimi državami In mednarodnimi organizacijami na podlagi soglasij republik m avtonomnih pokrajin« nadomesti z besdilom, ki se glasi: »daje soglasje k zveznim zakonom in drugim splošnim aktom, Iti se nanašajo na ratificiranje mednarodnih pogodb.«. 9. člen V 70. členu se v I. razdelku iz 2. točke druga, tretja in četrta alinea prenesejo v II. razdelek 71. člena. , II. razdelek sl., 2., 5., 6., 7. in 8. alineo se prenese v I. razdelek 71. člena, 3., 4. in 9. alinea pa se prenesejo v novi 71. a člen. III. razdelek tega člena postane njegov IL razdelek. 10. člen V 71. členu se uvodni stavek I. razdelka spremeni tako, da se glasi: »1. Zbor združenega dela in zbor občin enakopravno oziroma enakopravno z družbenopolitičnim zborom v skladu z njegovo pristojnostjo sprejemata zakone in druge splošne akte, ki se nanašajo na:«. V I. razdelku se za drugo alineo vstavijo L, 2., 5., ti., 7. in 8. alinea iz II. razdelka 70. člena, ki se glasijo: »— sistem družbenega planiranja; — temeljna načela za organizacijo samoupravnih interesnih skupnosti; — organizacijo rednih sodišč, javnih tožilcev in javnega pravobranilstva; — načela za organizacijo samoupravnih sodišč; — organizacijo družbenih pravobranilstev samoupravljanja; — ustanavljanje in organizacijo republiških organov in njihovih služb in temeijna načela za organizacijo občinskih upravnih služb.« V II. razdelku se uvodni stavek spremeni tako, da se gla,si: »II. Zbor združenega dela in zbor občin enakopravno oziroma enakopravno z družbenopolitičnim zborom v skladu z njegovo'pristojnostjo dajeta soglasje k zveznim zakonom, obveznim razlagam zvez« nih zakonov in k drugim splošnim aktom, ki jih sprejema Zbor republik in pokrajin na podlagi soglasja skupščin republik in avtonomnih pokrajin v zadevah, ki se nanašajo na:« Pred prvo alineo II. razdelka se dodajo naslednje alinee : »— družbeni plan Jugoslavije^ — kreditiranje hitrejšega razvoja gospodarsko manj razvitih republik in avtonomnih pokrajin; — sistem financiranja federacije«. Na koncu tega razdelka se doda nova alinea, ki se glasi: »— k poslovniku Zbora republik in pokrajin«. 11. člen Za 71. členom se doda nov 71. a člen, ki se glasi: »Družbenopolitični zbor enakopravno sprejema zakoae In druge splošne akte s pristojnim zborom oziroma pristojnima zboroma, ki se nanašajo na uresničevanje, razvoj in varstvo z ustavo določenega socialističnega samoupravnega sistema, zlasti pa na: — uresničevanje ustavnega položaja in enakopravnosti narodov in narodnosti; — uresničevanje temeljnih skupnih interesov socialističnih republik in socialističnih avtonomnih pokrajin; — mednarodne odnose, ljudsko obrambo v republiki, državno varnost in sistem družbene samozaščite; — temeljna vprašanja s področja kadrovske politike.« 12. člen 72. člen se spremeni tako, da se glasi: »Družbenopolitični zbor sodeluje v postopku spre-jemnaja zakonov in drugih splošnih aktov z zborom združenega dela in zborom občin tako, da sprejema stališča v zadevah, ki se nanašajo na: — temeljne cilje in osnovna razmerja družbenoekonomskega razvoja Socialistične republike Slovenije, ki so vsebovana v programih dolgoročnega razvoja in srednjeročnih družbenih planih; — uresničevanje ustavnosti in zakonitosti in varstvo svoboščin in pravic človeka in občana; — družbeni sistem informiranja in splošne pogoje javnega obveščanja.« 13. člen V 73. členu se v I. razdelku uvodni stavek dopolni tako, da se glasi: »I. Zbor združenega dela samostojno oziroma enakopravno z družbenopolitičnim zborom v skladu z njegovo pristojnostjo sprejema zakone in druge splošne akte. ki se nanašajo na:«. V II. razdelku se uvodni stavek dopolni tako, da se glasi: »II. Zbor združenega dela samostojno oziroma enakopravno z družbenopolitičnim zborom v skladu z njegovo pristojnostjo daje soglasje k zveznim zakonom in drugim splošnim aktom, ki jih sprejema Zbor republik in pokrajin na podlagi soglasja skupščin republik in skupščin avtonomnih pokrajin in ki se nanašajo na:«. 14. člen 74. člen se spremeni tako, da se glasi: »Odločitev o izločitvi dela dohodka za skupne in splošne družbene potrebe ter o namenu in obsegu sredstev za te potrebe ne more biti sprejeta, če je ne sprejme zbor Združenega dela,- 15. člen 75. člen se spremeni tako. da se glasi: »Zbori v skladu s svojimi pristojnostmi po določbah tega poslovnika dajejo soglasje k zveznim zakonom in drugim splošnim aktom ki se nanašajo na ratificiranje mednarodnih pogodb, ki terjajo izdajo novih ali spremembo veljavnih zakonov, ki jih sprejema Zbor republik in pokrajin na podlagi soglasja skupščin republik in skupščin avtonomnih pokrajin.« 10. člen V 7fi. členu se uvodni stavek dopolni tako, da se glasi' »Zbor občin samostojno oziroma enakopravno z družbenopolitičnim zborom v skladu z njegovo pri-«tninest;n cn-eiema zakone :r ijlrugp splošne akte. ki e nanašajo na:«. 17. člen po <59 cr\*'p•->-»orn t^ko cia se —i-tv-*’n.rr> ^ T""'! *S sklepom, s katerim sprejmejo predlog za izdajo zakona, pristojni zbori določijo stališča, mnenja in predloge, ki naj jih glede temeljnih rešitev predlagatelj upošteva pri pripravi zakonskega osnutka; lahko pa tudi določijo organe in organizacije, ki naj dajo mnenje pri pripravljanju zakonskega osnutka, posebna posvetovanja in druge oblike sodelovanja, ki lahko pripomorejo h kvalitetnejšemu osnutku.« 45. člen V prvem odstavku 274. člena se za besedo »določb« postavi pika, besedi »ati tez« pa se črtata. Na koncu tretjega odstavka se pika nadomesti z vejico in doda naslednje besedilo: »praviloma pa morajo biti navedene tudi znanstveno-strokovne institucije in strokovni delavci, ki so neposredno sodelovali pri pripravi gradiva.« 46. člen V prvem odstavku 277. člena se za besedo »členov« postavi pika, besedi »ali tez« pa se črtata. Peti odstavek ee spremeni tabo, da se glasi: »Ce med pristojnimi zbori ni soglasja o tem, ali se sprejme zakonski osnutek oziroma če so stališča zborov glede temeljnih rešitev različna, se opravi usklajevalni postopek, ddločen s tem poslovnikom.« V zadnjem odstavku se za besedo »dni« postavi pika, ostalo besedilo pa se črta. 47. flea Na koncu tretjega odstavka 278. člena se pika nadomesti z vejico in doda naslednje besedilo: »praviloma pa morajo biti navedene tudi znanstveno-strokovne institucije in strokovni delavci, ki so neposredno sodelovali pri pripravi gradiva.« 48. člen Za prvim odstavkom 286. člena se dodata nova drugi in tretji odstavek, ki se glasita: »Delovna telesa skupščine in zborov lahko pošljejo amandmaje tudi v krajšem roku, vendar najmanj 7 dni pred dnem, določenim za sejo, na kateri bo zbor obravnaval zakonski predlog. Zakonodajno-pravna komisija lahko daje amandmaje do konca obravnave zakonskega predloga.« Sedanji drugi odstavek postane četrti odstavek. 49. člen V prvem odstavku 289. člena se v prvem stavku za besedo »prvega« dodata besedi »in drugega«. 90. Ben V prvem odstavku 290. člena se za besedo »prvem« dodata besedi »in drugem«. SL Sten 295. Sen se spremeni tako, da se glasi: »Zbor sprejema zakone v vseh fazah, amandmaje k zakonskemu predlogu, druge splošne akte ter druge končne odločitve z večino glasov vseh delegatov v zboru, če se z Ustavo SR Slovenije ne zahteva višja stopnja soglasja. Odločitve zbora, ki se nanašajo na postopek sprejemanja aktov, se sprejemajo z večine glasov navzočih delegatov.« 52. člen 391. Ben ae spremeni tako, da se glasi: »Ce se zbori po dveh zaporednih obravnavah spornega vprašanja ne sporazumejo o besedilu zakonskega predloga, se začne usklajevalni postopek. V ta namen zbori določijo skupno komisijo, v katero izvoli vsak zbor enako število članov. Usklajevalni postopek iz prejšnjega odstavka tega člena se začne tudi, če zakonski predlog ni bil sprejet v enem ali več zborih oziroma ni bil sprejet v skladu s stališči družbenopolitičnega zbora.« 58. Sen V 306. členu se črta besedilo »ali na pobudo predsedstva skupščine«. Doda se nov stavek, ki se glasi: »Ti roki ne smejo biti krajši od 15 dni.« St. čke 307. Sen se dopolni in spremeni tako, da se glasi: »Pristojni zbor lahko na predlog predlagatelja zakona, s katerim soglaša pristojno delovno telo zbora in Zakonodajno-pravna komisija, odloči, da bo hkrati obravnaval in sprejel predlog za izdajo zakona in zakonski predlog oziroma zakonski osnutek in zakonski predlog po postopku; ki velja po določbah tega poslovnika za obravnavanje in sprejemanje zakonskega predloga. Skrajšani postopek za izdajo zakona lahko predlaga tudi pristojno delovno telo. Odločitev iz prejšnjega oiMmilru tega člene *er lahka sprejeme, kadar gre za: — manj zahtevne spremembe in dopolnitve zakonov; — prenehanje veljavnosti posameznih določb zakonov ali posameznih zakonov; — manj zahtevne uskladitve z drugimi zakoni; — sprejem manj zahtevnega zakona na podlagi medrepubliškega dogovora; — zmanjšanje posameznih materialnih obveznosti organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti ter občanov; — intervencijske zakone, s katerimi se določijo obveznosti, določene s samoupravnimi sporazumi ali predpiše obvezno združevanje sredstev, kadar ni bil sprejet samoupravni sporazum; — spremembe in dopolnitve zakonov na podlagi odločb Ustavnega sodišča SR Slovenije oziroma Ustavnega sodišča Jugoslavije.« 55. člen V 310. členu se doda nov četrti odstavek, ki se glasi: »Ce predloga, da se zakon izda po hitrem postopku, ni predlagal izvršni svet, zahteva zbor pred odločanjem njegovo mnenje o tem predlogu.■» 56. člen 311. člen se črta. 57. člen V 323. členu se prvi stavek prvega odstavka spremeni tako, da se glasi: »Pristojni zbor lahko sklene, da se da zakon v eni od faz postopka za izdajo zakona v javno obravnavo.<• V drugem odstavku se besedi »predlog zakona« nadomesti z besedo »zakon«. 58. člen V prvem odstavku 332. člena se pred besedama »pooblastijo delegacijo« vstavi beseda »lahko«. Drugi odstavek tega člena se črta. 59. člen Naslov 3. oddelka XII. poglavja se dopolni tako, da se glasi: »3. Postopek za sklepanje družbenega dogovora in samoupravnega sporazuma, dogovora republik in avtonomnih pokrajin ter drugega dogovora.« 60. člen Za 346. členom se dodata nova 346. a in 346. b člen, ki se glasita: »346. a člen Določbe 335. do 346. člena se smiselno uporabljajo tudi za postopek za sklepanje samoupravnega sporazuma. Določbe 335. do 346. člena se smiselno uporabljajo za postopek za sklepanje dogovora republik in avtonomnih pokrajin ter drugega dogovora, ki ga sklepa skupščina na podlagi ustave in zakona. 346. b člen V postopku za sklepanje družbenega dogovora in samoupravnega sporazuma, dogovora republik in avtonomnih pokrajin ter drugega dogovora, se glede vprašanj, ki v členih od 335 do 346 tega poslovnika niso posebej urejena, primerno uporabljajo določbe tega poslovnika, ki se nanašajo na postopek za izdajo zakona. Pri odločanju o predlogih za spremembe in dopolnitve predloga družbenega dogovora, samoupravnega sporazuma, dogovora republik In avtonomnih pokrajin ali drugega dogovora pristojni zbor opredeli, ati sprejema predlog za spremembe in dopolnitve kot Predlog, ki je pogoj za sklenitev dogovora oziroma sporazuma, ali kot predlog, ki naj ga pooblaščeni Predstavnik za podpis dogovora oziroma sporazuma uveljavlja pri oblikovanju končnega besedila dogovora oziroma sporazuma v smislu 343. člena tega poslovnika.« 61. člen Drugi odstavek 317. člena se dopolni in spremeni tako, da se glasi: »O izvolitvi predsednika in podpredsednika skupščine, predsednikov in podpredsednikov zborov' ter Predsednika izvršnega sveta se glasuje tajno, razen če posamezen zbor na predlog delegata v zboru sklene, da se glasuje javno. O izvolitvi drugih funkcionarjev, ki jih voli skupščina, se glasuje javno, razen če posamezen zbor na predlog predsednika zbora ali delegata v zboru sklene, da se glasuje tajno.« 62. člen 348. člen se spremeni tako, da se glasi: »Kandidat je izvoljen, če je zanj glasovala večina delegatov v zboru. Če je predlaganih več kandidatov za posamezno funkcijo, pa noben kandidat pri glasovanju ni dobil potrebne večine, se opravi novo glasovanje. Pri drugem glasovanju se glasuje o kandidatu, ki je pri prvem glasovanju dobil največ glasov. Če je na prvem glasovanju dobilo dvoje ali več kandidatov enako najvišje število glasov, se glasovanje o teh kandidatih ponovi.« 63. člen 349. člen se spremeni tako, da se glasi: »Če kandidat pri glasovanju ni dobi! večine iz prejšnjega člena oziroma če noben kandidat tudi pri drugem glasovanju ni dobil potrebne večine v enem od zborov, se ponovi kandidacijski postopek in postopek glasovanja v vseh zborih na podlagi novega predloga kandidature.« 64. člen V 379. členu se za besedo »listo« črta beseda »dvanajstih«. 65. člen V 388 členu se besede »predsedstvo republike in Predsedstvo skupščine« nadomestijo z besedami »skupščina in Predsedstvo republike«. 66. člen Prvi stavek 401. člena se spremeni tako, da se glasi: »Člani organov upravljanja samoupravnih organizacij in skupnosti, ki jih skupščina imenuje v te organe na podlagi ustave, zakona ali drugega akta skupščine, se pri delu v teh organih ravnajo v skladu s smernicami, ki so jih zbori oziroma delovna telesa oblikovali za njihovo delo v teh organih.« 67. člen V 424. členu se v drugem odstavku besedilo do dvopičja nadomesti z naslednjim besedilom: -Skupščina sodeluje s skupščinami drugih republik in avtonomnih pokrajin v zadevah skupnega pomena za republike in avtonomni pokrajini:«. Besedilo tretjega odstavka tega člena se dopolni in spremeni tako, da se glasi: »Če se v okviru sodelovanja s skupščinami drugih republik in avtonomnih pokrajin sprejemajo dogovori in drugi skupni akti ali ustanavljajo skupni organi, organizacije in druga telesa, organizirajo skupne akcije in združujejo sredstva, se sprejemajo dogovori, splošni akti in sklepi, ki se nanašajo na vprašanja in odnose iz pristojnosti skupščine, po določbah tega poslovnika o aktih skupščine.« 68. člen V 425. členu se besede »odloča predsedstvo skupščine« nadomesti z besedilom »razpravlja predsedstvo skupščine, ki skrbi za uresničevanje sodelovanja.« 69. Sen V drugem odstavku 434. člena se doda nova atinea, ki se glasi : *— informacije o gradivih organov, organizacij in skupnosti v republiki;-«. Te. čkm 444. člen se črta. 71. člen V prvem odstavku 446. člena se drugi stavek spremeni tako, da se glasi: "-Pri tem sodelujejo pri pravočasnem in ustreznem obveščanju delegacij in delegatov o vprašanjih, ki se obravnavajo in o katerih se odloča v skupščini na način, ki je določen s tem poslovnikom; sodelujejo in nudijo tehnično pomoč pri obveščanju javnosti o delu skupščine, zborov in delovnih teles; pripravljajo strokovne podlage za programe dela in periodične delovne načrte skupščine in delovnih teles in nudijo strokovno pomoč pri spremljanju njihovega izvrševanja; sodelujejo in opravljajo tehnično delo pri pripravljanju in organiziranju sej, zborov skupščine in delovnih teles.«. V drugem odstavku se za tretjim podpičjem besedilo »spremljajo izvrševanje sklepov zborov in delovnih teles in opravljajo naloge, ki jih službam nalagajo ti sklepi« nadomesti z besedilom: »opravljajo tehnično in strokovno delo pri spremljanju izvrševanja sklepov zborov in delovnih teles in opravljajo naloge, ki jih službam nalagajo ti sklepi«. KONČNE DOLOČBE 72. Sen Z dnem, ko začnejo veljati te spremembe in dopolnitve poslovnika, preneha veljati odlok o načinu izvolitve predsednika in podpredsednika Skupščine Socialistične republike Slovenije po poteku prve dveletne mandatne dobe (Uradni Hst SRS, št. 17/83). 73. člen Prečiščeno besedilo poslovnika določi Zakonodaj-no-pravna komisija skupščine. 74. člen Te spremembe in dopolnitve poslovnika začnejo veljati 1. septembra 1985. St. 0201-3/85 Ljubljana, dne 3. junija 1985. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik Vinko Hafner 1. r. 1185. Na podlagi 71., 72., 254., 342. in 343. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela in Zbora občin dne 26. junija 1985, upoštevajoč stališča Družbenopolitičnega zbora, sprejela ODLOK o sprejemu predloga samoupravnega sporazuma o sodelovanju in izvajanju skupnih nalog pri načrtovanju, vzpostavljanju in delovanju informacijskih sistemov za podporo odločanja I Skupščina SR Slovenije sprejema predlog samoupravnega sporazuma o sodelovanju in izvajanju skupnih nalog pri načrtovanju, vzpostavljanju in delovanju informacijskih sistemov za podporo odločanja, ki ga je Skupščini SR Slovenije predložil Koordinacijski odbor za informacijske sisteme pri Predsedstvu: Republiške konference Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije. II Skupščina SR Slovenije določa za svojega predstavnika, ki bo podpisal samoupravni sporazum, tovariša Vlada Beznika, predsednika Komisije Skupščine SR Slovenije za informiranje. III Skupščina SR Slovenije pooblašča svojega predstavnika, ki bo podpisal samoupravni sporazum, da predlaga, naj se v končnem besedilu samoupravnega sporazuma opravijo spremembe in dopolnitve posameznih. členov oziroma da lahko sprejme predloge sprememb in dopolnitev posameznih členov, ki so jih dali drugi udeleženci samoupravnega sporazuma, kolikor gre za spremembe in dopolnitve, ki bistveno ne spreminjajo vsebine samoupravnega sporazuma. IV V odbor udeležencev samoupravnega sporazuma se za predstavnika Skupščine SR Slovenije imenuje tovariš Miloš Prosenc, predsednik Družbenopolitičnega zbora Skupščine SR Slovenije.. St. 029-4/85 Ljubljana, dne 26. junija 1985. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik Vinko Hafner 1. r. 1106. Na podlagi 5. točke drugega odstavka 286. člena ustave Socialistične federativne republike Jugoslavije, 5. točke 326. člena, 335. člena in drugega odstavka 342. člena ustave Socialistične republike Slovenije ter 71. člena in tretjega odstavka 254. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije, je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela in Zbora občin dne 26. junija 1985 sprejela ODLOK o soglasju k predlogu zakona o ratifikaciji sporazuma o garanciji med Socialistično federativno republiko Jugoslavijo in Mednarodno banko za obnovo in razvoj (projekt regionalnega razvoja Socialistične republike Črne gore, YU-24G7) Daje se soglasje k predlogu zakona o ratifikaciji sporazuma o garanciji med Socialistično federativno St. 25 — 12. VII. 1885 URADNI UST SRS Stran 1345 republiko Jugoslavijo in Mednarodno banko za obnovo in razvoj (projekt regionalnega razvoja Socialistične republike Črne gore, YU-2467), ki ga je Skupščini SR Slovenije poslal Zbor republik in pokrajin Skupščine SFR Jugoslavije. St. ZS 44-20/85 Ljubljana, dne 26. junija 1935. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik Vinko Hafner L, r. 1107. Na podlagi 369. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 4. alinee tretjega razdelka 70. člena, 143. člena, 175. člena in tretjega odstavka 254. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije, je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela, Zbora občin in Družbenopolitičnega zbora dne 26. junija 1985 sprejela ODLOK o izvolitvi člana Komisije za družbeno nadzorstvo in člana Komisije za spremljanje izvajanja zakona o združenem delu Skupščine SR Slovenije 1. Za člane Komisije za družbeno nadzorstvo se izvoli: Jože Lampret, delegat v Zboru občin Skupščine SR Slovenije. 2. Za člana Komisije za spremljanje izvajanja zakona o združenem delu se izvoli: Marjan M o š k r i č. član Republiškega odbora Zveze združenj borcev NOV Slovenije. Št. 0201-1/85 Ljubljana, dne 28. Junija 1985, Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik Vinko Hafner 1. r. 1108. Na podlagi 369. člena ustave Socialistične republike Slovenije, tretjega odstavka 254. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije ter 58. .in 59. člena poslovnika Družbenopolitičnega zbora Skupščine SR Slovenije, je Družbenopolitični zbor Skupščine SR Slovenije na seji dne 26. junija 1985 sprejel ODLOK e izvolitvi člana Odbora za druibenoekonomzke odnose Družbenopolitičnega zbora Skupščine SR Slovenije Za člana Odbora za družbenoekonomske odnose Družbenopolitičnega zbora Skupščine SR Slovenije se izvoli: Franc Braniselj, član Republiškega odbora Zveze združenj borcev NOV Slovenije. Št. 02003-1/85 Ljubljana, dne 26. junija 1985. Drntbenopolitični zbor Skupščine Socialistične republike Slovenije Predsednik Miloš Prosenc 1. r. 11*9. Na podlagi 26. alinee 335. člena In 9. alinee 350. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 10. alinee tretjega razdelka 70. člena, 7. alinee prvega odstavka 175. člena in tretjega odstavka 254. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije ter tretjega odstavka 187. člena zakona o usmerjenem izobraževanju (Uradni list SRS, št. 11-716/80 in 6-260/83) je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela, Zbora občin in Družbenopolitičnega zbora dne 26. junija 1985 sprejela ODLOK o izvolitvi predsednika in članov habilitacijske kombije pri Univerzi Edvard Kardelj v Ljubljani in pri Univerzi v Mariboru I Za predsednika in člane habilitacijske komisije Univerze Edvard Kardelj v Ljubljani se izvolijo: za predsednika: dr. Lev P r e m r u; za člane: Judita Arko-Rakovec, mag. Ivan Grebenc, mag. Janez Jamar, mag. Igor Križman, Franci Pivec, II Za predsednika in člane habilitacijske komisije Univerze v Mariboru se izvolijo: za predsednika: mag. Herman Spi č k a; za člane: Marko Henrik, Alenka Stupar, J anez Krnc, dr. Jože Zagožen, Branko Smole, Boštjan Zgonc. Št. 111-125/85 Ljubljana, dne 26. junija 1985. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik Tinini Hafner L e. m*. Na podlagi drugega odstavka 6. člena zakona o dodatnem prispevku solidarnosti v letih 1982 do 1985 (Uradni list SRS, št. 31/81) izdaja republiški sekretar za finance Janko Pučnik, Valerija Š k e r b e c, Jože Šketa, Erik Vrenko, Janez Železnik. ODREDBO o vplačilni stopnji za vplačilo dodatnega prispevka solidarnosti v mesecih avgustu, septembru, oktobru in novembru 1985 1 Izplačevalci osebnih dohodkov in drugih dohodkov vplačajo dodatni prispevek solidarnosti po zakonu o dodatnem prispevku solidarnosti v letih 1982 do 1985 (Uradni list SRS, št. 31/81) v višini 100 odstotkov obračunanega prispevka po stanju na dan 31. julija, 31. avgusta, 30. septembra in 31. oktobra 1985. 2 Ta odredba začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 420-18/81 , Ljubljana, dne 1. julija 1985. Republiški sekretar za finance Rudi Šepič 1. r. 1111. Na podlagi tretjega odstavka 14. člena zakona o delovnih razmerjih (Uradni list SRS, št. 24/83) in 272. člena zakona o sistemu državne uprave in o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih (Uradni list SRS, št. 24/79 in 12/82) izdaja Republiški komite za delo PRAVILNIK o spremembah in dopolnitvah pravilnika o delovni knjižici 1. člen V pravilniku o delovni knjižici (Uradni list SRS, št. 6/84) se v 2., 6. in 33. členu besede »matična številka občana« nadomestijo z besedami »enotna matična številka občana« v ustreznem sklonu. 2. člen V 13. členu se doda nov drugi odstavek, ki se glasi: »Podatek o strokovnem izpitu, opravljenem v skladu s predpisi, ki urejajo to področje in samoupravnim splošnim aktom, se vpisuje tudi na podlagi potrdila, ki ga izda organizacija združenega dela." 3. člen V prvem odstavku 17. člena se za četrto ■ alineo doda nova peta alinea, ki se glasi: »— osebe, ki imajo status vrhunskega športnika in so iz tega naslova obvezno zavarovane po predpisih o pokojninskem in Invalidskem zavarovanju.« Drugi odstavek se spremeni tako, da se glasi: »Podatke za osebe iz prve, druge, četrte in pete alinee prvega odstavka vpisuje občinski upravni organ, pristojen za izdajo delovnih knjižic v občini, kjer občan opravlja dejavnost oziroma kjer plačuje prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Podatke za osebe iz tretje alinee vpisuje zadružna alf druga organizacija združenega dela, kjer združeni kmet združuje svoje delo in sredstva.« 4. člen V drugem stavku 21. člena se med besedami »dokupu pokojninske dobe« in »ipd.« doda besedilo: »po- datke o zavarovalni dobi oseb, zaposlenih v tujini, ki so obvezno zavarovane pri Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja«. 5. člen V 30. členu se doda nova prva alinea, ki se glasi: »—'enotno matično številko občana;«. Sedanja prva, druga, tretja, četrta, peta, šesta, sedma, osma, deveta, deseta in enajsta alinea postanejo druga, tretja, četrta, peta, šesta, sedma, osma, deveta, deseta, enajsta in dvanajsta alinea. 6. člen V delovne knjižice, izdane pred uveljavitvijo te- ga pravilnika^ vpiše enotno matično številko občana na podlagi javne listine za: j — delavce v združenem delu organizacija združenega dela, kjer se nahaja delovna knjižica v hrambi; ] — delavce zaposlene pri nosilcih samostojnega osebnega dela in osebe iz prve, druge, četrte in pete alinee prvega odstavka 17. člena pravilnika za izdajo delovne knjižice pristojni občinski upravni organ; — osebe iz tretje alinee prvega odstavka 17. člena pravilnika zadružna ali druga organizacija združenega dela, kjer združeni kmet združuje svoje delo in sredstva; — iskalce zaposlitve prijavljene pri občinskih skupnostih za zaposlovanje pristojni organ občinske skupnosti za zaposlovanje. 7. člen Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 112-1/85 Ljubljana, dne 24. junija 1985. Republiški komite za delo Predsednik Peter Toš 1. r. 1112. Na podlagi 20. člena zakona o uporabi predpisov in o reševanju kolizij med republiškimi oziroma pokrajinskimi zakoni na področju davkov, prispevkov in taks (Uradni list SFRJ, št. 47/83, prečiščeno besedilo), drugega odstavka 25. člena zakona o obračunavanju in plačevanju prispevkov za zagotavljanje skupnih potreb na področju družbenih dejavnosti (Uradni list SRS, št. 33/80 in 23/83) in odredbe o prehodnih računih za vplačevanje zbirnih stopenj davkov in prispevkov (Uradni list SRS, št. 17/84, 2/85), objavlja Republiška uprava za družbene prihodke SPREMEMBE IN DOPOLNITVE PREGLED A stopenj davkov iz osebnega dohodka, stopenj prispevkov iz osebnega dohodka in stopenj prispevkov iz dohodka za financiranje splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih in samoupravnih interesnih skupnostih na področju družbenih dejavnosti za leto 1985 (Uradni list SRS. št. 8/85, 10/85, 13/85, 14/85, 15/85, 16/85, 17/85, 18/85, 19/85, 21/85, 23/85, 24/85) I. V tabeli I. »Stopnja davkov in prispevkov iz osebnega dohodka« se: 1. Pri zaporedni številki 24 občina Ljubljana Bežigrad: — v stolpcu 9 stopnja 1,89 nadomesti s stopnjo 2,21 —■ v stolpcu 11 stopnja 4,98 nadomesti s stopnjo 5,52 — v stolpcu 14 stopnja 0,52 nadomesti s stopnjo 0,57 — v stolpcu 15 stopnja 0,78 nadomesti s stopnjo 0,72 — v stolpcu 16 stopnja 0,99 nadomesti s stopnjo 0,93 — v stolpcu 18 stopnja 11,83 nadomesti s stopnjo 12,68 — v stolpcu 19 stopnja 15,46 nadomesti s stopnjo 15,40 — v stolpcu 20 stopnja 11,48 nadomesti s stopnjo 12,33 2. Pri zaporedni številki 25 občina Ljubljana Center: — v stolpcu 9 stopnja 1,89 nadomesti s stopnjo 2,21 — v stolpcu 11 stopnja 4,98 nadomesti s stopnjo 5,52 — v stolpcu 14 stopnja 0,52 nadomesti s stopnjo 0,57 — v stolpcu 15 stopnja 0,78 nadomesti s stopnjo 0,72 — v stolpcu 16 stopnja 0,99 nadomesti s stopnjo 0,93 — v stolpcu 18 stopnja 11,83 nadomesti s stopnjo 12,68 — v stolpcu 19 stopnja 15,46 nadomesti s stopnjo 15,40 — v stolpcu 20 stopnja 11,48 nadomesti s stopnjo 12,33. 3. Pri zaporedni številki 26 občina Ljubljana Mo- ste-Polje: , — v stolpcu 9 stopnja 1,89 nadomesti s stopnjo 2,21 — v stolpcu 11 stopnja 4,98 nadomesti s stopnjo 5,52 — v stolpcu 14 stopnja 0,52 nadomesti s stopnjo 0,57 — v stolpcu 15 stopnja 0,78 nadomesti s stopnjo 0,72 — v stolpcu 16 stopnja 0,99 nadomesti s stopnjo 0,93 — v stolpcu 18 stopnja 11,83 nadomesti s stopnjo 12,68 — v stolpcu 19 stopnja 15,46 nadomesti s stopnjo 15,40 — v stolpcu 20 stopnja 11,48 nadomesti s stopnjo 12,33. 4. Pri zaporedni številki 27 občina Ljubljana Šiška: — v stolpcu 9 stopnja 1,89 nadomesti s stopnjo 2,21 — v stolpcu 11 stopnja 4,98 nadomesti s stopnjo 5,52 — v stolpcu 14 stopnja 0,52 nadomesti s stopnjo — v stolpcu 15 stopnja 0,78 nadomesti s stopnjo 0,72 — v stolpcu 16 stopnja 0,99 nadomesti s stopnjo 0,93 — v stolpcu 18 stopnja 11,83 nadomesti s stopnjo 12,68 — v stolpcu 19 stopnja 15,46 nadomesti s stopnjo 15,40 — v stolpcu 20 stopnja 11,48 nadomesti s stopnjo 12,33. 5. Pri zaporedni številki 28 občina Ljubljana Vič-Rudnik: — v stolpcu 9 stopnja 1,89 nadomesti s stopnjo 2,21 — v stolpcu 11 stopnja 4,98 nadomesti s stopnjo 5,52 — v stolpcu 14 stopnja 0,52 nadomesti s stopnjo 0,57 — v stolpcu 15 stopnja 0,78 nadomesti s stopnjo 0,72 — v stolpcu 16 stopnja 0,9p nadomesti s stopnjo 0,93 — v stolpcu 18 stopnja 11,83 nadomesti s stopnjo 12,68 — v stolpcu 19 stopnja 15,46 nadomesti s stopnjo 15,40 — v stolpcu 20 stopnja 11,48 nadomesti s stopnjo 12,33. 6. Pri zaporedni številki 58 občina Vrhnika: — v stolpcu 13 stopnja 0,38 nadomesti s stopnjo 0,60 — v stolpcu 18 stopnja 11,15 nadomesti s stopnjo 11,37 — v stolpcu 20 stopnja 10,80 nadomesti s stopnjo 11,02. II. V tabeli II. pod A a), b) in c) »Prispevek iz dohodka po osnovi osebnega dohodka« se: 1. Pri zaporedni številki 24 občina Ljubljana Bežigrad : — v stolpcu 3 stopnja 8,78 nadomesti s stopnjo 8,92 — v stolpcu 6 stopnja 11,68 nadomesti s stopnjo 11,82. 2. Pri zaporedni številki 25 občina Ljubljana Center: — v stolpcu 3 stopnja 8,78 nadomesti s stopnjo 8,92 — v stolpcu 6 stopnja 11,68 nadomesti s stopnjo 11,82. 3. Pri zaporedni številki 26 občina Ljubljana Moste-Polje: — v stolpcu 3 stopnja 8,78 nadomesti s stopnjo 8,92 — v stolpcu 6 stopnja 11,68 nadomesti s stopnjo 11,82. 4. Pri zaporedni številki 27 občina Ljubljana Šiška: — v stolpcu 3 stopnja 8,78 nadomesti s stopnjo 8,92 — v stolpcu 6 stopnja 11,68 nadomesti s stopnjo 11,82. 5. Pri zaporedni številki 28 občina Ljubljana Vič-Rudnik: — v stolpcu 3 stopnja 8,78 nadomesti s stopnjo — v stolpcu 6 stopnja 11,68 nadomesti s stopnjo 11,82. III. Odstavek pod B. »Prispevek iz dohodka od osnove dohodek« se nadomesti z novim odstavkom: a) Izobraževalna skupnost Slovenije b) Raziskovalna skupnost Slovenije c) Občinske raziskovalne skupnosti Slovenije: Zap. št. Občina Izobraževalna skupnost Slovenije — skupni program Raziskovalna skupnost Slovenije — skupni program Občinske raziskovalne skupnosti Zbirna stopnja 1 2 3 4 5 6 1. Ajdovščina 0,39 0,34 0,04 0,77 2. Brežice 0,39 0,34 0,04 0,77 3. Celje 0,39 0,34 0,04 0,77 4. Cerknica 0,39 0,34 0,02 0,75 5. Črnomelj 0,39 0,34 0,07 0,80 6. Domžale 0,39 0,34 0,05 0,78 7.' Dravograd 0,39 0,34 0,05 0,78 8. Gor. Radgona 0,39 0,34 0,03 0,76 9. Grosuplje 0,39 0,34 0,02 0,75 10. Hrastnik 0,39 0,34 0,05 0,78 11. Idrija 0,39 0,34 0,03 0,76 12. Ilir. Bistrica 0,39 0,34 0,018 0,748 13. Izola 0.39 0,34 0,03 0,76 14. Jesenice 0,39 0,34 0,02 0,75 15. Kamnik 0,39 0,34 0,12 0,85 16. Kočevje 0,39 0,34 0,023 0,753 17. Koper 0,39 0,34 0,025 0,755 18. Kranj 0,39 0,34 0,02 0,75 19. Krško 0,39 0,34 0,04 0,77 20. Laško 0,39 0,34 0,05 0,78 21. Lenart 0.39 0,34 0,07 0,80 22. Lendava 0,39 0.34 0,05 0.78 23. Litija 0,39 0,34 0,05 0,78 24. Ljubljana Bežigrad 0,39 0,34 0,018 0,748 25. Ljubljana Center 0,39 0,34 0,018 0,748 26. Ljubljana Moste-Polje 0,39 0,34 0,018 0,748 27. Ljubljana Šiška 0,39 0,34 0,018 0,748 28. Ljubljana Vič-Rudnlk 0,39 0,34 0,018 0,748 29. Ljutomer 0.39 0,34 0,03 0,76 30. Logatec 0,39 0,34 0,04 0,77 32. Metlika 0,39 0,34 0,03 0,76 33. Mozirje 0,39 0,34 0,13 0,86 34. Murska Sobota 0,39 0,34 0,04 0,77 35. Nova Gorica 0,39 0,34 0,05 0,78 36. Novo mesto 0,39 0,34 0,07 0,80 37. Ormož 0,39 0,34 0,02 0,75 38. Piran 0,39 0,34 0,02 0,75 39. Postojna 0,39 0,34 0,047 0,777 40. Ptuj 0,39 0,34 0,05 0,78 41. Radlje, ob Dravi 0,39 0,34 0,05 0,78 42. Radovljica 0,39 0,34 0,02 0,75 43. Ravne na Koroškem M9 M4 M7 M« 1 2 3 4 5 1 44. Ribnica 0,39 0,34 0,02 0,75 45. Sevnica 0,39 0,34 0,05 0,78 46. Sežana 0,39 0,34 0,03 0,76 47. Slov. Gradec 0,39 0,34 0,06 0,79 48. Slov. Bistrica 0,39 0,34 0,06 0,79 49. Slov. Konjice 0,39 0,34 0,04 0,77 50. Šentjur 0,39 0,34 0,095 0,825 51. Škofja Loka 0,39 0,34 0,05 0,78 52. Šmarje 0,39 0,34 0,04 0,77 53. Tolmin 0,39 0,34 0,05 0,78 54. Trbovlje 0,39 0,34 0,03 0,76 55. Trebnje 0,39 0,34 0,03 0,76 56. Tržič 0,39 0,34 0,04 0,77 57. Velenje 0,39 0,34 0,03 0,76 58. Vrhnika 0,39 0,34 0,06 0,79 59. Zagorje 0,39 0,34 0,05 0,78 60. Žalec 0,39 0,34 0,01 0,74 61. Maribor Pesnica 62. Maribor 0,39 0,34 0,05 0,78 Pobrežje 0,39 0,34 0,05 0,73 63. Maribor Rotovž 0,39 0,34 0,05 0,78 64. Maribor Ruše 0,39 0,34 0.05 0,78 65. Maribor Tabor 0,39 0.34 0,05 0,78 66. Maribor Tezno 0,39 0,34 0,05 0,78 — posebne izobraževalne skupnosti: 1. Izobraževalna skupnost za agroživilstvo 1,86 2. Izobraževalna skupnost gozdarstva 1,12 3. Posebna izobraževalna skupnost za usnjarsko predelovalno industrijo 0,75 4. Izobraževalna skupnost za tekstilno usmeritev 0,99 5. Izobraževalna skupnost za kemijsko, farmacevtsko, gumarsko in nekovinsko usmeritev 0,98 6. Posebna izobraževalna skupnost za lesarsko usmeritev 1,09 7. Izobraževalna skupnost gradbeništva 1,17 8. Posebna izobraževalna skupnost za gostinstvo in turizem 1,25 9. Izobraževalna skupnost za ekonomsko usmeritev 1,27 10. Posebna izobraževalna skupnost tiska in papirja 0,80 11. Izobraževalna skupnost za elektrotehniško in računalniško usmeritev 1,65 12. Izobraževalna skupnost za metalurško in kovinarsko usmeritev 1,50 13. Posebna izobraževalna skupnost prometa in zvez 0,83 14. Izobraževalna skupnost za rudarsko in geološko usmeritev 1,13 15. Izobraževalna skupnost za zdravstveno usmeritev 2,50 . 16. Posebna izobraževalna skupnost za družboslovno usmeritev 1,94 17. Posebna izobraževalna skupnost za pedagoško usmeritev 1,65 18. Posebna izobraževalna skupnost za kulturo * 2,80 — posebne raziskovalne skupnosti: 1. Kmetijstvo, živilstvo in veterinarstvo 0,20 2. Energetika, mineralne surovine in metalurg. 0,11 Si 26 — 12. VIL 1886 URADNI LIST SRS Stran 1348 3. Elektrokovinska industrija 0,17 4. Kemija 0,12 5. Gozdarstvo, lesarstvo, papirništvo in graf. 0,09 6. Graditeljstvo 0,18 7. Promet in zveze 0,09 8. Trgovina, turizem, gostinstvo ter drobno gospodarstvo 0,06 9. Zdravstveno in socialno varstvo 0,11 10. Družbene dejavnosti 0,08 11. Družbena infrastruktura 0,18 12. Tekstilna in usnjar, predelov, industrija 0,07 IV. Sprememba pregleda stopenj davkov in prispevkov začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 420-13/84 Ljubljana, dne 28. junija 1985. Direktor Republiške uprave za družbene prihodke Tone Pengov 1. r. 1113. V skladu z 20. a členom samoupravnega sporazuma o spremembah in dopolnitvah samoupravnega sporazuma o uresničevanju pravic do porodniškega dopusta (Uradni list SRS, št. 35/84) daje direktor Zavoda SR Slovenije za statistiko POROČILO o stopnji rasti poprečnih mesečnih osebnih dohodkov vseh zaposlenih delavcev na območju SR Slovenije za obdobje januar—april 1985 1. Poprečni mesečni čisti osebni dohodki vseh zaposlenih delavcev na območju SR Slovenije so še v 1bdobju januar—april 1985 v primerjavi s poprečjem 1984 povečali za 46.5 “/o. 2. Poprečni čisti osebni dohodki vseh zaposlenih delavcev na območju SR Slovenije so bili v aprilu 1985 za 4,1 °/o večji kot v marcu 1985, v primerjavi s Poprečno rastjo čistih osebnih dohodkov vseh zaposlenih na območju SR Slovenije v letu 1984. St. 052/15-9/85 Ljubljana, dne 20. junija 1985. Direktor Zavoda SR Slovenije za statistiko Tomaž Banovec 1. r. 1114. Na podlagi 12. člena zakona o obračunavanju in Plačevanju prispevkov za zadovoljevanje skupnih po-tveb na področju družbenih dejavnosti (Uradni list ‘''RS, št. 33/80) so pristojni organi po pooblastilu skupščine Raziskovalne skupnosti Slovenije in posebnih raziskovalnih skupnosti za: kmetijstvo, živilstvo in veterinarstvo: energetiko, mineralne surovine in me-^alurgijo; elektrokovinsko industrijo: kemijo; gozdar-s,vo. lesarstvo, papirništvo in grafiko: graditeljstvo; orornet in zveze; trgovino, turizem in gostinstvo ter ''robno gospodarstvo: zdravstveno in socialno varstvo; družbene dejavnosti; družbeno infrastrukturo; tekstilno in usnjarsko predelovalno industrijo sprejeli SKLEP o vplačilu razlike med obračunano in plačano obveznostjo prispevka iz dohodka Raziskovalni skupnosti Slovenije in posebnim raziskovalnim skupnostim za obdobje januar—junij 1985 1 Temeljne organizacije združenega dela in drugi uporabniki vplačajo ob vplačilu mesečne akontacije prispevka za Raziskovalno skupnost Slovenije in posebno raziskovalno skupnost za: kmetijstvo, živilstvo in veterinarstvo; energetiko, mineralne surovine in metalurgijo; elektrokovinsko industrijo; kemijo; gozdarstvo, lesarstvo, papirništvo in grafiko; graditeljstvo; promet in zveze; trgovino, turizem in gostinstvo ter drobno gospodarstva; zdravstveno in socialno varstvo; družbene dejavnosti; družbeno infrastrukturo ter tekstilno in usnjarsko predelovalno industrijo tudi razliko med plačanim zneskom akontacij tega prispevka za obdobje januar—junij 1985 in obračunano obveznostjo tega prispevka na dohodek, ugotovljeno s periodičnim obračunom za isto obdobje. 2 ' Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS in začne veljati naslednji dan po objavi. Predsednik skupščine RSS Peter Kunc 1. r. Predsednik skupščine PoRS za kmetijstvo, živilstvo in veterinarstvo Andrej Orešnik 1. r. Predsednik skupščine PoRS za energetiko, mineralne surovine in metalurgijo Bojan Marolt 1. r. Predsednik skupščine PoRS za elektrokovinsko industrijo Uroš Stanič 1. r. Predsednik skupščine PoRS za kemijo Uči Osredkar 1. r. * Predsednik skupščine PoRS za gozdarstvo, lesarstvo, papirništvo in grafiko x Edvard Prevc 1. r. Predsednik skupščine PoRS za graditeljstvo Feliks Strmole 1. r. Predsednik skupščine PoRS za promet in zveze Vlasto Zemljič 1. r. Predsednik skupščine PoRS za trgovino, turizem in gostinstvo ter drobno gospodarstvo Franc Odar 1. r. Predsednik , skupščine PoRS za zdravstveno in socialno varstvo Marjan Pajntar 1. r. Predsednica skupščine PoRS za družbene dejavnosti Ljudmila Plesničar-Gec 1. r. Predsednik skupščine PoRS za družbeno infrastrukturo Bogomir Sajovic L r. Predsednik skupščine PoRS za tekstilno In usnjarsko predelovalno industrijo Mitja Urbanč 1. r. 1115. V skladu z določili samoupravnih sporazumov o temeljih planov Izobraževalne skupnosti Slovenije in posebnih izobraževalnih skupnosti za obdobje 1981 do 1985 ter planskih aktov skupnosti na področju usmerjenega izobraževanja za leto 1985 so skupščine Izobraževalne skupnosti Slovenije in posebnih izobraževalnih skupnosti sprejele naslednji SKLEP Temeljne organizacije združenega dela, delovne skupnosti in drugi uporabniki, ki plačujejo prispevek za usmerjeno izobraževanje iz dohodka, združujejo v letu 1985 ta prispevek po naslednjih prispevnih stop- njah: — Izobraževalna skupnost za agroživilstvo 1,86 — Izobraževalna skupnost gozdarstva 1,12 — Posebna izobraževalna skupnost za usnjarsko predelovalno industrijo 0,75 — Izobraževalna skupnost za tekstilno usmeritev 0,99 — Izobraževalna skupnost za kemijsko, farmacevtsko, gumarsko in nekovinsko usmeritev 0,98 — Posebna izobraževalna skupnost za lesarsko usmeritev 1,09 — Izobraževalna skupnost gradbeništva 1,17 — Posebna izobraževalna skupnost za gostinstvo in turizem 1,25 — Izobraževalna skupnost za ekonomsko usmeritev 1,27 — Posebna izobraževalna skupnost tiska in papirja 0,80 — Izobraževalna skupnost za elektrotehniško in računalniško usmeritev 1,65 — Izobraževalna skupnost za metalurško in kovinarsko usmeritev 1,50 — Posebna izobraževalna skupnost prometa in zvez 0,83 — Izobraževalna skupnost za rudarsko in geološko usmeritev 1,13 — Izobraževalna skupnost za zdravstveno usmeritev 2,50 — Posebna izobraževalna skupnost za družboslovno- usmeritev 1,94 — Posebna izobraževalna skupnost za pedagoško usmeritev 1,65 — Posebna izobraževalna skupnost za kulturo 2,80 — Izobraževalna skupnost Slovenije 0,39 Predsednik skupščine Tone Ferenc 1. r. 1116. V skladu s 16. členom samoupravnega sporazuma o temeljih plana Izobraževalne skupnosti gradbeništva Slovenije za obdobje 1981 —1985 so delegati zbora uporabnikov in zbora izvajalcev v skupščini Izobraževalne skupnosti gradbeništva Slovenije na svojem zasedanju dne 20. junija 1985 sprejeli SKLEP Sprejme se prispevna stopnja po 11. členu SS-TP Izobraževalne skupnosti gradbeništva Slovenije za obdobje 1981—1985, za leto 1985 v višni 0,08 6/o od dohodka ustvarjenega v preteklem letu. S tem se razveljavi sklep Skupščine z dne 26. december 1984 o začasnem podaljšanju prispevne stop-pje v višini 0,04 °/o iz leta 1984 v leto 1985. St. 402-11/85 Ljubljana, dne 20. junija 1985. Predsednik skupščine IS-GS Alojz Jožef 1. r. 1117. Na podlagi 12. člena zakona o obračunavanju in plačevanju prispevka za zadovoljevanje skupnih potreb na področju družbenih dejavnosti (Uradni list SRS, št. 33/80) so pristojni organi posebnih izobraževalnih skupnosti in Izobraževalne skunnosti Slovenije sprejeli < SKLEP o vplačilu razlike med obračunano in plačano obveznostjo prispevka iz dohodka izobraževalnim skupnostim usmerjenega izobraževanja za obdobje januar—junij 1985 Temeljne organizacije združenega dela, delovne skupnosti in drugi uporabniki vplačajo ob vplačilu mesečne akontacije prispevka za usmerjeno izobraževanje — Izobraževalni skupnosti za agroživilstvo — Izobraževalni skupnosti gozdarstva — Posebni izobraževalni skupnosti za usnjarsko predelovalno industrijo — Izobraževalni skupnosti za tekstilne usmeritve — Izobraževalni skupnosti .za kemijske, farma-vetske, gumarske in nekovinske usmeritve — Posebni izobraževalni skupnosti za lesarsko usmeritev — Izobraževalni skupnosti gradbeništva — Posebni izobraževalni skupnosti za gostinstvo in turizem — Izobraževalni skupnosti za ekonomsko usmeritev — Posebni izobraževalni skupnosti tiska in papirja — Izobraževalni skupnosti za elektrotehniško in računalniško usmeritev — Izobraževalni skupnosti za metalurško in kovinarsko usmeritev — Posebni izobraževalni skupnosti prometa in zvez — Izobraževalni skupnosti za rudarsko in geološko usmeritev — Izobraževalni skupnosti za zdravstveno usmeritev — Posebni izobraževalni skupnosti za družboslovno usmeritev — Posebni izobraževalni skupnosti za pedagoško usmeritev — Posebni izobraževalni skupnosti za kulturo — Izobraževalni skupnosti Slovenije tudi razliko med plačanim zneskom akontacij lega prispevka za obdobje januar—junij 1985 in poraču-; nano obveznostjo tega prispevka iz dohodka, ugotovljeno s periodičnim obračunom za isto obdobje, ob upoštevanju spremenjenih prispevnih stopenj. Predsednik skupščine Tone Ferenc 1. r. 1118. Strokovni svet SR Slovenije za vzgojo in izobraževanje je v zvezi s 50. členom ter v skladu s 175. in 176. členom zakona o usmerjenem izobraževanju (Uradni list SRS, št. 11/80) in na podlagi Smernic za oblikovanje vzgojnoizobraževalnih programov v usmerjenem izobraževanju (prva alineja 2. odstavka točke 3.3.3.) na svoji 3. seji dne 13. junija 1985 sprejel SKLEP o vrsti in stopnji izobrazbe učiteljev in sodelavcev za predmete skupne vzgojno-izobrazbenc osnove I Učitelji in sodelavci za izvajanje predmetov skupne vzgojno-izobrazbene osnove morajo imeti naslednjo vrsto in stopnjo izobrazbe: 1. Učitelj slovenskega jezika in književnosti a) — visoko izobrazbo iz pedagoške smeri slovenskega jezika in književnosti b) — visoko izobrazbo iz nepedagoške smeri slovenskega jezika in književnosti c) — visoko izobrazbo (enopredmetno) iz primerjalne književnosti in literarne teorije ter končan program za izpopolnjevanje 2. Učitelj angleškega jezika a) — visoko izobrazbo iz pedagoške smeri angleškega jezika in književnosti 3. Učitelj nemškega jezika a) — visoko izobrazbo iz pedagoške smeri nemškega jezika in književnosti 4. Učitelj umetnostne vzgoje (učitelji izvajajo samo tisti del učnega načrta, za katerega so strokovno usposobljeni) a) — visoko izobrazbo po programu oddelka za glasbeno pedagogiko na akademiji za glasbo (glasbeni del) ali visoko izobrazbo na akademiji za likovno umetnost — od leta 1979 dalje z izbirnimi pedagoškimi predmeti (za likovni del) b) — visoko izobrazbo iz muzikologije ali glasbene umetnosti (za glasbeni del), iz umetnostne zgodovine ali likovne umetnosti (za likovni del), iz gledališke ali filmske umetnosti (za gledališki in filmski del), končano srednjo baletno ali plesno šolo (za plesni del) c) — visoko izobrazbo iz arhitekture (za likovni del), iz slovenskega jezika in književnosti ali primerjalne književnosti in literarne teorije (za gledališki in filmski del) ter končan program za izpopolnjevanje. 5. Učitelj matematike a) — visoko izobrazbo pedagoške smeri matematike b) — visoko izobrazbo teoretične smeri ali uporabne smeri matematike c) — visoko izobrazbo iz katerekoli smeri fizike, iz kemijske ali kemijsko izobraževalne smeri kemije, iz računalništva in informatike, iz elektrotehnike, strojništva, geologije, rudarstva, metalurgije, gradbeništva ali geodezije ter končan program za izpopolnjevanje. 6. Učitelj fizike a) — visoko izobrazbo pedagoške smeri fizike; v programih, kjer fizika ni strokovni predmet, pa tudi dvopredmetna pedagoška smer fizike b) visoko izobrazbo splošne naravoslovne, matematično fizikalne, industrijske ali astronomske smeri fizike ali tehnične fizike c) — visoko izobrazbo iz katerekoli smeri matematike ali kemije, iz elektrotehnike, strojništva, gradbeništva ali geodezije ter končan program za izpopolnjevanje. Sodelavec-laborant za liziko: — srednjo izobrazbo naravoslovno-matematičnega tehnika z izbirnim predmetom fizikalna merjenja ali srednjo izobrazbo elektrotehnika — višjo izobrazbo na pedagoški akademiji smer fizika — tehnični pouk 7. Učitelj kemije a) — visoko izobrazbo pedagoške smeri kemije; v programih, kjer kemija ni strokovni predmet, pa tudi dvopredmetna pedagoška smer kemije b) — visoko izobrazbo kemijske ali kemijsko tehnološke smeri c) — visoko izobrazbo iz farmacije, metalurgije, rudarstva ali živilske tehnologije ter končan program za izpopolnjevanje Sodelavec-laborant za kemijo: — srednjo izobrazbo za kemijskega tehnika ali naravoslovno-matematičnega tehnika z izbirnim predmetom kemijsko laboratorijsko delo — višjo izobrazbo na pedagoški akademiji, smer kemija-biologija ali kemija-gospodinjstvo 8. Učitelj biologije a) — visoko izobrazbo pedagoške smeri biologije; v programih, kjer biologija ni strokovni predmet, pa tudi dvopredmetna pedagoška smer biologije b) — visoko izobrazbo raziskovalno-tehniške smeri biologija ali - c) visoko izobrazbo iz gozdarstva, agronomije, medicine ali veterine ter končan program za izpopolnjevanje Sodelavec-laborant za biologijo: — srednjo izobrazbo naravoslovno-matematičnega tehnika z izbirnim predmetom biološko laboratorijsko in eksperimentalno delo — višjo izobrazbo na pedagoški akademiji smer bioflogija-kemija ali biologija-gospodinjstvo. 9. Učitelj samoupravljanja s temelji marksizma a) — visoko izobrazbo interdisciplinarne pedagoške smeri za samoupravljanje s temelji marksizma b) — visoko izobrazbo iz filozofije kot A predmeta in sociologije kot B predmeta ali visoko izobrazbo analitično raziskovalne smeri sociologije ali visoko izobrazbo politološke smeri. 10. Učitelj zgodovine a) — visoko izobrazbo iz pedagoške smeri zgodovine b) — visoko izobrazbo iz nepedagoške smeri zgodovine. 11. Učitelj geografije a) — visoko izobrazbo iz pedagoške smeri geografije b) — visoko izobrazbo iz nepedagoške smeri geografije 12. Učitelj obrambe in zaščite a) — visoko izobrazbo smeri splošna ljudska obramba b) — diplomo vojaške akademije ali c) — visokd izobrazbo katerekoli smeri in končano šolo za rezervne oficirje ter končan program za izpopolnjevanje. 13. Učitelj telesne vzgoje a) — visoko izobrazbo pedagoške smeri telesne vzgoje. 14. Učitelj zdravstvene vzgoje a) — visoko izobrazbo iz pedagoške smeri biologije in hkrati s to dpilomo tudi pridobljeno izobrazbo za pouk zdravstvene vzgoje kot drugega predmeta — poleg višje šole za medicinske sestre pridobljeno visoko izobrazbo katerekoli pedagoške smeri b) — visoko izobrazbo zdravstvene smeri ali poleg končane višje šole za medicinske sestre pridobljeno visoko izobrazbo katerekoli nepedagoške smeri c) — visoko izobrazbo iz biologije, telesne vzgoje ali psihologije ter končan program za izpopolnjevanje. 15. Učitelj osnov tehnike in proizvodnje — visoko izobrazbo smeri, ki jih s programom določi posebna izobraževalna skupnost. II Osebe, ki imajo izobrazbo, določeno pod točko a), v celoti izpolnjujejo pogoje za učitelja; osebe, ki imajo izobrazbo, določeno v točki b), morajo v skladu z zakonom pridobiti pedagoško-andragoško izobrazbo; osebe, ki imajo izobrazbo, določeno v točki c), pa morajo pred nastopom dela učitelja opraviti program za izpopolnjevanje. V primeru, da nimajo pedagoško- andragoške izobrazbe, morajo v skladu z zakonom pridobiti tudi pedagoško-andragoško izobrazbo. III Učitdlji, ki so si pridobili visoko izobrazbo na dvopredmetni smeri ali diplomo iz A in B predmeta ter pedagoško-andragoško izobrazbo, imajo ustrezno izobrazbo za oba predmeta. IV Programe za izpopolnjevanje, določene pod točko c) sprejema posebna izobraževalna skupnost za pedagoško usmeritev. Program za izpopolnjevanje se oblikuje kot poseben program ali pa se določi del programa za pridobitev visoke izobrazbe, ki "ga izvaja ustrezna visoka šola za pridobitev visoke izobrazbe, navedene pod a). Pristojna izobraževalna skupnost sprejema programe za izpopolnjevanje v enem letu po sprejetju tega sklepa. Učiteljem, ki nimajo peda-goško-andragoške izobrazbe, je treba omogočiti, da si v okviru programa za izpopolnjevanje pridobijo tudi pedagoško-andragoško izobrazbo. V Učitelji, ki so po sklepu Strokovnega sveta SR Slovenije za vzgojo in izobraževanje z dne 21. 1. 1981 izpolnjevali pogoje za poučevanje posameznih predmetov, lahko le -predmete poučujejo še naprej. Učitelji predmeta - samoupravljanje s temelji marksizma, ki jim je v skladu s sklepom Strokovnega sveta SR Slov enije, za vzgojo in izobraževanje z cine 21. 1. 1981 potekel rok, v katerem morajo končati programe za izpopolnjevanje, in tega programa niso končali, ne izpolnjujejo pogojev za učitelja predmeta samoupravljanje s temelji marksizma. Učitelji predmeta samoupravljanje s temelji marksizma, ki so po sklepu Strokovnega sveta SR Slovenije za vzgojo in izobraževanje z dne 21. 1. 1981 dolžni končati program za izpopolnjevanje, pa jim rok, v katerem ga morajo dokončati, še ni potekel, morajo končati ta program do roka. določenega z navedenim sklepom, to je v treh letih po tem, ko so začeli poučevati ta predmet. Učitelji drugih predmetov, ki so začeli z delom pred uveljavitvijo tega sklepa in ki bi morali v rokih, določenih s sklepom Strokovnega sveta SRS za vzgojo in izobraževanje z dne 21. 1. 1981 končati ustrezen program za izpopolnjevanje, pa izobraževanje po takem programu ni bilo organizirano, lahko še naprej poučujejo predmete, za katere so imeli izobrazbo, določeno v točkah c) navedenega sklepa strokovnega sveta, s tem da morajo program za izpopolnjevanje dokončati najkasneje v petih letih po uveljavitvi tega sklepa. VI Z dnem uveljavitve tega sklepa preneha veljati sklep Strokovnega sveta SRS za vzgojo in izobraževanje o vrsti in stopnji izobrazbe učiteljev in sodelavcev za predmete skupne vzgojno-izobrazbene osnove, sprejet na 8. seji, dne 21. 1. 1981. VII Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Ljubljana, dne 27. junija 1985. Predsednik strokovnega sveta SRS za vzgojo in izobraževanje dr. Bogdan Kavčič 1. r. St 25 — 12. VII. 1965 URADNI UST SRS Stran 1358 UM. Na podlagi 32. člena zakona o osnovni šoli (Uradni list SRS, št. 5-582/80) je Strokovni svet SR Slovenije za vzgojo in izobraževanje sprejel SKLEP o potrditvi učbenika Biologija za 6. razred osnovne šole Učbenik Biologija za 6. razred osnovne šole, ki sta ga napisali Tatjana Angerer in Metka Kralj, se potrdi. St. SS-61/40-64-85 Ljubljana, dne 27. junija 1985. Predsednik strokovnega sveta SRS za vzgojo in izobraževanje dr. Bogdan Kavčič 1. r. 1120. V zvezi s prvo alineo prvega odstavka 45. člena in 50. členom zakona o usmerjenem izobraževanju (Uradni list SRS, št. 11-716/80) ter na podlagi Smernic za oblikovanje vzgojnoizobraževalnih programov v usmerjenem izobraževanju z dne 26. maja 1983 (točka 3.5.) je Strokovni svet SR Slovenije za vzgojo in izobraževanje sprejel SKLEP o ustreznosti učbenika Slovenski jezik 4 za četrti letnik srednjega izobraževanja Učbenik Slovenski jezik 4, ki sta ga napisala Tomo Korošec in Janez Dular, ustreza za pouk predmeta slovenski jezik s književnostjo po programih za četrti letnik srednjega izobraževanja. St. SS-61/40-65-85 Ljubljana, dne 27. junija 1985. Predsednik strokovnega sveta SRS za vzgojo in izobraževanje dr, Bogdan Kavčič 1. r. 1121. Na podlagi prvega odstavka 30. člena zakona o temeljnih pravicah iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja (Uradni list SFRJ, št. 23/82 in 77/82), 26. člena zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list SRS, št. 27/83) in 113. člena v zvezi s 1. točko 205. člena statuta Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 40/83) je skupščina Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji na seji dne 27. junija 1985 sprejela SKLEP o spremembah In dopolnitvah sklepa o ponovni uskladitvi pokojnin med letom I Sklep o ponovni uskladitvi pokojnin med letom (Uradni list SRS, št.. IB/SS) se v VIII. točki spremeni in dopolni tako, da se za prvim stavkom doda nov stavek, Id se glasi: »Odbor za plan in finance lahko določi tudi drugačen datum izplačila razlike, kot je določen v IX. točki tega sklepa.« U Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 01000-015/85 Ljubljana, dne 27. junija 1985. Skupščina Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji Predsednik Radi Bregar L r. 1122. Na podlagi 205. člena statuta Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 40/83) je skupščina Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja na seji dne 27. junija 1985 sprejela SKLEP o aktivnem povečanju akontacij nadomestila zaradi manjšega dohodka na drugem ustreznem delu I Akontacije nadomestila zaradi manjšega osebnega dohodka na drugem ustreznem delu, odmerjene po prvem odstavku 65. člena statuta za leto 1985, organizacije združenega dela vsem zaposlenim delovnim invalidom s 1. 7. 1985 akontativno povečajo za odstotek porasta osebnih dohodkov v temeljni organizaciji združenega dela po sprejetih polletnih obračunih. II Akontacije nadomestila, povečane po I. točki tega sklepa organizacija združenega dela v novi višini izplačuje od 1. .7. 1985 dalje, do dokončne odmere nadomestil za leto 1985. III Izplačani zneski akontacij se ob dokončni odmeri nadomestil poračunajo z zneski nadomestila, dokončno odmerjenega za leto 1985. IV Povečanje akontacij po I. točki tega sklepa opravijo organizacije združenega dela in o tem obvestijo skupnost. V Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu. St. 01000-015/85 Ljubljana, dne 27. junija 1985. Skupščina Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji Predsednik Rudi Bregar 1. r. 1123. Na podlagi 205. in v zvezi s 164. členom statuta Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 40/83) je skupščina Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji na seji dne 27. junija 1985 sprejela SKLEP o spremembi in dopolnitvi sklepa o določitvi del v kovaški industriji, ki se štejejo s povečanim trajanjem in e stopnji povečanja I V sklepu o določitvi del v kovaški industriji, ki se štejejo s povečanim trajanjem in o stopnji povečanja (Uradni list SRS, št. 10/82) se spremeni in dopolni I. točka sklepa tako, da se doda nova 9. podtočka, ki se glasi: 9. dela brušenja odkovkov z ročnimi in stabilnimi brusilniki. II Ta - sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 01000-15/85 Ljubljana, dne 27. junija 1985. Skupščina Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji Predsednik Rudi Bregar 1. r. 1124. Na podlagi 205. in v zvezi s 164. členom statuta Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 40/83) je skupščina Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji na seji dne 27. junija 1985 sprejela SKLEP o določitvi del v proizvodnji klora in luga, ki se štejejo s povečanim trajanjem in o stopnji povečanja 1 Za dela, ki so izredno težka in zdravju škodljiva se v smislu določb 71. člena zakona o temeljnih pravicah iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja (Uradni list SFRJ, št. 2.3/82), štejejo v proizvodnji klora in luga naslednja dela: 1. poslovodja v elektrolizi klora 2. operater pri celicah 3. operater pri pripravi elektrolita 4. dela na vzdrževanju strojev in naprav v proizvodnji klora 5. opravila delavcev pri tekočem kloru 6. opravila pomožnega delavca v proizvodnji klora 7. opravila pri sintezi klorovodikove kisline 8. dela pri proizvodnji natrijevega hipoklorita. Dela iz prejšnjega odstavka se štejejo s povečanjem delavcem, ki neposredno, nepretrgano in poln delovni čas opravljajo takšna dela. Vsakih 12 mesecev, prebitih pri opravljanju teh del, se računa za 15 mesecev zavarovanja. II Na delih iz I. točke se zavarovalna doba šteje s povečanjem od 1. 2. 1962 dalje. III Na delih iz I. točke tega sklepa bo Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji najkasneje do 31. 12. 1989 ugotovila, kako organizacija izvaja varstvene ukrepe in izpopolnjuje tehnološke postopke zaradi ugotovitve, ali še obstajajo pogoji za štetje zavarovalne dobe s povečanjem. IV Organizacije plačujejo za delavce, ki opravljajo dela iz I. točke tega sklepa, prispevek za zavarovalno dobo s povečanjem od 1. 1. 1970 dalje po veljavnih predpisih. Prispevki, ki se obračunavajo in plačujejo od datuma iz prejšnjega odstavka, se valorizirajo s količniki za preračun osebnih dohodkov iz prejšnjih let zavarovanja na raven leta pred letom, v katerem se ti prispevki obračunajo in plačajo. V Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 01000-015/85 Ljubljana, dne '21. junija 1985. Skupščina Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji Predsednik Rudi Bregar 1. r. 1125. Na podlagi 205. in v zvezi s 164. členom statuta Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Slovenju (Uradni list SRS, št. 40/83) je skupščina Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji na seji dne 27. junija 1935 sprejela SKLEP o reviziji del dimnikarjev, ki se štejejo s povečanim trajanjem I Na delih in nalogah dimnikarjev, ki so izredno težka in škodljiva za zdra\'je, se v smislu določb 71. člena zakona o temeljnih pravicah iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja (Uradni list SFRJ, št. 23/83), zavarovalna doba šteje s povečanjem tako, da se vsakih 12 mesecev, prebitih pri opravljanju teh del, računa za 16 mesecev zavarovanja. II Na delih iz I. točke se zavarovalna doba šteje s povečanjem po novi stopnji od 1. 1. 1960 dalje. III Na delih iz I. točke tega sklepa se bo do 31. 12. 1989 ugotovilo, kako organizacije združenega dela in zasebni obrtniki — dimnikarji izvajajo varstvene ukrepe in izpopolnjujejo tehnološke postopke zaradi ugotovitve, ali še obstajajo pogoji za štetje zavarovalne dobe s povečanjem. IV Organizacije združenega dela plačujejo za delavce prispevek za zavarovalno dobo s povečanjem po veljavnih predpisih. Po veljavnih predpisih plačujejo prispevek za zavarovalno dobo s povečanjem tudi zasebni obrtniki — dimnikarji zase in za delavce, katerih delo dopolnilno uporabljajo. Razliko v višini prispevka, glede na spremenjeno višino stopnje povečanja zavarovalne dobe, so orga- nizaclje združenega dela in zasebni obrtniki — dimnikarji dolžni poravnati od 1. 1. 1970 dalje. Prispevki, ki se obračunavajo in plačujejo od datuma iz prejšnjega odstavka, se valorizirajo s količniki za preračun osebnega dohodka iz prejšnjih let zavarovanja na raven leta pred letom, v katetem se ti prispevki obračunajo in plačajo. V Z določili tega sklepa prenehajo v celoti veljati določila sklepa skupščine Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji o določitvi del dimnikarjev, ki štejejo s povečanim trajanjem in o stopnji povečanja (Uradni list SRS, št. 9/79). VI Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 01000-015/85 Ljubljana; dne 27. junija 1985. Skupščina Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji Predsednik Rudi Bregar 1. r. OBMOČNA VODNA SKUPNOST SAVINJA-SOTLA CELJE 1126. Na podlagi sklepa o tarifah povračil in odškodnin Območni vodni skupnosti Savinja-Sotla za leto 1985, ki ga je IO OVS sprejel na seji dne 4. 2. 1985, in ki je bil objavljen v Uradnem listu SRS, št. 5/85, je izvršilni odbor OVS Savinja-Sotla na 16. redni 'seji dne 7. 6. 1985 spričo zmanjšanih davčnih osnov v letu 1985, sprejel naslednjo spremembo SKLEPA o tarifah povračil in odškodnin območni vodni skupnosti Savinja-Sotla za leto 1985 V letu 1985 velja osnovna tarifa povračila od davčne osnove iz dohodka DO in obrtne dejavnosti — 2 °/o. Vsa druga določila sklepa o tarifah povračil in odškodnin Območni vodni skupnosti Savinja-Sotla za leto 1985 ostajajo v veljavi. Predsednik izvršilnega odbora Jože Stanič 1. r. ORGANI IN ORGANIZACIJE V OBČINI i ■ . LJUBLJANA CELJE 1127. Skupščina samoupravne interesne stanovanjske skupnosti mesta Ljubljane je na 11. seji zbora uporabnikov dne 24. junija 1985 sprejela SKLEP o spremembi pravilnika o osnovah in merilih za kreditiranje prenove stanovanj upokojencev 1. člen V 2. členu pravilnika se črta zadnja alinea, ki glasi: -— za kreditiranje prenove, modernizacije in adaptacije stanovanj, na katerih imajo upokojenci sta-novansko pravico«. 2. člen V 7. členu se v 3. vrsti črtajo besede: »... .oziroma družbenega stanovanja ...« 3 3. člen Spremembe pravilnika začnejo veljati, ko jih ■»prejme odbor uporabnikov skupščine Samoupravne interesne stanovanjske skupnosti mesta Ljubljana, Uporabljati pa se začno osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Ljubljana, dne 24. junija 1985. Predsednica zbora uporabnikov skupščine Samoupravne interesne stanovaniske skupnosti Ljubljana Kristina Zupančič 1. r. 1128. Skupščina občine Celje je po 40. členu zakona o razglasitvi in o prisilnem prenosu nepremičnin v družbeni lastnini (Uradni list SRS, št. 5/80), na seji zbora združenega dela in seji zbora krajevnih skupnosti dne 27. junija 1985 sprejela ODLOK o določitvi odstotka od poprečne gradbene cene m2 stanovanjske površine, ki služi za določitev koristi za razlaščeno stavbno zemljišče v občini Celje 1. člen Korist za razlaščeno stavbno zemljišče se določi v višini 0.8 odstotka od poprečne gradbene cene za en m2 stanovanjske površine, ki se je v letu 1984 oblikovala v družbeni gradnji na območju občine Celje in znaša 38.007 din. 2. člen Z dnem, ko prične veljati ta odlok preneha veljati odlok o določitvi odstotka od poprečne gradbene cene m2 stanovanjske površine, ki služi za določitev koristi za razlaščeno stavbno zemljišče v občini Celje (Uradni list SRS, št. 19/84). 3. člen Ta odlok prične veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Št. 46-1/85-5 Celje, dne 27. junija 1985. Predsednik Skupščine občine Celje Edvard Stepišnik 1. r. 1129. Skupščina občine Celje je po 2. členu zakona o pogojih za prodajo stanovanjskih hiš in stanovanj v družbeni lastnini (Uradni list SRS, št. 13/74), na seji zbora združenega dela in seji zbora krajevnih skupnosti dne 27. junija 1985 sprejela ODLOK o določitvi vrednosti elementov za izračun valorizirane vrednosti stanovanjske hiše oziroma stanovanja v občini Celje 1. člen S tem odlokom se določa vrednost posameznih elementov za izračun valorizirane vrednosti stanovanjske hiše oziroma stanovanja, ki se prodaja občanom ali civilno pravnim osebam. 2. člen Povprečna gradbena cena za en m2 stanovanjske površine v letu 1984 znaša 38.007 din. Stroški za komunalno urejanje zemljišča znašajo 17 %> od povprečne gradbene cene, ki je navedena v prejšnjem odstavku. 3. člen Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati odlok o določitvi vrednosti elementov za izračun valorizirane vrednosti stanovanjske hiše oziroma stanovanja v občini Celje (Uradni list SRS, št. 19/84). 4. člen Ta odlok prične veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 46-1/85-5 Celje, dne 27. junija 1985. Predsednik Skupščine občine Celje Edvard Stepišnik 1. r. 1130. Izvršni svet Skupščnie občine Celje je po prvem odstavku 45. člena zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi (Uradni list SRS, št. 18 77 in 2/78) na seji dne 12. junija 1985 sprejel ODREDBO o pristojbinah za potrdila in dovoljenja ter za veterinarsko sanitarne preglede v občini Celje 1 S to odredbo se določijo pristojbine za potrdila in dovoljenja ter za veterinarsko-sanitarne preglede iz 49. člena zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi, ki ogrožajo vso državo (Uradni list SFRJ, št. 43/76) in 25., 27., 29. in 30. členom zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi (Uradni list SRS, št. 18/77). 2 Za izdajo dovoljenja za promet z mlekom in mlečnimi izdelki za javno potrošnjo, oziroma za podaljšanje veljavnosti dovoljenja, se plača pristojbina za vsako kravo molznico 400 din. 3 3 Za veterinarsko-sanitarne preglede pošiljk živali, živalskih proizvodov, žwalskih surovin, živalskih od- padkov ob nakladanju, prekladanju iti razklada«ju, se plačuje naslednja pristojbina: din 1. za kamionske in vagonske pošiljke 1.150 2. za kosovne pošiljke, za vsako začeto uro pregleda 1.150 Ce prijavljena pošiljka ni pravočasno pripravljena na pregled, pristojni organ, ki opravlja veterin arsko-s an i t ar ni pregled pa pride ob določenem času na mesto nakladanja, prekladanja in razkladanja, ali da je nakladanje, razkladanje ozirom prekladanje trajalo več kot eno uro, mora tisti, ki je pregled naročil plačati zamudnino v višini 1.150 din za vsako začeto uro čakanja. Poleg pristojbine mora tisti, ki je^pregled naročil, plačati tudi potne stroške izvajalca. Za veterinarsko-sanitarne preglede pri klanju živali, pri proizvodnji in prometu živil živalskega izvora ter v objektih za rejo in promet z živalmi se plača pristojbina za vsako uro pregleda 1.150 dinarjev. Potne stroške, ki nastanejo v zvezi z opravljenim veterinarsko-sanitarnim pregledom, plača uporabnik izvajalcu neposredno. 5 Za veterinarsko-sanitarne preglede izven rednega delovnega časa pristojnega organa za veterinarsko-sanitarm pregled, se plača pristojbina in zamudnina, povečana za 50 %. 6 Pristojbine po tej odredbi se obračunavajo in odvedejo na posebni zbirni račun za zdravstveno varstvo živali pri SDK št. 50700-840-003-3182 najmanj enkrat mesečno. 7 Z dnem, ko začne veljati ta odredba neha veljati odredba o pristojbinah za veterinarsko-sanitarne preglede v občini Celje (Uradni list SRS, št. 28/84). 8 Ta odredba začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 322 B-14/85-9 Celje, dne 12. junija 1985. Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Celje Zvone Hudej, dipl. inž. L r. 1131. Izvršni svet Skupščine občine Celje je na podlagi 37. člena zakona, o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84) na svoji seji dne 26. junija 1985 sprejel SKLEP s katerim se odreja javna razgrnitev osnutka sprememb in dopolnitev zazidalnega načrta Otok za območje Otok I 1 Javno se razgrne osnutek sprememb in dopolnitev zazidalnega načrta Otok za območje Otok I (v nadalj-nem besedilu: osnutek). Osnutek je izdelal Zavod občine Celje za planiranje in izgradnjo pod št. 415/83 v maju 1985. 2 Osnutek obravnava izgradnjo peš poti ob severni strani hiše Čopova ulica 10 v Celju za normalen dostop od vrstnih hiš Čopova 2, 4, 6, 8 in 10 do nadomestnih garaž lastnikov omenjenih hiš. Dostop do teh garaž je bil zaradi izgradnje novega mostu čez Savinjo in Čopove ulice onemogočen. 3 Osnutek bo javno razgrnjen v prostorih Občinskega komtieja za urejanje prostora in varstvo okolja in v prostorih, ki jih bo določila Krajevna skupnost Karel Destovnik-Kajuh. 4 Pripombe in predloge k osnutku lahko dajo delovni ljudje in občani, organizacije združenega dela ler druge organizacije in organi. Rok za pripombe je 30 dni, računajoč od dneva objave tega sklepa v Uradnem listu SRS. St. 350-12/78-5 Celje, dne 26. junija 1985. Predsednik Izvršnega svela Skupščine občine Celje Zvone Hudej, dipl. inž. 1. r. CERKNICA 1. za dejavnost upravnih organov občine Cerknica (tekoča proračunska rezerva) 2. za dejavnost upravnih organov občine Cerknica (za izboljšavo opremljenosti uprave) 3. Urbanistična dokumentacija (Zavod za urejanje prostora) 4. za prenos v proračun za leto Presežek prihodkov nad odhodki rezervnega sklada proračuna v znesku 4,819.817,15 din se prenese kot prihodek rezervnega sklada proračuna v leto 1985. Presežek prihodkov nad odhddki posebne partije proračuna v znesku 7,085.322,90 din se prenese kot prihodek posebne partije proračuna v leto 1985. 400.000,00 1,800.000,00 2,315.000,00 1,422.530,55 4. člen Pregled doseženih prihodkov in razpored prihodkov proračuna občine Cerknica za leto 1984 je sestavni del tega odloka. 5. člen Odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 400-4/85-9 Cerknica, dne 28. junija 1985. Predsednik Skupščine občine Cerknica Edo Lenarčič 1. r. 1132. Na podlagi 35. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74, 4/78 in 18/80) in 138. člena statuta oljčine Cerknica je Skupščina občine Cerknica na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 27 junija 1935 sprejela ODLOK o izvršitvi proračuna občine Cerknica za leto 1984 1. člen Sprejme se zaključni račun o izvršitvi proračuna občine Cerknica za leto 1984, katerega sestavni del- so tudi zaključni računi sredstev rezerv in zaključni račun sredstev posebne partije proračuna. 2. člen Doseženi prihodki in odhodki po zaključnem računu za leto 1934 so znašali: din 3 I. Proračun — prhiodki za leto 1984 109,639.483,65 — odhodki za leto 1984 103,701.953,10 — presežek prihodkov 5,937.530,55 II. Sredstva rezerv — prhiodki za leto 1934 4,819.817,15 —; odhodki za leto 1984 — — presežek prihodkov 4,819.817,15 III. Sredstva posebne partije — prihodki za lete 1934 10,486.821.90 — odhodki za leto 1984 3,401.489,00 — presežek prihodkov 7,085.332,90 3. člen Presežek prihodkov nad odhodki proračuna se razporedi: Bilanca prihodkov in odhodkov proračuna Skupščine občine Cerknica za leto 1984 v 000 din Klasif. oblika Besedilo Znesek i. Prenesena sredstva iz leta 1983 385 n. Davki na dohodek in davki iz GD 29.866 m. Prometni davki, davki na premoženje in na dohodek od premoženja 26.363 IV. Takse 4.377 v. Prihodki upravnih organov in drugi prihodki 3.972 VI. Odstopljeni prihodki 21.420 VII. Splošna dopolnilna sredstva republike 23.256 VIII. Dopolnilna sredstva republike za blagovne rezerve 3.000 112.639 Glavni namen Besedilo Znesek 01 Dejavnost organov DPS 67.817 02 Dejavnost ljudske obrambe 6.020 03 Dejavnost DPO 5.886 04 Negospodarske investicije 7.040 08 Socialno skrbstvo 6.699 09 Zdravstveno varstvo 165 10 Komunalna dejavnost 5.147 11 Dejavnost KS 1.633 13 Odstopljeni prihodki 1.202 18 Krediti, vezana in izločena sredstva 1.093 Tekoča proračunska rezerva 1.000 Blagovne rezerve 3.000 Presežek razporejen po ZR 5.937 112.639 1133. Na podlagi 115. člena dogovora o temeljih družbenega plana SR Slovenije za obdobje 1981—1985 (Uradni Ust SRS, št. 30/83) ter na podlagi 138. člena statuta občine Cerknica (Uradni list SRS, št. 36/82) je Skupščina občine Cerknica na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti, dne 27. junija 1985 sprejela ‘' ODLOK o splošni prepovedi gradnje ob izmeritvenem znamenju pri trigonometrični točki 1. reda št. 175 Snežnik 1. člen Da se zagotovi nemoteno opravljanje geodetskih del, je s tem odlokom razglašena splošna prepoved gradnje ob izmeritvenem znamenju — trigonometrični točki 1. reda št. 175 Snežnik in v vizirnih linijah med trigonometričnimi točkami št. 173 Krim, 174 Sv. Ana, 185 Cerk, 184 Tuhobič, 183 Učka in 181 Slavnik. Splošna prepoved gradnje velja za nadzemne objekte v razdalji 5 m okrog izmeritvenega znamenja in 5 m vstran od vizirne linije. 2. člen Območje prepovedi gradnje vseh nadzemnih objektov velja na delih parcel št. 1920 in 1921 k. o. Leskova dolina. 3. člen Meja območja prepovedi gradnje je vrisana in prikazana na kopijah zemljiško katastrskih načrtov v merilu 1 : 5760 in na kopijah temeljnih topografskih načrtov v merliu 1 : 10.000. Načrte hrani in vzdržuje občinska geodetska uprava in so na vpogled občanom, organom in organizacijam v prostorih te občinske geodetske uprave. 4. člen Investitorji posameznih nadzemnih objektov pri točki navedeni v 1. členu tega odloka, so dolžni priložiti k lokacijski dokumentaciji soglasje Republiške geodetske uprave. Zahtevek za izdajo soglasja se vloži pri občinskem geodetskem organu. 5. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 351-440/85-9 Cerknica, dne 28. junija 1985. Predsednik Skupščine občine Cerknica Edo Lenarčič 1. r. 1134. Na podlagi 219. člena, zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 44/82 in 9/85), 21. člena pravilnika o knjiženju davkov občanov (Uradni list SRS, št. 2/73 in 1/82) in 138. člena statuta občine Cerknica (Uradni list SRS, št. 36/82) je Skupščina občine Cerknica na seji zbora združenega dela in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 27. junija 1985 sprejela SKLEP o potrditvi zaključnega računa davkov in prispevkov občanov za leto 1984 1. člen Potrdi se zaključni račun davkov in prispevkov občanov občine Cerknica za leto 1984, ki ga je pregledala strokovna komisija za pregled zaključnega računa. 2. člen Zaključni račun vsebuje bilanco, bruto bilanco, pregled skupno doseženega prometa, ter pregled individualnih dolgov in preplačil zavezancev na dan 31.12.1984. 3. člen Zaključni račun davkov In prispevkov občanov izkazuje za leto 1984 naslednji promet po bruto bilanci: — predpis vseh davkov in prispevkov — predpis obresti in stroški izterjave — plačila davkov in prispevkov — odpis davkov in prispevkov — zaostanek na dan 31.12.1984 120,545.906,15 1,271.652,20 110,802.928,60 1,732.967,45 9,281.662,30 4. člen Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 400-3/85-9 Cerknica, dne 28. junija 1985. Predsednik Skupščine občine Cerknica Edo Lenarčič 1. r. i 1135. Občinska volilna komisija Cerknica, daje po 11. členu zakona o referendumu in drugih oblikah osebnega izjavljanja (Uradni list SRS, št. 23/77) POROČILO o izidu referenduma za uvedbo samoprispevka za realizacijo programa izgradnje šolskih prostorov, telovadnic in vrtcev na območju občine Cerknica Referendum je razpisala Skupščina občine Cerknica in Skupščina občinske izobraževalne skupnosti Cerknica z odlokom o razpisu referenduma (Uradni list SRS, št. 18/85) za izgradnjo vrtca v Starem trgu za 120 otrok, adaptacijo Osnovne šole Grahovo, izgradnjo večnamenskega prostora in telovadnice ter izgradnjo telovadnice pri Osnovni šoli Rakek. Referendum je bil 9. 6. 1985. Občinska volilna komisija je na podlagi pregleda glasovalnih spisov preizkusila zakonitost referenduma in ugotovila, da je bil postopek za uvedbo referenduma in sam referendum izveden v skladu z zakonom in da ni bilo nepravilnosti, ki bi vplivale na izid glasovanja. Po ugotovitvi izida glasovanja je komisija ugotovila, da je od 11 191 volilnih upravičencev glasovalo 9.834 glasovalcev, da je glasovalo »zA« 4.733 glasovalcev, »PROTI« 4.864 glasovalcev, neveljavnih je bilo 237 glasovnic, 342 glasovalcev pa se ni moglo udeležiti glasovanja iz razlogov navedenih v prvem odstavku 21. člena zakona o referendumu. Na podlagi navedenega izida glasovanja volilna komisija ugotavlja, da predlog za uvedbo samoprispevka ni bil sprejet, saj se je zan izreklo manjše število glasovalnih upravičencev. Cerknica, dne 10. junija 1985. Občinska volilna komisija Tajnik Namestnik predsednika Fikret Mehadžič 1. r. Milan Mesojedec 1. r. Člani Amalija Strohsack 1. r. Lili Cefarin 1. r. Miro Mlakar 1. r. KAMNIK 1136. Na podlagi 2. člena odloka o odločitvi organa za sprejem ukrepov neposredne kontrole cen, 2. člena dogovora o skupnih izhodiščih za določanje stanarin, cen komunalnih storitev in primestnega prometa v letu 1985 (Uradni list SRS, št. 3/85, 7/85) je Izvršni svet Skupščine občine Kamnik na 129. seji dne 25. junija 1985 sprejel SKLEP o stanarinah v občini Kamnik T. člen Sedaj veljavne stanarine v občini Kamnik se s 1. 7. 1985 povečajo za 24 č/e. 2. člen Sklep velja naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 38-8/85 Kamnik, dne 25. junija 1985. Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Kamnik Franc Jeras, inž. 1. r. KOČEVJE 1137. Na podlagi 23. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74) in 187. člena statuta občine Kočevje (Uradni list SRS, št. 6/79, 2/82 in 34/84) je Skupščina občine Kočevje na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 28. junija 1935 sprejela ODLOK 0 spremembi odloka o proračunu občine Kočevje za leto 1985 1. člen V odloku o proračunu občine Kočevje za leto 1985 (Uradni list SRS, št. 14'85) se 1. odstavek 2. člena spremeni tako. da se glasi: Predvideni prihodki občinskega proračuna v letu !985 znašajo: din 195,207.823,80 in se razdelijo: — za razporeditev po posebnem delu proračuna 193,666.682,00 — za tekočo proračunsko rezervo 1,541.141,80 2. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 400-7/85-5/1 Kočevje, dne 28. junija 1985. Predsednik Skupščine občine Kočevje Ježe Novak 1. r. Bilanca prihodkov in splošnega razporeda prihodkov proračuna občine Kočevje za leto 1985 Vrsta prihodkov Znesek 0 Prenesena sredstva 7,877.123,86 1 Davek iz osebnih dohodkov 92,965.000,00 2 Prometni davek 67,458.700,00 3 Davek na dohodek od premoženja 7,357.000,00 4 Takse 8,800.000,00 5 Prihodki po posebnih predpisih 2,750.000,00 6 Prihodki upravnih organov 8,000.000,00 Skupaj prihodki 195,207.823,80 Splošni razpored prihodkov Znesek 01 Dejavnost organov DPS 147,123.000,00 02 Dejavnost LO 8,844.000,00 03 Dejavnost DPO in društev 12,299.000,00 04 Negospodarske investicije 1,388.863,00 05 Dejavnost KS 3,259.000,00 06 Socialno in zdravstveno varstvo 12,776.000,00 ' 07 Komunalna dejavnost 220.000,00 08 Intervencije v gospodarstvu 4,083.000,00 09 Tekoča proračunska rezerva in obveznosti iz prejšnjih let 1,723.080,80 10 Izločena sredstva 3,491.886,00 Skupaj odhodki 195,207.823,80 1138. Na podlagi 187. člena statuta občine Kočevje (Uradni list SRS št. 6/79, 2/82 in 34/84) in 4. člena zakona o upravnih taksah (Uradni list SRS, št. 7/72, 23/77, 11/79, 23/82 in 18/85) je Skupščina občine Kočevje na seji zbora združenega dela in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 28. junija 1985 sprejela ODLOK » spremembi odloka o občinskih upravnih taksah 1. člen V odloku o občinskih upravnih taksah (Skup. Dolenjski list, št. 1/78 in Uradni list SRS, št. 35/82) se 7. člen spremeni tako, da se glasi: »Za spise in dejanja v upravnih stvareh ter za druge predmete in dejanja se glede taksne tarife uporabljajo določbe zakona o upravnih taksah (Uradni list SRS, št. 7/72, 23/77, 11/79, 23/82 in 18/85).-« 2. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 15. julija 1985 dalje. £t. 423-5/77-4/1 Kočevje, dne 28. junija 1985. Predsednik Skupščine občine Kočevje Jože Novak 1. r. 1139. Na podlagi prvega odstavka 45. člena zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi (Uradni list SRS, 'št. 18/77 in 2/78) ter 266. člena statuta občine Kočevje (Uradni list SRS, št. 6/79 in 2/82) je Izvršni svet Skupščine občine Kočevje na seji dne 20. junija 1985 sprejel ODREDBO o pristojbinah za veterinarsko-sanitarne preglede in dovoljenja v občini Kočevje I 1. Za obvezne veterinarsko-sanitarne preglede pošiljk živali, živalskih proizvodov, živalskih surovin in živalskih odpadkov, ki se odpravlja iz območja občine in preko državne meje, se določi pristojbina: A. za kamionske, vagonske, letalske in ladijske pošiljke kopitarjev, parklarjev in žive perutnine: din — do 10 ton 1.150,00 — za vsako nadaljnjo tono pa še po 116,00 B. za kosovne pošiljke: — kopitarjev in odraslega goveda od kom 174,00 — telet od komada 104,00 — prašičev in drobnice od komada 35,00 — žive perutnine, za vsakih 50 kom 17,00 — za čebele, za vsakih začetih 10 panjev 208,00 G. za meso kopitarjev in parklarjev od 1 kg 0,60 — za mesne izdelke 0,60 — za divjačino od 1 kg 0,60 — za drobovino od kg 0,60 — za ribe, rake, polže (tudi žive) od kg . 0,60 — za mast od kg 0,16 — za mleko od litra 0,16 — za mlečne izdelke od kg 0,60 — za jajca cela od komada 0,14 — za jajčne izdelke od kg 0,60 Za druge neimenovane živalske proizvode, surovine in odpadke, kamor spadajo: volna, dlaka, preja, črex7a, kosti, parklji, kopita, rogovi, kostna moka, mesna moka, ribja moka, mezdra, tehnična mast, med. loj, cepljenec, slanina, čebelji vosek, kožni odpadki itd. od kg — 0,16 din Ce prijavljena pošiljka ni pravočasno pripravljena na pregled, veterinarski delavec, ki opravlja ve-terinarsko-sanitarni pregled pa pride ob določeni uri na nakladalno, razkladalno oziroma prekladalno postajo, mora tisti, ki je pregled naročil oziroma napovedal, plačati zamudnino v višini 1.130 din za vsako začeto uro čakanja. 2. Za izdajo dovoljenja za promet z. mlekom in mlečnimi izdelki za javno potrošnjo oziroma za podaljšanje veljavnosti dovoljenja se določi pristojbina: — za vsako molznico — 465 din Posestniku, ki ne izdaja mleka v zbiralnico ali mlekarno, pač pa ga daje na drug način v javno potrošnjo, se poleg določene pristojbine zaračuna še odvzem mleka v takem gospodarstvu na stroške pregleda molznic na tuberkulozo. 3. za obvezne veterinarsko-sanitarne preglede klavne živine, mesa in mesnih izdelkov v ZKGP Kočevje — TOZD Mesarija, se plača pristojbina za pregled živali in mesa pri razkladanju v klavnici, za pregled živali pred zakolom in za pregled mesa in mesnih izdelkov ter za plačilo stroškov, ki nastajajo pri odvzemu vzorcev za bakteriološke preglede v sumljivih slučajih, z občasnimi pregledi brisov rok. oblek in opreme -r- v mesečnem znesku, ki zajema bruto OD z vsemi obveznostnii iz dohodka in čistega dohodka, kar predstavlja vrednost režijske ure veterinarskih delavcev, materialne stroške upravičene režije in 15 •/• prispevka za republiko za zdravstveno varstvo živali. Stroški analiz živil, surovin in odpadkov zaradi sistematske kontrole ter dokazovanja neoporečnosti živil, surovin in odpadkov, odvzema in preiskav brisov, preiskav živalskih proizvodov na vsebnost rezi-duov, pesticidov, težkih kovin, zdravil in drugih toksičnih snovi, bremenijo organizacijo združenega dela, pri kateri se opravlja kontrola. 4. Za obvezne veterinarsko-sanitarne preglede mleka pri obdelavi in predelavi v mlečna izdelke v mlekarni se določi pristojbina v mesečnem znesku, ki zajema polovice bruto OD dipl. veterinarja, materialne stroške, stroške upravne režije in 15 °/o prispevka za zdravstveno varstvo živali. 5. za veterinarsko-sanitarne preglede divjadi in drugih živil živalskega izvora v gostinskih obratih, na tržnicah, v pakirnicah, hladilnicah ali pri zasebnikih se določi pristojbina: — za vsako začeto uro porabljenega časa za pregled — 1.130 din 6. za predpisano veterinarsko napotnico za bolne živali, ki se zaradi klanja odpremljajo v klavnico ter za živali, zaklane v sili, se določi pristojbina v znesku 352 din. Če se pregled opravlja izven rednega delovnega časa — na dan nedelje ali državnega praznika ali v nočnem času od 22. do 5. ure, se pristojbine oziroma zamudnina poveča za 50 %>. II Pristojbina za opravljeni veterinarsko-sanitami pregled pošiljke živali, živalskih odpadkov ob nakladanju in razkladanju, pristojbino za veterinarsko-sanitarne preglede živali in živil živalskega izvora in promet z mlekom in mlečnimi izdelki, plačuje organizacija združenega dela ali občan takoj po opravljenem pregledu oziroma ob izdaji dovoljenja. Pristojbine pa se lahko obračunavajo tudi mesečno. III Pristojbine, plačane v gotovini ali z drugimi sredstvi plačilnega prometa, odvede občina ali organizacija združenega dela na zbirni račun št. 51300-840-016-3102 — »republiške takse za promet s parklarji in kopitarji«-. Pristojbine iz prejšnjega odstavka se morajo odvajati mesečno na zbirni račun najmanj enkrat na mesec, takoj pa, če bi porabljena sredstva presegla blagajniški maksimum. IV Z dnem, ko začne veljati ta odredba, se neha uporabljati odredba o pristojbinah za vetennarskU-sa-nitarne preglede in dovoljenja v občini Kočevje (Uradni list SRS, št. 39/84). ' V Ta odredba začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 322-21/84-3/1 Kočevje, dne 20. junija 1985. Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Kočevje i Stane Letonja, inž. 1. r. LAŠKO 1140. Na podlagi drugega odstavka 60. člena zakona o vodah (Uradni list SRS, št. 38/81) 3. člena zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 25/83) in 195. člena statuta občine Laško (Uradni list SRS, št. 21/82) je Skupščina občine Laško na sejah zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 22. junija 1985 sprejela ODLOK o varstvenem območju virov pitne vode za vodovod Kal I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen Ta odlok določa varstveno območje in varstvene pasove virov pitne vode za vodovod Kal in ukrepe za zavarovanje podtalnice ter zajetij pred spreminjanjem količine, kakovosti in pred onesnaženjem. 2. člen Meje varstvenih pasov vodnih virov za potrebe * najetij pitne vode za vodovod Kal - Laško so določene z dokumentacijo: poročilo o raziskovalno-kaptažnih delih na območju Zgornje Rečice pri Laškem, ki ga je izdelal Geološki zavod Ljubljana v septembru 1983 Pod št. K-2-30 in grafični prikaz varovalnega območja zajetij s seznamom parcel za posamezne varovalne pasove, ki ga je izdelala Geodetska uprava občin Celje in Laško v mesecu februarju 1985 pod št. O-122/84, je sestavni del tega odloka. r 3. člen Varstveno območje vodnih zajetij zajema: 1. najožji varstveni pas, kjer veljajo najstrožji varstveni ukrepi, 2. ožji varstveni pas, kjer veljajo strogi varstveni ukrepi, 3. širši varstveni pas, kjer veljajo posebni varstveni ukrepi. 4. člen Za vsak poseg v varstveni pas zajetij, ki bi lahko vplival na spremembe količine in kakovost vode, je potrebno soglasje pristojnega Organa sanitarne inšpekcije po predhodnem mnenju območne vodne sKupnosu ter upravljalen vodovoda. II. VARSTVENI UKREPI 5. člen Najožji varstveni pas je namenjen zaščiti podtalnice in objektom za preskrbo s pitno vodo ter mora biti ograjen v velikosti 20 X 20 m. V njem veljajo sledeča določila: — prepovedan je vsak poseg v prostor, — površina je namenjena izključno objektom, ki služijo za preskrbo s pitno vodo, — območje mora biti zgrajeno tako, da je možen dostop samo zaposlenim, — prepovedana je uporaba vseh gnojil in biocidov, — upravljal ec vodovoda mora imeti pravico uporabe na tem zemljišču. 6. člen Ožji varstveni pas s strogim režimom varovanja je namenjen zaščiti podtalnice. V tem varstvenem pasu je prepovedano opravljati naslednje dejavnosti: — odlaganje odpadkov ni dovoljeno — prepovedano odvažanje zemlje .— prepovedano odpiranje in izkoriščanje kamnolomov, — pri gozdnih delih je potrebno storiti vse ukrepe, da ne pride do izlitja naftnih derivatov. 7. člen Širši varstveni pas s higienskim tehničnim režimom varovanja je namenjen za zaščito toka podtalnice proti zajetjem in je označen z opozorilnimi znaki. V tem varstvenem pasu je prepovedano in v omejenem obsegu dovoljeno opravljati naslednje dejavnosti: — odlaganje odpadkov ni dovoljeno — prepovedano odvažanje zemlje — prepovedano odpiranje in izkoriščanje kamnolomov, — pri gozdnih delih je potrebno storiti vse ukrepe, da ne pride do izlitja naftnih derivatov. III. KAZENSKE DOLOČBE 8. člen Z denarno kaznijo od 5.000 do 30.000 din se kaznuje za prekršek organizacija združenega dela ali druga pravna oseba, ki krši določila 5., 6., 7. člena tega odloka Z denarno kaznijo od 2.000 do 5.000 din se kaznuje odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena. 9. člen Z denarno kaznijo od 2.000 do 5.000 din se kaznuje za prekršek posameznik, ki krši določila 5., 6., 7. člena tega odloka. IV. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 10. člen Investitor vodovoda mora v roku enega leta po uveljavitvi tega odloka urediti premoženjsko pravno stanje, postaviti ograje in opozorilne znake, v skladu določili tega odloka. 11. člen Nadzor nad izvajanjem tega odloka vrši sanitarni inšpektor občine Laško. 12. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 352-5/84 Laško, dpe 22. junija 1985. Predsednik Skupščine občine Laško Franc Lipoglavšck 1. r. 1141. Na podlagi 159. člena zakona o sistemu družbenega planiranja in o družbenem planu SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 1/80), 5. in 7. člena zakona o varstvu kmetijskih zemljišč pred spreminjanjem namembnosti (Uradni list SRS, št. 44/82) in 194. člena statuta občine Laško (Uradni list SRS, št. 21/82) je Skupščina občine Laško na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 22. junija 1985 sprejela SKLEP o dopolnitvi družbenega plana občine Laško za obdobje 1981—1985 Družbeni plan občine Laško za obdobje 1981— 1985 se v poglavju »Načini urejanja prostora« (Spremembe in doponlltve družbenega plana občine Laško za obdobje 1981—1985 — tekstualni del, november 1984) dopolni z naslednjim besedilom: »Kmetijskim zemljiščem, ki so razvrščena v I. kmetijsko območje, se lahko spremeni namembnost, če gre za gradnjo novih ali nadomestnih stanovanj- skih in drugih objektov, ki neposredno služijo primarni kmetijski proizvodnji, če zaradi geoloških ali drugih objektivnih vzrokov ni možna lokacija na II. kmetijskem območju.« St. 30-17/84 Laško, dne 22. junija 1985. Predsednik Skupščine občine Laško Franc Lipoglavšck 1. r. LITIJA 1142. Na podlagi dogovora o skupnih izhodiščih za določanje stanarin, cen komunalnih storitev ter mestnega in primestnega prometa v letu 1985 (Uradni list SRS, št. 3/85) in 250. člena statuta občine Litija (Uradni list SRS, št. 28/83) je Izvršni svet Skupščine občine Litija na 88. seji dne 2. julija 1985 sprejel ODREDBO o ceni toplotnega ogrevanja v stanovanjski soseski Rozmanov trg v Litiji 1. člen Cena toplotnega ogrevanja iz centralne kotlovnice v stanovanjski soseski Rozmanov trg znaša 149 din/m2. 2. 'člen Cena iz 1. člena te odredbe velja od 15. 7. 1985 dalje. 3. člen Ta odredba velja od dneva objave v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 15. 7. 1985 dalje. St. 38-1/85 Litija, dne 2. julija 1985. Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Litija Zvonimir Bric 1. r. LJUBLJANA CENTER 1143. Na podlagi 45. člena zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi (Uradni list SRS, št. 18/77) in 1. člena zakona o spremembi zakona o varstvu živali pred kužnim boleznimi (Uradni list SRS, št. 2/78) ter 200. člena statuta občine Ljubljana Center (Uradni list SRS, št. 2/78 in 35/81) je Izvršni svet skupščine občine Ljubljana Center na svoji 162. seji dne 19. junija 1985, sprejel ODREDBO o pristojbinah za veterinarsko-sanitarne preglede In dovoljenja v občini Ljubljana Center 1. člen Za obvezne veter!riarsko-sanitarne preglede pošiljk živali, živalskih prtiizvodoV, živalskih surovin in živalskih odpadkov ob nakladanju, razkladanju, prekladanju in gonjenju živali, ki se odpravljajo iz območja občine ali preko državne meje, se določijo pristojbine: din a) Za kamionske, vagonske in letalske pošiljke kopitarjev, parkljarjev in žive perutnine do 10 ton 1.150,00 — za vsako nadaljno tono 115,00 b) Za kosovne pošiljke: — kopitarjev in odraslih govedi od kom 137,00 — telet od kom 80,00 — prašičev in drobnice od kom 50,00 — žive perutnine za vsakih začetih 50 kom 25,00 — za vsako čebeljo družino 25,00 — za ostale neimenovane živali po režijski uri c) Za meso kopitarjev in parklarjev od kg 0,50 — mesne izdelke od kg ‘ 0.50 — divjačino od kg 0,50 < — perutninsko meso od. kg 0,50 — drobovino od kg 0,50 — ribe, rake, polže od kg 0,50 — mast od kg 0.50 — mleko od litra 0,08 — mlečne izdelke od kg 0,50 — jajca — cela od kom 0.06 — jajčni izdelki od kg 0,50 Ostale neimenovane živalske proizvode, surov:np in odpadke od kg 0.22 Ce prijavljena pošiljka ni pravočasno pripravljena za pregled, pristojni organ, ki opravlja veterinar-sko-šanitarne preglede pa pride ob določenem času na mesto nakladanja, prekladanja oziroma razkladanja ali da je nakladanje, razkladanje oziroma prekladanje trajalo več kot eno uro, mora tisti, ki je pregled naročil, plačati zamudnino v višini 1.150,00 dinarjev za vsako začeto uro čakanja. Poleg pristojbine mora tisti, ki je pregled naročil, Plačati tudi prevozne stroške. 2. člen Za veterinarsko-sanitarne preglede klavnih živali In živil živalskega izvora se plačujejo naslednje pristojbine: din a) Za veterinarsko-. sanitarne preglede klavnih bivali in mesa: — za goveda in kopitarje od kom 210 — za teleta od kom 116 — za prašiče od kom 143 — z? 4o 50 kg od kom 111 — za drobnico od kom 111 — za perutnino od kom 1 Pristojbina iz prejšnjega odstavka zajema pregled živali pri. razkladanju in pred zakolom, pregled mesa in mesnih izdelkov pod pogojem, da se navedeni pregledi opravijo na enem mestu oziroma ha isti lokaciji. V nasprotnem primeru se plačuje poleg pristojbine še potne stroške in zamudnina. Pri klanju živali, ki so prispele v klanje z veterinarsko napotnico in živallj za katere je obvezen bakteriološki pregled po 32. členu pravilnika o načinu opravljanja stalnega veterinarsko-sanitarnega pregleda živali za zakol in izdelkov živalskega izvora (Uradni list SRS, št. 47/78) se poleg pristojbine za veteri-narsko-sanitarni pregled zaračunajo stroški bakterioloških In kemičnih preiskav. Ti stroški gredo v breme lastnika živali. b) Za veterinarsko-sanitarne preglede jajc in jaj- čnih izdelkov v proizvodnji jajc in predelavi jajc v jajčne izdelke — od komada proizvedenega oziroma v jajčne izdelke predelanega jajca 0,02 din c) Za veterinarsko-sanitarne preglede rib v ribogojnicah — od vsake začete ure 1.150 din d) Za veterinarsko-sanitarne preglede divjačine pred skladiščenjem in zmrzovanjem: — za jelenjad, srnjad, din muflone, gamse ' od kom 135 — za divje prašiče s trihinoskopskim pregledom od kom 190 — za medvede s trihinoskopskim pregledom od kom 270 — za zajce od kom 33 — za divjo perjad od kom 16 e) Za veterinarsko-sanitarne preglede divjačine, živil živalskega izvora v gostinskih obratih, tržnicah, v pakirnicah in hladilnicah din — za vsako začeto uro porabljenega časa 1.150 Poleg pristojbine se plačajo tudi prevozni stroški in potrebne preiskave. 3. člen Za izdajo dovoljenja za promet z mlekom in mlečnimi izdelki za javno potrošnjo, oziroma za podaljšanje veljavnosti • dovoljenja plača proizvajalec oziroma prodajalec pristojbino za vsako din — kravo molznico 350 — za ovco in kozo pa 85 Posestniku, ki ne oddaja mleka v zbiralnice ali mlekarno, pač pa ga daje na drugi način v promet oziroma javno potrošnjo, se poleg določene pristojbine zaračuna še stroške za odvzem mleka, analiza mleka in pregled molznic na tuberkulinizacijo. 4. člen Pristojbina za veterinarsko-sanitarne preglede se lahko plačuje tudi v letnem pavšalu, ki ga sporazumno določita in medsebojno obračunata organizacija združenega dela, pri kateri se veterinarsko-sani-tarni pregledi opravljajo, in Izvršni svet skupščine občine. Letni pavšali se mesečno akontirajo v višini ene dvanajstine. 5. člen Za veterinarsko-sanitarne preglede izven delov-„ nega časa pristojnega organa za veterinarsko-sanitarne preglede se plača pristojbina in zamudnina povečana za 50 odstotkov. 6. člen Pristojbine po tej odredbi se obračunavajo mesečno in odvedejo na posebni zbirni račun za zdravstveno varstvo živali pri SDK št. 50100-840-025-3182 najmanj enkrat mesečno. ' 7. člen Z dnem, ko začne veljati ta odredba, preneha veljati odredba o pristojbinah za veterinarsko-sanitarne preglede in dovoljenja v občini Ljubljana Center (Uradni list SRS, št. 39/84). 8. člen Ta odredba začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 322-4/78 Ljubljana, dne 19. junija 1985. Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Ljubljana Center Miian Slemnik 1. r. LJUBLJANA MOSTE-POLJE 1144. Na podlagi 194. člena statuta občine Ljubljana Moste-Polje (Uradni list SRS, št. 16/82) in 21. člena pravilnika o knjiženju davkov občanov (Uradni list SRS, št. 2/73 in 1/82) je skupščina občine na seji zbora združenega dela in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 27. junija 1985 sprejela SKLEP e potrditvi davčnega zaključnega računa za leto 1984 I Davčni zaključni račun za leto 1984 se potrdi. II Davčni zaključni račun, ki ga je dne 14. in 15. maja 1985 pregledala komisija imenovana s sklepom skupščine občine Ljubljana Moste-Polje št.: 010-2/85-01 z dne 1. 4. 1985, in ugotovila, da je pravilno sestavljen, obsega: 1. bilanco 2. bruto bilanco 3. pregled skupno doseženega prometa, 4. pregled zaostankov in preplačil, 5. zapisnik komisije o pregledu zaključnega računa. III Zaključni račun izkazuje: 1. prenos salda iz preteklega leta 2. obremenitve za leto 1984 3. odpise v letu 1984 4. plačila v letu 1984 5. obresti in stroške 6. saldo zaostankov v letu 1984 IV Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS in začne veljati osmi dan po objavi. St. 010-2/85-01 Ljubljana, dne 2. julija 1985. Predsednik Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje Niko Lukež 1. r. 1145. Na podlagi 13. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni Isit SRS, št. 16/67, 27/72 in 8/78), 4. člena odloka o sprejetju regulacijsko zazidalnih načrtov za območje zazidalnih otokov industrijske in servisne cone v Mostah (Glasnik, št 10/69) in 224. člena statuta občine Ljubljana Moste-Polje (Uradni list SRS, št. 16/82) je Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje na 161. seji dne 25. junija 1985 sprejel * S K 1. E P o skladnosti dokumentacije za realizacijo za zazidalni otok MP 3/5 ISKRA-DELTA (del) z regulacijsko zazidalnim načrtom za območje zazidalnih otokov indu-strijsko-scrvisne cone v Mostah 1 Izvršni svet ugotavlja skladnost dokumentacije za realizacijo zazidalne zasnove za del zazidalnega otoka MP-3/5 — parcela ISKRA-DELTA z regulacijsko zazidalnim načrtom za območje zazidalnih otokov industrijsko servisne cone v Mostah (Glasnik, št. 10/69). 2 Dokumentacijo iz prve točke tega sklepa je aprila 1985 izdelal Zavod za izgradnjo Ljubljane TOZD Urbanizem-LUZ pod šifro projekta 3369 in je sestavni del tega sklepa. 3 Nadzor nad izvajanjem tega sklepa opravlja urbanistična inšpekcija pri Mestni upravi za inšpekcijske službe SML. , 4 Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Št. 010-0/85-02 Ljubljana, dne 25. junija 1985. Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje Milan Jelenc 1. r. 29,162.086,10 784,083.413,75 2,422.168,50 791,085.502,35 18.045.149.50 37.782.978.50 LJUBLJANA VIC-RUDNIK 1116. Na podlagi 39. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/34) ter 174. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 2/78 in 35/81) je Skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 26. junija 1985 sprejela ODLOK o zazidalnem načrtu za del soseske VS 1 Trnovo (območje med Opekarsko cesto in Malim Grabnom) 8 ; 506 m2, 9 :429 m2, 10 : 601 m2, 11 : 450 m2, 12 : 621 m2, 13 :716 m2, 17 : 588 m2, 21 : 750 m2, 25 : 428 m2, 29 : 648 m2, 14 : 648 m2, 18 : 772 m2, 22 : 750 m2, 26 : 480 m2, 15 : 765 m2, 19 : 772 m2, 23 : 682 m2, 27 : 408 m2, za zaklonišče: 30 :1423 m2. 16 : 778 m2, 20 : 806 m2, 24 :516 m2, 28 : 350 m2. 6. člen Rekreacijski pas ob Ljubljanici in Malem grabnu je namenjen pretežno pešcem. Drevored vrb po načrtih arh. Plečnika je potrebno ohranjati in obnavljati kot vrednoto širšega pomena. 1. UVODNE DOLOČBE 1. člen S tem odlokom se sprejme zazidalni načrt za del soseske VS 1 Trnovo (območje med Opekarsko cesto in Malim grabnom), ki ga je izdelal ZIL TOZD Urbanizem — LUZ Ljubljana, pod številko 2983 v juliju 1001. 2. člen Zazidalni načrt iz prejšnjega člena vsebuje: a) grafične prikaze: — stari zazidalni načrt za celotno sosesko VS 1 Trnovo — fizična inventarizacija obstoječih objektov in dovozov — arhitektonska situacija — prometno-tehnična dokumentacija — zbirni načrt komunalnih naprav — kopija katastrskega načrta — načrt obodne parcelacije z načrtom gradbenih Parcel; b) obrazložitev k zazidalnem načrtu; c) soglasja pristojnih služb in organov. II. MEJE OBMOČJA 3. člen Območje, za katerega se sprejme ta zazidalni hačrt, obsega površino v velikosti 11,86 ha, katere meje potekajo po: robu Malega grabna in Ljubljanice ter notranjem robu pločnika Opekarske ceste in podaljška Ceste v Mestni log Iz ureditvenega območja je izvzeta površina obstoječega podjetja KIP na parcelah št. 250/217, 250/641, 759, 250/141 m 250/215. 4. člen Obravnavano območje je po določilih GUP na-tnenjeno za stanovanja in spremljajoče dejavnosti. Pretežno pozidani predel omogoča le dopolnilno grad-nio (individualna gradnja). 5. člen Lokacija novih objektov je določena v grafičnem delu načrta iz 2. člena tega odloka na gradbenih parcelah velikosti: za individualne hiše: 1 : 446 m2, 2 : 536 m2, 3:720m2, 4 : 540 m2, 5: 610 m2, 6 : 643 m2, 7 : 594 m2, III. FUNKCIONALNE IN OBLIKOVALSKE REŠITVE OBJEKTOV IN NAPRAV OZIROMA POSEGOV V PROSTOR TER DOVOLJENE TOLERANCE 7. člen Površine, ki so namenjene novogradnjam na parcelah iz 5. člena se pozidajo z individualnimi hišami pod naslednjimi pogoji: — tlorisne dimenzije: max. 9 X 12 m s stoleranco — Im, razen dveh objektov na parceli št. 250/87 : : 9 X 10 m s toleranco — Im, — višine objektov: P + 1, dovoljena toleranca ± 0,5 etaže, — smeri slemena: določena v grafičnem delu načrta iz 2. člena tega odloka, —. kritina: salonit ali salonitke sive ali temno-rjave barve, — gradbene linije: obvezna linija severovzhodne fasade. 8. člen Pri novopredvidenih objektih so garaže in shrambe obvezno v stanovanjskih hišah. 9. člen Obstoječi stanovanjski objekti se lahko spreminjajo pod pogoji: — ne sme se spremeniti vpliv objektov na sosednje objekte (hrup, onesnaževanje zraka in vode), — v obcestne gradbene linije ob Opekarski cesti, Trnovskem pristanu, Veliki čolnarski ulici, Mali čolnarski ulici in Velikem štradonu se objekti ne smejo širiti, — povečava objektov v notranjosti krajev je možna, vendar spremembe objektov ne smejo biti tolikšne, da se spreminja karakter in proporci individualnih hiš, — v kolikor v obstoječih stanovanjskih objektih ni garaž in shramb je možno le-te zgraditi na osnovi vsakokratnih strokovnih osnov. 10. člen Ograje so lahko: žive meje, višine 1,20 m z žično mrežo v sredini. 11. člen V obstoječih in predvidenih objektih je dopustna čista in mirna obrt ali storitvena dejavnost, za katero je potrebno izdelati predhodne strokovne osnove. 12. člen Situacija cest, dovozov in dostopov je določena v grafičnem delu načrta iz 2. člena tega odloka. Stanovanjske zbirne ceste: Trnovski pristan, Velika čolnarska, Mala čolnarska ulica in Veliki štradon so zaradi omejenega prostora predvidene kot 5,5 m široke ceste, za pešce pa se na cestišču označi z rumeno talno črto širine 1 m. 13. člen Komunalna oprema (kanalizacija, vodovod, elektrika, PTT, javna razsvetljava) je prikazana v grafičnem prikazu iz 2. člena tega odloka. IV. ZAČASNA NAMEMBNOST ZEMLJIŠČ IN OBVEZNOSTI INVESTITORJEV IN IZVAJALCEV PRI IZVAJANJU ZAZIDALNEGA NAČRTA 14. člen Do pričetka gradnje načrtovanih objektov in naprav iz 5. člena tega odloka je stavbno zemljišče dovoljeno uporabljati v sedanje namene. Niso dovoljeni posegi, ki bi motilno vplivali na pogoje bivanja v obstoječih objektih ali na načrtovano izrabo. 15. člen Vse nove objekte je potrebno priključiti na komunalne naprave iz 13. člena tega odloka, investitorji so dolžni plačati sorazmerni delež stroškov urejanja stavbnih zemljišč. 16. člen Investitorji individualnih objektov so dolžni urediti okolico novogradenj v skladu z zazidalnim načrtom najkasneje v 3 letih od izdaje gradbenega dovoljenja. V. KONČNE DOLOČBE 17. člen S pričetkom veljavnosti tega odloka preneha veljati odlok o sprejetju zazidalnega načrta za območje zazidalnega otoka VS -1 in VS - 2 Trnovo (Uradni list SRS, št. 27/1972) za območje iz 3. člena tega odloka. 18. člen Zazidalni načrt je stalno na vpogled občanom in organizacijam pri občinskem upravnem organu, pristojnem za urejanje prostora, pri Geodetski upravi mesta Ljubljane, pri Mestni upravi za inšpekcijske službe in pri ZIL TOZD Urbanizem LUZ. 19. člen Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka vrši Mestna uprava za inšpekcijske službe. 20. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 350-17/81 Ljubljana, dne 26. junija 1985. Predsednik Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik Maks Klanšek 1. r. 1147. Na podlagi 39. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84) ter 174. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni Ust SRS, št. 2/78 in 35/81) je Skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 26. junija 1985 sprejela ODLOK o zazidalnem načrtu za del območja RS 1, 2 Rudnik med Peruzzijevo cesto, Knezovim štrandonom in Cesto XVIII. divizije (Jurčkovo potjo) I. UVODNE DOLOČBE 1. člen S tem odlokom se sprejme zazidalni načrt za del območja RS 1, 2 Rudnik med Peruzzijevo cesto, Knezovim štrandonom in Cesto XVIII. divizije (Jurčkovo potjo), ki ga je izdelal ZIL TOZD Urbanizem LUZ, Ljubljana v marcu 1984 pod številko 3172. 2. člen Zazidalni načrt iz prejšnjega člena vsebuje: a) grafične prikaze: — geodetski načrt v merilu 1 : 1000 — zazidalni načrt iz leta 1978 z vrisano kasnejšo nedovoljeno gradnjo, M 1 : 1000 — fizična inventarizacija objektov, M 1 : 1000 — arhitektonsko-zazidalna situacija M 1 :1000 in M 1 :500 — višine in tipi objektov v M 1 : 500 — detajl otroškega igrišča stanovanjske četrti, M 1 : 100 — načrt zaklanjanja v M 1 : 1000 — prometna ureditev, M 1 : 1000 — komunalne napeljave — idejni poteki, M 1 :1000 — kopija katastrskega načrta, M 1 : 1000 — načrt obodne parcelacije z načrtom gradbenih parcel b) obrazložitev k zazidalnemu načrtu c) soglasja pristojnih organov in organizacij d) cena stroškov za izvedbo zazidalnega načrta. II. MEJE OBMOČJA 3. člen Območje, za katerega se sprejme ta zazidalni načrt, obsega površino v velikosti 9,60 ha, katere meje potekajo do notranjega roba Peruzzijeve ceste, Knezovega štradona, Ceste XVIII. divizije (Jurčkove poti) in zunanjega roba Kerinove ulice. 4. člen Obravnavano območje je po določilih GUP namenjeno za stanovanja in spremljajoče dejavnosti. Na večjih praznih površinah je predvidena organizirana gradnja verižnih hiš, v vrzelih pa dopolnilna gradnja individualnih hiš in dvojčkov. 5. člen Lokacija novih objektov je določena v grafičnem delu načrta 2. člena tega odloka na gradbenih parcelah, velikosti: 1 : 1448 m2 (6 vrstnih hiš), 2 : 655 m2 (7 garaž), 3:415 m2 (individualna hiša), 4 : 1433 m2 (6 vrstnih hiš), 5 : 1634 m2 (6 vrstnih hiš), 6 :1154 m2 (14 garaž), 7 : 411 m2 individualna hiša), 8 : 360 m2 (individualna hiša), 9 :437 m2 (individualna hiša), 10 : 506 m2 (individualna hiša), 11: 506 m2 (individualna hiša), 11 a : 506 m2 (individualna hiša), 12 : 506 m2 (individualna hiša), 13 :506 m2 (individualna hiša), 14 : 506 m2 (individualna hiša), 15; 966 m2 (individualna hiša), 16 : 2043 m2 (32 garaž), 17 :1378 m2 (6 vrstnih hiš), 18 :685 mS (2 vrstni hiši), 19 : 1491 m2 (6 vrstnih hiš), 20 : 1439 m2 (6 vrstnih hiš), 21 : 1792 m2 (6 vrstnih hiš), 22 : 1450 m2 (6 vrstnih hiš), 23 : 487 m2 (individualna hiša), 24 :440 m2 (individualna hiša), 25 : 770 m2 (individualna hiša), 26 : 623 m2 (2 vrstni hiši), 27 : 628 m2 (2 vrstni hiši), 28 :630 m2 (2 vrstni hiši), 29 : 633 m2 (2 vrstni hiši), 30 : 635 m2 (2 vrstni hiši), 31 : 636 m2 (2 vrstni hiši), 32 :625 m2 (2 vrstni hiši), 33 : 1148 m2 (17 garaž), 34 : 750 m2 (individualna hiša), 35 : 532 m2 (individualna hiša), 36 : 613 m2 (individualna hiša), 37 :596 m2 (individualna hiša), 38 : 1528 m2 (6 vrstnih hiš), 39': 1479 m2 (6 vrstnih hiš), 40 : 1428 m2 (6 vrstnih hiš), 41 : 736 m2 (18 garaž), 42 : 765 m2 (individualna hiša), 43 : 1584 m2 (2 zaklonišči v umetnem hribu), 44 :1237 m2 (otroško igrišče). III. FUNKCIONALNE IN OBLIKOVALSKE REŠITVE OBJEKTOV IN NAPRAV OZIROMA POSEGOV V PROSTOR TER DOVOLJENE TOLERANCE 6. člen Površine, ki so namenjene novogradnjam na parcelah iz 5. člena, se pozidajo z verižnimi hišami, individualnimi hišami in dvojčki: a) pri gradnji verižnih hiš je obvezno upoštevati — glavne projekte (št. projekta: 571, avtorja A. Peršin, dipl. ing. arh., D. Gorjup, dipl. ing. arh., — SCT), — sestava posameznih enot oziroma višine objektov, kot so prikazani v grafičnem delu načrta (višine in tipi objektov) iz 2. člena tega odloka, — atrijske ograje in ropotarnice so sestavni del Projekta, — garaže: glavni projekti (št. projekta 571/1, avtorja A. Peršin, dipl. ing. arh., D. Gorjup, dipl. ing. arh. — SCT), b) pri gradnji individualnih hiš in dvojčkov je obvezno upoštevati: situacije, gradbene linije, tolerance : — situacija: po grafični prilogi iz 2. člena tega odloka, — gradbene linije: obvezne linije v obcestnem delu; tolerance: možne v notranjost karejev, — velikost individualnih hiš: 9 X 11 m, tolerance ~ 1,00 m, velikost dvojčkov 10 X 20 m, tolerance i 1,00 m, — višine objektov: P + 1, dovoljena toleranca - 0,5 etaže, — smer slemena: določena v grafičnem delu načrta iz 2. člena tega odloka, • — kritina: salonit ali salonitke sive barve. 7. člen Pri novopredvidenih objektih so garaže in shrambe obvezno v stanovanjskih objektih. 8. člen Obstoječi stanovanjski objekti se lahko spreminjajo pod pogoji: — ne sme se spreminjati vpliv na sosednje objekte (hrup, onesnaževanje zraka in vode), — v obcestne gradbene linije vseh cest se objekti ne smejo širiti, — v kolikor v obstoječih objektih ni garaž in shramb je le-te možno zgraditi na osnovi vsakokratnih strokovnih osnov. 9. člen Ograje pri obstoječih in novopredvidenih individualnih stanovanjskih hišah in dvojčkih so lahko: žive meje, Višine 1,20 m, z žično mrežo v sredini. 10. člen V obstoječih in predvidenih objektih je dopustna čista in mirna obrt ali storitvena dejavnost, za katero je potrebno izdelati strokovne osnove. 11. člen Situacija cest, dovozov in dostopov je določena v grafičnem delu načrta iz 2. člena tega odloka: — dvosmerne cestje, širine 5,50 m: Kerinova ulica in ulica med Dolinškovo in Bobrovo ulico, — enosmerne ceste, širine 3,50 m: Krošljeva, Do-linškova in Bobrova ulica. Dostopi do predvidenih verižnih hiš so namenjeni pešcem, razen za intervencijski dovoz. 12. člen Komunalna oprema (kanalizacija, vodovod, elektrika, PTT, javna razsvetljava, kontejnerji za zbiranje smeti) je prikazana v grafičnem delu iz 2. člena tega' odloka. IV. ZAČASNA NAMEMBNOST ZEMLJIŠČ IN OBVEZNOSTI INVESTITORJEV IN IZVAJALCEV PRI IZVAJANJU ZAZIDALNEGA NAČRTA 13. člen Do pričetka gradnje načrtovanih objektov in naprav iz 5. člena tega odloka je stavbno zemljišče dovoljeno uporabljati v sedanje namene. Niso dovoljeni posegi ki bi motilno vplivali na pogoje bivanja v obstoječih objektih ali na načrtovano izrabo. 14. člen Vse predvidene verižne hiše in pripadajoče garaže, opredeljene v 2. in 7. členu tega odloka je potrebno zgraditi v obliki organizirane gradnje enotno do 3. gradbene faze + zunanje lupine in istočasno urediti okolico. Ob realizaciji objektov je potrebno zgraditi tudi 2 predvideni zaklonišči in otroško igrišče iz 2. člena tega odloka (detalj otroškega igrišča stanovanje četrti). 15. člen Investitorji individualnih hiš in dvojčkov so dolžni urediti okolico novogradenj v skladu z zazidalnim načrtom najkasneje v 3 letih od izdaje gradbenega dovoljenja. 16. člen Vse objekte je potrebno priključiti na komunalne naprave iz 12. člena tega odloka. Investitorji so dolžni plačati sorazmerni delež stroškov urejanja stavbnih zemljišč. 17. člen Izgradnja obravnavanega območja dela RS 1, 2 — vzhodno od Peruzzijeve ceste je predvidena v zadnji £azi, saj poteka organizirana gradnja v celotni soseski od zahoda proti vzhodu. V. KONČNE DOLOČBE 18. člen S pričetkom veljavnosti tega odloka preneha veljavnost odloka o sprejemu zazidalnega načrta za območje RS 1 in RS 2 Rudnik (Uradni list SRS, št. 26/78) za območje iz 3. člena tega odloka. 19. člen Zazidalni načrt je stalno na vpogled občanom in organizacijam pri občinskem upravnem organu, pristojnem za urejanje prostora, pri Geodetski upravi mesta Ljubljane, pri Mestni upravi za inšpekcijske službe in pri ZIL TOZD Urbanizem — LUZ. 20. člen Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka vrši Mestna uprava za inšpekcijske službe. 21. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 350-14/84 Ljubljana, dne 26. junija 1985. Predsednik Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik Maks Klanšek 1. r. 1148. Na podlagi 4. člena zakona o upravnih taksah (Uradni list SRS, št. 7/72, 23/77, 11/79, 23/82 in 18/85), 86. in 175. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 2/78 in 35/81) je Skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 26. junija 1985 sprejela ODLOK e spremembi odloka o občinskih upravnih taksah na območju občine Ljubljana Vič-Rudnik 1. člen V odloku o občinskih upravnih taksah na območju občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 24/77 in 40/82) se 1. člen spremeni tako, da se glasi: »Za spise in dejanja v upravnih stvareh ter za druge predmete In dejanja pri organih na območju občine Ljubljana Vič-Rudnik se plačujejo občinske upravne takse. Občinske upravne takse se plačujejo po taksni tarifi, objavljeni v zakonu o spremembah in dopolnitvah zakona o upravnih taksah (Uradni list SRS, št. 18/85).* 2. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 15. julija 1985. St 423-188/85 Ljubljana, dne 26. junija 1985. Predsednik Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik Maks Klanšek 1. r. 1149. Na podlagi 35. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74) ter 175. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. .2/78 in 35/81) je Skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 26. junija 1935 sprejela O D I, O K o zaključnem računu o izvršitvi proračuna občine Ljubljana Vič-Rudnik za leto 1984 . 1. člen Sprejme se zaključni račun o izvršitvi proračuna občine Ljubljana Vič-Rudnik za leto 1984, katerega sestavni del je tudi zaključni račun rezervnega sklada ' občine Ljubljana Vič-Rudnik. 2. člen Zaključni račun proračuna izkazuje: cin prihodke 662,230.802,95 odhodke 660,976.839,75 presežek prihodkov 1,253.963,20 3. člen Presežek prihodkov po zaključnem računu proračuna občine v znesku 1,253.983,20 din se razporedi za razširitev računalniškega sistema. 4. člen Zaključni račun rezervnega sklada izkazuje: din prihodke 9,607.164,05 odhodke 1,528.779,00 presežek prihodkov 8,078.385,05 5. člen Presežek prihodkov po zaključnem računu rezervnega sklada v znesku 8,078.385,05 din se prenese v rezervni sklad proračuna za leto 1985. 6. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 400-5/83 Ljubljana, dne 26. junija 1985. Predsednik Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik Maks Klanšek 1. r. Bilanca prihodkov in razporeda prihodkov proračuna občine Ljubljana Vič-Kudnik za leto 1984 Štev. konta Prihodki Doseženo din Štev. konta Odhodki Doseženo din 72 Prihodi« od davkov od osebnih dohodkov 73 Prihodki od davka od prometa proizvodov in storitev ter prometa nepremičnin in pravic 74 Prihodki od davka na prihodke od premoženja in premoženjskih pravic ter od drugih davkov 75 Prihodki od taks 77 Prihodki po posebnih predpisih in prihodki upravnih organov DPS 78 Prispevek proračunov ljubljanskih občin Skupaj 337,804.318,40 194,937.628,80 47.954.759.50 r. 20,651.494,75 * 44.185.601.50 16,697.000,00 662,230.802,95 40 Sredstva za delo upravnih organov 41 Sredstva za posebne in druge namene za delo upravnih organov 42 Sredstva za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito 43 Druge potrebe in intervencije v gospodarstvu 44 Sredstva, prenesena drugim DPS in SIS 45 Sredstva za družbene dejavnosti 46 Sredstva za druge splošne družbene potrebe 47 Izločanje v obvezno proračunsko rezervo 48 Drugi odhodki Presežek prihodkov Skupaj 165.019.100.00 21,659.000,00 2,702.951,00 32,362.750,50 257.595.406.00 30,346.745,00 93,219.296,30 4,612.486,50 53,459.121,45 1,253.963,20 662,230.802,95 1150. Na •' ■dlagi 25. in 27. člena zakona o volitvah in delegii j v skupščine (Uradni list SRS, št. 24/77 in 22/8ii, r.4'. Uena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradu! list SRS, št. 2/78 in 35/81), ter na predlog Komisije za volitve in imenovanja ter kadrovske zad,eve, je Skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik na seji družbenopolitičnega zbora, zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 26. junija 1985 sprejela SKLEP e razrešitvi in imenovanju namestnika člana, tajnika in namestnika tajnika občinske volilne komisije Ljubljana Vič-Rudnik I V občinski volilni komisiji Ljubljana Vič-Rudnik, se razrešijo: Niaz Smajič — funkcije namestnika člana, sta-nuje v Ljubljani, Viška 69 b, Jožica Pogačnik — funkcije tajnika komisije, sta-nuje v Ljubljani, Oražnova 2, Jelka Surbek — funkcije namestnika tajnika, sta-°nuje v Ljubljani, Rimska 25. II V občinsko volilno komisijo Ljubljana Vič-Rud- n’k> se imenujejo: / Andrej Kitak — za namestnika člana, stanuje v Ljubljani, Zavetiška 8, Vesna Faleskini — za tajnika komisije, stanujoča v Ljubljani, Pod akacijami 16, Majda Marinček — za namestnika tajnika komi-sUe, stanujoča v Ljubljani, Poklukarjeva 6. III Sestav občinske volilne komisije občine Ljublja- na Vič-Rudnik, je naslednji: — predsednik Darinka Kalan, Ljubljana, Cesta na Brdo 46 — namestnik predsednika Juraj Srhoj, Ljubljana, Crtomirova 9 — član Danica Vukadinovič, Ljubljana, Boben- čkova 12 — namestnik Franc Mole, Ljubljana, Tržaška 121 — član Boris Bačar, Ljubljana. Rožna dolina C. 11/23 — namestnik Anton Golob, Ljubljana, Na griču 11 — član Franc Svetic, Ljubljana, Pot na Rakovo jelšo ^0 — namestnik Andrej Kitak, Ljubljana, Zavetiška 8 — tajnik Vesna Faleskini, Pod akacijami 16, Ljubljana — namestnik, Majda Marinček, Ljubljana, Poklukarjeva 6. Sklep se objavi v Uradnem listu SRS. Predsednik Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik Maks Klanšek 1. r. 1151. Skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik je na podlag: 622. in 632. člena zakona o združenem delu (Uradni Ust SFRJ, št. 53/76), 13. člena zakona o sprejemanju začasnih ukrepov družbenega, varstva samoupravnih pravic in družbene lastnine (Uradni list SRS, št. 32/80) ter 169. ih 177. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 2/78 in 35/81) na seji zbora združertegia dela dne 26. junija 1985 sprejela SKLEP o prenehanju začasnih ukrepov družbenega varstva v delovni organizaciji Pohištvo, Ljubljana, Rožna dolina c. VI. št. 32 1 Začasni ukrepi družbenega varstva v DO Pohištvo prenehajo. 2 Razreši se individualni začasni organ družbenega Varstva Jernej Korenčič. 3 Z dnem uveljavitve tega sklepa se izbriše vpis ukrepa družbenega varstva in pooblastila individualnega začasnega organa iz sodnega registra. 4 Ta sklep začne veljati 13. junija 1985 in se objavi v Uradnem listu SRS. St. 017-1/84 Ljubljana, dne 26. junija 1985. Predsednik zbora združenega dela Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik Anton Dolničar 1. r. 1152. Skupščina občine Rjubljana Vič-Rudnik je na podlagi 617., 618., 622., 628. in 631. člena zakona o združenem delu (Uradni list SFRJ, št. 53/76), 9. člena zakona o sprejemanju začasnih ukrepov družbenega varstva samoupravnih pravic in družbene lastnine (Uradni list SRS, št. 32/80) ter 169. in 177. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 2/78 in 35/81) ria seji zbora združenega dela v skladu s stališči družbenopolitičnega zbora 26. junija 1985 sprejela SKLEP o začasnem ukrepu družbenega varstva samoupravnih pravic in družbene lastnine v DO Projektivno podjetje Emonaprojekt, Ljubljana, Tržaška 4 Skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik ugotavlja, da so v DO Projektivno podjetje Emonaprojekt, Ljubljana, Tržaška c. 4 nastale bistvene motnje v samoupravnih odnosih in da so huje oškodovani družben j interesi, ki jih kot takšne določa zakon o združenem delu v 1., 3., 5., 7. in 9. točki 619. člena in v 1. in 2. točki 620. člena, zato sprejema naslednje začasne ukrepe družbenega varstva: 1. Odstavi se v. d. individualnega poslovodnega organa delovne organizacije tov. Bogdan Fink, Langusova 31, Ljubljana. 2. Odstavi se poslovni odbor kot izvršilni organ zbora delavcev. 3. V DO Projektivno podjetje Emonaprojekt se imenuje začasni kolegijski organ družbenega varstva , v sestavi: — predsednik: Mikoš Boris, Ljubljana, Slovenčeva 143 — član: Fojkar Breda, Ljubljana, Dolenjska 17. 4. Začasno se omejijo pravice delavcev na zboru delavcev tako, da so sklepi zbora delavcev veljavni le s soglasjem začasnega kolegijskega organa družbenega varstva pri: — določanju in sprejemanju plana delovne organizacije, — določanju poslove politike in ukrepov za njeno izvajanje ter ukrepov za izvajanje plana, — odločanju o delitvi sredstev za osebne dohodke in skupno porabo, — določanju kadrovske politike, — določanju predlogov samoupravnih splošnih aktov v delovni organizaciji, — določanju predlogov periodičnih in zaključnega računa. 5. Začasno se omejijo samoupravne pravice pri odločanju v komisiji za delovna-razmerja in iz pristojnosti zbora delavcev (pri odločanju o sklepanju, razporejanju in prenehanju delovnega razmerja delavcev). 6. Začasno se omejijo samoupravne pravice delavcev pri odločanju o disciplinski odgovornosti iz pristojnosti disciplinske komisije in zbora delavcev. 7. Začasno se omejijo samoupravne pravice delavcev pri odločanju o stanovanjskih vprašanjih iz pristojnosti poslovnega odbora in zbora delavcev. Začasni kolegijski organ družbenega varstva pre-, vzame odločanje v zadevah iz 5., 6. in 7. točke prvega odstavka tega določila ter podaja soglasja k veljavnosti sklepov zbora delavcev, tako kot to določa 4. točka prvega odstavka tega določila. 2 Začasni organ družbenega varstva prevzame vse pravice, dolžnosti in odgovornosti individualnega poslovodnega organa delovne organizacije skladno z ustavo, zakoni in samoupravnimi splošnimi akti delovne organizacije. Delovno organizacijo zastopa in predstavlja predsednik začasnega kolegijskega organa družbenega varstva. 3 Začasni organ družbenega varstva je dolžan: — zagotoviti smotrno in zakonito samoupravno organiziranost v delovni organizaciji in odpraviti vse nezakonitosti v poslovanju, — zagotoviti izdelavo in sprejem samoupravnih splošnih aktov v skladu s pozitivno zakonodajo, — zagotoviti čimprejšnje zakonite volitve v vse samoupravne organe. — zagotoviti izdelavo programa ukrepov za odpravo izgube v prvem trimesečju letošnjega leta z uvedbo predsanacijskega postopka in poskrbeti za izvajanje programa ukrepov, — izdelati dolgoročni razvojni program delovne organizacije, — izdelati planske akte delovne organizacije, — zagotoviti zaščito družbenih interesov, — zagotoviti razpolaganje z družbenimi sredstvi skladno z njihovim namenom in zakonom, — zagotoviti ustrezno informiranost delavcev, — zagotoviti pravočasen razpis (3 mesece pred potekom ukrepa) za imenovanje novega poslovodnega organa v delovni organizaciji. Začasen organ družbenega varstva je dolžan v žasu trajanja ukrepa zagotoviti kadrovanje ustreznih delavcev in uresničevati vse ukrepe skladno s programom uresničitve določil tega sklepa tako, da bo po prenehanju izvajanja začasnega ukrepa družbenega varstva zagotovljeno nemoteno in uspešno poslovanje organizacije. 4 Začasni organ družbenega varstva je dolžan pristopiti k izdelavi programa uresničevanja ukrepov družbenega varstva in ga predložiti Izvršnemu svetu Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik najkasneje do 30. 9.1985. \ 5 Začasni organ družbenega varstva je dolžan sproti obveščati skupščino in njen izvršni svet o svojih ugotovitvah in rezultatih pri odpravi motenj v samoupravnih odnosih in odpravljanju razlogov, zaradi katerih so bili huje oškodovani družbeni interesi. Skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik pooblašča svet, da spremlja uresničevanje začasnega ukrepa družbenega. varstva. Začasni organ družbenega varstva je dolžan redno obveščati skupščino občine in izvršni svet o uresničevanju začasnega ukrepa družbenega varstva najmanj trimesečno pa tudi posredovati pisno poročilo izvršnemu svetu skupščine občine o uresničevanju začasnega ukrepa. 6 Začasni organ, delavci delovne organizacije, organ samoupravne delavske kontrole, osnovna organizacija služba družbenega knjigovodstva. Izvršni svet upščine občine Ljubljana Vič-Rudnik in družbeni Pravobranilec samoupravljanja Ljubljana, lahko pred-aSajo skupščini, da preneha mandat začasnemu orga-hu pred potekom časa, za katerega je bil imenovan, ce Prenehajo razlogi zaradi katerih je bil imenovan. 7 Delovna organizacija Projektino podjetje Emona-Pr°jekt je dolžna nositi vse stroške, ki jih zahteva lzvajanje začasnega ukrepa družbenega varstva. Člana začasnega kolegijskega poslovodnega orga-a 0Pravljata dela in naloge nepoklicno in prejemata ya del° nagrado: predsednik 40%, članica pa višini 30% osebnega dohodka, ki pripada indi-aLtU^nemU Poslovnemu organu po samoupravnih, tm delovne organizacije. 8 Začasni kolegijski organ družbenega varstva se imenuje za čas od uveljavitve tega sklepa za dobo er>ega leta. Začasni organ in njegova pooblastila se vpišejo v sodni register. 9 Ta sklep začne veljati naslednji dan po sprejetju. Sklep se objavi v Uradnem listu SRS. 10 Zoper ta sklep je dopustna zahteva za preizkus zakonitosti na Sodišču združenega dela SR Slovenije v roku 15 dni. Zahteva za preizkus zakonitosti sklepa ne odloži njegove izvršitve. St. 017-1/85 Ljubljana, dne 26. junija 1985. Predsednik zbora združenega dela Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik Anton Dolničar I. r. LJUTOMER 1153. Na podlagi četrtega odstavka, točke 1.9. III. poglavja resolucije o politiki uresničevanja usmeritev družbenega plana SR Slovenije za obdobje 1981 do 1985 v letu 1985 (Uradni list SRS, št. 40/84), 1. člena dogovora o skupnih izhodiščih za določanje stanarine, cen komunalnih storitev ter mestnega in primestnega prometa v letu 1985 in 2. člena aneksa k dogovoru o skupnih izhodiščih za določanje stanarin, cen komunalnih storitev ter mestnega in primestnega prometa v letu 1985 je Izvršni svet Skupščine občine Ljutomer na seji dne 27. junija 1985 sprejel SKLEP o povišanju cen stanarin in najemnin 1. člen Cene stanarin in najemnin za poslovne prostore in garaže v občini Ljutomer se povečajo za 45%. 2. člen Nove cehe iz tega sklepa začnejo veljati od 1. 7. 1985 dalje. 3. člen Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS in začne veljati s 1. 7. 1985. St. 02-1/85 Ljutomer, dne 27. junija 1985. Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Ljutomer Anton Kosi 1. r. LOGATEC 1154. Na podlagi 46. člena zakona o urejanju prostora (Uradni list SRS, št. 18/84) in 164. člena statuta ob- čine Logatec (Uradni list SRS, št. 3/78 in 5/82) je IS SO Logatec na svoji 91. seji dne 27. junija 1985 sprejel SKLEP o javni razgrnitvi osnutka prostorskega dela srednjeročnega družbenega plana občine Logatec za obdobje 1981—-ms 1. Javno se razgrne osnutek prostorskega dela srednjeročnega družbenega plana občine Logatec za obdobje 1981—1985, katerega je izdelal Razvojno projektivni center Idrija, TOZD Atelje za projektiranje, pod št. 170/124/84; maja 1985. 2. Navedeni osnutek bo javno razgrnjen v času od 10. 7. 1985 do 10. 8. 1985 v prostorih Komiteja za družbenoekonomski razvoj in družbeno planiranje občine Logatec in na sedežih vseh KS v občini Logatec. t 3. V času javne razgrnitve lahko dajo' k osnutku prostorskega dela družbenega plana svoje pripombe in predloge delavci, delovni ljudje in občani v organizacijah združenega dela, krajevnih skupnostih in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih. St. 020-48/85-1/1 Logatec, dne 27. junija 1985. Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Logatec Viktor Krmavnar 1. r. 1155. Na podlagi 2. člena aneksa k dogovoru o skupnih izhodiščih za določanje stanarin.”cen komunalnih storitev ter mestnega in primestnega prometa v letu 1985 (Uradni list SRS, št. 24/85) in 178. člena statuta občine Logatec (Uradni list SRS, št. 3/78 in 5/82) je Izvršni svet Skupščine občine Logatec na seji dne 27. junija 1985 sprejel naslednji SKLEP I Stanarine v občini Logatec se lahko povišajo največ do 15 °/o. II Višje cene iz I. točke tega sklepa se uporabljajo od 1. julija 1985 dalje. III Ta sklep velja naslednji dan po objavi v UradneiV listu SRS. St. 38-5/85 Logatec, dne 1. julija 1985. Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Logatec Viktor Krmavnar 1. r. MARIBOR 11«. Po šesti alinei 53. člena zakona o raziskovalni dejavnosti in raziskovalni skupnosti (Uradni list SRS, št. 35-1549/79) in tretji alinei prvega odstavka 29. člena zakona o skupnih osnovah svobodne menjave dela (Uradni list SRS, št. 17-836/79), v zvezi z 12. členom zakona o obračunavanju in plačevanju prispevkov za zadovoljevanje skupnih potreb na področju družbenih dejavnosti (Uradni list SRS, št. 33-1604/80) so pristojni organi raziskovalnih skupnosti na območju mariborskih občin sprejeli SKLEP o vplačilu razlike med obračunano in vplačano obveznostjo prispevka iz dohodka raziskovalnim skupnostim za obdobje januar-junij 1985 1 Temeljne organizacije združenega dela, delovne skupnosti in delovni ljudje - uporabniki vplačajo ob plačilu mesečne akontacije prispevka za raziskovanje tudi razliko med vplačanim zneskom akontacij prispevka za obdobje januar-junij 1985 in obračunano obveznostjo prispevka po veljavni stopnji 0,05 °/o glede na dohodek, ugotovljen s periodičnim obračunom za enako obdobje. 2 Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS. St. 420-3/85-01 Maribor, dne 26. junija 1985. Predsedniki skupščin občinskih raziskovalnih * skupnosti Maribor Pesnica Ivan Ahnian 1. r. Maribor Pobrežje Viljem Krivec 1. r. Maribor Rotovž Miroslav Rebernik 1. r. Maribor Ruše Igor Kapus 1. r. Maribor Tabor Jože Antolinc 1. r. Maribor Tezno Andrej Škvarč 1. r. MOZIRJE 1157. Skupščina Občinske raziskovalne skupnosti Mozirje je na podlagi 12. člena zakona o obračunavanju in plačevanju prispevkov za zadovoljevanje skupnih potreb na področju družbenih dejavnosti (Uradni list SRS, št. 33/80 in 23/83), na seji dne 18. junija 1985 sprejela o prenehanju vplačila akontacij prispevka za Občinsko raziskovalno skupnost I Obveznost vplačila akontacij prispevkov za Občinsko raziskovalno skupnost Mozirje se začasno ustavi. Preklic vplačila prispevkov velja za obdobje od 1. julija 1985 do 31. decembra 1985. II Temeljne organizacije združenega dela in drugi uporabniki vplačajo razliko med plačanim zneskom akontacij prispevka za ORS Mozirje za obdobje januar—junij 1985 in poračunano obveznostjo na "dohodek, ugotovljeno s periodičnim obračunom za isto obdobje. III Sklep velja z dnem objave v Uradnem listu SRS. Mozirje, dne 18. junija 1985. Predsednik skupščine Marjan Dobrovc 1. r. SEVNICA 1158. Skupščina občine Sevnica je na podlagi 219. člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 44/82) m 172. člena statuta občine Sevnica (Uradni lisi SRS, št. 6/79, 29/80 in 8/82) na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 28. junija 1985 sprejela ODLOK 0 Potrditvi letnega zaključnega računa davkov -in prispevkov za leto 1984 1. člen Potrdi se zaključni račun davkov in prispevkov občp-iov za leto 1984. 2. člen Zaključni račun obsega: bilanco, bruto bilanco, Pregled skupno doseženega prometa ter pregled dolgov in preplačil zavezancev. 3. člen Letni zaključni račun izkazuje: — začetni saldo 1. 1. 1984 predpisi po odmeri predpis obresti in stroškov odpisi plačila saldo 4 4. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 400-8/85-1 Sevnica, dne 28. junija 1985. Predsednik Skupščine občine Sevnica Jože Bavec 1. r. 1158. Na podlagi drugega odstavka 15. člena zakona o evidenci nastanitve občanov in o registru prebivalstva (Uradni list SRS, št. 6/83) in 172. člena statuta občine Sevnica (Uradni list SRS, št. 6/78) je Skupščina občine Sevnica na seji zbora združenega dela dne 26. junija 1985 in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 28. junija 1985 sprejela ODLOK o vodenju dvojnika registra stalnega prebivalstva v občini Sevnica 1. člen V občini Sevnica se vodi dvojnik registra stalnega prebivalstva. Dvojnik registra stalnega prebivalstva za območje krajevnega urada vodi krajevni urad, a za območje matičnega urada Sevnica matični urad Sevnica. 2. člen Dvojnik registra stalnega prebivalstva se vodi po metodologiji, ki je predpisana za vodenje registra stalnega prebivalstva v obliki kartoteke. 3. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Žt. 204-4/85-2' Sevnica, dne 28. junija 1985. Predsednik #• Skupščine občine Sevnica Jože Bavec 1. r. 1160. Na podlagi 2. člena zakona o samoprispevku (Uradni list SRS, št. 3/73 in 17/83), 12. člena zakona o referendumu in drugih oblikah osebnega izjavljanja (Uradni list SRS, št. 23/77), sklepa o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka na območju krajevne skupnosti Zabukovje (Uradni list SRS, št. 16/85) in izida referenduma (Uradni list SRS, št. 21/85) je skupščina krajevne skupnosti Zabukovje na seji dne 14. junija 1985 sprejela SKLEP o uvedbi krajevnega samoprispevka na območju krajevne skupnosti Zabukovje 1. člen Za območje krajevne skupnosti Zabukovje se na podlagi odločitve občanov na referendumu 2. junija 1985 uvede krajevni samoprispevek za asfaltacijo oziroma modernizacijo ceste Zabukovje—Podvrh—Marof. 2. člen Krajevni samoprispevek se uvede za obdobje petih let, in. sicer od 1. julija 1985 do 30. junija 1990. 3. člen Samoprispevek plačujejo delovni ljudje in občani po stopnji 1,5‘/e od naslednjih osnov: — delavci od osebnih dohodkov iz delovnega razmerja ali na podlagi pogodbe o delu oziroma če pre- din 3.480.519.00 198,604.496,50 1.628.264.00 3.708.136.00 196,081.245,00 3.923.898.00 jemajo nadomestila osebnega dohodka od neto prejemkov, za osebni dohodek se štejejo tudi jubilejne nagrade in odpravnine, — upokojenci od pokojnin, — delavci in občani od dohodkov iz kmetijske dejavnosti od katastrskega dohodka, — delovni ljudje in občani, ki imajo dohodek od samostojngea opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti, avtorskih pravic in opravljanja obrtnih dejavnosti kot postranski poklic in bd intelektualnih storitev od osnove, od katere se odrperjajo davki in prispevki, — lastniki zemljišč, ki nimajo stalnega bivanja na območju KS Zabukovje ali lastniki stanovanjskih in počitniških objektov, bodo prispevali za asfaltacijo ceste 70.000 din v dveh obrokih v prvih dveh letih gradnje.. Znesek se zvišuje letno po odstotkih, ki ga določi skupščina krajevne skupnosti Zabukovje. 4. člen Samoprispevek se ne plačuje od osnov po prvem odstavku 10. člena zakona o samoprispevku. Samoprispevek se ne plačuje od regresa za letni dopust. Ne plačujejo pa ga tudi: 1. delovni ljudje, ki prejemajo osebni dohodek iz delovnega razmerja in pokojnine, ki ne presega vsakokratnega določenega zajamčenega osebnega dohodka v SR Sloveniji, 2. kmetje, če njihov katastrski dohodek ne presega 10.000 din na gospodarstvo, 3. delovni ljudje in občani, ki opravljajo obrtne in druge gospodarske dejavnosti oziroma intelektualno storitev za flh, ko imajo pravico do oprostitve davka po veljavnih predpisih. 5. člen Za pravilno in namensko uporabo sredstev samoprispevka po programu odgovarja svet krajevne skupnosti, ki o zbranih in porabljenih sredstvih sporoča skupščini krajevne skupnosti enkrat letno. Sredstva se zbirajo na posebnem računu krajevne skupnosti. 6. člen Pravilnost obračunavanja in odvajanja samoprispevka pri izplačevalcih dohodka kontrolira služba družbenega knjigovodstva in občinska uprava za družbene prihodke. 7. člen Po izteku petletnega obdobja za katero se uvaja krajevni samoprispevek mora svet krajevne skupnosti sestaviti zaključni račun o zbranih in porabljenih sredstvih krajevnega samoprispevka ter opravljenem delu in ga predložiti skupščini krajevne skupnosti Zabukovje, le-ta pa s podatki seznani zbor delovnih ljudi in občanov krajevne skupnosti Zabukovje. Skupščina krajevne skupnosti Zabukovje odloča tudi o sredstvih, ki bi eventualno ostala neporabljena v namene, zaradi katerih je bil uveden samoprispevek. 8. člen Ta sklep začne veljgti osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. julija 1985 dalje. Zabukovje, dne 14. junija 1985. Predsednik skupščine krajevne skupnosti Zabukovje Janko Zveglič 1. r. SLOVENSKE KONJICE 1161. Skupščina občine Slovenske Konjice je po 101. členu zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 1-11/81, 44/82) ter 169. člena statuta občine Slovenske Konjice (Uradni list SRS, št. 23-1205/82), na predlog Kmetijske zemljiške skupnosti občine Slovenske Konjice in upravičencev samih, na seji zbora združenega dela in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 25. junija 1985 sprejela ODLOK o uvedbi melioracijskih del in o rabi kmetijskih zemljišč po izvedbi melioracij na območju dela k. o. Tepanje in dela k. o. Sp. Grušovje 1. člen S tem odlokom se predpisuje izvedba hidromelioracijskih in agromelioracijskih del (v besedilu: melioracijskih del) na kmetijskih zemljiščih na določenem območju dela k. o. Tepanje in dela k. o. Sp. Grušovju ter način rabe teh zemljišč po izvedeni melioraciji. Melioracija se izvede po projektu, ki ga je sprejela Kmetijska zemljiška skupnost občine Slovenske Konjice, izdelalo pa Vodno gospodarsko podjetje Maribor TOZD. Projektivni biro pod št. 1090/4-84. 2. člen Melioracija zajema: — Prvi .del melioracijskega območja se prične ob magistralni cesti Maribor—Celje pare. št. 1211/1 na križišču s cesto 1197/2, ob kateri poteka v smeri zahoda, do vogala pare. št. 553/57 in 553/54, tu se meja obrne proti severu in poteka ob robu parcele 553/54, 135/2, 137, 133, 146, 149 vse k. o. Tepanje, tu se meja melioracijskega območja obrtne proti zahodu in poteka ob meji pare. št. 148, 152, 150/1, 111/2,'111/3, 111/1 prečka cesto pare. št. 1204 proti severu ob pare. št. 48, 50/1, 50/2, 46, 45 tu se meja obrne proti vzhodu po cesti pare. št. 1206 do stavb. pare. 14, katero obide in poteka po parceli št. 10/1 do potoka Oplotnica, nato se meja obrne proti severozahodu in poteka ob potoku Oplotnica vse do meje k. o. Zg. Grušovje, nato pa po meji k. o. Sp. Grušovje in k. o. Zg. Grušovje in nato po meji k. o. vse do pare. št. 494/1, nato se zopet obrne proti jugovzhodu po meji pare. št. 494'1, 495/2, 508, 498/4, 517, 531, 524, 527 do parcele 518. po robu parcele 518 proti vzhodu ca. 50 m, kjer seka parcelo 518 in 519. Meja območja poteka po zunanji strani parcel 530/6, 530/4, 541 v lomljeni smeri Me;a nato seka smeri severozahoda pare. 548/1, 543/4, nato pa teče ob parcelah 546/2 in 563 do parcele 570 kjer se obrne proti severozahodu ob gozdu parcele 564. nato pa med parcelama 571/1 in 571/2 pride do ceste Tepanje—Oplotnica, po tej cesti do ceste I. reda Celje— Maribor, tu se območje obrne proti jugozahodu po cesti I. reda do izhodiščne točke. Iz opisanega območja se izvzame celotno območje zazidalnega načrta Tepanje SZ od magistralne ceste Celje—Maribor. — Drugi del melioracijskega območja obsega predel med avtocesto in cesto I. reda Celje:—Maribor. Na jugozahodu sega območje do križišča ceste I. reda z lokalno cesto Tepanje—Žiče—Loče, meja poteka od križišča te ceste do cestne baze, obide cestno bazo in poteka nato ob robu parcele 574/7, 578/8, 578/6, 576/3 k. o. Tepanje do ograje avtoceste, tu se meja obrne proti severovzhodu in poteka ob robu avtoceste mimo bencinskega servisa in motela do pare. št. 20/1 k. o. Sp. Grušovje, kjer se meja obrne proti severozahodu po cesti pare. št. 771 k. o. Sp. Grušovje do ceste I. reda Celje—Maribor in po tej cesti v smeri jugozahod do izhodiščne točke. Iz opisanega območja se izloči območje zazidalnega načrta Tepanje jugovzhodno od magistralne ceste Celje—Maribor in približno 5 ha velik kompleks gozda pare. št. 552/34, 37, 44, 41, 46 vse k. o. Tepanje. — Tretji del melioracijskega območja obsega predel jugovzhodno od avtoceste. Izhodiščna točka je pri avtocesti na mostu potoka »Oplotnica«, od tu poteka meja ob regulirani strugi Oplotnica do južnega roba pare. št. 738 k. o. Sp. Grušovje, nato se meja obrne proti vzhodu ob robu parcele 742, 734, 735, 736 od tu naprej po cesti pare. št. 462 do pare. 326 tu pa se meja obrne proti severu in seka parcelo 342/1 ob bodočem odvodnem jarku. Na stičišču parcel 379/1, 379 in 95 se meja obrne severozahodno po robu parcele 378/1, 387, 388, 95, 93/1, 91, 90, 87 do ceste pare. št. 772 in po tej cesti do podvoza na avtocesti, tu se območje 'brne proti jugozahodu in poteka ob avtocesti do iz--odišča točke na mostu potoka Oplotnica. Melioracijsko območje obsega 226 ha zemljišč po seznamu lastnikov zemljišč ter vrste, parcelnih številk in izmere izhodišč, ki je sestavni del tega odloka in se nahaja pri strokovni službi Kmetijske zemljiške skupnosti občine Slovenske Konjice. 3. člen Lastniki oziroma imetniki pravice uporabe zemljišč, so na zemljiščih navedeni v drugem členu tega odloka, dolžni dopustiti vse posege, ki so potrebni 2a izvedbo melioracij. 4. člen Investitor melioracij je Kmetijska zadruga Slovenske Konjice. 5. člen Sredstva za melioracije zagotovi investitor. Za zemljišča v lasti kmetov, drugih občanov ali civilnih pravnih oseb ter za zemljišča organizacij združenega dela si investitor zagotovi vračilo potreb-nih sredstev od teh oseb na podlagi ponudbe. Ce ne pride do sklenitve pogodbe iz prejšnjega odstavka tega člena, se izvedejo dela na račun last-nika, oziroma uporabnika zemljišča na podlagi od-ločbe, ki jo izda za kmetijstvo pristojni upravni or-gan Skupščine občine Slovenske Konjice. Lastnik oziroma uporabnik zemljišča lahko po-raVna svoje obveznosti tudi z odstopom ustreznega dela svojega zemljišča investitorju, po ceni zemljišča Pred izvedbo melioracijskih del. 6. člen Investitor je dolžan zagotoviti amortizacijo objektov in naprav po predpisih o amortizaciji po mi-nimalnih amortizacijskih stopniah. Lastniki in uporabniki zemljišč, katerim služijo Melioracijske naprave in objekti, povrnejo investi- torju sorazmerni del amortizacije v obliki uporabnine. Osnovo za izračun uporabnine tvorijo uporabljena sredstva na zemljiščih zasebnikov in organizacij združenega dela. Višina uporabnine je neenaka amortizaciji tega dela vrednosti objekta in naprav, obračunani po minimalni amortizacijski stopnji in podrobno urejena v pogodbi z drugega odstavka 5. člena tega odloka. 7. člen Lastniki in uporabniki zemljišč na melioracijskem območju morajo vzdrževati objekte in naprave na svojih zemljiščih tako, da so trajno uporabni. Za skupna vzdrževalna dela morajo prispevati sorazmerni del stroškov. V pogodbi iz drugega odstavka 5. člena tega odloka se podrobno določi način vzdrževanja objektov in naprav na zemljiščih lastnikov in uporabnikov zemljišč. 8. člen Investitor je dolžan voditi evidenco, o materialnem in finančnem poslovanju ter sredstvih za izvedbo melioracij in za vzdrževanje objektov in naprav. 9. člen Lastniki in uporabniki zemljišč morajo po izvedbi melioracijskih del rabo zemljišč prilagoditi proizvodnemu programu investitorja. Letne in dolgoročne proizvodne programe sprejema pristojni organ investitorja v sodelovanju z melioracijsko skupnostjo. Obdelovalci kmetijskih zemljišč so dolžni upoštevati sprejeti proizvodni program čeprav niso sklenili pogodb o trajnem proizvodnem sodelovanju. 10. člen Zemljišča, zajeta z melioracijskimi deli po tem odloku, se štejejo kot zemljišča namenjena za primarno kmetijsko proizvodnjo. 11. člen Začetek melioracijskih del po tem odloku določi investitor. 12. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St, 354-4/85-7 Slovenske Konjice, dne 25. junija 1985. Predsednik Skupščine občine Slovenske Konjice Tone Turnšek ], p. 1162. , Skupščina občine Slovenske Konjice je v zadevi komasacije kmetijskih zemljišč v del k. o. Tepanje in del k. o. Sp. Grušovje na predlog Kmetijske zemljiške skupnosti občine Slovenske Konjice in upravičencev samih, na podlagi 80., 82. in 83. člena zakona o kmetijsltih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 1/79, 11/81 in 44/82), 202. člena zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list SRS, št. 32-487/78) ter 169. člena statuta občine Slovenske Konjice (Uradni list SRS, št. 23-1205/82), na seji zbora združenega dela in .na seji zbora krajevnih skupnosti dne 25. junija 1985 sprejela ODLOČBO o uvedbi komasacijskega postopka za območje dela k. o. Tepanje in dela k. o. Sp. Grušovje 1. Uvede se komasacijski postopek za območje dela k. o. Tepanje in dela k. o. Sp. Grušovje na območju: Prvi del komasacijskega območja se začne na mostu magistralne ceste Celje—Maribor preko Oplotnice, nato pa meja poteka po desnem bregu tega potoka v osnovni smeri severozahoda (po meji k. o. Tepanje in k. o. Sp. Grušovje) vse do meje z k. o. Zg. .Grušovje in nato po meji k. o. vse do pare. št. 494/1, 495/2, 508, 498/4, 517, 531, 524,- 527 do parcele 518, po robu parcele 518 in proti vzhodu ca. 50 m, kjer.^seka parcelo 518 in 519. Meja območja poteka po zunanji strani parcel 530/6, 530/4, 541 v lomljeni smeri. Meja nato seka v smeri severozahoda pare. 548/1, 548/4, nato pa teče ob parcelah 546/2 in 563 do parcele 570, kjer se obrne proti severozahodu ob gozdu parcele 564, nato pa med parcelama 571/1 in 571/2 pride do ceste Tepanje—Oplotnica, po tej cesti do ceste I. reda Celje—Maribor tu se območje obrne proti jugozahodu po cesti I. reda do izhodišča točke. Iz opisanega območja se izvzame celotno območje zazidalnega načrta Tepanje SZ od magistralne ceste Celje—Maribor. Drugi del komasacijskega območja obsega predel med avtocesto in cesto I. reda Celje—Maribor. Na jugozahodu sega območje do križišča ceste I. reda z lokalno cesto Tepanje—Žiče—Loče, meja poteka od križišča te ceste do cestne baze, obide cestno bazo in poteka nato ob robu parcele 574/7, 578/8, 578/6, 575/3 k. o. Tepanje do ograje avtoceste, tu se meja obrne proti severovzhodu in poteka ob robu avtoceste mimo bencinskega servisa in motela do pare. št. 20/1 k. o. Sp. Grušovje, kjer se meja obrne proti severozahodu po cesti pare. št. 771 k. o. Sp. Grušovje do ceste I. reda Celje—Maribor in po tej cesti v smeri jugozahod do izhodiščne točke. Iz opisanega območja se izloči območje zazidalnega načrta Tepanje jugovzhodno od magistralne ceste Celje—Maribor in približno 5 ha velik kompleks gozda pare. št. 552/34, 37, 44, 41, 46 vse k. o. Tepanje. Tretji ded komaasetjakega območja obsega predel jugovzhodno od avtoceste. Izhodišču« točka je pri avtocesti na mostu potoka »-Oplotnica-, od tu poteka meja ob regulirani strugi Oplotnica do južnega roba pare. št. 738 k. o. Sp. Grušovje, nato se meja obme proti vzhodu ob robu parcele 742, 734, 735, 736 od tu naprej po cesti št. 462 do pare. 326 tu pa se meja obrne proti severu In seka parcelo 343/1 ob bodočem odvodnem jarku. Na stičišču parcel 379/1, 379 in 95 se meja obrne severozahodno po robu parcele 378/1, 387, 388, 95, 93/1, 91, 90, 87 do ceste pare. št. 772 in po tej cesti do podvoza na avtocesti, tu se območje obme proti jugozahodu in poteka ob avtocesti do izhodiščne točke na mostu potoka Oplotnica. 2. Komasacija se izvede po idejni zasnovi ureditve komasacijskega območja, ki jo je sprejela Kmetijska zemljiška skupnost občine Slovenske Konjice ter kmetovalci, ki so lastniki večine zemljišč na območju komasacije, izdelal pa jo je Geodetski zavod Celje pod št. 102/85 aprila 1985. 3. Komasacija obsega kmetijska zemljišča navedena v seznamu parcel, predvidenih za komasacijo, kateri je sestavni del te odločbe in se nahaja pri Kmetijsko zemljiški skupnosti občine Slovenske Konjice. 4. Z dnem, ko postane ta odločba dokončna, je na komasacijskem območju prepovedan promet z zemljišči, njihovo parceliranje, graditev objektov in spreminjanje kultur. Vsaka pogodba, sklenjena v nasprotju s prvim odstavkom 4. točke te odločbe, je nična. Lastnik oziroma uporabnik nima pravice do odškodnine za sredstva vložena v gradnjo in spremembo kulture v nasprotju s prejšnjim odstavkom. 5. Imenuje se komisija za izvedbo komasacije v naslednji sestavi: 1. Predsednik — Franc Marguč, dipl. iur. 2. Namestnica predsednika — Lilijana Kladnik, dipl. iur. 3. Član — Franc Tepej, dipl. inž. agr. 4. Član — Janko Lešnik, ing. agr. 5. Član — Jože Košič, ing. agr. 6. Član — Pavel Fidler 6. Komasacijska komisija je pooblaščena poleg nalog navedenih v 81. členu zakona o kmetijskih zemljiščih še za odločanje o manjših korekturah meje območja komasacije in za ureditev zastopstva lastnikov živečih izven države ali z neznanim bivališčem. 7. Idejna zasnova območja komasacije bo razgrnjena za čas 30 dni na oglasni deski Kmetijske zadruge Slovenske Konjice. Udeleženci komasacije in ostali, ki imajo v postopku kakšen na, zakonu oprt pravni interes, se pozivajo, da dajo pripombe na razgrnjeno idejno zasnovo najkasneje v roku 8 dni po končani razgrnitvi. 8. Pri novi razdelitvi zemljišč bodo poleg določil 88. člena zakona o kmetijskih zemljiščih upoštevana v primerih, če je za neko zemljišče več interesentov ah pa ni interesentov, naslednja načela: — prednost Ima komasacijski udeleženec, Id je Imel na spornem območju pred komasacijo v posesti večji del zemljišča, — prednost pred ostalimi udeleženci imajo tisti komasacijski udeleženci, ki so čisti kmetje in se ukvarjajo s kmetijsko proizvodnjo, obenem pa imajo kmetje — kooperanti prednost pred nekmeti, — komasacijski udeleženci, ki živijo v sosednjih naseljih izven komasiranega območja, imajo prednost pri dodelitvi zemljišč na roba območja bližje svojemu domu, — prednost imajo udeleženci, ki v okviru gospodinjstva združujejo zemljišča v enem kosu, — zemljiški kosi nepravilnih oblik, kjer je strojna obdelava otežkočena in zemljišče s trajnimi nasadi bodo v spornih primerih dodeljena prvotnim lastnikom. 9. Vrednotenje zemljišč komasacijskega sklada bo izvršena na osnovi določil Navodila za izvajanje komasacij kmetijskih zemljišč. Tako dobljeno vrednotenje zemljišč bo potrjeno s strani komisije in bo služilo kot osnova za izračun nove razdelitve zemljišč. Vrednost zemljišč bo za primer odkupa zemljišč izražena tudi v denarju. 10. Zaradi velikega števila udeležencev, se posameznemu udeležencu vroči poleg pisnega dela odločbe le tisti del Izreka odločbe s seznamom parcel, ki se nanaša na njega. 11. Pri vlaganju zemljišč v komasacijski sklad se upošteva glede lastnine in drugih stvarnih pravic stanje v zemljiški knjigi, glede površine, kulture, katastrskega razreda in lege pa podatki zemljiškega katastra. 12. Ta odločba se objavi v Uradnem listu SR Slovenije; na oglasni deski Kmetijske zadruge v Slovenskih Konjicah ter se vroči vsem udeležencem komasacije. St. 462-1/85-7 Slovenske Konjice, 25.'junija 1955. Predsednik Skupščine občine Slovenske Konjice Tone Turnšek 1. r. 1163. Skupščina občine Slovenske Konjice je po 42. členu zakona o skupnih osnovah svobodne menjave dela (Uradni list SRS. št. 17/79), 40. in v zvezi z 29. členom zakona o komunalnih dejavnostih (Uradni list SRS, št. 0:82) in -169. členu statuta občine Slovenske Konjice (Uradni list SRS. št. 23/82), na seji zbora združenega dela in na seji zbora krajevnih skupnosti dne junija 1985 sprejela ODLOK 0 spremembi odloka o višini prispevka za financiranje Programa samoupravne komunalne in cestne interes-,,e skupnosti občine Slovenske Konjice za obdobje 1981 do 1985 za tiste udeležence, ki samoupravnega sporazuma o temeljih plana samoupravne komunalne in cestne interesne skupnosti niso sprejeli 1. člen V odloku o višini prispevka za financiranje programa samoupravne komunalne in cestne interesne skupnosti občine Slovenske Konjice za obdobje 1981 0 !985 za tiste udeležence, ki samoupravnega spora-zuma o temeljih plana samoupravne komunalne skup- nosti in cestne interesne skupnosti niso sprejeli (Uradni list SRS, št. 5/81 m 41/82) se 2. člen spremeni tako, da se prečiščeno besedilo glasi: »1,30 */« od bruto osebnega dohodka za razširjeno reprodukcijo komunalnih naprav in razširitev komunalnih dejavnosti v krajevnih skupnostih.« 2. člen Ta odlok prične veljati osmi dan po objavi v Uradnem lista SRS, uporablja pa se od 1. 1, 1885 dalje. Št. 420-4/81-1 Slovenske Konjice, dne 25. junija 1985. Predsednik Skupščine občine Slovenske Konjice Tone Turnšek L r. 1164. Skupščina občine Slovenske Konjice je na podlagi 10., 11., 15. ter drugih členov zakona o stavbnih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 18/84) ter 169. člena statuta občine Slovenske Konjice (Uradni list SRS, št. 23/82) ter v zvezi z družbenim planom občine Slovenske Konjice za obdobje 1981—1985 ter njegovimi dopolnitvami, na seji zbora združenega dela in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 25. junija 1985 sprejela ODLOK o prenehanju lastninske pravice na območju zazidalnega načrta stanovanjske soseske Prevrat v Slovenskih Konjicah 1. člen S tem odlokom se razlastijo zemljšiča, namenjena za stanovanjsko izgradnjo v območju, ki je zajeto z zazidalnim načrtom za naselje Prevrat, ki ga je izdelal Zavod za urbanizem Titovo Velenje pod štev. P117/B _in je bil sprejet z odlokom Skupščine občine Slovenske Konjice ter objavljen v Uradnem listu SRS, št. 14/77 ter dopolnitvijo zazidalnega načrta št. P-336 B, ki je bil objavljen v Uradnem listu SRS, št. 12/84. 2. člen Zemljišče, ki je predvideno za realizacijo zazidalnega načrta za naselje Prevrat je omejeno z mejo, ki se prične na Tovarniški cesti pri toplarni in poteka nato proti vzhodu po robu parcel 409/1, 404/3, 399/5, 392/5, 394/5, 388/2, 380/5, 374/5, 359/6, 385/3, 361/1, 335/3 do parcele 337/1 k. o. Konjice, tu se meja območja obrne proti severu in poteka po robu parcel 337/1, 338/1, 335/7, 339/2, 339/8, 339/1 k. o. Konjice, do ceste I. reda Celje—Maribor, nakar se meja območja obrne proti zahodu ter poteka po cesti I. reda do križišča Delavske in Oplotniške ceste, tu se meja območja zopet obme proti jugu do izhodiščne točke pri Toplarni. 3. člen V območju iz 2. člena tega odloka ležijo parcele -z naslednjimi zemljiškoknjižnimi in katastrskimi podatki: Zap. št. VI. štev. Paro. št. Kultura Površina v m* Lastnik 1. 31 335/7 trav. 3 113 Pačnik Stanislav, Prevrat 22 2. 131 156/1 stavb. 97 Konec Jože in Marija, Prevrat 11 352/1 sad. pot njiva, dvor. 5038 157 stavb. , 26 156/2 stavb. 318 3. 135 342/3 trav. 3 260 Valh Metka, Stanislav in Marija, Liptovska 27, Slov. 342/1 trav. Konjice njiva 1391 150 stavb. 167 896 stavb. 117 895 stavb. 117 - 4. 136 159 stavb. Hrovat Silva, Prevrat 10/a dvorišče 264 5. 203 345/2 trav. 3 712 Supefger Terezija, Liptovska 5, Slov. Konjice 345/1 trav. 3 1938 151 stavb. 175 342/2 pašnik 3 551 342/4 gosp. posl. 208 pašnik 3 417 6. 292 340/4 njiva 3 227 Ružički Amalija, Prevrat 26 339/3 trav. 3 1870 njiva 1 86 340/3 njiva 3 1913 1381 276 stavb. 279 Ružički Amalija in Maks, Prev.rat 26 dvorišče 215 7. 414 365/3 njiva 3 1307 Krejči Kristjana, Prevrat 36/a 366/1 pot 305 travn. 37 825 hiša 125 8. 533 379/1 stavba 15 Znidarko Marija in Franc, Prevrat 14 njiva 559 381 stavba 90 njiva 118 9. 1294 829 stavba 112 Žnidarko Jožefa in Franc, Prevrat 14 379/2 trav. 3 830 10. 596 336/6 pot 843 Kmetijska zadruga Slovenske Konjice 508 286/2 trav. 3 334 11. 639 360 trav. 3 89 Bučnik Marko st., Prevrat 36 335/6 ' trav. 3 345 361/2 njiva 3 387 382 stavba 94 dvorišče 113 12. 1406 361 njiva 731 Pučnik Mirko ml., Prevrat 36 13. 755 451 stavba 93 Brečko Frančiška in Alojz, Prevrat 1130 392/5 njiva 3 453 Brečko Alojz, Prevrat 43 1190 392/4 njiva 3 148 sadov. 3 767 394/5 trav. 3 335 14. 762 339/7 njiva 1 176 Krančan Franc in Vida, Prevrat 44 339/6 trav. 3 636 824 hlev 107 454 stavba 90 1357 339/8 stav. 3 1152 339/2 njiva 3 1051 15. 1371 339/1 travnik 7470 Hrovat Silva, Prevrat 10/a Krančan Vida, Prevrat 44 Seničar Andreja, Celje. Na zelenici št. 9 16. 831 337/1 njiva 3 1606 Bračič Irena in Lašič Milena, Mlinska 5/a, Slov. Ko- 338/1 pot 66 njice Zap. št. VL štev. Paro. št. Kultura Površina v m* 17. 979 646 stavba 92 - - 359/2 sadov. 616 18. 997 378/2 sadov. 3 535 603 stavb. 91 19. 1082 897 stavb. 184 339/4 trav. 4 1258 20. 1384 1318/2 pašnik 3 260 404/3 njiva 3 112 21. 1385 350/3 travnik 399 njiva 3 158 22. 1370 952 stavba 52 Lastnik Prosenak Zofija, Tepanje GO Golenač Ivan in Frančiška, Prevrat 19 Močnik Leopold in Nežika, Prevrat 44 a Kmetijska zemljiška skupnost občine Slov. Konjice Pravst Peter in Andreja, Prevrat 10 Mlakar Boris in Jelka, Prevrat 43 4. člen Z dnem uveljavitve tega odloka preneha lastninska pravica na zemljiščih navedenih v prejšnjem členu tega odloka ter postanejo ta zemljišča družbena lastnina, občina Slovenske Konjice pa pridobi na njih pravico upravljanja. Prejšnji lastnik stavbnega zemljišča ima pravico uporabljati to zemljišče do dneva, ko ga bo moral Po odločbi upravnega organa, pristojnega za premoženjskopravne zadeve, izročiti občini Slovenske Konjice; prejšnji lastnik ne sme menjati oblike in svoj-stva zemljišča. Vlaganja v tako zemljišče, ki bi povečala vrednost zemljišča, se ne upoštevajo pri določitvi odškodnine. 5. člen Stavba, ki bo lahko po prostorskem izvedbenem načrtu ostala na stavbnem zemljišču, ki je postalo družbena lastnina na podlagi tega odloka, se ne prenese v družbeno lastnino. Lastnik stavbe ima pravico uporabe na stavbišču in funkcionalnem zemljišču, dokler stavba stoji. Ta pravica se ne more samostojno Prenašati. Če je na stavbnem zemljišču stavba, ki se mora po prostorskem izvedbenem načrtu odstraniti, 1165. Skupščina občine Slovenske Konjice je po 21. členu pravilnika o knjiženju davkov občanov (Uradni list SRS, št. 2-4/73 ter 169. členu statuta občine Slovenske Konjice (Uradni list SRS, št. 23/82), na seji zbora združenega dela in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 25. junija 1985 sprejela SKLEP 0 Potrditvi zaključnegas računa davkov in prispevkov občanov občine Slovenske Konjice za leto 1984 I Potrdi se zaključni račun davkov in prispevkov občine Slovenske Konjice za leto 1984, ki ga je presedala strokovna komisija Izvršnega sveta občinske Skupščine. II Zaključni račun izkazuje: din — začetni saldo 1. januarja 1984 6,103.588,15 obremenitve v tekočem letu 224,050.822,85 se zanjo uvede razlastitveni postopek, splošni interes pa se posebej ne ugotavlja. 6. člen Pristojno Temeljno sodišče v Celju, enota v Slovenskih Konjicah po uradni dolžnosti vpiše v zemljiško knjigo družbeno lastnino na zemljišču, določenim s tem odlokom. 7. člen Prejšnjemu lastniku zemljišča, ki je postalo družbena lastnina in ki bo pozidano, pripada odškodnina po predpisih o razlastitvi in po predpisih o kmetijskih zemljiščih. 8. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 464-4/85-8 Slovenske Konjice, dne 25. junija 1985. Predsednik Skupščine občine 1 Slovenske Konjice Tone Turnšek 1. r. din — odpisi 4,120.231,60 — vplačila 213,031.362,90 — zaostanek dolga na dan 31. 12. 1984 • 13,002,816,50 III Zaključni račun obsega bruto bilanco, bilanco, pregled skupno doseženega prometa, pregled doigov in preplačil zavezancev. IV Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 422-13/85-10 Slovenske Konjice, dne 25. junija 1985. Predsednik Skupščine občine Slovenske Konjice Tone Turnšek 1. r. ŠENTJUR PRI CELJU 1166. Skupščina občine Šentjur pri Celju je na podlagi 1. in-. 4. člena zakona o upravnih taksah (Uradni list SRS, št. 7/72, 23/77, 11/79, 23/82 in 18/85) ter 175. člena statuta občine Šentjur pri Celju (Uradni list SRS, št. 19/82), na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 28. junija 1985 sprejela ODLOK o spremembi odloka o občinskih upravnih taksah 1. člen V odloku o občinskih upravnih taksah (Uradni list SRS, št. 24/77 in 27/82) se v tretjem členu za besedilom »uporabljajo določbe zakona o upravnih taksah« postavi pika, nadaljne besedilo pa se črta. 2. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Št. 423-2/85-1 • Šentjur pri Celju, dne 28. junija 1985. Predsednik Skupščine občine Šentjur pri Celju Peter Knez 1. r. 1167. Na podlagi 16. člena zakona o geodetski službi (Uradni list SRS, št. 23/76) ter na podlagi 176. člena statuta občine Šentjur pri Celju (Uradni list SRS, št. 19/82) je Skupščina občnie Šentjur pri Celju na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 28. junija 1985 sprejela ODLOK o cenah za geodetske storitve v občini Šentjur pri Celju 1. člen Ta odlok določa cene za geodetske storitve občanom, državnim organom, organizacijam združenega dela ter drugim samoupravnim organizacijam in skupnostim, društvom ter civilnopravnim osebam, ki jih opravlja poleg redne upravne dejavnosti občinski upravni organ pristojen za geodetske zadeve. 2. člen Zadeve geodetske službe; za katere se uporabljajo cene po tem odloku, so storitve, ki neposredno ali posredno vplivajo na podatke, geodetske službe ali se dajo opraviti le na podlagi teh podatkov in so opredeljene v 7. členu zakona o geodetski službi. 3 3. člen Cene geodetskih storitev iz 7. člena ,tega odloka se: 1. Parcelacija: „ 1. navezava na geodetsko mrežo 1.260 2. parcelacija parcel 2.1. na dva" dela — velikost do 0,3 ha 5.600 2.2. za vsak nadaljnji 0,3 ha 1.650 2.3. za vsako dodatno novo parcelo 1.400 2.4. za parcelacijo gozdnih parcel se cena poveča za 50 °/« 2. Parcelacija na osnovi zazidalnih oziroma ureditvenih načrtov: 1. navezava na geodetsko mrežo 1.250 2. parcelacija za obod 2.1. za vsak lom meje oboda 1.150 2.2. za vsako novo nastalo parcelo 1.400 3. Ekspropriacija dolžnih objektov 1. navezava na geodetsko mrežo 1.250 2. 100 dolžinskih metrov ekspropriacije 8.100 4. Prenos posestnih meja po podatkih zemljiškega katastra 1. navezava na geodetsko mrežo 1.250 2. določitev meje 2.1. za grafično izmero za dve mejni točki 4.300 2.2. za vsako nadaljnjo mejno točko 1.400 2.3. za numerično izmero za dve mejni točki 2.400 2.4. za vsako nadaljnjo točko 950 5. Ugotovitev meje v mejnem ugotovitvenem postopku 1. navezava na geodetsko mrežo 1.250 2. ugotovitev meje 2.1. za dve mejni točki 3.300 2.2. za vsako nadaljno mejno točko 950 6. Izdelava geodetskih načrtov za lokacijsko dokumentacijo in načrtov novozgrajenih objektov 1. navezava na geodetsko mrežo 1.250 2. načrt površine do 0,50 ha 4.250 3. za vsakih nadaljnih 0,25 ha 1.400 7. Zakoličbe objektov 1. stanovanjska stavba, garaže 2.400 2. industrijska stavba in drugi objekti — po dejanskem porabljenem času Za dela in naloge, ki- jih ni mogoče obračunati po 1. do 7. točki tega člena, se obračunavajo stroški po naslednjem ceniku: din 1. terensko delo geodetskega strokovnjaka — ura po 600 2. pisarniško delo geodetskega strokovnjaka — ura po 500 3. risarsko geodetsko delo — ura po 300 4. figurantsko delo — ura' po 300 4. člen Materialne in potne stroške zaračunava organ iz 1. člena tega odloka posebej po dejanski porabi materiala m v skladu s predpisi o obračunavanju potnih stroškov. 5. člen Dohodki geodetskih storitev iz 3. člena tega odloka so prihodki proračuna občine Šentjur pri Celju in se uporabljajo za redno dejavnost njene uprave, del teh dohodkov pa se namensko uporabi za nakup opreme za dejavnosti izmeritve in kotiranje zemljišč, »a, 6. člen Izvršni svet Skupščine občine Šentjur pri Celju se Pooblašča, da cene iz 3. člena valorizira, kadar bo zaradi uskladitve teh cen v občinah SR Slovenije to Potrebno. 7. člen Z dnem ko začne veljali ta odlok, preneha veljati Odlok o cenah geodetskih storitev (Uradni list SRS, št. 26/83) in odlok o spremembi odloka o cenah geodetskih storitev (Uradni list SRS, št. 31/84). 8. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 38-18/85-1 Šentjur pri Celju, dne 28. junija 1985. Predsednik Skupščine občine Šentjur pri Celju Peter Knez 1. r. 1168. Izvršni svet Skupščine občine Šentjur pri Celju ie na podlagi 197 člena statuta občine Šentjur pri Celju (Uradni list SRS. št. 19/82) ter na podlagi aneksa k dogovoru o skupnih izhodiščih za določanje stanarin, cen komunalnih storitev ter mestnega in primestnega Prometa v letu 1985 (Uradni list SRS, št. 24/85) na seji, dne 27. junija 1985 sprejel SKLEP 0 povišanju stanarin v občini Šentjur pri Celju I V občini Šentjur pri Celju se povišajo in medsebojno uskladijo stanarine v povprečni višini 41 %> od 1- julija 1985 dalje, skladno z ugotovitvami o vrednosti stanovanj in na podlagi točkovnega sistema. II Ta sklep prične veljati s 1. julijem 1985. St. 38-2/85-2 Šentjur pri Celju, dne 27. junija 1985. Predsednik Izvršnega sveta , Skupščine občine Šentjur pri Celju Sergej Šešerko, dipl. inž. 1. r. 1169. Izvršni svet Skupščine občine Šentjur pri Celju je na podlagi 197. člena statuta občine Šentjur pri Celju (Uradni list SRS, št. 19/82) ter na podlagi dogovora o skupnih izhodiščih za določanje cen komunalnih storitev ter mestnega in primestnega prometa v letu 1985 in na seji dne 27. junija 1985 sprejel SKLEP o povišanju cene vodarine I V občini Šentjur pri Celju se določi nova višina cene vode in znaša: din/m* — za industrijo in družbene dejavnosti 68,00 — za gospodinjstvo 47,80 • II Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS in veljajo cene določene v I. točki naslednji dan po objavi. St. 38-2/85-2 Šentjur pri Celju, dne 27. junija 1985. Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Šentjur pri Celju Sergej Šešerko, dipl. inž. 1. r. ŠMARJE PRI JELŠAH 1170. Na podlagi 16. člena zakona o geodetski službi (Uradni list SRS, št. 23/76). 27. člena zakona o zemljiškem katastru (Uradni list SRS, št. 16/74) in 215. člena statuta občine Šmarje pri Jelšah (Uradni list SRS, št. 5/75, 6/82 in 10/83) je Skupščina občine Šmarje pri Jelšah na skupni seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 26. junija 1985 sprejela ODLOK o cenah geodetskih storitev v občini Šmarje pri Jelšah 1. člen S tem odlokom se določajo cene geodetskih storitev za potrebe občanov, državnih organov, organizacij združenega dela, samoupravnih organizacij in skupnosti, društev in civnlno-pravnih oseb, ki jih opravlja občinski upravni organ pristojen za geodetske zadeve občine Šmarje pri Jelšah, poleg svoje redne dejavnosti. 2. člen Za geodetsko storitev, ki jo opravlja občinski upravni organ za geodetske zadeve se šteje: — parcelacija zemljišč, — parcelacija na podlagi prostorsko izvedbenega akta, — ekspropriacija dolžinskega objekta. — prenos posestne meje po podatkih zemljiškega katastra, — ugotavljanje meje v ‘mejnem ugotovitvenem postopku, — izdelava geodetskega načrta za potrebe lokacijske dokumentacije in posnetek novozgrajene stavbe ali objekta, — zakoličba stavbe ali objekta. Cenam storitev po tem odloku se dodajo materialni stroški (mejniki, količniki, prevozni stroški, obrazci). 4. člen Izvršni svet občinske skupščine se pooblasti za valorizacijo cen geodetskih storitev. 5. člen 3. člen Cena geodetske storitve iz 2. člena tega odloka znaša: din 1. Parcelacija U 1. navezava na geodetsko mrežo 1.600 2. parcelacija 2.1. parcelacija parcele velikosti do 0,3 ha na dva dela 7.280 2.2. za vsak nadaljnji 0,3 ha 2.140 2.3. za vsako dodatno novo parcelo 1.820 2.4. parcelacija gozdne parcele — cena je povečana za 50 %> 2. Parcelacija na podlagi zazidalnega oziroma ureditvenega načrta 1. navezava na geodetsko mrežo 1.600 2. parcelacija za obod 2.1. za vsakih 10 m meje oboda 1.490 2.2. za vsako novo parcelo 1.820 Opomba k 1. in 2. točki: Dodatno delo za parcelacije po vnaprej določenih pogojih se zaračunava po dejansko porabljenem času. 3. Ekspropriacija dolžinskega objekta 1. navezava na geodetsko mrežo 1.600 2. hektometer (100 m) ekspropriacije 10.530 4. Prenos posestne meje po podatkih zemljiškega katastra 1. navezava na geodetsko mrežo 1.600 2. določitev meje 2.1. za grafično izmero za dve mejni točki 5.590 2.2. za vsako nadaljnjo mejno točko 1.820 2.3. za numerično izmero za dve mejni točki 3.120 2.4. za vsako nadaljnjo točko 1230 5. Ugotovitev meje v mejnem ugotovitvenem postopku 1. navezava na geodetsko mrežo 1.600 2. ugotovitev meje 2.1. za dve mejni točki 4.300 2.2. za vsako nadaljnjo mejno točko 1.230 6. Posnetek za lokacijsko dokumentacijo ali posnetek novozgarjene stavbe ali objekta 1. do 0,5 ha 5.600 2. za vsakih nadaljnjih 0,25 ha 1.820 7. Zakoličba stavbe ali objekta 1. stanovanjske stavbe ali garaže 3.120 2. industrijske zgradbe — po dejansko porabljenem času Za dela, ki jih ni mogoče obračunati po 1. do 7. točki tega člena, znaša cena za uro opravljenega ge- odetskega dela: — za terensko geodetsko delo — ura po 670 — za pisarniško geodetsko delo — ura po 580 — za risarsko geodetsko delo — ura po 410 — za figurantsko delo — ura po 310 Prihodki geodetskih storitev iz 2. in 3. člena tega odloka se zbirajo na posebnem računu uprave Skupščine občine Šmarje pri Jelšah, ter se namensko uporabljajo za nakup opreme za dejavnost izmeritve in kartiranja zemljišč, del teh sredstev pa se uporabi za redno dejavnost uprave. 6. člen Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o cenah za geodetske storitve (Uradni list SRS, št. 33/84). 7. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. 8t. 38-9/85-1 Šmarje pri Jelšah, dne 2. julija 1985. Predsednik Skupščine občine Šmarje pri Jelšah Anton Dirnbek, inž. 1. r. im. Skupščina občine Šmarje pri Jelšah je na podlagi 215. člena statuta občine Šmarje pri Jelšah (Uradni list SRS, št. 5/75, 6/82 in 10/33) in 21. člena pravilnika o knjiženju davkov občanov (Uradni list SRS, št. 2/73 in 1/82) na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 26. junija 1985 sprejela SKLEP o potrditvi zaključnega računa davkov in prispevkov občanov za leto 1984 I Potrdi se zaključni račun davkov in prispevkov občanov občine Šmarje pri Jelšah za leto 1984. II Zaključni račun davkov in prispevkov izkazuje: za leto 1984 din — začetni saldo 1. 1. 1984 — obremenitve v letu 1984 — plačila v letu 1984 — zaostanek 31. 12. 1984 13.197.297.00 290.561.231.50 286.262.155.50 17.496.373.00 III Letni davčni zaključni račun vsebuje bilanco, bruto bilanco in pregled individualnih dolgov oziroma preplačil za prispevke in davke. IV Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Žt. 402-2/85-1 Šmarje pri Jelšah, dne 2. julija 1985. mi v delovnem razmerju in tudi ne spadajo med družinske člane zavarovanca — delavca, prispevek za zdravstveno varstvo od osnov in po stopnjah iz prvega odstavka tega člena. Prispevek za zdravstveno varstvo po prvem odstavku tega člena plačujejo tudi lastniki kmetijskih zemljišč, ki prejemajo starostno kmečko pokojnino. Predsednik Skupščine občine Šmarje pri Jelšah Anton Dirnbek, inž. 1. r. TREBNJE im. Na podlagi pooblastil iz samoupravnih sporazumov o temeljih piana občinskih zdravstvenih skupnosti Črnomelj, Krško, Metlika, Novo mesto in Trebnje za obdobje 1981—1985 in zakona o obračunavanju in Plačevanju prispevka za zadovoljevanje skupnih potreb na področju družbenih dejavnosti (Uradni list SRS, št. 33/80 in 23'83), so skupščine občinskih zdravstvenih skupnosti na skupnih sejah zbora uporabnikov2 3 * * * 7 in zbora izvajalcev v7 Črnomlju, v Krškem, v Metliki, v No- -r, mestu in v Trebnjem sprejele SKLEP o obračunavanju in plačevanju prispevkov za zdravstveno varstvo od 1. januarja 1985 dalje 1. člen S tem sklepom se za leto 1985 določijo osnove in stopnje prispevkov za zdravstveno varstvo in socialno varnost delovnih ljudi, ki samostojno opravljajo gospodarsko ali poklicno dejavnost, kmetov ter drugih delovnih ljudi in občanov. 2. člen Prispevek za zdravstveno varstvo iz osebnega dohodka in dohodka obračunavajo in plačujejo zavezanci P° Prispevnih stopnjah, ki so navedene v pregledu stopenj davkov iz osebnega dohodka, stopenj prispevkov iz dohodka za financiranje splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih in samoupravnih interesnih skupnostih na področju družbenih dejavnosti za leto 1985 in se objavljajo v Uradnem listu SRS, ko-likor ni s tem sklepom za posamezne primere in kate-Sorije drugače določeno. 3. člen Združeni kmetje, ki se niso odločili za zagotavljale socialne varnosti v zdravstveni skupnosti in drugi kmetje, plačujejo prispevek za zagotavljanje zdravstvenega varstva: — od katastrskega dohodka od nezgodnih površin v višini 6,3 «/o. — od dohodka od gozda 26 °/o, — pavšalni prispevek na kmetijsko gospodarstvo V300 din. Lastniki kmetijskih zemljišč, ki niso zavarovani °t kmetje po prvem odstavku tega člena, plačujejo člane družinske in gospodinjske skupnosti, ki se na logovi zemlji ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo ali Piejemajo starostno kmečko pokojnino, niso pa z nji- 4. člen Če se združeni kmet odloči, da si v zdravstveni skupnosti zagotovi tudi pravico do socialne varnosti, plačuje prispevek za zdravstvene storitve in za socialno varnost v zvezi z zdravstvenim varstvom od osnove, za katero se odloči v okviru Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja, preračunane v bruto znesek, pri čemer osnova ne more biti nižja od 4. kategorije, določene v sklepu skupščine Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 41/83). Ta osnova velja za koledarsko leto. 5. člen Delovni ijudje, ki opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost z osebnim delom z lastnimi sredstvi, plačujejo prispevek od osebnega dohodka, ki ga po veljavnih predpisih za tekoče leto ugotovi Uprava za družbene prihodke, vendar pa osnova za izračun prispevka ne more biti nižja od najnižje pokojninske osnove, ki jo objavi Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji. 6. člen Delovni ljudje iz 5. člena tega sklepa, ki se jim po veljavnih predpisih ne ugotavlja dohodek (pavšalisti), plačujejo prispevek od osnove, od katere plačujejo prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, določene s sklepom o načinu izvajanja pokojninskega in invalidskega zavarovanja in osnov zh odmero pravic ter za obračunavanje in plačevanje prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za zavarovanca iz 9. in 13. člena zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list SRS, št. 41/83). 7. člen Delovni ljudje, ki prvič začnejo opravljati dejavnost iz 4. člena tega sklepa in se jim ugotavlja osebni dohodek, plačujejo od ugotovitve osebnega dohodka za prvo leto opravljanja samostojne dejavnosti, prispevek za zdravstveno varstvo, kot akontacijo od najnižje pokojninske osnove, ki je določena za zavezance iz 6. člena tega sklepa. 8. člen Za zavezance iz 5. in 7. člena tega sklepa se opravi dokončni obračun prispevkov takrat, ko je znan osebni dohodek za tekoče leto. 9. člen Delovni ljudje, ki z osebnim delom samostojno kot edini ali glavni poklic opravljajo umetniško ali kakšno drugo kulturno, umetniško ali drugo poklicno dejavnost, ki ni navedena v tem sklepu, plačujejo prispevek za zdravstveno varstvo od osnov, določenih s predpisi o izvajanju pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji, preračunanih v bruto zneske. Za delavce, ki so zaposleni pri drugih zasebnih delodajalcih v gospodinjstvih občanov (gospodinjske pomočnice ipd.), se določi najnižja osnova za obračunavanje in plačevanje prispevka v višini zajamčenega osebnega dohodka po zakonu o zajamčenem osebnem dohodku. 10. člen Osebe, ki so sklenile v tujini delovno razmerje ali jim je prenehala lastnost delavca v združenem delu v SR Sloveniji, pa se v tujini strokovno izpopolnjujejo in dobivajo štipendijo, če niso zavarovani pri tujem nosilcu zdravstvenega zavarovanja, plačujejo sami prispevek za zdravstvene storitve ih socialno varnost v zvezi z zdravstvenim varstvom po stopnjah iz osebnega dohodka in iz dohodka, navedenih v 2. členu tega sklepa od osnov, ki jih določi Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji, preračunanih v bruto zneske. Za osebe, ki so v delovnem razmerju z domačo delovno organizacijo in delajo v tujini (detaširani delavci), so v tujini na strokovnem izpopolnjevanju in se tam učijo oziroma so na praksi, plačujejo organizacije združenega dela in druge organizacije prispevek za zdravstveno varstvo od mesečnih osnov, navedenih v prvem odstavku tega člena. 11. člen Občani, ki uživajo pravice izključno od tujega nosilca pokojninskega ali invalidskega zavarovanja, če jim zdravstveno varstvo ni zagotovljeno z mednarodnimi sporazumi na stroške tujega nosilca zdravstvenega zavarovanja ter drugi delovni ljudje in občani, plačujejo pavšalni prispevek za zdravstveno varstvo, ki znaša 1.500 din mesečno na posameznega upravičenca. 12. Čled Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja iz drugih republik in avtonomnih pokrajin plačujejo za uživalce prejemkov iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja prispevek za zdravstveno varstvo od vseh prejemkov po stopnji 14 •/«, 13. člen Za delavce, upokojence in druge osebe, ki delajo po pogodbah o delu in za zavarovance-kmete. kadar opravljajo storitve pri organizacijah združenega dela ali drugih delovnih organizacijah, plačujejo zavezanci (izplačevalci) prispevek za zdravstveno varstvo iz. dohodka po stopnji 8e/o od izplačanega bruto osebnega dohodka. 14. člen Zavezanci prispevka za zdravstveno varstvo so dolžni plačevati prispevke za svoje delavce, katerim odobrijo neplačani dopust ali ko ti upravičeno ali neupravičeno izostanejo z dela brez pravice do nadomestila. za ves čas odsotnosti z dela, po stopnji 10*/e. Osnova za obračun prispevka iz prvega odstavka tega člena je poprečni mesečni bruto osebni dohodek, Id ga je delavec dosegel v zadnjih treh mesecih pred mesecem, ko je nastopil neplačani doport, ali fee je nastopila kaka droga okornost iz prVfega odstavka tega Sena. 15. San Za osebe, ki delajo v skladu z določbami zakona o delovnih razmerjih preko polnega delovnega časa, plačujejo zavezanci (izplačevalci) prispevek za zdrav- stveno varstvo od izplačanega bruto osebnega dohodka, pridobljenega na tej podlagi. Prispevek iz prvega odstavka tega člena se plačuje iz dohodka po stopnjah iz 2. Sena tega sklepa. 16. Sen Z dnem, ko začne veljati ta sklep, preneha veljati sklep o obračunavanju in plačevanju prispevkov za zdravstveno varstvo od 1. januarja 1984 dalje (Uradni list SRS, št. 8/84 in 19/84). 17. člen Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1985 dalje. St. 190-1/85 Datum, dne 17. junija 1985. Občinska zdravstvena skupnost Trebnje VELENJE 1173. Na podlagi 2. člena zakona o samoprispevku (Uradni list SRS, št. 3/73, 17/83) ter na podlagi poročil volilnih komisij, ki so ugotovile, da se je na referendumu o uvedbi samoprispevka dne 21. aprila 1985 večina vpisanih volilnih upravičencev izrekla za uvedbo samoprispevka so skupščine krajevnih skupnosti: — Gorenje — Lokovica — Družmirje-Gaberke — Podkraj-Kavče — Ravne — Skorno-Florjan 1 — Šentilj — Šmartno ob Paki — Šoštanj — Skale — Topolšica — Velenje-Konovo — Pesje — Staro Velenje — Stara vas — Velenje-Smartno — Žalek-Gorica — Velenje center — desni breg — Velenje center — levi breg — Edvard Kardelj In sveti krajevnih skupnosti: — Bevče Bele vode — Cirkovce — Paka — Plešivec , — Zavodnje sprejeli dne 23. aprila 1985 SKLEP o uvedbi samoprispevka > I Samoprispevek v denarju za območje krajevne skupnosti v občini Velenje se uvaja za dobo pet let, 'U sicer oči 1. maja 1985 do 30. aprila 1990. II Zbrana sredstva samoprispevka bodo krajevne skupnosti namenile za financiranje nalog iz posamez-‘nih programov samoprispevka, ki so jih sprejeli delovni ljudje in občani na zborih in za katerega so se opredelili na referendumu. 1. Vse krajevne skupnosti bodo sofinancirale nakup aparata za ultrazvok. Ta planska postavka je sestavni del programa v vseh KS. 2. krajevne skupnosti iz območja mesta Titovo Ve-lenje (Pesje, Velenje center — desni breg, Velenje center — levi breg, Staro Velenje, Šaiek-Gorica, Stara Vas, Konovo, Velenje-Smartno in Edvard Kardelj) bodo sofinancirale izgradnjo objektov iz skupnega ' Programa. Te planske postavke so sestavni del programov naštetih krajevnih skupnosti. Naloge iz skupnega programa: •— sofinanciranje izgradnje VII. osnovne šole v Titovem Velenju do 50 °/o vrednosti objekta; ■— sofinanciranje izgradnje vročevoda za mesto Titovo Velenje — I. faza; ■— sofinanciranje izgradnje križišča za novo obvoznico v Starem Velenju. 3. Krajevne skupnosti z območja mesta Titovo Ve-enje in KS Šoštanj bodo združevale 10 Vo zbranih sredstev za sofinanciranje izgradnje objektov iz solidarnostnega programa, ki zajema: ■— izgradnja vodovoda v KS Gorenje — izgradnja vodovoda — Šmartno ob Paki — izgradnja kanalizacije Podkraj II in Kavče I — rekonstrukcija ceste v Bele vode — rekonstrukcija cest v KS Zavodnje, Sedlar-Velunja, Potočnik-Koželjnik — rekonstrukcija ceste Velunja—Pusta gora v KS plešivec — rekonstrukcija ceste Loke—Jurh v KS Paka rekonstrukcija Ceste Skok—Jesenk v KS Topolšica ~~ izgradnja vodovoda I. faza v KS Šentilj. III Sredstva samoprispevkov krajevnih skupnosti se Pirajo na posebnem žiro računu pri Službi družbenega KPTgovodstva podružnice Velenje, št. 52800-058-842- SDK nakazuje zbrana sredstva samoprispevkov na zbirni žiro račun št. 52800-780-009 za financiranje pro-Siamov krajevnih skupnosti. Razporejanje sredstev za Posamezne programe usklajuje v skladu s samouprav- nim sporazumom, sklenjenim med KS, odbor udeležencev tega sporazuma. Stroški SDK in ostali manipulativni stroški se pokrijejo iz mase sredstev samoprispevka predno se le-ta nameni za posamezne programe. IV Samoprispevek se uvaja v denarju. Zavezanci za ! plačevanje samoprispevka so vsi občani, ki imajo v krajevni skupnosti stalno bivališče in ki imajo osebne dohodke od združevanja svojega dela v organizacijah združenega dela, od kmetijske dejavnosti, od samostoj- ; nega opravljanja obrti, intelektualnih storitev ali drugih gospodarskih dejavnosti ali opravljanja obrtnih in drugih storitev kot postranski poklic, ali imajo dohodke od pokojnine. Zavezanci bodo plačevali samoprispevek v naslednji višini: — 1,50 % od neto osebnega dohodka plačujejo vsi zaposleni s stalnim bivališčem v občini Velenje, razen tistih delavcev, katerih osebni dohodek iz rednega de- l lovnega razmerja ne dosega zajamčenega osebnega dohodka v tekočem letu; — 1,50 o/o od katastrskega dohodka kmetijskih _ zemljišč in od vrednosti za posek odkazanega lesa zavezancev od kmetijske dejavnosti; — 1,50 °/o od osebnega dohodka in ostanka čistega dohodka od zavezancev, ki samostojno upravljajo s svojimi sredstvi in osebnim delom gospodarske ali poklicne dejavnosti; i — 7,50 o/o od odmerjenega davka od opravljanja gospodarskih dejavnosti, ki se plačuje v pavšalnem letnem znesku; — 1,50 o/o od vseh vrst dohodkov, ki so obdavčeni po odbitku (pogodbena dela, avtorski honorarji); — 0,75 o/o od izplačanih zneskov pokojnin, ki presegajo znesek najnižje pokojnine za polno pokojninsko" dobo. VI Samoprispevek, ki se plačuje iz osebnega dohodka iz delovnega razmerja, ki ga dosegajo zavezanci z združevanjem svojega dela in od pokojnin, obračuna- ' vajo in odtegujejo izplačevalci dohodka oziroma pokojnine. Samoprispevek, ki ga plačujejo občani, ki se z osebnim delom ukvarjajo s kmetijsko, obrtno ali ] drugo gospodarsko dejavnostjo in intelektualnimi storitvami, odmerja davčna uprava Skupščine občine Velenje. VII Krajevni prispevek iz osebnega dohodka iz delov- . nega razmerja in od pokojnine zapade ob vsakem iz-j plačilu teh prejemkov. Plačan mora biti v ID dneh po j zapadlosti. Samoprispevek od odmerjenega dohodka od oprav- i Ijanja obrtnih in drugih storitev kot postranski poklic} se plačuje v dveh polletnih obrokih, in sicer pred za- , četkom polletja in na koncu leta. Samoprispevek iz ostalih virov se plača v 4 letnih obrokih. Posamezni obrok zapade v plačilo vsakega prvega v trimesečju, plačan pa mora biti v 15 dneh po zapadlosti. VIII Če samoprispevek ni plačan v rokih iz prejšnjega člena, se obveznosti izterjajo po predpisih, ki veljajo za izterjavo davkov. IX Skupaj zbrana sredstva samoprispevka, ki ga plačujejo zavezanci v skladu s IV. členom tega sklepa, se obračuna na osnovi povprečnega zneska na zaposlenega, pomnoženo s skupnim številom zaposlenih v združenem delu in pri zasebnih obrtnikih, zasebnih obrtnikov in čistih kmetov v krajevni skupnosti ter upokojencev. X Krajani so oproščeni plačila samoprispevka od: — prejemkov iz socialno-varstvenih pomoči, — invalidnine, — starostne pokojnine, priznane po zakonu o starostnem zavarovanju kmetov, — od štipendij učencev in študentov ter od nagrad, ki jih sprejemajo študentje in učenci na proizvodnem delu, — od osebnega dohodka delavcev in drugih občanov, ki ne presega najnižjega zneska osebnega dohodka. XI Ta sklep o uvedbi samoprispevka se objavi v Uradnem vestniku občine Velenje in začne veljati 1. maja 1985. VRHNIKA 1174. Na podlagi petega odstavka 14. člena in prvega odstavka 17. člena zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 1/79 in 11/81), 202. člena statuta občine Vrhnika (Uradni list SRS, št. 31/79 in 5/82), odloka o odškodnini zaradi spremembe namembnosti kmetijskih zemljišč in gozda Skupščine občine Vrhnika (Uradni list SRS, št. 25/79, 38/81 'in 34/84) ter spremembe dogovora o skupnih osnovah in merilih za določitev odškodnine zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča ali gozda in ugotovitvenega sklepa Izvršnega odbora Zveze kmetijskih zemljiških skupnosti Slovenije (Uradni list SRS, št. 7/85) je Skupščina občine Vrhnika na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 27. junija 1985 sprejela ODLOK o spremembi odloka o odškodnini zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča ali gozda 1. člen Drugi člen odloka o spremembi odloka o odškodnini zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča ali gozda (Uradni list SRS, št. 34/84) se spremeni in se na novo glasi: Odškodnina zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča ali gozda se določi tako, da se pri kmetijskem obdelovalnem zemljišču VII. in VIII. ka- tastrskega razreda upošteva najnižja odškodnina, ki jo določi Izvršni svet Skupščine SR Slovenije, pri ostalih katastrskih razredih pa se upoštevajo vrednostna razmerja v primerjavi z najnižjo odškodnino in sicer: 1. kmetijsko obdelovalno zemljišče Vil. in VIII. katastrskega razreda — najnižja odškodnina 2. kmetijsko obdelovalno zemljišče V. in VI. katastrskega razreda — najnižja odškodnina + 50 V« 3. kmetijsko obdelovalno zemljišče IV. katastrskega razreda — najnižja odškodnina + 200 "/o 4. kmetijsko obdelovalno zemljišče III. katastrskega razreda — najnižja odškodnina + 700 % 5. kmetijsko obdelovalno zemljišče II. katastrskega razreda + 800 */e 6. kmetijsko obdelovalno zemljišče I. katastrskega razreda + 900 “/• Kmetijska neobdelovalna zemljišča in gozd se razvrstijo od V. do VIII. katastrskega razreda kmetijskih obdelovalnih zemljišč. 2. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 3/3-010-09/79 Vrhnika, dne 27. junija 1985. Predsednik Skupščine občine Vrhnika Andrej Vidovič 1. r. 1175. Na podlagi 202. člena statuta občine Vrhnika (Uradni list SRS, št. 31/79 in 5/82) in na podlagi 18. člena družbenega dogovora o priznavalninah udeležencem NOV (Uradni list SRS, št. 6/85) je Skupščina občine Vrhnika na seji družbenopolitičnega zbora, zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 27. junija 1985 sprejela spremembe in dopolnitve odloka tako, da se njegovo prečiščeno besedilo glasi ODLOK o priznavalninah udeležencem NOV 1. člen Udeleženci NOV in drugi upravičenci po tem odloku lahko uveljavljajo pravice na podlagi tega odloka, če jim te niso zagotovljene po drugih predpisih in če imajo stalno bivališče na območju občine Vrhnika. 2. člen Upravičenci po tem odloku so: — udeleženci NOV — borci za severno mejo — slovenski vojni dobrovoljci iz vojn 1912 do 1918 — žrtve fašističnega nasilja — družinski člani padlih in umrlih borcev NOV 3. Ben Vrste priznavalnin in drugih pomoči so: 1. stalne priznavalnine 2. občasne priznavalnine 3. enkratne priznavalnine *■ pomoč za šolanje otrok 5. pomoč za zdravljenje in okrevanje 6. pomoč oskrbovancem v domovih za starejše občane ?• sosedska pomoč 8. zdravstveno varstvo 4. Ben Udeleženci NOV in drugih vojn, ki imajo pravico ^ Priznavalnin, so: 1. udeleženci NOV, ki so vstopili v NOB pred 9. • 1943 oz. do 13. 10. 1943 in jim je po predpisih iz Pokojninskega in invalidskega zavarovanja čas od od-V ^^V do 15. maja 1945 dvojno vštet v pokoj n in-k dobo ter udeleženci NOV, ki jim je priznan status meta - borca pred 9. 9. 1943 oziroma 13. 10. 1943; __ 2. žene udeležencev NOV, ki so vstopile v NOB do ?• 1944 in jim je po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju čas od odhoda v NOB do 15. maja 1945 dvojno štet v pokojninsko dobo; ^3. udeleženci NOV, ki so vstopili v NOB do 1. 7. **** Preden so dopolnili 18. leto starosti in jim je po Predpisih o pokojninskem zavarovanju čas od odhoda v NOB do 15. maja 1945 dvojno štet v pokojninsko dobo; *• adeleSend NOV, ki so vstopiti v NOB v času 04 9- 9. 1943 oziroma 13. 10. 1943, do 31. 12. 1944 in jim P° predpisih iz pokojninskega in invalidskega za-'^vanja čas od odhoda v NOB do 15. maja 1945 clVoino štet v pokojninsko dobo; 5. borci za severno mejo v letih 1918 in 1919 in slovenski dobro vol j ci iz vojn 1912 do 1918. 5. člen Izjemoma se lahko prizna pravica do priznaval- htoe: 1- aktivnim udeležencem NO gibanja, ki imajo I*0 Predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju priznano v času NOV posebno dobo v dvojnem rajanju s prekinitvami; 2. udeležencem NOV, ki so vstopili v NOB po • 1- 1945 in jim je po predpisih iz pokojninskega in lnvalidskega zavarovanja čas od odhoda v NOB do 8. 1945 dvojno štet v pokojninsko dobo; 3. aktivnim udeležencem NO gibanja, ki imajo po Podpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju Priznano posebno dobo v času med NOV v dejanskem ‘rajanju; 4. žrtvam fašističnega nasilja z najmanj 20 %> invalidnostjo; ki ne izpolnjujejo pogojev za uveljavitev atusa upravičenca po zakonu o civilnih invalidih vojne. 6 6. člen Udeleženci NOV iz 1., 2. in 3. točke 4. člena tega orli a irnai° pravico do stalne priznavalnine po tem °ku, če skupni mesečni prejemki upravičenca in losovega zakonca, deljeni po ertakih delih na oba zakonca in družinske Bane, ki so pridobitno nezmožni po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ne presegajo na osebo zneska najnižje pokojnine za polno pokojninsko dobo, ki jo določi SPIZ v SRS za tekoče leto (v nadaljnjem besedilu naj nižja pokojnina). • Udeleženci NOV in drugih vojn iz 4. in 5. točke 4. člena tega odloka imajo pravico do stalne priznavalnine, če skupni mesečni prejemki upravičenca in njegovega zakonca, deljeni po enakih delih na oba zakonca in družinske člane, ki so pridobitno nezmožni po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ne presegajo na osebo 80 najnižje pokojnine. Komisija iz 20. člena tega odloka lahko ne glede na prejemke zakonca prizna pravico do stalne priznavalnine udeležencu NOV, ki je vstopil v NOV pred 9.9. 1943 oziroma 13.10.1943 in ima po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju čas od odhoda v NOV do 15. 5. 1945 dvojno vštet v pokojninsko dobo, če on sam nima lastnih prejemkov, pri čemer upošteva zlasti čas udeležbe in njegov osebni prispevek v NOV. 7. člen Udeleženci NOV in žrtve fašističnega nasilja iz 5. člena tega odloka lahko pridobijo pravico do stalne priznavalnine, če izpolnjujejo pogoj iz drugega odstavka 6. člena in če komisija za zadeve borcev in vojaških invalidov občine Vrhnika oceni, da so do priznavalnine upravičeni glede na njihovo socialno in zdravstveno stanje. 8. člen Prejemki, ki se upoštevajo pri odločanju o pravici do priznavalnine po tem odloku so vsi prejemki, razen osebne in družinske invalidnine po predpisih o vojaških invalidih in tisti prejemki, ki se po posebnih predpisih ne upoštevajo. Upoštevajo se poprečni dohodki iz preteklega leta, pri pokojnini pa znesek pokojnine v decembru preteklega leta. Za redni dohodek iz kmetijske dejavnosti se šteje enkratni katastrski dohodek iz preteklega leta. Če je zemljišče oproščeno davka od dohodka iz kmetijske dejavnosti, se ta dohodek ne upošteva. 9. člen Za upravičence iz 1., 2. in 3. točke 4. člena tega odloka znaša stalna priznavalnina največ do 100 odstotkov zneska najnižje pokojnine, za vse druge upravičence pa do 80 % zneska najnižje pokojnine. Pri določanju višine stalne priznavalnine se upoštevajo premoženjske razmere upravičenca in družinskih članov iz 6. člena tega odloka, s katerim živi v skupnem gospodinjstvu, zdravstveno stanje upravičenca in njegove družine, čas udeležbe in osebni prispevek upravičenca v NOV ter stanovanjske in druge socialne okoliščine, pri samohranilcih pa tudi starost. 10. člen Če se spremenijo pogoji, ki so vplivali na odločanje o pravici in višini Stalne priznavalnine, se priznavalnina lahko zviša, zniža ali ukine. Prejemki upravičencev do priznavalnine, ki vplivajo na odločanje o pravici in višini priznavalnine, se preverijo v začetku vsakega leta. Upoštevajo se tako kot določa 8. člen tega odloka. Spremembe v prejemkih in. spremembe v drugih okoliščinah, od katerih je odvisna pravica in višina prrznaval«wne, se upoštevajo od prvega dne naslednjega meseca, ko so bile ugotovljene. Upravičenci so dolžni sporočiti najkasneje v 15 dneh vsako spremembo, ki bi vplivala na višino in pravico do stalne priznavalnine. Valorizacija priznavalnin se opravi samo ob spremembi višine najnižje pokojnine za polno pokojninsko dobo. tl. aen V primeru, ko bi bilo potrebno zaradi sprememb odloka ali spremenjenih socialno ekonomskih okoliščin upravičencu stalno priznavalnino občutno znižati ali ukiniti, se lahko priznavalnina zadrži v enakem ali zmanjšanem znesku tudi vnaprej, če bi po presoji komisije, ki odloča o pravici do priznavalnine, večje znižanje ali ukinitev imela negativne posledice pri uživalcu oziroma v okolju, v katerem živi. 12. člen Občasna ali enkratna priznavalnina se po tem odloku lahko v izjemnih primerih podeli udeležencem NOV in drugih vojn, če zaidejo v težje razmere zaradi bolezni, nezgode, smrti družinskega člana, hujših elementarnih nesreč ali zaradi drugih podobnih okoliščin. Občasna ali enkratna priznavalnina znaša največ 150 °/o najnižje pokojnine. Podeljevanje občasne ali enkratne priznavalnine po tem členu ni odvisno od pogojev iz 6. člena tega odloka. Občasna priznavalnina se lahko podeli največ za dobo enega leta. 13. člen Pravico do stalne priznavalnine iz 6. člena oziroma pravico do občasne ali enkratne priznavalnine iz 12. člena tega odloka imajo tudi družinski člani (zakonec, starši in otroci) padlih in umrlih borcev NOV iz 4. člena tega odloka, če so pridobitno nezmožni po predpisih p pokojninskem in invalidskem zavarovanju in če izpolnjujejo druge pogoje iz tega odloka. Upravičenci iz prvega odstavka tega člena so do priznavalnine upravičeni, če njihov mesečni dohodek ne presega 80 "/o najnižje pokojnine za polno pokojninsko dobo. 14. člen , Uživalci stalne priznavalnine in njihovi ožji družinski člani (zakonec, otroci, starši) imajo zagotovljeno zdravstveno varstvo v obsegu, ki je določen po predpisih o zdravstvenem varstvu, če nimajo zagotovljenega zdravstvenega varstva na drugi podlagi. 15. člen Pomoč pri šolanju se lahko podeli otrokom udeležencev NOV iz 4. člena tega odloka, ki se redno šolajo. Pomoč se jim podeli pod enakimi pogoji kot priznavalnina, če se ugotovi, da so socialno ogroženi. Maksimalni znesek pomoči lahko znaša 80 6/e najnižje pokojnine. 16. čkHi Pomoč za zdravljenje v naravnih zdraviliščih se lahko podeli udeležencem narodnoosvobodilne vojne iz 1., 2., 3. in 4. točke 4. člena tega odloka, če jim je po mnenju pristojne zdravniške komisije takšno zdravljenje potrebno in če kritja stroškov za takšno zdravljenje ne morejo uveljaviti po drugih predpisih. Izjemno se lahko odobri pomoč za zdravljenje v naravnih zdraviliščih v celoti ali delno tudi drugim udeležencem narodnoosvobodilne vojne in drugih vojn, staršem in vdovam padlih udeležencev narodnoosvobodilne vojne. Upravičencem iz 1. in 2. odstavka tega člena se odobri prispevek k stroškom zdravljenja v naravnih zdraviliščih po naslednjih premoženjskih pogojih: a) če se preživljajo samo z varstveno borčevsko pokojnino ali če skupni mesečni dohodek upravičenca in njegovega zakonca deljen po enakih delih na oba zakonca in družinske člane, ki so pridobitno nezmožni po predpisih 9 pokojninskem in invalidskem zavarovanju ne presega na osebo 130 °/o vsakokratnega zneska najnižje pokojnine, se lahko plačajo vsi stroški hotelskih storitev; b) če skupni mesečni dohodek upravičenca in njegovega zakonca deljen po enakih delih na oba zakonca in družinske člane, ki so pridobitno nezmožni po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju ne presega na osebo: — 140 °/o vsakokratnega zneska najnižje pokojnine, se lahko plača do 75°/o stroškov — 150 °/o vsakokratnega zneska najnižje pokojnine, se lahko plača do 50 °/o stroškov — 160%> vsakokratnega zneska najnižje pokojnine, se lahko plača do 25 0/o stroškov. 17. člen Udeležencem narodnoosvobodilne vojne, borcem za severno mejo v letih 1918—1919, staršem in vdovam padlih udeležencev NOV se lahko (Dodeli denarna pomoč za 10-dnevno preventivno zdravljenje ali okrevanje. Izjemoma ob težjih zdravstvenih in premoženjskih razmerah, se lahko ta oblika pomoči podeli tudi za več kot 10 dni. Upravičencem iz prvega odstavka tega člena se prispeva k stroškom preventivnega zdravljenja ali okrevanja po istih premoženjskih pogojih in v isti višini kot to določa 16. člen tega odloka. 18. člen Če upravičencem do stalne priznavalnine, ki so oskrbovanci v domovih za starejše občane, po poravnavi celotne domske oskrbnine ne ostane od dohodkov 25 % vsakokratnega zneska najnižje pokojnine, se lahko podeli pomoč za osebno rabo v višini razlike med 25 °/o zneska najnižje pokojnine in ostankom dohodka. 19. člen Krajevnim organizacijam zveze združenj borcev NOV se lahko podeli denarna pomoč za organizacijo sosedske pomoči za težje bolne in osamele borce do 30 °/o na osebo vsakokratnega zneska najnižje pokojnine za polno pokojninsko dobo. Način podelitve le pomoči se ureja po predhodnem dogovoru z občinsko in krajevno organizacijo zveze združenj borcev NOV. 20. člen O pravici in višini vseh oblik priznavalnin in drugih pomoči po tem odloku, razen o pomočeh po 16. in 17. členu tega odloka, odloča komisija za zadeve borcev in vojaških invalidov občine Vrhnika na podlagi predhodnega mnenja OO ZZB NOV Vrhnika. Pobudo za dodelitev priznavalnin in drugih po-^oči po tem odloku lahko da tudi krajevna ali občinska organizacija ZZB NOV, krajevne skupnosti, družbenopolitične organizacije ali sama komisija za zadeve > borcev in vojaških invalidov. O pravici do priznavalnine oseb iz 4. točke 5. člena tega odloka odloča komisija iz prvega odstavka tega člena potem, ko se predhodno v upravnem postopku pri blO pristojnem za zadeve borcev in vojaških invalidov °bčine Vrhnika na podlagi izvida in mnenja pristojne travniške komisije ugotovi, da gre za žrtev fašistič-ne8a nasilja z najmanj 20-odstotno invalidnostjo v sntislu 1. odstavka 2. člena zakona o civilnih invalidih v’ojne. ODREDBO o spremembah in dopolnitvah odredbe o razporeditvi delovnega časa v občinskih upravnih organih 1. člen V odredbi o razporeditvi delovnega časa v občinskih upravnih organih (Uradni list SRS, št. 40/82 in 11/83) se 2. člen spremeni tako, da se glasi: »Delovni čas v posameznih občinskih upravnih organih se razporedi tako, da traja: — v ponedeljek, torek, četrtek in petek od 7. do 15. ure in — v sredo od 7. do 17. are«. Pravica do priznavalnine pripada od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi zahtevka. 21. člen Odločbo o pridobitvi pravic na podlagi tega odloka *zda po predhodnem sklepu komisija za zadeve borcev in Vojaških invalidov, Odločbo o dodelitvi pomoči po IG. in 17. členu tnga odloka izda upravni organ na podlagi predloga s°cialno zdravstvene komisije pri OO ZZB NOV Vrhnika. o pritožbah zoper izdano odločbo odloča Republiški komite za borce in vojaške invalide. 22. člen Sredstva za podeljevanje priznavalnin in drugih Pravic po tem odloku se zagotavljajo v proračunu občine Vrhnika na podlagi dogovorjene porabe in v skladu z družbenim dogovorom o priznavalninah udeležencem NOV. 23. člen z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati oblok o družbeni skrbi za udeležence NOV in drugih y°jn ter za njihove družinske člane (Uradni list SRS, st. 27/79). 24. člen 2. člen 3. člen se spremeni tako, da se glasi: »Posamezni občinski upravni organi imajo za neposredno poslovanje za delovne ljudi in tibčane, za organizacije združenega dela, druge samoupravne organizacije in skupnosti uradne ure: — v ponedeljek in petek od 7.30 do 15. ure — v sredo od 7.30 do 17. ure. V torek in četrtek se uradne ure razporedijo takole: — v občinskem sekretariatu za notranje zadeve: v matični službi, službi za osebna stanja in prijavno odjavni službi od 7.30 do 15. ure in vsako soboto dežurstvo v matični službi od 8. do 12. ure, — v občinskem sekretariatu za ljudsko obrambo: prijavno odjavni službi od 7.30 do 15. ure — v občinski upravi za družbene prihodke: na referatu za stranke in registracijo računov od 7.30 do 15. ure, — v občinskem sekretariatu za občo upravo: v sprejemni pisarni od 7.30 do 15. ure. Služba pravne pomoči posluje vsako sredo od 10. do 14. ure.« 3. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Urad-nem listu SRS, uporablja pa se od prvega dne nasled-niega meseca po uveljavitvi. Št. 2/2-191/B-03/77-84 Vrhnika, dne 28. junija 1985. Predsednik Skupščine občine Vrhnika Andrej Vidovič 1. r. Ta odredba začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Št. 14-2/85-1/2 Žalec, dne 25. junija 1985. Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Žalec Ervin Janežič, dipl. oec. 1. r. POPRAVEK ŽALEC 1176. . Jzvršni svet Skupščine občine Žalec je na podlagi • člena zakona o sistemu državne uprave in o Izvrš-nern svetu - Skupščine SR Slovenije ter o republiških Upravnih organih (Uradni list SRS, št. 24/79 in 12/82), in 13. a člena odloka o razporeditvi delovnega časa . upravnih organih (Uradni list SRS, št. 7/80 in 38/82) u 236. člena statuta občine Žalec (Uradni list SRS, j- 19/78, 34/79, 9/80, 14/80, 16/80 in 1/82) na seji dne 3' iunija 1985 sprejel V sklepu o javni razgrnitvi lokacijskega načrta povezovalne ulice v Kamniku, objavljenem v Uradnem listu SRS, št. 17-844/85 z dne 17. V. 1985, se 3. člen pravilno glasi: »Lokacijski načrt je izdelal Biro Kamnik — Zavod za urejanje prostora Kamnik pod št. 69/85 — maj 1985«. Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Kamnik Franc Jeras, inš. L r. POPRAVEK V odloku o komunalnih dejavnostih, ki ga je Skupščina občine Šentjur pri Celju sprejela na seji, dne 28. maja 1985, objavljenem v Uradnem listu SRS, *št. 21-1020/85 z dne 14. VI. 1985 se v 27. členu doda drugi odstavek, ki glasi: »Z denarno kaznijo 1.000 din do 10.000 din se kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe in posamezni!;, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka tega člena.« Sekretar Skupščine občine Šentjur pri Celju Miran Koren 1. r. POPRAVEK V popravku odloka o uvedbi samoprispevka na območju občine Vrhnika, objavljenem v Uradnem listu SRS, št. 24/85 z dne 29. VI. 1985 je v narekovajih pravilno; »do 30. junija 1990«. Uredništvo VSEBINA skufsCina sr Slovenije Stran 1103. Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o samoprispevku 1337 1104. Spremembe in dopolnitve poslovnika Skupščine Socialistične republike Slovenije 1337 1103. Odlok o sprejemu predloga samoupravnega sporazuma o sodelovanju in izvajanju skupnih nalog pri načrtovanju, vzpostavljanju in delovanju informacijskih sistemov za podporo Odločanja 1344 1106. Odlok o soglasju k predlogu zakona o ratifikaciji sporazuma o garanciji med Socialistično federativno republiko Jugoslavijo in Mednarodno banko za obnovo in razvoj (projekt regionalnega razvoja Socialistične republike Črne gore, YU-2167) 1344 1107. Odlok o izvolitvi člana Komisije za družbeno nadzorstvo in • na Komisije za spremljanje izvajanja zakona o združenem delu Skupščine SR Slovenije 1345 1108. Odlok o izvolitvi člana Odbora za družbenoekonom- ske odnose Družbenopolitičnega zbora Skupšične SR Slovenije 1345 1109. Odlok o izvolitvi predsednika in članov habilita^ cijske komisije pri Univerzi Edvard Kardelj v Ljubljani in pri Univerzi v Mariboru 1345 REPUBLIŠKI UPRAVNI ORGANI IN ZAVODI 1110. Odredba o vplačijni stopnji za vplačilo dodatnega prispevka solidarnosti v mesecih avgustu, septembru, oktobru in novembru 1985 1348 1111. Pravilni; 6 spremembah in dopolnitvah pravilnika o delovni knjižici 1346 1112. Spremembe in dopolnitve pregleda stopenj davkov iz osebnega dohodka, stopenj prispevkov iz osebnega dohodka in stopenj prispevkov iz dohodka za financiranje splošnih, družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih in samoupravnih interesnih skupnostih na področju družbenih dejavnosti za leto 1985 (Uradni list SRS, št. 8'85, 10/85, 13/85, 14/85, 15/85, 16/85, 17/85, 18/85, 19/85, 21/85, 23/85, 24/85) 1346 Stran 1113. Poročilo o stopnji rast! poprečnih mesečnih osebnih dohodkov vseh zaposlenih delavcev na območju SR Slovenije za obdobje januar—april 1985 DRUGI REPUBLIŠKI ORGANI IN ORGANIZACIJE 1114. Sklep o vplačilu razlike med obračunano in plačano obveznostjo prispevka iz dohodka Raziskovalni skupnosti Slovenije in posebnim raziskovalnim skupnostim za obdobje januar—junij 1985 1115. Sklep o plačevanju prispevka za usmerjeno izobraževanje 1116. Sklep o prispevni stopnji za leto 1985 1117. Sklep o vplačilu razlike med obračunano in plačano obveznostjo prispevka iz dohodka izobraževalnim skupnostim usmerjenega izobraževanja za obdobje januar—junij 1985 1118. Sklep o vrsti in stopnji izobrazbe učiteljev in sodelavcev za predmete skupne vzgojno-izobrazbene osnove , 1119. Sklep o potrditvi učbenika Biologija za 6. razred osnovne šole 1120. Sklep c ustreznosti učbenika Slovenski jezik 4 za četrti letnik srednjega izobraževanja 1121. Sklep o spremembah in dopolnitvah sklepa o ponovni uskladitvi pokojnin med letom 1122. Sklep o aktivnem povečanju akontacij nadomestila zaradi manjšega dohodka na drugem ustreznem delu 1123. Sklep o spremembi in dopolnitvi sklepa o določitvi del v kovaški industriji, ki se štejejo s povečanim trajanjem in o stopnji povečanja 1124. Sklep o določitvi del v proizvodnji klora in luga, ki se štejejo s povečanim trajanjem in o stopnji povečanja 1125. Sklep o reviziji del dimnikarjev, ki se štejejo s povečanim trajanjem 1350 1350 1351 1353 1353 1353 13 .'4 1354 OBMOČNE VODNE SKUPNOSTI 1126. Sklep o tarifah povračil in odškodnin območni vodni skupnosti Savinja—Sotla za leto 1583 ORGANI IN ORGANIZACIJE V OB CINI 1127. Sklep o spremembi pravilnika o osnovah In merilih za kreditiranje prenove stanovanj upokojencev (Ljubljana) 1128. Odlok o določitvi odstotka od poprečne gradbene cene m3 stanovanjske površine, ki služi za določitev koristi za razlaščeno stavbno zemljišče v občini Celje 1129. Odlok o določitvi vrednosti elementov za izračun valorizirane vrednosti stanovanjske hiše oziroma stanovanja v občini Celje 1130. Odredba o pristojbinah za potrdila za veterinarsko-sanitarne preglede in dovoljenja ter v občini Celje 1131. Sklep s katerim se odreja javna razgrnitev osnutka sprememb in dopolnitev zazidalnega načrta Otok za območje Otok I 1132. Odlok o izvršitvi proračuna občine Cerknica za leto 1984 U 1133. Odlok o splošni prepovedi gradnje ob izmeritve- nem znamenju pri trigonometrični točki 1. rada '5t- ^ 175 Snežnik ^ Stran Sklep o potrditvi zaključnega računa davkov in prispe\'kov občanov za leto 1984 (Cerknica) 1358 Uva. Poročilo o izidu referenduma za uvedbo samoprispevka za realizacijo programa izgradnje šolskih prostorov, telovadnic in vrtcev na območju občine Cerknica 1358 1136. Sklep o stanarinah v občini Kamnik 1359 1137. Odlok o spremembi odloka o proračunu občine Kočevje za leto 1985 1359 1138. Odlok o spremembi »odloka o občinskih upravnih taksah (Kočevje) 1349 H39. Odredba o pristojbinah za veterinarsko-sanitarne Preglede in dovoljenja v občini Kočevje 1360 HlO. Odlok o varstvenem območju virov pitne vdde za vodovod Kal (Laško) 1361 1141. Sklep o dopolnitvi družbenega plana občine Laško *a obdobje 1981—1985 1362 1142. Odredba o ceni toplotnega ogrevanja v stanovanjski soseski Rozmanov trg v Litiji IS^2 H43. Odredba o pristojbinah za veterinarsko-sanitarne preglede in dovoljenja v občini Ljubljana Center 1362 H44. Sklep o potrditvi davčnega zaključnega računa za teto 19&4 (Ljubljana Moste-Polje) 1364 ll45< Sklep o skladnosti dokumentacije za realizacijo za zazidalni otok MP 3/5 ISKRA-DELTA (del) z regulacijsko zazidalnim načrtom za območje zazidalnih otokov induetrijsko-sprvisne cone v Mostah (Ljub-Uan» Moste-Polje) 1364 U4ti. Odlok o zazidalnem načrtu za del soseske VS 1 Trnovo (območje med Opekarsko cesto in Malim Grabnom) (Ljubljana Vič-Rudnik) 1365 Odlok o zazidalnem načrtu za del območja RS 1, 2 Rudnik med Peruzzijevo cesto, Knezovim štrado-norn |p cesto XVIII. divizije (Jurčkovo potjo) (Ljubljana Vič-Rudnik) 1365 11$8, Odlok o spremembi odloka občinskih upravih taksah na območju občine Ljubljana Vič-Rudnik 1368 f)dlok o zaključnem računu o izvršitvi proračuna °bčinc Ljubljana Vič-Rudnik za leto 1981 1368 Sklep o razrešitvi in imenovanju namestnika člana, tajnika in namestnika tajnika občinske volilne kopije Ljubljana Vič-Rudnik 1369 1j1* Sklep o prenehanju začasnih ukrepov družbenega varstva v delovni organizaciji Pohištvo Ljubljana, Rožna dolina c. VI. št. 32 (Ljubljana Vič-Rudnik) 1373 1>1** sklep o začasnem ukrepu družbenega varstva samoupravnih pravic in družbene lastnine v DO Projektivno podjetje Emonaprojekt, Ljubljana, Trža- ška 4, (Ljubljana Vič-Rudnik) 1370 ll53. Sklep o povišanju cen stanarin in najemnin (Lju- tonier) mi “k Sklep o javni razgrnitvi osnutka prostorskega dela srednjeročnega družbenega plana občine Logatec za obdobje 1981—1985 1372 l53* Sklep o povečanju cen stanarin v občini Logatec 1372 Sklep o vplačilu razlike med obračunano in vplačano obveznostjo prispevka Iz dohodka razlskoval- Straa nim skupnostim za obdobje januar-junij 1985 (Maribor) 1372 1157. Sklep o prenehanju vplačila akontacij prispevka za Občinsko raziskovalno skupnost (Mozirje) 1372 1158. Odlok o potrditvi letnega zaključnega računa davkov in prispevkov za leto 1984 (Sevnica) 1373 1159. Odlok o vodenju dvojnika registra stalnega prebivalstva v občini Sevnica 1373 1164). Sklep o uvedbi krajevnega samoprispevka na območju krajevne skupnosti Zabukovje (Sevnica) 1373 1161. Odlok o uvedbi melioracijskih del in o rabi kme- tijskih zemljišč po izvedbi melioracij na območju dela k. o. Tepanje in dela k. o. Sp. Grušovje (Slov. Konjice) 1374 1162. Odločba o uvedbi komasacijskega postopka za ob- močje dela k. o. Tepanje in dela k. o. Sp. Grušovje (Slov. Konjice) 1376 1163. Odlok o spremembi odloka o višini prispevka za financiranje programa samoupravne komunalne in cestne interesne skupnosti občine Slovenske Konjice za obdobje 1981 do 1985 za tiste udeležence, ki samoupravnega sporazuma o templjih piana samoupravne komunalne In cestne Interesne skupnosti niso sprejeli v ' 1377 1164. Odlok o prenehanju lastninske pravice na ob- močju zazidalnega načrta stanovanjske soseske Prevrat v Slovenskih Konjicah . 1377 1165. Sklep o potrditvi zaključnega računa davkov in prispevkov občanov občine Slovenske Konjice za leto 1984 1379 1166. Odlok o spremembi odloka P občinskih upravnih taksah (Šentjur pri Celju) 1386 1167. Odlok o cenah za geodetske storitve v občini Šentjur pri Celju 1380 1168. Sklep o povišanju stanarin v občini Šentjur pri Celju 1381 1169. Sklep o povišanju cene vodarine (Šentjur pri Celju) 1381 1170. Odlok o cenah geodetskih storitev v občini Šmarje pri Jelšah 1381 1171. Sklep o potrditvi zaključnega računa davkov in prispevkov občanov za leto 1984 (Šmarje pri Jelšah) 1382 1172. Sklep o obračunavanju in plačevanju prispevkov za zdravstveno varstvo od 1. januarja 1985 dalje (Trebnje) 1383 1173. Sklep o uvedbi samoprispevka (Velenje) 1384 1174. Odlok o spremembi odloka o odškodnini zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča ali gozda (Vrhnika) * 1386 1175. Odlok o priznavalninah udeležencev NOV (Vrhnika) 1386 1176. Odredba o spremembah in dopolnitvah odredbe o razporeditvi delovnega časa v občinskih upravnih organih (Žalec) 1289 — Popravek sklepa o javni razgrnitvi lokacijskega načrta povezovalne ulice v Kamniku 1389 — Popravek odloka o komunalnih dejavnostih občine Šentjur pri Celju 13S8 — Popravek popravka odloka o uvedbi samoprispevka na območju občine Vrhnika 1396 Priročni!: za strokovno usposabljanje delavcev, ki delajo z dokumentarnim gradivom (1985) Priročnik za strokovno usposabljanje delavcev, ki delajo z dokumentarnim gradivom, je izjemno dragocen in uporaben svetovalec vsem, ki se ukvarjajo z najrazličnejšimi priče-vanjskimi dokumenti. Pri nas je prvi takšne vrste in je odličen rezultat visoke ravni, ki ga je arhivistika kot veda in kot praksa dosegla, s svojo strokovnostjo pa bo bistvene prispeval k nadaljnjem enotenju našega arhivskega sistema, posodabljanja arhivističnih metod in s tem k dostopnosti vsega, kar malce metaforično imenujemo »skupni spomin*, »spomin družbe«, je zapisal v predgovoru dr. Matjaž FCmecel. Priročnik je namenjen predvsem delavcem, bi delajo z dokumentarnim gradivom in se pripravljajo na preizkus strokovne usposobljenosti po pravilniku, ki ga je predpisa) Republiški komite za kulturo na podlagi zakona o naravni in kulturni dediščini Ker je avtorje pri pisanju priročnika vodilo načelo usposabljanja za prakso, bo priročnik uporaben tudi za tiste organizacije, katerih delavci niso dolžni opravljati preizkusa znanja, vendar imajo določene obveznosti glede arhivskega gradiva. Posamezna poglavja so na več mestih dopolnjena z vzorci, ki naj bi čimbolj olajšali praktično delo. Na koncu priročnika pa so še konkretni primeri ureditve in seznami arhivskega gradiva za nekatere organe in organizacije (upravni organi občin, sodišča, delovne organizacije, družbenopolitične organizacije, osnovne šole, društva). Cena 440 din (12416) Izdaja Časopisni zavod Uradni Ust SRS — Direktor tn odgovorni urednik Peter Juren - Tiska tiskarna Tone TomSte v Ljubljani — Naročnina za leto 19S5 1350 din. Inozemstvo 3500 din - Reklamacije se upoštevalo e mesec dni po iz|a_ vsake številke - Uredništvo in uprave Ljubljana Kardeljeva is - Poštni predal 373 v 11 - Telefon direktor uredništvo «0 kretar šef računovodstva 224 323. prodaja 224 337 računovodstvo naročnine 211814 - 2.Ivo račun 50100-S03-40323 — Opročt-e' prometnega davka po mnenju Republiškega komiteja za informiranje iv ca-1/72